List 70.
Med steljo in steljo je razloček.
V gospodarskem časniku .,Landw. Centr. BI." je dr. Wolf popisal vrednost različne stelje po kemijskih preiskavah. Ako pa se govori od vrednosti stelje, se ve, da se pod tem zapopada nje gnojna moč. Cujmo tedaj, kaj dr. Wolf pravi:
Sploh velja za gotovo, da slama, če bolj se požanje ali pokosi zelena, toliko bolja je za steljo.
Za steljo naj bolja je ječmenovka (ječmenova slama), za ječmenovo pa ovsenovka. Reže na in pse nična ste precej ene vrednosti.
Veliko veliko več kot žitna slama je za steljo vredna sočivja slama, vendar se grahovica in grahorkna slama ne nastelja, ker je tudi dobra klaja. Obilo gnojne moči ima v sebi bo bo vi ca in fižol o v a slama, pa tudi ajdovca. Fižolova slama ima le to lastnost, da počasi trohni, zato svetuje dr. Wolf, naj fižolova in bobova slama pa tudi ajdovca , ker se zavolj leseuičastih stebel ne morejo dosti vlage napiti, se pomešajo s kako drugo slamo ali s suho perstjo, kadar se nastiljajo.                             m
Za namestnika stelje hvali dr, WoIf vresje (resje), ki ima veliko voska iu čieslovine. Ker je vresje zlo leseno, voščeno in smolnato (v 100 delih vresja je 6 delov voska in smole), se tedaj ne more hitro spersteneti. Da se pa to prej zgodi, naj se enmalo razsekano vresje zmeče na velike kupe, da se samo razgreje, in pa čreslovina, ktere je v 100 delih 4 do 5 delov in ktera za gnoj ni dobra, tako pokonča. Tudi je dobro, da resje ostane dolgo časa pod živino v hlevu ali pa v gnojnisu. Ce tako ravnamo z vresjem — pravi dr. VVolf — se smemo zanašati, da je vresje dosti bolja steija kakor je žitna slama, zakaj? — zato, ker ima več apna, potašlja, sode, klora in lojnika v sebi. Gnoj iz vresja nima sicer tako hitre moči kakor slamnati, ker vresje počasi sper-steni, ali njegova moč terpi del j časa memo slamnatega gnoja, ki hitro zgine.
Listje in šilo v j e so prav dobra steija, iz ktere se napravi dober gnoj, posebno za terdo ilovnato zemljo; pozabiti pa ne smemo nikoli, da se gojzdu krade in lesu jemlje, kar se po ti nastelji polju daje. Večidel listja zapopada veliko več apnice, lojnika, fosforne in žvepljene kisline kakor žitne slame, in ker ima gotovo tudi več gnjilca v sebi, je za steljo gotovo bolje kot slama. Tudi praprot ima dokaj gnojne moči v sebi, hitro spersteni,in je tedaj dobra steija, — tudi bičje in ločje, zeleno pokoseno in posušeno, hitro spersteni in dobro gnoji; šota, mešana s kako drugo steljo, je posebno pripravna v konjskih in ovčjih hlevih.
Iz teh natanjčnih preiskav se vidi očitno, da med steljo in steljo je velik razloček, — da tedaj ni prav, ako gospodarji naši ne porajtajo: ali nastiljajo to ali uno; kakor steija takošen gnoj;  kakoršen pa gnoj, takošna žetev.