Lajos Kiss
O MEDSEBOJNEM JEZIKOVNEM VPLIVANJU SLOVANOV IN MADŽAROV
Predniki Madžarov, ki so prišli na ozemlje sedanje Madžarske in sosednjih predelov konec 9. stol., so našli tam slovanska plemena in ostanke drugih ljudstev. Novo zemljepisno in narodnostno okolje in novi zgodovinski pogoji so močno vplivali na Madžare, nosilce ugrofinskega jezika s primesjo staroturških in nekaterih iranskih prvin. O tem priča obogatitev madžarskega besedišča s številnimi novimi besedami. Največ besed se je pri tem sprejelo v madžarščino iz slovanskih jezikov, kar je v splošnem posledica dejstva, da so se Slovani zlili z Madžari.
Večina madžarskih slavizmov je iz 10.—13. stol. Pred tem so bile v madžarščino sprejete samo posamezne besede iz jezika vzhodnih Slovanov, in sicer v času, ko so Madžari prebivali v stepah vzhodne Evrope. S svojim besediščem so slovanski jeziki vplivali na madžarskega tudi v poznejših stoletjih, čeprav ne vedno enako močno. Tudi to nam potrjuje veliko število slovanskih prvin v madžarščini. Po statistiki na podlagi kratkega etimološkega slovarja, ki ga je sestavil Geza Bärczi (Magyar szöfejtö szötär, Budimpešta 1941) je odstotno razmerje posameznih etimoloških plasti madžarskega besedja naslednje:
1. prvotnih ugrofinskih ali svojstvenih madžarskih (npr. onomatopejskih ali otroških) besed 46,3 "/o
2. slovanskih sposojenk 12,4 %
3. nemških sposojenk 7,3 "/o
4. turških sposojenk 6,5 %
5. latinskih in grških sposojenk 5,8 %
6. romunskih in francoskih sposojenk 2,1 "o
7. besed z nejasnim izvorom 18,1 % (!).
Seveda je v Bärczev etimološki slovar zajet samo del madžarskih besed, vendar zadostuje za statistično obdelavo. V veliki monografiji Istväna Kniezse (A magyar nyelv szläv jövevenyszavai = Slovanske sposojenke madžarskega jezika, 1955) je 550 besed nedvomno slovanskega izvora, rabljenih ustno in pisno v sodobnem madžarskem knjižnem jeziku. Pač pa je veliko več narečnih slovanizmov, posebno v madžarskih narečjih, sosedih slovanskim jezikom.
Madžarščina si je izposojala skoraj iz vseh slovanskih jezikov. Pravilneje kot o slovanizmih bi bilo treba govoriti o sposojenkah iz posameznih slovanskih jezikov; toda ker so si slovanski jeziki zelo blizu, dostikrat ni mogoče določiti, iz katerega slovanskega jezika je bila ta ali ona beseda dejansko sprejeta. Pri določanju izvora posameznih madžarskih slovanizmov še največ pomagajo fonetična dejstva, čeprav se upoštevajo tudi pomenska merila, kronološka, jezi-kovno-zemljepisna in kulturno-zgodovinska. Ugotovljeno je npr., da v slovarju madiarščine tvorijo slovanizmi določenega področja kulture, gospdarstva, obrti in drugih oblik človeške dejavnosti po večini strnjene skupine, ne pa pisano zmes iz različnih izvorov.
167
Slovanizmi državnega življenja in pravne ureditve so sposojeni iz južno-slovanskih jezikov, najpogosteje iz stare hrvaščine: asztalnok = služabnik na kraljevem dvoru, dvorni točaj (prim. stolnih): baj = zlo, dvoboj; bajnok = šampion, dvobojevalec; dolog = opravek, obveza; kaloda = klada za ujetnika; pecset = pečat; tömlöc = temnica, ječa; zdiog = zalog; verjetno gre sem tudi kiiäly = kralj. Tudi izrazi krščanske vere prihajajo iz jezika južnih Slovanov zahodnega in (redkeje) vzhodnega obreda. Tako iz jezika Slovencev ali Hrvatov kot zahodnih kristjanov: apaca = redovnica; bei mal = birmati; piliš = tonzura (prim. slov. pleša); pokol = pekel. Iz jezika Bolgarov in Srbov pa so: diäk = pisar, sekretar, učenec, študent; kereszt = križ; pap = pop, duhovnik; szombat = sobota.
Tudi poljedelsko izrazje je večinoma iz južnoslovanskih jezikov: jarom = jarem; gabona = žito; lencse = leča; tok = tikva; zab = krma, zobanje, oves. Pač pa so besede, ki se tičejo košnje in spravila sena navadno iz slovašči-¦ne: petrence = stog (prim. slovensko petro); asztag = stog; kazal = kopica (prim. kozolec); kasza = kosa; kalapäl = klepati; szena = seno; villa = vile. — Med besedami iz družinskega življenja in z dejavnega področja žensk je precej bolgarizmov: mostoha = mačeha; pest = peč, nyüst = ničnice (pri statvah); pemete = pečno omelo.
Ob upoštevanju fonetičnega, pomenskega in drugih meril je mogoče našteti še naslednje skupine slovanizmov v madžarščini: iz bolgarščine: bolgdr = Bolgar; mezsgye =^ meja; rozsda = rja; iz srbohrvaščine: betyär = razbojnik (prim. sh. bečar); csata = bitka; csatoina = prekop, kanal; csizma = škorenj; csiz-madia = škamjar; gatya = platnene 'kmečke hlače; golyva = golša; huszdr = gusar, razbojnik, huzar; inas = vajenec; kamat = obresti; paprika = paprika; setdl = šetati se; iz slovenščine: mozsdr = možnar; tur = čir, tvor; morda tudi hajdina = ajda: murva = mrva; darab = kos (prim. drobec); maläta = slad (prim. mlato); pad = klop, podstrešje (prim. pod); olaj = postno maslo (prim. olej); parittya = prača; patkäny = podgana idr.
Podobno je mogoče navesti primere še iz drugih slovansikih jezikov. Tu naj bo še nekaj primerov, ki jim ni mogoče določiti natančnejšega slovanskega izvora: cser = cer; dezsa = deža; icovdcs = kovač; oidh = vlah, Romun; pajta = šupa; penz = denar (prim. penezi); szobor = kip; vitorla = jadro. Ti izrazi so prišli v madžarščino iz kakega južnoslovanskega jezika. Iz sevemoslovanskih jezikov so pač akö = vedro, prim. slov. okovana (posoda); babona = babjever-stvo; garmada = grmada, kup idr. Iz slovanskih jezikov, ki so prvotno tort in tolt spremenili v trat in tlat, so drdga = drag; kaldsz = klas.
Popolnoma nemogoče je določiti natančni izvor iz posameznih skupin slovanskih jezikov naslednjim (in še mnogim drugim) besedam: abrak = konjska krma, obrok; abroncs = obroč; bdrdny = jagnje; bolha = bolha; borotva = britva; csaläd = družina; cseled = služabništvo, služkinja, hlapec; ded = pra-ded; galamb = golob; kasa = kaša; kolbäsz = klobasa; len = lan; mäk = mak; medve = medved; nemet = Nemec; patak = potok, rečica; pok = pajek; raj = roj; räk = rak; rozs = rž; szilva = sliva itd. V posameznih primerih je mogoče misliti na večkratno izposojo iz različnih slovanskih jezikov.
Med madžarskimi besednimi slovanizmi prevladujejo samostalniki. To je pričakovano. Nekaj pa je tudi pridevnikov in glagolov: buja = bujen, slado-strasten; debella = poln, debel, neroden (o ženski); nema = nem; ritka = redek; szabad = svoboden; szent = sveti; suta = brezrožen; tiszta — čist; tompa
168
= top; kapäl = kopati; keresztel = krstiti; kuruzsol = čarati; gäzol = gaziti, j prepeljati se; vädol = obdolževati; varäzsol = vražiti. Slovanski samostalniki i so včasih sprejeti ne v imenovalniku edninskega števila: nyüst iz stbolg. ništi; \ olasz = Italijan iz vlasi; veder iz vedr'h. Prevzemala se je vedno oblika, ki je ; bila v živem govoru najpogostnejša. Pridevniki so prevzeti večinoma v obliki ženskega ali srednjega spola, redko v obliki moškega. Slovanskim glagolom se je dodajala madžarska glagolska pripona -1.
Slovanizmi madžarskega jezika so za zgodovinarja slovanskih jezikov dragoceno gradivo. Zgodnje madžarske izposojenke prevzemajo polglasnika jor in jer kot u in i: muli > moh = mah; igric = igrc; tiszt = dolžnost, častnik; J ruzs > rozs = rž. Na koncu besede sta jor in jer ob tem času že izginjala; sled ] sta pustila samo v posameznih madžarskih slovanizmih. '
Ker sta nosna o in e v X.—XI. stol. v večini slov. jezikav postala ustna, j nam madžarski on, un, en ali — pred ustničnimi zaporniki in zobnimi pripor- ] niki — am, om povedo, da niso bili sposojeni po tem času. Prim.: abroncs = ] obroč; holend = norec; donga = doga; dorong = drog; galamb = golob; ge- j renda = bruno (prim. greda); gerendely = gredelj; gomba = goba; goromba 1 = grob, -a, -o; konkoly = kokolj; korong = krog (lončarski); munka = delo ] (prim. muka); parancsol = ukazovati (prim. sh. poručiti); pentek = petek; rend i = red; szombat = sobota; szomszed = sosed; tompa = top. Itd.
Do povedanega je prišla na podlagi svojih raziskav vrsta rodov madžar- i skih in nemadžarskih raziskovalcev. Prvo avtoritetno sintezo madžarskih slo- 1 vanizmov je napravil F. Miklošič (Die slavischen Elemente in Magyarischen = i Slovanske prvine v madžarščini, Dunaj 1871). Po Miklošiču se je madžarska j leksikografija obogatila s celo vrsto zgodovinskih in narečnih slovarjev. Tako j je bilo treba spet dobiti pregled nad celoto slovanizmov v madžarščini. To so j Storili Oszkär Asböth, Jänos Melich, Istvän Kniezsa, od sodobnikov pa Elemer [ Moor, Läszlö Hadrovics in drugi. Tega dela so se lotevali zato, ker je za mad- j žarsko zgodovinsko jezikoslovje silno važno. Ugrofinski jeziki so si po sorod- j nosti zelo daleč, madžarski in finski npr. tako kot slovenščina in portugalščina i (ali švedščina, albanščina, grščina, perzijščina). Zato je zgodovinsko madžarsko i fonetiko (posebno samoglasnike) mogoče vzpostaviti samo na podlagi ujemanj, | kot so: slovansko bob > stmadž. bob, madž. bab; slovansko milost' > stmadž. \ miloszt, madž. malaszt itd. j
Ker je preučitev madžarskih slovanizmov tako zelo važna za madžarsko I zgodovinsko jezikoslovje, je v nekem smislu mogoče reči, da je slavistika sko- ] raj narodna madžarska disciplina. Doseženi so že precejšnji uspehi, toda treba j bo še nemalo dela. Tako še niso obdelani slovanizmi vojaškega slenga prve \ svetovne vojne. Prav tako niso zbrani čehizmi, slovakizmi, ukrajinizmi, srbohr- ! vatizmi in slovenizmi, prevzeti po 1918—1919 v madžarska narečja na Cehoslo- i vaškem in v Jugoslaviji; podobno je z ukrajinizmi in rusizmi v zakarpatski Ukra- j jini po 1945. Za taka preučevanja je zadnji čas zaslužna stolica madžarske filo- \ logije na novosadski univerzi. Prav tako še ni dovolj preučen vpliv jezika na < povojno madžarščino, posebno časopisno. Treba bo prav tako etimološko raz- I iskati najnovejše narečne slovarje madžarskega jezika. Pa tudi ko bo kdaj vse ; to opravljeno, ko bo zbrano gradivo sistematizirano s stališča fonetike, oblikoslovja, besedotvorja in zgodovinske slojevitosti, delo še ne bo končano.
Slovanski jeziki so vplivali na madžarščino tudi z morfemskim sestavom ! svojih besed (kalkiranje) in s sintakso. Tako je morfemsko iz slovanščine pre- \
um
vedeno nemalo izrazov krščanske vere; feszület = razpelo (prim. madž. ieszit = razpeti, feszül = biti razpet); hüshagyö = mesopust (hüs = meso, hagy = pustiti); hüsvet = vuzem, tj. velika noč (vesz = vzeti); nagyhet = veliki teden, nagycsütörtök = velikli četrtek, nagypeniek == veliki petek (madž. nagy = velik). Da slovenski vuzem izhaja iz mesovzam (= vzetje mesa), dokazuje ne le slična krajšava mesopust > pust, temveč tudi madž. hüsvet, napravljeno po slovensko-kajkavskem vzorcu. Docela verjetno se zdi, da je tudi madž. iinnep (= praznik) nastal s kalkiranjem sh. blagdan-a, ki je prvič zapisan v glagolskem spomeniku 14. stol. in je prvotno pomenil dan, ko je cerkev dovoljevala jesti mesno, tj, nepostno hrano; madž. iinnep sestoji iz üd(it) = posvežiti, okrepiti, üd(ül) = posvežiti se, okrepiti se ter nap = dan.
Kako pa je z madžarskimi besedami v slovanskih jezikih? Veliko jih je v i jeziku prebivalcev, ki so bili do 1918/19 v sklopu ogrske države. Posebno šte- \ vilni so madžarizmi v zakarpatski ukrajinščini, v vzhodnih slovaških narečjih, i v prekmurščini, v kajkavščini in vojvodinski štokavščini. Na druga narečja teh j jezikov je madžarščina vplivala manj. Nekaj madž. besed je najti tudi v če- j ščini, poljščimi in ruščini. V besedišču sodobnega slovenskega knjižnega jezika i jih je le nekaj. V Tomšičevem Slovensko-nemškem slovarju (1966) so taka na- i slednja gesla: baržun, betežen, bunda, golaž, huzar, kočija, lopov, pajdaš, rovaš, '• soba, tokajec, tolovaj itd. Ali so v slovenski knjižni jezik ti izrazi prevzeti ne- j posredno iz madžarščine ali pa so posredniki prekmurščina, kajkavščina, sh. i knjižni jezik ali celo nemščina, bo treba šele ugotoviti. :
Kako močno je madžarščina vplivala na prekmurščino, kaže Fliszdrjev 1 madžarsko-slovenski slovar (Magyar-vend szötär, Budimpešta 1922), ki v sploš- ] nem odraža besedišče starih prekmurskih pisateljev. Med madžarizmi Fliszär- \ jevega slovarja niso samo samostalniki, temveč tudi glagoli in pridevniki in | celo en števnik. Prim.: baga = ostanki tobaka na dnu pipe; baja = nesreča, ; zlo; bakancsi = nerodni vojaški čevlji; barät = menih (prim. brat); bogräcs = i kotliček; bojtdr = pastirček; butor = pohištvo; bin = greh, zločin; csalärni = ; varljiv, goljufiv; csärda = krčma; csempesz = tihotapec; csonta = kost; deres : = serast (o konju); divat = moda; engedüje = pustiti; gyezero = tisoč; lajta\ = vrsta; gazda = gospodar; gula = čreda; hintov = vrsta kočije; her = sloves, : slava; hitvani = zanič; katona = vojak; kodis = berač; lengyel = Poljak; ] menes = konjska čreda; nemesnyäk = dvorjan; urias = velikan; oroszldn = ] lev; orszdg = dežela, država; pipacs = poljski mak; ponty = krap; rud = olje; j sas = orel; säska = kobilica; sölyom — sokol; szäbö = krojač; szakäle = brada; i szara = golenica, škornjica; tältos = pravljični konj; tanäcs = nasvet; zongore i = klavir itd. — Ni dvoma, da se veliko naštetih besed ne uporablja več v živem j besedišču prekmurščine, toda za zgodovinsko slovnico tudi taki primeri niso j nezanimivi. j
Madžarizmi v slovanskih jezikih že dolgo zanimajo raziskovalce. 2e M. \ Pohlin je slovenske besede vzporejal z madžarskimi v svojem Slovanskem i besedišču (Glossarium Slavicum, Dunaj 1792). Znanstveno preučevanje teh pro- i blemov pa se začenja z Miklošičevo knjigo Tujke v slovanskih jezikih (Die Fremdwörter in den slavischen Sprachen, Dunaj 1867). 1870 je izšla v Brnu obširna monografija A. Matzenauerja Cizi slova ve slovanskych fečech (Tuje be--sede v slovanskih jezikih). Miklošič in Matzenauer sta skušala zajeti vse možno i
170 i
gradivo in tako opozoriti na probleme, ki bi jih bilo treba natančneje preiskati. Po kratkem času se je res začelo samostojno raziskovanje madžarskih prvin v posameznih slovanskih jezikih in skupinah. S tem se je ukvarjala vrsta madžarskih in slovanskih znanstvenikov. Primemo sedanji stopnji etimološke vede pa so obdelani madžarizmi v slovanskih jezikih samo za redke slovanske jezike, pa tudi tu končana dela niso še vsa objavljena. (Prim. vendar Gyula Decsy: Die ungarischen Lehnwörter der bulgarischen Sprache (Mardž. sposojenke bolg. jezika), Wiesbaden 1959.)
S področja preučevanja prekmurskega narečja so posebno dragocena dela slovenskega znanstvenika na Madžarskem, Avgusta Pavla (A vashidegküti szlo-ven nyelvjäräs hangtana = Fonetika slovenskega narečja Cankove, Budimpešta 1909, idr.). Njegovo dejavnost je primemo ocenil v svojih člankih Vilko Novak. Toda veliko nalog je še nerešenih. Dobro bi bilo mikrofilološko obdelati besedišče stare prekmurske slovenske književnosti, zbrati žive madžarizme sodobne prekmurščine, poiskati in vsestransko raziskati rokopis velikega prekmurskega slovenskega slovarja Jänosa Fliszärja (natisnjen je le del tega slovarskega gradiva). Na podlagi vsega povedanega bi bilo zaželeno napisati zgo-dovinsko-etimološko monografijo o usodi madžarizmov v prekmurščini. Tako obširnega dela se seveda ne more lotiti vsak slovenist, temveč le tisti, ki govori prekmurščino kot materni jezik in poleg tega pozna madžarščino ter je izveden v madžarskem zgodovinskem jezikoslovju. To so velike zahteve, zato pa bo večja tudi cena opravljenega dela.