Številka 257. Trst v nedeljo 17. septembra 1905. Tečaj XXX. w Izhaja n&kl dan. 'Vi laii ob nerte :ab in pr&zmcik ob 5. on. ob ponedeljkih ob ari ziutraj. morita* številke ?e prodajajo po 3 novč. f6 stotinki ■ >Ofin tobatarnah v Trstu in okolici. Ljubljani, Gorici. C« i i Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji. &t. Petru, Sežani. Nabrežini. Noremmestn itd. t>f{a«e la narolbe sprejema uurava iista .Edinost*. aJlea -Urrio Ga J »rt I it. IS. — Iradae are so od 2. pop. do j. iie^er. — Cene oglasom 16 st navršio petit; poslanice, nnnnice. javne zanvaie in domaći oelasi po cogodbi. TELEFON itev. 11&7. m m most iruttva „Etfimst" za PriMrsIc«. V edinosti Jm moć t ItroSniat an&fa sa vse leto 24 K. pol leta 12 K. 3 mesece 6 K. — Nt-aaroČbe brez dopoeiane naročnine se uprava ne ozira. Vri dopisi naj se pošiljajo ca uredništvo lista. Jfefranko?aaa pisma se ne sorejemajo -n rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: nI. GIor*lo Galatti 18. (Narodni dom.l tadajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konaorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcij« lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti St. 18. Poštno-hranil nični račun St. 652.841. kr. i Brzojavne vesti. Novi deželni slezij^ki predsednik. DUNAJ Iti. Kakor je zvedal e j£ore?p. biro, ja bi doscdinyi vod telj šle-zj=se deželne vlade dvomi svetnik dr. Ed-mund pj. Marenzeiler imenovan |<*lpredaid-ai^'im nižeavstrijskega deželnega šolskega -veta, svetovalec upra ~nega BodisSa dr. Karel •jaroD Heinold pl. I iycs*i šlezijskim predsednikom. Namestnik za ranadsko škofijo BUDIMPEŠTA 16. Kurirji oropan!. TANUiH 16 (R II erjev i> ) fVarco k -n tng.tžii kii'irj; sj bi.i na poti Fes ^tjj ai . o:'rom na T m Prevze s< m to porodilo la o eK Č v zadnjem tieatt&u ia zatega ielj vas pi os;m o h oičenja, aao t-j jo:oe;lo ne bo tako vsestranski t nnljito kakor zasluži to velevtžco Ži ljerjiko vprt sanje naroda slovenskega. Dandanes pa8 nikdo več ne bo ta,il, da je vsakemu narodu, ako hoče ž veti kakor ,, . 4 ... tak, v pivi vrati potreba pouka in izobrazbe. MtaieUr notranjih stvari' , ' r . . . i _ _ ... Na rodom, ki tega nima, Be kaj kma'u zgrnejo je na srojo prosa;o odpus;en is službe. , ' ° . 1 ' , . valovi izobraženejšega sosednega rodu ; iz- Do^odkl na skrajnem V/toku. Japonski minister notranjih ■tvari odstopil TOKIO 15. Njegov naslednik postane minister za polje . , . „ - . . t,- . .j ... . gine v njih, opravlja se nekaj časa hlapčev- dalstvo in trgovino, Kip ra, ki obdrži svojo 6 J r J . ' . \~r i j ji • i j i • i ^ - ska dela stoemj Bosedu, rotuje mu, dokler _____________ V sled do'.gct ajne desidanjo hstaco. ' . ' J sat i'i Dess ^ ti v je b 3 dovoljenje- Novi kabel na Japonsko in Kitajsko. n* jTJZ% U. -■<-. «i.»nam papeževim Stvora 6 a n a d s k e škofije NEW-JORK16. Komercijalnt družba tu(Ji daglMJ nravBtvenem 0Iiru V8akemu imenovan posvečen« skt.f J ,s,p Ne-eti, ^^^ brzijav je dobila ko c sije, t ^ ko hog da p0Btaja u narod -;anje Des-rtuflV ja se je znatno zboljsalo, da ^ ^ ^ kabel na japonlko toda skef se mora še zelo čuvati. ! Kitsttko Rodbina Konture. RIM 1»*. Jbpjtsko odposlanstvo je spe-ro6.k> »Agenzia SuiiD«, da je vesi o imorstva rodbine barooa Komure fo^olnoma izmišljena. in krepak in velik tako v fizičnem pogledu kakor po notranji vrednosti, enakovrsten Potres. ISOMOST 11». Danes zjutraj ob 4. drugim velikim narodom, sposoben tekmo vati ž njim;, v narodne-gospodarskem oziru sam svoj, v narodno-politi Sne m ozira samo-TJFLIS 16. General Širinkin je prejel zavesten in znaSajen. Dogcdki na Baskem. Nemiri na Kavkam. vdiraj iz iiatu nastopna brzojavko: Na raznih kraj h mesta se j a streljalo. Vršili so t-3 mali spopadi, na kater.h je bilo nekaj uri 3 minut« zjutr.j in ob 4. uri minut C6eb ubitih Položaj je nevareD) ker je raz " a na Predarelskem dva pot ema šunk.; burjenje mej XfttAn veliko> prvi j« trajal o, drogi pa 4 sekunde, sliftsti j TIFUS 16. U.taja je (d 14. t. m. •e Wio močno bobnenje. do vršeč. a. Javno življenje ima zopet Šr-edsko-uorTeŽki spor. 6VOj navedn. tek. V Kut isu je izbruhnil KRISTIJ ANI JA 16. Kakor poročajo ; splošni štrajk. i slu »Af enposteii« iz KarUtada, s a včeraj t A vale odpotovala dva švedska polka, -. Vse giedališčne in koncertne predstave so prepovedane na nedoločen RJ VI 16. Kralj Viktor Enaaneul je na čas. — em p tjvanju v Racconig. dosptl semkaj 4 pose bo m vlakoja. Vsi ministr^ to na k> i i dvoru poziraviii kralje. l*unt telefonistioj. PARIZ 16. Vtč listov poroča, da so ce ai&oč] na ghvoem tjloijoifnem urada v lL b »/anje v tiaske vode. Depntaeija Po I jako r v Peterhofa. LVOVT 16. Iz Petrcgrada poročajo, poljskim list m, da Beje v četrtek deputacija Poljakov, Bdet »ječa iz kneza 8:anislaja LOmne tulit pnnctum, »jui miccuit ntile du?c:« . . . Pravo za pravo sem se jaz v obče jako malo brigal za »utile«, poskakovaje, kakor pravijo, »m dulei jubdo«, brezskrbao »tja v en dan«, po širni domovioi, ne da bi bil povpraševal : kje bom obedoval o polutine, kam ležem zvečer ter o čem bom iivel jutri itd.? Jaz nisem sel ra potovanje, da bi si na-b ral posvetnega mamoaa, kakor kakšen Žid e krošnjo na hrbtu ! Pa tudi niseas imel ta lenta, da bi grabil denar ter ga zaaial na kupe, kakor lia!ca aalovljene kokoši v svoja skrivališča ! Meni sploh ni bilo nikoli mnogo do aačimurnega »*veaka« in do tistih papirnatih razgledn:a, ki jim pravijo »bankovci« ! Ko sem na t stih prcs.oilavnih tokih širom slovenskih pokrajin prezračil zaduhlo stanovanje svojega duha ter si zbistril ob ra čunskih knjigah oslepeli vid, aafial ssm se osirati — okolo s« b« ter motriti in proučevati pokrajinsko obličje slikovitega našega ozemija ! In zato sem imel na svojih »svjtolnih skokih« kaj ugodno priliko; pa Sfm jo tudi porabil ter izkoristil vestno in vspeSno kakor malokateri tistih poklicanih potovalcav, ki tekajo zamišljeno in poniglavo v tla aroči ekozi pisani svet božji, ne da b'. kedaj po gledali okrog sebe ! Saj jim pa tudi ni z i merili tem — kruboborskim tekačem ! Predpisan* imajo Vfe »tvrdke« določenega jim »delo-krožja«, katerih morajo obiskati na dan to liko in tolika, da pokrijejo potne etrtšie ter odslužijo odmerjene jim dnevnice. Med vožnjo, bodisi po železnici ali na ko?aht pa morajo računiti pripadajoče jim odstotke ter delati bilanciio med dobičkom ia izgubo svoje ture! Uprav ganljivo jih je gledati: kako hite od mesta do meeta, od trga do trga in od vasi do vasi a tiatiai avojimi -zaboji, kovčegi ia mapami, kjer imajo raznovrstne uaorce blaga, ki ga poanjajo na prodaj na vseh koncih in krajih. Nu da ! Takšen predeetiniraa kruboborec jas aiaem bil ! Jaz ae nisem napotil križem domovine a predpisanim »itinerarjem« v žepu, niti eem aa rmeiil sa smer ia smoter vsikega posamič- nega skoka v svet, temveč sam ae prepustil povsem svojeglavni trmi s.učeja. — Tudi po kažipotih in obcestnih znamenjih ter svarilih se niaem oziral, kamo-li da bi nosil seboj zemljevide i a krajepise k la Baedecker ali G -eel FeU! Hotel sam ei namreč ogledati pokrajin sko obliSje naše domovine — - sam na svoje lastne o3i brez vBakoršaega vodnika in ilu-st rova nega tolmača ! V ta namen sem jo savil a razve žene (državne, deželne ali okrajne) ceste navadno takoj v stran, kar naravnost črei hriba in doline. Prišedši na tem brezciljnem poskakovanju v kakšni ptuji neznan kraj — mesto, trg ali vss — z'.ezel sem vsikdar najprejena kakšen vzvišenejši hrib, holm ali grič ter si ogledal ondotne pokrajine s takozvane ptičje perspektive, t. j. od zgoraj doli; potem še le sem preučeval posamične znamenitosti dotid-nega okraja ! Na takšen način sem dospel v ta ali oni kraj po nenavadni poti, da ao se mi ljudje čjdili ter me povpraševali : od kodi da eem priskočil k njim kar tako nepričakovan. Naletel in zasledil sem pri tem marai-kakšsn preelikoviti pokrajinski obrne in to e takiae plati, o kateri oadotni prebivalci aiso niti alut li ali aanjali. Priromal sem namreč, ako le možno, v jaden ter isti kraj, mesto, trg ali salo, vsak o- sivi Tr glav, ki je gledal boje ob svojem vznožju, Ea pričo nam je bistra Sava, ki je vsprejemala va se potoke krvi naših prade-dov. Kakor nedolžni otroci smo zaupljivo gledali v obraz države — matere, a potjze tega obraza so ostale trdf, 6rce njeno ni nikdar hitreje biio zavoljo ljubezni do nas, rezala nam je kruh kakor ga reže mačeha svojim paBtrkom. In mi smo še danes t:sti nedolžni otroci kakor pred stoletji...! (Klici: Ker smo neumni !). Avstrijska dižava v kulturnem cziru močno zaostaja za drugimi državami. Za primer mi ni treba ravno jemati Francije, Anglije, Nemčije, Amerike ; celo mala Danska, ali Norvežka jo stavljata v temno senco. Ravno šolsko vprašanje bi nam podalo prav jasen dokaz za to. Danarja je dovelj za topove in vojaštvo : »Inter arma silent Musae«. Temu so vzrok specifične avstrijske razmere : Slovanom, ki tvorijo vičlno prebivalstve, ni Brneti dati ničesar, ali pa le samo toliko, kolikor narekuje skra;na sila ; neslovenskim narodooa, Nemcem, Lahom pa je prinesli na krožniku, kar in kolikor le hočejo. To so za državo, kakržna bi morala biti AvBtrija, nezdrave razmere, ki ne pripuščajo, da bi se večina njenega prebivalstva kulturno dvigala kolikor mogoče visoko. (Klici: Avstrija je bila vedno taka!). Zategadelj je v za-stanku vse ! Vzemimo samo veeučilisko vprašanje, ki v zadnjem času razburja vse javno mnenje. .Nemci, ki jih je, kakor rečeno, manje nego 81ovanov, nimajo za sa nič manje, nego pet | celih vseučilišč, Cehi imajo eno, Poljaki dvoje, Slovenci in Malorusi nimamo nobenega vaeuč 1 sča. Italijanom vlada vseučilišSe kar ' ponuja, toda oni ga nočejo, ker Ba ka-pr eirajo, da mora biti sedež tiietega ravno ' v Trstu Da nikoder drugod. Vlada se za 'sedaj tej iial-j&mki zahtevi ee upira, a ne ' morda zaradi tega, ker noče žaliti močnega slovenskega živ^a v Tratu, tudi ne morda zaradi tega, ker se boji za svoje Avstr.jstvo v tej s roji edini pomorski luki, temveč, ker jo navdaja strah za svoje Nemstvo, ki mu je bila tu že pripravila gorko in varno gnes do. Dcčim pa prihaja vlada Italijanom nasproti z vsaučiliščem, ima pri na* Slovencih, | ki nas je za pol milijona več nego Italijanov, zi to vprašanje g'uha ušeBa. Minister Hartl je sicer v budgetnem odseku oddal neko | blaženo izjavo, ki B£m načeloma priznava upravičenost naše zahteve ; ali utis imam, da je tudi ta vodena ministrova izjava pome-I njala nekako bolj njegovo zasebno mnenje ; na drugi strani pa je od te izjava do | uresničenja naše zahteve dolga, dolga pot. Naše stališče glede vseučiliškega vprašanja je jnBno. N>ša zahtava je upravičena, ' krat od druge strani; pa tudi odhajal sem z istega kraja obično vselej po nasprotni poti, nego li sem bil prišel . . . V teku četrt stoletja svojega poskakovanja sirom domovine in BOBednih dežeia sem Bi ogledtl malodane veo njeno pokrajinsko obl.oje po dolgem in širokem, po ravnem in po hribih, preučevaje nje navpično izrazovi-toBt s takozvane »ptičje« in »žabjem perspektive, t. j. od zgoraj doli in od zdolaj navzgori ter s »profila« in face« .. . Najrajši sem Bi paeel oči po »slikovitih« razgledih b kakšne gore ali planine. V ta namen eem oblaeil vse sloveče gorske vrhove in dalekovidna »božja pota«, izmed katerih jih navedem tu le desstorico n. pr. : Goro Slov. Gradcu in S e 1 č -Učko goro nad Opa-Ormožu, Sv. V r b a a Trsat pri Rski, Trio Sv. A n o na Krem-perku, goriški Matajur in Rogaško Goro tam doli na Spodnjem Stajarju .... Skaknje tako po domovini — : s sever j a na jug, od vetokn na sapad, b ploščnate pc-ljaae na gorostasne planine od brezmejnega morje sopet gori v podgorska zakotja, zdaj sem, adaj tja: — na vae konee in kraje prepričal sem se torej na svoje očr. da je ssres — »lepa naša domovin a«, ia to ae zgolj po takoavaaih Blikovit h, roman* tičn b krajih, marveč- po — po vsem iirnem njenem obsežju!... sv. U r š u 1 e ob v e c nad Trstom, tijo in Hum pri nad Mariborom in novo pri Gorici je pravična ia vseskos utemeljene. Pogoji, k; jih danes ne bom vnovič našteval, so dani za takojšni ustanovitev slovenske uuiverze. | Slovenskih visokcšolcev (" rez teolcgov) je po zadnjem izkazu okoii 600, prav več nego preveč, da napolnijo eno vseučilišče. Vseučilišče zahtevamo v našem političnem in kulturnem središču, v Ljubljani. (Vsestransko pritrjevanj«). K-iLor hitro pase vlada odi č , da daruje Italijanom vseučilišče v kakem mestu slovanskega Primorja, tedaj to vseučilišče ne more biti drugačno nfgo utrakv iat'ono, dvojezično, < Vseobča ploskanje), to je, italijansko in slovensko (hrvatsko), ker bi č sto italijansko vseučil v slovanski deželi pomenjalo čisto navadno provokac'jo, izrivanje. (Ponovno pleskanje in razLi mej • klici). (Pride še.) Iz Hrvatske. Zagreb, 1"» septembre. T- rej n«s je gospod predsednik hrvat sio ogrskega sabera v Peš:', Ja=zth, res speč stil« svrj.m obiskom. Bil je pri na3 v vsem dva di.i, da se — kakor je rekel fam — sezasni s kulturnimi in političnimi odno-ša:i naroda hrvatskega. Drugi ljudje, ki so več: uJeojak; cd gospoda Jusztba trebajo — eko žeie prouč ti politične io kulturne rez mere kakega aaroda — ca t'*, ne dva dni, ampak dva meseca, dve leti. A gospod Juszth je vse to prouč;l v dveh samih dneh, pak hoče — kakor se je sam hvalil — svoja opažanja priobčiti vodstvu svoje stranke. Kolikor smo 'z početka pripisovali važnosti JuBzthovemu prh^du, tako nam prihajata eeiaj i a obisk in obiskovalec sam v malo ču ini luči. Kajti z jedne strani je hotel J ježih s svojim obiskom ignorirati Ma-djarcne, ra"ii česar so ti enogleaio napadali njegov obisk, dočim ga vidimo z druge etraai, kaco hod; na d neje k polnokrvnemu mi^aronu Krajčovicsu, kjer se shaja z inti-musom Khuenovim — s Tcmaščem ! ! Mari n; to t la dvolična u'oga ? ! Z Juszthom so kotferireli nekateri stareji in nekateri mlaji politisi na njegov tebf.nski poz v ! Oa pak je hitro vrgel v peštanske novine It ž, da eo prihajali k njemu vas dan, a on da ni kli-crl n:kogar. Rekel Eem vam: to je eudtn človek! M nemi nč prcfitirali z njegovim projik'om, a tudi on ni nič prcfitirel. Jedino to to, da je čul m nogo katero grenko resnico iz uri dra. Heimrla in dra. Lorkovića, pristašev napredne stranke, ki sta mu rcsaičto narisala položaj v Hrvatski. Jako pada v cČ>, da Juszth ni pozval ni dra. Franka niti katerega druzrga pristaša »čiet9« stranke prava. To je jako neugodno »Hrvatskemu pravu«. Za to pa to glasilo s prikrito jezo dan na dan poini predala svoja s neko namišljeno b'amažo on.h, ki so — kakor opo-cejnaici — bili pri Jusztfcu. Po našem mceiju niso blamirani, kajti konferirati ka-ker op z cijonalci s kakim opozicijcn»lcem, to men ia ne po menja še blamaže ! Današnji dan je velike važnosti zn nas. Danes se namreč zopet sestaja skupni sabor v Bid mpršti. In v tem zasedanju ee menda reši ta kriza, ki se že tako dolgo vleče in kater, posledice je opazovtt: tudi pri nas. Kako je mico! današnji dan, tega ne vemo še v hipu, ko to piiem. Vsakako pojde ▼ tem z i seda nju tudi ca našo hrvatsko kožo. In ter« se naše bi morali varovati naši dele- gatje v Pešt;, ki se dos'ej nikdar še niso maknili v obrambo našh interesov. Tu jim je sedaj zopet prilika, da kaj store za svoj bedni narod. Saj so jim usta vedno polna saru hvale, saj trobijo vedno v svet, da jim je delo »patrijotičao«. Pokažite se, gospoda, besed je bilo že' dovolj. Tudi sestanek naših poslat ca v z dalmatinskimi na R?ki je že dovršen. Pa kaka korist od tfga sestanka ? Kakov rezultat, kakov zaključek ? Prav nič, razun tega, da hočejo sklicati velik sestanek vseh opozic jo-nalnih strank. In tako postanemo zopet bo-gateji ra — en sestanek brez pozitivnih vspehov! In to je vse naše delo v teh toli važnih časih ! Sestanki tu, eestanki tam, a koristi — nikake ! Javiti vam morem, da ob veej ob 1 c' naših dnevnikov dobimo — še en nov dnevnik. Ustanovljajo ga italijanski jezuiti iz Kraljevice, a izhajal bo na Raki, da bo konkuriral »Novemu listu«, ki neusmiljeno razkriva vse umazanosti kraljevičkih jezuitov. Seveda hočejo ti, da sa ne bi videla prava tendencija, pak so naveli pro forma, da bodo izdavali lat v obrambo »Hrvatskega parobrodarskoga društva«. Ćast »Hrvatskemu parobrodarskemu društvu« ! Mi spoštujemo globoko njegovo patrjotično delo in njegovo s mpatčao borbo e »Uogaro Crofcti«. Ali mislimo, da bo družbi jako škoiova'a obramba kraljevičkih jezu tov, ki — kakor internacionalni, a vendar Italijani — ne bodo mnogo marali za hrvatsko družbo. To jim bo samo firma v obrambo svojih interesov. Kaka krivica ee godi našim Binovom na skupnih uradih — o tem sem vam, mislim, že dovolj pisal. Osobito v noveji čas silijo na peste v Hrvatski Madjare in odtiska o naše sinove z vseh mest. Sadaj je bilo zopet 50 praznih mest pri posti, in sicir 40 ia Ogrsko in 10 za Hrvatsko. Zi teh 10 mcet v Hrvatski je kompetiralo nič manje nego 180 prosilcev, pak vendar je samo 6 Hrvatov prišlo do meeta in proti jasni besedi zakona in nagodbe so namestili 4 Madjare zopet na zagrebškem ravnateljstvu! Na to bodo seveda eopet molčali raši »pravi pa-trijotje« ckolo »Dnevnega l.sta«. Kaj to briga njih, ako hrvatskim sinovom na njihovi lastni domovini tujinci otimljejo kruh!! Glavno je, da s) ti »patrijotje« preskrbljeni mastn mi sinekurami in i-tipendiji. Vse drugo je podrejeno — komaj nekaka drobnina. Proti temu novemu žaljenju nagodbe trtba protestirati z vso odločnostjo ! Bsriti se treba proti temu, z vsemi silami ! Kajti, ako bemo le popuščali, postajalo bo šs hu,e in huje. Dogodki na skrajnem Vztoku. Korejci proti japonskemu gospodstvu. »Berlieer Tageblatt« poroča iz New-Vorka: Korejski listi poročajo, da narašča od dne do dne nezadovoljnost Korejcev proti japonskemu gospodstvu. Na tisoče Korejcev iz raznih pokrajin bo ee podali v Siul, da protestujejo proti japonskemu tiranstvu ; toda japonski orožniki so jih razgnali e orožjem. Na nekem spopadu je bil en orežnik ubit, več Korejcev pa ranjenih. Nemiri t Jokohmi. Londonski »Standard« poroča iz Jokc-hame od 15. t. m.: Konzulate, cerkve, si- mostane in hotele stražijo vojaki pešci. Ko-njeništvo kc raka po mestnih ul'cah. Prebi valstvo preti vedno ter je oborežano z železnimi palicami. Včeraj je bilo aretovanih 119 oseb. Redarstvo trže z zidov proglase, ki poživljajo na požiganje. Glasovi o ustaji proti Nemcem v SantuĐsrn. Iz Bsrolina poročajo od 16. t. m. : »Kerliner Tageblatt« p še, da se glasom vesti iz kitajskega vira. bliža splošna ustaja na vsem poluotoku Šantuog proti Nemcem. Vsaka rodbina pokrajine hoče dati enega bojevnika ; uporniki imajo dovolj denarja. Upor izbruhne, danes v soboto. Dogodki v Rusiji. Sv. Sinod da 110 milijonov rubljev za floto in armado. »M-igdeburger Ziitung« poroča iz Moskve, da je sv. S nod dovolil 110 mJijonov rubljev iz cerkvenih in samostanskih zakladov, da pomega vladi preosoovati fl )to in armado. Buligin odstopi. I z Petrograda poročajo berolinekemu »Lokal-Anzeigerju« : Minister notianjih stvari Bulig n je prosil carja, naj ga rtši službe, ker s? čuti bolehnega. Car je na to izrazil željo, da Bulign ostane brezpogojno na svojem mestu do februvarja, to je, dokler se ne sestane državna dume. Kriza na Ogrskem. Težko bi bilo točno baltž ti vse faze, ki jih je že prehodila ta ogrska kriza. Karak-terhtikon te krize je, da kcalirane stranke vedno zmagujejo — tudi padeo ministerstva Fejervarv je smatran kakor nova zmaga koa-1 cije —, a vend r ni mogla priti dosedaj do popolnega triumfa, tako, da bo mogla prevzeti vlado na podlagi svojega programa, v znamenju zmago svojega programa, srojih narodnih zahtev, izlasti glede vojake. Koaliciji obaovražljeno ministerstvo Fe-jervaiv se mora umakniti, a cgrsko javno politično življenje stDji pred — praznino ! Ministerstvo Fujervaiv odhaja, a kdo stopi na njegovo meetj ? Stopiti bi mogla jedino koalicija. Ta ima večino v parlamentu in !e z nije mire f riti vlada, ki bi odgovarjala konstitucijonelnemu principu. Vsako vlad°, ki ne bi prišla iz te večine, bodo razkriČali za neeakonito in bodo kričali o kršenju ustave. In vsako tako vlado mora v kratkem času potrti ista usoda, ki je potrla Ti-szo in sedaj Fejervaivja. Ve* položaj je pravi circulus vitiosus : vs:ka vlada, ki ni prišla iz koalicije, je nemožna, koalicija pa noče dati vlade ! Kje je izhod iz tega k dobarja. Tu obstoji alternativa : ali krona omogoči koal.c ji vsprejem dižsvne uprave s tem, da ustreže vsem nje narodnim zahtevam glede vojake, ali pa koalicija odneha od teh zahtev ter omogoči Bporazumljenje s krcno!! Glede pr?e eventualnosti, da bi namreč krona dovolila madjarski poveljstveni jezik, govore v obče, da na ta slučaj ni misliti. Kaj pp, če koalicija na odneha, če bo vstra-jala pri tej svoji zahtevi in fe ne bo hotela sestaviti iz sebe vlade, dokler ne zmaga se svojimi »narodnimi aspiracijami« ? ! Kaj pa, če krona vendar ne bi privolila v to, a ob Seveda sem za ogledovaaje lepe na^e domovine, izlasti zi težavno hribolasenje, potrati mnogo zlatega č a a a, ki bi ga vatin Kc nstolovec, dnevničar in cdstotkar poratil v gmotne namene . . . In ne samo to : kolikor sem potro«. 1 ia zamud 1 dragocenega Čaaa — zapravil sem tudi mnogo gotovega denarja ter si prikrajšal ogromne vsute zaslužka, da m v pošte vam \sth telesnih naporov in mak, ki •em jih prebil na nevarni hoji črez hribe ie dolice ! In sdai. po preteku petidvaj&et-letnega romanja križem domovine, po tolikem občudovanju njeee pokrajinske lepote, zdaj, ko eo mi ob vcdržiom poskakovanju opeeale noge in bi ai mor< 1 začeti iekati zavetja za utrujene ko iti ter ae napotiti v verno pr.eamšfe pokoje : ada j stojim ta s premimi rokami ter me po« edem niti grade e e o j e g a teriiča. kamor bi mogel polotiti osivelo tvojo glevo ... No pa : godi ee mit kakor pevcu v Sehil-te rje vi paemi o »Razdelitvi semije«, de M namreč Bog se odškodnino posvetnih darov vebi k eebi, rekii : „Li hoče* bivati z menoj v nebesih. K daj koli pride*, rad ti je odprem .. !* Opisoval sem ker sproti posamične njene predele im okraje ter oposarjsl naše ljudstvo isisati pa naše — slikarje na to prirodno galerijo preametno razvrščenih pokrajinskih slik, obrazov, prizorov, vedut, motivov in razgledov ter sklsdno ubran;h gorskih pa-norsm . . . Ds-li eem s svojimi potopisnimi slsvo-spevi o pokrajinski kraeoti naše domovine vsdreaul is duševeege mrtvila kakdneg* — eetetiskega nsš?gs slepce — mi ni znsno in se tadi ne brigam! Jaz sem prevzel svojo dobro volj eo prevzeto — samoskočno dolžnost; kdor pa ime oči, da vidi, naj gleda ! Ali, kakor vidim, je v nas Slovencih še mnogo — duševnih slepcev, ki o belem doeva ne vidijo dalje, nego stga njihov nos! O tem eem doživel mereikekien u prs v drsstiften dogodek, iz med katerih navedem naalednjega: Nekoč m je ustavil na G^rickem »Travniku« mlad, v's ikostesee učitelj, ki slatbaje siej ob jaiaess vsnožja našega Snežnika ter m počastil a tna le nsgo vorom : »Vi, Samoekok, ete ps velik — slepar U »Zskaj pa ?* sem gs vprašal ves pre-plaAea, kakor aa tatviai sesečee »divji lovec«. , »No! opisovali ste »slikoviti razgled« e Svete Gore tam gori toli navduieao, enem ne bi niti privolila v posebna radikalna sredstva, ki bi morda vendar ukrotila koalirano opozicijo, kakor je fdktičco ravnokar odklonila Fejervarvjev program, čegar glavna oi bi b.la, kakor radikalno bojevno sredstvo, kakor bojni klic v veliki bitki — splošna volilna pravica?!! Cela vrsta vprašanj, kdo ve odgovora. Slednj c se bo >Dunaj« vendar mrral odločiti: ali za kapitulacijo pred koalicijo, ali za boj proti istej z vsemi sredstvi, med katerimi bi bilo vendarle nftjvspesneje : splešaa volilna pravica, ki bi oživela in galvanizirala politično ob tla prit snene nemadjarBke narodnosti. Zdi s.i, da stika Dunaj še vedno po kakem kompromisu s koalicijo, da bi ti.dala parlamentarno vlado. Morda se tudi posreči to. Ali vpaki taki kompromis bo le nadaljeval bolezen Kompromis bi le nesu! trave, da bi za hip skril prepad, ali — prepad ti ostajal dalje. Madjarake aspiracije ia dunajsko stališče enotnega poveljstvenega jezika sta pojma, Ki dtfiaitivno izključujeta eden druzega. Diametralno navBkr ž e se daja pokriti za hip, ali cdpraviti se ne da ! Rscept je le en sam, ki ga je dal — iskreno ali zavratno — mi-n ster Kristoffv: v pol.t čno življenje Ogrske morajo poseči novi elementi, ki prineso novih idej in dado pi 1 tičnemu snovanju nov kurz. kakor kakšen zaljubljeni pesnik s?ojo ljube,«. »No, pa : kaj menda ni res ? sam vprašal ga samosvetno. »Bežite, bežite s tisto svojo ^preslike-vito" sve togo rsko panoramo. Jaz sem bil oni dan tudi tam zgoraj, pa vsega onega nisam videl, o čemer Vi sanjarite v dotičnem svojem slavospevu !« »Povejte vendar: kako pa je bilo ?« aem poisvedovsl znati željno. »No, pri&el sem gori fo strmi kameniti poti ves atrajen, zmučen, lačen in žejetr, pa nisem dobil drugega krepčila, nego pri csrkvenca košček suhega kraha in grižljaj Črvivega s rs ter merico kielega vins ; potem se mi pe ni ljubilo ogledovati tiste puščave, ki ss rasgreba okolo svete Gore. Posebno dolgočasen je pogled na severno vshodno plet: na tisto skalovjs nad Grgarjem. ki je mand* slično okolici okrog Jernzilem*, ali ke-li ?« »A ssveda! Će Vi gledate v svet — s presnim islodcem skozi suho grIot potem ■e morete videti prečudovite pokrajinske slike, ki ea rargrinja kakor veličasten zastor pred vbodom v p ra več no evetilfie božje, do vsem brezmejnem goriškem okrožju! Za ogledovanje tuksjšnega čudeži morate pri- Priprave za shod hrvatskih opozicijo-nalnih poslancev. »Naša Slogam poroča : V nedeljo zvečer so prispeli v Opst jo poslanci v hrvatskem Baboru v Zagrebu : kanonik Cvetko Rubet prof. dr. Fran Vrban o odvetnik dr. Avgust Harambaš 6 in župnik Zfgorac: dalja pc-slanci v deželnem zboru dalmatinskem : odvetnik in občinski načelnik v Dubrovniku dr. Čingrija, predstojnik okrajnega sodišča v pok. in občinski načelnik v Spljetu Md: Ciano pobrali in ga neali v bližnjo lekarno Rivasin , a od tam so te- ! lefooi^n m potom pozvali zdravnika sezirav-n ške po staje, ki je konstatoval, da je C;ana jako j teiko ran>n na laktu desne ro'xe, na glavi, po obrazu in drugod. Podelil mu je najnuj- j nejo p >mo5 ga dal potem prenesti v boinsnico. — Kakor že uvodoma omenjeno, je C.aca eplošco znan pijanlek. Ni s č'tatelji S) vcčsrtt čitali, kako ti :e ta C.ana v pijanosti ni j tvni u' e raztrgal vso obleko. Koledar in vreme. Daues: Mati Božja 7 žalosti: 1'rvan ; Miluka. — Jutri: Jožef Kopertin--ki; >iera«l: Sokolića. — Temperatura : ob 2. uri po-poludne — 2S D0. Celsius. Vreme : lepo. glasov ;ih je d »bil 10 obč anki zastopnik Iv. | ki je ravno v iat«m hipu dirjal mimo njega 3?altttar:, jedrni Italijan v oho n:, ki je tako izvoljen župan®. Ssalettari je trd Italijan, da si e zraste! med m rnBkim: S oveaei. V M mu je gotovo na razpolago drugih mož sposobnih in vrednih. Tu pač veljajo beBede Koaeskega : Kdcr zaničuje se ;am, podlaga je tujčevi peti. Obtin<*ke volitve r Šeiupolaju — V ^empolaju pri NabreŽ n; nam pišejo: Tu so se vršile dne 14. t. m. občinske volitve. Tretji razred je voLl od 9. ure predp. do tričetrt popoludne. Drogi in prvi tta volila popoiudne. Nasproti sta si stali dve stranki : tako imenovana »ru^ka* (to je : strogo na-roina siranka. .u tako;vana »konservativna«. V tret em in drugem razredu je zmagala »ru?ka stranka« popolnoma. V prvem pa je bila enakost glasov in ie odločil žreb. Izžrebani bili trije mcžje koniervst vne, eden pa narodne stranke. Med vclitv.jo se je ljudstvo mirno vedlo. C m pa se je raznese! glas o zmag. »ruske« stranke, je zavladalo veliko veselje po vtej ves: in pevarfje in vskhkanje je trajalo do pozno v noč. Kolikor čajenoo, uloži komervativna -»transa rekurz proti volitvi v prvem in drugem razredu. Veliko ve5 razloga za rs aurz proti volitvi v I. rtzredu bi imela capina stranka; sli ona ne stori tega iz mi-roijubja in fpcštovanja do svojega dušnega ;«ast rja. Zato pa cbžaljuje tem bolj, da se poslednji ne more povspeti na tako stališče vstrpljivosti, kis5anške in enake ljubezni do vteh svojih ovčic. Iz Noresamesta nam p sajo dae 15. septembra 1905 : Ne bo ireba -- vsaj za to px še ne — »u^eeici« poredbtžev, ki so fre t tedaom nekaj čeijuBtali o nemeščenju neK-ga nemškega uradnika na našem slovenskem ae^tne-n župjoetvu. [In prihranimj ci .ahko :uii jeremijado pred rctovžem : 1 beia aos a malo ! Dokler nam bo župacil naš i ?oi župa n vneti Slovan, m:remo biti bree skrbi. Ker niči na ljubo pojasnujemo lojalno, da je b.l s;cer res neki vpokojeni uradnik (mcž nenicega mišljenja) n istavljea pri mestnem knjigovodstvu, ali istotako je rea, da I c začasno, dokler novi mestni odbor ne f otrdi namestnika dosedanjemu uradn ku. In -tcnečno je pa tudi re?( da je dotični gospad že po preteku svojega dvodnevnega začasnega ure iovesji sam u videl svojo nemožaoat, — ne ia bi hoteli reči nezmožnost! — In kakor ;e pr š-l, tako je zopet od šal. Služba e -e'a; razpisana ia tedaj sa nudi slovenskim Kcrnp«t;ntom prilika, da se oglaaijo. S tem, upamn, je zadeva zi enkrat vsestransko pojasnjena in rešena. Slovenska trobojniea prepovedana. V »Domovini« čitamo: V Brežicah je r krajno glavarstvo oblastveno odstran io slo-veasko trcboinioo. O priliki blagoalovljenja z£st:ve veteranskega društva v nedeljo je glavarstvo zapovedalo odstraniti rlovenske trcv jnice, na kar S3 S ovenci tuli odstranili <*e?arake zastave. Razburjenje je bilo veli-kaarko. Storjeni so potrebni koraki. Kar si dcvoijujejo ti c. kr. hoheuzollernski uradniki na Spodnjem Štajerskem, presega že vse meje. Ta skrajna predrznost izvira pač iz tega, ker si poklicani zietopniki Štajerci h Slovenca v v pr rojeni pon žnosti ne upajo na pristojnem mestu energično nastopit:. V Avstriji ne vladati zakon in pravica, ampak policijska svoje volj nost. Dež Po ve? tednov (rajajoči suš. saio imeli m nolo ncč nekoliko dežja. Ni sicer deževalo dolgo — le dobre pol ure —, a ili je precej močno, ( parno, da se bo po tem dež a zrak ohladil in da bo konec neznosni vrcčini zadnjih dni. »Škrata« je izišla 37. številka, s kra-Miai slikami ;n raznovrstno vsebino. Kdor kupi številko, ki stane Bamo 10 stotink, mu ne bo žal! Pijanec pod tramwayskim vozam. Znam alkoholiet Jakob C a na bi bil anoči kmalu nesrečno končal svoje nesrečno življenje. Okolu G. ure zvečer je šal opotekaj« se preko ul ca Ghega prišedši od vrta pred Kolodvorom. Ko je bd pa sredi ulica in torej tndi sredi tramvr vakega tire, je pa priiol od mestne strani proti njemu tram^av-ki voz. Zavirač tega voza je brž pozvonil, da opozori onega na nevarnost. C aaa, eliftavšl avcnjenje, je tudi res naglo skočil • tira, a onstran tira je v isti hip od nasprotne strani, namreč od kolodvora pridrdral vez z dvema konjema. Da ee cgae temu vozu, je Ciaaa hitro akoftil Dunajska borza ob 2. url poo. včeraj danes Državni dc g v papirja lOl 35 101.25 „ „ srebru 101.2"» 101 25 Avstrijska re»ta v zlatu 119.70 119 65 . „ kronah 4% 10 J.60 100.55 Avst. investici ska renta 31/,0/. 92.75 92 85 Ogrnka renta v zlatu 4"/t 116.15 116.25 ,, ,, kronah 4°'. 97 15 97.20 „ 3 V, 88.25 38 25 Akcije nacijonalce banke 1617.— 1015.— Kreditne akcije 631.23 681.25 London, 10 Lstr. 239.92»,, 239 00 100 državnih tnars 117.35 117.40 20 mart 23 45 23.40 20 frankov 19.11 19.12 100 i tal. lir 95.30 95.30 Cesarski cekini 11.31 11.31 Parižka in londonska borza. Društvene vesti in zabave. Pevsko društvo »Slovenska mladina« na Frdenlču pri sv. Irana opozar a še enkrat, da pr.redi danss Bvojo prvo vrtno vistlicj b plesom v prostorih »Koaaumnega društva« na Frdeniču. Društvo proai al. občinstvo za obilen ob sk. Danfs v Rocol ! Mlado pev>ko društvo »Zvcnimir« priredi dants, takor smo že naznanili v prejšnjih številkah, svoj veliki koncert z igro, plesom in šilj.vo pošto. Kol kor je ^o.lo potrebno, da se je to društvo oživelo v Rocolu, kjer se ž 1 bog najde še mn» go, Halogo nazavodnih slovenskih s nov in hčera — toliko je po'.rebno :'n neša dolžnost j?, da bs vsak, kdor le mor-, te veselica vdeltži, da vzbudimo tako z našo priso nc s*jo zavedni mltdini veselje do dela in pripomoremo b tem k materijalnemu in morainemu vapshu. Vžitek se nem nudi, saj bo vodila koncert nam zaana spretna roka v osebi g. Vogrči, — da lahko rečemo že naprej, da nam ne bo i&l, ako 89 potrudimo in pobit m) na to veselico. Na vsporedu je G pevtk h toča : 1 vokalna :n 5 e eprem-ljevanjem vojaškega orkestra. Tudi igra >Kteri bo?« obeta capraviti dosti smeha. Za šaljivo pošto je tudi vse preskrbljeno, kakor tudi za one, katerim rado pete eruijo, ako si š jo kako zi ples. Napravimo torej veselje našemu m ademu »Zvonimiru« z našo obilao vdeležbo in pohitimo danes popoiudae v Rocol z radJvedncs:jo, kako se to naša zavedna mladina ob tej pr.liki pokara'?, j a tudi kdito nas bo — in »ido da bo«. »Tržaško podporno in bralno dra- štvo« ntz.snja vsem udom in prijateljem, da pričto piesre vaje dae 17 t r». ob 4. uri pepoludne. Vaje se bodo višlj vsako nedeljo in praznk ob omenjenih urah. Tedenske vaje pričnejo 18 t. m. q ee bedo vrš I9 vsaki ponedeljek, ar. d > in soboto cd 7. do 9. ure zvečer. Poučeval bo p'esovcd a g. J. l'anek nove in stare ped". Odsek. Odborniki »Dramatičnega društva« so vabijen', da ee gotovo n polncštevilno udeležijo s*je, ki bo v t« r. k dne 19 ( n ne kakor je bilo javljeco v ponedeljek dne 1 S.) t. m. ob 9. uri zveč.-r v r'rultveni scb;. 1 , Pariz. (Sklep.) — Franeozka renta 99 6 italijanska renta 105.3 J Španski esterieur 9140, akciie otomanske banke 610 —. Menjice na London 251 65. Tari z. (Skien.} Avstriji« iele* --Lcmbardi 110.— anidolnna t^rSia renu 93 40 a^atri.ska zlata rem^ 10 i--, ogrski 4*/, zia renta —, LUndjarbtn. 4S4— tnrSks are I e i 36 75 par.žza bs^ka 14^5, italijanske in-»r 1 -ionalnr aioSjc—.— sVc'e U>o Tint' 16 54. Trdna. L o n d o r. {Skle^ dnl» S)8; Lombardi 4l, irebrc 23.11 19 5paaaka r«r-u. 933 4 i lijanaka rente 1^5—, trttii usakl!!'.; 2.T , " i l>nnajL —.—. Mirna. Tržna 16. septembra Budimpešta. PSenma «a ukt. K 15 So d K 15.97, rž za okt. K do 12."»7. t ves za okt od K 12 26 do 12 28 koruza za sept. K io K-- Pćenicu : ponadte in povpraševanje srednje, tendenca vzdržana. — Prodaja .'5 000 met- stotov, deloma nekoliko stotink višje. Dmga žita vzdržano. Vreme : lepo. Ha vre. (Sklep ) Kava goid f - snpe -.a tak. mesec po kg 4+i 3 , frk, ss dec % New-York. (Otvori ' ' Kav« Rio «» bo1 či dobn^e. — Stalno, nespremenjeno, do 5 stolink nižje. — Prodaja: —. — vreč. Hamburg, (rtlrl* ^op.) ais ot g^od average ca Eeptember 373/4 ta dec- 38.—, za marec za .naj č9— Stalno.---Kava li'.„ nrvauur loco 40—41, navadna rae.a • 42—44 ia73 1 i dob*« . 45 -46. Hamburg. C^klep.) Sladkor za september lb.90, za cktober 1735 za novčraber 17 '5, z<% dec. 17.40. za januvar 17.50, za febr 17.60. — Mirno Vreme : po dežju lepo. Sladkor tuzemski Ceotiifagal 5 promn. fled. K 74■— do 75-—, za maj-avgust Iv 73*— do 7^50 Concassč in Meliaitl promptno K 74 -75, za juli-a gust K 74 — do 75-—. London Sladko*- ** repe »nm- 8 5' 4 8 P a r i r.. K', za tekoči mes*' 15 25 f t ■ oktober 15 :'5 za no7.-december 15.40 ca nov.-febru var 1&.75 mirio. — f^eaica te mirj>». — Repič» olje za tekoči mean" 47.Vj- za oktober 471 , za november-december 47.3 4 z» januvar - april 4 i mirno . cpiritza tesoči me«ec 37.—, za ok.obir 34./4 za november - december 343/4, za januv-april 3fc54 (trdno). — Sladkor aurov uso nov. 2i.l/4—3» cmirnoi bel za tekoči ma^ac 24 ' , za okt 25.—. oktober-januvar 25.'za januvar-april 26.! s trdno) ratinirat 59--59.'/»■ Vreme: lepo. Bančnega slugo sprejmejo koncesijonarji ===== Jadranske banke v Trstu s 1. oktobrom t. 1. Služba in plara po dogovoru. Zahteva se znanje slovenskega ali srbsko-hrvatskegM in razun enega teh dveh tudi italijanskega jezika. Prosilci zmožni tudi še nemškega jezika imajo prednost. 1'ismene ponudbe je vložiti poštnim pdtom najkasneje do 24. t. m. na naslov: „Koncesijonarji Jadranske banke" v roke gosp. < i jura Vučković-a — Trst (Via S. S. Martin 22). Konoesijonaai, Jadranske banke v Trstu". Štedilno ognjišče popolnoma v dobrem stanu, primerno za gostilno, ali tudi večo družino, se produ, vsled povečanja lokala, po jako ni/ki ceni. Oglasiti se je pri g. Fr. Marinšek lastniku gostilne »Ali "Antiku Pompeic, na Gol-donijevem trgu št. 4. Pozor! Prepričali so se napredovahu vinorejci da, ako se hoče žlahtno vino napraviti, treba sveže grozdje hrez hlastin ožeti in mošt belega grozdja brez tropin, črnega pa s po-datjo le toliko tropin, kuhati, da vino za-željeno barvo dobi. Z navadnim kletskim orodjem potrebuje tako delo mnogo ljudi, mnogo časa in drage stroje, in ni mogoOe grozdje nasproti ko se trže tiskati. Pač pa se to zamore z mojo neprestalno stiskalnico, s katero se 10 kvin-talov grozdja na uro ožme. En delavec vrti kolo, eden donaša grozdje in eden odnaša most in tropine. Pa prvikrat se le malo stiska, in potem je lahko iz spadajočih tropin, z grabljami čiste hlastine odstraniti. Ostanejo za drugo tiskanje le lupine grozdja, ki so hitro istiskane. Tako dobro se s to stiskalnico tudi prekuhane tropine pre-ajo. -Je namenjena za velike posestnike, za cele občine pa tudi za povzetnike. ker je na kolah za preva-ženje. Stane le 8U<> kron. Se da tudi na skušnjo. Vi«liti jo je v moji zalogi v trgovinski ulici št. 2 v Trstu. Živic i dr A. Pekarna in sladćićarna z lastnotovarno biškotov Jrati Campe TRST - ulica Molin Grande št. 52 - TRST 8 krat na dan svež kruh. raznovrstne moke prrih ogrskih mlinov, flne vina v buteljkah, sladčice itd. Sprejemu naročbe za sladfiiee. Zaloga in- ia iMeMib vin, špirita in literjev in razprodaja na debelo in drobno TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST. Via d e 1 r A c q u e št. 12. (nasproti Kale centrale). Velik izbor francoskega Šampanjca, penečih dezertnih italijanskih in avstro-ogrskih vin B'»rdeaux, Bur, gunder, renskih vin, Mosella in Chianti. -— Rum-konjak. razna žganja ter posebni pristni tropinovec: slivovec in brinjevec — Izdelki I. vrste, doSli iz dotičnih krajev. Vgaka naročba se takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo in franko. — Razprodaja odpol litra naprej. Leon Fano ulJR>sIa zlatar in draguljar prodaja, kupuje in zamenjuje zlatanino, sre-brnino in dragulje ; sprejema poprave po najzmernejših cenah ter prodaja na mesečne obroke proti solidnemu jamstvu. Zadnje brzojavne vesti. kolera ua Pruskem. BEROLIN H> KaicbsanE&iger poroča : Skupno j« na Pruskem za kolero zb.lalo 190 ostb, od teb jih je 69 umrlo. KRALJEVEC 16. Na niki is ni, ki j« vć«ra prćdpo'udne umrla v \Vurnike ca sumljivim znaki koerj, je daoei bakteri -logična prečkava dokazala koUrj. Z)pa • Iružiii;. Xa-l«>v rs MloHariin ie «»I»i-koval ~e£t i^inma-IfMdUeillt, z Javili rn/ffj' »v. ' • -1 sloVC®» »lega, m-ra^kega italijanskega jt« ni»^ratije- i»ee takoj t-lužl>e pri kaki trgovini ali v kaki odvetniški pikami. pMnadlK; »Mladenič« uprav. »hMiiio«*«. OHHn cp kuhinja na ra«nin. — >je a i/ve pri lastniku kreme »Au- ke stiskalnice in mastilnioe trgovinska uli<»a 5t. „Ne kliči vraga!" J™^ je ravnokar izšla, ter se vdobiva j>o 50 p » 10 st. ve«" j»ri ^pisatelju in založniku Jaki Stoka, Tr >t, ulica (iiorpio Galaiti 1 ! Stampilje iz kavčuka. avr; panstvoiii, cerkvenim predstojništvom, trgovcem in zasebnikom, nadalje zadrugam in de- , narnin: zavodom prijK»roea se za izdelovanje sta m pilje v iz kavčuka in kovine prva si. tovarna na Primor- I l/^murtiiA -^ein, katere je lastnik'- ■%riII|IUIlU, Pola. Piazza Carli št 1. — Cene zmerne,! p st reži.a hitra. — Stam pilje se izdelujejo v vseh oblikah, tudi v J^liki ure, medaljona, svinčnika itd. Kot eflini slovanski zavod te vrne na Primorskem, oziroma Kranjskem in Stajt -kem, pri|»oro£a se toplo v j>odporo Slovanom raj nekoliko tudi francoskega je/.ika. —j Ponudite opremljene z izpričevali in s sliko naj se «lo}w»šljejo do sept. t. 1. na naslov Del. stavb, družba „Union" v Ljubljani. W Svoji k svojim. Podpisani imam čast javiti si. slovenskemu občinstvu, «la sem odprl 1= novo gostilno = „al Castel no v o d'lstria" _— ulica Solltarlo it. 3 — To< i se: moškato bel, istrsko in dalmatinsko vino ter pivo (Groskanisa) Ogrsko. Za obilen obisk se priporoča udani Martin (ierdevič, vedja. čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu. da sem Hi. t. m. odprl zalogo dol>ro poznanega dalmatinskega vina - 1- ulici Torrc Bianca št. 45 = v sledečih cenah : črno vino na drobno liter ... 72 stot. „ za družino „ . . . £4 „ opolo . . . belo vino Za mnogobrojni obisk se priporoča u«lani vam _ DVORNIK lofitniL* Bogata zaloga tu- in inozemskih tkanin, sukna in vseli v krojaško obrt spa-dajočih predmetov. Velika izbera najmodernejšega angleškega blaga, i >elo precizno. cene zmerne. Naročbe se izvrše točno in se dostavljajo na dom. Vnanje naročbe se sprejemajo vsak čas in se točno izvrše. — Mnogoletna skušnja, katero si je prisvojil podpisani glede krnja civilnih in vojaških oblek, jamči za ukusni kroj, kakor tudi za solidno, trpežno delo in izvrstno blago. Z odličnim spoštovanjem AVGUST ŠTULAR. m m Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. S se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). Covarna s zalogo pohištva svetlega in temnega Prednaznanilo. Z nastopi vsi m letnim časom se otvori nova prodajalna manifaktur ===== v ul Ponterouo 10 (zraven pekarne Hillebrand) = Podpisana lastnika si uljudno dovoljujeta to slavno občinstvo o tem obvestiti ter se priporočata za mnogobrojni obisk Fogar tk Sachetti. kakor tudi popolne kuhinje v najmodernejšem slogu po konkurenčnih cenah priporoča V. Doplicher == ulica Chiozza št.