GLAS LJUDSTVA Kadar sirota kihne, si mora sama reči na zdravje. Maljaški pregovor rm Številka 44 Letnik 48 Cena 10,- šil. (100,-SIT) četrtek, 31. okt. 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Slovenci in Hrvati pri ameriški VelepOSlanki. Danes, 31. oktobra, bo delegacija koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov pod vodstvom predsednika CAN mag. Marjana Pippa obiskala ameriško veleposlanko na Dunaju Svvanne Hunt. Tema pogovora bo avstrijska državna pogodba in aktualni položaj avstrijskih manjšin. Prijave k dvojezičnemu pouku 1996/97: Več prijav, a še manj znanja slovenščine pri prvošolcih . - . — . Strani 2/3 POLITIKA Iluzorno je pričakovati, da se bo Slovenija, matična država koroških Slovencev, borila za pravice manjšine. Tako Jože Biščak v komentarju Našega tednika. Stran 2 IZ NAŠIH OBČIN V občini Dobrla vas je možno dobiti uradno pismo v slovenskem prevodu, toda ne v slovenskem originalu. Bo treba spet pred ustavno sodišče? Stran 7 ŠPORT Pogovor s predsednikom Slovenskega atletskega kluba dr. Rolandom Grilcem: „Brez podpore s strani Posojilnice SAK lahko zapremo.“ Strani 12/13 Grobovi Koliko je naokrog grobov, kjer trupla tam trohnijo, a nihče se jih ne spominja, nihče jim križa ne vsadi, nihče jim cvetja priloži. Odšli so pred nami in pot nam pokazali tja v dom preblaženi, kjer večna luč jim zdaj gori. BoSiIaN graoiCnik Katarina Borotschnik 2 Politika četrtek, četrtek, 31. oktober 1996 31. oktober 1996 Politika JOŽE_BlŠČAj^ Komentar NAŠEGA TEDNIKA Pozabljeni od matice Nekaj je gotovo: slovenska manjšina v Avstriji od matične države pričakuje „preveč“. Če ministrski predsednik dr. Janez Drnovšek ob odprtju razstave v dvojezičnih Libučah ne omeni manjšine, to ni pozabljivost, temveč smer, v katero bo šla strategija do manjšine v prihodnjih letih. Zamejci v Avstriji (in seveda tudi Italiji) bodo namreč podrejeni vključevanju Slovenije v NATO in Evropsko unijo ter ohranitvi „dobrih odnosov" s sosednjimi državami. Zato ni mogoče od matične države v naslednjih letih pričakovati nikakršne pomoči, kaj šele da bi slovenska vlada zahtevala, naj Avstrija izpolni vse manjšinske pravice, do katerih so upravičeni Korošci. Še opozarjanja, naj Avstrija vendarle omogoči postavitev dvojezičnih tabel tam, kjer so Slovenci mogoče celo številčnejši od Avstrijcev, ne. Sosedom se pač ne gre zameriti, razmišlja slovenska vlada, ker so že člani Evropske unije in bi lahko Slovenijo pri vključevanju v evropske integracijske tokove ovirali. Ceno bodo pač plačali koroški Slovenci in tega bi se končno morali enkrat zavedati, ne pa na-ivno misliti, da so za matično državo po- membni. Še več. Čeprav slovensko državo celo ustava obvezuje, da mora skr-beti za svoje rojake onstran sosednje meje, se ne sedanja in ne prihodnja vlada na to ne bosta ozirali. Slovenska vlada pravi, da bi svojo obveznost izpolnila, toda na koroški strani nima primernega sogovornika, ker je manjšina razklana na dve organizaciji, ki sta si v strateških pogledih ohranitve narodnega izročila povsem različni. V njun medsebojni spor pa ne bo posegala, ker naj bi se s tem vmešavala v notranje zadeve Avstrije, kar pa je teza, ki jo za- lluzorno je pričakovati, da se bo matična država borila za pravice manjšine. g o varja Zveza slovenskih organizacij. Od tod do ugotovitve, da slovenski vladi pravzaprav utreza razklanost manjšine, ni več daleč, vse skupaj pa so samo za lase privlečeni izgovori, zakaj od Avstrije ostro ne zahteva izpolnitve mednarodnih obveznosti do manjšine. Med seboj sprta manjšina je lažje obvladljiva in bolj dojemljiva za obljube. Čas za izpolnitev obljub pa je v diplomaciji zelo raztegljiv pojem. Celo tako raztegljiv, da se utegnejo koroški Slovenci medtem že povsem asimilirati z nemško večino. Iluzorno je torej pričakovati, da se bo matična država borila za pravice manjšine (tudi če gre samo za postavitev dvojezičnih tabel), ker ji pač to v medsebojnih odnosih z Avstrijo škodi. Pač v smislu ugotovitve predsednika Slovenije Milana Kučana in predsednika avstrijskega parlamenta Heinza Fischerja na letošnjem srečanu v Bakovcih, češ „da vse, kar se je dogajalo in se dogaja, ne more vplivati na odnose in sodelovanje med Avstrijo in Slovenijo". Zato vprašanje, ali se bo naslednja ge-_ neracija sploh še zavedala svojih slovenskih korenin, ni odveč. Samo znanje slovenščine, ki je za ZSO najpomembnejša, najbrž ne bo dovolj. Narodna zavest v vseh mogočih oblikah je tista, ki pripomore pri ohranjanju nekega naroda. Nemec, ki se bo naučil slovensko, slovenske narodne zavesti najbrž ne bo imel. In v tem je vsa tragika tako imenovanega evropskega modela manjšine, ki ga zagovarja tudi Zveza slovenskih organizacij: razvijati večjezičnost, toda ubijati narodno zavest. Temu je očitno podlegla tudi slovenska diplomacija, ki je za vstop v Evropsko unijo zatajila (in celo prodala) zamejce. Število prijav k dvojezičnemu pouku na ljudskih šolah je sicer spet naraslo, zato pa je število prijavljenih na prvi šolski stopnji, ki imajo dobro ali vsaj delno znanje slovenščine, letos še nižje kakor v zadnjih letih. Medtem ko je v šolskem letu 1994/95 imelo od prijavljenih k dvojezičnemu pouku na 1. šolski stopnji 26 % dobro znanje slovenščine, leto prej pa še skoraj 30 %, je letos padlo število na 23,65 %. Zato pa je število prijavljenih na 1. šolski stopnji brez nobenega znanja slovenščine naraslo od 54 % (šolsko leto 1994/95) na skoraj 60 %. Sicer pa nam je glede prijav k dvojezičnemu pouku v letu 1996/97 deželni šolski svet posredoval naslednje podatke: • Na veljavnostnem področju manjšinskošolskega zakona poučujejo v šolskem letu 1996/97 v 81 ljudskih šolah (1995/96: 82), poleg tega pa v dveh v Celovcu; skupno obiskuje te šole 5809 učencev (1995/96:5898). • K dvojezičnemu pouku je na 64 LŠ (lani 95) prijavljenih 1427 učencev ali 25%; v primerjavi z lanskim letom je to porast za 1,29%. • Dodatno obiskuje v Celovcu v obeh ljudskih šolah dvojezični pouk 102 učencev (lani 101). • Predšolo obiskuje na veljavnostnem območju manjšinskošolskega zakona 457 učencev; od teh je k dvojezični vzgoji prijavljenih 156 (lani 100) otrok. • Na 17 ljudskih šolah na področju manjšinskega šolskega zakona ni prijav k dvojezičnemu pouku. • K neobveznim vajam iz slovenščine je dodatno prijavljenih 156 (lani 189) šolarjev. •Na 16 (lani 18) glavnih šolah obiskuje slovenski jezikovni pouk 298 šolarjev (lani 285). Od teh je 82 (lani 86) prijavljenih na osnovi manjšinskega šolskega zakona. 91 (lani 80) jih obiskije slovenščino alternativno namesto angleščine, 125 (lani 119) pa kot prosti predmet. • V poklicnih šolah je izbralo slovenščino kot prosti predmet 31 učencev. • Slovensko gimnazijo s slovenskim poučevalnim jezikom obiskuje 459 dijakov (lani 469). • Višjo solo za gospodarske poklice v Št. Petru obiskuje 126 dijakinj in dijakov (lani 140). • Dvojezična trgovska akademija v Celovcu ima letos 143 dijakov' (lani 148). • Dodatno je na splošnoizobraževalnih in poklicnih srednjih ir višjih šolah k slovenščini kot prostemu predmetu - ali k slovenščini kot obveznemu izbirnemu predmetu ali kot alternativnemu obveznemu predmetu -prijavljenih 330 dijakov (lani 349). • Skupno se v raznih oblikah v šolskem letu 1996/97 na Kor0; škem uči slovensko 3181 (lani 3156) učencev in dijakov. Znanje slovenščine prijavljenih k dvojezičnemu pouku ŠOLSKO LETO 1996/97 ŠOLSKO LETO 1994/95 Dobro znanje: .105 (23,65%) Dobro znanje: . 101 (25,97%) Slabo znanje: .. .74 (23,65%) Slabo znanje: 78 (20,05%) Nobeno znanje: . .265 (59,68%) Nobeno znanje: .210 (53,98%) Skupno: 444 (100%) Skupno: 389 (100%) OKRAJI (ŠOLSKO LETO 1996/97) Velikovec: Celovec-dežela: Dobro znanje: 53 Dobro znanje: 34 Slabo znanje: ... 41 Slabo znanje: 10 Nobeno znanje: 75 Nobeno znanje: 63 Skupno: 169 Skupno: 30 Celovec-mesto: Beljak-dežela: Dobro znanje:... 10 Dobro znanje: 6 Slabo znanje:.... 8 Slabo znanje: 13 Nobeno znanje: 12 Nobeno znanje: 107 Skupno: 30 Skupno: 126 Namesto čestitk - hišna preiskava Petdesetletnica ustanovitve SDGZ - Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu. Ravno na dan petdesetletnice ustanovitve SDGZ v Trstu je policija izvedla na njenem sedežu hišno preiskavo. Tako je njen novi predsednik Pečenik (bil izvoljen šele pred 14 dnevi) v slavnostnem govoru v kulturnem domu v Trstu le težko obvladal svoja čustva, ko je protestiral proti temu ravnanju italijanske policije. Poleg „obiska“ pri SDGZ je tržaška policija preiskala tudi sedež osrednje organizacije tržaških Slovencev SKGZ (sestrska organizacija ZSO). Uradno je protestiralo proti temu ravnanju tudi slovensko zunanje ministrstvo; državni sekretar Ivo Vajgl je poslal protestno noto italijanskemu zunanjemu ministru. Zato je razumljivo, da je bilo ozračje na proslavi zelo „na tleh". Delegacija SGZ (Slovenska gospodarska zveza) na Koroškem, ki se je proslave udeležila, je bila tudi zelo prizadeta. Diskusija in nagovori so se vrteli okoli komisarske uprave in začasnega zaprtja največje banke tržaških Slovencev, Tržaške kreditne banke (TKB). Na proslavi je bilo navzočih okoli 200 nameščencev te banke, katere predsednik sindikata je prebral protestno resolucijo in apeliral na politike, da naredijo vse za ohranitev tega zavoda, od katerega je odvisno preko 1000 delovnih mest tržaških Slovencev. Čestitke in obljube za vsestransko pomoč gospodarskemu združenju sta mdr. izrazila tržaški župan llly ter slovenski minister za gospodarstvo Metod Dragonja. Minister Dragonja je poudaril, da bo slovenska vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bi rešili to za tržaške Slovence nadvse pomembno gospodarsko ustanovo. Ob tem razburkanem praznovanju pa ne smemo pozabiti na pomembno vlogo jubilanta v gospodarstvu tržaških in goriških Slovencev. SDGZ združuje okoli 1000 članov v petih sekcijah: obrt, gostinstvo, zunanja trgovina, trgovina na drobno in bančništvo. Pred kratkim pa so se jim pridružili še prosti poklici, kot so to odvetniki, zdravniki, posredniki imobilij in drugi. SDGZ pa ni samo stanovsko zastopstvo gospodarstvenikov (sindikat), ampak tudi lastnik podjetja za davčno svetovanje, ki poleg svetovanja opravljajo tudi davčno zastopstvo in knjigovodstvo. V Gorici obstaja posebna območna sekcija, katere predsednik je znani gospodarstvenik in števerjanski župan Hadrijan Koršič, medtem ko tržaški sekciji predseduje trgovec Pečenik iz Doline pri Trstu. Slovenci v Italiji so se takoj po koncu druge svetovne vojne zavedali pomembne vloge gospodarstva za obstoj narodne skupnosti in ta pomen poudarjajo tudi še danes brez strahu in samozavestno. Kljub sedanji krizi v tržaškem bančništvu in nekoliko tudi pri zunanjetrgovskih firmah, pomena SDGZ tudi danes v italijanski javnosti ne smemo prezirati, saj so nešteti obrtniki in samostojni poklici člani združenja. S toliko večjim začudenjem se na Koroškem gospodarstveniki sprašujejo, komu naj bi koristile pripombe kot: Kaj, tudi gospodarstvo je treba podpirati (pospeševati)? Manjšinskemu gospodarstvu na Koroškem so za pospeševanje iz dunajskih virov sosveta in proračunskih sredstev Ljubljane v letu 1996 namenili od skupaj ATS 45,0 mio. samo bornih ATS 250.000,—, kar ne zadostuje niti za letno plačo ene slabo plačane tajnice. Slovenska gospodarska zveza na Koroškem se bo zato zavzemala za še bolj učinkovito zastopstvo gospodarstvenikov in prepričala naše politike o pomembnosti gospodarstva za narodno skupnost. Tržačani in Goričani so ji pri tem dober zgled. Na srečo se je dobro izteklo Pretekli petek sta Krščanska kulturna zveza in Slovenski spored ORF prejela sumljivo pismo. Tajnica KKZ Milena Prutej je takoj obvestila policijo, ki pa je na srečo lahko ugotovila, da je šlo za atrapo. Slika: Fera 40-letnica predsednika NSKS Nantija Olipa Poznamo ga kot dolgoletnega občinskega odbornika, zavzetega politika, kulturnika in športnika, priljubljenega pedagoga, skratka: vsestranskega delavca v korist slovenske narodne skupnosti. Čeprav po letih še mlad, se lahko že ponaša z bogatimi izkušnjami na kulturnopolitičnem področju. Delo za domačo občinsko in farno skupnost mu je srčna zadeva, povezanost z bazo osnovno vodilo v javnem udejstvovanju. Kljub temu nikoli ni zanikal pomena, ki ga ima za narodno skupnost dejavnost osrednjih ustanov. Kot prepričan kristjan se dobro zaveda, v čem je smisel načela subsidiarnosti, načela, ki je temelj krščansko-socialnega nauka; da so namreč t. i. centrale potrebne, vendar da nikakor ne morejo in smejo nadomeščati bazičnih ustanov, kaj šele jim konkurirati. V tem smislu je dosleden zagovornik samostojnega političnega gibanja, hkrati pa tudi trdno prepričan o tem, da koroški Slovenci nujno potrebujemo skupno - pluralistično - zastopstvo. Pripadniki narodne skupnosti znajo ceniti njegova prizadevanja za utrjevanje narodnostne identitete in notranjo demokracijo. Izvolili so ga neposredno kot prvega predsednika novega NSKS, mu zaupali odgovorno nalogo - v prepričanju, da narodna skupnost potrebuje nove, sveže vodstvene strukture. Svoj 40. življenjski jubilej bo Nanti Olip praznoval jutri, 1. novembra. Želimo obilo Božjega blagoslova, poklicne in družinske sreče ter obilo uspeha v njegovi odgovorni funkciji. Delo za javni blagor je zahtevno. Kdor pa ga opravlja tako vestno in zavzeto, kakor naš slavljenec, je lahko tudi resnično prepričan o svojih dosedanjih in prihodnjih uspehih. V tem smislu vse najboljše! _ K(Jj _ P.S.: Čestitkam Našega tednika se pridružujeta predsedstvo NSKS in Enotna lista. 4 Kmetijstvo petek, Petek, 1. november 1996 1- november 1996 Kmetijstvo 5 V vseh občinah na južnem Koroškem pomagajo zaupniki Skupnosti južnokoroških kmetovhe, boju, ki se je oficialno pričel s kmečkim plesom v Globasnici. Janko Zvvitter je predsednik koroških konjerejcev. V zadnjih letih je zelo veliko dosegel za koroške konje-rejce, ki zelo cenijo njegovo delo. Prav zaradi tega Zvvitter tudi med ko nje rejci pričakuje podporo. Zvvitter: Avstrija krivično razdeljuje kmetijske podpore EU 16% avstrijskih kmetov prejme kar 50% vseh kmetijskih podpor EU. 469 kmetijskih obratov prejme vsako leto celo več kot 1 mio. šilingov. Razdelitev kmetijskih podpor EU je po mnenju zborničnega svetnika Janka Zvvitra socialno zelo krivična. Zvvitter: „Če pomislimo, da dobi 16% avstrijskih kmetov kar polovico vseh podpor, potem nekaj ni v redu“.“469 kmetijskih obratov (256 na Nižjem Avstrijskem in 125 na Gradiščanskem) dobi vsako leto celo več kot 1 mio. šil. podpor. Na drugi strani pa si mora 50% vseh avstrijskih kmetijskih obratov razdeliti komaj 16% podpor EU. Zvvitter meni, da je sistem načelno napačen in da privilegira tiste, ki imajo že itak dovolj. Če bo ta razdelilna politika šla po tej poti naprej, potem bo še več majhnih kmetij prenehalo s kmetovanjem. Tisti, ki pa imajo velike površine in veliko živali, pa bodo z vedno večjimi stroji in z vedno manj delovnimi silami še več proizvajali in po tej poti dobivali še več podpor EU. INTERREG Lutschounig bojkotira Deželeni svetnik za kmetijstvo Lutschounig očividno skuša preprečiti, da bi KIS dobila koordiancijo za INTERREG projekte, je dejal na tiskovni konferenci predsednik KIS Dl Hanzi Miki. Gre za kmetijske projete med Slovenijo in Koroško, ki bi jih EU bila pripravljena finančno podpirati. Ker pa na Koroškem še vedno ni določen koordinator, se je deželna vlada Štajerske že zanimala za denar (2 mio.) Martinovanje in ples na Obirskem V soboto, 9. novembra, ob 20. uri v gostilni Kovač. Vabita EL in SJK Zahteva. Izhod iz tega je, da naj dobi vsak kmet v Avstriji osnovni dohodek, ne glede na to, kakšno površino obdeluje in koliko živine ima v hlevu ali na paši. Na drugi strani pa je treba spremeniti sitem podpor, ki mora spet bolj upoštevati tudi majhne in srednje kmetije. Konjereja. Na Koroškem je Janku Zvvittru spet uspelo zabeležiti lep uspeh za konjerejce, katere je kot predsednik zastopal na pogajanjih z deželno vlado. Ta teden so se konjerejska zveza, kmetijska zbornica in deželna vlada dogovorili, da dobijo koroški konjerejci podporo v višini 1.500,-šil. za transport žrebcev na javne konjske sejme ali za žrebce, ki imajo vsaj rej ni razred 2b. Za vsako brejo kobilo rase Haflinger ali toplokrvne rase pa bodo dobili konjerejci podporo v višini 1.000,-šil. Silvo Kumer Lojze Slak je s svojim ansamblom na kmečkem plesu v Globasnici pri Šoštarju preteklo soboto skrbel za odlično vzdušje, ples pa je bil odlično obiskan. To prireditev je SJK pripravila kot formalni začetek volilnega boja za volitve v kmetijsko zbornico, ki bodo v nedeljo, 17. novembra. Volilni cilj SJK je pri teh volitvah tretji mandat, kar bi pomenilo, da bi z Ivo Muller dobile tudi naše kmetice svojo zastopnico v kmetijski zbornici. Da je ta cilj zelo visoko zastavljen, je jasno, prav tako ga bo zelo težko doseči, ker ima SJK veliko večino volilcev le na dvojezičnem ozemlju. Za dosego tretjega mandata pa bi bilo potrebno precej dodatnih glasov iz nemških krajev. Tam želi SJK nagovoriti predvsem potencial protestnih volilcev, ki niso zadovoljni z doslejšnjo kmetijsko politiko večinskih strank. Alternativa. V preteklih petih letih je bila SJK v zbornici edina frakcija, ki se je lahko koncentrirala na dejanske probleme in zahteve kmetov. SPČ, OVP in FPO pa so se vseskozi kregale in drugo blokirale. Pogosto je bila v ozadju aktualna deželna politika in ne kmetijska. Kmetov, ki take vrste kmetijske politike ne odobravajo, je danes precej več kot pred petimi leti. Ali bo mogoče del teh nezadovoljnih nagovoriti kot volilce SJK, se bo videlo. Uspehi. Vsekakor več glasov pa naj bi dobila SJK na južnem Koroškem, kjer si je SJK v zadnjih letih zelo prizadevala za izgraditev kmetijske infrastrukture. S pomočjo SJK ali njenih funkcionarjev je nastala Kmečko izobraževalna skupnost (KIS), strojni krožek Podjuna, cela vrsta kmetijskih iniciativ in združenj. Glavni kandidat SJK Štefan Domej prav zaradi tega poudarja, da je delo izven kmetijske zbornice deloma bolj važno, kot v njej. Domej: „Eno je kmetijska zbornica, drugo pa je ustvarjanje lastnih kmetijskih struktur, kar je verjetno še bolj važno.“ Predvsem zdaj po pristopu Avstrije k EU so samostojne kmečke strukture dobile še več pomena, ker so kmetu v pomoč. Uspešno delovanje teh organizacij in ustanov pa je konec koncev odvisno tudi od politične moči SJK. S. K. Na kmečkem plesu v Globasnici so naši kmetje imeli možnost, da so se pogovorili tudi z glavnima kandidatoma SJK Štefanom Domejem in Janko Zvvittrom, ki že 10 zastopata naše kmete v zbornici. Poživitev južne Koroške in nove razvojne iniciative SJK je s svojim delom dokazala, da je uspešen odvetnik južnokoroškega kmeta, katerega zna bolj uspešno zastopati kot kmetijski politiki večinskih strank. Koroška kmetijska zbornica je bila v preteklih petih letih vedno spet igralnica za deželno in zvezno politiko, le da so bili akterji v tem primeru koroški kmetijski zbornični svetniki SPČ, OVP in FPO. Ker nobena teh frakcij ni imela večine v zbornici, is bila SJK vedno spet odločilna, če je šlo za iskanje večine. V tej obliki je SJK lahko mnogo dosegla in ima tudi za prihodnje jasne predstave, kaj vse želi uresničiti in spremeniti v prid južnokoroškemu kmetu. Glavni kandidat SJK Štefan Domej želi v prihodnje zbornico, ki bo še bolj učinkovita. Konkretno to pomeni, da mora zbornica Pomagati kmetu praktično v vseh primerih, kjer je pomoč potrebna. Zahteve. Politika zbornice se ne sme orientirati po predstavah strank, ampak po potrebah kmetov. Ena bistvenih zahtev SJK je bazična podpora za gorske in male kmete. Država naj „Eno je kmetijska zbornica, drugo pa je ustvarjanje lastnih kmetijskih struktur, kar je verjetno še bolj važno." ŠTEFAN DOMEJ bi tudi subvencionirala nakup mlečnih kontingentov v gorskih in zapostavljenih področjih in ustvarila mlečnokontingentno borzo po občinah. Posamezne in skupinske kmečke projekte je treba strokovno bolje spremljati ter jih bolj učinkoviti pospeševati. Zbornica je v preteklih dveh letih relativno uspešno pomagala kmetom pri izpolnjevanju prošenj za podpore EU. Naslednji korak mora zdaj biti poenostavljanje prošenj, saj so zdaj na mizi izkušnje, ki dokazujejo, da je veliko formularjev prekom-pliciranih ali pa da so sploh odveč. Zbornica pa naj pomaga kmetom tudi pri prestrukturaciji kmetij. Tako naj bi npr. bolje svetovala na področju gradnje hlevov in bolj podrobno informirala o možnostih pospeševanj in odškodnin. Zbornica se je doslej tudi premalo brigala za izgradnjo kmečke samomopomoči, ki lahko po mnogih krajih bistveno izboljša gospodarsko moč kmetij. Nenazadnje pa bo treba v naslednji mandatni dobi v zbornici uveljaviti tudi slovenščino. Silvo Kumer Kandidati SJK 1. Štefan Domej, dipl. inž., p.d. Zgonc, kmet, Rinkole pri Piberku. 2. Janko Zvvitter, p.d. Abujč, kmet v Zahomcu. 3. Iva Muller, p.d. Šuln, kmetica v Vogrčah pri Pliberku. 4. Marjan Olip, p.d. Užnik v Selah. 5. Hanzi Miki, dipl. inž., p.d. Gams v Ločilu pri Ričarji vasi. 6. Anton Hoberl, pd. Veruč na Djekšah. 7. Katarina Kert, kmetica v Ko-novecah pri Šmihelu. 8. Franc Jožef Smrtnik, kmet v Kortah pri Železni Kapli. 9. Hanzi Sticker, kmet v Št. Petru pri Št. Jakobu. 10. Hubert Kordež, p.d. Rueh v Podjuni pri Globasnici. 11. Marko Trampusch, p.d. Božič v Dobu pri Pliberku. 12. Stanko Ad-lassnig, p.d. Petrič v Vsavi pri Kot-mari vasi, 13. Jozej Haschej, p.d. Zunder v Kokjah pri Dobrli vasi, 14. Folti Kargl, p.d. Jerut v Bačah, 15. Adrej Pozer, p.d. Lazar v Spodnjih Vinarah pri Št. Primožu, 16. VVilhelm Lausegger, p.d. Ožekar v Podnu, 17. Ludvvig Lesjak, p.d. Postreinig v Bregah pri Rožeku; 18. Franc Krušic, p.d. Rupi v Velinji vasi pri Bilčovsu, 19. Urban Popotnik mag, p.d. Buternar na Bistrici na Zilji, 20. Urank Jože ml., p.d. Kavh v Encelni vasi pri Galiciji, 21. Ana Korber, p.d. Mente v FToboju pri Miklavčevem, 22. Kristina Janežič, kmetica v Lešah pri Št. Jakobu, 23. Milan Hri-bernig, p.d. Boštjan v Tucah pri Ra-dišah, 24. Franc VVutte, p.d. Kunc v Mali vasi pri Globasnici, 25. Pavel Buch, p.d. Puschnig v Klopcah pri Velikovcu, 26. Josef Perdacher, p.d. Schludermann v Holbičah pri Škofičah, 27. Jože Wutti, kmet v Starem gradu pri Ločah, 28. Miha Miškulnig, p.d. Kržej v Branči vasi pri Bilčovsu, 29. Kati Jug, kmetica v Selah, 30. Hubert Ogris, p.d. Hošnar v Trebljah pri Šmarjeti, 31. Igor Kraut, p.d. Poltnik na Bistrici nad Šmihelom, 32. Kati Oraže, p.d. Poderšnik na Obirskem, 33. Toni Miksche, p.d. Oštrman v Prtičah pri Hodišah, 34. Simon Triesnig, kmet v Ločah, 35. Bernadeta Kordež, p.d. Kukman v Mali vasi pri Globasnici, 36. Joži Schnabl. p.d. Štuc v Draščah pri Bistirci na Zilji, 37. Sebastjan Malle, p.d. Šinkovc na Rutah v Rožu, 38. Vincenc Pečnik, p.d. Bi-cel v Rutah pri Šmihelu, 39. Martin Wastl. p.d. Toplič v Lovankah pri Dobrli vasi, 40. Ernst Dragaschnig dipl. inž., p.d. Rumaš v Korenu pri Kostanjah. (Kandidate od 41 do 72 mesta objavljamo v naslednjem NT) Razno Avstrijski nacionalni praznik v znamenju manjšin Štajersko kulturno društvo KOMM je povabilo vse avstrijske narodne skupnosti v Marijino Celje (Mariazell), da bi preteklo soboto skupno proslavili 26. oktober. Koroške Slovence je zastopal MeRZ „Sele“, pri katerem sodeluje tudi predsednik NSKS Nanti Olip. Poleg koroških Slovencev so prireditev sooblikovali še štajerski Slovenci, gradiščanski Hrvati in Madžari ter Romi. V imenu manjšin je udeležence prireditve pozdravil podpredsednik dunajskega CAN (Center avstrijskh narodnih skupnosti) Rudolf Sarkozi. Izrazil je svoje veliko zadovoljstvo, da je prišlo na dan avstrijskega nacionalnega praznika do skupne prireditve manjšin in v tej zvezi poudaril: ..Pripadniki narodnih skupnosti smo Avstrijci in ne tujci." Tudi predsednik Pevskega društva „Sele“ Herbert Kul-mesch je bil zelo navdušen nad prireditvijo v Marijinem Celju. V pogovoru za Naš tednik je poudaril: ..Trenutno se vedno bolj uveljavlja zamisel, da slovenska društva praznujejo 26. oktober z oddaljenimi sosedi. Zato sem toliko bolj hvaležen, da smo imeli priložnost praznovati nacionalni praznik skupno z drugimi manjšinami. Zame je bil to prvi primer, ko lahko rečem, da sem ta dan obhajal smiselno in doživeto." Odprto pismo mag. Rudija Vouka (Zadeva poročilo H. St. v Kleine Zeitung 30. 10. o zadnji dobrolski občinski seji - glej stran 7) Sehr geehrte Frau Stingler! Draga Heidi! Es tut mir leid, daB Du als Re-porterin der Kleinen Zeitung nicht mehr zvvischen einem Intervievv und einem privaten Gesprach zu unterscheiden wei3t. Obvvohl ich Dich seit mehr als einem Jahr-zehnt kenne, vverde ich Dich in Zukunft zunachst wohl fragen mussen, ob ich mir Dir als Repor-terin oder als Heidi Stingler aus Ludmannsdorf/Bilčovs spreche. Zur Sache: Du schreibst, es hatte Vorgesprache zvvischen mir und Dr. Karner von der FPČ ge- geben. Du verschvveigst, daB ich Dir gesagt habe, daB ich mir fur den Fali, daB in Eberndorf/Dobrla vas die absolute SP-Mehrheit talit, vorstellen kann, daB die EL mit jeder Fraktion zusammenar-beitet, vvelche die Forderung der EL nach einer zvveisprachigen Kindergartengruppe unterstutzt. Das gilt fur Dr. Karner und selbst-verstandlich auch fur die SPO und ČVP. Damit es schon reiBerisch aus-schaut, verčffentlichst Du den er-sten Teil des Satzes, den zvveiten laBt Du weg. Nicht nur, daB es sich um ein privates Gesprach handelte, selbst in einem Intervievv ware dies unseričs. Du schreibst, daB es in der EL in Eberndorf/Dobrla vas keine Vorvvahl geben vvird und ich als Spitzenkandidat feststehen vvur- de. Du verschvveigst das vvichtige Wortchen „voraussichtlich“ und die noch vvichtigere Mitteilung, daB daruber eine auf breiter Ba-sis einberufene Fraktionssitzung der EL nach den Landvvirtschafts-kammervvahlen entscheiden vvird. SchlieBlich bezeichnest Du mich als „Hardliner“. In letzter Zeit haufen sich in der Berichterstat-tung der Kleinen Zeitung die „Hardliner“: zuerst Olip, dann Dr. Apovnik, nun auch ich. Offen-sichtlich vvird neuerdings jeder als Hardliner bezeichnet, der sich fur die Rechte der Karntner Slovve-nen einsetzt. Sovveit mir bekannt ist, bist Du selbst dann auch eine „Hardlinerin“. Mit freundlichen GruBen, lep pozdrav Mag. Rudi Vouk GR in Eberndorf/Dobrla vas Počastitev za prof. Klemenčiča Na kongresu slovenskih geografov na Ptuju je postal znani ljubljanski univerzitetni profesor dr. Vladimir Klemenčič častni član geografskega društva Slovenije. To visoko priznanje svoje stanovske organizacije je prejel za velike zasluge pri dolgoletnem uspešnem preučevanju manjšinskih problemov in funkcije manjšin pa manjšinskega prostora za čezmejno povezovanje v procesu evropske integracije. Priznanje je dobil tudi zato, ker mu je uspelo seznanjati kolege na celovški, tržaški pa videmski univerzi s sodobnimi aktualnimi problemi slovenske manjšine na Koroškem in v Furlaniji - Julijski Krajini. Profesorju Klemenčiču, velikemu prijatelju koroških Slovencev, za to počastitev iskreno čestitamo. OB ROBU Slaba reklama Pretekli ponedeljek sta Slovenska gospodarska zveza (SGZ) in Posojilnica-Bank Podjuna vabili v Rutar-Lido na predavanje o turistični sezoni 1996: rezultati - problemi -možne rešitve. Predavala sta Franca Marija Kobentar, voditeljica oddelka za tujejezične trge pri KTG in predsednik SGZ kom. sv. Franc Rutar. Na tej prireditvi, ki na žalost ni bila ravno najbolje obiskana, so predstavili tudi slovenski turistični prospekt (izdajatelj SGZ) o Koroški, eni deželi dveh jezikov in dveh kultur. Zamisel o prospektu je gotovo dobra, saj „želi SGZ doprinesti svoj delež k razvoju naših turističnih podjetij," (tajnik SGZ mag. Jozej Picej) in opozoriti turiste v Sloveniji in EU, da živijo na Koroškem tudi koroški Slovenci. Vendar eno je dobra zamisel, nekaj drugega pa je njena realizacija. Treba je reči, daje prospekt zelo neprivlačen in neinformativen. Škoda, kajti tako bo precej težko nagovoriti potencialne goste. Slovenskemu prospektu naj bi še sledil prospekt v nemškem, angleškem in nizozemskem jeziku. Upamo, da bodo vsaj ti prospekti bolj resno pripravljeni; v nasprotnem primeru bi namreč bilo škoda vsakega groša. K . Iz naših občin Mestni župnik mag. Ivan OHp je preteklo nedeljo blagoslovil posodobljeno in asfaltirano komeljsko cesto. Odprtje nove ceste je bil praznik za ves Komelj Preteklo nedeljo so pri Pistotniku na Komlju slavnostno odprli razširjeno in asfaltirano komeljsko cesto, ki bo zdaj Komeljčanom zelo olajšala življenje. Ko so pred 30 leti na Komlju zgradili prvo cesto, je bil to pomemben korak pri gradnji infrastrukture Komlja. Nadaljnji pomembni korak je bila za Komelj-čane izgraditev te ceste, ki so jo zdaj tudi asfaltirali. Pristojni refe-rent občine Pliberk ek. sv. Fric Kumer je preteklo nedeljo pri Pistotniku dejal, da je odprtje ceste Praznik za ves komelj. Kumer: "Zelo pomembno je, da gre denar tudi v obrobne kraje in da ljudje Potem lahko ostanejo v svojem domačem kraju in da se jim ni treba izseljevati"." Občina Pliberk je v preteklosti-'že mnogo storila za obnovo in izgradnjo cest v obrobnih krajih. Tako je leta 1987 bila izboljšana Pot k Fitzlu, leta 1990 pot h Kolniku in Kosu, cesta v Senčni kraj (Zdovc-Klemen-Skuk) ter Borov-ie (Kralj—Mak). Občina Pliberk je doslej prispevala k tem projektom tO mio. šilingov, ostali denar pa je Prišel v obliki deželnih podpor. Kumer je dejal, da bo občina dala popraviti še dovozne ceste k Posestvom Kralj-Maček-Tra-vor-Peter, kmetu Bromanu ter Posestvom VVindisch-Štef an— Maurel. Na tem območju ]e- tudi še vrsta krajših cest, ki jih bo prav tako treba popraviti, je dejal Kumer. Na odprtju ceste na Komlju so preteklo nedeljo zapeli pevci MoPZ Kralj Matjaž, župnik mag. Ivan Olip pa je cesto blagoslovil Silvo Kumer Prevod da, slovenski original ne! V občini Dobrla vas je možno dobiti uradno pismo v slovenskem prevodu, toda ne v slovenskem originalu. Bo treba spet pred ustavno sodišče? Občinski mandatar mag. Rudi Vouk (EL) je od občine Dobrla vas zahteval, da mu dostavi odločbo o višini priključka na ka-naliziacjo v slovenščini. Odgovor je bil negativen, zato je mag. Vouk napravil devolacijski predlog, ki ga je na minuli občinski seji obravnaval občinski svet. Po krajši razpravi so mandatarji SPO, OVP in FPO predlog odklonili in ga označili kot nedopustnega, ker občina Dobrla vas po zakonu o narodnostnih skupnostih ni oficialno dvojezična občina. Mandatar EL Pep Komar je dejal, da si bo občina pri tem opekla roke, saj je mag. Vouk v podobnem primeru že šel pred ustavno sodišče in tam dobil prav. Konkretno je mag. Vouk zahteval slovenski poročni Občinski odbornik mag. Rudi Vouk je zahteval slovensko odločbo, občinski svet je glasoval proti. list, ki mu ga občina ni hotela izstaviti. Ustavno sodišče je potem odločilo, da ima Vouk pravico do slovenskega poročnega lista in občina Dobrla vas mu ga je morala izstaviti. Zupan Josef Pfeiffer v obeh zadevah ne vidi paralel in je menil, da sta to dve različni stvari. Pfeiffer: „Če Vouk želi, lahko dobi prevod v slovenščini, toda originala mu ne damo." To pa za mag. Vouka seveda ni rešitev, saj pri tem gre načelno za pravice slovenske narodne skupnosti na občinskem uradu v Dobrli vasi. Pri odločbi o priključku h kanalizaciji za Vouka še ni padla zadnja beseda oz. še ni napisan zadnji akt. Takoj ko bo Vouk dobil dostavljen negativni sklep občine, bo pri deželni vladi vložil pritožbo pri nadzorni oblasti in nato - če bo potrebno - tudi pri ustavnem sodišču na Dunaju. Silvo Kumer Na kratko Pliberk. Pliberška ljudska inciativa vabi v soboto, 9. novembra, na javno diskusijo o visokohitrostni železnici, ki jo HL-AG želi zgraditi na področju občine Pliberk. Na diskusiji pri Edel-bauru bodo tudi zastopniki HL-AG. Prebivalstvo je vabljeno, da se kraju samem informira o projektu in posledicah na okolje. Železna Kapla. Občinski svet v Železni Kapli se bo danes , v četrtek, 31. oktobra ob 18. uri med drugim sklepal podproi za izgradnje Komende in cerkve na Rebrci in financijskem načrtu za sanacijo ljudskih šol. EL pa bo med drugim vložila tudi predlog, ki podpira zahteve „Rebrških veteranov." Zelo uspešno je v Železni Kapli potekal tudi turistični teden, na katerem se je Železna Kapla predstavila kot uspešna turistična občina. Z velikim zanimanjem so domačini sledili predstaviti nove turistične podnube pod oznako »Železna Kapla - Ali inclusive" ČESTITAMO 50-letnico življenja je slavila Tini Ošina iz Lepene. Slavljenki ob tem okroglem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! V Rožeku je obhajaj rojstni dan Franc Schuster. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je obhajala tudi Jelica Steiner iz Leš. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem veselja in osebnega zadovoljstva! V Rožeku je obhajala 80. rojstni dan Nanki Krautzer. Mnogo zdravih in veselih let ji želijo sorodniki, znanci, prijatelji in kulturno društvo „Peter Markovič" ter uredništvo Našega tednika. Želimo Vam, da bi se še mogli mnogokrat udeležiti tednov oddiha v Tinjah, ki jih tako radi obiskujete. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Vilku Nerzu z Bistrice pri Pliberku ter Martinu Ulesu in Elizabeti Leben iz Pliberka. Posebne čestitke pa veljajo Mežiki Kraiger za 85. rojstni dan in Luku Borovčniku iz Podkraja za 75. rojstni dan. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno česti- Življenjski praznik simpatične Selanke Pretekli ponedeljek je Majda Olip praznovala svoj 40. življenjski jubilej. Poznamo jo kot zavzeto učiteljico in kulturno delavko, prav tako pa sta ji zelo pri srcu dom in družina. V domačem kulturnem društvu se udejstvuje od zgodnje mladosti -bodisi kot igralka in plesalka, sedaj pa še predvsem kot pevka. Za življenjski jubilej ji želimo predvsem družinske in osebne sreče ter še mnogo prijetnih trenutkov pri pospeševanju domače kulture. tajo in kličejo na mnoga zdrava in vesela leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika. V soboto bo obhajal Jožef Lepuschitz iz Čedma rojstni dan. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL Rožek. Luka ligo iz Kazaz je obhajal osebni praznik, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Karlu Komarju z Met-love, ki je obhajal rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Na Novem selu pri Kotmari vasi bo v nedeljo slavil rojstni dan Stanko Adlassnig. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam EL Kotmara vas in SJK se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je slavila Ana Krassnig iz Grabalje vasi. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Prav tako rojstni dan je obhajala Marija Schiffrer iz Mokrij. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! 79. rojstni dan je obhajala Katarina Dovjak iz Podgrada. Ob tem visokem osebnem prazniku prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! V Žitari vasi je obhajala rojstni dan Justina Brežjak. Čestitamo in vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Prisrčne čestitke za rojstni dan veljajo tudi Francu Pegri-nu s Šajde v Selah. Na mnoga leta! V Borovljah sta obhajala rojstni dan Katri Magek in Franci Mak, po domače Žerjavov. Obema prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga zdrava in veselja polna leta! V Celovcu je slavil 70. rojstni dan Šiman Male. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! Kristi VVrolich iz Loč je obhajal 41. rojstni dan. Vse najboljše tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Elizabeti Leitgeb iz Strpne vasi za minuli rojstni dan. Prisrčno čestitamo in na mnoga leta! Osebni jubilej, 70. rojstni dan, je slavila Ančka Kokot iz Celovca. Ob tem visokem osebnem prazniku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! V Spodnjih Libučah je obhajal rojstni dan Marko Čik. Prisrčno čestitamo ter kličemo na mnoga vesela in zadovoljstva polna leta! Pred nedavnim je obhajal rojstni dan predsednik CAN mag. Marjan Pipp Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam Našega tednika se pridružujejo sodelavci iz Mohorjeve. Abrahama je srečala Ida Rie-gelnik z Obirskega. Ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi Ani Zablatnik iz Bilnjovsa, ki je obhajala rojstni dan. Na mnoga leta! Ludvik Ogris iz Lipice je obhajal rojstni dan. Čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Franc Kukoviča iz Sel pri Miklavčevem je obhajal rojstni dan. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva! Življenjski jubilej duhovnika z dušo in telesom Po rodu je Mežičan, študiral je teologojo, angleščino, italijanščino in nemščino, mdr. na papeški univerzi Gregoriani v Rimu, v Rimu je bil leta 1956 posvečen tudi v duhovnika - njegova skrb in ljubezen pa je še posebej veljala Slovenski gimnaziji. Bil je med pionirji naše osrednje izobraževalne ustanove. Sicer pa je duhovnik z dušo in telesom. V cerkveni hierarhiji zavzema pomembno mesto; tako je mdr. predsednik (oficial) škofijskega cerkvenega sodišča, škofov vikar za redove in kanonik krškega stolnega kapitlja. Za 70. življenjski jubilej želimo dr. Stanku Čegovniku obilo Božjega blagoslova in osebnega zadovoljstva. Ad multos annos! ČESTITKE TEDNA Predsednik KKZ dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tomajer sta se zahvalila Kovačiču in mu prisrčno čestitala k jubileju. Profesor Jožko Kovačič srečal Abrahama V sredo, 23. oktobra, je obhajal 50. rojstni dan profesor Jožko Kovačič, učitelj glasbe in slovenščine na Slovenski gimnaziji. Ob tej priložnosti sta mu pretekli torek v imenu Krščanske kulturne zveze čestitala predsednik dr. Janko Zerzer in tajnik Nužej Tolmajer ter se mu z darilcem (mdr. relief, ki ga je odlikovala Nežika Novak) zahvalila za prizadevno in nesebično kulturno delo, predvsem na glasbenem področju. Jubilantu profesorju Kovačiču veljajo naše iskrene čestitke! ■ stanovitev prvega sloven-I skega otroškega vrtca na I Koroškem je na prošnjo slovenskih šolskih sester državna oblast odobrila leta 1946. Otroci iz začetnih let delovanja v prvih povojnih letih so sedaj že zreli možje in žene, ki oblikujejo življenje po naših domovih, pa tudi že dedeji in babice, ki pripeljejo v isti vrtec že svoje vnuke. V razponu teh 50 let je črpalo osnovo za svojo življenjsko usmeritev že več tisoč otroških src. Praznovanje obletnic, zlasti okroglih, nas nehote vodi k ocenitvi dela in uspehov v teku jubilejne dobe. Osnovo in usmerjenost delovanja in vzgoje v vrtcu v St. Petru je nakazal naš veliki pedagog, škof Anton Martin Slomšek, ko je dejal: „Vera bodi vam luč, materin jezik pa ključ do zveličavne omike." Vzgoja v verskem duhu je neprecenljiv sad, saj prav luč vere ustvarja razmere za srečno bodočnost. Nova evangelizacija ni nujno potrebna samo odraslim, temveč tudi našim otrokom, ki so bolj kot kdaj Otroški vrtec šolskih sester 1996. Skupina „metuljčkov“ (vodi s. Marta Gregori). Ob 50-letnici obstoja prvega slovenskega otroškega vrtca v Št. Petru Vzgoja v verskem duhu Ob dnevu zahvale, ki ga že nekaj let praznujejo tudi otroci otroškega vrtca v Št. Petru, je letos izzvenela zahvalna pesem tudi za vse milosti in uspehe v dobi 50-letnega delovanja tega vrtca. prej izpostavljeni negativnim vplivom svojega okolja. V otroška srca Požene globoke korenine, ko jih vrtec z različnimi praznovanji pripravlja na sedaj še otroško, a pozneje aktivno versko usmerjenost. Žareče očke in zbranost ob teh praznovanjih so najboljši dokaz sprejemljivosti otroških src. V vero zasidrana vzgoja v vrtcu neprisiljeno oblikuje tudi medsebojno sožitje, saj je medsebojna ljubezen najvišja komponenta vsakdanjega življenja, ki je prav v naši deželi tako nujno potrebna. Privajanje otrok na medsebojno spoštovanje, upoštevanje, na srčno dobroto, k prizanesljivosti in strpnosti spodbija tudi temelje za grobo nasilje, ki danes tako ogroža že tudi naše otroke in našo mladino. Največ priložnosti za vzgojo k medsebojni ljubezni daje v vrtcu otrokom njegova dvojezičnost. Kako dobro de ušesom, ko prisluhneš čebljanju otrok, pri katerem je potrebno kar nekaj truda pri iskanju in oblikovanju izrazov v jeziku, ki ga posamezniki še ne obvladajo, pa bi ga radi znali. A vaja dela mojstra in otroci si neznani jezik hitro osvojijo. Bogatenju jezikovnega znanja pripomorejo tudi občasne priložnostne odrske prireditve ob različnih praznovanjih. Prav tako važna dobrina, ki jo otrokom nudi vrtec, je posredovanje znanja in razvijanje raznih spretnosti. Vrednost in učinke vzgoje v vrtcu lahko vsaj delno ocenijo številni ,.absolventi" vrtca, katerim sta vzgoja in pouk v vrtcu položila temelje za uspešno izobrazbo, da se danes lahko udejstvuje na gospodarskem, znanstvenem ali pedagoškem področju. Dvojezični vrtec v Št. Petru daje tudi možnost absolviranja prakse učenkam pedagoške šole za otroške vrtnarice, ki bi rade poučevale v dvojezičnih vrtcih in jih na Koroškem zelo primanjkuje. Dvojezično izobražene otroške vrtnarice pa so edino zagotovilo, da se bo dvojezičnost v otroških vrtcih izvajala tudi v bodočnosti ter s tem omogočila, da tudi slovensko petje in slovensko žebranje v naših vrtcih ne bo utihnilo. Če ne bo utihnilo v vrtcih, upamo, da se bo ohranilo tudi v naših domovih. Ko ob 50-letnici ocenjujemo poslanstvo vrtca v Št. Petru in ugotavljamo njegovo pomembnost, se za- hvaljujemo Svetemu Duhu za zamisel, ki je otroški vrtec pred 50 leti priklicala v življenje, in za vse milosti, ki so spremljale in pospeševale njegovo delovanje. Zavedamo se, da ves življenjski razvoj današnje dobe močno ovira izvajanje pristne krščanske naravnanosti. Ta pa obsega tudi dolžnost zvestobe podarjenim in podedovanim življenjskim dobrinam, med katere spada tudi materni jezik. Na to pa, žal, prav na Koroškem marsikdo pozabi. Prav zato tembolj goreče prosimo dobrega Boga, da bi še naprej rosil svojo milost na delovanje vrtca in mu zagotavljal njegov obstoj. Za te milosti smo prosili tudi v soboto, 19. oktobra, pri zahvalnem bogoslužju.S veto mašo je daroval rektor tinjskega doma, g. Jože Kopeinig, oblikovali pa so jo tamburaši iz Loč pod vodstvom ge. Erike VVrolich, otroci otroškega vrtca in njihovi starši. Ravnatelj glavne šole v Št. Jakobu g. Alojzij Sticker je osvežil spomine na svoje 3-letno šolanje na »otroški univerzi" v Št. Petru, vsi navzoči pa so se lahko okrepčali ob bifeju in si v prostorih otroškega vrtca ogledali razstavljene fotografije iz življenja v vrtcu v teku 50 let. Razumljivo, da je bila za številne »absolvente" vrtca ta razstava najbolj zanimiva točka praznovanja. Otroški vrtec šolskih sester 1996. Skupina „pikapolonic“ (vodi Valerija Zim raj h). 10 Zgodovina Tudi mesto Borovlje goduje: 750 let od prvega imenovanja. Če že vsak šolarček ve, da so znanstveniki našli ime „Ostarrichi“ v neki listini iz leta 996, če tudi Celovec morda praznuje, sicer zelo neopazno, neko podobno obletnico, potem upravičeno tudi mesto Borovlje opozarja nase s proslavljanjem svojega imena. Pred 750 leti, 7. marca leta 1246, sta se ..Hertnid von Pettau (Ptuj!) in Erchenger von Ho-henvvang odpovedala v korist vetrinjskega samostana fevdalnim pravicam do določenih kmetij „in villa que vocatur Vorelach" (v vasi, ki se imenuje Vorelach). Seveda je naselje z imenom Borovlje precej starejše, kakor so hiteli pripominjati vsi govorci na veliki proslavi 24. 10., s katero je mesto pokazalo, koliko kulture zmore: skoraj štiri ure so se vrstili nastopi domačih in tujih pevskih in glasbenih skupin, govornikov in recitatorjev, v veliki športni dvorani, sestavljeni iz vseh treh šolskih telovadnic. Tudi o tem, da izvira ime Borovlje iz slovenske besede „bor“, ni dvoma. Sploh je imel nevtralni obiskovalec vtis, da je mesto še danes dosledno dvojezično, saj so na primer nastopili štirje nemški zbori in štirje slovenski (komorni zbor Peko iz Tržiča, slovenski cerkveni zbor pod vodstvom Edija Oražeja, mladinski zbor iz Slovenjega Plajberka z Mirkom Lauseggerjem in moški zbor SPD Borovlje pod vodilno roko mag. Roman Verdela). Celo v literarnih prispevkih sta bila zastopana nemški pisatelj F. J. Per-konig in slovenski pesnik Gustav Januš. Moramo torej pošteno priznati, da je proslava potekala res v znamenju sožitja in sodelovanja obeh narodnih skupin. Tako je prvi slavnostni govornik, dež. svetnik dr. Dieter Haller („dober večer, liebe Freunde!“) upravičeno rekel: ...v sožitju med narodnostnima skupinama ni težav; kdor hoče vsiliti probleme, kjer jih ni, ne pozna dejanskega položa-ja.“ Zelo dobri so tudi odnosi do slovenskega soseda onstran Karavank, je nadaljeval dr. Haller, „ker z veseljem sledimo napredku samostojne Slovenije." Malo manj optimistično so zvenele besede Pavla Ruparja, župana pobratene občine Tržič: ...res je, da meja na Ljubelju ni bila nikoli čisto zaprta, toda poleg živahnega nakupovalnega prometa čez mejo bi bili kulturni in medobčinski odnosi lahko še bolj tesni in intenzivni." Župan drugega pobratenega mesta, Sponheim (Nemčija), H. J. Jung, je izrazil zadovoljstvo nad rednimi stiki med občinama na svoj način in predal ček v dobrodelne namene. Pravo presenečenje je pripravil župan letošnje avstrijske slavljenke, občine Neu-hofen a. d. Ybbs, ki je podaril boroveljski občini ponatis dragocene listine, na kateri je prvič omenjeno ime Ostarrichi. Vzorno sta opravila župnika obeh veroizpovedi besedno bogoslužje. Pastor Lutz Lehmann je usmeril pogled v prihodnost, „ki je v naših rokah. Trudimo se, da bomo predali zanamcem mesto, ki je zidano na trdnih temeljih vere in zaupanja." Mestni župnik dr. Jakob Ibounig je spomnil navzoče, da je bilo „mesto, Borovlje večkrat žrtev svetovnih dogajanj, za katera je pošiljalo orožje." Križ je bil in bo stalni spremljevalec skozi zgodovino, naj bo tudi stalni opomin vsem Boroveljčanom. Molitve, skupni Oče naš in blagoslov, vse v obeh jezikih, so zaokrožili dostojen verski del proslave. Drugi slavnostni govornik, deželni arhivar doc. dr. Alfred Ogris je nadrobno in izčrpno razgrnil bogato zgodovino mesta od najstarejših sporočil o naselitvi tega po- dročja preko zanimivih dogodkov na prometni cesti čez Karavanke, razvoja fužinarstva in puškarstva do nemirov delovnega ljudstva in nacionalnih razprtij v 19. stoletju in pomembne vloge mesta v času plebiscita. Kot darilo je prinesel zelo dragoceno knjižno izdajo Koroškega zgodovinskega društva „750 Jahre Ferlach", o kateri bomo še posebej sporočali. Kmetje rožanskega združenja „Carnica“ so obiskovalcem pripravili okusne obložene kruhke, klobase in pecivo domače proizvodnje. Sveži mošt in domače žganje sta še posebej združevala prebivalce in obiskovalce slavnostne občine. Žal nismo nič slišali o slovenskem kulturnem prispevku za razvoj mesta, o zasluženih Slovencih v dolgi boroveljski zgodovini, o slovenskem šolstvu in slovenskem političnem gibanju 19. stoletja in o mnogočem drugem, kar bi pričalo, da so bili Slovenci tudi v Borovljah stoletja nosilci razvoja in napredka narodnostnih skupin", pomeni lahko tudi, da jih enostavno zamolčimo. Slovensko darilo Evropi: pluralizem Tako označuje Bertram Karl Steiner, avtor ..Koroške domovinske knjige", najnovejšo nemško reprezentativno knjigo o Sloveniji, ki jo je Mohorjeva založba predstavila v okviru „tedna knjige" v Beljaku. Avtor je znani publicist in do-kumentarist, minister za informacije v prvi samostojni slovenski vladi, Stane Stanič. Izredne novinarske in politične vrline avtorja dajejo tudi pečat besedilu, ki je namenjen predvsem tistim, ki še ne poznajo Slovenije. Knjiga je torej odlično darilo vsem, ki želijo temeljito in podrobno spoznati novo državo, ki hiti z vsemi silami v združeno Evropo, ker je bila vedno del srednjeevropske kulture. Iz tega zornega kota moramo razumeti oris slovenske zgodovine in vloge Slovenije v razvoju evropskih držav, od slovenske Karantanije preko vojvodine in dežele Kranjske, slovenskega partnerja v kraljevini SHS do ..značilno slovenskega sistema samooprav-Ijenja" v socialistični Jugoslaviji in današnje samostojne države, ki čaka na pragu Evrope, da jo velike sile priznajo. Posebno dragocene so pripombe in opazke odličnega poznavalca slovenske duše, novinarja Staniča, ki nam kažejo v mnogočem drugačno sliko o razvoju slovenske narodne zavesti, kot smo jo navajeni ali jo beremo v podobnih knjigah novejšega datuma. Posebej je treba omeniti, da dajejo nič manj pristno, čeprav nevsihljivo, podobo Slovenije izvrstne fotografije, ki jih je avtor zbral na raznovrstnih natečajih in iz zbirk najlepših posnetkov čudovite slovenske dežele. Prijetne in tehnično vrhunske barve raznoličnih umetniških fotografij kažejo pokrajine in ljudi, cerkvice in slapove, mesta in vasi raznolike dežele, ki sega od Triglava do Sredozemskega morja, od Panonske nižine do gorskih višin Julijskih Alp in ima značaj pluralistične Evrope. Knjiga je seveda slovenskim bralcem na razpolago tudi v slovenščini in jo priporočamo vsem v originalu, ker je prevod Stane Stanič, Slovvenlen, Mohorjeva založba. Celovec 1996. deloma pomanjkljiv. Vse druge prednosti pa seveda ostanejo tudi v nemškem prevodu Hanke Štularjeve in jamčijo tudi kritičnemu nemškemu bralcu kakovostno podobo Slovenije. Bilčovs: „Proces leta“ navdušil gledalce V nedeljo, 27. oktobra, je mladinska gledališka skupina SRD „Bilka“ prvič uprizorila zabavno gledališko predstavo »Proces leta“. Dvorana v gostilni Ogris pri Miklavžu je bila nabito polna in mladi gledališčniki so dokazali svoj talent. Ko prvič zaslišiš besedo ..Proces leta", si le težko predstavljaš, kaj bi se lahko skrivalo za njo. Morda kakšen umor med dvema nasprotujočima se kraljema ali kaj podobnega? Potrebno je veliko fantazije, da se domisliš, kako gre tu za eno izmed najbolj znanih otroških in mladinskih pravljic, za Rdečo kapico. ..Proces leta" zato, ker obtožijo volka, daje brez pomilje-kov in z brutalnim napadom požrl Rdečo kapico (Janja Kol-ter) in njeno babico (Martina Schellander). Pri sodnem procesu, ki ga vodi sodnik (Mihi Krištof), nato tožilka (Olga Žabi atni k) in branilka (Danica Reichmann) skušata dokazati nedolžnost oz. krivico. Pri vsem tem se pa glavni ob- 4 Volk (Fabijan Gasser) je bil glavni akter gledališke predstave „Proces leta". Sodnik (Mihi Krištof) ter bra-nitka (Danica Reichmann) in tožilka (Olga Zablatnik) so skušali volka obsoditi na smrt. toženec volk (Fabijan Gasser) le posmehuje. Nato stražarja (Melina Reichmann in Alexan-der Mann) pripeljeta kot priče lovca (Stefan Reichmann), zajca (Marjeta Reichmann), lisico (Martina Lausegger) in medveda (Milena Reichmann). Proti koncu se zgodba razvije tako, da tako tožilcem kakor tudi branilcu ne uspe popolnoma prepričati ljudi o krivdi oz. nekrivdi obtoženega volka. Tako čisto na koncu nastopita še brata Grimm (Breda Zablatnik). „Proces leta" se tako konča brez sodbe. Mladim gledališčnikom iz Bilčovsa je treba za izredno uspelo predstavo iskreno čestitati. Prav tako veljajo čestitke voditeljicama skupine Mariji Hedenik in Mariji VVeber ter režiserki Bernardi Gašperič. V imenu društva SPD „Bilka“ je skupini čestital tudi predsednik mag. Rupert Gasser. Zahvalil se je KKZ za pripravljalni teden v Fiesi. Krstne uprizoritve so se udeležili tudi zastopnik NSKS dr. Franc VVutti, tajnik KKZ Nužej Tolmajer in tajnik SPZ Janko Malle. Igor Roblek PISMI BRALCEV Odgovor uredniku ORF-a Na državni praznik je naša vokalna skupina nastopala v Rože-ku pri tamkajšnjem kulturnem društvu. Opaziti je bilo, da so ljudje koncertu z navdušenjem sledili, °elo s ploskanjem spremljali naše Petje in nas z bučnim aplavzom Povabili za dodatno, deveto pesem na oder. Če smo Tvoj radijski prispevek prav razumeli, dragi Miha, so to naredili zaradi tega, ker je bil naš nastop ..šotorski", torej vse drugo kakor kakovosten, in jih je verjetno motila tudi preprosta in vesela povezava, ki je nemočno publiko silila (I), da se nasmehne na »žalosten" dan, kakršen je pač dan, ki nosi ime ..praznik". Zavedamo se, da nekateri Slovenci še vedno niso dojeli, da je čas samopomilovalnega stokanja zaradi težke tlačanske usode slo- venskega naroda že zdavnaj potekel. Kljub temu smo prepričani, in to nam dokazujejo številni, nadvse uspešni nastopi po Koroškem pa tudi po Sloveniji, da naš narod potrebuje priložnosti, ob katerih se lahko nasmeje in črpa tisti optimizem, ki ga bo krepil in ohranil. Istega mnenja je verjetno tudi tisti žitrajški zborovodja in predsednik, ki si ga pri pogovoru v Rožeku omenil kot nadaljnji negativni primer. Vsi ga dobro poznamo in smo že večkrat smeli biti deležni njegovega veselega in šaljivega povezovanja. Kar Te bo začudilo: člani vokalne skupine VOX nikakor nismo bili edini v dvorani, ki smo uživali njegove besede, marveč mu je z navdušenjem prisluhnilo vso zbrano občinstvo. Povezovalci na koncertih pač točno čutijo, kadar so ljudje na podeželju zadovoljni in srečni pa tudi kadar niso, in tako takoj vidi- jo, kaj ljudje želijo in česa so siti. To je pač žal tista razlika med koncertnimi povezovalci in radijskimi napovedovalci. ■ Nasvidenje pri naslednjem nastopu. Vokalna skupina VOX 1000 let Ostarrichi / 750 let Borovelj Na slavnostno prireditev ob proslavi 750-letnice Borovelj je vabila občina tudi domače slovenske skupine k sodelovanju in sooblikovanju kulturnega sporeda. V slavnostnih govorih so padle lepe besede o dobrem sožitju med narodnostnima skupnosti-ma. Za publiko je s tem nastala slika, da so s strani občine vzorno rešena vsa vprašanja, ki zadevajo nas slovenske občane. Ta vtis je treba popraviti. Drži sicer, da se sodelovanje nemških in slovenskih skupin razvija pozitivno, kar se odraža med drugim tudi v skupnih nastopih. Če pa pogledamo za kulise kulturnega sodelovanja, se nam pokaže povsem druga slika. Saj občina do danes ni bila pripravljena ustreči naši dolgoletni in povsem upravičeni zahtevi po ustanovitvi dvojezične skupine v občinskem otroškem vrtcu. Tako je tudi letos prezrla številne starše, ki so s svojimi podpisi jasno izrazili željo po dvojezični vzgoji svojih otrok. Obljubam s strani občine, da se bo ta zadeva uredila v prihodnjem letu, je težko verjeti. Isto velja za dvojezične napise, ki nam po zakonu pristojajo že dvajset let. Za Volilno skupnost in SPD Borovlje: mag. Vera VVutti-Inzko Melhior Verdel mag. Peter VValdhauser PODLIGA VZHOD Bilčovs - Metlova 0:1 (0:0) Bilčovščani, katerim sta manjkala napadalca Schriefl In A. Ouantschnig, so se zopet predstavili z nestalno igro. Medtem ko so se v 1. polčasu pustili riniti vse bolj v defenzivo, so po odmoru prevzeli pobudo in si priigrali terensko premoč. Toda nasprotnik iz Podjune je bil zrelejši in tehnično bolje podkovan, tako da je brez posebnih težav in zasluženo odnesel tri točke iz Roža. Po številu odličnih priložnosti na obeh straneh pa bi se moral glasiti rezultat 7:3 za Metlovčane. BILČOVS: H. Schaunig 4, Rajnovič 3, Pa rti 4, Lip-pusch 4, Kruschitz 2 (46. Hartl 2), Andrejčič 3, Kuess 3, Tributsch 4, G. Schaunig 3, Strugger 4, Durnik 3; Bilčovs: 200 gled.; sodnik: Stauber (povprečen); strel- ec: Kovvatsch gled.; (63.): 1. RAZRED D Železna Kapla - Ruda 0:2 (0:1) Vrhunska tekma v 1. razredu je ustrezala vsem pričakovanjem, saj je dosegla visoko raven ter bila borbena in napeta. Domačini so bili v jasni terenski premoči, toda pred golom je manjkala sreča. Gostje pa so iz dveh protinapadov zadeli prav toliko golov. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvveili 4, Baloh 4, Kock 4, Grubelnig 4, Lippusch 2 (60. Lipusch 3), E. Schorli 3, Deisiger 3, Sporn 3, Užnik 3, Kržan 3, Lessnig 3; Frantschach: 250 gled.; sodnik: Kreuzwirth (slab); Grebinj - Šmihel 1:1 (1:1) Šmihelčani so se tokrat predstavili z najboljše strani, žal pa je bil sodnik Knappitsch vse drugo kakor na strani Šmihelčanov. Pri zadetku domačinov je prezrl prekršek nad Leitgebom, v 72. minuti pa je izključil Krevvalderja, čeprav ta v tej akciji ni storil prekrška. ŠMIHEL: Leitgeb 3, Germadnik 2, Janet 3, H. Mot-schilnik 2, A. Gros 3, Krevvalder 4, Žohar 2, W. Mot-schilnik 4, Ch. Gros 2, B. Figo 3, Musič 3; Grebinj: 50 gled.; sodnik: Knappitsch (slab); strelec: Krevvalder (26.); rdeči karton: Krevvalder (72.) Št. Pavel - Sele 2:0 (1:0) Nastop Selanov je bil zopet mnogo obetaven, toda ekipi trenutno primanjkuje sreče. Poleg tega ji sodniki niso naklonjeni, kar se je opazilo tudi v St. Pavlu. SELE: E. Oraže 3, Božič 4, I. Kelih 3, R. Roblek 3, M. Mak 3, Jordan 3, M. Oraže 3, F. Dovjak 3, Stojanovič 3, Kert 2 (70.1. Roblek 0). A. Mak 4; Št. Pavel: 10 gled.; sodnik: Lipnik (slab); rdeči karton: Božič (88.) 2. RAZRED F Rikarja vas - Grabštanj 2:2 (1:0) Slab nastop Rikarjanov, ki so se očividno prilagodili „sla-bemu" nasprotniku. Vsekakor pa je ta sicer zasluženo, a presenetljivo odnesel točko iz Bikarje vasi. RIKARJA VAS: Kaiser 3, Truschner 3, Oraže 3, Go-mernik 3, Kampusch 3, F. Mochar 3, Urch 3 (65. Pandel 0), Tazoll 3, Schorli 3, Strasser 3, Figoutz 3 (70. Smolnig 0) Rikarja vas: 150 gled.; sodnik: iz Štajerske (povprečen); strelca: Urch (31.), Kampusch (76.) Preitenegg - Globasnica 0:5 (0:2) Tokrat so bili Globašani v vseh ozirih boljši, predvsem tehnično so bili domačinom za več kot razred boljši. Rezultat pa bi bil lahko še mnogo višji. GLOBASNICA: Smrečnik 4, Mišic 4, Kordesch 3 (75. Zanki 0), Tominc 4 (75. G. Sadjak 0), Buchwald 3, Wolbl 5, Hren 5, Hribar 3, Silan 3, Pasterk 3 (75. Szabo 0), Blažej 4 Preitenegg: 100 gled.; sodnik: Lipnik (povprečen); strelci: Pasterk (7.), avtogol (25.), Blažej (48., 65.), Szabo (86.) Sinča vas - Žvabek 0:2 (0:1) Najboljši nastop Žvabečanov v tej sezoni, predvsem po odmoru, ko domačinom niso prepustili niti ene priložnosti. Zmaga je bila zaslužena, lahko pa bi bila še višja. ŽVABEK: Jakob 4, Grobelnig 4, T. VVriessnig 4, Ra-musch 4, Sumper 5, A. Berchtold 4, E. Berchtold 4, V. Berchtold 5, Juvan 3 (60. Brglež 3), Kapp 3 (70. Homer 0), Trampusch 4 (80. Čebul 0); Sinča vas: 100 gled.; sodnik: Teuermann (slab); strelca: Trampusch (30.), E. Berchtold (63./11-m.) Mauterndorf - Dobrla vas 0:3 (0:0) Previden začetek Dobrolčanov, toda ko so spoznali neškodljivo igro domačinov, so prevzeli pobudo ter zasluženo odnesli tri točke iz Labotske doline. DOBRLA VAS: Pečnik 4, Pernek 4, Jorg 4, Kampi 4, Nachbar 3 (75. Petek 0), Roger 4, Opietnik 4, Math 3 (55. Kulterer 3, Zunder 4, Ch. Lesjak 4, Dollinger 5; Mauterndorf: 50 gled.; sodnik: Miklau (dober); strelca: Dollinger (55., 80.), Zunder (77.) NOGOMET Šport četrtek, četrtek, 31. oktober 1996 31. oktober 1996 Šport Jesenski prvak Globasnica slej ko prej neporažen V 13 tekmah so Globašani le proti Dobrli vasi oddali točki, drugače pa so jasno dobili vse tekme. Podliaa vzhod: Bilčovs - Blatograd (v nedeljo ob 14. uri) - Trener Strugger upa, da bo vsaj eden od dveh poškodovanih (Ouantschnig, Schriefl) lahko igral. Bilčovščani bodo tokrat nastopili podobno kakor v 2. polčasu proti Metlovi, ko se spremenjena taktika v rezultatu sicer ni obrestovala, a njihova igraje bila bistveno boljša (samo trije branilci, zato pa pet igralcev v sredini). Jeseni: 1:1. 1. razred D: Eitvveg - Železna Kapla - Ka- pelčani so zadnji dve tekmi presenetljivo podlegli ter od 1. mesta zdrsnili na 4. mesto. Seveda je ekipa nekoliko prizadeta, toda slej ko prej zadosti motivirana za nadaljnje velike nastope. Proti ekipi iz Eitvvega, katero so v prvem krogu premagali s 6:2, pa je upoštevanja vredna le zmaga. Ruda - Šmihel (v nedeljo ob 14. uri) - Na tej tekmi je za obe ekipi izgubiti prepovedano. Predvsem pa za Šmihelčane, ki bi v primeru poraza zaostajali že za sedem točk. Zaradi rdečega kartona bo tokrat manjkal Krevvalder. Jeseni: 3:3. Grebinj Sele (v soboto ob 14.15) - Božič zaradi rdečega kartona ne sme igrati, zato pa je trenerju na voljo zopet Hribernik. Jeseni: 0:0. 2. razred F: Mauterndorf - Globasnica - Globašane, ki na tekmo zadenejo povprečno 5 golov, gotovo tudi Mauterndorf ne bo mogel zaustaviti, kajti ekipa trenerja VVolbla je tako močna, da ji v tem razredu nihče ni kos. Jeseni: 6:1. Rikarja vas - Važenberk - Ri-karjani se od letošnjega dela prvenstva želijo posloviti z zmago. Nastopili pa bodo v popolni postavi. Jeseni: 0:2. Žvabek - Djekše - Načrtovana je sedma zmaga Žvabečanov zaporedoma. Jeseni: 2:2. Tinje - Dobrla vas (v nedeljo ob 14.30). Dobrolčani so zreli za vsako presenečenje. Jeseni: 0:0. Prizor iz zelo hitre in napete tekme med Bilčovsem in Metlovo (0:1). Na sliki kapetan Metlovčanov Albin Dlopst (levo) in Bilčovščan lVerner Kuess, kije v 1. polčasu zapravil stoodstotno priložnost. Brez Pojilnice SAK lahko zapremo S predsednikom Slovefetletskega kluba, dr. Rolandom Grilcem, se je pogovarjal Franc Sadjak. Naš tednik: Prejšnji trener Kirisits je dejal, da je SAK razvajen zaradi uspehov iz preteklosti, zaradi česar se je v klubu menda izgubil čut za stvarnost. Drži? Dr. Roland Grilc: Res je, da je imel SAK pred dvema, tremi leti izredne uspehe, ko mu je uspel strm vzpon iz koroške lige v regionalno ligo in v avstrijsko II. divizijo, in da gre v zadnjih dveh letih krivulja uspeha navzdol. To je v vsakdanjem življenju in tudi v športu nekaj povsem normalnega: ne moreš imeti stalno samo uspehov, športna pot je vijugasta, enkrat si spodaj, drugič pa zgoraj. Trenutno nismo zgoraj, zato smo razočarani, ampak športna zakonitost nas bo kaj kmalu spet vodila v smer navzgor. Slišati je, da SAK vigredi želi stopati mirneje, nenazadnje iz denarnih razlogov. Kako boste to izpeljali? Jasno je, da smo vsi v aktualni sezoni pričakovali več. Imamo SAK II nesrečen v Pliberku Do izključitve Razdevška (60.) je bil SAK II jasno boljši in imel tudi nekaj lepih priložnosti, toda pred golom ni imel sreče. Nasprotno Pliberčani, ki so hladnokrvno izkoristili priložnosti, ko je SAK igral le še z 10 igralci. V prihodnjem krogu se glasi nasprotnik ekipe trenerja Kreutza Trg (v soboto ob 14.30 v Grabštanju), ki ga je nedvomno moč premagati. Pliberk II - SAK II 2:0 (0:0) SAK 11: Oraže 4, Razdevšek 3, Hajnžič 3, Blajs 3, Sienčnik 3, Messner 3 (65. Kesselbacher 3|, Marko Nachbar 4, Mirko Nachbar 3 (75. S. VVieser 0), R. Oraže 3, Možina 3, Mandl 3 (88. VVoschitz 0); Pliberk: 200 gled.; sodnik: Kraxner (dober); rdeči kar-Ion: Razdevšek (60.) 1. Pliberkll 2. razred A 14 10 1 3 3924 31 2. Austria II 13 9 1 3 47:19 28 3. SAKU 14 7 3 4 36:26 24 4. Trg/Feldk. II 13 3 3 7 22:36 12 5. VVACII 13 3 2 8 19:43 11 6. VSV II 13 1 4 8 18:33 7 PODLIGA VZHOD 1. RAZRED D 2. RAZRED F 1. Vetrinj 13 10 2 1 32:9 32 1. Ruda 12 7 5 0 23:9 26 1. Globasnica 13 12 1 0 65:12 37 2. Št. Andraž 12 9 2 1 21:7 29 2. Št. Pavel 12 8 2 2 22:9 26 2. Reichenfels 12 10 0 2 31:16 30 3. Liebenfels 13 7 1 5 19:15 22 3. Frantschach 13 6 5 2 19:6 23 3. Žvabek 13 8 1 4 26:16 25 4. ASK 13 6 2 5 30:23 20 4. Železna kapla 12 7 2 3 24:13 23 4. Galicija 12 6 2 4 20:21 20 5. Metlova 13 6 2 5 13:17 20 5. Šmihel 13 6 4 3 24:19 22 5. Dobrla vas 13 5 4 4 12:13 19 6. DSG Borovlje 13 5 4 4 18:17 19 6. Grebinj 13 5 3 5 22:19 18 6. Št. Peter 13 5 4 4 23:25 19 7. Bilčovs 12 4 4 4 18:19 16 7. Labot 13 5 2 6 25:23 17 7. Rikarja vas 13 4 5 4 20:18 17 8. Mostič 12 4 4 4 19:23 16 8. Eitvveg 12 4 5 3 17:21 17 8. Važenberk 13 5 2 6 16:24 17 9. Blatograd 13 3 5 5 12:17 14 9. St. Stefan/L. 13 3 5 5 17:16 14 9. Djekše 12 4 3 5 15:20 15 10. Pokrče 13 4 1 8 14:18 13 10. Sele 13 3 3 7 16:29 12 10. Tinje 13 4 3 6 13:31 15 11. Podkrnos 12 4 1 7 13:18 13 11. Vovbre 13 3 3 7 13:28 12 11. Sinča vas 12 4 2 6 21:17 14 12. VVelzenegg 13 3 4 6 11:16 13 12. Žitara vas 12 3 2 7 12:19 11 12. Preitenegg 13 3 1 9 6:21 10 13. ATUS Borovlje 13 2 5 6 16:21 11 13. Maria Rojach 12 2 4 6 20:30 10 13. Grabštanj 13 1 4 8 20:34 7 14. Klopinj 13 2 3 8 13:29 9 14. Št. Lenart 13 2 3 8 13:26 9 14. Mauterndorl 13 0 4 9 12:32 4 Prihodnji krog (273. november): Mostič - DSG Borovlje, Klopinj - ASK, VVelzenegg - Metlova, ATUS Boro- Prihodnji krog (273. november): Ruda - Šmihel, Št. Pavel - Zitara vas, Št: Lenart - Labot, Eitvveg - Železna Prihodnji krog (273. november): Žvabek - Djekše, Mauterndorf - Globasnica, Galicija - Grabštanj, St. Pe- vije - Pokrče, Podkrnos -: Št. Andraž, Liebenfels ■ Vetr- kapla, Grebinj - Sele, St. Stefan/L. - Maria Rojach, Vo- ter na V. - Sinča vas, Tinje - Dobrla vas, Preitenegg - in j, Bilčovs - Blatograd; vbre - Frantschach; Reichenfels, Rikarja vas - Važenberk; izkušeno moštvo, ki je, vsaj po igralcih sodeč, gotovo najmočnejše v zgodovini SAK, pa vendar nismo čisto na vrhu lestvice. To dejstvo in druge okoliščine nudijo možnost, da prestrukturiramo prvo moštvo. Ne smemo pozabiti, da je velika večina naših igralcev najmanj zadnjih pet let igrala pod stalnim pritiskom, z več kot sto odstotki in da je treba na vsak način ubrzdati tempo in moštvu dati nove, mlade energije. Morda mlajši igralci ne bodo imeli toliko znanja in izkušenj kot starejši, vendar bodo to pomanjkljivost prav gotovo izenačili z borbenostjo in srčnostjo. Vse kaže, da bo dejansko prišlo do zamenjave, pri čemer sem mnenja, da bodo novi igralci prišli izključno iz našega izvrstnega naraščaja. Kakšno je ta čas sodelovanje SAK z glavnim sponzorjem -s Posojilnico? Z Zvezo-Bank, s Posojilnico in Zadrugami sodeluje SAK že 12 let. To sodelovanje je bilo vedno prvovrstno in je prav naš zadružni sektor s svojim finančnim doprinosom odločilno prispeval k zaželenemu športnopolitičnemu razvoju slovenskega nogometa. Trenutno je finančna podpora s strani sponzorja otežkočena, a seveda dalje obstaja. Vsi skupaj se trudimo, da sodelovanje ostane in se ob premostitvi težav zopet ojači. Kaj bi pomenilo za SAK, če bi se Posojilnica popolnoma odpovedala podpori klubu? Klub lahko zapremo. Sliši se kritika, da v prvi ekipi manjkajo lastni mladi igralci. Kdaj zopet lahko v prvi ekipi računamo z igralcem iz lastnega naraščaja? Trener Fera in dr. Ramšak sta mnenja, da lahko že vigredi 1997 računamo z nastopi - sicer previdno dozirano - najmanj 4 igralcev iz lastnega naraščaja. Kako je trenutno z naraščajem pri SAK: katere ekipe zadovoljivo delajo in pri katerih bi lahko bilo bolje? Naraščaj SAK nam je dejansko v ponos. Brez izjeme delajo vse ekipe zadovoljivo, pri čemer ne smemo prezreti, da delajo v zelo različnih okoliščinah: v homogenemu ozračju na svojem igrišču v Pliberku, kot najemnik, ki si ravnokar gradi svoje igrišče, v Rikarji vasi/v St. Primožu, in kot „potepuh“ v Celovcu, kjer moštva trenirajo in igrajo na različnih krajih. Športno gledano smo lahko več kot zadovoljni, organizatorično pa imamo kadrovske probleme v Celovcu, katere želimo čimprej obvladati. Dogodki minulih mesecev so temeljito pretresli SAK. Mar predčasni sklic občnega zbora ne bi pomagal postaviti stvari na pravo mesto? Kakega pretresa res nismo čutili, res pa je, da zaradi pomanjkanja izrednih športnih uspehov prvega moštva, se vse tako bolj .žliga in gre bolj v cah’. Če občni zbori pripeljejo do bolj tekočega Predsednik SAK dr. Roland Grilc odvijanja, jih je treba sklicati. Iz raznih razlogov so v najkrajšem času odšli vsi trije podpredsedniki SAK. Ali ti kot predsednik SAK vidiš v tem dejstvu namig tudi zase? Slovenski atletski klub je tako široko zasnovan, je tako mogočno gibanje, da njegov razvoj in obstoj ni odvisen od kakih funkcionarjev, in tudi od podpredsednikov ne. Zelo nas boli, da smo enega izmed njih prejšnji teden pospremili k zadnjemu počitku. Izguba sodelavca je bridka, vendar naj ne vpliva na lastne odločitve. Dejstvo pa je, da sem že 13 let v samem odborniškem vrhu SAK in da je to v ostrem nasprotju z mojim načelom, da sme vsaka mandatna doba trajati kvečjemu 5 let. Hvala za pogovor! SAK Naraščaj M- tla REGIONALNA LIGA/PRIHODNJI KROG: SAK - Gratkorn že danes zvečer Center Pliberk Tudi U 16 in U 14 „podjunska prvaka" Konec preteklega tedna sta si zagotovili tudi ekipi U 16 (trener Micovič) in U 14 (trener Silvo Kumer) 1. mesto v podjunski skupini. Zelo napeta je bila tekma U 16 proti Železni Kapli, kjer igra koroški reprezentant in bivši igralec SAK Alexander Lessnig. Na 1. mestu sta tudi ekipi U 12 in U10 ter želita na zadnji tekmi z zmagami prav tako osvojiti naslov prvaka. S tem bi imel center Pliberk v vseh kategorijah ..podjunskega mojstra". SAK U 16 - Železna Kapla 4:1 (Javornik, Borovnik, Jenschatz 2); SAK U 14 - Podkrnos 4:1 (Zidej 2, Kramar, Verdel); SAK U 121 -Velikovec 2:0 (Padi 2), SAK U10III - Ruda 3:0 (Prutej 2, Aleksič), Tekme prihodnjega kroga: sobota, 2.11.: SAK U 16-St. Peter (15), Mostič U12-SAK (15); nedelja, 3.11.: SAK U10-St. Peter (15); Center Celovec Št. Jakob U12-SAK 110:13(Oraže4, Egartner4, Romano3, Wald-hauser 2); VVelzenegg U 10 - SAK II 3:3 (N. Grilc 3), Techelsberg U 10-SAK III 0:13 (Pretnar 5, N. Grilc 4, Kropivnik 3, Lausegger). Center Št. Primož SAK U101 - Važenberk 5:0 (P. Starmuž 2, K: Klosch, J. Klosch). U 8 je zaključila sezono z 2. mestom na turnirju v Globasnici. SAK - Poleg poškodovanega Zankla bosta zaradi četrtega rumenega kartona manjkala še Eberhard in Zie-haus, namesto njiju pa prideta v ekipo VVuntschek in Simon Sadjak. Gratkorn sodi med izkušene ekipe v tej ligi, nenazadnje prihaja del igralcev od GAK in Flavie. „Če imajo slabosti," tako trener Fera, »potem v obrambi." SAK bo nastopil s podobnim načinom igre kakor na zadnji tekmi proti Esternbergu, torej iz okrepljene obrambe. Fera: »Tokrat ne bomo preveč tvegali, da nasprotnik zaradi tega ne bi prišel do hitrih protinapadov!" SAK - Gratkorn (v četrtek ob 19. uri) Pliberk - Proti Austrii je ekipa trenerja Pollanza proti koncu tekme še nesrečno oddala vse tri točke, tako da na tabeli slej ko prej zaseda zadnje mesto. Če si bo v prihodnjem krogu izboljšali položaj na tabeli, pa je vse drugo kakor realistično, saj pride v Pliberk VVels, vodeča ekipa na tabeli. Trener Pollanz nasprotnika sicer spoštuje, toda strahu pred njim nima. »Mogoče nas bodo malo podcenjevali, tako da jih lahko ob začetku presenetimo - potem je možno mnogo!" Vprašljiv pa je nastop Urnika, ki ima težave z mišico v stegnu. Pliberk - VVels (v soboto ob 14. uri) Je zadet dvakrat-Marjan Sadjak. SAK odigral najboljšo tekmo v tej sezoni Tekma se je pričela, kakor se za SAK ne bi mogla bolje, kajti že v 1. minuti je Marjan Sadjak (po premišljeni podaji Škerjanca) povedel na 1:0. Po tem hitrem zadetku se je ekipa trenerja Fere predstavila z najboljše strani ter odigrala zrelo in predvsem taktično odlično tekmo. In če ne bi nasprotni vratar preprečil nekaj stoodstotnih priložnosti SAK, bi se verjetno glasil rezultat 5:0 ali 6:0. Odlično je bil tokrat razpoložen M. Sadjak, ki ni bil le najboljši na igrišču, ampak je zadel tudi oba gola. Esternberg-SAK 0:2 (0:1) SAK: Preschern 5, Hrstič 4, Kriviitz 4, A. Sadjak 5, Ziehaus 5, Eberhard 5, Škerjanec 5, Šmid 4, M. Sadjak 6 (85. S. Sadjak 0), Lippusch 4 (81. Hober 0), Grujič 5 (78. VVuntschek 0); Esternberg: 300 gled.; sodnik: Reinprecht (zelo dober); strelec: M. Sadjak (1., 51.) 7 minut je manjkalo za peti remi zaporedoma V prvem polčasu se je odvijala igra večina v sredini igrišča, priložnosti so bile na obeh straneh redke. Po odmoru so sicer domačini prevzeli pobudo, toda obramba Pliberčanov zaenkrat ni dopustila zadetka. 7 minut pred koncem pa je po napaki Pliberčanov v sredini ter sledečem nesporazumu v obrambi uspel Austrii zmagoviti gol. Žal se je že v 1. polčasu poškodoval Urnik, brez katerega je bila sredina Pliberčanov bistveno slabše organizirana. Austria ■ Pliberk 1:0 (0:0) PLIBERK: Matschek 4, Pollanz 4, Pleschgat-ternig 4, Posteinig 4, Slamanig 4, Urnik 4 (26. F. VVriessnig 2), Holler 3, Besič 2 (76. D. VVriessnig 0), Škof 3, Lisič 2, Miklau 3; Celovški stadion: 600 gled.; sodnik: Hambaumer (dober); strelec: Zupanc (83.) Kliuč ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA Že v 26. minuti se je poškodoval-Kurt Urnik. 1. VVels 12 8 3 1 25:9 27 2. WAC 12 8 1 3 34:10 25 3. Leibnitz 12 7 3 2 19:11 24 4. Voitsberg 11 7 1 3 21:9 22 5. SAK 12 6 2 4 15:14 20 6. Gratkorn 11 5 3 3 12:15 18 7. Austria 12 3 4 5 14:15 13 8. Esternberg 12 4 1 7 17:20 13 9. VSV 11 3 3 5 11:19 12 10. Pollau 12 2 5 5 17:20 11 11. St. Florian 11 2 5 4 4:11 11 12. Rohrbach/Berg 11 2 4 5 10:18 10 13. Trg/Feldk. 12 1 5 6 8:21 8 14. Pliberk 11 1 4 6 8:23 7 ■ Prihodnji krog (četrtek): SAK - Gratkorn (19); (sobota): Trg/Feldkirchen - Leibnitz (14), Rohrbach/Berg - WAC (14), Pliberk - VVels (14), Voitsberg - Esternberg (14), Pollau - VSV (14), St. Florian - Austria (15.30). T A T E D E N V R A D I U PETEK, 1. novembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. Duhovna misel (J. Andolšek) 18.00- 18.30 Vsi sveti (P. Zunder) SOBOTA, 2. nov. 18.00- 19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 3. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Karnten. Duhovna misel (J. Andolšek) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 4. novembra 18.10-19.00 Kmetje pred novimi izzivi (diskusija) TOREK, 5. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 6. novembra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. Večerna: 21.04-22.00 Glasbena ČETRTEK, 7. nov. 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila. tDAK]a NEDELJA, 3. novembra '96, 13.30 PONEDELJEK, 4. novembra 1996 ORF 2, ob 2.30____________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 „Kot slepci tavajo v smrt": TV monodrama „XY nerešeno" Prihodnjo nedeljo, 3. 11. 1996, bo slovenska televizijska oddaja „Dober dan Koroška" ob 13.30 uri v programu ORF 2 v znamenju literarno-gle-dališke produkcije „XY-NEREŠENO" Po gledališki uspešnici, ki jo je igralec Marijan Hinteregger snoval skupno z Jankom Messnerjem, avtorjem pripovedi o na videz komaj razumljivi tragični smrti 21-ih dijakov, ki „kot slepci tavajo v smrt" na križišču, je nastala televizijska priredba, ki se v strogo stilizirani obliki omejuje na izvirno pisateljsko besedo in koristi bogate izrazne možnosti igralca Marijana Hintereggerja. Iz Messnerjeve pripovedi je tako nastal napet notranji monolog moralista, ki se loti bistvenih vprašanj neke družbe, v kateri je pluralistična vzgoja nemogoča. Urednik televizijske priredibe je Horst Ogris, snemalec pa Ival Klarič. Produkcijo je Slovenski spored ORF pripravil v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo. RADIO/TV, PRIREDITVE četrtek 31. oktober 1996 SRD „Dobrač“ na Brnci vabi na premiero BURKAŠKI MISTERIJ MISTERO BUFFO (Dario Fo) komedijski laični pasijon v dveh delih v petek, 15. novembra 1996, ob 19.30 uri, v kulturnem domu na Brnci poslovenitev, likovna zamisel in režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Hanzi Kežar, jezikovno vodstvo: Minu Kjuder, zastor je poslikal: Kristijan Sadnikar IGRAJO: Zofija Debevec, Lojzi Gallob, Regina VVutti, Marijan Gallob, Kristina Toth, Boris Gallob, Štefan Hudi, Pepi Miki, Terezija Gallob Za maturantke/te SG letnik 1976 Vsi prisrčno vabljeni na srečanje ob 20-letnici mature v soboto, 23. 11. 1996, ob 19. uri Pri Joklnu v Celovcu Prosim tudi za medsebojno obveščanje. MICKA HOBEL RAZNO Četrtek, 31. oktobra VETRINJ Literarno branje Bereta: Fabjan Hafner, Markuš Bacher Kraj: Marhof Čas: ob 20. uri Prireditelja: Klub slov. štu-dentk/ov na Koroškem, Kul-turverein Sisyphos Nedelja, 3. november ŠMIHEL Ponovitev igre: „Leteči žabon“ Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Čas: ob 11. uri (po maši) Torek, 5. november LOČILO Redni občni zbor Posojilnice-Bank Žila Kraj: v poslovalnici na Ločilu Čas: ob 18. uri Prireditelj: Posojilnica-Bank Žila Sobota, 9. november OBIRSKO „Martinovanje“ s kulturnim programom Nastopajo: ..Kvartet bratov Smrtnik", ..Kvintet Smrtnik" in „Trio Korenika" Kraj: v gostilni Kovač Čas: ob 20. uri Za ples igra ansambel „Rosa“ Prireditelja: EL Železna Kapla in SJK ŠT. RUPERT PRI VELIKOVCU Dan krajevne zgodovine ob 90-letnici Prosvetnega društva „Lipa“ (Članom in prijateljem LIPE, predvsem pa mladini hočemo predočiti politično in kulturno delo naših prednikov in njihov trud za ohranitev slovenskega življa v veli-kovškem okolišu) Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Rupertu Čas: od 10. do 17. ure DOBRLA VAS ..Martinovanje11 Kraj: v gostilni Roscher (Sablatnighof) Cas: ob 20.30 Prireditelj: Nogometni klub EAC Igra: ansambel Sunlight Nedelja, 10. november KOTMARA VAS Premiera igre: „Lažnivka“ (Jean-Jaques Bricaire, Mau-rice Lasaygues, prevod: Aleš Berger) Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD ..Gorjanci" iz Kotmare vasi Kraj: v farni dvorani v Kot-mari vasi Čas: ob 14.30 ŽITARA VAS Slavnostno odprtje kulturnega doma v Žitari vasi Čas: 9. in 10. novembra 1996 Vabi: KUMST v Žitari vasi BILČOVS Petek. 15. 11.96. ob 20.30 JAZZ Glasbeniki! - A band from home To je skupina, ki je sestavljena z domačimi muziki, ki pa so vsekakor doma na mednarodnih odrih. VVolfgang Puschnig - sax, Ali Gagi - vocal, Uli Sche-rer - piano, Karl Sayer -bass, Emil Krištof-drums Sobota. 16. 11.96. ob 19.30 ARHITEKTURA Nobeden ne ustvarja samo zase Dl Hartwig VVetschko Nedelja. 17.11.96. ob 11.00 LITERATURA Literarni zajtrk Jani Osvvald Vse prireditve v kulturnem lokalu Knaberle-Seher Prireditelj: SPD Bilka in Posojilnica-Bank Bllčovs Zveza slovenskih žena Celovec vabi na seminar na temo ..Samozavest11, ki bo od 8. do 10. novembra 1996 v Umagu. Prijave sprejema Zveza slovenskih žena, tel. 0463/514 300/40, kjer lahko dobite tudi nadaljnje informacije. mm v četrtek, 31. oktobra, od 19. do 21. ure Tečaj: španščina za začetnike in napredujoče Voditeljici: mag. Sieg-linde Falkinger in Fernanda Ruocco Kronavvetter od ponedeljka, 4. novembra, od 18. ure, do ponedeljka, 25. novembra, do 13. ure Dopustniški dnevi za starejše ljudi „Čas za počitek11 Spremlja: Majdi Bluml v ponedeljek, 4. novembra, ob 18.30 Začetek: Tiffany tečaj Voditeljica: Edeltraud Fuhrer v torek, 5. novembra, od 14.30 do 18. ure in v sredo, 6. novembra, od 14.30 do 18. ure Tečaj za spretne roke: „Stopfwebe“ Voditeljica: Christine Singerl v torek, 5. novembra, ob 19.30 Meditacija psalmov: z bibličnimi podobami slaviti Boga Predavatelj: mag. Klaus Einspieler v četrtek, 7. novembra, ob 19. uri Molitveni shod za duhovne poklice v četrtek, 7. novembra, od 19. do 22. ure, v petek, 8. novembra, od 19. do 22. ure in v soboto, 9. nov., od 14. do 17. ure Seminar: SchuBlerjeve soli Predavateljica: Ingrid VVeiss v petek, 8. novembra, od 14. do 19. ure Marmoriranje sviljenih rut Voditeljica: Erika Malle od petka, 8. novembra, od 18. ure do nedelje, 10. nov., do 13. ure Razvijanje ženskosti -Seminar za mlajše žene Predavateljica: Alenka Rebula-Tuta v petek, 8. novembra, ob 19.30 Puberteta kot šansa za srečno življenje Predavateljica: mag. Melitta Haber od sobote, 9. novembra, od 9. ure do nedelje, 10. nov. do 16. ure Seminar: Samozavestno nastopiti Voditeljica: Rosalie Stornig PRIREDITEV/ŠPORT Srečanje SŠZ z ZSŠDI Krepitev sodelovanja športnikov Slovenska športna zveza in Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sta v Celovcu razpravljala o boljšem sodelovanju med zamejskimi športniki. RAZSTAVE BEGUNJE Razstava del Likovne delavnice „Misel in korenine 95“ Slikarji, udeleženci kolonije: Klavdij Pavlič, Lado Pengov, Sašo Spaseno Koprivec, Silvo Teršek. Razstava bo odprta do 6. nov. 1996. ljubljana/Šentvid Razstava ..rokopisi Valentin Oman Kraj: Zavod sv. Stanislava Štula 23 Ljubljana-Šentvid Razstava bo na ogled do 14. 11.96 Vabita: Slovenski dom in Kregarjeva galerija v Zavodu sv. Stanislava ŠT. JANŽ Razstava „Ko je cvetel lan“ Kraj: v k&k centru v Št. Janžu Razstava traja do 8. dec. 1996 ROŽEK Razstava Maija Kumpulainen-Sokka - grafika, Gottfried Loiskandl - plastika, Zorka Loiskandl-VVeiss - slikarstvo Kraj: galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta do srede od nedelje, od 15.00 do 18.00 ure do 17. novembra 1996 UBUČE Razstava Prehodi/Ubergange Razstavljata Rudi Benetik in Bogdan Borčič Kraj: galerija Falke v Libučah Razstava bo odprta do 24. novembra 1996 od srede do nedelje od 15. do 19. ure ali po telefonskem dogovoru Krepitev medsebojnega sodelovanja v obliki tesnejših in številnejših stikov med obema športnima strešnima organizacijama in posameznimi zamejskimi športnimi društvi, uresničevanje skupnih projektov, usklajeno nastopanje pri vprašanjih skupnega interesa, in močnejši lobbying za težnje zamejskega športa na deželni in nacionalni ravni ter pri pristojnih političnih in športnih oblasteh in organizacijah v Sloveniji. To je rezultat pogovorov uradnega srečanja predstavnikov Slovenske športne zveze (SŠZ) in Združenja slovenskih športnih društvev v Italiji (ZSŠDI) na sedežu v SŠZ v Celovcu. Delegacijo ZSŠDI je vodil predsednik Jure Kufersin, spremljali pa so ga člani predsedstva Radivoj Pečar, Ksenja Slavec in Mario Šušterič, za SŠZ pa so na srečanju sodelovali predsednik Marjan Velik, podpredsednik Danilo Prušnik, blagajnik Mirko Oraže in poslovo-deči tajnik Ivan Lukan. Poleg periodičnih stikov med strešnimi organizacijami naj bi se že obstoječi stiki med posameznimi športnimi društvi okrepil ter se razširili tudi na druge panoge. Konkretno naj bi v prihodnje prišlo do številnejših in kvalitetnejših srečanj med športniki in klubi iz zamejstva. Poleg vsakoletnega tradicionalnega srečanja mladih slovenskih športnikov iz sosednjih dežel v Sloveniji, katerega prireditelj je Olimpijski komite Slovenije/Združenje športnih zvez, obstaja načrt, da bi tudi zamejska športna društva izmenično prirejala športna srečanja. Zaradi omenjenih kapacitet bi se ta srečanja izvedla vsako leto z drugim težiščem oz. v drugi panogi, na srečanje pa bi bili povabljeni športniki oz. klubi iz vseh delov slovenskega zamejstva in seveda tudi iz Slovenije. Dob je bil za Hypo zopet pretrd oreh Zopet so Dobljeni jasno dobili koroški derbi (3:1). S tem je ekipa trenerja Ivartnika dokazala, daje slej ko prej za Celovčane nedosegljiva trdnjava. Dobljani so slej ko prej številka 1 v koroški odbojki. Medtem ko so prvi derbi v Celovcu tesno dobili s 3:2, je bil drugi derbi (preteklo soboto v Št. Pavlu) popolnoma jasna zadeva. V prvem nizu je Hypo sicer vodil že z 9:5, toda nato jim Dobljani do konca niza niso dopustili več točke. Drugi niz, ki je trajal komaj 19 minut, Pa je bil jasna zadeva za ekipo trenerja Ivartnika, saj je bil Hypo od vsega začetka v jasnem zaostanku. V nizu navrh so Dobljani iz nerazumljivih razlogov popustili, tako da so ga gostje dobili s 15:11. Toda Mlakar in njegovi so se kaj kmalu zopet ujeli ter prepričljivo dobili četri niz in s tem tekmo. Razlika med ekipama ni bila očitna le v rezultatu, ampak tudi v vzdušju znotraj moštva. Medtem ko so Celovčani godrnjali drug na drugega, so se Dobljani predstavili kot enota in nastal je vtis, da se res bori vsak za vsakega. Sedaj morajo Dobljani štirikrat zaporedoma nastopiti na tujem, že v soboto pri SVS Sokol. Ker se je podajač Gressmann zopet opomogel od bolezni (kratko je igral že proti Hypu), bodo Dobljani tokrat lahko nastopili v najmočnejši postavi. Micheu: „Z zmago želimo okrepiti 4. mesto na tabeli." Navodila trenerja Ivartnika legionarjema Visnapoum in Adžoviču. Oba sta na derbiju proti Hypu odigrala odlično tekmo, predvsem Adžo-vič je tokrat sodil med najboljše. Dob - Hypo 3:1 (15:9,15:5,11:15,15:10) ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Donaukrafl 8 8 0 24:2 16 2. Salzburg 8 7 1 23:3 14 3. Enns 8 6 2 18:8 12 4. Dob 9 6 3 19:13 12 5. Hypo 8 3 5 12:16 6 6. SVS Sokol 8 3 5 10:16 6 7.Innsbruck 8 2 6 8:19 4 8. SVS Roder 8 1 7 3:21 2 9. Gleisdorf 7 0 7 2:21 0 ŠAH_____________________ Prvi ekipi SŠZ in SŠK se razšli z remijem V tretjem krogu koroškega šahovskega prvenstva v 1. razredu vzhod je bil na sporedu slovenski derbi med ekipama Slovenske športne zveze/Carimpex in SŠK „Obir“ iz Železne Kaple. Dvoboj se je končal z neodločenim rezultatom 4:4. Izid na posameznih deskah: dr. Cuderman - Jokovič remi, Hat-tenberger - H.-Ch. VVolte remi, Mitrovič - H. VVolte remi, D. Lukan -Ramaš 1:0, F. Ru-litz - J. VVolte remi, F. Kolter -Moser 0:1, R. Reichmann -Karner remi, Hedenik - Flan-schou remi. Ekipa SŠZ je z neodločenim rezultatom uspešno ubranila vodstvo na lestvici in ima sedaj 16 točk. Na 2. mestu s točko manj je Trg, na 3. mestu SV Št. Vid, 4. mesto pa zaseda SŠK „Obir“. IMPRESUM NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraOe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-Strafie 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,-; Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,- šil.; zračna pošta letno 1000,- šil.; posamezna številka 10,- šil.; Slovenija: 100,- SIT. Skupina VOX iz Pliberka, ki jo vodi Traudi Lipusch, je navdušila tudi rožeško občinstvo. Enako velja za Čilenca Carlosa Arria-gada in Natašo Konziiia. „Dober večer, guten Abend, buenas tardes“ - geslo večera, ki gaje priredilo kulturno durštvo „Peter Markovič" v novi ljudski šoli v Rožeku, dokazuje, da so si prireditelji nekaj novega namislili: povabili so Carlosa Arriagada, Čilenca, ki je dopolnil nastop simpatičnega zbora VOX iz Podjune z južnoameriško glasbo. In so imeli prav - navdušenje občinstva je bilo tako, da „so nekateri ploskali celo stoje", kakor bi rekel M. Bogataj. Odkritje večera je bila rojakinja Nataša Konziiia iz Celovca, ki je spremljala Carlosa na bobnih in jo bodo Rožekarji še povabili. - Težave, ki se porajajo pri naših društvih, ki prirejajo dvojezične večere: ,.Dober večer, sosed/Guten Abend, Nachbar", vidi društveni predsednik v pogovoru za NT v tem, da „se velika večina prebivalcev dvojezične Koroške skuša na vse načine otresti svojih korenin, ki niso nemške. Vso svojo energijo investirajo v to, vendar jim to ne uspe, saj tudi v naravi ni možno življenje brez korenin ..Zato so rožeški kulturniki ubrali pot predstavitve sosedov, ki prihajajo čez koroške meje. Vsekakor lep, sproščen večer, ki so se ga udeležili poleg župana Karla Mitscheja kar trije duhovniki: dr. Ciril Turk, mag. Marjan Schuster in nenazadnje domači župnik p. Tonček Zajc. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA Naš deželni glavar dr. Christof Zematto je šel med lovce. Za svoje izredne dosežke in uspehe bo prejel od predstavnikov rdečega in modrega praporja najvišje deželno lovsko odlikovanje. Ustrelil je namreč že toliko kapitalnih kozlov, da mu bo stoodstotno zagotovljen lovski blagor. Sliši se pa, da se začenjajo oglašati varovalci divjačine. Ne razburjajo se tako zelo zaradi kozlov samih, te pač postreljaš ali tudi ne, način, kako se vse to dogaja, je zaskrbljiv. Menda se že zbirajo zadnji črni vitezi, da grejo branit in varovat svoje hudo izpraznjene in precej opustele revirje. PRVIČ V BELO KRAJINO v soboto 9., in nedeljo, 10. novembra 1996 CENA VKLJUČUJE: • 2 x kosilo • Martinov krst z glasbo in humoristom Šraufencigarjem (Vinko Šimek) • Martinova večerja • nočitev z zajtrkom • obisk vinske kleti • organizacija in vodstvo izleta • prevoz • 1 I vina na osebo v . ■ • obisk belokranjskega muzeja Sil« |998ij URNIK PREVOZA: Pliberk (Zadruga) 6.15 Šmihel (gostilna Loser) 6.20 Juenna 6.25 Dobrla vas (Kirchplatz) 6.30 Škocijan (občina) 6.40 Celovec (Mohorjeva) 7.15 Kožentavra (gasilski dom)7.30 Št. Jakob (Posojilnica) 7.40 Obiskali bomo tudi ŠAMPANJSKO KLET ISTENIČ Prijave najkasneje do torka, 5. novembra 1996. Telefon (0463) 51 25 28 - 23 (Nadja Pegrin) Prevoz z avtobusnim podjetjem SIENČNIK