;NA 50 din - Leto XXXIX - St. 22 KRANJ, petek, 21.3.1986 §®IMlKf^©ISnGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Danes v Gorenjskem glasu ^ani 2 in 3: £r&d sindikalnim *°ngresom Kandidati za naJodgovornejše funkcije v publiki stran 7: odplak očiščena voda, Mn in gnojilo strani 10 in 11: Ocena prekinitev dela na gorenjskem V Kranju snemajo Nadaljevanko o Trubarju sanica vas pričakuje Znamo, hočemo, zmoremo Gospodarstvo je v krizi, delavci v težkem gmotnem položaju, samoupravni odnosi zastajajo, tako bi lahko strnili razmere, kakor jih vidijo delavci v času, ko se odvija kongres zveze sindikatov. Številni delegati bodo danes in jutri govorili o težavah v delitvi osebnih dohodkov, o vse manjšem deležu skupne pogače, s katero razpolagajo, o socialnem stanju delavcev in upokojencev, o delovnih in življenjskih razmerah ljudi, ki delajo v tej ali oni panogi, o delavskih stavkah, o težavah v ustvarjanju dohodka ... Od kongresa najbrž ne pričakujejo ocene družbenih razmer, ene izmed mnogih, ki jih poslušamo zadnje leto, temveč opredelitev, kako premagati zastoje v gospodarstvu, da bo delavcu jutri ali pojutrišnjem bolje in da bo resnično samoupravljal. Spodbudno geslo letošnjega kongresa, znamo, hočemo, zmoremo,obeta nekaj odgovorov na zahteve delavcev. Odgovori pa najbrž ne bodo novi, vsaj za tiste ne, ki poznajo dolgoročni program gospodarske stabilizacije, saj ta ponuja dovolj jasno razvojno strategijo. Iz njega vemo, da nas utegne rešiti uvajanje tržnih zakonitosti v gospodarjenje, prodor na tuji trg, a s kvaliteto, ne z nizko ceno, razvoj in uporaba znanstvenih in tehnoloških dosežkov, višja raven izobrazbe, splošne in delovne kulture, sposobnejša organizacija dela in samoupravna organiziranost, boljša izraba proizvodnih zmogljivosti, spodbujanje ustvarjalnosti... Gre za to, da zapisana načela zažive tudi v praksi. Sindikat mora biti tudi prav organiziran in usposobljen, predvsem pa politično in strokovno dovolj močan, če hoče vse to doseči. Zato mora kongres dati tudi odgovor, ali znamo, hočemo in zmoremo ustvariti takšno sindikalno organizacijo, ki bo od vodilnih in odgovornih terjala vse to, ne pa se uklanjala trenutnim ukrepom in večkrat polovičnim rešitvam. Še bolj kot uresničitev dolgoročnih interesov družbe pa delavec od sindikata pričakuje, da se bo odzval tudi vsakodnevnim življenjskim problemom delavcev. Če si s prvim organizacija krepi svoj politični položaj, si z drugim ugled in zaupanje delavcev. D. Z. Žlebir Dan boja proti rasistični agresiji , Škofju Loka, 21. marca — Ob 21. marcu, dnevu °°ja proti rasistični agresiji, in tednu mladinske solidarnosti z narodnoosvobodilnimi gibanji in žrtvami imperialistične agresije, vabijo škofjeloški mladinci prireditev v Center usmerjenega izobraževanja Borisa Ziherla. Prireditev se bo začela že ob desetih dopoldne na cestnem trgu, kjer bodo otroci lahko izmenjali vojne igračke z ljubkovalnimi, ki so jih izdelale vzgojiteljice iz vrtcev. Ob 12. uri bo v Centru usmerjenega izobraževanja nepubliško finalno tekmovanje klubov OZN Slovenije. Od 14. do 16. ure bo projekcija filmov, ob 16. uri pa bo osrednja proslava. Na njej bodo nastopili predstavniki Palestincev in člani MKUD srednje družboslovno jezikovne šole Borisa Ziherla. Ob 17. uri bo organizirana okrogla miza na temo Mednarodni terorizem in narodnoosvobodilna gibanja. V. Stanovnik v. Kranj sodeluje š pobratenimi mesti Kranj, marca — Kranjska mladina živahno sodeluje z vrstniki iz pobratenih mest v Jugoslaviji in na tujem. Letos poleti bo izmenjala skupini s pobratenima Oldhamom v Angliji in La Ciotatom v Franciji, konec maja pa se bo udeležila tradicionalnega festivala bratstva in enotnosti dvanajstih jugoslovanskih mest, katerega gostitelji so letos mladi v Nikšiču. Manj živahno pa bo poslej sodelovanje mladih iz Kranja z vrstniki iz Osijeka, Zemuna, Hercegnovega, Bitole in Banjaluke, saj letos ne piipravljajo skupne brigade pa tudi medsebojni obiski mladinskih delegacij bodo zdaj zaradi varčevanja redkejši. D g Škofja Loka, marca — V škofjeloški občini bodo tudi letos spodbujali organizirano oddajo kmetijskih pridelkov in izdatnejše gnojenje z regresiranjem umetnih gnojil. Kmetje bodo lahko uveljavili regres na osnovi oddanih količin mleka in mesa. Qokov seje treba držati **ri jeklarni ne sme biti Nobenih zamud pšenice, 19. marca — Vinko Hafner, predsednik slovenske .•Uipščine, Dušan Šinigoj, predsednik izvršnega sveta SRS, j Marko Bule, predsednik gospodarske zbornice Slovenije, obisku na gradbišču jeklarne — Ne sme biti nobenih Se leto dni in nova jeklarna na Jesenicah bi morala začeti posku-j10 obratovati. Do zdaj so opravili 50 odstotkov gradbenih del na te-e|jnih napravah, zgradbah in zunanji ureditvi, izdelati in zmontirati stn *reka še 80 odstotkov jeklenih konstrukcij proizvodnih hal, 80 od-"■otkov domače opreme in opraviti še vso montažo. I . Ko so se na Jesenicah pogovarjali z gradbeniki in monterji, ki desit'0 na Sr&dbišču jeklarne na Beli, so poudarili, da pri največji slovcn-1 naložbi ne sme biti nobenih zamud. Pri tem imata največjo odgoji j*nost delovni organizaciji I tudi s in Gradiš, ki morata z gradbenimi Se Pohiteti in čimprej rešiti vsa pomembna vprašanja. Med drugim j .pojavlja stanovanjski problem okoli 800 delavcev, ki bodo poleti de-|) \ na gradbišču. Dejali so, da je dobre delavce treba spodbuditi, da j ~° delali hitro in še bolje. Jeklarna mora namreč začeti obratovati • februi»rja leta 1987, sicer se bo gradnja še občutneje podražila, j. Zdaj je jeklarna vredna 49 milijard dinarjev, od tega je za 38,5 mi-k , de dinarjev osnovnih sredstev in za 10,6 milijarde dinarjev inter-. farnih obresti. Za podražitve so že zagotovili denar, težave pa nastalo zaradi predloga o začasnem odlogu plačilo, interkalarnih obresti. aradi dviga obresti se je Železarna znašla pred nerešljivim proble-Di°^> saj bi tedaj, če bi plačala vse interkalarne obresti, do začetka od- aČila kredita nominalno odplačala več kot 75 odstotkov kredita, k Železarna meni, da se sredstva prepočasi zbirajo, nekatere banke v»/Uc^ ne združujejo denarja, predvsem Jugobanka, ki naj bi prispejo. a 1 milijardo dinarjev. S spremembo deviznega režima so za inve-jj^rja nastale tudi dodatne težave. Čeprav so pogodbe za dobave, tu-kredite, sklenili že leta 1984 in pridobili ustrezna dovoljenja, pa za , ozeno opremo za lani nimajo dovoljenj. Letos bo Železarna uvozila Za 42,2 milijona nemških mark, kar predstavlja za tri leta uvoznih j a^ic Železarne. Te pravice pa mora imeti, čeprav v naslednjih dveh ^h ne predvideva večjega uvoza opreme. Novi predpisi tudi ne pred-—J^ajo kompenzacij, težave povzroča uvoz dobaviteljev opreme. Pri-si, da bi dobili dovoljenje za takojšnjo odobritev akreditivov i.OOO nemških mark, namenjenih izključno za uvoz dobav za mace opreme. D. Sedej Za (vsakih) tisoč litrov mleka bodo opravičeni do regresa za dvesto kilogramov gnojila in razen tega še za tolikšne količine, kolikor bodo oddali živine (na primer: za petsto kilogramov težkega bika bodo lahko uveljavili regres za petsto kilogramov gnojila). Regresi bodo različni glede na obdelovalne razmere: na ravninskih kmetijah 8 dinarjev za kilogram, na hribovskih 15 in na višinskih 25 dinarjev. Kmetje, ki se bodo odločili za čre-dinsko pašo, bodo za en hektar urejenega pašnika prejeli: prvo leto 500 kilogramov gnojila, drugo 250 in tretje leto še 100 kilogramov. Denar bo prispeval občinski intervencijski sklad. (cz) Ceste kažejo obupno sliko Odločitev v torek Kranj, 18. marca — Drugega sestanka, na katerem so razpravljali, kako, kje in kdaj se lotiti obnove cest v kranjski občini, so se udeležili tudi predstavniki Komunalnega obrtnega podjetja Kranj. Ocena o stanju cest, ki jih v Kranju oziroma v občini vzdržuje Komunalno obrtno gradbeno podjetje Kranj, na torkovem sestanku ni bila nič boljša od tiste pred tednom dni, ko so govorili o cestah, za katere skrbi Cestno podjetje Kranj. »Na naših cestah je stanje porazno, denarja prav gotovo ne bo dovolj in najbrž bo potreben rebalans plana,« je med drugim povedal predstavnik KOGP Kranj. Dogovor drugega sestanka, ki ga je prav tako vodil podpredsednik izvršnega sveta Kranj Ferdo Rautar, je bil: delati in ukrepati je treba hitro. Do torka, 25. marca, morata oba upravljalca oziroma vzdrževalca pripraviti podroben načrt oziroma predlog o stanju cest. Potem pa bi se morali glede na sredstva odločiti, katere ceste bi lahko zakrpali, na katerih bi bilo treba asfalt obnoviti in na katerih odsekih bi se lahko lotili celovite obnove. A. Žalar MERKUR kranj Planica, 20. marca — Zibelka smučarskega skakalnega športa pod Poncami pričakuje jutrišnji uradni trening na sedmem finalu svetovnega pokala. V Kranjski gori in Planici je vse pripravljeno na velik dogodek, ki bo odločal, kdo bo letošnji končni zmagovalec in katero moštvo bo najboljše. Že danes ob 9.30 bo uradni trening na 90-metrski skakalnici. Jutri, v soboto, bo ob 9.30 slovesna otvoritev in ob 9.45 začetek tekmovanja. V odmoru pred finalno serijo bo razglasitev najboljših pionirjev do starejših mladincev v letošnjem tekmovanju za pokal Cockta. V nedeljo ob 9.30 bo začetek tekme na 120-metrski skakalnici in po končani tekmi razglasitev najboljših v letošnjem svetovnem pokalu. Ob 14.45 bo zadnje žrebanje letošnje akcije SZ Slovenije Podarim — dobim. Nasvidenje v teh dneh v Planici, (-dh) — Foto: F. Perdan GLAS 2. stran NOVICE IN DOGODKI PETEK, 21. MARCA IjjL Kandidati za najodgovornejše dolžnosti France Popit, možni kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Za predsednika predsedstva SR Slovenije je še za en mandat predlagan France Popit, predvojni komunist in eden tistih slovenskih revolucionarjev, ki so pripomogli k zmagi narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. V dosedanjem delu se je zavzemal za uveljavljanje pravic delavcev, za krepitev socialističnega samoupravljanja, za vsestranski družbeni razvoj naše republike, za enakopravne odnose v Jugoslaviji in krepitev ustavno opredeljene vloge republik in federacije. France Popit je znan po tem, da odločno opozarja na probleme in ne dopušča kompromisov glede načelnih opredelitev in temeljnih vprašanj našega socialističnega družbenega razvoja. Pri tem je dosleden do sebe in to zahteva tudi od drugih. Miran Potrč, možni kandidat za predsednika skupščine SR Slovenije Kot diplomirani pravnik se je najprej zaposlil na sodišču v Mariboru, nato pa v mariborski Livarni. Njegovo kasnejše delo je povezano z opravljanjem različnih dolžnosti v zvezi komunistov na ravni mesta Maribora in republike, zveze sindikatov v republiki in federaciji in v tem mandatnem obdobju v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Ves čas uspešno deluje na področju družbenoekonomskih odnosov, zaradi uspešnega dela in zaupanja je opravljal tudi dolžnost predsednika sveta Zveze sindikatov Jugoslavije, odgovorno pa je tudi njegovo delo na dolžnosti vodja delegacije skupščine SR Slovenije v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ v tem mandatnem obdobju. S svojim dosedanjim delom je pokazal sposobnost za dogovarjanje v večnacionalni skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter za uveljavljanje izvirnih interesov in pravic delovnih ljudi. Dušan Šinigoj, možni kandidat ' za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Družbenopolitično je začel delovati že v mladinski organizaciji, nato pa je uspešno opravljal dolžnost občinskega in medobčinskega sekretarja ZK v Novi Gorici. Bil je član predsedstva in izvršnega odbora RK SZDL Slovenije. V zadnjih letih je njegovo delo povezano z delom izvršnega sveta skupščine SR Slovenije. Najprej je bil njegov podpredsednik, v zadnjem delu mandata izvršnega sveta pa njegov predsednik. Izkazal se je kot dofter ekonomist, tenkočuten politik in uspešen organizator za delo z ljudmi. Kot dober poznavalec gospodarske in družbenopolitične problematike je odločujoče vplival na razvoj naše republike, uresničevanje začrtanih samoupravnih, družbenoekonomskih odnosov in politike razvoja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Konstruktivno je sodeloval pri iskanju rešitev v federaciji in pripomogel k razvijanju odnosov s sosednjimi deželami. Štipendijska neskladja Kranj, 5. marca — Razpis kadrovskih štipendij, ki jih bo gorenjsko združeno delo podelilo učencem in študentom za naslednje šolsko leto, imajo staro slabost: odražajo predvsem potrebe industrije po proizvodnih oziroma tehniških kadrih, medtem ko za družboslovna področja štipendij domala ni. Če bi šolsko mrežo načrtovali po razpisanih kadrovskih štipendijah, potem bi šole, ki izobražujejo za netehniške poklice, lahko kar zaprli. Za vzgojiteljice predšolskih otrok, na primer, v naslednjem šolskem letu ne bo nobene štipendije. Učencem v zdravstvu je namenjenih enajst štipendij. Za učence v administrativni dejavnosti jih je devet, čeprav je v prvem letniku zanje 90 prostih mest. Za poslovno-finančno dejavnost je 42 štipendij v primerjavi s 150 mesti v prvem letniku. Sliši se malce čudno, vendar je velik napredek pri naravoslovno-matemati-čni tehnologiji. Za učence v tem programu ponuja gorenjsko združeno delo v naslednjem šolskem letu osemnajst štipendij. Doslej jih praktično ni bilo. Številka pa je seveda v primerjavi s 120 mesti v prvem letniku še vedno preskromna. Očiten skok je v številu štipendij, namenjenih učencem v trgovinski dejavnosti, ljetos se je prvič zgodilo, da je kadrovskih štipendij zanje bistveno več (149) od vpisnih mest v šoli (90). To je vsekakor posledica večletnega postopnega krčenja šolske mreže za to dejavnost, ki se je od 180 mest razpolovila. Očitno prodajalcev kar naenkrat spet manjka. Za družboslovje je kadrovskih štipendij premalo predvsem iz dveh razlogov, ki sta med seboj povezana. Štipenditorji nimajo denarja za štipendije, kar pa je velikokrat samo izgovor, saj vedo, da je na trgu teh kadrov dovolj in jih lahko dobijo brez štipendira- nja. Kako je takšno gledanje kratkovidno, najbrž ni treba ponavljati. Kot že rečeno, so kadrovske štipendije na Gorenjskem namenjene zlasti deficitarnejšim proizvodno-tehniškim področjem. Na nekaterih področjih je štipendij veliko več od generacije in od šolskih zmogljivosti. So tudi večkratni presežki: v metalurgiji je ponujenih štipendij za triinpolkrat več kot je namer mladine za izobraževanje, v gu-marstvu za dvainpolkrat več, v ko"i-narstvu za enainpolkrat več, v gradbeništvu za triinpolkrat, v lesarstvu za dvainpolkrat, v tiskarstvu za prav toliko. Pomemben napredek letošnjega razpisa pa je, da štipenditorji namenjajo vse več štipendij za peto stopnjo srednjega izobraževanja, to je za bodoče tehnike. Prav tako narašča delež štipendij za višješolski in visokošolski študij. Medtem ko je bilo v skupni vsoti kadrovskih štipendij pred šestimi leti študentom namenjenih le trinajst odstotkov štipendij, znaša delež za prihodnje študijsko leto 21 odstotkov. Ali: 286 štipendij pred šestimi leti 703 štipendije danes. Podobno kot štipendije rastejo tudi namere srednješolcev za nadaljevanje študija. To vendarle kaže, da gorenjsko združeno delo ne gradi več prihodnosti na nekvalificiranih oziroma kvalificiranih delavcih, ampak vse bolj na izobraženih mladih ljudeh. Zato v prihodnjih letih lahko pričakujemo še ugodnejša štipendijska gibanja. H. Jelovčan Odmev: Zakaj niso glasovali? V Kranju je bila 27. februarja programskovolilna konferanca občinske organizacije ZKS Kranj. Rad bi nekaj napisal glede izvolitve občinskega komiteja in drugih organov. V pripravah na volitve v zvezi komunistov in drugod je bilo izrečenih veliko besed o potrebi po večji demokratizaciji, o predlaganju več kandidatov za odgovorne funkcije. Ugotavljam, da tudi tokrat v zvezi komunistov nismo sledili temu, kar govorimo. Kot doslej smo tudi tokrat dobili v roke zaprte liste. Glasovali smo, nismo pa mogli izbirati. Po mojem mnenju smo komunisti izgubili moralno pravico, da prepričujemo druge, naj za volitve predlagajo več kandidatov. Če to velja za vse, bi morali komunisti pokazati, kako in zakaj je treba to delati. Dejstvo, da sta za predsednika občinske skupščine Kranj predlagana dva "kandidata, ima v javnosti zelo pozitiven odmev. Od petdesetih članov občinskega komiteja, za katere sem glasoval, sem poznal le pet tovarišev. Normalno, saj ni moč pričakovati, da bi vsi poznali vse kandidate. Ni pa v redu, ker je na kandidacijski listi napisano le ime in priimek. Prav in zaželeno je, da bi poleg imena napisali tudi poklic, šolsko izobrazbo kandidata, iz katere delovne organizacije je in podobno. Ti podatki bi pomagali, da bi o kandidatih vedeli nekaj več. Prav gotovo pa bi bilo to treba narediti tudi pri tovariših, ki so predlagani za funkcije v republiki in naprej. Zanimivo je povedati še to, kako smo glasovali. Deset delegatov ni glasovalo, niso opravili svoje partijske dolžnosti. Ker je bilo glasovanje tajno, je imel vsak možnost, da prečrta kandidata, za katerega ni želel glasovati. Zakaj torej bojkotiranje cele liste? Mislim, da je to opozicija v partiji. Ali pa, razmišljam, delegati, ki niso glasovali, sploh niso bili več prisotni na konferenci. So pri vhodu v dvorano oddali pooblastilo in se vrnili domov ali pa odšli v gostilno? To nam gcvori še o nečem. O tem, da se v osnovnih organizacijah slabo poznamo. To pomeni, da smo vsi enako dobri in enako slabi. Tako prihaja do tega, da je vseeno koga izberemo za delegata ali za neko funkcijo. V zvezi komunistov ni diferenciacije, če bi bila, bi vedeli, kdo dobro dela in kdo slabo in zakaj. Sprijaznjenje s takšnimi razmerami nas vodi naravnost v pasivnost. Zelo nevarno je, da današnje krizne razmere postanejo vsakodnevni način življenja. Miselnost, da tako mora biti, da ne moremo nič spremeniti, nas bo privedla v še težje razmere. Sodim, da bi motali preveriti, če je bilo v dvorani prisotnih toliko delegatov, kolikor pooblastil so predali. Vedeli bi, kje so delegati, ki niso glasovali. Ne smemo molčati ob nedisciplini članov zveze komunistov. Dušan Vuković, Kranj XI. kongres Zveze sindikatov Slovenije Glede stanovanjske problematike imamo zvezane rok Tržič, 19. marca — Iz Tržiča lahko na sindikalnem kongresu pričakujemo dve razpravi: delegat iz Peka bo oddal razpravo o nemotiviranosti izvoznikov na konvertibilni trg, »v živo« pa bo razpravljal Stane Oman iz BPT o življenjskih in delovnih razmerah delavcev tekstilne industrije. »Zaradi težkih delovnih razmer smo v BPT že pred leti skušali doseči, da bi se za nekatera najtežja dela v primarni proizvodnji uveljavila beneficirana delovna doba, a se je ustavilo pri strojških,« je povedal delegat za sindikalni kongres in dolgoletni sindikalni aktivist v tržiškem BPT, Stane Oman. V tej tekstilni tovarni, ki zaposluje 1200 delavcev, od tega dve tretjini žensk, se otepajo še s številnimi drugimi težavami. Nizki osebni dohodki (lansko povprečje je znašalo 1,044.500 dinarjev) in težke delovne razmere so krivi tudi močne fluktuacije, saj se letno v tovarni zamenja prek 150 delavcev, večina zato, da si poišče bolj bel kruh. Ena od dodatnih slabih delovnih razmer je tudi nočno delo delavk, za katerega se odločajo, da si z nizkim mesečnim prejemkom prislužijo nekaj več denarja. »Zaradi fluktuacije je velika tudi stanovanjska problematika,« je dodal sogovornik. »Čeprav je BPT lastnica več kot polovice občinskega stanovanjskega fonda (650 stanovanj), ostane veliko prošenj nerešenih. 60 ali 70 prosilcem letno uspemo ustreči, od 130 do 150 pa jih ostane na cedilu. Okoli 70 najboljših stanovanj zasedajo ljudje, ki so odšli iz delovne organizacije, nazaj pa jih ne moremo dobiti, ker zakon ščiti stanovalce. Tako imamo glede reševanja stanovanjskih problemov delavcev bolj ali manj zvezane roke, kajti tudi denarja za nakup stanovanj je bolj malo. Letos ga imamo na razpolago za nakup 200 kvadratnih metrov stanovanjske površine, seveda ob sedanji ceni kvadratnega metra.« Zaradi težjih delovnih razmer in slabih osebnih dohodkov je bil sindikat v BPT pozornejši do družbenega standarda delavcev: zagotavlja jim organiziran dopust v počitniškem domu ob morju in v gorah s 170 ležišči. Kot pravi Stane Oman, bodo imeli pri obnovi doma v Poreču precej te- Konferenca slovenskih tabornikov Ljubljana, marca — Zveza tabornikov Slovenije sklicuje 8. sejo republiške programsko-volilne konference, ki bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. marca 1986, v Delavskem domu v Zagorju ob Savi. Popoldan prvega dne bodo delegati po komisijah obravnavali taborniške programe in vzgojo, finan-čno-materialno problematiko, ohranjanje revolucionarnih tradicij in obrambno zaščitno delovanje ter propagandno dejavnost. Na nedeljski konferenci bodo največ pozornosti namenili razpravi o delu taborniške organizacije v minulih dveh letih, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo in sklepali o podelitvi priznanj. Konferenci bo sledila svečanost ob 35-le-tnici Zveze tabornikov Slovenije, med katero bodo izročili priznanja zaslužnim tabornikom. (S) Letos manj brigad Kranj, marca — Te dni začenjajo občinska mladinska vodstva iskati mlade, ki bodo letos sodelovali na mladinskih delovnih akcijah. Z Gorenjske pojdejo letos na zvezno ali republiške akcije le štiri brigade: iz Kranja v drugo izmeno v Belo Krajino, brigada soz-da Sava gre na Kozjansko, škofjeloška mladina bo letos delala na Djerdapu v julijski izmeni, Jeseničani pa v Makedoniji. Mladi iz Radovljice in Tržiča so se letos odločili le za pripravo lokalnih delovnih akcij. Slednje bodo tudi v preostalih treh občinah, saj bodo služile kot priprava brigadirjev na republiške in zvezne akcije. V Kranju napovedujejo nekajdnevno akcijo Kiesselstein, kjer bodo urejali okolico gradu. Mladi, ki bi letos radi v brigado, se lahko pri občinskih konferencah ZSMS prijavijo vse do junija. Letos je prvič tudi mogoče, da gredo na akcijo z brigado iz druge in ne iz svoje občine, če to želijo. D. Ž. žav, saj vlaganje v počitniške ^ gljivosti pomeni negospodarsko ložbo. »Za nas pa urejen počiti dom pomeni nekaj zelo gospoda*1 ga, saj spočit delavec lahko bolje' la,« je pribil delegat. V BPT je ^ poskrbljeno tudi za prehrano $ delom, teže pa bi zagotavljali delavcem, ki pridejo v Tržič iz ^ gih krajev (teh je kar 40 odstop in prebivajo sami. Sindikat v BP[ tudi dosegel, da delavce vsako pošiljajo na klimatska zdravlj^ Merila pri tem so zdravstveno nje, gmotne razmere in pogoji1 Stane Oman pravi, da jim den*1 za zdravje ni žal, vendar pa ni $ da zdravsto izkorišča njffl pripravljenost: na račun zdravi gre namreč v zdravilišča vse A1 ljudi. D. Z. Žle^ Naše bogastvo so dobri kadri Kranj, 18. marca — »Kljub težkim, domala kriznim razme* ljudje zaupajo, da bomo rešili težave. Še vedno so se pripravjK^ marsičemu odreči v prid gospodarski stabilizaciji in utrditvi P litičnega sistema,« je v pogovoru pred sindikalnim kongres^I naglasil Branko Iskra, predsednik gorenjskih sindikatov. • S čim se je sindikat na Gorenjskem v minulih štirih letih največ ukvarjal? »Prepočasno sprejemanje razvojnih procesov v svetu je vplivalo na gospodarsko in družbeno dogajanje na Gorenjskem, pa tudi na našo organiziranost. Po sprejetju srednjeročnih in dolgoročnih načrtov razvoja je sicer videti, da Gorenjska ima prihodnost, vendar so pred nami še težki boji glede uresničevanja gospodarske stabilizacije in utrjevanja političnega sistema. Naloga sindikatov bo predvsem utrjevala vloge delavca v družbeni reprodukciji in takšna uveljavitev sindikalne organizacije, da bo res organizacija delavcev, ne pa podaljšana roka birokratskih in državnih struktur. Na Gorenjskem vladajo različne razmere: nekatere organizacije združenega dela dobro izrabljajo kadrovske, tehnološke in razvojne možnosti, spet druge poslujejo na meji rentabilnosti, imamo pa tudi izgubarje. Glede teh je treba najti izhod, hkrati pa bolj poudariti izkušnje dobrih gospodarjev, ki bi jih lahko prevzemali tudi drugi.« Če je sindikat nekatere naloge slabo opravil, je kriva tudi preobremenjenost organizacije s številnimi nalogami. V tem koledarskem letu so se sindikati ukvarjali z obravnavo zaključnih računov, z razpravami o kritični analizi političnega sistema, nato z volitvami in zdaj še s pripravami na kongrese. • Kje sindikat vidi izhod? »Ne smemo se bati izziva razvitega sveta in omahovati, ker smo v težavah. Še vedno imamo možnost za delo, dobro preskrbo, mirno življenje, so pa se veda tudi ljudje, ki so zaradi slabih delitvenih razmerij v težkem položaju. Izhod je izraba tehnoloških, kadrovskih in naravnih virov, ki jih zdaj premalo energično uporabljamo, pri tem pa nas včasih omejujejo tudi toga zakonodaja. Vemo, da so dobri kadri naše največje bogastvo. Ni res, da jih imamo premalo, le slabo so razporejeni, zapiramo jih v občinske in tozdovske meje, zato niso učinkoviti. Kljub administrativnim oviram bi morali kadri fleksibilneje prehajati iz tozda v tozd. Tu morajo odločati delavski sveti, ne pa da nam zakonodajo stvari zapleta v tolikšni meri. da delavec nima več občutka, da o* ča. Premalo zaupamo mladim, str« vno usposobljenim ljudem in tak°. mnogi 'nabirajo izkušnje' tja do šttf11 setega leta, namesto da bi v nfljj ustvarjalnem obdobju prevzemali I govorne naloge. To nam mladi zarfl* L jo, zato ostajajo mnogokrat le užalili? sopotniki.« J' ti • Vroče razprave so bile v sin Piše tudi v dokumentu s problem-?ve konference izpred treh let in tako Plse tudi v sklepih izpred desetih let, a kaj(ko so lepe besede le slepilo, za katerim se skrivajo kmetijstvu in družbi škodljiva dejanja — pozidave pod pretvezo splošnega družbenega interesa, že vloženih velikih denarjev v ceste, komunalne naprave in podobno. V družbenem načrtu občine je moč najti tudi zazidalni načrt, ki ga je ustavno sodišče po uvedbi intervencijskega zakona zabrisalo ven, a zdaj, ko je zakonodaja spet milejša, se skozi priprta vrata vrača nazaj. Primer Planine! »Enkrat bo treba reči: dosti je (pozidav namreč — op. p.)! Le kdo bo še hotel kmetovati, če je njegova zemlja vsako uro na razpolago graditeljem?« se je povsem upravičeno spraševal Anton Černe, direktor KŽK-jeve temeljne organizacije Kmetijstvo. Pozidava kmetijske zemlje je le en problem, ob katerem še tako lep sklep nič ne zaleže. In takšnih sklepov, zapisanih na problemski konferenci pred tremi leti, je še precej. Odkup kmetijskih pridelkov (predvsem krompirja) se zmanjšuje. Med-zadružni svet za Gorenjsko še naprej slabo dela. Ocen o izpolnjevanju zadružnih pogodb ni. Nadzor nad črnimi zakoli je nepopoln. Hranilno kreditne službe so še vedno nepovezane. Prehrambene bilance so pomanjkljive. Evidenca družbenih zemljišč, na katerih kmetujejo zasebniki, je nepopolna; niti ni znano, koliko pridelkov s te zemlje se organizirano odkupi. Gmotni položaj kmetijstva in živil-stva se še poslabšuje; vse delovne organizacije s tega področja poslujejo z izgubo ali na robu donosnosti. Za združevanje denarja za skupne naložbe ni ne sredstev ne volje. Sovla-ganja za zagotavljanje manjkajočih količin hrane ne poteka po načrtu. Vsaka zadruga vodi svojo »politiko« in svoj pristop do kmeta. Pri organiziranosti kmetijstva in živilstva ni bilo bistvenih premikov, nekaj sprememb je bilo le znotraj delovnih organizacij. Okrepilo se je sodelovanje s kranjsko in bohinjsko mlekarno, manj pa s škofjeloško; pojavljajo pa se težnje, da bi se kranjska mlekarna priključila Ljubljanskim. C. Zaplotnik Razprava o dokumentih 10. kongresa Zveze komunistov Slovenije Iz ozadja v prve vrste Kranj, 11. marca — V kongresne dokumente je treba napisati predvsem tisto, kar je realno uresničljivo do naslednjega kongresa, manj pa stvari, za katere že sedaj vemo, da jim v nekaj letih ne bomo kos. Radovljiški občini so zabrisali krajevne meje Šolski okoliši: gibljivi in varčni JeI^°vljica, marca — Ko v radovljiški izobraževalni skupnosti P* ^eriJujejo delo v minulem obdobju, ugotavljajo, da je k varčni »°f§ ra"i denarja največ prispevala uvedba gibljivih šolskih okoli-Od tedaj, ko so zabrisali krajevne meje in se zavestno odlo-)iilw a tekšne okoliše, so na novo odprli le dva oddelka, čeprav bi ,a| " (teoretično) morali pet. j^&posleni v radovljiški občini že ^Os ^St let Prispevajo odstotek od fe. Natega osebnega dohodka za 0S evanje prostorskih problemov v U0 °vnih šolah, šole združujejo veči-U ar/K)rtizacije in jo usmerjajo tja, So vr je najbolj potrebno. Na ta način izboljšali prostorske razmere v d'Antona Tomaža Linharta v Ra-sko z^a^ rešujejo prostorsko sti-Stn *V kescah, potem bo prišla na vr-Ye šola na Bledu. (taadovljiško šolstvo je tako kot ve-družbenih dejavnosti v težav-^0j) Smotnem položaju. Osebni do-den .zaostajajo za gospodarstvom, k0varJa primanjkuje za nabavo stro-tUj^ literature, za udeležbo na se-0^j5rJih in za druge izobraževalne vQ *e- Med šolami so velike razlike Po i miJenosti, še na najslabšem je da ^Sotovitvah strokovnjakov zavoji šolstvo osnovna šola v Lipnici. j^n *z blejske osnovne šole nedavnem posvetu o aktualnih det vemih v izobraževanju opozoril, *&riUcitelji niso dovolj usposobljeni toitvf .s tako imenovanimi mejnimi Pojuri. Nekdaj so vse te otroke na-\ 1 v šolo s prilagojenim progra-Hi Zc*a^ P° Pravilu ostajajo v red- *s°lah, kjer pa se jim godi krivi-d^dve leti se zaman prizadevajo, 0njQD^ najsposobnejšim učencem n$f Š°čili hitrejši razvoj. Opažajo v6rij anJe agresivnosti pri učencih, in> n° zaradi preobremenjenosti Kr^emarjene vzgojne plati pouka. kov eJ° ne le otroci iz višjih letni- 'temveč tudi najmlajši, katerih ka* *šolski zakonodaji« niti ni moč Rovati. ^So^u Praprotnik iz osnovne šole v an je opozoril na dva problema: na slabosti svetovalne službe zavoda za šolstvo SR Slovenije (učitelji si želijo pogostejšega stika s svetovalci) in na čedalje večje obremenitve učiteljev. Obljube, dane ob sprejetju novega predmetnika pred tremi leti, da se obseg dela ne bo povečal, se niso uresničile. V občini so namreč izračunali, da je tedensko število ur za oddelek domala za petino večje od normativa, ki ga prizna zavod za šolstvo in ki je tudi merilo za zagotavljanje denarja. Celodnevna osnovna šola Janeza Mencingerja v Bohinjski Bistrici ima še največ težav zaradi neskladja med delovnikom staršev in »delovnim časom« učencev. V Zavodu Matevža Langusa, kjer usposabljajo telesno in duševno prizadete otroke iz 22 slovenskih občin, se soočajo z dvema problemoma: z zastarelimi učnimi pripomočki (in prostori) ter z neenotno družbeno podporo. Za en oddelek v zavodu v Kamni gorici dobijo od republiške izobraževalne skupnosti 43 odstotkov manj denarja kot za oddelek v šoli s prilagojenim programom, za katerega prispeva denar občinska skupnost. Srednja šola za gostinstvo in turizem na Bledu ima le dve dobri učilnici, vse ostale so še iz leta 1898. Letos bodo vpisovali tudi v štiriletno šolanje, vendar še ne vedo, če bodo dobili dovolj učencev. In nenazadnje: s številnimi težavami se otepa tudi delavska univerza. Njeni glavni problemi so: zastareli učni pripomočki, slabi prostori, pomanjkanje strokovnjakov, premajhna odzivnost delovnih organizacij ... C. Zaplotnik Sir °*°tja Loka, 19. marca — Danes popoldne je bil v Škofji Lo/ci tradi-^0rialni sprejem za komuniste, ki so člani trideset in štrirideset let. Oyiiunistov s tridesetletnim stažem je bilo trinajst, s štiridesetletnim v 24, Na slovesnosti v hotelu Transturist so se jim zahvalili za njiho-dolgoletno družbenopolitično delo. Hkrati so se zahvalili tudi čla-•Sj^- občinskega komiteja in organov pri občinskem komiteju ZK £,c°/7a Loka za delo v preteklem štiriletnem mandatu. (H. J.) perdan Foto: Zaposlovanje mimo načrtov Kranj, marca — Niti v eni gorenjski občini zaposlovanje v preteklem letu ni teklo tako, kot je bilo predvideno z občinskimi resolucijami, še manj pa po očitno zelo optimističnih načrtih organizacij združenega dela. Konec decembra lani je bilo na Gorenjskem zaposleno 84.800 delavcev ali za 1,2 odstotka več kot leto prej ali 976 delavcev več. Kljub priporočilom o racionalnem zaposlovanju v družbenih dejavnostih pa se je zaposlenost tu povečala bolj kot v gospodarstvu. Ponekod, tako kot na primer na Jesenicah, se je lani število zaposlenih v industriji celo zmanjšalo (za slab odstotek). Če bi bilo zmanjšanje zaposlenih v industriji posledica tehnološkega prestrukturiranja, bi v tej občini z manj zaposlenimi v industriji lahko dosegli boljše gospodarske rezultate; tega pa na Jesenicah lani ni bilo zaslediti. To je bila ena glavnih ugotovitev razprave o dokumentih za 10. kongres slovenskih komunistov v komisiji za družbenoekonomske odnose pri Medobčinskem svetu zveze komunistov za Gorenjsko, ki se je, žal ob pičli udeležbi, sešla v torek. Razpravljali so predvsem o poglavju, ki obravnava naloge komunistov pri materialnem, znanstvenem, tehnološkem in kulturnem razvoju. V predlogih kongresnih dokumentov, v katerih je tokrat za razliko od enakih papirjev v preteklosti bolj izpostavljeno področje varovanja okolja, kulture in znanstvenega ter tehnološkega razvoja. Žal pa so tudi stvari, ki so sicer zelo lepo in pravilno napisane, vendar že sedaj vemo, da jih tako kmalu ne bomo sposobni uresničiti, da smo že danes 10 do 15 let za razvitim svetom. Zato naj kongresni dokumenti načrtujejo predvsem tisto, kar je realno in kar bo mogoče ob prizadevanjih vse družbe tudi uresničiti. Za to pa bo treba zagotoviti vsaj nekaj osnovnih pogojev: komunisti se bodo morali pri prizadevanjih za napredek in za uresničitev zapisanih usmeritev prej ali slej preseliti iz ozadja v prve vrste boja za doslednost na tem področju. Sami sebi in tudi drugim bodo morali reči, ti si sposoben za to delo in ti ne; vodstvene, znanstvene in druge potenciale bo treba bolj vključiti v delo in jih za izjemne dosežke tudi izjemno nagraditi; inovativnost ne bo smela biti razlog za zavist, ampak za spodbudo še drugim, predvsem pa tudi pri kadrovski politiki ne bi smeli igrati vplivne vloge razni ključi in struktura, temveč predvsem sposobnost ter volja za delo. Ob vseh teh prizadevanjih bi kazalo biti tudi do mladih in obetavnih kadrov bolj strpen in ne vsako napako mladega proglasiti za nesposobnost. Tudi sedanja starejša generacija je bila v času napredka dežele mlada, pa je upravičila zaupanje, čeprav je kdo tudi pogrešil. Seveda pa je splošna težnja, da je napak čim manj. Manj pa jih bo, če bomo stalno, ne le ob prenehanju mandatov, preverjali znanje in uspešnost dela. J. Košnjek Franc Križaj, delegat za 10. kongres ZK Slovenije Ugleda partiji ne daje le številčnost Škofja Loka, 19. marca — Med škofjeloškimi delegati za 10. kongres Zveze komunistov Slovenije je tudi Franc Križaj z Godeši-ča. Komunist je že 44 let. Od kongresa pričakuje, da bo zavzel odločno stališče o vprašanju odgovornosti in dela komunistov. V škofjeloški občini zadnje čase izstopi iz zveze komunistov več ljudi .„ kot jih vstopi. Franc Križaj pravi, da <^ to ne zaskrbljuje, saj je v partiji precej takih, ki so slučajni sopotniki, ki so karieristi in imajo zato partijsko knjižico. Takih članov ni škoda, če gredo. r v? % >■' XII. kongres slovenske mladine Znanje je bilo vselej nekaj elitnega Kranj, 16. marca — Gorenjsko bo na mladinskem kongresu v Krškem zastopalo 25 delegatov. Enega od njih, Kranjčana Slavka Hudobivnika, diplomiranega inženirja računalništva iz Iskre Delte, smo vprašali, katerim temam bi na kongresu dal največ poudarka. »Razprave v osnovnih mladinskih organizacijah so pokazale, da mladi niso zadovoljni, ker je nekdaj razvita kranjska občina utonila v razvojno povprečje,« razmišlja Slavko Hu-dobivnik. »Mladi smo prepričani, da lahko le z znanjem pridemo naprej. Šola zdaj izobražuje za povprečje, ker vlada napačna miselnost, da smo vsi enako pametni in sposobni in ker se bojimo elite. Vendar je bilo znanje vedno elita. Sposobni lahko naredijo več. Splošne izobrazbe v šolah ne bi smeli kratiti, saj omogoča, da se človek laže izobražuje naprej in kasneje v delovni organizaciji tudi specializira. Dve leti izkušenj v službi mi je že dalo neko sliko, o tem, kako se je v strokovnem delu mogoče specializirati. Za mnoga strokovna dela zadošča tudi manj izobrazbe. Toda tehnologija se hitro spreminja in ozko izobraženim se je tedaj težko privaditi nov3mu delu. Človek bo moral biti v prihodnje tudi v tem pogledu gibljivejši. To mu bo laže. če bo dovolj splošno izobražen.« Živahna predkongresna polemika priča, da mladi niso ravnodušni do energetskih problemov. »Mladi smo proti gradnji jedrskih elektrarn, vendar ne le zaradi varstva okolja,« poudarja delegat. »To se nam zdi predrago, hkrati pa nas vsiljevanje tujih tehnologij spet sili v odvisnost od razvitejših. V energetiki naj bi poiskali druge rešitve, bolje izkoristili sedanje energetske vire, vprašujemo pa tudi po smiselnosti takšne industrije, ki troši veliko energije. Znanje, ki bi ga morali spodbujati, je namreč ne potrebuje veliko.« Mladi razmišljajo tudi o sebi, svoji organizaciji in njeni učinkovitosti. »Na kongresu bomo najbrž govorili tudi o prostem času. Kranjčani imamo v tem nekaj spodbudnih izkušenj, saj smo v mladinski organizaciji znali najti stik z društvi, organizacijami in institucijami, ki s svojimi programi lahko obogatijo naš prosti čas. Govor bo tudi o organiziranosti mladine, kjer ne smemo težiti za pretiranim fomalizmom, temveč naj bi vsako okolje našlo sebi primerno organizacijsko rešitev, tako da bomo z manj napora lahko več naredili. Čas je tudi, da se dejavnost z organov preseli v osnovne organizacije.« D. Z. Žlebrr »Res pa je,« nadaljuje, »da smo komunisti premalo naredili, da bi poiskali in privabili v svoje vrste nove, mlade člane. V osnovni organizaciji na Godešiču, na primer, kjer sicer ne poznamo izključitev ali izstopov, smo v zadnjih dveh letih sprejeli samo enega novega člana. Vemo pa, da je v krajevni skupnosti dosti mladincev, ki so družbeno aktivni in bi lahko postali člani zveze komunistov, a jih zadržujejo določeni predsodki.« V delu komunistov Franc Križaj vidi še eno slabost. Velikokrat sprejmejo dobre sklepe, potem pa jih ne uresničujejo. Komunisti se ne bojujejo dovolj za to, da bi jih spravili v življenje, včasih se celo niso pripravljeni bojevati in gredo po poti manjšega odpora. To ne velja le za komuniste v osnovnih organizacijah, ampak tudi za občinski komite. Dogaja se, da se ista vprašanja zapovrstjo pojavljajo na dnevnem redu. »Če tako delamo, potem je razumljivo, da ne pomaga biti kritičen do negativnih pojavov v naši družbi, če se samo v svojem okolju ne potrudimo, da bi negativne pojave odpravili. Vse prevečkrat in preradi gledamo na napake drugih zato, da bi opravičili svoje nedelo. Mislim, da bo prav kongres moral o vprašanju odgovornosti in delu komunistov zavzeti odločno stališče. Ne glede na to, če bo treba posameznemu članu zato, ker je nedelaven, vzeti člansko izkaznico. S tem bo naša partija samo pridobila ugled. Ljudje ne ocenjujejo zveze komunistov po njeni številčnosti, ampak po delu, tudi po dehi posameznega člana.« H. Jelovčan Popravek V torkovem Gorenjskem glasu smo pod naslovom Mladi hočejo spreminjati, ne le spremljati to družbo, objavili pogovor z Boštjanom Šeficem. Zapisali smo, da je sogovornik predsednik slovenske mladine, vendar to ne drži. Šefic je predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Gorenjsko. Za napako se opravičujemo. M)im,mmmGiJis 4. stran GOSPODARSTVO PETEK, 21. MARCA 19jj Sukno iz Zapuž je lani prigospodarilo 136 milijonov dinarjev izgube Rdeče niti v zaključnem računu Zapuže, marca — V industriji volnenih izdelkov Sukno v Za-pužah so minulo leto sklenili s 136 milijoni dinarjev izgube — v temeljni organizaciji v Zapužah s 65 milijoni in v tozdu Jui -jevica (v ribniški občini) z 71 milijoni dinarjev. Primanjkljaj , so že pred zaključnim računom pokrili s svojimi rezervami in s pomočjo poslovnih partnerjev. n-n Do izgube je pripeljal splet lastnih slabosti in zunanjih okoliščin, na katere delavci niso imeli vpliva. Ko se je delež deviz, s katerimi so razpolagali proizvajalci volnenih izdelkov, zmanjšal s 65 na 40 odstotkov, se je tudi tekstilna tovarna v Zapužah znašla pred domala nerazrešljivim problemom: kje dobiti manjkajoče devize za uvoz surovin — volne, volnenega česanca, barv, kemikalij in nadomestnih delov. V delovni organizaciji so uporabljali vse mogoče poti, med drugim tudi nakup deviz po precej višjem tečaju in najemanje blagovnega posojila v tujini, vendar je navzlic temu prihajalo do motenj pri preskrbi s surovinami. Sukno je lani podražilo svoje izdelke le za 43 odstotkov, medtem ko so se surovine in energija za 60 do 80 odstotkov. Njihov stalni problem je v tem, da morajo cene za svoje izdelke oblikovati že tričetrt leta pred dobavo; to pa je v naših nepredvidljivih gospodarskih razmerah dokaj težavno. V Zapužah imajo skupaj s toz-dom Jurjevica le četrtino lastnega denarja potrebnega za nemoteno proizvodnjo. Lani so samo za obresti plačali 357 milijonov dinarjev, povprečna mesečna vrednost zalog pa je znašala 590 milijonov. Položaj bi se vsaj nekoliko izboljšal s plačilom teerjatev, saj jim Irak še vedno dolguje 322 tisoč dolarjev. 444-članski delovni kolektiv (prek 290 v tozdu Zapuže) je lani izdelal blizu šeststo tisoč metrov različnih volnenih tkanin in odej ali desetino več kot leto prej. Celotna proizvodnja je bila približno za dvajsetino večja od predlanske, a še vedno za sedem odstotkov manjša od načrtovane. Med vsemi proizvodnimi obrati je najslabše rezultate dosegla predilnica česane preje v Zapužah. V Kanado, Zvezno republiko Nemčijo, Švedsko, Kitajsko in Iran so izvozili za 422 tisoč dolarjev, domala dvakrat več kot predlani, a kar trikrat manj, kot so načrtovali. Ob tem, da so njihovi stroji 96-odstotno izrabljeni in nekateri med njimi stari tudi devetdeset let, je tudi veliko zastojev zaradi popravil; denarja za posodabljanje proizvodnje pa nimajo in se njihovo tehnološko zaostajanje za svetom samo še povečuje. Ob zastojih se velja še malce po-muditi, saj predstavljajo za tovarno veliko breme. Samo v tkalnici v Zapužah je bilo lani prek 107 tisoč zastojnih ur, od teh 70 tisoč zaradi nepravočasne dobave surovin, 10 tisoč zavoljo popravil strojev in 5590 ur zaradi pomanjkanja delovne sile. V predilnici česane preje sb stroji stali več kot 42 tisoč ur, delavci pa so preživeli na bolniški 4p00tirveč kot na letnem dopustu V lem obratu je prihajalo do velike menjave zaposlenih, saj so si de-l&vcr kar podajali kljuko tovarni-in »rat; nasprotno pa je usposa-ljunje novih delavcev potekalo do-uj pocas\. Direktor ,zapuškega toz-a Janko Lavrič ugotavlja, da bi z oljšo organizacijo dela in dodatnim delom lahko bistveno zmanj-šjali zastoje in povečali proizvodnjo ih da so za pomanjkanje delovne discipline, čistoče in reda krivi tudi vodstveni delavci V obratu. Nenehno menjavanje delavcev, značilno za tekstilno tovarno v Zapužah, je v tesni povezanosti z osebnimi dohodki. »Ko smo v delovni organizaciji pred dvema letoma zaslutili težaven gospodarski položaj, smo rast plač nekoliko upočasnili,« je povedal direktor Sukna Alojz Ferbežar in dodal, da se jim je to maščevalo. Lani se je v tozdu v Zapužah zamenjala domala četrtina delavcev in v skupnih službah več kot desetina. V zapuški tovarni so lani prekomerno porasle zaloge nedokončanih izdelkov. V skladišču je bilo vsak mesec povprečno po 80 tisoč metrov volnene tkanine, veliko pa je k večjim zalogam pripomogla tudi razveljavitev pogodbe za dobavo 65 tisoč metrov tkanine v vrednosti 172 milijonov dinarjev. Razlog: zamujen dobavni rok! Kaj dodatki k tem podatkom in cenam. Res se je položaj »volnar-jev« v primerjavi z ostalimi tekstilci precej poslabšal, toda v Suknu le ne gre samo za vpliv zunanjih okoliščin, temveč tudi za precejšnje slabosti pri načrtovanju, nabavi materialov, prodaji izdelkov in predvsem pri organizaciji dela. V delovni organizaciji se zavedajo težavnih razmer in so že januarja sprejeli program ukrepov za izboljšanje gospodarjenja. Proizvodnjo bodo povečali za pet odstotkov, za petino bodo količinsko zmanjšali nedokončano proizvodnjo, zagotovili si bodo vsaj polovico obratnih sredstev, uvedli ustreznejše nagrajevanje delavcev, izboljšali poslovno disciplino in povečali prodajo na tuje. Njihov cilj je jasen: izvoziti toliko kot uvoziti. c. Zaplotnik Iskanje novih nahajališč premoga, urana in nafte Ljubljana, 17. marca — Za raziskave nahajališč premoga, uranove rude, nafte in plina v Sloveniji bo prihodnjih pet let namenjenih 47 milijard dinarjev. Približno 25 milijard dinarjev bodo porabili za raziskave v novih in obstoječih nahajališčih premoga, najmanj pa za raziskave uranove rude in sicer 7,8 milijarde dinarjev. na Žirovskem vrhu in v okolici Škofje Loke. Geološki zavod bo še naprej raziskoval v Titovem Velenju in Šoštanju, kjer kopljejo lignit. Ugotoviti lameravajo, če bi lahko kopali premog pod sloji, v katerih je voda. Podobne raziskave bodo naredili v rudniku Ojstro, v Hrastniku in Kaniža-rici, kjer kopljejo rjavi premog, probleme pa imajo z vdori vode in blata v jamo. Raziskave na novih nahajališčih premoga pa bodo opravili v Globokem pri Brežicah in v okolici Lendave, saj so dosedanje potrdile, da so tam bogata nahajališča premoga. V trenutno opuščenih rudnikih Krmelj in Ilirska Bistrica bodo prav tako opravili raziskave, saj računajo, da bi v teh jamah lahko izkopali še po tri milijone ton premoga. Nadaljnje raziskave bodo pokazale, kolikšne so zaloge uranove rude Morebitna nahajališča nafte in plina pa bodo iskali v Pomurju, v Slo- venskem Primorju in v tako imenovanih ločenih bazenih, kamor sodijo bazen Trbovlje, Krško polje, kranjski, ljubljanski in belokranjski bazen. Oprema za male vodne elektrarne Ljubljana, marec — Na Gospodarskem razstavišču bo Elektrotehniška zveza Slovenije na prireditvi Tehnika za okolje, ki bo od 13. do 16. maja, s sodelovanjem Metalke pripravila specializirano razstavo opreme za male vodne elektrarne. Na voljo bodo izčrpne informacije o možnostih za nakup domače hidromehan-ske, strojne in elektrarne opreme za male vodne eleketrarne. Prireditelja bosta na enem mestu predstavila graditev malih vodnih elektrarn v Sloveniji in Jugoslaviji. Zaobsežno bo vse, od načrtovanja, projekliranja, do inženirskih stori- Kje odpirati zasebne prodajalne Kranj, 19. marca — Kranjski izvršni svet je obravnaval informacijo o davčni politiki do razvoja zasebnih prodajaln. Ob tem je sprejel sklep, da bodo napravili popis, kje in pod kakšnimi pogoji bo moč odpirati zasebne prodajalne. Pri Upravi za družbene prihodke v Kranju ocenjujejo, da davčna politika ne ovira razvoja zasebnih prodajaln, temveč so za to ekonomski razlogi. Z davčnega stališča je najbolj oroblematična zahtevna knjigovodska evidenca, ki pa zaradi obračuna jrometnega davka ni v pristojnosti ibčine. Zasebnim prodajalnam tako kot irugim obrtnikom davek odmerijo X) doseženem dejanskem dohodku v /išini 35 odstotkov od ostanka čistega dohodka, pavšal pa podobno kot v gostinstvu pride v poštev le za prodajalne v odročnih in višinskih kra- jih. Novim obratovalnicam so priznane olajšave: prvo leto poslovanja jim ni treba plačati davka, drugo leto polovico, tretje pa imajo še četrtino. Podobno kot drugim pa zasebnim trgovcem priznajo olajšave tudi pri investicijskem vlaganju. V odloku o davkih občanov dejavnost na drobno ni opredeljena kot deficitarna dejavnost, kar bi glede na skupino deficitarnosti pomenilo 20- do 40-odstotno znižanje odmerjenega davka, kakor tudi znižanje pri vlaganjih. Takšno spremembo bi lahko v odlok vnesli šele za prihodnje leto. i tev, tudi oprema, ki je na voljo, in možnosti pri graditvi ter montaži. K sodelovanju so povabili izdelovalce opreme, od velikih družbenih organizacij do zasebnih obrtnikov. Program bo tako res celovito predstavljen. Za razstavo so se odločili, ker male vodne elektrarne pri nas še vedno nimajo prave veljave, ki bi jo kot obnovljivi, čisti in ob določenih pogojih tudi ceneni viri električne energije zaslužile. Pomembne pa so tudi kot zanesljiv vir energije v izredih razmerah. K večjemu razmahu graditve malih vodnih elektrarn lahko prispeva tudi večja obveščenost bodočih graditeljev elektrarnic z močjo nekaj kilovatov ali nekaj deset kilovatov, morda celo večjih. Tiste z nekaj sto kilovati moči pa so primerne že za električno oskrbo manjših organizacij ali zaselkov. Na razstavi bo poseben informacijski center, v katerem bodo obiskovalcem pomagali s tehničnimi napotki za graditev, s pojasnili o upravnih postopkih, s podatki o potrebni projektni dokumentaciji in s podatki o opremi, ki je dosegljiva. Pripravili bodo tudi okroglo mizo, na kateri bodo spregovorili o tej tematiki. Resne denarne zagate v elektrogospodarstvu Zmanjkuje jim celo denarja za delavske malice Ljubljana, marca — Komunisti slovenskega* elektrogospodarstva in premogovništva so na nedavni problemski konferenci ocenili« da so denarne razmere tako kritične, da bi morali ustanoviti poseben štab za takojšnje ukrepanje. Številne njihove organizacije imajo namreč v bankah blokirane žiro račune, kar že onemogoča normalno delo in poslovanje; ne morejo kupovati potrebnega materiala, zmanjkuje jim celo denarja za delavske malice, za nakup goriva za avtomobile ... Težave se stopnjujejo, ker so računi tozdov bolj ali manj redno blokirani že od sredine decembra. Razmere so posledica tega, ker ni bilo moč pravi čas odplačati denarnih obveznosti iz minulih let in letošnjega leta. Večina neporavnanih dinarskih obveznosti izvira iz deviznih kreditov, najetih za dograditev jedrske elektrarne. Ta elektrarna, ki sicer odlično obratuje in daje petino vse potrebne električne energije v republiki, je bila žal zgrajena s tujimi krediti, kot bi bila tudi katerakoli toplotna elektrarna, če bi jo gradili namesto jedrske. Med graditvijo namreč ni bilo na voljo dovolj domačega denarja. Temeljni vzrok resnih denarnih zagat pa je pravzaprav prenizka cena električne energije, zato lani niso dosegli zadostnega prihodka, konec leta je primanjkljaj znašal 12 milijard dinarjev. Lani je bilo storjenih nekaj reševalnih denarnih potez, za odpravo grozeče izgube v elektrogospodarstvu je bil sprejet republiški intervencijski zakon, s katerim je združeno delo prispevalo k odpravljanju izgube (7 milijard dinarjev primanjkljaja bo pokrilo združeno delo). Pomembna je bila tudi odložitev plačila obresti za tuje kredite v višini 5 milijard dinarjev. Te obresti v nuklearki so sicer dospele v plačilo že pred koncem minulega leta, vendar so jih odložili v breme letošnjega elektrogospodarskega prihodka. S tem pa ni bilo doseženega nič drugega, kot da so denarne težave malo kasneje zadele temeljne in delovne organizacije elektrogospodarstva. Na problemski konferenci so predlagali, da je na podlagi garancij temeljnih bank Ljubljanske banke treba odpraviti sedanjo blokado v organizaciji elektrogospodarstva, razmere pa zahtevajo letošnje še boljše in smotrnejše gospodarjenje ter odplačevanje obveznosti iz tujih kreditov, da se takšne razmere ne bodo ponovile. V prihodnje pa bo treba s primerno ceno električne energije doseči vsaj pokrivanje stroškov enostavne reprodukcije. Elektrika se je zadnjič podražila 22. februarja v povprečju za 15,6 odstotka, podražitev je prišla po sedmih mesecih. V elektrogospodarstvu so izračunali, da bi morali elektriko že na začetku letošnjega leta podražiti za 64 odstotkov, da bi pokrili stroške. V gospodinjstvih zdaj plačujemo dnevno kilovatno uro po 15,34 dinarja, nočno pa po 7,67 dinarja; pri enotarifnem merjenju pa je cena kilovatne ure 12,26 dinarja. 1. aprila bo začel veljati poletni obračunski čas: zdaj izračunana dnevna kilovatna ura naj bi veljala 10,22 dinarja, nočna 5,11 dinarja, pri enotarifnem merjenju pa 8,17 dinarja. mv spopasti z njenimi merili, če sploh so, kajti očitno je v Sloveniji nekaj narobe predvsem z gorenjskim turizmom). Zbodla je škofjeloške hotelirje, z njimi vred pa področje turizma in gostinstva v občini sploh. Kot nosilci razvoja so Hoteli Škof-ja Loka prevzeli del nalog in napravili program, ki pa v občini ni bil ugodno ocenjen. Ugotavljajo, da je naloga preobsežna in prezahtevna celo za sozd Alpetour, saj nimajo strokovnjakov, ki bi ji bili kos. Škoda je časa, ki je brezplodno mineval, preden so svojo slabost priznali. Zato pa ga zdaj ne kaže izgubljati več. Za nosilca načrtovanja razvoja bi bilo najbolje opredeliti občinsko hišo (Zavod za razvoj), ki bi povabila k sodelovanju še ekonomsko fakulteto in tistih nekaj strokovnjakov v občini, ki kaj vedo o turizmu. Če ima že kmečki turizem, ki v loški občini osvaja komaj petnajst odstotkov prenočitvenih zmogljivosti, pri Kmetijski zadrugi svojega pospeševalca, zakaj ga ne bi mogla imeti občina za celo široko področje gostinstva in turizma. Na osnovi tako pridobljenega dolgoročnega programa razvoja bi tudi v tozdu Hoteli Škofja Loka najbrž lahko zasnovali pogumnejši lastni razvojni program in v okviru določenih ugodnosti, ki bi jih kot nosilci razvoja gostinstva in turizma v obči- Hoteli Škofja Loka Doma kritizirani, v tujini vabljivi Škofja Loka, 19. marca — V Alpetourovem tozdu Hoteli Skofj* Loka priznavajo, da kot nosilci razvoja gostinstva in turizmav občini nimajo dovolj strokovnjakov, ki bi bili sposobni izdela}1 dober dolgoročni plan razvoja te dejavnosti — Kritikam iz ob#' ne se je pred dnevi pridružila še televizijska bodeča neža za p0' nesrečeni prevod cenika v nemščino. Neža je vsekakor upravičeno ni morali imeti, vlagali denar v raz^1 zbodla (čeprav bi se enkrat kazalo ritev in izboljšanje ponudbe. Da v preteklosti niso ničesar stofj! li, tudi ne drži povsem oziroma dr*1 samo za tozd v vlogi občinskega nff silca razvoja. Za lasten razvoj pa & v minulih petih letih kar veliko pravili. Zgradili so novo kočo na St*' rem vrhu in brunarico na spodnji P? staji žičnice, obnovili so restavracij" na Trati in bife Krona, kegljišče kopališču Sora so spremenili v sko, v Turistu na avtobusni post^ so uredili mlečno restavracijo, ?J{ pravilo hotela Transturist pa je zaJM lo obnovo vseh 48 sob, kavarne in **J stavracije. , Medtem ko so še predlani irrtf" postelje povprečno 49-odstotno zflS* dene, so lani dosegli v Transturis^ Kroni in na Starem vrhu že 71-°* stotno zasedenost. Usmerili so se ponudbo za tuje goste, predvsem zozemske in zahodnonemške, tem ko ostale zmogljivosti zapolni) poslovni gosti in »mrtve« mesece & minarski turizem. Tudi za naprej si obetajo bog^ devizno bero. Računajo, da jim bod skupine Nizozemcev in Zahodni: Nemcev letos podvojile devizni liv. Škoda le, ker ima hotel Transt11' rist premalo postelj (96) in zato prf visoke stroške, da bi bil še donosnftl. ši. Število postelj bodo povečali i" na 50 v depandansi Krona sredi n1* sta in spremenili kategorijo iz D v tako da bodo z boljšo ponudbo lah^ dosegli boljšo ceno tudi v Kroni. H. Jelovčafl Iz glasil delovnih kolektivov Izguba je manjša Lani so jeseniški železarji prodali za več kot 64 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za 12 odstotkov več, kot so načrtovali. Vendar so na tujem dosegali nižje cene kot doma, kar jim je realizacijo zmanjšalo za 3990 milijonov dinarjev. V primerjavi z letom 1984 so iztržili za 91 odstotkov več, saj je bila struktura prodanih izdelkov za 4 odstotke boljša, višja pa je bila tudi prodajna cena. Temeljne organizacije so zalo- ge nedokončane proizvodnje, pol-proizvodov in izdelkov zmanjšale za 9781 ton. Stroški so znašali 78.415 milijonov dinarjev in so načrtovane presegli za 13 odstotkov, materialni stroški pa so po; rasli za 75 odstotkov in so znašali 65.295 milijonov dinarjev. Tri temeljne organizacije, Plavi, Jeklarna, Valjarna bluming-štekel, so poslovno leto sklenile z izgubo v višini 127 milijonov dinarjev kar je manj kot leta 1984, piše jeseniški Železar. \ 21. MARCA 1986 KULTURA .5. stran (MMIMIEEGLAS Kranjska kultura v letu 1986 Investicije pod črto marca — Plan za letos je sestavljen bolj previdno kot bi khko bil, zato letos kakšnega posebnega razcveta v kranjski kulturni dejavnosti ne bo. Veliko pa je že to, da se je zadnja teta našel denar za obnovo Kieselsteina, ki naj bi postal kr&njsko središče ljubiteljske kulturne dejavnosti. Da bi že letos kranjski kulturi zaleteli boljši časi, iz plana kulturne skupnosti Kranj za leto 1986 ni vide-j* Sestavljalci programa so se zavedali, da živimo v težkih časih, ki kul-teri — tako kot tudi ostalim družbenim dejavnostim — odmerjajo skromnejša sredstva. Vendar pa meni dosedanji predsednik kulturne skupnosti Milan Krišelj, ki po štirih letih predsedniško funkcijo oddaja, fte je bil plan za to leto resnično bolj ^ječe sestavljen, kot pa bi bil lahko. »Sicer pa je denarja za kulturo nasploh premalo, četudi bi sedanji plan se popravljali. Zdaj se v Kranju že Pozna, da zaradi malo denarja nekatere kulturne probleme vlečemo iz lete v leto. Tak primer je knjižnica, ki nima osnovnih razmer za delo, vsa lete pa o njeni prostorski stiski le razpravljamo, « meni Milan Krišelj. Ni mogoče zanikati, da se v Kranju Prav vsi kulturni problemi ustavljajo Pri denarju. V zadnjem času se je našel posluh in tudi denar za obnovo Kieselsteina pa tudi za obnovo kul- turnih domov v krajevnih skupnostih. To pa je bilo v glavnem vse; pa tudi naprej ne bo bistveno drugače. Investicije v kulturi še naprej ostajajo pod črto. Drugače pa naj bi bilo s sredstvi za kulturno dejavnost. »Dve tretjini zbranega denarja kulturna skupnost nameni izvajalcem, kot so Gorenjski muzej, Osrednja knjižnica, Prešernovo gledališče. Zavod za spomeniško varstvo, Zgodovinski arhiv in Zveza kulturnih organizacij, vsega skupaj nekaj več kot 215 milijonov za letos. V primeri s tem je slabih 16 milijonov za ljubiteljsko dejavnost pičlo odmerjen znesek. Menim, da bi to dejavnost kazalo še bolj podpirati, vendar ne le denarno, temveč tudi organizacijsko.« Vendar je že tako, da kultura nastaja in se razvija, četudi vedno nima vseh pogojev za to. V Kranju ni koncertne dvorane, pa je vendarle Akademski pevski zbor France Prešeren reprezentantivna pevska skupina, med najboljšimi v Sloveniji. Res pa je tudi, da sedanji dvoranici v Delav- skem domu, ki ji pravijo koncertna, manjka le malo adaptiranja, pa bi bolj zaslužila svoje »koncertno« ime. Morda bi kazalo razen kulturnih dejavnosti, ki se bodo odvijale s pomočjo kranjskih institucij, omeniti še eno: kranjska kulturna skupnost namreč že nekaj časa financira tudi individualni kulturni program. Kulturnim delavcem, ki se prijavijo s svojim programom, skupnost pomaga financirati njihovo dejavnost. Ker pa je v Kranju likovna dejavnost skoraj najbolj cvetoča med samostojnimi kulturnimi delavci, sta te pomoči deležni le literarna in glasbena dejavnost, od likovne pa le kiparstvo. »Kljub prizadevanju, da bi kulturna skupnost najskrbneje izbirala tiste kulturne dejavnosti, ki bi v kar največji meri omogočale dobro kulturo za ljudi, pa imam vseskozi občutek, da še marsikaj manjka, »meni Milan Krišelj.« Predvsem gre za kulturno politiko. Začrtavati bi jo morala tako svet za razvoj pri kulturni skupnosti kot svet za kulturo pri občinski konferenci SZDL. Včasih je obstajal tudi Klub kulturnih delavcev — zdaj ga ni več — vendar pa ne vidim razloga, zakaj ga ne bi znova ustanovili. Še nekaj je vredno razmisleka. Ko smo razpravljali o analizi političnega sistema, smo med spremembami ugotavljali, da bi bilo treba nekatere interesne dejavnosti raztegniti čez občinske meje. Mednje prav gotovo sodijo kulturne skupnosti. Njihova dejavnost je take narave, da se je treba povezovati in regijsko reševati skupne probleme.« L. M. Prejeli smo: Spoštovano uredništvo! Pro-s,/n, da v skladu z zakonom o hsku in osnovnimi etičnimi formami objavite moje pojasnilo k članku M. Pušavca Razvrednotena Noč do jutra (°bjavi jen 25. februarja) in k fjegovemu članku Zoper obrtništvo avtoritete, objavljen *& marca letos. Spet izmika se Pušavec, m sodil nam je kot kopitar! A to že drži, dragi bravec: v situ nosi dejstva ta sitar! J» kaže jih »PEJORATIVNO«! "aj to pomeni objektivno, nam pač neznano ni: bolj drezaš vanj, bolj smrdi! Zato, preden nos zamašim, naj še enkrat opozorim: |M in NE sta pač dve poti }! nasprotnih smereh, skupne ni! 2ame »skeči« niso drama, etifca ni trgovska krama! yi tudi nimam oblasti! ^a mano le moje delo stoji! |n to je tista razlika, *i loči me od šarlatana, *i hoče biti, slepa vrana, slavcem za sodnika! 4 Z Bog slavca ni posvaril, ^posvaril je pušavca: *jnisti peti mojga slavca, ^O-kor sem mu grlo stvdril.«' Pavel Lužan z *Jpis uredništva: Menimo, da je . ^našnjim prispevkom polemika • ed avtorjema izčrpana; vsaj kar se e dopisovanja prek Gorenjskega 'sa. KULTURNI KOLEDAR ŠKOFJA LOKA - Danes ob uri bo na loškem gradu otvoritev i Pregledne razstave ljubiteljske likovne dejavnosti v škofjeloški občini. ŠKOFJA LOKA - V torek, P. marca, ob 17. uri bo v knjižnici jvana Tavčarja ura pravljic s Tinko Stukl. |j V sredo, 26. marca, ob 18. uri bo ^ranc Pisanec ob diapozitivih predaval o Avstriji in Švici. .KRANJ — V galeriji Prešernove niše je na ogled razstava Nejča Slaparja. V Mali galeriji Mestne hiše ste še ta teden odprti razstavi Arhitektura na Zilji in Primorski likovniki 85. KRANJ - Daniš ob 19.30 bo v Prešernovem gledališču predstava V škofjeloškem gledališču so nam zaigrali opero Zaljubljen v gledališče Škofja Loka, marca — Igor Žužek, režiser letošnje prve predstave v škofjeloškem amaterskem gledališču Igor Žužek ni eden izmed tistih, ki bi si upal v gledališču služiti kruh. Študiral je biologijo, sedaj pa je zaposlen v Stanovanjski banki v Ljubljani. »Gledališče me je prevzelo pred dobrimi petimi leti, ko smo v Škof j i Loki odprli prenovljeno dvorano in oder na Spodnjem trgu. Takrat sem se tudi prvič poizkusil kot igralec v Mrakovi tragediji Ivan Grohar. To leto se je gledališka dejavnost pri nas začela razvijati in tudi jaz sem bil stalni gost gledališča. V njem sem preživel veliko prostih ur, lani pa sem se odločil, da tudi sam zrežiram igro. To so bili Lumbardovi Zgubljeni koraki.« Nekaj si o režiji in igri vendarle moral vedeti? »Dvakrat sem bil na seminarju za režiserje v Radencih, sem pa tudi član umetniškega sveta gledališča. Pri delu sem opazoval profesionalne režiserje. Zdi se mi, da pri amaterskih gledališčih manjka predvsem sodelovanje s profesionalci, ki bi nas lahko marsikaj naučili.« Igra Beraška opera, ki ste jo naslovili Opero vam zaigramo, je prva predstava v škofjeloškem gledališču v letošnji sezoni. »Povedati moram, da smo igro pripravljali skoraj pet mesecev, saj je pri delu v gledališču veliko težav. Vsi smo amaterji, v tej predstavi pa igra kar petindvajset ljudi. Vsi imajo službe ali hodijo v šolo in možnosti za vajo je malo. Naše gledališče je priložnost za mlade, da se preizkusijo. V ta namen smo lani organizirali natečaj za nove igralce, še vedno pa se nam lahko priključi, kogar gledališče zanima. Težava je v tem, da pridejo le igralci, nikogar pa ni, da bi se zanimal tudi za režijo.« Ali v tej sezoni še načrtujete predstave? »Po programu bi morale biti letos še tri premiere, vendar je bila do sedaj le ena in ne vem, kako bo z ostalimi tremi. Upam, da bodo. V Škof j i Loki se zavedamo, da bo delo v gledališču mogoče le, če bomo zaposlili nekoga, ki bo prireditve organiziral, ki bo imel tudi strokovno izobrazbo. Sklenili smo že, da letos takšnega strokovnjaka zaposlimo. Sam pa v prihodnji sezoni ne nameravam režirati, saj prav zdaj odhajam v JLA.« V. Stanovnik B. Hofmana-P. Lužana Noč do jutra za red petek II; jutri, v soboto, ob isti uri pa bo predstava za red sobota II. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je še do srede, 26. marca, odprta razstava slikarja Franca Vozla. BESNICA - Dramska skupina KUD Davorin Jenko iz Cerkelj bo jutri, v soboto, ob 19.30 v Domu družbenih organizacij v Besnici uprizorila Greidanusovo veseloigro Hodi de bodi ali dve vedri vode. društvo gledališče čez cesto kranj RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava slikarja Mihe Dalla Valleja. CERKLJE - V nedeljo, 23. marca, bodo v Zadružnem domu v Cerkljah ob 17. uri gostovali člani KUD Tone Šifrer iz Zabnice z igro Dve nevesti. RADOVLJICA - Državna založba Slovenije knjigarna v Radovljici, in ZKO Radovljica vabita v petek ob 17. uri na popoldansko srečanje z Nežo Maurerjevo in na predstavitev otroških pesmic Vanči riše, ob 19. uri pa na srečanje s pesnico in njeno pesniško zbirko Tej poti se reče želja. KRANJ — Skupina kranjskih ki-noamaterjev organizira predavanje z diapozitivi OD ALEKSANDRIJE DO ASUANA. O Egiptu bo predaval arheolog Marko Frelih iz Ljubljane. Predavanje bo v petek, 21. marca, ob 20. uri. Potekalo bo v Delavskem domu — vhod 6 — spodaj. Miha Dalla Valle v Radovljici Sivina dneva in časa Radovljica, marca — V Šivčevi hiši so razstavljene slike, ki so nastajale med slikarjevim bivanjem v Mehiki. Razstava se bo v začetku aprila preselila v Kranj. Za razliko od prejšnjih slikarjevih del imajo sedanje slike močan figuralni značaj. Mnogi se še spominjamo Dalla Vallejevih velikih oljnih kompozicij s prikazi zaprtih vrat ali neprehodnih zidov, ki polnijo platna in pred katerimi stoji človek nemočen in brez upanja, da bi našel odrešilno pot. Občutek moreče utesnjenosti, ki spominja na vzdušje pri Kafki ali Orwelu, se v slikarjevih kasnejših, na razstavi prikazanih delih še okrepi. V njih človek ni samo utesnjen in brez perspektiv, temveč se mora boriti za svojo osnovno človeško identiteto. Kot grozljiv film se vrsti galerija obrazov, ki se ločijo med seboj le po številkah, odtisnjenih na njihovem obrobju; puščice kot da zaznamujejo obvezno smer njihovega mišljenja. Srečamo se s človeškimi prikaznimi s prelepljeni-mi stekli očal ali z neprodušno zaprtimi prostori, kjer s stropa bolščijo svetilke, uprte v oči zaslišanca. Gledamo roke, zvezane ali ujete v izda-, jalski snop svetlobe, roke, ki segajo v prazno, strašljive, nemalokrat krvave odtise dlani ali gola ženska te- lesa, pahnjena v temo povampirje-nega nasilja. Do kraja omejen slikarski prostor stopnjuje občutek moreče utesnjenosti, v sivi barvi odseva sivina dneva in časa, rdeča in črna barva sta barvi nasilja in smrti. Nemalokrat se zdi, da slikarstvo Mihe Dalla Valleja preveva pesimizem, da v njegovem delu, obarvanem s tesnobo, ni videti izhoda, da človek v njem (kot pri Kafki) samo še čaka na izvršitev sodbe. Vendar smo prepričani — in tudi umetnik misli tako — da je njegovo slikarstvo manj resignacija kot opomin človeku, naj se zave dostojanstva svoje osebnosti in se končno upre manipulacijam in pritiskom, katerim je sleherni dan izpostavljen. Slikarjeva angažiranost za sodobne probleme človeka in človeštva je pri nas prej izjema kot pravilo. Skoraj ne dvomimo, da je na tako vsebinsko naravnanost Mihe Dalla Valleja vplivalo tudi bivanje v revolucionarnem, po večji humanizaciji človeka stremečem okolju Latinske Amerike. Cene Avguštin ■ . T- 4 * Kranj, marca — Dotrajan žleb na Pečnikovi hiši v Prešernovi ulici št. 16 je »zagrešil« odkritje baročne freske. Z razpadajoče strehe, ki jo lastniki že nekaj časa ne popravljajo, pošteno zamaka. Namočena fasada je popustila, dve plasti ometa sta padli na ulico, s stene pa je zasijala barvita in kvalitetna baročna freska sv. Florijana. Po mnenju direktorice Zavoda za spomeniško varstvo Kranj Olge Zupanove bo verjetno tudi na levi strani spomeniško sicer zaščitene stavbe pod ometom še druga poslikava. Morda pa bodo pod to baročno fresko našli še kakšne starejše poznogotske poslikave, kot so jo odkrili pri obnovi fasade na Pavšlerjevi hiši. — L. M. — Foto: F. Perdan Pred pevsko prireditvijo Naša pesem 86 Koncert v Cerkljah Cerklje, 21. marca — Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo v osnovni šoh Davorina Jenka z najnovejšim koncertnim programom nastopili štirje gorenjski pevski zbori, ki bodo od 11. do 13. aprila letos sodelovali na slovenski pevski prireditvi Naša pesem 86 v Mariboru. Koncertni večer bo začel 34-član-ski moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj pod vodstvom Jožeta Močnika. Začetki tega zbora segajo v leto 1959, zbor v program vključuje skladbe od renesanse do danes. S posebnim navdušenjem se zbor loteva študija sodobnih skladb, poslušalcem pa je predstavil že nekaj krstnih izvedb. Na tekmovanju Naša pesem je zbor že trikrat prejel bronasto plaketo mesta Maribor. Tako kot ostali trije zbori bo tudi mešani študentski pevski zbor Kamnik, ki ga vodi Janez Klobočar, nastopil s tekmovalnim programom. Zbor je bil ustanovljen leta 1978, vodila pa ga bo Katarina Arčon-Žavbi. V Mariboru je zbor prejel srebrno plaketo. Nastopil bo tudi ženski pevski zbor Milko Škoberne z Jesenic, ki neprekinjeno deluje od leta 1968. Do leta 1981 ga je uspešno vodil pokojni Milko Skoberne, zdaj pa ga vod Anton Cimperman. Na letošnji Naš pesmi 86 v Mariboru zbor sodeluje že četrtič. Ima pa tudi že srebrne plaketo. Cerkljanskemu občinstvu se b( predstavil tudi 64-članski Akadem ski pevski zbor France Prešeren i: Kranja pod vodstvom Tomaža Faga nela. Zbor že osmič tekmuje v Mari boru, dvakrat pa je prejel za svoj na stop najvišje priznanje — zlato pla keto mesta Maribor. J. Kuhar Debatni večer Radovljica, marca — Foto kine klub Radovljica je pripravil program debatnih večerov s poučnimi strokovnimi predavanji. V prostorih na Kopališki cesti 10 v Radovljici je bilo prvo predavanje iz tega programa že v začetku marca, svoje izkušnje in znanje je članom posredoval Vlastja Simončič. Naslednje predavanje bo 4. aprila, imela ga bo članica domačega kluba Justi Fink. Maja pa se bo vabilu odzval dr. Cene Avguštin s predavanje o oblikovnem in vsebinskem značaju fotografi ie Afrika gostuje v Ljubljani Ljubljana, 21. marca — Jutri, v soboto, ob 19.30 bo v Šentjakobskem gledališču nastopilo kranjsko Gledališče čez cesto z Afriko Milana Jesiha. Ljubljanskemu občinstvu se sedemnajst članov eksperimentalnega gledališča predstavlja po uspešni premieri v začetku marca in po dveh ponovitvah. Paradoksalno Jesihovo gledališko satiro bodo ponovili še v četrtek, 27. marca, ob 19.30. Afriko, ki jo je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za poe zijo Milan Jesih napisal pred osmimi leti, je režiral Iztok Ali-dič, gib je izdelala Dragica Klavo-ra, scenograf je bil Blaž Basaj, kostumografka pa Hilda Zaletel. D. Papler GLAS 6. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 21. MARCA Krajani Bitenj, Jošta, Sv. Duha in Žabnice praznujejo V Bitnjah gradijo prostore Bitnje, 18. marca — Organizator letošnjega praznovanja v štirih krajevnih skupnostih v kranjski in škofjeloški občini je krajevna skupnost Bitnje — v spomin na 44-letnico herojske borbe Selške čete Cankarjevega bataljona in smrt narodnega heroja Staneta Žagarja ter štirinajstih soborcev. V kletnih prostorih gasilskega doma v Bitnjah urejajo prostore »Praznično razpoloženje res ni najprimernejši čas za negodovanje. Vendar moram omeniti nezadovoljstvo zaradi dveh problemov, s katerima se ubadamo že precej časa; krajani vodstvu krajevne skupnosti in organizacijam pogosto očitajo, da premalo naredimo. Gre za programsko zasnovo o pozidavi Bitenj in za čistilno napravo. Glede pozidave se že dve leti prerekamo s stroko, da se ne da tako enostavno zliti vasi z mestom in da v Bitnjah nihče ne želi zgubiti kmetijske proizvodnje. Tudi kar zadeva napravo, se stvari ne premaknejo nikamor. Zadnji sestanek je bil novembra lani: sklenili smo, da morajo strokovnjaki v enem mesecu predložiti rešitve, po katerih se odplake ne bodo razlivale po Bitnjah. Zdaj so že štirje meseci naokrog, a se ni še nič premaknilo.« Aktivnosti na obeh področjih bodo nadaljevali, so povedali predstavniki vodstva krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij med obiskom v začetku tega tedna. Še posebej pa so poudarili, da je zadnje čase med krajani moč opaziti izredno zavzetost za reševanje skupnih vprašanj in nalog. To na neki način kaže tudi zelo uspešen rezultat nedeljski volitev. Prvič so v krajevni skupnosti zabeležili kar 95-odstotno udeležbo. »Zato nas tudi ne skrbi, da letos ne bi uresničili akcij, ki smo si jih zadali v krajevni skupnosti,« so ugotavljali udeleženci pogovora. »Najpomembnejša akcija, ki že teče, je ureditev kletnih prostorov v gasilskem domu. Krajevna skupnost in organizacije namreč nimamo skupnih prostorov. Zato smo se odločili, da bomo v kleti uredili dvorano in prostor za arhiv. Veliko prostovoljnega dela bomo vložili v ureditev, upamo pa, da bomo dela končali najkasneje do praznika republike. Poseben problem je obnova strehe na gasilskem domu. S celovito obnovo bomo dobili tri večje prostore za sestanke in razne prireditve ter si s tem zagotovili pogoje za še boljše delo društev, organizacij in krajevne skupnosti.« Gasilsko društvo praznuje letos -letnico. Med člani društva in krajani že nekaj časa poteka akcija za nakup novega gasilskega avtomobila. Ne skrbi jih, da ne bi uspeli. Od letošnjih večjih akcij pa velja omeniti še ureditev pokritih avtobusnih postajališč. »Celotno dokumentacijo za ureditev desetih postajališč že imamo. Računamo, da bomo nekaj denarja dobili iz združenih sredstev, precej pa bo treba tudi prostovoljnega de- Koordinacijski odbor za krajevni praznik vabi vse ljudi, zlasti mladino, da se udeležijo množičnega zborovanja na Planici in tudi vseh drugih tekmovanj in prireditev v počastitev praznika. la. Letos nameravamo postaviti šest postajališč za medkrajevni avtobusni promet in eno za lokalnega. Za prihodnje leto bi nam ostala še tri postajališča. To bo prispevalo k boljši urejenosti kraja. Če bi uspeli, da bi upravljalec uredil tudi cesto do pokopališča in parkirni prostor ob njem, bi se v Bitnjah res marsikaj spremenilo.« Zadnje čase pa so, skupaj s pripravami na volitve, vse aktivnosti potekale v pripravah na krajevno praznovanje. V Bitnjah so namreč letos organizatorji praznovanja krajevnih skupnosti Bitnje, Jošt, Sv. Duh in Žabnica v spomin na 44-letnico herojskega boja Selške čete Cankarjevega bataljona in na smrt narodnega heroja Staneta Žagarja ter 14 soborcev. Koordinacijski odbor za praznik, ki je 27. marca, je tudi tokrat pripravil bogat program različnih prireditev. Praznovanje se bo začelo že v nedeljo, 23. marca, s športnimi prireditvami. Na športnem igrišču v Žabnici bo ob 8. uri mali nogomet, katerega organizator je nogometni klub Bitnje. V dvorani Poden v Škof j i Loki bo ob isti uri športno društvo Sv. Duh organiziralo tekmovanje v kegljanju. V ponedeljek, 24. marca, ob 17. uri bo v Bitnjah gasilska vaja gasilskih društev iz vseh štirih krajevnih skupnosti, v torek, 25. marca, ob 16. uri se bo v kulturnem domu Ivana Cankarja pri Sv. Duhu začelo tekmovanje v namiznem tenisu za pionirje, mladince in člane. Organizator bo športno društvo Sv. Duh. Športno društvo Žabnica bo v sredo, 26. marca, ob 16. uri organizator rokometnega tekmovanja. Tekmovanje bo na igrišču v Žabnici. Osrednja svečanost v počastitev praznika bo med tednom v četrtek, 27. marca. Ob 17. uri bodo na pročelju hiše številka 40 v Spodnjih Bitnjah odkrili spominsko ploščo borcu VDV Romanu Smoletu-Mi-šku. Ob 18. uri bo v gasilskem domu v Bitnjah slavnostna akademija s kulturnim programom. Po šahovskem tekmovanju, ki bo v petek, 28. marca, ob 16. uri v gasilskem domu v Bitnjah, pa bosta v soboto, 29. marca, na programu osrednji prireditvi v počastitev skupnega praznika. Ob 7.30 se bodo izpred gasilskega doma v Bitnjah podale patrulje na tradicionalni pohod Po poteh Rovta. Ob 10. uri bo na Planici nad Crngro-bom množično zborovanje udeležencev NOB, aktivistov OF, mladine in občanov kranjske ter škofjeloške občine. j± Žalar Na Brezovici pri Kropi bo 45 novih hiš Gručasto naselje s stikajočimi se garažami Radovljica, 11. marca — Zazidalni načrt za območje Brezovice pri Kropi bo kmalu javno razgrnjen v avli radovljiške občinske skupščine, v Plamenu in Iskri Lipnici ter v krajevnih skupnostih Srednja Dobrava in Kropa. Do leta 1990 naj bi zgradili 24 stanovanjskih hiš in potem še 20 ali 21. 2,7 hektara veliko zemljišče, zahodno od obstoječe novejše pozidave na območju Brezovice pri Kropi, je bilo že v minulem petletnem obdobju namenjeno za zasebno stanovanjsko gradnjo, vendar so se pripravljalna dela zavlekla, tako da bo do uresničitve zazidalnega načrta prišlo šele v tem srednjeročnem obdobju. Zavod za urbanizem Bled je že pripravil načrt, ki predvideva gradnjo v dveh stopnjah: v prvi, do leta 1990, gradnjo 24 stanovanjskih hiš v štirih gručah in potem še postavitev 20 ali 21 hiš v treh gručah. V novem naselju se bosta po dve in dve hiši stikali z garažami in bosta imeli pri vhodu tudi skupno dvorišče — vse to z namenom, da bi zemljišče čimbolje izkoristili. Andrej Golčman, predsednik radovljiškega komiteja za urejanje prostora in varstvo okolja, je v torek na seji izvršnega sveta povedal, da bodo ia javni razgrnitvi zazidalnega načrta predstavili dve arhitekturni rešitvi novih stanovanjskih hiš in se bodo ljudje lahko odločali med dvema možnostma. • Do novega naselja bodo podaljšali že Dbstoječo cesto, ki vodi od križišča v Lipnici; pitno vodo bodo zagotovili z obnovo vodovoda na desnem bregu Save in električno energijo s postavitvijo nove transformatorske postaje, za odvajanje odpadnih voda pa bodo morali lastniki zgraditi greznice s ponikoval-nico. C. Zaplotnik Obrezovanje in škropljenje Podvin - Kmetijsko posestvo Poljče m Sadjarsl o < ■ Slovenije bosta filtri, 22. mai i a, ob 9, uri v sadovnjaku Rešje pri Pc Ivinu pripravila tradicio-laln. prikaz bn ovanja in škropljenja sadnega drevja. Sodelovala bosta lip . inž. agronomije' \iileva Kač iz Zaiti a lr. dipl. inž. agronomije Tine Bene-lifij iz Resja. Obnovljena dvorana v Žireh — Za praznik žena so v Zireh odprli tudi prenovljeno dvorano v kulturnem domu. Obnova je veljala 45 milijonov dinarjev, podprlo pa jo je žirovsko združeno delo. Razen zunanjosti so obnovili razpadajoči vhod in ostrešje ter uredili centralno ogrevanje. V notranjosti so uredili tudi vse druge inštalacije, izolacijo, stranišča in preddverje, dvorano so tudi na novo oblekli. Podobno so uredili tudi malo dvorano. V lepem prostoru za kulturne in zabavne prireditve bodo poslej tudi člani DPD Svoboda lahko delali in pokazali še več. — H. Jelovčan — Foto: F. Perdan OD TU IN TAM... 1 Nova trgovina v Zvirčah — V Zvirčah so dobili novo trgovino, ki zdaj raze Mercatorjeve v Kovorju dobro dopolnjuje preskrbo z živili in drugimi izdelki. Trgovina meri prek 90 kvadratnih metrov, uredil pa jo je zasebnik Dušan Mavric. Prizadeva si, da bi bila trgovina čimbolje in redno založena, pri čemer pa zelo pogreša telefon. Upa, da ga bo kmalu dobil. Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 19. ure. Ob sobotah popoldne jt odprta od 15. do 17. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. — D. P. — Fot F. Perdan Drevi proslava za praznik Kranj — Po otvoritvi strelišča za zračno puško v kletnih prostorih vrtca Janina 21. marca ob 16. uri bo drevi ob 18. uri v Domu JLA tudi proslava s to-variškim srečanjem v počastitev praznika krajevne skupnosti Vodovodni stolp. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi priznanja in plakete krajevne skupnosti, najaktivnejšim delegatom v pravkar končanem štiriletnem mandatnem obdobju pa zahvale. V počastitev praznika bo jutri, v soboto, ob 8. uri na kegljišču Triglava ekipno tekmovanje v kegljanju, v nedeljo ob 8. uri pa v kletnih prostorih vrtca Janina ekipno tekmovanje v streljanju z zračno puško. Novo vodstvo tabornikov Kranj — Taborniki odreda Albina Drolca v Stražišču so na letni konferenci konec februarja ugotovili, da so kljub kadrovskim težavam sredi minulega leta uspeli uresničiti nekatere pomembne naloge. Pripravili so zimovanje na Joštu in letni tabor v Fazani, kjer so uredili tudi sanitarije in se lotili posodabljanja kuhinje. Člani kluba 1 čiP starešine Sivi jastrebi so organizirali potujoči bor ob Tari, sodelovali pa so tudi naWc goslovanskem zletu klubovcev. Na ied čanju »23. april« v Postojni je petČl1 ska .ekipa osvojila drugo mesto fl|Lt slovenskimi odredi in nekaterimi e»t< tami iz drugih republik. Na letni konto renči so kadrovsko utrdili upravni hj bor. Med drugim so za novega stadij no odreda izvolili Vuleta Cicmila. A. Kerštaj^f f Prizadevni rezervni *i I ni I Hrušica — Rezervni vojaški star.^ ne v krajevni skupnosti Hrušica v jto-kino klubu Janez Puhar v Kra-111 dodali minuli torek poučno srednje v Vlastjo Simončičem, našim gnanim strokovnjakom za fotopijo, ki prebiva v Gorenji vasi. Že ftstvo, da je prvič predaval v Kra-je bilo zadosten povod za ude-"*bo na njegovem predavanju, med Werim je natrosil prenekatero za-P^vo izkušnjo o fotografskih teh-irran v temnici iz svoje dolgoletne y*kse v ustvarjalni fotografiji. >j3*2animivo je,« je avtor zaupal predavanjem, »da najraje pre-,nfWun doma, čeprav je moje izobra-j 'Vanje o fotografiji obsežnejše v tu-so"»» predvsem v Avstriji, Madžarski 'Nemčiji. V skoraj štirih desetletij * pedagoškega dela z našo mladi-»em skusil marsikaj grenkega. Lnf*tl me boli, da doma vladajo nemoči odnosi do vsakogar, ki nekaj bT* In hoče to znanje razširjati med bi Od teh svojih prizadevanjih je Vlastja Simončič spregovoril v uvodu tudi dvajsetim poslušalcem na predavanju. Seznanil jih je, da otroci v Gorenji vasi že 15 let ustvarjajo fotografije, ki so zaradi posebnosti izdelave znane po vsej Evropi. Fotografija namreč nastaja brez fotoaparata, saj jo omogočajo razni tehnični postopki ob napravah v temnici, ki popeljejo otroka skozi igro do spontanega eksperimentiranja in mu ob njem odkrivajo neizčrpno ustvarjalnost. »Eksperiment je prava pot do napredka,« je svetoval predavatelj in ocenil: »Mlad človek mora znati raziskovati in ustvarjati, da bi odkrival nove možnosti za razvoj! To velja tudi za fotografijo.« Svojo trditev je oprl na kratek opis razvoja fotografije, ki je dosegel neslutene razsežnosti in se danes seli z Zemlje v prostranstvo vesolja. Potlej je osvetlil osnovne pojme na- uka o svetlobi, brez poznavanja katerih se črno-bela fotografija ne bi mogla razviti v barvno. Šele zatem je obiskovalce v mislih spremil v fotografski laboratorij in jim razkril skrivnosti vrste tehnik, ki jih pozna strokovna literatura oziroma so plod njegovih lastnih poizkusov. »Samo človeku, ki poizkuša, nekaj uspe,« je ob koncu predavanja spodbudil znanja željne fotografe. »Fotografija postane zanimiva šele, ko je na njej malo, a je tisto zgovorno. Za to je potrebno veliko dela, ki pa ni zastonj, saj je dobra fotografija v svetu še vedno cenjena.« Svoje predavanje v Kranju je Vlastja Simončič sklenil v pogovoru s fotografi, med katerim so ga zaprosili za ta ali oni nasvet o izdelovanju fotografije. Priložnost za izpopolnitev znanja bodo imeli še na dveh letošnjih predavanjih, h katerim vabi Foto-kino klub Janez Puhar v Kranju predvsem čimveč mladine. S. Saje Priznanje mladim kranjskim risarjem Lidička roža za Tomaža Kranj — Na mednarodni razstavi mladih risarjev v čehoslovaških Lidi-cah je bilo lani razstavljenih okoli 1000 otroških risb: 500 domačih in 500 iz tujine. Prek Centra za likovno vzgojo Vojvodine, ki je bil posrednik in organizator za Jugoslavijo, je tudi osnovna šola Simona Jenka iz Kranja poslala na to razstavo nekaj del. Za razstavo so izbrali 18 risbic jugoslovanskih otrok, od tega pet iz Kranja. Sedaj pa so iz Lidic prišle tudi nagrade. Z najvišjim priznanjem, z medaljo lidičko rožo (lidiško vrtnico), je bilo nagrajenih 20 del. Eno so podelili tudi Jugoslaviji, in sicer Tomažu Štefetu iz 6. a razreda osnovne šole Simona Jenka v Kranju. Ostali štirje razstavljalci iz kranjske šole, Matjaž Druškovič, Miha Novinec, Barbara Košnjek in Miro Mu-jagič, pa so dobili pohvale. Se eno lepo priznanje učencem osnovne šole Simona Jenka, predvsem pa njihovi prizadevni mentorici Jolandi Pibernik. Čestitamo! D. D. Mestna čistilna naprava v Škof j i Loki |Iz odplak očiščena voda, plin in gnojilo S Škofja Loka, 19. marca — Med prvimi v Sloveniji in prva na > f Gorenjskem je bila 1974. leta po zamislih projektanta Igorja Kosa iz Planuma zgrajena loška mestna čistilna naprava na c Suhi. Gradnjo je narekovala onesnažena Sora, ki je bila ob že tako majhnem pretoku vode v sušnih obdobjih še posebno , ^mazana. Lani je šlo skozi čistilno napravo a» & Suhi 82 odstotkov vse uporabljene vode iz vodovoda na območ-i, )u Škofje Loke, medtem ko je bilo I. |^Sore izločenih približno 78 odstotkov vseh loških odplak. Ugoto-^jen učinek čiščenja je povprečno ^obrih 95 odstotkov. Po podatkih Jerveze vodnih skupnosti Slovenije °Xe bilo na čistilno napravo priključnih 13 tisoč ljudi in 85.700 enot ^ptesnaženja industrije. L Industrija v svojih odpadnih vo-ttab nima škodljivih snovi, ker bi Pe sicer biološko čiščenje v čistilni ■J&pravi ustavilo: bakterije bi pogi-■Jile. Zato imata LTH in Gorenjska ^^dilnica tudi svoji čistilni napra-j1« ki odplake toliko prečistita, da i^hko odtečejo v centralno čistilno Napravo. 1 *jt Loška čistilna naprava je me-(0*iansko-biološka z razgradnjo bla-Ko odplake pridejo do čistilne ^^Prave, grablje najprej ustavijo fcV6uke delce. Teh je približno pol fl^Ubičnega metra na dan. Poberejo |lb ven, shranijo v zabojnike in na-zakopljejo v odlagališču odpadkov v Dragi. Glavni del odplak pride s precrtavanjem v prvi bazen, kjer se z ^^Pihovanjem zraka razna olja in 17Jretergenti izločijo, težje snovi, na jJ^irner pesek, se usedejo v bazenu iCv zobniku. Od tam onesnažena ^°da nadaljuje pot po kanalih v ^fjsedalnike in ozračevalnik. V use-t fij*lniku se blato useda, naprava ga tiWa v 8n*"šča, ostala voda pa z ypihovanjem zraka v ozračevalni-RU vzdržuje pogoje za življenje mi- akterije jedo odpadke -h kroorganizmov (bakterij), ki se hranijo z nesnago. Bakterije se usedajo na dno v naslednjem usedalniku, 95-odstot-no očiščena voda pa izteka v Soro. Ker je ta voda segreta na 32 do 35 stopinj Celzija, jo bodo že letos speljali do nove stanovanjske soseske Pod Plevno in jo s toplotnimi črpalkami uporabili za ogrevanje hiš. Večina blata, vsak dan ga je približno 60 kubičnih metrov, se v gni-liščih brez zraka segreva na 32 do 35 stopinj. Tu razpada v vodo, metan, ogljikov dioksid in osnovno gnojilo. Dober izkoristek blata Voda se ločuje od blata in gre ponovno v čiščenje na čistilno napravo, gnojilo kmetje potrosijo na travnike in polja, metan in ogljikov dioksid pa v čistilni napravi name- sto bencina porabijo za pogon motorjev. S tem pridobivajo električno in toplotno energijo. Lani so dobili 215 tisoč kilovatnih ur električne energije, s čimer so pokrili 68 odstotkov potreb po dražji vrsti elektrike. Plina so dobili 150 tisoč kubičnih metrov, toliko kot bi rabili kurilnega olja za segrevanje blata na 32 do 35 stopinj Celzija. Ekološkega učinka čistilne naprave, ki je najpomembnejši, se z denarjem ne da meriti. V Soro odteka dokaj čista voda, plin, ki bi sicer uhajal v zrak, ga usmrajal in v zatišjih postal celo nevaren eksploziv, pa z zajezitvijo varčuje stroške energije, potrebne za delo čistilne naprave. Z lastno električno in toplotno energijo pokrije čistilna naprava približno dve tretjini stroškov. Razgrajeno blato, v katerem ni težkih kovin in škodljivih snovi, se kot gnojilo v celoti vrača v kmetijstvo. Gnojilo kn je cenijo. Ne le zato, ker je zastonj, temveč predvsem zato, ker je blato, ko v gniliš-ču razpade, že razgrajeno in je za rastline bolj hranljivo kot hlevski gnoj, ki se v zemlji počasi razgrajuje. Pri prevozu gnojila iz blata ni smradu kot pri gnojevki. Lani so kmetje zvozili 2700 kubičnih metrov gnojila. Povečanje čistilne naprave Ljudje s Suhe so čistilno napravo sprejeli. Odplake ne smrdijo. Ropot je karseda prikrit. Ponoči naprava ne dela polno, ker so potrebe manjše. Tudi plin je varno spravljen. Seveda pa je tako le, če naprava nemoteno dela, če ni okvar. Zato v Tehnikovi temeljni organizaciji Komunalne dejavnosti dajejo velik pomen vzdrževanju. Po letu 1995 je predvidena povečava čistilne naprave na Suhi na zmogljivost 100 tisoč enot. V Železnikih, kjer je prirejena za 2500 ljudi, se bo po letu 1990 povečala na 6000 do 7000 enot, v Žireh pa je že v tem petletnem obdobju predvidena povečava s 5 tisoč na 10 tisoč enot, če bodo Žirovci širitev sofinancirali. Novo čistilno napravo načrtujejo v Gorenji vasi, razmišljajo pa tudi v nekaterih drugih manjših krajih. H. Jelovčan Kranj, 18. marca — Planinsko društvo Kranj je priredilo sprejem za svojega člana Toma Česna po velikem alpinističnem dosežku v tujih gorah. Z njim so skromno označili pogumno dejanje, ki društvu pomeni, kot je ocenil njegov predsednik, več od medalje s svetovnega prvenstva. Zato je planinsko vodstvo v Kranju sklenilo, da bo alpinista Česna predlagalo za dodelitev Bloudkove nagrade. Gostu sta čestitala tudi predsednik kranjske občinske skupščine in predstavnik ZTKO Kranj, ki sta mu izročila spominska darila. V Zvezi telesnokulturnih organizacij niso storili napak, kot je ugotovil njen funkcionar Borut Farčnik, da so pred dvema letoma kljub nasprotovanjem uvrstili alpinizem med vrhunske športne panoge v kranjski občini, zato bodo za njegov razvoj primemo skrbeli še naprej. (S) — Foto: F. Perdan Proizvodna praksa srednješolcev Ne sprašujte, da ne boste neumni Jesenice, marca — Jeseniško gospodarstvo ima porazno kvalifi kacijsko strukturo, a se še za štirinajst dni brani dijakov, ki morajo opravljati proizvodno delo Ko so profesorji družboslovne usmeritve na Jesenicah prosili delovne organizacije, naj dijakom omogočijo štirinajstdnevno proizvodno delo (brezplačno ali s skromno denarno nagrado), se je spet izkazalo, kako malo je naše usmerjeno izobraževanje povezano s »potrebami in zahtevami« združenega dela. Kaj malo mu je mar za kader, čeprav ima zastrašujoče nizko kvaliiikacij-sko strukturo. Od 96 delovnih organizacij se jih je le petnajst zganilo in napisalo pritrdilni odgovor, pet jih je reklo ne, 77 organizacij pa je prošnjo vrglo v koš. 208 dijakov se je potem znašlo, kakor je vedelo in znalo ali kakor so jim pomagali prizadevni profesorji. Strahoma so odhajali v delovne organizacije, kjer so jih hoteli ali ne. Izkušeni pedagogi so jih pospremili na pot z obilo nasvetov, kako se morajo obnašati in kako morajo delati, če se nočejo vrniti v šolo s slabo oceno, ki se jim bo vpisala v spričevalo. Zaskrbljeni razredniki so celo obljubili, da jih na proizvodnem delu obiščejo. Pred letom dni je prišla odlična d) jakinja v trgovino. Deklic je delal kar so mu ukazali, ko pa se je plahe pozanimal, kaj naj še dela, se je za poslena trgovka zadrla: »Kaj pti sprašuješ, ali nič ne vidiš?« Deklett je po štirinajstih dneh zapisala slabe oceno, ki ji je pokvarila odlično spri čevalo. Ali: dijakinja je delala v pisarni, tipkala je, in ker je preveč spraševala, kaj pomenijo kratice DRZ, PŠZ ŠMLP in druge iz našega birokrat skega lepopisja, je dobila poučn< lekcijo: »Punca, ne sprašuj preveč Bodo mislili, da si neumna!« Tako zdaj nič ne sprašujejo — da ne bi bili neumni — tistih štirinajs dni, kolikor traja nujna praksa, ki j< le ena izmed cvetk našega usmerje nega izobraževanja. Leta in leta sc že piše, kako porazna je ta praksa ki v resnici nič ne da, (ker ne mor* dati), pa nič! Upati je le, da jo novf reforma usmerjenega izobraževanj? ukinja ali vsaj spreminja za ko ristnejše delovne in izobraževalne učinke. D. Sedej Čistilna naprava za mesto Jesenice Jeseničani zbirajo denar za čistilno napravo Jesenice, marca — Denar za novo čistilno napravo naj bi zbral tudi po samoupravnem sporazumu v delovnih organizacijah Skupna vrednost je 113 milijonov dinarjev. V jeseniški občini se že nekaj let pripravljajo na gradnjo čistilne naprave na Javorniku. Zdaj so se domenili, da jo bodo začeli graditi letos, čez dve leti pa naj bi bila končana. Če predvidevamo inflacijo, naj bi bila končna vrednost čistilne naprave 113 milijonov dinarjev. Denar zanjo naj bi dobili iz več virov. Po samoupravnem sporazumu za razširjeno reprodukcijo, s kanalščino torej, naj bi zbrali 11 milijonov, delovne organizacije jeseniške občine pa naj bi po samoupravnem sporazumu zbrale 18 milijonov dinarjev, 15 milijonov dinarjev predstavljajo sredstva območne vodne skupnosti, 13 milijonov dinarjev pa so krediti banke. Jeseniška komunalna skupnost bo dala denar za začetne geološke raziskave. V novi čistilni napravi, ki naj bi stala na Javorniku poleg Save, naj bi se zbirale odpadne vode mesta Jesenic, Javornika in tudi Hrušice. Čistilna naprav bo takšna, kakršna že stoji v Domžalah in v Skofji Loki; gre za biološko čiščenje odplak — mrtvo blato naj bi dalo čisto vodo v 90 odstotkih. Lokacijsko odločbo imajo, odobren je tudi investicijski program v banki, zdaj pa so vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje. Čistilna naprava bo čistila le kant lizacijsko vodo in ne industrijskih odpadnih voda. Umazana voda bc pritekala v usedalnike, se ustrezne čistila, blato pa naj bi potem vozil; na polja in travnike ter ga zasipavali z zemljo. Investitorji zagotavljajo, da naprava ne bo hrupna, obenem pa ob primerni tehnologiji ne bo v okolici nobenega smradu. V jeseniški občini imajo manjšo čistilno napravo pri klavnici, tam jt~ tudi zbiralnik, iz katerega bo pritekala voda v novo čistilno napravo. Na Javornik naj bi napeljali tudi odpadne vode s Hrušice in s platoja ob karavanškem predoru. Pri Elimu naj bi zato v prihodnjem letu zgradili zbiralnik. V delovnih organizacijah se že odločajo o tem, koliko denarja naj b> prispevali za gradnjo nove čistilne naprave. Medtem ko bodo Jesenice dobile nujno napravo, ki bo čistile vse odpadne vode klavnice, bolnice sanitarne vode mesta in meteorne odpadne vode, pa bo dolgoročne vredno pomisleka tudi to, da bi morali takšne ali manjše čistilne napra ve zgraditi tudi v Zgornjesavski doli ni. Nujno bi jih potrebovali v Moj strani, predvsem pa v Kranjski gori. D. Sedej GLAS 8. stran ZA DOM IN DRUŽINO. IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK. 21. MARCA KJE JE MEJA MED- URADHO IH TRADICIOMALHO VZHODHO MEDIC I HO V delovanju človeškega telesa so dogajanja, ki jih poskuša tradicionalna vzhodna medicina koristno uporabiti pri zdravljenju nekaterih bolezni in stanj. Ne gre torej za nobeno ča-rodejstvo; to je znanje o silnicah, ki jih lahko vključimo v premagovanje bolezni in lajšanje bolečin. Poznamo že toliko oblik in načinov, da mora zdravnik, ki je res strokovnjak v tej zvrsti medicine, dobro vedeti, katero metodo bo uporabil pri zdravljenju. Prav zato obstaja resna nevarnost, da se pojavijo med zdravniki, ki »se gredo« tradicionalno vzhodno medicino, tudi popolni šarlatani, ki se zanašajo na učinek skrivnostnosti te, druge in drugačne medicine, ki menijo, da bolnikom njihov poseg pač ne bo škodoval. Zdravnik je poklicno enako odgovoren za tradicionalne zdravilne postopke, če jih izvaja, tako kot za druge oblike zdravljenja. V zadnjih letih je tradicionalna vzhodna medicina pri nas toliko napredovala, da ni več treba iskati strokovnjakov v inozemstvu. To je dobro, ker je pri nas ta zvrst zdravljenja bolj ali manj nadzorovana in je manj nevarnosti za strokovne napake. Ko se odločate za akupunkturo ali drugo obliko tradicionalne medicine, morate upoštevati nekatera pomembna načela: • Diagnoza mora biti znana, ker b« »pacanje«, na primer pri raku, povzročilo prepozno ustrezno zdravljenje, ki bi bilo — če bi se začelo dovolj zgodaj — uspešno. • Zdravnik, ki zdravi po tej metodi, mora biti ustrezno in dodatno izobražen, imeti mora velike izkušnje, biti mora odličen diagnostik in vedeti mora, kdaj pride tradicionalna medicina v poštev. • Izogibajte se zdravnikov, ki nikakor niso uspeli v uradni medicini (kaj hitro se razve za njihove napake) in so svoje neznanje zavili v plašč bolj skrivnostne in najbrž manj odgovorne vzhodne medicine. • Posvetujte se s svojim domačim zdravnikom, preden obiščete zdravnika, ki izvaja tradicionalno vzhodno medicino. Naši nasveti nikakor ne odklanjajo tradicionalne medicine. Pri vsaki bolezni pa vendar ne pomaga! dr. Tone Košir Iz slovenske narodne kuhinje Smetanova pijucka Potrebujemo 2 kg svinjskih ali telečjih pljuč, 10 dkg olja ali masti, 5 dkg moke, 1 čebulo, 3 stroke česna, ma-jaron, poper, lovorov list, limonino lupinico, sol, kis, 1/2 dl smetane. Kuhana pljuča zrežemo na rezance. Na vročo maščobo KUHARSKI RECEPT damo sesekljano čebulo in česen. Ko zadiši, dodamo pljuča. Nekoliko prepražimo, pomokamo in zalijemo. Jed solimo, odišavimo s poprom, lovorovim listom in limonino lupinico. Nazadnje še okisa-mo in prilijemo smetano. Smetanova pljučka kuhajo gospodinje v Prekmurju. Resnične s sodišča Sodnik: »Kako to, da imate s tožiteljem kar tri nezakonske otroke?« Tožiteljica: »Rekel mi je, da me bo vzel, ko bo utegnil.« Ko me je jemal v službo, je dejal: »Pri nas ti ne bo manjkalo ne dela ne jela pa še kaj ti bom primaknil.« Jesti je bilo res dovolj, primaknil pa mi je vedno le še kakšno delo. Res sva si na sejmu udarila v roke. A ko sem opazil, da mi je podtaknil slabo kravo, sva se udarila po gobcu. Imela je grdo navado, da je stopila na prag in zaklicala: »Kosit, kosit!« Brž sem pritekel, misleč, da je kosilo, ona pa mi je pokazala na koso. Ko nisem več vzdržal, sem jo brcnil in šel. HIIJŠAHJE POMEHI POMLADITEV <»> Shujševalna kura brez predpisov Privoščite si dober zajtrk, ker je to najpomembnejši obrok. Začnite s kozarcem sadnega soka, po možnosti iz presnega sadja (lahko je tudi konzerviran, če ni sladkan). Če ste zjutraj utrujeni in vznemirjeni, spijte sok takoj, ko vstanete. Tako se vam bo povečal krvni sladkor in se boste bolje počutili. Tudi beljakovine morajo biti sestavni del zajtrka. Izbira je velika: presna jajca — mehko ali trdo kuhana, zakrknjena ali pa razžvrkljana s slanino; omleta s sirom; pusta govedina; 10 dkg najbolj priljubljenega mesa: zmlete govedine, jetrc, rebrc, zrezka, mešanega mesa na žaru; 75 g skute. Privoščite si rezino kruha iz debelo zmlete moke ali rži, lahko je tudi prepečenec, z malo masla ali še bolje s sončničnim maslom in 2 del mlečne kaše. Ko hujšate, je najbolje, da opustite žitno kašo in kosmiče. Za kosilo čim več solate! Veliko mero svoje najljubše beljakovine zmešajte v skledo solate (lahko tudi paradižnikov, kumaric, redkvic ali zelene paprike). Od beljakovin pa izberite: trdo kuhana jajca, pusto meso ali ribe, sir, sojo v zrnju, skuto ali jogurt. Solato zabelite z žlico majoneze ali jedilnega olja. Kosilo za pisarniške delavce pa lahko sestavljajo pol litra mleka, jogurt, dve trdo kuhani jajci, jabolka ali pomaranča. Popoldanska malica naj bo jogurt, mleko ali jajčni poživil-ni napitek, pest neslanih mandljev ali bučnih semen. Čas večerje je čas počitka. Pol ure pred večerjo spijte velik kozarec poživilne pijače — zelenjavni sok ali obogaten paradižnikov sok (v njem razžvrkljajmo 2 do 3 žličke jedilnega kvasa, dodamo ščepec soli in rezino limone). Sprostite se in spočijte; tako se vam bo povečala količina krvnega sladkorja. Za večerjo pojejte vsaj četrt kilograma pustega mesa, ribe, perutnine ali sira; veliko skledo zelene solate, zabeljeno z žlico olja ali majoneze; hitro skuhano zelenjavo z žličko sončničnega masla, olja ali margarine. Enkrat na teden je lahko na vrsti rahlo pečen krompir. Za poobedek pa presno sadje, lešniki ali sir. Pri obroku lahko pojeste tudi kos kruha ali prepečenca s sončničnim maslom. Na koncu obroka je najbolje piti mleko ali mlačno kavo, nikakor pa ne smete med obrokom piti vode. Lahko jo pijete le med posameznimi obroki. Iz opisanega lahko ugotovite, da imate v hrani veliko izbiro. Vsakdo bo znal pripraviti okusne in hranilne jedi. Z dieto, ki je bogata z beljakovinami, zmerna z maščobami in revna z ogljikovimi hidrati, boste shujšali in boste bolj zdravi. KOZMETIČKA HEGA STARIH LJUDJjj Stari ljudje imajo nohte na nogah pogosto zelo trde inll bele, na podplatih pa na več mestih otiščance in trdo kožo™* nevšečnosti lahko odpravijo ali vsaj omilijo. Noge naj si; dvakrat na teden okopajo v topli vodi, ki ji dodajo veliko jodove soli na približno 4 litre vode (jodovo sol kupimo v— karni). Po desetminutni kopeli noge dobro obrišemo; pose'05 skrbno moramo osušiti kožo med prsti, ker se na vlažno t j naselijo glivice, ki povzročajo srbenje, mehurčkaste izpuši)^ in ranice. Nato nanesemo doma pripravljeno mazilo na zijgg beljene nohte in trdo kožo, pokrijemo namazane dele s č mi, prepranimi in prelikanimi krpicami in nogo povijeiD.15 povojem. Mazilo pripravimo doma iz 1 dag salicila in 9 U5 svinjske masti. Lahko pa v lekarni kupimo že priprav 10-odstotni salicilni vazelin. Mazilo s povojem naj ostan^ nogi do naslednje kopeli. V kopeli nato ostrgamo del trde že, ki se odlušči brez težav, in opilimo nohte kolikor se da, tem pa mazilo spet namažemo in nogo povijemo. Kopel in ).5q zanje ponavljamo toliko dni, da izginejo trda koža in kf pijem podobni nohti. Ponovni nastanek trde kože prepreči če večkrat na teden okopamo noge v slani vodi in nato vtrtj v kožo ribjo mast. 5.00 PTICAM PRIPRAVIMO GHEZDA m .00 Pticam nastavljamo za gnezdenje najraje gotove valili* Po starih drevesih so lahko zelo dober nadomestek za di£-25 ne, ki jih je vse manj, duplarice pa jih za gnezdenje mol imeti. Dupline sinic imajo vhod širok 32 do 24 mm. V njih se naselita tudi vrtna rdečerepka in vijeglavka. Seveda pa v tg^ dupline prihajata tudi poljski in domači vrabec, pa tudi ndVcrca: amer astron. film POT V n¥tS0UE ob 17. in 20. uri 2V KRANJ STORŽIČ t ■ marca: franc. akcij, film OPE-20AClJA HARPUN ob 16., 18. in uri, 22. marca: franc. akcij. OPERACIJA HARPUN ob in 20. uri, amer. komedija ,. NJA PRILOŽNOST ob 18. r\i' 23. marca: franc. akcij, film s ^ERACIJA HARPUN ob 14. K. }»ri, nem. erot. film RESNICE ZGODBE XIII del ob 16. uri, v^rtiiera jugosl. drame TAJ-rfjJN.SKA KANASTA ob 20. uri, "n 25. marca: amer. akcij, ij^ ZASLEDOVALCI ob 16., 18. 'ifii Ur'> 26. marca: amer. akcij. K53 ZAROTA V SAN FRANCIS [S* »mer iilSA ob 16 ob 16., 18. in 20. uri, 27. mar-erot. film SVET SEK 18. in 20. uri. TRŽIČ ■n 27. marca: amer. glasb AMAL-EUS ob 19.30, ^arca: franc. komedija BO GOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16. in 18. uri, premiera amer. akcij, film LOV NA MOŽA ob 20. uri, premiera angl. pust. filma GREYSTOKE - LEGENDA O TARZANU ob 22. uri, 23. marca: amer. akcij, film ZAROTA V SAN FRANČIŠKU ob 15. uri, amer. akcij, film LOV NA MOŽA ob 17. in 19. uri, premiera amer. srhljivke POŠAST ob 21. uri, 24. in 26. marca: amer. fant film TERMINATOR ob 17. in 19. uri, 25. marca: amer. astron. film POT V VESOLJE ob 16. in 19. uri KAMNIK DOM 22. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 16. in 19. uri, 23. marca: amer glasb, film AMADEUS ob 15., 18. in 21. uri, 24. marca: amer. astron. film POT V VESOLJE ob 17. in 19. uri, 25. marca: amer. vojni film POBEG V ZMAGO ob 18. uri, ob 20. uri gledališka predstava SEK PLOZIJA, 26. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri, 27. marca: amer. glasb, film AMADEUS ob 17. in 20. uri DUPLICA 22. marca: nem. erot. film RESNIČNE ZGODBE XIII. del ob 20 uri, 23. marca: hongk. film NEPREMAGLJIVI BRUCE LEE ob 15. uri, amer. komedija ZADNJA PRILOŽNOST ob 17. in 19. uri, 26. marca: amer. akcij, film ZASLEDOVALCI ob 20. uri, 27. marca: amer film NEŽNO USMI LJENJE ob 20. uri JESENICE ŽELEZAR 21. marca: amer. fant. srhljivka TERMINATOR ob 17. in 19. uri, premiera amer. akcij, filma ZASLEDOVALCI ob 21. uri, 22. marca: amer fant. srhljivka TERMI- NAIUR ob 17. in 19. uri, premie ra amer. filma NEŽNO USMILJENJE ob 21. uri, 23. marca: amer. risani film ZAJČEK DOL GOUHI NA MAH DVE MUHI ob 10. uri, franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 15. uri, amer. fant. srhljivka TERMINA TOR ob 17. in 19. uri, 24. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 17. in 19. uri, 25. marca: amer film NEŽNO USMILJENJE ob 17. in 19. uri, 26. marca: amer. astron. film POT V VESOLJE ob 16. in 19. uri, 27. marca: amer. film VRNITEV MOŽA TRINITA ob 17. in 19. uri JESENICE PLAVŽ 21. marca: amer. erot. film SVET SEKSA ob 18. in 20. uri, 22. in 23. marca: amer. akcij, film ZASLEDOVALCI ob 18. in 20. uri, 24. marca: amer. akcij, film ZA ROTA V SAN FRANČIŠKU ob 18. in 20 uri, 25. marca: franc komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 18. in 20. uri, 27. marca: jugosl. ljub. film ZA SREČO SO POTREBNI TRIJE ob 18 in 20. uri KRANJSKA GORA 21. marca: amer akcij film LOV NA MOŽA ob 18. uri, 22. marca: avstral. film NE DAM SVOJE HČERKE ob 20. uri, 25. marca: amer film VRNITEV MOŽA TRI NITA ob 20 uri DOVJE 23. marca: amer. srhljivka KO ZAZVONI TELEFON ob 19. uri ŠKOFJA LOKA SORA 21. marca: nem . film TIFFANY ob 18 in 20 uri, 22. in 23. marca: amer. glasb, film BREAKDANCE II ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI 21. marca: amer. glasb, film BREAKDANCE II ob 18. in 20. uri, 22. marca: nem. erot. film TIFFANY ob 20. uri, 23. marca: amer. komedija NOČNA IZME NA ob 18. in 20. uri _POLJANE__ amer. komedija N OČNA IZME NA ob 19. uri, 23. marca: amer. akcij, film ŽELO II ob 17. uri RADOVUICA 21. marca: jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 20. uri, 22. marca: jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 18. uri, danski erot film SEKSUALNA FANTAZIJA ob 20. uri, 23. marca: danski erot. film SEKSUALNA FANTAZIJA ob 18. uri, jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 20. uri, 24. in 26. marca: franc film OA ZA DEKLET NA STRANPOTU ob 20. uri, 25. marca: danski erot. film SEKSUALNA FANTAZIJA ob 20. uri, 27. marca: ital. film KALIGULINE SUŽNJE ob 20 uri BLED 21. marca: amer film IZGUBLJENI ARTHUR ob 20. uri, 22. marca: amer. film IZGUBLJENI ARTHUR ob 18. uri, amer. film NINDŽA III ob 20. uri, 23. marca: amer. film NINDŽA III ob 18. uri, amer. film BREAKDANCE ob 20. uri, 24. in 25. marca: jugosl. film NI LAHKO Z MOŠKIMI ob 20 uri, 26. in 27. marca: danski erot. film SEKSU ALNA FANTAZIJA ob 20. uri BOHINJ * 22. marca: amer film BREAKDANCE ob 20. uri, 23. marca: amer. film IZGUBLJENI ARTHUR ob 18. in 20. uri, 27. marca: franc. film OAZA DEKLET NA STRANPOTU ob 20. uri 1 2 3 U 5 5 7 8 9 10 11 12 ■ 13 K. N 15 U 16 17 m 18 19 ■ 20 I 21 22 23 1 2k 25 ■ 2& M 27 28 29 30 31 m 32 ■ 33 % 35 u 36 37 38 NAGRADNA KRIŽANKA Vodoravno: 1 luka, 7. grm z lešniki, 12. tiskarska mreža, 13. starejši ameriški filmski zvezdnik (Garry), 14. nemška ilustrirana revija z milijonsko naklado, 15. potujoči starogrški pevec, 16. dolgorepa papiga, 17. teža ovojnine, 18. šok, 20. začetnici naravoslovca Kopernika, 21. mednarodni jezik, 24. staroslovanska pijača, 26. rojstno mesto Karla Marxa, 27. izumrla veja st3rih Slovanov, 30. čebelji proizvod, strd, 32. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi Ostio, 33. površina, območje, 34. naprava za tkanje, 36. žitni plevel s škrlatnimi cvetovi, 37. knjigovodski račun, 38. ničvred-než, malopridnež Navpično: 1. del roke, 2. obrok odplačevanja posoji- la, 3. reka v Franciji, ki teče skozi Grenoble, 4. poželenje, sla, 5. barva kože, polt, 6. kemijski znak za argon, 7. sukno iz grobe volne, 8. različna samoglasnika, 9. belgijsko mondeno zdravilišče, 10. ameriški skladatelj musiclov (Jerome), 11. vzhodnjaško žganje, 13. naš doslej najuspešnejši telovadec vseh časov (Miroslav), 15. mejna reka med SZ, Iranom in Turčijo, 18. reka, ki teče skozi Pariz, 19. ženska v letih, 22. jus, 23. ameriški filmski igralec (Ryan), 24. mesto v SZ, ob Irtišu, kulturno središče Sibirije, 25. dvanajst mesecev, 28. sovjetski šahovski velemojst9r (Mihail), 29. ime ruskega slikarja Repina, 31. del tedna, 33. prebivrlec antične Aonije, 35. enaka so-glasnika, 36. avtomobilska oznaka Karlovca. Sestavil: R. Noč Prejeli smo 144 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado 500 din, prejme Ivanka Hvalica, Tržič, Cankarjeva 13, 2. nagrado, 300 din, prejme Špela Soklič, Preddvor, Ho-temaže 91, 3. nagrado, 200 din, prejme Dragaša Kalan, Škofja Loka, C. talcev 8. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 26. marca do 9. ure na naslov: ČP Glas Kranj, Moše Pijade 1 — 2 oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 500 din, 2. nagrada 300 din in 3. nagrada 200 din. Rešitev nagradne križanke z dne 14. marca: sklep, re-seda, loara, amtrim, antar, dor, ra, tetanus, pet, arno, ah, brki, noe, kvadrat, el, kra, repin, konrad, slovo, srečka, taras. GLAS 10. STRAH PETEK, 21. MARCA 1986 REPOB "t Primož Trubar pred Mayrjem — V kratkem predahu med snemanjem je Polde Bibič v preobleki in maski okoli petdeset let starega Trubarja z igralskimi kolegi (ob njem je Božo Šprajc) ujel nekaj minut sončnega dopoldneva. — Foto: L. M. Primož Trubar na kranjskih ulicah Okoli 500 statistov, članov kranjskih kulturno-umetni-ških društev, nastopa v nadaljevanki o Trubarju brezplačno. Bolje povedano — honorar za vse snemalne dni so namenili svojim kulturnoumetniškim društvom. Vsekakor gre za lep kulturni posluh ljubiteljske dejavnosti. Šešir iz škofje Loke, eden od sponzorjev TV nadaljevanke, je za snemanje pripravil okoli 200 klobukov po tedanji modi. V Šeširju še imajo nekaj strojev, na katerih lahko po stari tehnologiji delajo tudi taka pokrivala, ki bi jih sicer za snemanje morali uvoziti. V kranjskem I bi j u so za snemanje narezali kar precej deset metrov blaga za opremo poročne dvorane v Mestni hiši, ki se je med snemanjem spremenila v škofovske prostore. Znali so prisluhniti tudi željam scenografke Sete Mušičeve in so čez noč prebarvali blago v zaželeni barvni odtenek. SNEMANJE TV NADALJEVANKE m Primož Trubar na kranjskih ulicah Kranj, 21. marca — Že ves teden snemajo v kranjski mestni hiši notranje prizore za nadaljevanko o Primožu Trubarju. Jutri, v soboto, se bo ekipa ljubljanske televizije preselila pred župnijsko cerkev, kjer bodo posneli nekaj množičnih prizorov. Pri snemanju sodeluje 500 članov iz dvajsetih kranjskih kulturno-umetniških društev. Huronsko vpitje, ki je prihajalo te dni celo skozi debele zidove kranjske Mestne hiše, je bolj kot na razigrano svatova-nje spominjalo na gostilniški prepir, ki se že bliža vrelišču. In res je šlo za to — celo glinasti vrči so leteli po tleh, da se je razlivala žlahtna pijača. Potem pa je režiser Andrej Sto-jan rekel: »Kamera, stop!« Razgrajaško navdahnjena truma v zakajeni strebriščni dvorani - plamenice se močno dimi-jo — se je umirila in jo udarila ven na svež zrak ali pa čez cesto v gostilno Mayr na sok in sendvič. V premoru med snemanji televizijske nadaljevanke o Primožu Trubarju so si Kranjčani lahko napasli oči na meščanih, ki so v oblačilih po modi iz 16. stoletja postavali na Titovem trgu, dokler jih niso poklicali v Mestno hišo, kjer so se znova razvnemali ob ver- skih vprašanjih tedanjega časa. Te dni je bil okoli Mestne hiše, sicer zaprtega mestnega središča, promet popolnoma ustavljen, da se hrup motorjev ne bi bil zapisal na snemalni trak. »Vse poteka po programu,« je bil zelo kratek režiser Andrej Stojan. »Doslej ni nobene zamude, nadaljevanko naj bi namreč posneli v 54 snemalnih dneh.« Ker pa vedno vse ne gre po sreči, je za nadaljevanko predvidena tudi zgornja meja — 74 snemalnih dni. Televizijska ekipa, ki je začela snemati v Kranju minulo nedeljo, bo še ves teden snemala notranje prizore v Mestni hiši, konec tedna pa se bo preselila pred župnijsko cerkev, kjer naj bi v soboto in ponedeljek posneli tudi zunanje kadre: prihod nadvojvode Karla do ljubljanske stolpnice in v ponedeljek procesijo. Stebriščna dvorana — Kranjska dvorano in stebriščno dvorano ekipi. — Foto: L. M. SE BOMO MORALI NA STAVKE NAVADITI? Stavke sprožijo plače in slabo vzdušje Kranj, 19. marca — V kranjski občini so lani in v prvih mesecih letošnjega leta delavci stavkali v Iskri Telematiki, Savi, hotelu Jelen, osnovni šoli Simona Jenka, srednji šoli naravoslovno matematične smeri, Tekstilindusu, Exoter-mu in v Alpetourovem tozdu Potniški promet. Število stavk narašča, posebej na začetku letošnjega leta. Za vse je značilno, da so se bolj ali manj napovedovale: delavci so nenehno godrnjali, nastajali so spori na sejah samoupravnih organov, ni bilo pravega posluha za zahteve, ki so jih postavljala skupine delavcev. Skratka: vzdušje je bilo slabo. Neposredni povod pa so bile tudi vesti, da so drugod krepko povečali plače. Uvodoma velja reči še to, da so praviloma stavkali delavci v neposredni proizvodnji, lani tudi v dveh šolah. V strokovnih delovnih okoljih pa se skrajne oblike razreševanja problemov ne poslužujejo, njihove prekinitve dela so tihe: manj in slabše delajo. Kaj storiti, da do stavk ne bi prišlo, da bi se problemi reševali pravočasno, po samoupravnih in sindikalnih poteh, kaj naj v tem pogledu postore komunisti. Takšno vprašanje so si zastavili na sredini seji predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj, za katero je izvršna sekretarka Vida Prinčič-Gor-janc pripravila izčrpno gradivo, nanizala je vzroke lanskih in letošnjih stavk v kranjski občini, strnila ugotovitve in pripravila usmeritve. Danes o tem teče beseda tudi na zasedanju občinskega komiteja. Usmeritve za delovanje pri reševanju sporov in odpravljanju vzrokov zanje pa nameravajo sestaviti skupaj z občinskim sindikalnim svetom in jih poslati v osnovne organizacije. Delavci ne vedo, kako naj poteka stavka Dozorelo je spoznanje, da stavk Ai moč označiti za modne muhe, za zgled, ki vleče. Ali pa preprosto zamahniti z roko, češ na stavke se bomo morali pač navaditi. Prej ali slej bo v zdajšnjih razmerah še prišlo do prekinitev dela, saj je gmotni položaj delavcev često na konici noža. Toda vsekakor ne bi več smeli držati križem rok in čakati, da se stvari odvijejo do konca, kar se je doslej izkazalo kot sindikalna praksa. Sindikat je prvi poklican, da ve, kakšno je vzdušje med delavci, vodstvo tovarniškega sindikata mora pravočasno opozarjati na probleme, zahtevati njihovo rešitev. Ni treba posebej poudariti, da je to dolžnost slehernega komunista. Če pa do stavke že pride, bi morali delavci vsaj vedeti, kako naj poteka, kaj pravijo določila zakona o združenem delu. Vse kaže, da so skoraj neznana, saj se po njih niso ravnali prav v nobeni prekinitvi dela. Zakon o združenem delu namreč pravi, da za rešitev sporov, ki ni možna po redni poti, delavci lahko izvolijo svoje predstavnike v skupni odbor, v katerem so še predstavniki sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij ter skupščine družbenopolitične skupnosti. Delavci torej lahko prek svojih predstavnikov — stavkovnih, če tako rečemo — skušajo do govoriti rešitve in ni torej treba, da bi se v nedogled pogovarjali vsi in vsevprek. Morda l)i iako lažje reševali marsikateri spor, morda se ne bi vse skupaj končalo le pri povišanju plač in s tem pri začasni pomiritvi delav- cev. Zdaj se namreč stavke praviloma končajo tako in včasih imajo tudi prizvok izsiljevanja. Niso pa raziskani vsi vzroki, ki so do prekinitve dela privedli, niso razrešeni vsi problemi, ki so jih delavci izpostavili. Odlagajo se na kasnejši čas, kar lahko ponovno povzroči spor. Dober primer stavke, ki ji niso botrovale le slabe plače, je Alpetourov tozd Potniški promet. Delavci so namreč izpostavili tudi slabo organizacijo dela in slabe medsebojne odnose. Ta stavka je tudi dober primer, kako bi lahko poslovodni delavci pravočasno ukrepali, pa niso. Kakor tudi tega, da vodstva družbenopolitičnih organizacij niso pravočasno pritisnila na poslovodne in strokovne delavce oziroma terjala njihovo odgovornost za razreševanje problemov. Izkazalo se je, da bodo nujne učinkovite kadrovske zamenjave v celotni delovni organizaciji, saj je do prekinitev dela prišlo tudi v drugih tozdih. Vsekakor je to dober primer stavke, ki se zgolj pri povišanju plač ne sme končati. Primerjava plače s sosedovo •Pred resničnostjo si ne kaže zatiskati oči. Resničnost pa je takšna, da se delavci iz več tovarn z avtobusom pe-ljajo z dela, splete se pogovor o plačah, ki je seveda običajen tudi med sosedi v stanovanjski soseski. Beseda da besedo in že prestižnega pomena je postalo, pri nas nam gre pa bolje, ta mesec bomo šli s plačo za toliko in toliko gor. Visoki odstotki v zdajšnji inflaciji seveda niso nič nenavadnega. Človeško pa je, da vsakdo vidi le zaslužek tistega meseca, »pozabi« pa, kako je bil večji iz meseca v mesec, sosed pa je šele po nekaj mesecih dobil poračun. Primer različnih politik povečevanja osebnih dohodkov sta veliki kranjski tovarni, sosedi, Sava in Telemati-ka. V Savi so delavci konec lanskega leta prekinili delo in zahtevali 70-odstotno povečanje plač, kot razlog pa so navajali tolikšen poračun v sosednji Telematiki. Ni jim bilo moč dopovedati, da v Telematiki drugače povečujejo plače, da so bili bistveno bolj skromni pri tekočem povečevanju iz meseca v mesec in so konec leta opravili 60-od-stotni poračun. V Savi pa so lani mesečno poviševali osebne dohodke. Ob prekinitvi dela so samoupravni organi dali predlog o 25-odstot-nem povečanju plač, vendar so delavci izsilili 70-odstotno, čeprav so jih opozarjali, da bo to povzročilo slabše poslovne rezultate. Da takšne primerjave ne bi bile povod za stavke, so v sredo na sestanku predsedstva občinskega komiteja ZKS Kranj pripravili predlog, da bi se dogovorili o enaki politiki povečevanja osebnih dohodkov in sicer o sprotnem usklajevanju z rezultati dela. Karseda sproti naj bi torej povečevali osebne dohodke in tako lovili inflacijo ter opustili prakso visokih poračunov. Sproti pa naj bi imeli v rokah tudi podatke, kako so ali kako bodo ravnali v vseh delovnih organizacijah v občini. O predlogu se bodo seveda še temeljito pogovorili, saj je bilo že na predsedstvu slišati ugovor, da delavci ob koncu leta vendarle pričakujejo debelejšo kuverto, najsi še tako govore, da je bolje imeti zasluženi dinar že ta mesec v kuverti, ne šele prihodnji. M. Volčjak »V teh dveh dneh bo nastopila cela množica statistov,« je povedal direktor projekta Marcel Buh. »Upamo, da nam bo vreme naklonjeno; le hud naliv bi lahko preprečil snemanje. Za te prizore, kakor tudi za vse druge, ki smo jih snemali v Mestni hiši, nam je Zveza kulturnih organizacij Kranj priskrbela okoli 500 statistov, članov kulturno-ume-tniških društev iz kranjske občine.« Primoža Trubarja, protestantskega reformatorja in moža, ki je dal Slovencem s Katekizmom in Abecednikom prvi knjigi v slovenskem jeziku, igra, kot je najbrž znano, Polde Bibič. Njegovo prvo ženo igra Kranjčanka, igralka Bernarda Oman. V nadaljevanki nastopa še vrsta znanih gledaliških in filmskih imen — Ivo Ban, Stevo Žigon, Boris Cavazza in drugi. Režiser Andrej Stojan: »Konec tedna končujemo snemanje v Mestni hiši in se selimo ven, pred cerkev, kjer bo treba posneti nekaj množičnih prizorov.« — Foto: F. Perdan mestna hiša je te dni s koristno služila ljubi[pNa *iel »ga «k< Zahtevne Trubarjeve Q se je lotil masker Zora! jič, ki mora Trubarja1 \^ ljevanki nekajkrat p" Se saj ga bomo gledali '\%: dvajset pa tudi več kot ^ set let. Točneje 65 let, ^ drugo ženo, prva mu je znova odpravlja v preg1 err v Derendingen, kjer le toj umre. [ * Triptih o Primožu T'ftic bomo na televizijskih 1>' L prvič gledali 11. novert^U tos. Nadaljevanko, za \ ^ je scenarij napisal Dra llj čar, bomo gledali v tre *lr Obenem z nadaljeval majo tudi gradivo za' ga bo naslednje leto p' la avstrijska televizi; j.j strijska televizija pri tf. malnem projektu sode^t ko finančno kot tudi Z p (vse nemškogovoreče v^0 prevzeli igralci gledal 0 Gradca). Snemanje bo ^ no 15. maja, potem pa \ sneto gradivo v labora1 1 obdelavo. Montažerka s ljevanke je Ana Zupani r, pa bo montiral Andrij^ > novic. t' »Nadaljevanka o I \u Trubarju je pravzapr ' dražji in največji si projekt v zgodovini 1 ^ ske televizije, saj bo j. milijonov din,« pravi Buh in dodaja, da so s< ^ le tako imenovani ^ stroški, saj ni všteto pe, tehnike in labor* ^ Za snemanje je K ft skupnost Slovenije pri ^ okoli 30 milijonov, TV gj na 35 milijonov, ostalo a. sredstva avstrijske tf^' in tudi posameznih jev. Tudi na Gorenjs^ kar precej delovnih ol^ cij prisluhnilo prošnji ^v nanciranje nadaljev«) Trubarju. Med njimi i : Sava, ki sta svoje izd' ^ nudila ekipi, ne da bi' >j tavala v povračilo. \t ZLATARKA TATJANA ZIDARIĆ Družinska obrt nefc Tržič, marca — Za Tržič, kjer stalno tožijo, Zidaričeva, Tatjana in njen brat Zvone, res f, Ljubljane vozita v Tržič, kjer imata zlatarsko?' sta namreč obdržati družinsko obrt, vendar j1 dobiti lokala. Pred sedmimi leti sta prišla v Tržič, kjer tedaj ni bilo zlatarne. Čeravno je dragocena kovina luksus, ki si ga ljudje vse manj privoščijo, se je v teh letih izkazalo, da je Tržič potreboval tovrstno storitev. V prodajalno vsak dan zaide kupec, ki želi podariti kaj zlatega, še pogostejši so obiskovalci, ki nosijo nakit v popravilo ali pa želijo prodati staro zlato. »Ne moreva se pritoževati, da nama obrt ne cvete,« pravi zlatarka Tatjana Zidarič, ki je z bratom začela na svoje, da bi obdržala družinsko tradicijo. »Odprto imava vsak dan po ves dan z dveur-nim premorom med dvanaj- sto in drugo uro, v sLu zapreva. Stranke t* j derejo v prodajalno, jih je dovolj, tako K obratovalnem času l'1 ^ šno obvladujeva delo niči in prodajalni-imava zahtevnejše | K D*l Pri največjem nakupu y, ^921 dinarjev) račun previ-5 f za 226 dinarjev ali za 6,11 sf°tka. Kar precej pa je bilo ji /^Pov, kjer so bili računi i ^soki za 10 do 13 odsto-j v- Morda za koga vprašlji-j Povprečje je pokazalo, da j< *a 239 kupljenih izdelkov l^ali 36.505 dinarjev in bili iP- m oškodovani za 1750 di-lev oziroma za 5,03 odstot- Ilade prevladajo najvišje cene Najpogosteje so bili previsoki, ko so imeli v nah enake izdelke različnih proizvajalcev po različnih cenah. Prodajali pa so jih po najvišji ceni. Primer: trgovina je kupila 10 čebrov kislega zelja po 150 dinarjev za kilogram in dva čebra zelja po 172 dinarjev za kilogram. Vse zelje pa so prodajali po 172 dinarjev za kilogram. Ali pa: pri različnih proizvajalcih hrenovk trgovina nabavi le en kilogram najdražjih hrenovk, vendar pa vse prodaja po najvišji ceni. Do pogostih »pomot« prihaja tudi pri siru gauda. Sir gauda, ki ima 35 odstotkov tolšče, ima deklaracijo napisano na okrogli modri etiketi in je cenejši od gaude s 45 odstotki tolšče, ki ima deklaracijo napisano na okrogli zeleni etiketi. Kaj hitro se lahko zgodi, da potrošnik plača cenejšo gaudo, s 35 odstotki tolšče, po ceni, ki velja za tisto s 45 odstotki tolšče. Gaudo so kupili 27-krat in kar 22-krat je bila preveč zaračunana. Prav je, da imajo v trgovinah širok izbor istih izdelkov različnih proizvajalcev! Vendar morajo biti tudi označeni z deklaracijami. Najboljši inšpektor je potrošnik V kar precej primerih so bile cene za izdelke slabo označene. Za takšne primere je določena mandatna kazen. Prodajalci v trgovinah sicer upravičeno ugotavljajo, da so preobremenjeni. Trgovske organizacije pa imajo težave, ker za poklic prodajalca ni zanimanja. Zumrla Ji Jji bežijo iz občine, sta Nega. Vsak dan se iz i J* prodajalno. Hotela * Ljubljane nista mogla cenejši. Srebrnega 1» .a veliko prodava, saj so . sti mladi zanj zelo navdu-l: cenen je, moden, za na- iPa manj zahteven J *9 bolj 'serijsko' i saj ga zdeluje- Si jdaričeva sodelujeta tudi 'kranjskih sejemskih pri-|*\tvah, vsako leto sta gosta ^harodne razstave fosilov "^ineralov v Tržiču. Tudi dokazuje, da sta se v me-vživela in nič še ne raz-sUata o selitvi v Ljublja- ~e hočeš uspeti v Ljubij a-M Ej ttioraš najti lokal v sredi-4 L 'nesta, kar pa je mladim, ' e ' Neuveljavljenim zlatar--w m težko. Tam je tudi hujša -S konkurenca in posel nama ne bi tako cvetel kot v Tržiču. Tu sva edina in ni nama treba skrbeti za stranke. Kljub temu pa se morava truditi, da dobro delava,.saj nama lahko stranke še vedno 'pobegnejo' v bližnji Kranj.« D. Z. Žlebir Takšne težave pa seveda ne opravičujejo, da so ceniki slabo vidni in zastareli, da prihaja do vseh mogočih in nemogočih napak. Svojevrsten problem, za katerim pa se lahko skriva marsikaj, je tudi strah prodajalcev pred primanjkljajem, ki se bo pokazal pri inventuri. Pogosto je bilo slišati pripombo, da je priznani kalo na blago (odbitek na račun izgube) premajhen, povečajo pa ga še dokaj pogoste kraje po trgovinah. Če pa je še osnovno stališče takšno, da pri inventuri ne sme priti do primanjkljaja, marveč se mora pokazati celo višek, potem ga je na nek način pač treba dobiti... V akciji, v kateri so bili inšpektorji 239-krat potrošniki in so plačali za kupljene izdelke 1750 dinarjev preveč, je znašala skupna vrednost izrečenih mandatnih kazni 142 tisoč dinarjev. Kazni so takoj izterjali. Za nekatere primere pa so predlagali nadaljnji postopek. Ne gre zdaj vse vprek pljuvati na trgovce ali jih metati v en koš. Prav pa je, da pri nakupu sami ugotavljamo pravilnost zaračunanih cen in zneskov, da zahtevamo včasih tudi pritožno knjigo in obvestimo potrošniški svet. Pravi inšpektor je pravzaprav potrošnik sam. A. Žalar 1 Proti koncu junija letos bo praznoval devetdeseti rojstni dan. Pa mu človek ne bi prisodil take starosti, saj čilo stopa okoli doma v Kovači -čevi ulici 4 v Kranju in neredko se sprehodi še kam dalj. Tudi beseda mu teče gladko tako o dogajanju v sedanjosti kot o doživetjih iz preteklosti. »V naši družini je bila kopica otrok« se Avgust Buh živo spominja svojega otroštva, ki ga je preživljal na rodni Vrhniki, »vendar smo se počasi drug za drugim razkropili po svetu. Mene so poslali 1911. leta v uk za ključavničarskega mehanika v Milje pri Trstu, kjer sem končal tudi obrtno nadaljevalno šolo. Leta 1915 so me vpoklicali v vojsko; po končani podoficirski šoli sem bil sprva v Rusiji, potlej pa so me z izučenimi mehaniki premestili na Dunaj v delavnice. Tam sem se naučil popravljati in voziti avtomobile.« V rokah drži svojo drugo vozniško knjižico, ki jo je dobil 1919. leta v šoferski šoli 2. vojaškega okrožja SHS. Potlej pripoveduje, da je prvi vozniški izpit opravil že dve leti prej na Dunaju. Vmes je bil še na Koroškem v vrstah Maistrovih borcev, po vrnitvi iz vojaške šoferske šole pa se je konec 1919. leta priselil v Kranj. Odtlej je bil povsem zapisan motoristiki. »Najprej sem delal privatno kot mehanik,« nadaljuje sogovornik, »vendar z redkimi avtomobili ni bilo dela na pretek. Zato sem se zaposlil pri cestni upravi v Kranju, kjer sem vzdrževal razne delovne stroje in vozil tovornjake. Takrat smo imeli štiri stare vojaške tovornjake, s katerimi je bilo stalno kaj narobe. Rezervnih delov seveda ni bilo, zato sem jih moral narediti kar sam. Po drugi vojni se je marsikaj spremenilo. Takrat smo imeli že več vozil in mehanikov. Mlajše sem poučeval tako o mehaničarskih delih kot o vožnji z vozili. Upokojil sem se 1952. leta, vendar sem v cestnem podjetju še naprej pomagal pri raznih opravilih.« Ne samo v službi, ampak tudi v prostem času je zanimanje za prevozna sredstva spremljalo Avgusta Buha. Že leta 1924 je prvi pripeljal v Kranj močan angleški motor BSA, 1932. leta pa je kupil rabljen avto škoda. Oba sta mu služila predvsem za delo, saj je bil bencin že v tistih časih zelo drag. Včasih se je vendarle kam popeljal za zabavo in sodeloval tudi v motornih dirkah, ki jih je prirejala avto-moto organizacija. V njej je bil že pred vojno referent za Gorenjsko, po osvoboditvi domovine pa je postal član AMD Kranj. »Vožnja mi je bila vedno veliko zadovoljstvo,« priznava dolgoletni voznik, ki še vedno rad sede za krmilo svojega fička, a mu pešajoči vid in predpisi kratijo to veselje. »Bencinski motor je človeštvu prinesel napredek, zato se ni čuditi, da sta sodobni človek in avto postala skoraj eno,« ugotavlja Av- gust Buh in hkrati ocenjuje: »Žal razvoju prometa ne sledi gradnja cest, ki so pri nas vse slabše. Zato tudi mehanikom ne bo manjkalo dela.« S popravili avtomobilskih in drugih strojev si je devet-desetletnik iz Kranja vrsto let po upokojitvi krajšal čas. Njegovo mehaničarsko znanje so s pridom izkoristili tudi v gasilski organizaciji. Za gasilstvo se je namreč navdušil že v mladosti na Vrhniki, v Kranju pa se je pridružil gasilcem na Primskovem. V tamkajšnjem društvu je bil vrsto let strojnik in šofer, za kar je 1979. leta dobil plaketo veterana in lani gasilsko priznanje 1. stopnje. Po vojni je več let opravljal dolžnost strojnega referenta v Gasilski zvezi občine Kranj, ki ga je ob lanski tridesetletnici organizacije nagradila s spominsko plaketo. Kar zadovoljen je Avgust Buh s prehojeno potjo v svojem življenju. Ko ga ob koncu poprašamo za recept, kako dočakati tako visoka leta, pove samo, da se ni nikdar posebej pazil, a je ostal zdrav. To pripisuje trdni naravi in tudi sreči, da z vozili ni doživel resnejše nezgode. Besedilo in slika: Stojan Saje Ml PA NISMO SE UKLONILI Premalo je slišati partizansko pesem Sedemdesetletnico je praznoval pred kratkim. Še vedno je ves predan revoluciji, borcem, partiji. Štiri leta borbe so bila tako dolga, pravi, teh štirideset let je pa minilo, kot bi mignil. V Železarni je delal že pred vojno. 1935. leta je bil tudi v štrajku. Jesenice, so bile rdeče, primerjale so se lahko le z rudarskimi revirii. Gestapo ga je nameraval aretirati 5. avgusta 1941 zjutraj, a je prav tisti dan zamenjal šiht. Sosed mu je prišel povedat, da ga čakajo pred hišo. Naravnost v gozd nad Koroško Belo se je zatekel. Za njim je potem mama poslala nahrbtnik in puško. V Slamnikih nad Bohinjsko Belo je čez nekaj dni naletel na nekdanje borce Cankarjeve brigade, ki so se vrnili z Jelovice. Z njimi je sodeloval v jeseniški in zgornjesavski vstaji. 16. decembra 1941 pa je bil med tistimi šestimi borci v Baragovi koči pod Stolom, ki so tvorili novo Jeseniško četo. Komandir je bil še vedno Polde Stražišar, komisar pa Franc Potočnik, španski ^orec. V Jeseniški četi je ostal vse do ustanovitve Gorenjskega odreda, do pomladi 1942. leta. V njegov prvi, Cankarjev bataljon je prišel. Z njim je ostal vse do spomladi leta 1943, ko se je pO akciji borcev Gorenjskega odreda v Bistrici v Rožu — zažgan so žago, rešili Ruse iz ujetništva, delno uničili tovarno akuulatorjev — priključil grupi koroških partizanov. Julija 1943. leta je postal politični delavec na območju takratnega rajona Jesenice, v Javorniškem Rovtu. Tam je odgovarjal za politično delo nekda- nje občine Koroška Bela. Septembra 1944. leta so ga določili za pomočnika politkomisarja v bolnici Franja. Tu je ostal do aprila 1945. leta, nato je bil nekaj časa v bazi IX. korpusa, kjer so partizani prestrezali material, ki so jim ga s padali spuščali zavezniški avioni. Zadnje dni aprila 1945. leta pa je bil vključen v Ozno. Poslan je bil v Trst, kjer je bil pooblaščenec IV. sektorja Ozne. Tudi po vojni je ostal v vrstah Udbe celih trinajst let. Po ukinitvi okrajev se je leta 1963 vrnil na Jesenice, kjer so ustanovili Tehnični muzej Železarne. V njem je delal kot kustos oddelka NOB. Tu je bil tudi upokojen. A še vedno dela, še vedno zbira gradivo. Neugnan družbenopolitični delavec je, predvsem pri zvezi borcev. Deset let je bil tudi predsednik občinskega odbora Zveze borcev na Jesenicah. Ne le kot vnet zbiratelj materiala za muzej na Jesenicah, Franc Konobelj-Slovenko je znan predvsem kot partizanski pisec. Let 1954 je izšlo njegovo obširno delo Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli. Vneto pa je o partizanskem življenju dopisoval tudi v številne časopise in revije, predvsem v Železar-ja in v revijo Borec. Njegova velika zasluga je tudi, da so leta 1964 začeli tiskati zbornik Jeklo in ljudje. Prvi in drugi zvezek sta izšla pod njegovim uredniko-vanjem. Lani je izšla peta številka. Njegovo delo nadaljuje,zdaj njegov sin Tone, Slovenko pa je spet predsednik uredniškega odbora tega zbornika. Sodeluje pa tudi v komisijah za priprave zbornikov o Cankarjevem bataljonu, Gorenjskem odredu, koroških partizanskih enotah in gorenjskih aktivistih. Franc Konobelj-Slovenko je tudi član odbora za ureditev begunjskega muzeja. Akcija je, kaže, odložena zaradi pomanjkanja denarja. Očitek gre vsej Gorenjski in vsej Sloveniji, pravi. Begunjski muzej bc nekoč moral biti uresničen, tak, kot so si ga zamislili. Vsi samoupravni sporazumi so podpisani. Če ga ne bo mogla zgraditi ta generacija, naj bo to naloga za naslednjo. Begunje so prav toliko pomembne kot Jesenovec ali kak drug kraj pri nas, kjer so množično padale žrtve. Kot partizana in komunista od leta 1942 ga zelo moti, da tako pozabljamo na predvojne revolucionarje. Težko pot so naredili skozi zapore v Srem.ski Mi-trovici, Glavnjači, Bileči, Iva-njici. »Starih borcev je še izredno malo. Ves vodilni kader je padel leta 1942. Gregorčič, Kejžar, Preželj, brata Stražišar... Dobrega zapisovalca zgodovine sem našel v Ivanu Vovku. A kaj, ko so tisti, ki so voljni delati, preveč prepuščeni sami sebi. Že nekajkrat sem opozoril, da pogrešam sodelovanje zgodovinarjev — pedagogov v šolah pri pisanju naših kronik. Vse prevečkrat se izgovarjajo, da ne poznajo kraja in ljudi. Zakaj pa zgodovinarjem po tovarnah ni težko delati tudi popoldne? Še nikoli nisem našel članka iz naše borbe, ki bi ga napisal zgodovinar — pedagog. Prav zato nimamo opisanega najbolj pomembnega dela naše zgodovine, dela vaških odborov, terenskih aktivov in njihovih tihih podporniko- partizanskih mater, žena, kmečkih gospodarjev. Veliko jih je za vedno ostalo v koncentracijskih taboriščih. Ta naloga je še povsem odprta. Pedagogi — zgodovinarji bi lahko tu veliko naredili«. Franc Konobelj-Slovenko Rad bi se lotil pisanja kronike domačega kraja, Koroške Bele. Upa, da bo zmogel. Jeseniško-Bohinjskemu odredu je obljubil pripravo slikovne monografije. Zdaj že zbira gradivo. Vsaka podrobnost je dragocena. Nekaj stvari ga hudo boli. Delavski dom na Jesenicah propada. Včasih je bil kovačnica revolucije. Ko so orjunaši v Trbovljah hoteli zažgati dom, so ga hoteli tudi na Jesenicah. Predvojni komunisti so preprečili požig. Železarna preveč pozablja nanj. Obnoviti bi ga bilo treba in urediti, očuvati kot spomenik revolucije. In še nekaj. Partizansko pesem pogreša. »Partizani smo svojo pesem gojili na vsakem koraku. Prva kulturna akcija povsod je bila pesem. Ničkoliko partizanskih pesmi je ponarodelo. Bolj bi jo morali gojiti v šolah, tudi pevski zbori jo premalo prepevajo. Saj so že redke proslave, kjer jo slišiš.« D. Dolenc GLAS 12. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 21. MARCA 1986 Sedmo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih in zadnje žrebanje akcije Podarim — dobim Boj za točke do konca tekem Planica, 20. marca — Dolina skakalnic pod Poncami je skrbno pripravljena za končni obračun smučarskih skakalcev za sedmi svetovni pokal. Nad devetdeset najboljših skakalcev na svetu že nestrpno pričakuje končni obračun. V nedeljo bo na 130-metrski skakalnici znano, kdo bo letošnji dobitnik svetovnega pokala. Na startu bo triindvajset jugoslovanskih skakalcev in skakalci iz osemnajstih držav. V nedeljo po razglasitvi najboljših ob izteku skakalnice tudi sklepni del letošnje akcije SZ Slovenije Podarim — dobim. Planiški skakalnici izredno pripravljeni čakata na končni obračun najboljših skakalcev iz Evrope, ZDA, Kanade in Japonske. Na 90- in 120-metrski skakalnici se bo v soboto in nedeljo izkazalo, kdo bo letos najboljši med najboljšimi. Tudi ljubitelji smučarskih skokov pričakujejo končni obračun, čeprav je že sedaj jasno, da tokrat najboljšemu skakalci na svetu, Fincu Mattiju Nvkanenu, skoraj nobeden ne more vzeti že pribor-jenega prvega mesta. Le ob res slabih skokih v obeh dneh bi ga s tega mesta lahko izpodrinil Avstrijec Er-nest Vettori, ki po tekmi v Holmen-kollnu za Fincem zaostaja za osemnajst točk. Drugega mesta Avstrijcu ne more vzeti nihče. Boj bo zanimiv tudi za tretje mesto. Sedaj je tretji Avstrijec Felder, za to mesto pa se potegujejo izredni konkurenti: njegov reprezentančni kolega Neulandtner, Finec Suorsa, Norvežan Berg in seveda član Elek-trotehne Ilirije iz Ljubljane, Primož Ulaga. Prav pri Ulagi je jasno, da pozna planiški skakalnici kot lasten žep in že velikokrat je na domačih skakalnicah dokazal, da tu zna skakati. Čeprav bi Primožu Ulagi uspel veliki met, mora računati tudi na izredne skoke ostalih, ki računajo na tretje mesto v končni uvrstitvi. Seveda je treba na skakalnicah računati tudi na vse ostale, ki vedno bolj in bolj silijo v ospredje. Tu praktično ni računice, kdo bo tisti, ki bo napravil napako, in kdo bo najboljši. Prav zato bosta tekmi v Planici zanimivi do konca; še posebno, ker imamo v ognju za bron Primoža Ulago, njegov sotekmo-valec, Miran Tepeš, pa bo skušal doseči skupno mesto med prvimi desetimi. Tako kot boj posameznikov bo izredno napet tudi boj za najboljšo mo-štveno uvrstitev. Glavni bodo Avstrij- ci in Finci, tretje mesto pa že »drže« Norvežani, medtem ko so naši na odličnem petem mestu. In še nekaj je treba dodati: planiški finale prinaša vsem nastopajočim dodatne točke in nihče se teh dveh tekem ne sme odpovedati. Vrstni red v svetovnem pokalu pred finalom v Planici — 1. Nvkanen 225, 2. Vettori 207, 3. Felder 145, 4. Neulandtner 142, 5. Soursa 138, 6. Berg 129, 7. Ulaga 124, 8. Opaas 118, 9. Bulau 105, 10. Parma 103, 11. Ploc 88, 12. Puikkonen 86, 13. Dluhoš 85, 14. Fijas 84, 15. Tepeš 83, 47. M. Debelak 11, 68. Lotrič 1; moštveni vrstni red — 1. Finska 648, 2. Avstrija 645, 3. Norveška 486, 4. ČSSR 377, 5. Jugoslavija 276. Naši trenirajo vsak dan Na obeh skakalnicah, kjer bo v ro-boto in nedeljo finale, so ves teden trenirali tudi jugoslovanski skakalci, torej tudi Ilirjan Primož Ulaga in član Iskre Delte Triglava iz Kranja Bojan Globočnik. Kaj menita o razpletu v finalu? PRIMOŽ ULAGA - »Seveda od mene vsi pričakujejo kar najboljše skoke. Prepričan sem, da se %^\a^fiWk^^BH b°m do sobote Wk ^J^m^J'BL^H m nedelje fizi-f tKeIM čno tako okre- B^^HfcJill ^ZSMS pil, da bom po bolezni tako dobro pripravljen, kot sem že bil v tej sezoni. Če dobim nazaj moč in eksplozivnost, potem sem prepričan, da bo vse tako, kot je treba, in mi ne bo treba sklonjene glave zapuščati Planice.« BOJAN GLO-^ BOČNIK -Na skakalnicah v Planici sem že osvajal točke svetovnega pokala. Upam, da bo K. tudi jutri in v M^LjS nedeljo šlo ta-^gjj**8"**® ko, kot si za-jhh^ misijam. Letos nastopam v drugi reprezentanci in na začetku sezone mi ni šlo. Toda trener Bogdan Norčič mi je precej pomagal. Na tekmah svetovnega pokala letos nisem nastopil in Planica bo moj prvi letošnji nastop. V evropskem pokalu sem na Vlašiču dosegel drugo mesto. Če mi bo v Planici sreča naklonjena, potem na tihem računam tudi na točke v svetovnem pokalu.« V ozadju skokov in tekem Vedno so v ozadju takih in podobnih tekem delavci, ki urejajo skakalnice od naleta do izteka: smučarski teptači, tisti ki popravljajo odskočni pomol in samo skakalnico. Ljudje izkoristijo proste sobote, svoj dopust, na roke pa jim gredo tudi delovne organizacije, ki jim dajo izredno plačani dopust. rud, robič — »Doma sem iz Martuljka. Že petnajst let delam kot ključavničar in kot železo-krivec v Planici. V naši ekipi smo štirje delavci, včasih nas je šest. Delamo vso sezono ob sobotah in nedeljah in teden dni pred vsako tekmo v Planici. Na roko nam gre tudi naša delovna organizacija, ki nam je dala za finale svetovnega pokala izredno plačani dopust. Kot sami veste, morajo biti skakalnice nared.« FRANC LEGAT — »Star sem triinštiri-deset let, doma sem z Dovjega. Zaposlen sem v ZTP Ljubljana, v izpostavi Jesenice. Kot tesar v Planici na skakalnicah delam že šestnajst let. V tej ekipi smo štirje ali pet. Z deli smo končali na 120-in 90-metrski skakalnici. Ta teden smo vzeli nekaj svojega dopusta, na roke pa nam gre tudi delovna organizacija, ki nam da izredno plačani dopust. Tako smo vsi zadovoljni in ni nam žal tega dela.« p HumerJ Privlačne sindikalne igre Železarji zmagali tudi v sankanju — Občinski sindikalni svet Jesenice je organiziral tudi jeseniško sindikalno prvenstvo v sankanju na progi v Savskih jamah. Tekmovali so predstavniki desetih sindikalnih organizacij. Pri ženskah nad 35 let je zmagala Darinka Ce sar (Kovin), pri ženskah do 35 let Sonja Noč (Iskra Blejska Dobrava), pri Kramarjev smuk konec marca Tržič, marca — Športno društvo Lom pod Storžičem, ki je že pred leti prevzelo od tržiškega alpinističnega odseka organizacijo tradicionalnega Kramarjevega smuka, vabi na to prireditev 30. marca 1986. Tekma, ki je namenjena le članom alpinističnih odsekov in planinskih društev, bo na planini Javornik nad Lomom, tik pod Storžičem. Začela se bo ob 11. uri, priredili pa jo bodo ob vsakršnem vremenu. Prijave z rojstnimi podatki in navedbo tekmovalne kategorije (planinec-alpi-nist, oba spola) za posameznike in društva sprejema Anton Kranj, Lom 48, 64290 Tržič. Tekmovalci se bodo lahko prijavili tudi najkasneje uro pred startom. Pristop do Javornika je možen iz Tržiča prek Loma mimo Pavšelna do parkirišča, odkoder je do koče približno uro hoda. Koča na Javorniku bo zasedena, prenočevati pa bo moč v Domu pod Storžičem. moških nad 35 let Martin Žvab (Železarna), pri moških do 35 let pa Bojan Kokošinek (Železarna). Ekipno je zmagala Železarna pred Kovinom in ekipo Jeklarne. — J. Rabič Sindikalno tekmovanje gozdarjev in lesarjev GLG Bled — Tekmovanje je organiziral Alples na Soriški planini, tekmovali so v veleslalomu in smučarskih tekih, izvedba pa je bila v rokah ŠD Alples in njegove sindikalne konference. Sodelovalo je nad 200 tekmovalcev. V veleslalomskem tekmovanju žensk so v posameznih kategorijah zmagale Šifrer (LIP Bled), Skrt (Alples), med moškimi pa Knific (Aero), Šmid (Alples), Rozman (GG Kranj) in Štular (Jelovica). Tekači so imeli dve ženski in dve moški kategoriji. V ženskih sta zmagali Cerkovnik (LIP Bled) in Jošt (GG Kranj), v moških pa Malej (LIP Bled) in Kosmač, prav tako LIP. .Ekipno je s 107 točkami zmagal LIP pred Alplesom s 102 točkama in GG Bled s 87 točkami, (jk) Tekaško sindikalno tekmovanje tudi v Radovljici — Tekmovanje je bilo ne blejskem igrišču za golf, sodelovalo pa je 121 tekmovalcev iz 22 sindikalnih organizacij. V ženskih kategorijah so zmagale Ivanka Cerkovnik (LIP), Marinka Cvetko (Veriga) in Antonija La-pajne (LM Savica Bohinj). Med moškimi so bili najhitrejši Anton Novak (Veriga), Pavel Kobilica (GG Bled), Marjan Burgar (Veriga) in Janez Kosmač (LIP Bled). Ekipno je med ženskami zmagal Elan pred Lipom in Verigo, med moškimi pa LIP pred Verigo in Elanom. Skupni zmagovalec je postal Elan pred Lipom in Verigo, (jk) Tudi Tržičani tekli — 70 tekačev je sodelovalo na sindikalnem prvenstvu v tekih, ki je bilo v Križah. Zmagali so Sonja Sajovic (BPT), Antonija Markič (SGP), Stane Gorjanc (Metalka), Janez Ambrož (Peko), Marjan Sedej (Peko) in Jože Bohinc (Peko). Ekipni zmagovalec je Peko DSSS, sledijo pa SGP, Peko Orodjarna, občinski upravni organ in BPT Konfekcija — J. Kikel Redna letna skupščina vaterpolo kluba Triglav Start na prvo mesto Kranj, 16. marca — Med tednom je bila redna letna skupščina vaterpolo kluba Triglav iz Kranja. Na njej so pregledali delo v lanski vaterpolski sezoni in si zadali načrte za letošnjo sezono, ki je že bogata z zimskimi tekmovanji. Iz poročil o lanski sezoni je razvidno, da so največji uspeh dosegli najmlajši, pionirji, ki redno delajo pod vodstvom poklicnega trenerja Rada Črmelja. Pionirsko moštvo Triglava je namreč osvojilo šesto mesto na letnem državnem pionirskem prvenstvu. Še prej so bili prvaki Slovenije in osvojili so tudi republiški vaterpolski pokal. V finalu za jugoslovanski pokal so bili sedmi. Tudi kadeti so dobro igrali vso sezono. V zimskem in letnem tekmovanju so dosegli v Sloveniji vsa prva mesta, največji uspeh pa je bilo drugo mesto na kadetskem državnem prvenstvu. Dobro je igrala tudi mladinska ekipa, ki je osvojila vse republiške naslove in bila mpd najboljšimi moštvi Jugoslavije na državnem prvenstvu in v jugoslovanskem pokalu. Svojo pravo vrednost so pokazali tudi vaterpolisti Triglava, ki so še mladinci in kadeti. V mladinski reprezentanci so igrali Čadež, La-sič in Naglic. Največ je dosegel vratar Lasič, ki je za reprezentanco branil na svetovnem mladinskem prvenstvu, tedaj je Jugoslavija osvojila tretje mesto. Tudi v letošnji sezoni naj bi bilo tako. Člani, ki so bili lani najboljši v Sloveniji in drugi v zvezni ligi, bodo letos v tej ligi startali na prvo mesto, ki jih bo pripeljalo na kvalifikacije za prvo zvezno ligo. Mladinci naj bi bili v obeh jugoslovanskih tekmovanjih tako dobri, če ne še boljši, kot v tej sezoni. Enako velja tudi za kadete in pionirje. Vaterpolo klub Triglav je lani prevzela v svoje roke DO Ikos. Tudi v tej sezoni je njen pokrovitelj. VK Triglav si želi, da bi jim bil Ikos še v večjo podporo, saj bi se radi preimenovali v VK Ikos-Triglav. -dh Trim liga v malem nogometu Prvaka Sava in City Kranj, 12. marec — V športni dvorani na Planini so v nedeljo s finalnimi igrami končali letošnjo trim ligo v malem nogometu. V skupinah starejši in mladi je nastopilo enaindvajset moštev. V skupini starejši so si naslov priigrali nogometaši Save, v skupini mladi pa so bili najboljši igralci Citvja. Izidi — polfinale starejša skupina — Kokrica : Sava 1:2, Korotan : Dimnikarsko podjetje Polak 4:2, finale — Sa- va : Korotan, Kokrica : Dimnikarsko podjetje Polak 2:4, vrstni red — 1. Sava, 2. Korotan, 2. Dimnikarsko podjetje Polak, 4. Kokrica; polfinale skupina mladi - City : BNF 313 3:2, Sava (mladi) : Centralna kurjava Rutar 0:1, finale — City : Centralna kurjava Rutar 2:0, BNF 313 : Sava 1:9. Vrstni red — 1. City, 2. Centralna kurjava Rutar, 3. Sava (mladi), 4. BNF 313. -dh Od tekme do tekme Cicibani smučali na Zelenici — Smučarski klub Tržič je organiziral na Zelenici veleslalomsko tekmo za II. pokal Tržiča za cicibane. Tekmovalo je 77 mladih smučarjev. Zmagali so Grega Ribič, Tina Jerkič, Blaž Belhar in Petra Jurjevčič. Pred zadnjim veleslalomom je pri cicibanih 1977 in mlajših najboljši Grega Ribič, pri cicibankah Tina Jerkič, med cicibani 1975/1976 Tomaž Medic in med ciciban-kami Petra Jurjevčič. — J. Kikel Zmagala je Veriga — Košarkarski klub Asparagus iz Radovljice je pripravil zadnjega izmed štirih turnirjev, na katerem sodelujejo Veriga, Plamen, Asparagus in Zelezar. Končni zmagovalec je Veriga s 14 točkami pred Plamenom 11, Asparagusi 8 in Železarjem 7 točk. Pogovarjajo pa se tudi o organizaciji letne košarkarske lige. — B. Zupan Trim pokal v Tržiču — Področni zbor vaditeljev in trenerjev smučanja iz Tržiča je organiziral na Zelenici smučarsko tekmovanje za trim pokal. Tekmovalo je 77 smučarjev. Med ženskami so zmagale Mojca Meglic, Metka Sova in Neven-ka Kavčič, med moškimi pa Marko Ribnikar, Milan Rozman, Janez Kralj in Slavko Čadež. — J. Kikel Ena zadnjih sankaških tekem sezone — TVD Partizan Tržič je v Podljubelju organiziral eno zadnjih sankaških tekem v tej sezoni. Tekmovali so z navadnimi sanmi, razen slovenskih sankačev so se tekme udeležili tudi sankači z Obirskega. Zmagovalci so postali: Tina Kokalj med pionirkami, Vilma Rejc z Obirja med članicami, Rezka Meglic med starejšimi članicami, Igor Veršnih med pionirji, Marko Meglic med mladinci, Albert Perko med člani, Jože Meglic med starejšimi člani, Janez Ovsenek med veterani in v ženskih dvosedih Kokalj —Kokalj in moških Meglic—Novak. — J. Kikel Strelska liga Gorenje vasi — Na sporedu je bilo že 4. kolo krajevne strelske lige. Po tem kolu pri članih še naprej vodi ekipa Tabor pred RUŽV II, med posamezniki pa Roman Turkovič. Pri ženskih ekipah je vodstvo prevzela Alpina pred Detelcami in Taborom, pri posameznikih pa vodi Sonja Ceferin. — B. Košir Tekmovanje strelk za dan žena — Občinska strelska zveza Kranj je priredila ob dnevu žena strelsko tekmovanje na strelišču na Hujah. Tekmovalo je 19 strelk. Zmagala je Darinka Smrtnik z odličnimi 183 krogi od 200 možnih. Sledijo ji Jelka Bauman, Lidija Vodopivec, Nada Markič, Ana Brovč, Marinka Mam, Mi-ja Strmiša, Ljuba Razpet, Nataša Tkalec, Darinka Zarn itd. — B. Malovrh Kljub porazu uspeh — Rokometašice Dupelj so že z uvrstitvijo v polfinale pokala mladosti za področje Slovenije dosegle velik uspeh. V polfinalni tekmi s prvoligašem Belinko Olimpijo so pokazale borbeno igro. Zgubile so s 33:13, vendar je treba pohvaliti varovanke trenerja Andreja Kavčiča. Pri Dupljah sta bili najboljši vratarka Jakupovičeva in Gradišarjeva, pri zmagovalkah pa Cudermanova, Bonova in Boštjančičeva. — J. Kuhar Vabila, obvestila, prireditve V Škofji Loki odločitev o prvaku — Jutri bo v športni dvorani Poden v Škofji Loki še zadnji letošnji namiznoteniški turnir v okviru gorenjske lige. Tekmovanje se bo začelo ob osmih zjutraj. Za prvo mesto se bosta pomerila LTH in Jesenice, za osvojitev tretjega mesta pa imata največ možnosti Kondor in Gumar. Sava z Novim Zagrebom, Triglav s Heliosom — Košarkarice kranjske Save Commerce se bodo v tekmi 17. kola II. zvezne lige — zahod pomerile jatrj. 22. marca, ob 17. uri v športni dvorani Planina v Kranju z moštvom Novega Zagreba, košarkarji Triglava pa dve uri kasneje v isti dvorani z igralci domžalskega Heliosa. Oživela bodo rokometna igrišča — .Ob koncu tedna se bo začel spomladanski del prvenstva v drugih zveznih in republiških rokometnih ligah. Edini gorenjski predstavnik v slovenski ženski ligi, moštvo Alplesa iz Železnikov, ki je prezimilo na osmem mestu z devetimi točkami, se bo v pr-vein spomladanskem kolu pomerilo jutri v športni dvorani Poden v Škofji Loki z ekipo Burje. Radovljiški plavalci dosegajo lepe uspehe Mladi veliko obetajo Radovljica, marca — Letošnja zimska sezona je bila za plavalce iz Radovljice nadvse uspešna. Mlajši in starejši pionirji in pionirke so se na republiških prvenstvih izkazali s precejšnjo bero kolajn, krona uspehov pa sta bili zmagi Saše Robič na državnem prvenstvu. Radovljiški plavalni klub je zaradi slabih zimskih možnosti za vadbo omejen s številom tekmovalcev. Združuje šestdeset plavalcev, ki trenirajo v štirih kakovostnih skupinah: prva pod vodstvom Cirila Globočnika v 16-metrskem bazenu v hotelu Park na Bledu in v zimskem bazenu v Železnikih, druga pod vodstvom Andreja Artička v bazenu hotela Golf na Bledu in v Kranju, tretja in četrta pa ob strokovnem vodenju Igorja Podobnika in Robija Stana v 12-metrskem bazenu v Grajskem dvoru v Radovljici. Poleti so možnosti za vadbo precej boljše, saj ima mesto ogrevano, 50-metrsko kopališče. »V Radovljici smo se šele pred petimi leti lotili načrtnega in organiziranega dela z mladimi, ki zdaj že posegajo po vidnejših uvrstitvah med mlajšimi in starejšimi pionirji; prepričan pa Ciril Globočnik — poklicni trener radovljiških plavalcev. sem, da se bodo uspehi ob zavzeti vadbi nadaljevali tudi v starejših kategorijah, « je povedal Ciril Globočnik, edini poklicni trener v radovljiškem plavalnem klubu. »Ne delamo si nobenih utvar, da bi na ekipnih tekmovanjih lahko konkurirali kranjskemu Triglavu ali ljubljanskim klubom, ker imamo za zdaj še preslabe možnosti za zimsko vadbo in ker je pri nas tudi zaledje mladih precej manjše. Naš cilj je, da bi z nekaterimi posamezniki posegli med najboljše v republiki in državi.« Radovljiški plavalci so že v letošnji zimski sezoni dokazali, da so trener-jeve napovedi uresničljive. Klubsko moštvo je na zimskem pokalu Slovenije za tekmovalce iz mlajše skupine osvojilo drugo mesto, za kranjskim Triglavom, in pred moštvi Ilirije, Branika in Rudarja, ki imajo precej Ob finančnih problemih, s katerimi se ubada plavalni klub Radovljica, je vse pohvale vredno razumevanje blejskih hotelov Park in Golf ter upravljalca zimskega bazena v Železnikih, ki radovljiškim plavalcem prek zime omogočajo brezplačno vadbo. Saša Robič — dvakratna državna prvakinja. boljše možnosti za vadbo kot v Radovljici. Mlajši pionirji, stari do 12 let, so bili tretji na republiškem prvenstvu, sedmi na državnem (med 34 klubi) in celo najboljši med slovenskimi šolskimi športnimi društvi. Še imenitnejši so uspehi ra-A- ^^»»ov dovljiških pla- valcev v posamičnih disciplinah. Na državnih prvenstvih so osvojili sedem kolajn: Saša Robič zlato na 100 in 200 m hrbtno, Miha Potočnik srebrno na 200 in 400 m mešano, Polona Rob bronasto na 200 m hrbtno; enako odličje pa sta si priplavali tudi štafeti 4 x 100 m mešano — mlajše pionirke (do 12 let) Katka Zadravec, Petra Grahovac, Saša Robič in Mojca Krm-potič — ter starejše pionirke Polona Rob, Staša Melink, Petra Bole in Mo-nika Kavčič, ki so bile najboljše tudi na republiškem prvenstvu. Med posamezniki so se na slovenskih prvenstvih najbolj izkazali: Nina Sekova-nič, Jana Demšar, Staša Melink, Urša Praprotnik, Primož in Katka Zadravec ter četverica v štafetnem nastopu — Nataša Kejžar, Tina Bere, Jana Demšar in Nina Sekovanič. Ob dobrih rezultatih v zimski sezoni trener Ciril Globočnik meni, da bodo poleti še boljši, ker se bodo s prehodom na letno kopališče tudi izboljšale možnosti .za vadbo. C. Zaplotr.ik ftEK, 21. MARCA 1986 OBVESTILA, OGLASI 13. stran (mmEmmmGiLAS DEŽURNI VETERINARJI ALPETOUR PLANICA, finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, 21.-23. 3. BRIONI (za skupine), odhodi od marca dalje MEDJUGORJE - GABELA - MOSTAR. 3 dni, odhod 26. 4. KRIŽARJENJE OD ZADRA DO HVARA in OD SPLITA DO DUBROVNIKA, tedenski paketi od 3. 5. dalje MATURANTSKI IZLETI in IZLETI ZA ZAKLJUČENE SKU PINE KARLOVY VARY, 5 dni, odhod 29.4. GENOVA, EUROFLORA, mednarodna razstava rož, odhod 26.4. BOLOGNA. COSMOPROF, mednarodna razstava parfume rije in kozmetike, odhod 26. in 27.4. Informacije in prijave v vseh Alpetourovih turističnih poslovalnicah. KOMPAS JUGOSLAVIJA kompasova zima 85/86 Vabi mo na spomladansko in prvomajsko smuko. Izšel je poseben Program: VAL THORENS - Francija od 26 4.-3. 5. - 7 dni že od 56.900 — din naprej. kompas klub Izšel je predprogram Kompasovih počitniških klubov: — Kompasovo malo misto Sutivan — otok Brač — Kompasovo velo misto Vis in Komiža — otok Vis — Kompas klub Novalja — otok Pag — Kompasov planinski počitniški klub Rogla jesen - zima - pomlad v katalogu boste našli bogato ponudbo 7-dnevnih aranžmajev ob MORJU, na KONTINENTU in v ZDRAVILIŠČIH. Organiziramo avtobusni prevoz v ISTRO in KVARNER ter nedeljske letalske prevoze v DUBROVNIK. senior klubi: v hotelu Kompas v Dubrovniku, v hotelu PARK v Rovinju in v hotelu TEUTA/RISAN. Posebni 7-dnevni aranžmaji s programom aktivnosti, prilagojenim starejšim, ORGANIZIRANI PREVOZI. PRIPOROČAMO spomladanski oddih na MALEM LOŠINJU / hotel AURORA. izleti po domovini: • Vojvodina, gurmanska tura: 28. 3 —30. 3. in vsak petek (letalo) • Vojvodina, Fruška gora —Palićko jezero: 28 3. do 30. 3. in vsak petek (letalo) • Pomlad na Visu: 27. 3 —30. 3. in vsak četrtek (avbotus hidrogliser) • Preživite dan v Dubrovniku: 23. 3. in 30. 3. (letalo) • Od Baščaršije do Straduna: 28. 3 —30. 3. (letalo) • S hidrogliserjem k sosedom — Padova — Ravenna —Rimini — San Marino: 28. 3. in vsak vikend (avtobus-hidrogliser) • Bosna in samostani Srbije: 26. 4—8 dni (avtobus) • Ohrid: 3 dni, 4. 4. in vsak petek (letalo) • Tri dežele — tri Makedonije (Jug.-Bolg.-Grčija): 30. 4—4. 5. (leta _ 'o) • Medeni teden na Svetem Štefanu: 27. 4—4. 5. (letalo) • Enodnevni izleti po Sloveniji za konec tedna: Kamnik in Logarska dolina, Prekmurje, Goriška brda, Sotelsko in Kumrovec. Sprejemamo naročila zaključenih skupin za ogled NACIONALNEGA parka brioni. Pokličite nas na tel. št. 331 350 in 331 352. planica 86 - od 21.-23.3. Vabimo na ogled finala svetovnega pokala v smučarskih skokih Or-9aniziramo prevoze za posameznike in zaključene skupine. SREČANJE ČLANOV AMD SLOVENIJE, 5 dni, 30. 4., Crikveniško-vinodolska rivijera. izleti v tujino: Izšel je katalog potovanja 86 • Anatolija —Kapadokija, 9 dni, 27.4. • Carigrad, 5 dni, 26. in 30. 4., posebno letalo • London, 4 dni, 27 3., 15.4. • Egipt—Jordan —Izrael, 13 dni, 23. 4. • Barcelona, 9 dni, 25. 4. (avtobus) • Kuba, Biser Karibov, 12 dni, 26.4. • Rim, 5 dni, 30. 4. • Egipt, 9 dni, 30.4. • Krakovv, 5 dni, 26. in 30. 4. • Peru in Brazilija, 13 dni, 25. 4. • Z avtobusom v Moskvo, 17 dni, 24. 4. • Grčija, 5 dni — 26. 4. in 6 dni — 30. 4. • Izrael in Ciper, 8 dni, 1. 5. • Verona —Padova —Gardsko jezero, 2 dni, 19.4. • Padova—Ravenna —Rimini —San Marino, 2 dni, 19.4. • Padova —Benetke, 1 dan, 12.4 P Ravenna —Rimini- San Marino —Benetke, 3dni, 1.5. • Ravenna —Rimini —San Marino—Ancona, 4 dni, 1.5. strokovna potovanja: Birmingham — »Internepcon«, 4 dni, 8.4. Milano — velesejem, 3 dni, 17 4. Padova — medn. razstava zaščite okolja, 2 dni, 8. 4. London — »IFSEC« (varilstvo), 4 dni, 15.4. Frankfurt — »Interstoff«, 4 dni, 14.4. Diisseldorf — »WIRE« (sejem žice in kablov), 3 dni, 7. 4. Stuttgart — »Intergastra«, 3 dni, 10. 4. in 14. 4. (avtobus) Miinchen — »Mode woche«, 3 dni, 25. 3. Stockholm — Gradbena industrija, 4 dni, 7. 4. Miinchen — »Bauma«, 3 in 4 dni, 7. 4., 9. 4., 11. 4., 2 dni/letalo, avtobus Hannover — Industrijski sejem, 3 in 4 dni, 9. in 11. 4. London — »IFSEC«, 4 dni, 15.4. Bologna — »Cosmoprof«, 1 in 2 dni, 25., 26. in 27. 4. Dusseldorf — »Drupa '86«, 4 dni, 4., 7., 10. 5. Helsinki — »Finn Build«, 4 dni, 21 4. Kopenhagen — Mednarodna razstava pohištva, 4 dni in 6 dni, 7. 5. Poletni tečaji angleščine ROMSEY — 4 tedne (za starost od 15-17 let), 1.7. in 22. 7. ' • Poletni tečaji angleščine RICKMANSVVORTH - 3 tedne (za starost od 12-14 let) 6. 7. in 27.7. 'NFORMACIJE PO TELEFONU: ^61/327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) °61/222-340, 222-345 in 331-342 (Titova 12, Ljubljana) kompas jugoslavija in nama ljubljana vabita, da obiš ^ete novo poslovalnico kompasa v veleblagovnici pri H0STI v LJUBLJANI (pritličje), telefon: 221 878 in v ŽALCU. od 21. 3. 28. 3.1986 za občini Kranj in Tržič od 6. do 22. ure Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22- 781, od 22. do 6. ure pa na tel.: 22-994 za občini Radovljica in Jesenice JANEZ URH, dipl. vet., tel.: 23- 716 ali 25-779 za občino Škofja Loka JANKO HABJAN, dipl. vet., Žiri, Polje 1, tel.: 69-280 MIRO KRIŽNAR, dipl. vet., Godešič 134, tel.: 62-130 ©LIPA POHIŠTVO SALON V KRANJU V prizidku večnamenske dvorane PPC Gorenjski sejem DO ŽIVILA Kranj P Cenjene potrošnike obveščamo, da je na Kokrici odprta prodajalna osrednik Dejavnost prodajalne je sprejem in prodaja rabljenega blaga. V prodajalni bomo v vašem imenu prodali blago družbeno pravni osebi ali drugemu občanu. Sprejemamo in prodajamo: — športno opremo (smuči, sanke, drsalke, kamp opremo, čolne itd.) — akustiko (HI-FI in TV aparati, tranzistorji, avtoradijski aparati, kasetofoni itd.) — gospodinjske aparate (bela tehnika) — fotoaparate — glasbila — posamezne dele pohištva. Informacije dobite tudi po telefonu 21-462, trgovina POSREDNIK, Cesta na Brdo 47, (Gasilski dom Kokrica) PRODAJAMO NAMESTO VAS! IZBRALI SO Zk VAS ■.....f/ v. * V MERKURJEV/ prodajalni KOVINA Lesce, Alpska cesta 34, imajo na oddelku pohištva in stavbnega okovja veliko izbiro ključavnic in stavbnega okovja, med njimi so tudi posebne varnostne ključavnice TITAN »K«. Na oddelku vodovodne inštalacije so dobro založeni in imajo veliko izbiro vodovodnih pip in armatur, klasičnih in enoročaj-nih, priznanega proizvajalca AR M AL iz Maribora. Imajo tudi veliko izbiro radiatorjev. m KINOKI^N r V naše kinematografe se vrača razkošen glasbeni ep — sveča-j» nost za oči in ušesa — Forma-nov AMADEUS KINO CENTER KRANJ: KINO DOM KAMNIK: KINO TRŽIČ: 24.-26. 3. ob 16. in 19. uri 22. 3. ob 16. in 19. uri 23. 3. ob 15., 18. in 21. uri 27. 3. ob 17. in 20. uri 29. in 30. 3. Ne zamudite najbolj gledanega filma o glasbi vseh časov! NE ZAMUDITE FILMA O MOZARTU! Kmetijsko živilski kombinat Gorenjska, T0ZD Komercialni servis, Kranj Mercator SKLADIŠČE GRADBENEGA MATERIALA HRASTJE, tel.: 26-371 GRADITELJI! Po »izredno ugodnih cenah« vam nudimo: — modularno opeko »OGRAD« Ormož — betonsko železo in armaturne mreže — cement in apno — ves ostali gradbeni material Cenjeni kupci: 20 minut pred vsako uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastiu in nazaj! 0 , Se priporočamo! IZBR4LI SO ZK VAS V vseh Almirinih trgovinah prodajajo hlače in puloverje — oblačila za prosti čas — v modnih barvah, ki jih narekuje letošnja moda. SOZD MERCATOR KIT MERCATOR - KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o., KRANJ. JLA 2 oglaša prosta dela in naloge: za TOZD Tovarna olja OLJARICA Britof - STRUGARJA za opravljanje strugarskih del Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, odslužen vojaški rok za TOZD Komercialni sersis Kranj PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE za prodajo živilskih artiklov Posebni pogoji: — 6 mesecev delovnih izkušenj, lahko tudi pripravnik, delo je dvoizmensko. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Mercator — KŽK Gorenjske, Kranj, jij\ 2, 8 dni po objavi. GLAS 14. STRAN. OBVESTILA, OGLASI PETEK, 21. MARCA ifo 112 z cc i lu d_ UJ < N O > O lil z i lu O. uj CO < cc N O > O UJ z rr l uj CL uj CO -> z < cc N O > o NOVO IZ KRANJSKE PEKARNE NOVO IZ KRANJSKE PEKARNE £ cc uj o. ŽITO Ljubljana, TOZD Pekarna Kranj Pekarna Kranj je svoji pestri ponudbi kruha in peciva dodala še naslednje nove izdelke izdelek teža maloprod. cena MAKOV HLEBČEK 0,25 kg 80,00 din PECIVO FORTUNA 0,04 kg 18,00 din CIMETOVO PECIVO 0,08 kg 42,00 din AJDOV KRUH Z OREHI 0,40 kg 260,00 din KRANJSKI KRUH 2,00 kg 330,00 din ki jih lahko kupite v trgovinah ŽIVILA Kranj PRI NEBOTIČNIKU DELIKATESA PLANINA CENTER MARKET BRITOF PC GLOBUS Naštete izdelke dobavlja Pekarna vsak dan po 11. uri. Poskusite nove izdelke iz kranjske Pekarne uj CO < cc N O > O z uj z cc UJ o. uj CO < cc N o > o uj z cc < uj o. uj CO < cc N o > o o > o NOVO NOVO NOVO A O > O MERCATOR Živilska industrija KAMNIK o > o o > o Odslej na prodajnih policah pravi ZELENI POPER iz Indije, ki vam ga je v lični embalaži in po dostopni ceni pripravila ETA iz Kamnika. Priporočamo vam ga za pripravo zrezkov, omak in raznih namazov. O > o NE POZABITE NA ZELENI POPER IZ ETE KAMNIK NOVO IZ KRANJSKE PEKARNE NOVO IZ KRANJSKE PEKARNE z NOVO NOVO NOVO naročite danes, da boste lahko graditi jutri! ŽE SEDAJ MISLITE NA GRADNJO, LE TAKO VAM BOMO PRAVOČASNO USTREGLI SURMIK iz nadvse kakovostnega notranjskega lesa LIP BLED, TRGOVINA REČICA TEL.: (064) 77-161 l£EK, 21. MARCA 1986 f- OGLASI IN OBVESTILA .15. stran (mimmmmiGLAs ^ Na podlagi 79. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu 'Un u SRS Št' 3/81)> 6- in 58- člena Družbenega dogovora o i )rS^°Sn0vah za zaSotavlJanJe in usklajevanje družbenoeko-T »snih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) na podlagi samoupravnega .ažurna o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupno-teo-k 3 L°ka Za obdobJe 1986-1990, 4. in 5. člena pravilnika o |?J!h in merilih za pridobitev posojil iz sredstev vzajemnosti v jfti Škofja Loka ter sklepa 34. seje odbora za graditev, planili Jn razv°J družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem TOarstvu dne 25. 2. 1986 objavlja SSS Škofja Loka RAZPIS dodelitev posojil delavcem in družbeno pravnim osebam iz združenih sredstev vzajemnosti I. SPLOŠNI RAZPISNI POGOJI . *■ Razpisa se lahko udeležijo organizacije in njihovi delavci, *rih temeljne organizacije združenega dela in delovne skupki združujejo sredstva za vzajemnost pri Samoupravni stanovski skupnosti občine Škofja Loka in imajo sedež v občini °*ja Loka, ne glede na to, kje imajo sedež njihove delovne eno-ali stalno bivališče njihovi delavci, in sicer v skladu s 6. členom tilnika. i Ej «■ Razpisana vrednost posojil predstavlja načrtovana razpo-L«« a sredstva za kreditiranje stanovanjske graditve v letu Ir86. in sicer v višini 245.000.000.— din. Razpisna vsota po posameznih namenih je naslednja: ^a kreditiranje nakupa stanovanj v stano-y&njskih blokih, ki bodo vseljena v letu (:io: 2a kreditiranje družbeno usmerjene individualne gradnje ^a kreditiranje neusmerjene individualne §radnje, prenove stanovanj in stanovanjskih hiš din 100.000.000.-din 47.000.000.- din 98.000.000.- II. POGOJI ZA PRIDOBITEV POSOJIL ■ Na razpisu za posojila iz združenih sredstev lahko sodelu- t. Ll. Organizacije združenega dela in delovne skupnosti (v pjevanju organizacije), ki imajo sedež na območju občine Loka in so podpisale Samoupravni sporazum o temeljih w aHa Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Škofja Loka ^°bdobje 1986 — 1990, ne glede na to, kje imajo sedež njihove \ -l°vne enote, ki: j "- združujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku fobsegu, ~ začasno niso sposobne oblikovati dovolj sredstev v skladu "Pne porabe za načrtovani obseg stanovanjske graditve in ^žujejo sredstva za vzajemnost v dogovorjenem roku in obse- p" niso sposobne združevati sredstva vzajemnosti in jim pri-BM organ stanovanjske skupnosti začasno, deloma ali v celoti j°ži obveznost plačila obračunanega prispevka vzajemnosti v adu s pogoji in merili, ki so določeni v samoupravnem spora-0111 o temeljih plana stanovanjske skupnosti, j L2. Delavci, zaposleni v organizacijah iz točke 1.1., ki varču-J° pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. J.3. Kmetje kooperanti in združeni kmetje, ki varčujejo pri ?ki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti in združujejo de-P sredstva v kmetijskih zadrugah in drugih oblikah združeva-a kmetov, ki so družbenopravne osebe, če združujejo sredstva aJernnosti. 1.4. Delovni ljudje, ki samostojno z osebnim delom opravljanj avnost s sredstvi v lasti občanov in združujejo sredstva vza-Ptoosti v stanovanjski skupnosti in pri njih zaposleni delavci, f varčujejo pri banki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. 1-5. Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo kot poklic ume-sko ali drugo dejavnost in združujejo sredstva vzajemnosti v .^oupravni stanovanjski skupnosti pod pogojem, da varčujejo °anki za stanovanjsko posojilo najmanj dve leti. >. 1-6. Borci NOV, upokojenci in invalidi, ki imajo stalno biva-i e na območju občine Škofja Loka, ki varčujejo pri banki za 'tovanjsko posojilo najmanj dve leti. ^ *< Osnova za izračun višine posojila je pri nakupu zadnja ce-3qP° dokumentaciji, pri graditvi in prenovi pa cena din •000.— za kv. m stanovanjske površine, oziroma cena, ki jo do-1 odbor za graditev glede na podražitve biroja gradbeništva: ^ 3. Za vloge, ki se bodo sprejemale po tem razpisu, se upošte-Povprečni mesečni čisti osebni dohodek na zaposlenega delav-v SRS za leto 1985, ki znaša 54.967.— din. j 4- Obrestna mera za posojila iz sredstev vzajemnosti je pet ^totkov letno. 5. Organizacije vračajo posojila v polletnih anuitetah, delav-Pa v mesečnih anuitetah. . Posojilo za gradnjo stanovanjske hiše lahko dobi delavec, U0ltna dograjen objekt do III. gradbene faze, oziroma pri gradnji ^ etažne hiše dokončano ploščo nad kletjo in sklenjeno pogođenu doDavo montažnega dela hiše s proizvajalcem (skladno z ^dbenim dovoljenjem). Če je delavec že lastnik stanovanja ali i! ivanjske hiše, dobi posojilo le za razliko v kv. m do standar-stanovanjske površine za njegovo družino. Pri prenovi lahko prosilci dobijo posojila samo za !"* povečanje stanovanjske površine ~~ uporabo kvalitetnejše izvedbe toplotnih izolacij ~~ racionalnejši sistem ogrevanja ^ Prosilec se mora pri prenovi izkazati, da je opravil vredno Em naJmanj 50% del po predračunu, ki ga je naredil gradbeni °kovnjak. L '• Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi iz sredstev vza-I ^Osti, se zmanjša za: L. odobrena posojila delavcu ali zakoncu pri katerikoli sa-F ^Pravni stanovanjski skupnosti, LR."~~ revalorizirana posojila, odobrena pri Samoupravni stano-L-^ki skupnosti Škofja Loka. Revalorizirana vrednost že odo-Posojil se izračuna na osnovi objavljenih indeksov sploš-8a združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Glede dokumentacije, tehničnega poslovanja in drugih do-• ki niso navedeni v razpisu, veljajo določila pravilnika o po-Bw in merilih za pridobitev posojil iz združenih sredstev vza-ie ij°sti, združenih v Samoupravni stanovanjski skupnosti obči-i ^kofja Loka. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE SNOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V DRUŽBENI LASTI Posojila iz združenih sredstev vzajemnosti dobijo organi-ii§ ^e 2a graditev, nakup in prenovo stanovanj in stanovanjskih i >v družbeni lasti, če poleg pogojev iz poglavja (1.1.) izpolnjuje- e naslednje pogoje: He ~7 da so sprejele samoupravne splošne akte v osnovah in ;*al za resevanJe stanovanjskih vprašanj delavcev, usklajene ^th om 0 stanovanjskem gospodarstvu in družbenim dogovo-E* 0 skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samota «?'n družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanj- Sa gospodarstva v SR Sloveniji, mST da bodo delavcem dodeljevale standardna stanovanja po "ih Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, da gradijo ali kupujejo stanovanja in so vključeni v pro-Hj ? stanovanjske graditve samoupravne stanovanjske skupno-0 v Primeru, da razpoložljiva sredstva in ostali pogoji dopuščajo6 ^ahko odobri posojilo tudi organizaciji, ki ne izpolnjuje tega "'a. — da jim posojilo po tem pravilniku skupaj z drugimi sredstvi omogočajo zaključevanje finančne konstrukcije za graditev, nakup in prenovo načrtovanega števila stanovanjskih enot, — da predložijo sprejet sanacijski program, če poslujejo z izgubo. Maksimalna višina posojila, ki ga lahko dobi organizacija iz sredstev vzajemnosti za nakup ali graditev stanovanj oziroma za soinvestitorstvo izven območja Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka, je odvisna od razmerja med povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v organizaciji in povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji po zadnji objavi, in sicer: Povprečni Republiško osebni povprečje dohodek OZD (54.967.- din) Višina posojila v % od vrednosti iz dokum. predloženega ob razpisu Doba vračanja največ do 100 % največ 50 % 10 let od 101 % do 120% največ 40 % 8 let . nad 120 % največ 30 % 6 let Za organizacije s področja šolstva, zdravstva, otroškega varstva, socialnega skrbstva in kulture je višina posojila lahko višja za 10 točk. IV. KREDITIRANJE GRADITVE, NAKUPA IN PRENOVE STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ V ZASEBNI LASTI Delavci lahko dobijo posojilo za nakup, graditev in prenovo stanovanj in stanovanjskih hiš, če: — so že izpolnili najmanj dveletno varčevanje za stanovanjsko posojilo, — niso sami ali njihovi družinski člani, ki rešujejo stanovanjski problem, lastniki vseljivega primernega stanovanja, stanovanjske hiše, počitniške hiše, ki presega 50 kv. m uporabne tlorisne površine, — porabijo kupnino prodane lastne stanovanjske enote za nakup ali graditev stanovanja ali stanovanjske hiše, za katero prosijo posojilo, — pri nakupu stanovanja ali stanovanjske hiše z lastnimi sredstvi in vsemi posojili zaključujejo finančno konstrukcijo, — predlože predpogodbo, kupoprodajno pogodbo ali soinve-stitorsko pogodbo, — predlože gradbeno dovoljenje oziroma dokazilo o priglasitvi del z opisom del in predračun. Maksimalna višina posojila, ki ga delavec lahko dobi za graditev, nakup in prenovo, je odvisna od: — razmerja med višino povprečnega mesečnega dohodka na člana njegove družine za zadnje tri mesece v primerjavi z zadnjim znanim povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SR Sloveniji, — od višine posojila, do katerega je delavec upravičen ali ga je dobil pri banki na podlagi namenskega varčevanja za nakup stanovanja ali stanovanjske hiše, ki je predmet kreditiranja do zadnjega dne razpisa. Delavec dobi posojilo po naslednji lestvici: Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu (54.967.— din) Posojilo, izraženo z odstotki od maksimalne vsote vseh posojil do 100 % največ 40 % od 101 %—120% največ 30 % nad 120 % največ 20 % Delavec lahko dobi posojilo po prejšnji lestvici pod pogojem, če znaša posojilo banke na podlagi njegovega namenskega varčevanja: Pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družine Od zneska posojila vzajemnosti do 100 % od 101 %—120 % nad 120 % 20 % 40 % 60% Posojila,odobrena v preteklih le4;vi,se valorizirajo s faktorjem po naslednji lestvici: Posojilo, odobreno leta Faktor 1985 in 1986 1984 1983 1982 1981 in prej 1 2 3 3,8 4,8 Delavcu, ki ne doseže navedenega odstotka posojila na podlagi namenskega varčevanja, se višina posojila izračuna tako, da se znesek posojila na podlagi namenskega varčevanja pomnoži s faktorjem po naslednji lestvici Povprečni mesečni dohodek na člana družine v primerjavi s povprečnim mesečnim čistim osebnim dohodkom na zaposlenega delavca v SRS v preteklem letu (54.967.— din) Faktor do 100 % od 101 %-nad 120 % 120 % 5 2,5 1,6 Višina posojila, ki ga delavec lahko dobi po tem pravilniku, se zmanjša za: — odobrena posojila delavcu ali zakoncu pri katerikoli samoupravni stanovanjski skupnosti — revalorizirana posojila, odobrena pri SSS Škofja Loka. Revalorizirana vrednost že odobrenih posojil se izračuna na osnovi objavljenih indeksov Splošnega združenja gradbeništva in IGM Slovenije. Za posojila iz namenskega varčevanja se štejejo pridobljena posojila na podlagi: — pogodbe o namenskem varčevanju občana — pogodbe o predhodnem varčevanju občana za vezavo sredstev. Posojilo se obračuna po lestvici za namensko varčevanje pravilnika banke. Vsota vseh posojil delavca za isto stanovanjsko enoto lahko znaša pri: — nakupu etažnega ter zadružnega etažnega stanovanja 80 odstotkov, — zadružni stanovanjski graditvi 75 odstotkov, — graditvi stanovanjske hiše v zasebni lasti izvčn zadružne stanovanjske graditve 60 odstotkov, — prenovi 80 odstotkov. Od dokumentirane cene, upoštevaje dejansko stanovanjsko površino oziroma največ 90 m2 Najnižji znesek posojila znaša 100.000.— din. Zaprošeni znesek posojila ne more biti višji od pripadajočega zneska po pravilniku. Prednost pri pridobitvi posojila ima delavec, ki: — je sam ali njegova družina v težavnem zdravstvenem stanju, — kupuje stanovanje, vseljivo v krajšem roku, — ima slabe stanovanjske razmere (prebiva v stanovanju nad V. kategorijo), — je začasno nosilec stanovanjske pravice na stanovanju, ki ga je dobil v okviru družbene pomoči kot mlada družina in ga mora v petih letih izprazniti. — vgradi ogrevalno napravo za izkoriščanje odpadne in sončne energije. Za izračun mesečnega povprečnega dohodka na člana družine se upošteva mesečne dohodke vseh družinskih članov v zadnjih treh mesecih. Višina dohodka družinskih članov se ugotavlja na podlagi predloženih potrdil. Za člane družine se štejejo: prosilec, zakonec, otroci, posvojenci, starši prosilca in njegovega zakonca, oseba, ki jo je prosilec po zakonu dolžan vzdrževati, in oseba, ki najmanj dve leti živi s prosilcem v ekonomski skupnosti Doba vračanja posojil v zasebni lasti je za posamezne name-ne naslednja: Za namen Doba vračanja posojila za izračun mesečne anuitete prvih pet let Dejanska odplačilna doba vračanja posojila nakup stanovanj in 20 let 16 let, 9 mes. stan. hiš graditev stan. hiš 15 let 13 let, 3 mes. prenova stan. in 10 let 9 let, 5 mes. stan. hiš Delavci vračajo posojilo v mesečnih anuitetah, ki je prvih pet let odplačila nižja, po petih letih se mesečna anuiteta poveča za 12,5 odstotka, po desetih letih pa še za 12,5 odstotka prve mesečne anuitete. Seštevek mesečnih imuitet vseh posojil za isto stanovanjsko enoto ne more biti nižji od mesečne stanarine, ki bi jo delavec plačal za to stanovanjsko enoto po predpisih o stanarinah. Mesečna anuiteta za posamezno posojilo ne more biti nižja od 1.500.— din V. KONČNE DOLOČBE Vse informacije in sprejemanje zahtevkov oo tem razpisu opravlja LB — TBG Kranj, PE Škofja Loka — stanovanjski oddelek od 24. 3. 1986 do 7. 4. 1986 vsak dan razen sobote od 8. do 12. ure, v sredah od 8. do 16. ure. Odobritev posojil za nakup stanovanj v blokih in za družbeno usmerjeno individualno gradnjo bo predvidoma maja 1986, za neusmerjeno individualno gradnjo in prenovo pa septembra. Odbor za graditev, planiranje in razvoj družbeno-ekonom-skih odnosov pri Samoupravni stanovanjski skupnosti rešuje vloge za posojila, objavlja rezultate sproti po svojih sejah na način, ki ga določi. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka oziroma od njega pooblaščen odbor lahko spremeni razpisno vsoto po posameznih namenih, odvisno od priliva sredstev in vlog. Delavec, ki želi dobiti posojilo za graditev ali prenovo stanovanjske enote, mora dopustiti ogled, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogoja za pridobitev posojila. Ugovor na sklep odbora za graditev, planiranje in razvoj družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu rešuje zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Škofja Loka. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Škofja Loka Predsednik odbora za graditev, planiranje in razvoj družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu Janez Bohinc, 1. r. m TEKSTILINDUS 5SIEJM" Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ TOZD PREHRANA IN ODDIH Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela oziroma naloge 1. POMOČ PRI KUHANJU JEDIL — 2 delavki Pogoji: — kuharski pomočnik — zaželene delovne izkušnje — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. S SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA, n.sol.o. TOZD ELEKTRARNA MOSTE-ŽIROVNICA objavlja prosta dela in naloge 1. GRADBENEGA TEHNIKA 2. OBRATOVNEGA KLJUČAVNIČARJA I 3. POMOŽNEGA DELAVCA - 2 delavca Pogoji: pod 1. TSŠ ali DŠ gradbene smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj — 3-mesečno poskusno delo — ustrezna psihofizična sposobnost delavca pod 2. — DS kovinarske smeri in 3 leta delovnih izkušenj — preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti — ustrezna psihofizična sposobnost delavca pod 3. — NK delavec brez delovnih izkušenj — najmanj 4 razredi osnovne šole — 3-mesečno poskusno dele, — ustrezna psihofizična sposobnost delavca Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanja ni na razpolago. Prošnje z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 10 dneh po objavi na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, TOZD Elektrarna Moste-Žirovnica, Komisija za delovna razmerja. Kandidat bo izbran v 30 dneh po izteku prijavnega roka. GLAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA PETEK. 21. MARCA 1 Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge: 1. PRIPRAVLJANJE TEHNOLOGIJE — visoko zahtevno 2. RAZVIJANJE TEHNOLOGIJE SESTAVE Za uspešno opravljanje navedenih del in nalog zahtevamo: pod 1. — visoko strokovno izobrazbo strojne smeri — 4 leta delovnih izkušenj — znanje enega svetovnega jezika — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo pod 2. — višjo strokovno izborazbo čevljarske smeri — 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih — znanje enega svetovnega jezika — sposobnost poučevanja, komuniciranja in samostojnega hitrega ukrepanja — uspešno opravljeno trimesečno poskusno delo Pisne ponudbe sprejema kadrovski oddelek Industrijskega kombinata Planika Kranj, Savska loka 21, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku roka za vložitev prijav. Industriju volnenih izdelkov SUKNO ZAPUŽE Komisija za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. vratarja - Čuvaja 2. KOMISIONARJA - EKSPEDITORJA V SKLADIŠČU gotovih IZDELKOV Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1. — dopolnjena starost 18 let — smisel za natančnost in vestnost — zahteva se, da kandidat še ni bil v kazenskem postopku pod 2. — KV prodajalec — 6 mesecev delovnih izkušenj Delo bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Vloge sprejema splošno-ka-drovski sektor 8 dni po objavi. O opravljeni izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. K sodelovanju za delo v POČITNIŠKEM DOMU NOVIGRAD od 20. junija 1986 do 15. septembra 1986 vabimo DELAVKO ZA POMOČ V STREŽBI IN KUHINJI Pogoj za opravljanje navedenih del so ustrezne delovne izkušnje in smisel za delo z ljudmi. Rok za pisne prijave je 15 dni po objavi oziroma do zasedbe del. Prijave pošljite na Sukno Zapuže, Industrija volnenih izdelkov, Splošno-kadrovski sektor. Vse informacije dobite na tel.: 74-372. Tovarna čipk, vezenin in konfekcije Bled, n. sol. o., TOZD Pozamenterija Bled, n. sol. o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: I. VODJE IZMENE — v obratu Čipke Vintgar Pogoji: — poklicna šola kovinske ali druge ustrezne smeri — 2 leti delovnih izkušenj — trimesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo prijave do 29. marca 1986 na naslov: Vezenine Bled, Kadrovsko splošni sektor, Bled, Kajuhova 1. ALPETOUR SOZD ALPETOUR ŠKOFJA LOKA TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE DE ŠKOFJA LOKA 2. KOMERCIALNO PRODAJNEGA REFERENTA 3. VOZNIKA AVTOBUSA - 2 delavca Pogoji: pod 1. — višja oziroma srednja izobrazba prometne smeri in 2 oziroma 3 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v dejavnosti cestnega prometa Pisni test o poznavanju področja dela. pod 2. — srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri in 4 leta delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto v komerciali Test s področja dela. pod 3. — šola za voznike ali poklicna šola avtomehanske stroke in izpit D kategorije, — 1 do 2 leti delovnih izkušenj, od tega več kot 1 leto na delih poklicnega voznika, — trimesečno poskusno delo Test s področja dela. Zaželeno je, da imajo kandidati stalno bivališče v Tržiču. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovska služba Kranj, Koroška 5. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka. - i i i l Mtfcažu predilnica in tkalnica tržič BOMBAŽNA PREDILNICA IN TKALNICA TRŽIČ razglaša naslednja prosta dela oziroma naloge na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih in v skladu z 21. členom Zakona o delovnih razmerjih V TOZD OPLEMENITILNICA - VODENJE BELILNICE 1 oseba za določen čas — za 6 mesecev Pogoji: — 4-letna srednja šola tekstilno-kemijske ali kemijske smeri — poznavanje tehnologije postopkov v belilnici — 1 leto delovnih izkušenj ali — mojstrska šola ali ustrezna poklicna šola — poznavanje tehnologije postopkov v belilnici — 4 leta delovnih izkušenj. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi in potrdilom o stanovanju sprejema kadrovski oddelek 8 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po roku za vložitev prijav. □ TEKSTILINDUS KJEAIMF Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ TOZD Prehrana in oddih Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela oziroma naloge za POČITNIŠKI DOM »NOVIGRAD« 1. OPRAVI JANJE BIAGAJNIŠKO-ADMINISTRATIVNIH DEL Pogoji: — ekonomski tehnik — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo 2. POMOČ PRI VODENJU KUHINJE Pogoji: — KV kuharica, 2 leti delovnih izkušenj, — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo 3. POMOČ PRI KUHANJU JEDIL — 3 delavke Pogoji: — kuharski pomočnik — zaželene delovne izkušnje — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo 4. STREŽBA JEDIL — 4 delavke Pogoji: — natakar — zaželene delovne izkušnje — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo 5. STREŽBA PIJAČ Pogoji: — natakar — zaželene delo- .ie izkušnje — opravljen tečaj iz higienskega minimuma — dvomesečno poskusno delo 6. PRANJE IN LIKANJE Pogoji: — perica — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo 7. SPLOŠNA DELA Pogoji: — uspešno končana osnovna šola — enomesečno poskusno delo Vse zaposlitve so za določen čas, in sicer v času poslovanja počitniškega doma, ki bo predvidoma od 16. junija do 15. septembra 1986. Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. SREDNJA ŠOLA PEDAGOŠKE, RAČUNALNIŠKE IN NARAVOSLOVNO-MATEMATIČNE USMERITVE KRANJ, Koroška cesta 13 Svet šole objavlja prosta dela in naloge 1. RAČUNOVODJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela 1. aprila 1986. Zaželene so delovne izkušnje na delih in nalogah računovodje. 2. UČITEIJA PEDAGOGIKE IN PSIHOLOGIJE za nedoločen čas s polnim delovnim časom Nastop dela 14. aprila 1986. Razpis velja 8 dni od dneva objave. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati morajo k prijavi predložiti potrdilo o izobrazbi in življenjepis. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA m h Me iru TZO SLOGA KRANJ Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloj Og, VODENJE PRODAJE REPROMATERIALA, GNOJIL IN # ŠČITNIH SREDSTEV (SKLADIŠČNIK) isr azi Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje: ejc — srednja izobrazba kmetijske smeri oziroma trgovska šol' les — 1 leto delovnih izkušenj — zaželen izpit za delo z zaščitnimi sredstvi Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z dvomeč čnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo prošnje v 8 dneh po objavi na nasW Gorenjska kmetijska zadruga, Jezerska 41, Kranj, z oznat ^ »za razpis«. o rezultatih izbire bodo kandidati obveščeni najkasneje V1 dneh od izbire. K Iskra i* x ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. Kranj, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne# hodke delovne organizacije f ' razpisujemo dela in naloge za naslednje delavce s posebni^ pooblastili in odgovornostmi 1. POMOČNIKA IPO ZA PROIZVODNO-TEHNIČNO PODROČJE 2. POMOČNIKA IPO ZA RAZVOJNO PODROČJE 3. POMOČNIKA IPO ZA FINANČNO PODROČJE 4. POMOČNIKA IPO 7A KOMERCIALNO PODROČJE 5. POMOČNIKA IPO ZA SPLOŠNO-KADROVSKO PODROČJE Kandidati morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z zal' nom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske? "I litike v občini Kranj izpolnjevati še naslednje posebne pogo) pod tč. 2.: — višješolska ali visokošolska izobrazba elekf tehniške ali strojne smeri pod tč. 3.: — višješolska ali visokošolska izobrazba ekono' ~ ske smeri B pod tč. 4.:— višješolska ali visokošolska izobrazba ekono^* ske, komercialne ali tehniške smeri — pridobljena zunanjetrgovinska registracija pod tč. 5.: — višješolska ali visokošolska izobrazba pravne upravne smeri Skupni — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih podroČJ pogoji: dela — znanje tujega jezika 6. VODJE SEKTORJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE 7. VODJE SEKTORJA PLANIRANJA PROIZVODNJE 8. VODJE SEKTORJA KAKOVOSTI 9. VODJE SEKTORJA PROIZVODNJE 10. VODJE SEKTORJA PRODAJE 11. VODJE SEKTORJA NABAVE Kandidati morajo ob izpolnjevanju pogojev, določenih z za* nom in družbenim dogovorom o uresničevanju kadrovske litike v občini Kranj izpolnjevati še naslednje posebne pogoj pod tč. 6.: — višješolska ali visokošolska izobrazba stroj smeri pod tč. 7.: — višješolska ali visokošolska izobrazba org zacijske, komercialne ali ekonomske smeri pod tč. 8.: — višješolska ali visokošolska izobrazba stroj elektro ali organizacijske smeri pod tč. 9.: — višješolska ali visokošolska izobrazba stroj smeri pod tč. 10.: — višješolska ali visokošolska izobrazba stroj ekonomske ali komercialne smeri pod tč. 11.: — višješolska ali visokošolska izobrazba ekono ske ali komercialne smeri Skupni — 5 let delovnih izkušenj na ustreznih pogoji: dročjih dela, — znanje tujega jezika Mandatna doba za vsa razpisana dela je 4 leta Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoM in opisom dosedanjih del pošljejo v 8 dneh po objavi s pripo^ cenim pismom na naslov: Iskra — Industrija za elektrik orodja Kranj, Splošno-kadrovsko področje, Savska loka k 64000 Kranj, z oznako »za razpis«. O izbiri bomo kandidate obvestili v 60 dneh po končanem ] ranju ponudb. Na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja delovne sk^ nosti KO-FI z dne 14. 3. 1986 in v skladu s pravilnikom >, delovnih razmerjih objavljamo prosta dela in naloge na F^1 VODJE KNJIGOVODSTVA GLAVNE KNJIGE šifra 5325, Q 19. ktg., 1 oseba. POGOJI: — II. stopnja ekonomske fakultete — pasivno znanje enega tujega jezika — tri leta delovnih izkušenj na področju računovodstva f financ. Kandidati naj prijavnice z dokazili o izpolnjevanju pogoj ^ pošljejo v osmih dneh po objavi na kadrovski sektor ŽeleZ* ne Jesenice, C. železarjev 8, z oznako »za delovno skupo" KO-FI«. Posebne prijavnice dobite v sprejemni pisarni kadrovski sektorja. ft. 21. MARCA 1986 lf*o »šora« p. o. Škofja loka Opisuje na podlagi sklepa samoupravnih organov ter določil »tuta dela in naloge tolVlDTJALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO splošnih pogojev, predpisanih v 511. členu zakona o f^iženem delu, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje >goje: aloi I 7) Sl}e ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj in do-o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati poš-- ur v ^ dneh po objavi na naslov Kino Sora, Škofja Loka, 50» testni trg 16, »za razpis«. ^didati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh od dneva, ko bo ^ski svet imenoval izbranega kandidata. ne ni*, OBVESTILA, OGLASI Jdšja ali srednja strokovna izobrazba in 3 oziroma 5 let de 'Ovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih oziroma nalogah Poznavanje dela v reproduktivni kinematografiji in opra-VrJen izpit za kinooperaterja. TEKSTILINDUS stilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ -Javlja prosta dela oziroma naloge v: ^jpRŽEVALNO ENERGETSKI SLUŽBI Vorat U Upravljanje parnih turbin Soji: — strojni mehanik — tri leta delovnih izkušenj na področju energetike — opravljen strokovni izpit za strojnika parne turbine — delo v treh izmenah, — trimesečno poskusno delo Vzdrževanje klim in Črpalk °goji: _ strojni mehanik — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo Č°RŽEVALNO ENERGETSKI SLUŽBI Vbrttt j Brušenje f°8oji: brusilec ali strugar — zaželene delovne izkušnje — dvomesečno poskusno delo 10 10 vec delavcev Proizvodnji predenja, tkanja in plemenitenja tkanin r°goji; _ uspešno končana IV. stopnja usmerjenega izobraževanja kovinske usmeritve (triletna poklicna šola kovinske smeri) — dvomesečno poskusno delo ^didati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne Izjave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 j^*1 po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh TO opravljeni izbiri. t W*LED'T0 Lesna predelava PODNART "bor za delovna razmerja ^di razširitve proizvodnega programa zaposlimo: i1!---—- J' delavcev za upravljanje L lesnoobdelovalnih strojev pf°9oji: _ končana III. ali IV. stopnja zahtevnosti dela lesne . smeri f' J?C delavcev za delo v skladišču žaganega lesa }j( Pogoji: — I. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri It ^Pisujemo tudi naslednja prosta dela in naloge: Manipulanta žaganega lesa v skladišču pogoji: — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne smeri in 1 leto delovnih izkušenj v skladišču žaganega lesa * vzdrževalca - mehanika °9oji: _ iv. stopnja zahtevnosti dela kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj v ključavničarskih delih, vzdrževanju pnevmatike in hidravlike f voznika viličarja - 2 delavca Pogoji: — III. stopnja zahtevnosti dela lesne oziroma kovinske smeri in opravljena pripravniška praksa ^ — izpit za voznika viličarja pf- Brusača p°9oji: — IV. stopnja zahtevnosti dela lesne ali kovinske smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri brušenju ^ rezil *a dela pod 5. in 6. točko se lahko prijavijo tudi kandidati strežne izobrazbe sorodnih poklicev, ki so si potrebna t8iS;;i^>anja pripravljeni pridobiti z izobraževanjem ob delu. t izdati naj pošljejo prijave do 2. aprila 1986 na M !v: L,p B,ed.T0 ,esna predelava Podnart. Podnart '*biri bodo kandidati obveščeni do 12. aprila Lfch LTH DO THN ŠKOFJA LOKA Kadrovska komisija oe Kontrola, DS Skupnih služb, objavlja prosta dela in naloge: l VS I RENTGENOIX)G za nedoločen čas Pogoji: — visoka izobrazba metalurške ali strojno smeri — seminar iz rentgenologije, seminar iz varnosti pri delu ;I\r. ;v •;•» /iin/o! >h o isunAnK m.>, — pasivno znanje tujega jezika - 3 leta delovnih izkušenj. , (VVV, ,novi0 I3IVU1 CM H ll/uT«07 2. SS RTG LABORANT za nedoločen čas Pogoji: — srednja izobrazba metalurške ali strojne smeri, seminar iz varstva pr j delu — seminar iz rentgenologije — 2 leti delovnih izkušenj Pisne ponudbe z dokazili o izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba LTH 15 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu obveščeni v 15 dneh po sklepu kadrovske komisije. [strešna okna/! I mira Radovljica I Tel.: 75-036 « -.t ■/'-■■»ih-K. z- / /__ @ metalka blagovnica kamnik NAKUP Z ZADOVOLJSTVOM Tel.: (061) 831-757 tovarna" ZVEZDA KRANJ. Savska cesta 46 Razpisna komisija pri delavskem svetu objavlja razpis za izbiro delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dela oziroma naloge: 1. VODENJE TEHNIČNO-PROIZVODNE SLUŽBE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — visoka ali višja strokovna izobrazba tekstilne ali kemijske smeri (VII. ali VI. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe) in imeti najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj v tekstilni industriji — aktivno znanje enega tujega jezika — da izpolnjuje pogoje 61. člena Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj (Ur. vest-nik Gorenjske št. 17/84) Kandidati bodo izbrani za mandatno dobo — za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev z opisom dosedanjih delovnih izkušenj sprejema 8 dni po objavi DO TT Zvezda, Kranj, Savska cesta 46. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejetju dokončane odločitve delavskega sveta. Odbor za delovna razmerja in varstvo pri delu objavlja prosta dela oziroma naloge: 1. VZDRŽEVANJE STROJEV 2. KONTROLIRANJE IN ADJUSTIRANJE GOTOVIH IZDELKOV Pogoji: pod 1. — pod 2. — KV strojni ključavničar (IV. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe) in 3 leta delovnih izkušenj — zaželeno v tekstilni industriji) osemletka (I. zahtevnostna stopnja strokovne izobrazbe) in zaželene delovne izkušnje v tekstilni industriji. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov. Informacije vsak delovni dan od 6. do 14. ure osebno ali po telefonu. (Hi) IKOS Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22 objavlja po sklepu delavskega sveta licitacijo za odprodajo osnovnih sredstev: začetna cena: 850.000 din 950.000 din 200.000 din 35.000 din 50.000 din 50.000 din 15.000 din 30.000 din 100.000 din 10.000 din 10.000 din po 10.000 din 150.000 din 250.000 din 15.000 din 1. stružnica us-22, letnik 1966 2. rezkalni stroj uhg, letnik 1964 3. galvanski usmernik, oljni, 600 a 4. filter črpalka galvanska 5. dvigalo veda 1000 kg 6. gorilec termogena 7. stroj za čiščenje geiger (nekompleten) knjižni stroj tajboriks — odhner z mizo fotokopirni stroj coronastat razmnoževalni ciklostil stroj efd 60/69 11. pisalni stroj O iti m A (mehanski) 12. računski stroj olimpia ras (2 kom) avtomobil lada combi 1200, letnik 1980, v voznem stanju avtomobil lada combi 1200, letnik 1982, v voznem stanju 15. avtomobil zastava 1500 elegant, nevozen 8 9. 10. 13 14 Licitacija bo 25. marca 1986 ob 12. uri v prostorih DO Ikos Kranj, v obratu II, Struževo št. 3. Interesenti si lahko osnovna sredstva ogledajo na dan licitacije od 10. ure dalje do pričetka licitacije. Pravico sodelovati na licitaciji imajo vse pravne in fizične osebe pod enakimi pogoji. Udeleženci licitacije položijo 10-odstotno varščino od izklicne cene. V prodajno ceno ni vračunan prometni davek, ki ga plača kupec. Kupnina se plača praviloma ob prevzemu, najkasneje pa v 8 dneh po licitaciji na žiro račun DO Ikos Kranj. Reklamacij po prevzemu ne upoštevamo. .17. STRAN dvored ni PLETILNI STROJ Telefdt>;?2-718 popoldan_3397 Prođalti popolnoma nov trifazni ELEKTROMOTOR rade končar, 7,5 kW, 14Mobr./min.. za 10,5 SM. Motor ima 5*&flfacancijo. Nemec, Hafnerjevo naseljem Škofja Loka__3398 Ugodno prodam novo motorno ŠKROPILNICO za sadje in krompir. Teleforj 80-319__3399 --y jy T ^---- i ..j*'.. ....- Prodam TROSILEC za umetni gnoj. Kem, Letence 7, Golnik _3400 Ugodno prodam TRAKTOR TV 18 in lahkega KONJA Dane Kokalj, Podlju-belj, tel. 064/50-379 3401 Ugodno prodam OBRAČALNI K ma raton za BCS Telefon 42 751 3402 Rotacijsko KOSILNICO SIP 165, prodam ali menjam za manjšo 135. Prodam varnostni lok za štore. Zg. Besnica 14, tel. 40-503_3403 Barvni TELEVIZOR gorenje elektro-nic, letnik 1974, ugodno prodam. Tele fon 064/75 957_3404 Prodam dobro ohranjeno MOTORNO ŽAGO husqvarna 240. Ciril Klein-dienst. Kovor 143, Tržič_3405 Prodam nov ELEKTROMOTOR za pralni stroj gorenje. Telefon 37-117 popoldan_3406 MESOREZNICO wold, št. 32, 2 KM, prodam. Telefon 69-511_ 3407 TRAKTOR deutz 4006 s kabino in kompresorjem, dobro ohranjen, star 6 let, prodam. Telefon 80-755 3408 PENTACON OBJEKTIV 2,8/29 in 2,8/35 z el. kontakti in fotografski stativ, prodam. Lango, C. talcev 13, Jesenice^_3409 COMODORE 64 s kasetno enoto prodam Bizjak, C. talcev 13, Jesenice _3410 Tovarniško nov RAČUNALNIK co-modore 64 prodam. Telefon 79-031 _341_ Prodam ZX SPECTRUM, dodatno opremljen s programi in navodili Tele fon 23-424 po 15. uri_3412 Ugodno prodam kompleten pribor za amatersko izdelovanje črno bele FOTOGRAFIJE in unive'rsalni MERILNI instrument iskra unimer 33. Telefon 33-005 . 3413 AMD CERKLJE sprejme 2 KANDIDATA, ki bi bila pripravljena narediti tečaj za voznika inštruktorja B kategorije. Vse informacije dobite v pisarni AMD Cerklje vsako sredo od 17. do 19. ure. ilan.optcma Prodam novo 23 kW PEČ za central-no ogrevanje, še v garanciji. Čuturić, Predoslje 61/C_3414 Ugodno prodam rabljeno SPALNI-CO sibila. Telefon 24-216_3415 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,2 kW ELIND. Jezerska c. 11, tel. 21-538_ 3416 10% ceneje prodam novo PEČ fer-rotherm, 35.000 kcal, z bojlerjem. Lahko tudi na kredit. Telefon 43-041 od 19. do 20. ure_3417 Ugodno prodam nerabljeno PEČ javor lokaterm. Telefon 28-376 3418 Prodam PRALNI STROJ. Ahačič, C. 4 julija 59, Bistrica, Tržič_3419 Prodam nov PRALNI STROJ ei niš, za 6 SM. Telefon 064/42-212 3420 POKOJNINA PREK BANKE! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum o izplačevanju pokojnin prek tekočih računov in hranilnih knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske banke lahko opravi bančni delavec na osnovi ugotovitvenega sklepa o odmeri pokojnine, ki ga dobite od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenec pa lahko vse potrebno opravi tudi na Skupnosti in mu ni treba posebej za to v banko. Ta informacija je prav gotovo zanimiva za tiste, ki se boste kmalu upokojili in za upokojence. Najprej moramo reči, da povsem samostojno odločate o času, v katerem boste dvignili znesek nakazane pokojnine. Ne glede, kdaj vpišete znesek v hranilno knjižico, vam obresti tečejo od dneva, ko je banka prejela pokojnino. Pokojnina se obrestuje, če jo dobivate na tekoči račun, le s to prednostjo, da razpolagate s čeki in imate istočasno denar doma in hkrati v banki. Tekoči račun pri Ljubljanski banki vam nudi možnost, da z vašega tekočega računa banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo). Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam. kier si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili. Tako imate tudi možnost da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti. Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 20.000 dinarjev. Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemali tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku.se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja Pa še nekaj. Pismonoša bo imel manj zajetno torbo denarja in bo za nepridiprave manj zanimiva vaba. Prodam nov ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Telefon 064/77-845 dopoldan_ _3421 Prodam LEŽIŠČE z jogijem. Jožica Blažič, Levstikova 1, Kranj_3422 Prodam nov ŠTEDILNIK kuppers busch. Telefon 40-641 popoldan 3423 Prodam nov kombiniran ŠTEDILNIK gorenje (2 elektrika, 4 plin). Telefon 79 434__3424 Prodam novo SEDEŽNO GARNITU-RO s posteljo ter električni ŠTEDILNIK in PRALNI STROJ, oboje dobro ohranjeno Cankarjeva 31/A, Radovljica, stanovanje 2_3425 Prodam nizki OMARI za dnevno SOBO, 3 fotelje, ležišče in mini plinski štedilnik. Telefon 22-730 po 15. uri __3426 MIZICO, primerno za šah, in 2 STOLA prodam. Telefon 69-511 3427 gradbeni mal. Nova vezana OKNA KLI logatec, 2 kosa, 90 x 140 in 90 x 120, z roletami ali brez, lahko tudi posamično, poceni prodam. Oblak, Partizanska 43, Škofja Loka, tel. 60-184_2175 Prodam O PA/ za zunanje in notranje oblagovanje. Ivana Maselj, Štefe tova 14, Šenčur_ 2176 Prodam nove STRES NIKE novo mesto, lahko na gradbeni kredit. Telefon 81-130 po 19. uri_2177 Prodam 20 kv. m LADIJSKEGA PODA. Marko Zmrzlikar, Hrastje 46, Kranj _2178 PRODAM OKNO 170x 170 IN BALKONSKA VRATA Z OKNOM, 90x250 IN 80 X 170, vse zastekleno in z roleta-mi. Otoče 1, Podnart, tel. 70-273 3428 Prodam 120 kv. m LADIJSKEGA PODA, debeline 22 mm in 300 PUNT, dol-žine 3 m. Ilovka 13, tel. 27-061 3429 Ugodno prodam BETONSKE PLOŠ-ČE 40 x 40. Telefon 50 443 popoldan ___3430 Zaradi rušenja prodam rabljene OKNA z roletami in vrata. Tenetiše 33, Golnik_ 2791 Prodam 50 kv. m, 3 mm PLUTE, 30 kv. m rabic MREŽE, 30 kv. m KOMBI PLOŠČ, 5 cm, ELEKTROMOTOR 5,5 kVV. Franc Žilih, Hlebce 17, Lesce 3431 ramo prodam Prodam otroško POSTELJICO z jo-gijem. Informacije po tel. 35-525 — Kranj_23364 Prodam vrtna železna VRATA in BA-NJO. Telefon 24-425_2971 Ugodno prodam SENO. Kos, Do-bravšce 5, Gorenja vas_3035 Prodam biološko čist KROMPIR ki-felc za seme in domačo VOLNO. Rudi Dolžan, Breg 109, Žirovnica_3038 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO št. 36. Telefon 47-649 3098 Prodam semenski KROMPIR igor, rezi, desire in OTROŠKO POSTELJICO z jogijem. Sr. Bitnje 6 3099 Prodam en voz SENA. Voglje 71 3100 fS nama škofja loka v prihodnjem tednu: Na oddelku posebnih prodaj v I. nadstropju veleblagovnice NAMA Škofja Loka nudimo vse za vrtičkarje: • vrtno orodje • škropilnice* • polivalke • cvetlične lončke vseh vrst HIŠA DOBREGA NAKUPA S_^ Prodam nemško dirkalno KOLO amater na 10 prestav. Borut Omerzu, Seljakovo naselje 40, Kranj 3126 Prodam OBRAČALNIK pajk, ZGRA BLJALNIK sena sental in semenski KROMPIR igor, desire in rezi. Jože Bo hinc, Zalog 49, Cerklje, tel. 42-664 3127 Prodam sprednja leva VRATA za R 4, KAVČ, otroško POSTELJICO z jogijem, POGRAD z jogijem in enoredni PLETILNI STROJ standard. Telefon 61-176 popoldan_ 3128 Prodam kaminski toplotni IZMENJE VALEČ, RADIO z gramofonom znam ke savica, POMIVALNO MIZO z dvema koritoma in MOPED, dvobrzinc, starejši letnik, znamke simson. Bonči-na, Pionirska pot 8, Žiri, tel. 064/69-332 ob delavnih dnevih_3129 Prodam semenski KROMPIR igor in rezi. Srednja vas 36, Šenčur_3130 Prodam traktorsko FREZO batuje, novo, DROBILNIK žita in TEHTNICO, 500 kg, VOZ zapravljivček »prek«. Po-dreča 24, Mavčiče_3131 Ugodno prodam fantovsko OBLEKO, primerno za birmo, in ženski klasični KOSTIM krem barve, št 40-42, volnen, oboje nenošeno. Stara Loka 101, Škofja Loka, tel. 61-928_3132 Prodam športno KOLO personal. Valjavčeva 4, stanovanje 5, Kranj 2186 Ugodno prodam malo rabljeno 80-basno klavirsko HARMONIKO me-lodija. Telefon 74-368_2187 Prodam MOŠKO KOLO na 5 pre-stav. Javornik, Struževo 14, tel. 28-758 __ 2188 Prodam SENO. Češnjevek 33, Cer-klje__2189 Prodam otroški kombiniran VOZIČEK, znamke PEG, chicco STOLČEK in belo POSTELJICO z vložkom. Kranj, Janeza Puharja 9/11, stanovanje 18, sa-mo popoldan_2190 ZAPRAVLJIVČEK, lepo ohranjen, kolesa s trdo gumo, ugodno prodam. Telefon 33-105 popoldan_2191 Prodam semenski KROMPIR igor. Janez Bašar, Zg. Bitnje 18, Žabnica _3101 Prodam semenski KROMPIR igor. Sr. Bitnje 12_3102 Prodam fantovsko OBLEKO za obhajilo in dekliški KOSTIM za birmo. Gubčeva 7, stanovanje 18, Kranj 3103 Prodam REPO, PESO, drobni KROMPIR in semenski KROMPIR igor. Podreča 53, Mavčiče_3104 Prodam hrastovo vikend MIZO in KLOPI ter vseh vrst LESTVE. Jože Švegel, Letence 18, Golnik_3105 Prodam KROMPIR igor za seme in jedilnega. Zgoša 47/A, Begunje 3106 Prodam semenski KROMPIR aster, saskia, krostar, debeli, II. množitev; in igor, drobni, I. množitev. Praprotna polica 24, Cerklje_ 3107 Nov globok in športni OTROŠKI VO-ZIČEK ugodno prodam. Telefon 38 305 _3108 Prodam dobro ohranjeno OTROŠKO KOLO do 7 let starosti. Anton Skufca, Cankarjeva 13, Tržič 3109 Prodam oplojene in neoplojene ZAJKLJE, POMIVALNI STROJ slobo-da-bosch in PLETILNI STROJ pingo vin. Reševa 3, tel. 22-502_3110 Prodam semenski KROMPIR rezi. Pipanova 37, Šenčur_3111 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1975, fergusonov dvobrazdni PLUG, SENO in PŠENICO. Kranj, Jezerska c. 2 3112 Prodam semenski KROMPIR igor. Lahovče 37, Cerklje _3113 Prodam dva PRAŠIČA, po 40 kg tež-ka, in PUHALNIK s slamoreznico in motorjem, zelo dobro ohranjen. Franc Hribar, Šobčeva 14, Lesce, tel. 74-013 _3114 Ugodno prodam italijansko dirkalno KOLO. Kranj, Kajuhova 10, tel. 23 363 ___3115 Semenski KROMPIR vesna, jerla, igor, desire, prva množitev, prodam. Češnjevek 9__3117 Prodam fantovsko modro pliš OBLEKO, št. 10, in zimske ČEVLJE, št. 33. Drulovka 45/A, Kranj_3118 Ameriške vrste »KUPIN« brez tr njev, sorte Torn-fri in hibridne MALINE, po 200 dinarjev za sadiko, vam lahko dostavim oo pošti. Dušan Miloj-kovič, 18411 Belotinac, pri Nikšiču _31_9 Prodam PIANINO. Telefon 33-600 __3120 Prodam več TON SENA. Ivan Bevk, Osojnica 3, Žiri, tel. 064/69-408 3121 Prodam dolgo roza POROČNO OBLEKO, št. 40-42. Telefon 23-232 _3122 Prodam zelo star KLAVIR in zelo staro VIOLINO Telefon 24-225 3123 Ugodno prodam dva HRASTOVA SODA, 50 in 80 I. Nežka Učakar, Britof 317, Kranj__3124 Ugodno prodam SENO. Debeljak, Podbrezie 72, tel 70-069 3125 delavska univerza škofja loka vabi k vpisu v tečaje za prosti čas: - Šivanje in krojenje (začetek 1. aprila 1986) - kuhanje (začetek 1. aprila 1986) - avtogeni trening (začetek 27. marca 1986) Vpis vsak dan do 28. marca od 8. do 14. ure osebno ali po telefonu 60-888 ali 62-761, interni 35 in 28. Komfortno francosko POSTELJO s posteljnino, 30 SM, stereo RADIO za 2,5 SM in PSICO - NEMŠKO UVČAR KO, staro 5 mesecev, zaradi selitve prodam. Bohnec, Pševska c. 18, Stra-žišče____3376 Prodam REPO. Luže 11, tel. 43-045 _3377 Prodam RADIO z gramofonom in Dtroški športni VOZIČEK Ogled popoldan. Dživahira Dulič, Tončka Dež-mana 2, Kranj_3378 Prodam semenski in jedilni KROMPIR igor ter SILOKOMBAJN kemper Grad 43, Cerklje_3379 Prodam malo rabljen KULTIVATOR in bukova DRVA (klaftro). Naslov v oglasnem oddelku._ 3380 živali Prodam JARKICE, Draksler, Golni-ška 1, Kokrica, Kranj__2850 Dveletno KOBILO noričanko pro-dam. Šink, Čirče 29, Kranj_3041 PRAŠIČE, težke od 35 do 180 kg, prodam. Zupančič, Posavec 123, Pod nart, tel. 064/70-379_647 Prodam KOZO. Partizanska 24, Kranj__3133 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem TE LETILA. Dragočajna 16, Smlednik 3134 Prodam 8 mesecev brejo KRAVO si-mentalko. Vehovec, Dragočajna 13, Smlednik_3135 Prodam OVCO, 7 let staro KOBILO menjam za starejšega KONJA. Kepic, Stara cesta 19, Kranj_3136 Oddam PSA mešanca starega 1 le-to. Grosova 25, Kranj_3137 Prodam PRAŠIČKE, težke od 35 do 45 kg. Čebulj, Adergas 27, tel. 42 332 _3138 Prodam KRAVO v osmem mesecu brejosti. Puštal 19, Škofja Loka 3382 Prodam polovico KRAVE, okrog 100 kg za v skrinjo. Naslov v oglasnem od-delku._3383 Prodam 8 tednov staro TELIČKO. Drulovka 21_ 3384 Oddam hudega PSA OVČJAKA, starega dve leti. Telefon 70-293 3385 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE in dva PRAŠIČA, od 50 do 70 kg težka. Šenturška gora 8, Cerklje_3386 Prodam polovico mlade KRAVE in BIKCA simentalca. Tupaliče 1, tel. 45-457___ 3387 Prodam KRAVO simentalko, dobro mlekarico. Veber, Sp. Gorje 56 3388 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Fa-ni Ferjan, Ribno 33, Bled_3389 Prodam dva PRAŠIČA, težka po 100 kg. Poljšica 13, Zg. Gorje_3390 Prodam ZAJCE z zajčnikom. Primož Markič, Ul. Pavle Medetove 6, Naklo 3391 vozila Prodam INVALIDSKI VOZIČEK wil-helm - mever, na elektromotor, 24 V. Podjed, Vešter 19, Škofja Loka 3357 Prodam 1200 kg SENA. Ziherl, Po-Ijanska 53, Škofja Loka__3358 Ugodno prodam nov dvoredni regi-na PLETILNI STROJ in dekliško KOLO. Telefon 60-660 od 8. do 12. ure 3359 Prodam 2000 kg SENA. Telefon 064/60-657 _ 3360 Prodam SILOKOMBAJN MEGS 2 in KRAVO po izbiri. Karel Triler, Grenc 9, Škofja Loka_3361 Novo rjavo fantovsko OBLEKO pri merno za obhajilo, prodam. Telefon 061/627-188_3362 Prodam 1000 kg SENA. Polica 9, na-klo__3363 Temno modro FANTOVSKO OBLEKO in dekliški PLAŠČ, za 14 let, pro-dam. Telefon 21-267_3116 Prodam semenski KROMPIR igor. Marija Sajovic, Šenčur, Mlakarjeva 43 _3365 Prodam zgodnji KROMPIR setema. Lahovče 14, Cerklje_3366 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Šenčur, Pipanova 24 3367 Prodam semenski KROMPIR igor. Breg ob Savi 19, Mavčiče_3368 Ugodno prodam ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Vrhovac, Gradni-kova 119, Radovljica__3369 SADNA DREVESA, jablane, hruške, češnje in slive, dobite v DREVESNICI CEGNAR, Dorfarje 26, Žabnica 3370 Prodam ustrojeno KRAVJO KOŽO, svetlo rjavo. Naslov v oglasnem oddelku,___3371 Prodam plastičen "ČOLN libis s prikolico in 4 KM MOTORJEM. Jože Pe-grin, C. na Loko /, Tržič_3372 Prodam industrijski semenski KROMPIR avrora. Telefon 42-746 3373 Prodam 1500 kg semenskega KROMPIRJA desire in več ton jedilnega KROMPIRJA. C. Janeza Bobnarja 2, Cerklje_3374 Prodam zimska JABOLKA bobovec. Olševek 3, Preddvor, tel 45 538 3375 Prodam KROMPIR za seme igor in desire. Zglasite se vsak dan po 15. uri pri Kejžar, Begunje 5 3381 Prodam AUSTIN 1300, letnik 1971, registriran do 24. januarja 1987. Jesen-ko, Partizanska 3, Žiri_ 2215 Kupim leva prednja VRATA in zadnji desni BLATNIK za R-8. Telefon 69-355 _ 3056 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, stroj generalno obnovljen, cena 60.000 din. Mohorič, Britof 231 3193 Prodam dobro ohranjen avto ZASTAVA 125-P, letnik 1978, z vgrajeno plinsko napravo. Telefon 064/37-712 popoldan _3194 Prodam SUNBEAM 1250. Slap 15, Tržič, tel. 50-339_ 3195 Prodam RENAULT R-4TLS, letnik 1977, prevoženih 60.000 km, garažiran, registriran do novembra. Luks, Delav ska 28, Mojstrana, tel. 82-861 3196 R-4 TL special, letnik 1978, dobro ohranjen, prodam. Telefon 064/23-554 _3197 Prodam PONY EXPRESS in APN 6, star 3 mesece. V nedeljo od 9. do 12. ure. Smidova 2, Čirče, Kranj 3198 Prodam SIMCO 1000, starejši letnik, potrebna popravila, ali za dele. Informacije v soboto dopoldan in nedeljo ves dan. Telefon 21-039_3199 Prodam ŠKODO 100, letnik 1971, registrirano. Telefon 36-657_3200 Prodam OPEL KADET 1.6 diesel, 5 vrat, letnik 1984 Venčka Kuralt, Zg. Senica 4/A, Medvode_3201 Prodam JUGO 45, letnik september 1982, garažiran, cena 900.000 din. Tele fon 38-908 popoldan_3202 ********** ZLATARNA Goldie NOVI DESIGN poročnih prstanov z diamantnim brušenjem in NOVIMI ŽENSKIMI PRSTANI Cankarjeva 70 RADOVLJICA KUPIM ZASTAVO 850 ali 750, 1985. Telefon 061/612-249 Osebno PRIKOLICO, nosijJVisi 500 kg, prodam. Anton Zarnik, Po [oi KUPIM zadaj karambolirano STAVO 750. Hafner, tel. 51-442 Prodam osebni avto R-12TL, _ 1974. Prezrenje 6, tel. 064/70-029J 9 Prodam FIAT126-P, letnik 197* lefon 38-441 lin CITROEN GS, letnik 1975, prodam. Ogled med 18. in 20. uro Seljakovo naselje 20, Stražišče____3204 Prodam AUDI 100 S, letnik 1977. Te-lefon 45-693__3205 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Le bar, Žirovnica 48___3206 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1980, in BUGGY 1200. Snediceva 12, Kokrica, tel. 25-447_3207 Prodam nove krznene PREVLEKE za Z 101 in CERADO za pokrivanje avto-mobila Z-101. Telefon 39-152 3208 Prodam ZASTAVO 101 C, letnik 1980, registrirano do marca 1987. Si-tar, Ljubno 108___3209 Prodam ZASTAVO 101, letnik za 15 SM. Bled, Gregorčičeva 15, Prodam ZASTAVO 1300, letnik Vučan, Velesovo 56___ Prodam karamboliran FIAT 8^; tnik 1985. Čarman, Sp. Senica 6, vode, tel. 061-612-453_ Ugodno prodam dobro ohraj >. ZASTAVO 101 S, letnik 46.000 km. Fajfar, Predoslje 166 Prodam 126-P, letnik 1979. Vopj [j 21, Cerklje_JI KUPIM prva leva vrata za _j I BURG. Tina, Mošnje 6, tel. 79-Q4jb 1 Prodam dobro ohranjen GSX,' 1978. Suha 4, Kranj_^ Prodam ZASTAVO 750, letnik p Šlibar, Štrukljeva 10, Radovljica^ It FIAT 128 sport prodam. Beguni', | Gume PIRELLI P 3 165/70 SiJ| komade, nove, prodam. Tel. 23^g?f* Prodam LADO 1500 SL, letniki? za 50 SM. Jože Gričar, Blaženi!, Škofja Loka _JI« Prodam JUGO 45, star 8 me5|* Voglje 40, Šenčur_— Prodam ZASTAVO 101 GTL. ^ 1984. Kern, Letence 7, Golnik ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske MALI OGLASI, OSMRTNICE 19. stran mmmmmGLAS 18, l-^odam LADO 1600, letnik 1980, • t« r ' karambolirano. Miličevič, Ju-—Tjji ^gbjovška 21, Planina, Kranj 3258 '3 * ls0 super E, 1100 ccm, letnik 1983, «ye novejši PONY KOLESI prodam. | Zlc- Frankovo naselje 73, Škofja Lo- pT----3259 -Pr3dam TOMOS 15SLC, prva regi-tlUrti" oktobra 1983. Telefon k 'K/27-935 3260 1980. _3261 «°dno prodam dobro ohranjen R k Ujetnik 1976 Hafner, Grenc 3, Škofja °dam LADO 1500, letnik ^[^vačičevaS K'»ka 3262 »U?LFJGTL. 'etnik 1981, prodam ^10142-280 3263 S te75°-anri 101 -v„m DiANO, letnik 21 4MJybno_28, Podnart ' ttn-L am obnovljeno ZASTAVO 750, ^Mil 1977 Bobovek 15, Kranj, popol- __ 3266 odam KATRCOGTL, letnik 1984 vQust, prevoženih 15.000 km, v ra-P farnem tudi gradbeni kredit. Jo ^aj_Poženik 13, Cerklje 326^ letnik Stupan, Moše Pijadeja 13, Kranj ___ 3264 1978. Šve-3265 Cerklje prodam 3267 ZASTA- stnrano, Šorlije-3269 IliD GT55' letnik 1984 FranC •^jakuljek 54, Žiri_ 3268 [Odam ZASTAVO 750, regis ,,n,°- za 14 SM. Andrej Čater, ^*mhdam FIAT126-P, letnik 1979-no-Roman Derlink, Hlebce 15/A, __3270 |rrodam JUGO 45, junij 1982. Brani-VSVglant, Mlaka 97, Kokrica 3271 , i ecr°dam ZASTAVO 750 SE, letnik id" 0n^ber 1980 Telefon 064/77-212 vs!T^an___ fASTAVO fdam 3272 101, letnik 1978, ugodno Telefon 38-452 od 14. do _3274 f^STAVO 101 -^r7?O|AV0 101 konfort, letnik J 'etnik 1979, registrirano do de-,Dra 1986. Dežman, Ribno 92, Bled ffV-- _3287 /Odam LADO 1300 L in karamboli- Pn l2J>P. letnik 1976. Cirče /ode Staretova 32, 3288 {"obro m ZASTAV°101. 'etnik 1975, lijbj. ohranjeno, garažirano. Ivo Ba n'nj^Sgsarska 2, Tržič_3289 n°dn° Prodam ZASTAVO 850, le 1984. _Jelefon 45-742_3290 r,°dam JUGO 45, letnik 1982. Tele-384 3291 L39 >'°dam VVARTBURG karavan, letnik ^tor Rozman, Križe 72 3292 JP983°rarn APN 6- cena 10 SM, letnik 'fjtoi >rr'car, Preska 4 (pri tovarni Pe- 1'Ovi >.arn dva MOTORJA za R-4, dve nih ^'MSKI GUMI in 5 rabljenih le-I [linvr?6 s platišči, in 8 dobro ohranje- I rj^IlTelefon 80-239_3294 ^ L?Jen KADETT karavan, letnik 1970, I* hrira ' 9eneralno obnovljen, nereg tte-n- Prodam za 30 SM. T~'~*~ 3293 Telefon 3295 gi f AljM^fm zel° dobro ohranjen FORD "p 9p ii.i • S M 12' 'etnik 1967, registriran ^iJlljajeiefon 70-015_3296 rrodam PRIKOLICO za avto in trak- 3433 ilanovanja Na območju Škofje Loke ali Kranja išče SOBO samski moški, star 33 let. Šifra: Čimprej_ 3308 Iščem STANOVANJE v Škofji Loki ali okolici. Fatima Beganovič, Mejda-ševčeva 8, Ljubljana_3309 GARSONJERO ali enosobno STANOVANJE, opremljeno ali neopremljeno, v Kranju ali okolici iščem. Po-nudbe pod: Ekonomistka 3310 Mlad par išče ogrevano SOBO ali GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ši-fra: Predplačilo_3311 Prodam dvosobno starejše STANO VANJE. Šučo Redžematovič, Ljubljan ska 6, Kranj_3312 Oddam SOBO s souporabo kopalni ce eni ali dvema dekletoma. Telefon 064/25-418_3313 Mlada družina išče eno ali dvosobno STANOVANJE v okolici Kranja. Si-fra: Možnost predplačila_3314 STANOVANJE, trisobno, kompletno, 73 kv. m, s telefonom, garažo, v Tržiču, zamenjam za novejšo enodružin sko HIŠO na Gorenjskem Šifra: Do plačilo_ 3315 Menjam družbeno GARSONJERO za večje STANOVANJE kjerkoli v radovljiški občini. Muzga, Alpska 3, Bled _3316 Zamenjam dvosobno družbeno STANOVANJE v Tržiču za enako od Jesenic do Radovljice. Šifra. Zamenja va^_3317 Tričlanska družina išče enosobno STANOVANJE v Radovljici, na Bledu ali okolici. Šifra: Radovljica — Bled 3318 itan.oprema Prodam rabljen gospodinjski POMI VALNI STROJ gorenje in ŠTEDILNIK gorenje (2 plin, 2 elektrika). Kočnik, Pot na Jošta 8, Kranj_3019 Poceni prodam dva usnjena STOLA in dva TABOREJA. Likozar, Staneta Rozmana 11, Kranj_3150 Poceni in v odličnem stanju prodam ŠTEDILNIK gorenje (4 elektrika, 2 plin) ter ELEMENTE za kuhinjo. Stane Pjev čevič, Preska 16_3151 Prodam 380-litrsko SKRINJO LTH, staro 3 leta. Janko Marušič, Savska c. 18, Kranj _3152 Prodam PEČ na olje alfa potez. Telefon 061/572-453_3J53 Prodam 310 litrsko SKRINJO. Zoran Jovanovič, Valjavčeva 5, Kranj 3154 Ugodno prodam novo PEČ ferro therm za centralno 30.000 kcal Ivan Pintarič, Stara cesta 27, Kranj 3155 Prodam SEDEŽNO GARNITURO (kavč, fotelje). Informacije po tel. 064/28-974___3156 Poceni prodam PEČ kiippersbusch na trda goriva. Telefon 26-822 3157 Prodam rabljen PRALNI STROJ in SEDEŽNO GARNITURO. Informacije po tel. 26-931 popoldan _3158 Prodam malo rabljen ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika). Janez Jenko, Sp. Br-nik 52_3159 Ugodno prodam OMARO za dne vno sobo. Šprajcar, Janeza Puharja 6, Kranj__3160 Ugodno prodam ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). Ogled popoldan. Brillv, Kranj, Tomšičeva 24_3161 Prodam PRALNI STROJ gorenje. Darko Kristan, Cankarjeva 25, Jeseni ce, tel. 83-318_3162 Ugodno prodam 4 kVV termoakumu-lacijsko PEČ in 80-litrski BOJLER. Te-lefon 064/75 932_2163 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektri-ka), star dva dni, še pakiran, po dogovoru tudi na dva obroka. Telefon 33 532_2164 PEČ za etažno centralno EMO cen-tral 23, rabljeno eno sezono, prodam 30% ceneje. Dragica Poženel, Golnik 169_ 2165 Poceni prodam kombiniran ŠTEDIL NIK (2 plin, 4 elektrika). Telefon 45-044 _2166 5 kW termoakumulacijsko PEČ, 3 sezone malo rabljeno, ugodno prodam. Cvetka Urbas, C. na Golico 4, Jesenice, tel. 81 850 v ponedeljek in to-rek od 7. do 8. ure _2167 Poceni prodam ŠTEDILNIK gorenje. Čater, Frankovo naselje 170, Škofja Loka_ 2168 Ugodno prodam SEDEŽNO KOTNO GARNITURO s tremi ležišči in 2 fotelja. Ogled možen popoldan. Resman, Staneta Žagarja 39, Radovljica 2169 Prodam skoraj novo 310-litrsko HLADILNO SKRINJO gorenje. Ogled popoldan. Ivanka Jerkič, Stražiška 15/A, Kranj_2170 Prodam malo rabljen POMIVALNI STROJ candy, cena 148.000 din, in 380-litrsko nerabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH, cena 115.000 din. Telefon 62-366_2171 Ugodno prodam kombiniran ŠTE-DILNIK (4 plin, 2 elektrika) z elementom za plinsko jeklenko. Benedikova 11, Stražišče, Kranj_2172 Prodam SPALNICO, primerno tudi za otroško sobo, z dvema ležiščema, dve nočni omarici in »psiha«(ter pre progo, cena 120.000 din. Jenko, Plani-na 19, pritličje, Kranj, tel. 21 -067 2173 Prodam ali menjam novo PEČ stad ler z bojlerjem 50.000, za okoli 35.000. Telefon 79-922 2174 poieifl Kupim GOSPODARSKO POSLOPJE ali PARCELO v okolici Kranja. Ponud be pod šifro: Obrtna dejavnost 2931 Prodam GARAŽO v Šorlijevi ulici Ponudbe pod: Garaža_3319 GARAŽO prodam najboljšemu po nudniku na Zlatem polju pri avtobusni postaji. Telefon 33-632 po 16. uri 3320 V najem vzamem obdelovalne PO VRŠINE - TRAVNIK ali NJIVE. Kurir ska pot 11, Primskovo_3321 ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo HIŠO v okolici Kranja kupim. Ponudbe po tel. 26-992_3322 Zazidljivo PARCELO v Mojstrani prodam. Telefo.i 40-641_3323 Staro HIŠO v Poljanski dolini, lepa lega, prodam ali menjam za drugo v okolici Škofje Loke. Naslov v oglasnem oddelku _ 3324 zapoilltve Iščem ZASTOPNIKE za delo na tere nu (izredno dober zaslužek). Ponudbe pod šifro: Honorarno ali redno 2538 Nudimo delo samostojnemu OROD JARJU za izdelavo orodij ali pri remontih starejših strojev. Resne ponudbe pošljite pod šifro: Dober zaslu žek_2938 Zaposlim PKV ali KV SLIKOPLE SKARJA. OD od 80 000 oziroma 100.000 din dalje. Ponudbe pošljite pod šifro: Pleskar_3032 V redno delovno razmerje sprejmem fanta po končanem dve ali triletnem usmerjenem izobraževanju kovin ske stroke. KOVINOSTRUGARSTVO Škofja Loka, tel 61-897_3082 Sprejmem lažje DELO na dom Na slov v oglasnem oddelku._3327 HONORARNO DELO na domu iščem. Telefon 51 982 3328 Takoj zaposlim KV ali PKV PLE SKARJA. OD od 80 000 do 100.000 din Telefon 064/28-980 ali 064/23 143 od 6. do 18. ure_3329 Mladim, ambicioznim, postavnim in simpatičnim dekletom nudimo odličen zaslužek s PRODAJO iskanih artiklov na terenu. Zaželen lasten prevoz. Ši fra: Uspeh zagotovljen_3330 Iščem DELO na domu (lahko plastične ali kovinske stroke). Ponudbe pod: Sestavljanje_3331 Zaposlim ZIDARJA in DELAVCA, redno ali honorarno, v okolici Bleda. Zasip, Sebenje54, tel. 77 145 3332 Gostilna v Kranju zaposli dekle za DELO v kuhinji. Telefon 25-266 3333 STROJNI KLJUČAVNIČAR s 25 let no prakso v izdelavi orodij, rezkanju in struženju, išče zaposlitev na relaciji Jesenice—Kranj. Ponudbe pod šifro: Vesten__3334 Takoj iščem žensko pomoč v GO STINSKEM obratu v planinskem predelu Gorenjske. Šifra: Zanesljiva in poštena 3335 PRIREDITVE MLADINSKI PLESI v Delavskem do mu v Kranju. Vsak PETEK in SOBOTO, ob 20. uri. VABI VAS PLESNI KLUBI 3344 ČEITITKE Viktorju TRŠANU, Tenetiše 38 pri Golniku! Aprila praznuješ osebni praz nik, sprejmi iskrene čestitke in lepe želje. Predvsem zdravja in še mnogo zdravih let ti iz srca želi sestra Francka iz Valburge_ 3345 izgubljeno V petek, 14 marca je ostalo MAXI PONY KOLO, modre barve v snegu ob regionalni cesti Kranj —Šenčur. Prosim poštenega najditelja, naj ga vrne v Šenčur, Partizanska 8, tel. 41-068 3347 lokali Prodam PRALNICO PERILA z de-lom; v Tržiču. Telefon 39-384 3325 Krajevna skupnost Srednja Dobrava bo najboljšemu ponudniku dala v najem GOSTINSKE PROSTORE v Domu KS (možnost stanovanja v domu KS) na Srednji Dobravi. Interesenti naj pisne prijave pošljejo na KS Srednja Dobrava, 64246 Kamna gorica »za ra-spisno komisijo,« do 29. 3. 1986. Z interesenti bomo po končanem prijavnem roku opravili razgovor._3326 OBVHU1A TELEFONSKE APARATE, naprave POPRAVLJAM, MONTIRAM, VZDRŽUJEM. Telefon 25-867 neprekinjeno _ 792 ROLETE, lesene, plastične in ŽALU-ZIJE, POPRAVILO rolet in žaluzij naročite ŠPILERJEVIM. Gradnikova 9, Ra-dovljica, tel. 064/75-610_793 IZDELAVA in POPRAVILO avtoce-rad, POPRAVILO baldahinov in šotorov. AVTOTAPETNIŠTVO Rautar, Ro-žna dolina 12, Lesce, tel. 74-972 1131 PREVOZI 26 124 SELITVE. Telefon 2559 Skupina zidarjev prevzame vsa Zl-DARSKA DELA. Telefon 26 827 3083 Izdelujem betonske STEBRE za KOZOLCE. Dežman, Strahinj 15, Naklo __2945 KINOLOŠKO DRUŠTVO Kranj orga-nizira ZAČETNI TEČAJ za VODENJE PSOV. Zbor je 24. 3. 1986 ob 16. uri pri VRTNARIJI na ZLATEM POLJU. VA-BLJENI!_3084 POPRAVLJAM peči za centralno kurjavo. Zupan, tel. 25-386_3336 Z apnom vam OBARVAMO novo HIŠO ali stanovanje. Ponudbe pod šifro: Apno_3337 Opravljamo vsa ZIDARSKA DELA. Prebačevo 12, tel. 49-155 od 16. do 20. ure._3338 Opravljam SELITVE vseh vrst. Tele-fon 39-220_3339 Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 ___3340 MONTAŽA TV ANTEN. Matija Zibel-nik, Zavrti 5, Mengeš, tel 061/737-194 __ 3341 KINOLOŠKO DRUŠTVO Škofja Lo-ka organizira ZAČETNI TEČAJ za ŠOLANJE PSOV. Zbor je 3. aprila 1986 ob 16. uri na vežbališču v Virškem. Prijave sprejema in daje informacije Mateja Bednar, Partizanska 43, Škofja Loka, tel. 60-128_3342 Če vaša kopalna kad ali tuš kažeta znake dotrajanosti, se odločite za novo EMAJLNO PREVLEKO v različnih barvnih odtenkih. Vaša kopalna kad ali tuš bosta dobila nov sijaj. Telefon 064/50-824 ali 061/319-924 3343 OI1AEO Za pomoč pri košnji in spravilu sena in otave s kosilnico na manjšem travniku oddam del njive za zelenjavni vrt v Škofji Loki. Šifra: Pomoč v Škofji Loki 3348 DEŽURNE PRODAJALNE V soboto, 22. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA SP pri Petrčku, SP Vodovodni stolp, Kranj, SP Zlato polje, Kranj, PC Planina II in SP Planina — center, Kranj, PC Britof, SP Labore, SP Preddvor, SP Hrib Preddvor, PC Klanec, Kranj, SP Kočna, Jezersko, SP Storžič, Kranj — Kokrica od 7. do 18. ure, SP Šenčur in SP Cerklje od 7. do 17. ure, Diskont Naklo od 8. do 12. ure, SP Klemen-ček Duplje od 7. do 16. ure. ŠKOFJA LOKA Market Novi svet JESENICE Emona Market Jesenice in Delikatesa, posl. 5, Jesenice TRŽIČ Mercator — SP Bistrica, Živila, Jelka Tržič in Mercator, Trg svobode 16 V nedeljo, 23. marca, bodo dežurne naslednje prodajalne: SP Gorenj ka, Cerklje, PC Delikatesa, Kranj in Naklo v Naklem od 7. do 11. ure Iščem INŠTRUKTORJA za franco ščino. Telefon 62 809_3349 INSTRUIRAM matematiko in fiziko za osnovne in srednje šole Telefon 60 860__3350 Nujno potrebujem 20 SM posojila. Simon Plestenjak, Zadobje 3, Gorenja vas 3351 Iščem ZIDARJA z delavci (fasada kmečkega poslopja) Naslov v ogJas nem oddelku._3352 Prepovedujem vsako uporabo PARCELE št. 733 k. o. Leše, obenem prepovedujem prepis zemljišča Leše 4 na lastništvo Doroteji Meglic roj. Bohinc. V slučaju uporabe bom sodno postopal. Jakob Meglic, Leše 7, Tržič 3353 ZAHVALA Ob boleči in prerani izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica FRANCA SLUGE se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Hvala tudi sosedom, Cestnemu podjetju Kranj in servisu IMV Cerklje za cvetje in izkazano pomoč. Posebej pa se zahvaljujemo osebju oddelka za dializo v Kliničnem centru in I osebju ZD Cerklje, kakor tudi dr. Beleharju za vso pomoč pri težki in dolgi bolezni. Hvala tudi duhovnikoma za lep obred in pevcem za žalostinke. ŽALUJOČI: žena Julka, hčerka Vida z družino, sin Franci, mama, bratje in sestre, nečaki in nečakinje Cerklje, 8. marca 1986 % ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage PETRE FRELIH se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in tolažilne besede. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom Maroltovim in Zo-rovim, dr. Šolarjevima za pomoč ter duhovniku za cerkveni pogreb. Hvala tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. ŽALUJOČI VSI NJENI Brezje, 21. marca 1986 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju iz tozda Velopnevmatika FRANC CILENŠEK roj. 1928 Od njega se bomo poslovili v petek, 21. marca 1986, ob 15.30 izpred mrliške vežice v Kranju, kjer bo ležal do dneva pogreba. Sindikalna organizacija SAVA Kranj ZAHVALA <^ Ob boleči izgubi našega dragega JOŽETA DRABA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, krajevni skupnosti Vodovodni stolp, zvezi borcev, društvu upokojencev in Pekarni Kranj. Še posebno se zahvaljujemo dr. Bavdku za njegovo požrtvovalnost in osebju Doma upokojencev. Hvala vsem za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na zadnji poti. VSI NJEGOVI Kranj, 13. marca 1986 Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in tete ELIZABETE KATRAŠNIK Pravharjeve mame z Jamnika se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sovaščanom z Jamnika in Lesc, prijateljem in sodelavcem Plamena, krajevni organizaciji ZZB NOV Podblica in SZDL Pod-blica za pomoč, izrečena sožalja in darovano cvetje. Zahvaljujemo se g. župnikoma iz Selc in Lesc za opravljen pogreb, tov. Klemenčiču za izrečene poslovilne besede in zvonarjem za zvonjenje. Posebno se zahvaljujemo dr. Č'rnetu za večletno skrb in zdravljenje. Vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. ŽALUJOČI: hči Ivanka in sin Francelj z družinama ter drugo sorodstvo Jamnik, Lesce, 21. februarja 1986 glasova anketa Kdaj telefoni v krajevnih skupnostih Bled in Ribno Obvezujoči člen ob prazni malhi Bled, marca — Krajevni skupnosti Bled in Ribno sta se odločili za skupno gradnjo in razširitev krajevnega telefonskega omrežja in sta pred dvema letoma z radovljiškim tozdom kranjskega Podjetja za ptt promet podpisali sporazum, s katerim se je pošta v 5. členu obvezala, da bo do leta 1987 razširila avtomatsko tclefonsk > centralo na Bledu in omogočila priključitev novih telefonov. V obeh krajevnih skupnostih, kjer je želja za 500 telefonskih priključkov, so pri krajanih in na Bledu tudi v delovnih organizacijah zbrali 67 milijonov dinarjev ter se zagnano lotili dela, tako da bo omrežje do sredine letošnjega leta zanesljivo nared. »Mi bomo svoje obveznosti iz sporazuma izpolnili,« zatrjujejo na Bledu, vznemirjeni, ker so zvedeli, da pošta načrtuje razširitev centrale šele čez dve leti, medtem ko 5. člen sporazuma, tako kot smo že rekli, obvezuje pošto, da jo razširi še letos (do leta 1987). Pošta jim sicer daje možnosti, da se na obstoječo centralo priključi še 160 telefonov, vendar je gradbeni odbor na Bledu že sklenil — vsem ali nikomur, ker ni mogoče izdelati merila, na podlagi katerega bi med krajane razdelili telefonske priključke. V kranjskem Podjetju za ptt promet so nam povedali, da so sklenili s krajevnima skupnostma sporazum v precej ugodnejših gospodarskih razmerah, medtem ko zdaj pošta praktično nima denarja za razširitev krajevnega telefonskega omrežja. Podjetje je v težavnem položaju, radovljiški tozd, ki je podpisnik sporazuma, se je celo znašel v izgubi. Na pošti so zdaj previdnejši in ne upajo obljubiti, kdaj bodo razširili centralo na Bledu. Vedo le to, da takrat, ko bodo v radovljiški občini zbrali zanjo štiri petine vsega denarja (razširitev bi že po decembrskih cenah veljala 200 milijonov dinarjev). C. Zaplotnik Enajstič na Porezen Cerkno, marca — V spomin na tragične dogodke med zadnjo sovražnikovo ofenzivo proti enotam 9. korpusa NOVJ 24. marca 1945 na Poreznu bo v nedeljo, 23. marca 1986, enajsti množični pohod na 1632 metrov visoko goro. Letošnji pohod organizirajo PD Cerkno, temkajšnje družbenopolitične organizacije in borci pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Idrija in ob pomoči delcvne organizacije ETA Cerkno in idrijske ZTKO. Odhod pohodnikov bo ob 7. uri iz Cerknega pc poti Kosovelove brigade. Ob 11. uri bo pri spomeniku na vrhu Porezna spominska svečanost, med katero se bodo spomnili padlih borcev Kosovelove brigade in Gorenjskega vojnega področja. Na Porezen se bo moč vzpeti tudi iz Železnikov prek Davče po poti enote Gorenjskega vojnega področja ali iz Podbrda po poti Inženirskega bataljona 31. divizije. Organizatorji sporočajo, da bodo vodniki spremljali pohod samo na teh poteh, kjer pa je prav tako potrebna previdna hoja in primerna zimska oprema. Obenem priporočajo samooskrbo s hrano, saj bo pri domu na Poreznu, ki je pod snegom, moč dobiti le čaj. i Ker se je lanskega pohoda udeležilo okrog 4000 pohodnikov, organizatorji tudi letos pričakujejo številčen obisk. V skladu s pravili bodo vsakega pohod-nika nagradili za dvakratno udeležbo z bronasto značko, za štirikratno s srebrno, za šestkratno z zlato in za desetkratno s posebno plaketo. Lani so prvič izročili plakete približno 300 pohodni-kom. Silvo Kovač O deset let stari preventivni akciji Znova o mamografu Kranj, 20. marca — Na Gorenjskem vsako leto umre za rakom na dojki od 15 do 26 žena. Večina je do zdravnika stopila prepozno, čeprav so možnosti za pravočasno odkritje bolezni dokaj velike. To ni le mamo-graf, temveč redna, stalna skrb za lastno zdravje. Če je prah ob znova obujenih pomanjkljivih informacijah o nakupu in prodaji mamografa na Gorenjskem pripomogel k vnovični obuditvi te skrbi — je bil le dobrodošel Letos februarja se je spet zavrtinčil prah okoli mamografa, aparata za rentgensko preslikavo dojk. Zdi se, kot da na Gorenjskem s to vrsto medicinsko opremo nimamo sreče. Letos namreč mineva deset let, odkar so se zaposlene ženske v gorenjskih delovnih organizacijah na račun praznovanja ob dnevu žena odpovedale tradicionalnim darilom v korist zbiranja denarja za nakup mamografa. Leta 1977 sta bila za 2,5 milijona din kupljena dva mamografa z vso opremo. Kasneje so ugotovili, da je za gorenjske zdravstvene potrebe dovolj le en aparat, in sicer na Jesenicah, drugega pa je bilo še najbolje prodati. Do sem vse lepo in prav. Čeprav so bili o vsem tem delegati zdravstvenih skupnosti obveščeni — brez dvoma pa tudi kranjski občinski sindikalni svet, ki je bil organizator akcije — se je ravno ob obletnici znova izkazalo, da informacij nikoli ni preveč. Kako drugače bi sicer nastala dezinformacija, ki se je, žal, končala le pri prodaji enega od aparatov — nič ni bilo povedano. Glasov jež Otvoritveni požirek V Bohinju bo škofjeloški Alpeto-ur do sezone preuredil kamp v Ukancu. Odplake bodo po novi kanalizaciji speljali do čistilne naprave pri hotelu Zlatorog. Seveda jo bodo temeljito preuredili, saj ne dela dobro. Na nedavnem posvetu o turizmu v Kranjski gori je direktor Alpetoura Roman Teržan rekel, da bo iz čistilne naprave tekla tako čista voda, da bo pitna. Predlagamo torej, da na otvoritvi nazdravijo s kozarcem vode iz čistilne naprave. Upajmo, da nikomur ne bo slabo! Bajer pred hotelom Ko sem minuli petek prišel na turistični sestanek v hotel Larix v Kranjski gori, sem avto pustil na parkirišču pred hotelskimi vrati. Gotovo nimajo lopat, je padla pikra pripomba, saj je bilo parkirišče zelo slabo očiščeno. Toda joj! Odjuga hitro pobira sneg. Sestanek se je zavlekel tja do druge ure popoldne in opoldansko sonce je opravilo svoje. Avto sem našel v bajerju vode, ki med krpami shojenega snega ni našla poti v odtočni kanal. Kaj ni prav to tisto, o čemer so pet ur govorili na sestanku, sem se grenko nasmehnil. Vsi vprek so namreč poudarjali, da je večja kakovost edina pametna razvojna pot gorenjskega turizma. Smetarska vojna Do 5. marca naj bi Ločani dobili odgovor od Idrijčanov, kaj nameravajo storiti glede odlaganja odpadkov na rob občinske meje, od koder svinjarija pronica v Poljansko Soro in jo onesnažuje. Ločani zahtevajo, naj Idrijčani smetišče preselijo drugam, Idrijčani pa o tem, kot kaže, neradi slišijo. Predlagamo smetarsko vojno. Ločani naj začnejo odlagati uranske odpadke na občinsko mejo, seveda tako, da bodo sevali na Idrijčane. Morda se jim bo potem le posvetilo, kam naj pospra vijo svojo nesnago. kaj je bilo z denarjem od prodaje. Da ne bo pomote — v arhivih občinskega sindikalnega sveta Kranj imajo takšno poročilo, tudi v zdravstveni skupnosti so ga delegati poslušali o tem smo obširno pisali tudi v našem časopisu (ki je bil leta 1975 tudi pobudnik te akcije). Z denarjem od prodanega aparata so na Gorenjskem kupili opremo za zdravstveno varstvo žena: ultrazvočno aparaturo za kranjsko Bolnišnico za porodništvo in ginekologijo, za ginekološko porodniški oddelek jeseniške bolnišnice pa aparat za anestezijo, aspirator in dve hidravlični postelji. Za prestali denar je bilo kupljenih okoli 80 tisoč zloženk Društva za boj proti raku, ki so jih v široki preventivni akciji razdeljevali ženam v splošnih ambulantah in v dispanzerjih za žene — z namenom, da rak pravočasno odkrijejo. Obenem pa je bila opravljena tudi anketa, ki je zajela okoli 7000 žensk, starih nad 15 let. Letošnja pobuda sindikalne organizacije Bolnišnice za porodništvo in ginekologijo Kranj za nakup oziroma nadomestitev ultrazvoka na enak način — s sredstvi, namenjenimi za praznovanje ob dnevu žena—je bila prepozna. Vendar je bila po svoje vendarle izredno koristna; pokazala je, da dan žena še vedno praznujemo na tradicionalen način — z darili pa čeprav neprestano govorimo, da je to oreživel način. Pomembnejše je, da je ponovno dvigovanje prahu okoli mamografa, dezinformacija o prodaji (celo obeh aparatov), obudila tudi misel, da je treba neprestano delovati za preventivo in zdravje žensk. O tem so govorili tudi na strokovnem kolegiju pomočnika direktorja sozda Gorenjski zdravstveni center. Podatek, da je bilo v zadnjih šestih letih v jeseniški ambulanti za bolezni dojk pregledanih klinično nekaj manj kot 6000 žena, od tega 1614 z ma-mografom, sicer govori, da je za te vrste zdravstvenih težav žena na Gorenjskem poskrbljeno. Ker pa gre za bolezen, ki ji je medicina najbolj kos, če je odkrita pravočasno, je pravzaprav vse v rokah žene, to je v samopregledova-nju. Nemalo pa tudi v rokah zdravnikov splošnih in drugih ambulant. Te in zdravstvene delavce nasploh bo na stalno akcijo odkrivanja raka na dojki znova opozoril strokovni kolegij Gorenjskega zdravstvenega centra. Povedati je treba, da na Gorenjskem žen-za to vrsto raka ne obolevajo nič kot povsod drugje; zaradi prepo-odkrite bolezni na Gorenjskem re od 15 do 26 žensk na leto. L. M. ^llll MERKUR kranj Večji vpliv sindikata Škofja Loka, 18. marca — Konec tedna bo v Ljubljani enajsti kon greš Z\eze,sindikatov Slovenije. Na njem bo sodelovalo tudi 49 d* legatov z Gorenjske, med njimi devet iz škofjeloške občine. 1* kongresu bodo razpravljali o hribovskem kmetijstvu, o položaj1 prometnih organizacij in problemih pri razvoju inovativne deja? nosti. Vendar pa je med delavci tudi precej drugih vprašanj, ki jih postavili, če bi sodelovali na kongresu. Kaj pričakujete od kongresa in o čem bi razpravljali, če bi na njem sodelovali, smo povprašali delavce v škofjeloških delovnih organizacijah.' Ivan Dolenc, vodja vzdrževanja v Gorenjski predilnici: »V današnjem času je treba pri delu poudarjati disciplino in odgovornost, ki naj bosta dobri lastnosti vsakega delavca, od vodilnih do nekvalificiranih pripravnikov. S tem bi rešili marsikatero težavo, delavci pa bi se tudi laže borili za svoje pravice. Čeprav so v tekstilni industriji pogosto težke delovne razmereje največ pripomb de'avcev glede delitve dohodka, vendar ima pri nas sindikat prav tu zadnje čase večji vpliv.« Ana Frelih, vzgojiteljica v vrtcu Naj-dihojca: »Zdi se mi, da so teme za razpravo na kongresu v naši občini dobro izbrane, saj so pereči vsi problemi, o katerih bodo govorih naši delegati. Morda pa bi lahko sindH kat dal odgovor na to, kakšno pravi co imajo delavci pri delitvi dohodk«! in s tem v zvezi pri delitvi dobičk*! kar se pojavlja kot problem v nek«! terih delovnih organizacijah v naM občini. V vzgojnovarstvenih organH zacijah sedaj nimamo večjih proj blemov, razen občasnih težav pflj zaposlovanju in pomanjkanju src stev za nakup igrač in drugih prij močkov, ki jih potrebujejo otroci.« Metod FH bar, glavfl1 ^ planer v to*' du Hladil -stvo LU* »Zdi se da bi bil« treba m kongresu pretehtati, vpliv sindr kata pf sprejemanju pomembnih odločiti v delovnih organizacijah. Ta je st daj še premajhen, njegova moč j* majhna tudi zaradi preobširne a* ministracije. Tako v naši kot tuif v nekaterih drugih delovnih organi zacijah je zaradi nestabilnosti n* tržišču zato kopičenjem zalog treb* delavce prerazporejati na druga de lavna mesta. To je pogosto težavn* naloga — na kongresu pa bi se lafr ko pogovarjali tudi o tem. V. Stanovnik Spominske kamne begunjskim talcem bodo obnovili Spominski kamni j ■ j naj ne bodo kamni spotiki Radovljica, marca — Ob vsakem 1. novembru, ko je grobišče tale«' Begunjah množično obiskano, padajo pripombe, kako neodgovorno obnašajo gorenjski borci, ko dopuščajo, da spomenike talcev tako1 usmiljeno razjeda čas. Črke so zbrisane in obledele, da je že težko f v brati, komu je bil spominski kamen posvečen. čunane vse obdelave kamna, pe* nje, brušenje, novo vrezovanje barvanje črk. Težave so bile s kamnoseki, k hotel nihče prevzeti dela na te Kamnoseki so hoteli, da bi kamn« ruvali in jim jih pripeljali v dela1 co. Vendar bi bil s tem stroše' večji. Kamnosek iz Kranja pa obvezal, da bo kamne obnovil k' Begunjah. Pogodbo za obdelavo vih 30 kamnov je že narejena, I ster se bo pa dela lotil takoj, k" vreme primerno. Radovljičani so se hoteli kam1 lotiti že sami, a nikoli ni bilo dO* denarja. Zdaj so predračun predi1 li svetu gorenjskih občin. DenaL_ do gorenjske občine morale za# viti, pravijo radovljiški borci, ■ še ene kritike ob dnevu mrtvil1 dovolijo več. Vsa družba je odg^ na, da so spomeniki padlih ure)" kot se spodobi. Borci so le vest & be, ki opozarja. Žal se njihov \ vse premalo sliši, predsedniki oP skih skupščin pa, kot bi se za \* mnenje ne menili. Bodo tokra prisluhnili? Beli kamni v Begu" vpijejo glasno! D. Dole*1' Vedno je vsa teža bremena, moralna in finančna, padala na radovljiški občinski odbor zveze borcev. Imajo pač to smolo, da je grobišče na njihovem terenu, in oni so prvi, ki jih zaradi njega dobe pod nos. Pa vendar je grobišče talcev v Begunjah najprej slovenski, nato gorenjski in šele nazadnje radovljiški spomenik. Kljub temu so si radovljiški borci po vseh svojih močeh prizadevali, da so grobišče negovali. Vsako drugo leto so črke na novo obarvali, skrbeli so, da je bil park očiščen, posajen z zelenjem in cvetjem. Vendar je čas načel tudi kamen. Črke nimajo več globine, zato jih bo treba na novo urezati. To pa bo veliko, zahtevno in drago delo. Poprečno je na enem kamnu 27 črk, po 18 za ime in priimek, velikih po 5 cm, in 9 črk letnice rojstva in smrti, velikih 3 cm. Poprečna črka bo torej velika 4,3 cm, sedanja kamnoseška cena zanjo pa je 95 dinarjev. Obnova 460 kamnov bi stala 6,309.360. dinarjev. V to ceno so vra- Glavni urednik: Milan Bajž«*lj Odgovorna urednica: Leopoldi na Bogataj Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji f .las;« občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, lladovljica, Škofja Ix>ka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena .lelovčan, .lože Košnjek, Iea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-ZIebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Havdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra li*47 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-6(0-31999 — telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 1.600 din. ■NA JESENICAt V RADOVLJICI ■ V LESCAH