f
v
St. 47.
V Trstu, v sredo 18. septembra 1882.
Tečaj VII}
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
»V adinoMl )• mofl«.
•EDINOST« izhuja 2 krat na teden viiako trite in Mbot« o poludne. Con*
Vsi dopisi se pošiljajo Uratfstitvi »vit Ttrrenta« Tip. Huala; vsak mora biti
za vse leto je O gld., za polu b-tu Si gld., z» fietrt Inta "1 gld. BO kr. — Posamezne | franklran. Rokopisi brez posebne vrednosti »ene vračajo. — /nit era t i (ruztia vrste nazna-Itevilko se dobivajo pri opravniStvu in v trafikah v Tret« po & kr., v Strici in v j nlla ln poslanice) ee zaraounijo po pogodbi — prav ceno; pri kratkih oglasih z drobnimi AJdlviSinl po«kr. — Narocmne. reklamacije in inaerate prejema Oprtvalitvt »vit Ztnta 6*i črkami se plačuje za vaako besedo 2 kr.
Cesarjevo popotovanje.
Osar je prijel na Svojem popotovanji 8. t. m. popoln )ne ob 5. uri v G lovec, k ter sta ga na kolodvoru pozdravila deželni glavar In mestni Župan, in razodela veselje in srečo dež le nad Njegovim obiskom. Cesar je obema govornikoma blagovolil odgovoriti; na poti v mestu ga je neštevilna množica pozdravljala. Piv d cesarsko palačo ga j'1 sprejela duhovščina s pokneženim škofom ca č lu, plemenitaši in častniki. Cesar je več osob nagovoril. Ob 8. zvečer so
SriŠla pred palačo pevska društva s plamenicami in ruga društva, zapela so tri postni, na zadnje cesarsko pe^em, ki je vzbudila mej ljudstvom veliko navdušenje. Cesar je potem poklic ti k sebi načelnike raznih društev ter jim izrekel Svojo hvalo in priznanje.
Drugi dan dopoludne je ogledal cesar vojake in izreke) najvišjo zadovoljnost častnikom o izveibanju ln zdravju vojakov; potem dajal avdijence, obiskal mestno ljudsko Šolo. ljudsko kuhinjo in druge na-
(>rave v mestu, v 4. uri popoludne pa ljudsko vese-ico na Križnej gori.
Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno in po bližnjih višavah je gorelo mnogo velikanskih kresov.
V	nedeljo zjutraj ob 8. uri je Sel peS v stolno cerkev k sv. m:iši, potem je sprejemal prosilce. Cesar je
S odar11 mestu Celovcu krasno iz brona izdelano Svojo opisno podoho, katera se postavi v deželnej zbornici, ln ubogim 3300 gld.
V	ponedelek ob 6. url zjutraj se je odpeljal proti Beljaku. kder se je le eno uro mudil in potem proti Trbižu ln Naborjetu skoz Raj hI čez Predel. Tu je sprejel pred slavolokom, kateri je zauknzai goriški deželni odbor napraviti, cesarja primorski deželni namestnik In tolminski okrajni glavar. V Logu pod Predelom je
S ozdravil cesarja občinski zastop in duhovščina. Ob . url popoludne je dospel v Boleč ter se nastanil pri pošti.
Tu so ga pozdravili: duhovščina, c. k. okrajni sodnik in kancelist, župan z občinskim zastopom, davkarski uradniki, občinski zastopi vseh drugih občin bolškega okrsija, načelnik veteranov in Schtitzen-banda. Po sprejemu je bil ohed in za njim serenada. Boleč je bil lepo razsvetljen. Včeraj zjutraj ob 7. uri je cesar zapustil Boleč in prišel ob 8'/4 v Kobarid; tu so pa pozdravili: duhovščina, občinski zastop s
Jioslancem Pagliuruzzijein, finančni komisar in ob-inski zastopi bližnjih občin. Ob 9'/, se je odpeljal v v Tolmin in tu dospel ob 11. uri. Tu so se mu poklonili: duhovščina, okrajni glavar z osobjem, župan z občinskim zastopom, davkarski uradniki, občinski zastopi bližnjih občin in onih cerkljanskega okraja, odvetnika dr. Miani in dr. Pitamic, notarja Premer-stein in Ivančič, in načelnik veteranov; po sprejemu
Podlistek.
Trst in okolica.
(Zgodovinske črtice, splsuje M. SkaloviČ.)
(Dalje.)
Sijajno so bili Tržačani sprejeli svojega ljubljenega vladarja, a s tem mnogo stroškov imeli iu svojo hlagajnico izpraznoli. Zato so prosili k malu potem (1080; cesarja Leopolda, naj jim blagovoli odpustiti za 20 let oni letni donesek 3000 gld. za vzuržavanje mestnega grada, Iz te prošnje 'la 80 takrflt mestni dohodki znašali 40.807 lir, troški pa 34.355 lir; nad polovico dohodkov je dal užitninski davek od vina: 26.000 lir v mestu in 1035 lir iz okolice. (L8wenthal s. c. p. 124.). Cesar Leopold se je bojeval veliko s Turki in slavni poljski kralj Jan Sobiesky je 1. 1683 prišel Dunajčanom na pomoč ter otel mesto gotove pogube. So silno vojsko je bil prihrumel veliki vezir Kara Mustafa skoz Ogrsko do Dunaja, ter ga polnih 8 mesecev oblegal, dokler ga nista imenovani kralj in Karol Lotringijski v 12. dan septembra 1633 popolnem potolkla, da je bilo pri oblegovanji in v tej bitki 75.000 Turkov mrtvih ostalo. Tudi pozneje se je za časa Leopolda proslavil v mnogih bitkah slavni vojskovodja »princ Evgen«, ne le proti Turkom, nego i proti Francozom. L. 1700 je brez roda umrl španjski kralj Karol II., in cesar Leopold bi imel sedaj po prejšnjih rodbinskih pogodbah dobiti španjsko deželo, a francoski kralj Filip mu jo prevzame, zato se u name vojna, ki je tudi naš Trst zadela. Na Talijanskera je princ Evgen zmagal
je bil obed. Ob 1. uri se je cesar odpeljal in dospel ob 3. uri v Kanal; tu so se mu poklonili: duhovščina, okrajni sodnik z sodniškim osobjem, župan z občinskim zastopom, davkarski uradniki, veteranci, ognje-gasci in drugi občinski zastopi kanalskega okraja. Ob 4. uri je odrinol iz Kanala in dospel v 5l/, v Gorico.
Danes ne moremo več o tem poročati, ker ni več časa, le to omenjamo, da je cesar tia potu proti Gorici klečečo staro ženo, ki je imela mej rokama nek papir, lepo sprejel io lepo obdaril; nekega slovenskega župana pa je do duše osramotil. Ta župan ga je nagovoril v italijanskem jeziku, pa je italijanščino tako lomil, da mu je cesar v besedo segel: Znat$ slovenski? i ko je to potrdil, unel se je mej cesarjem i tem županom jako živ razgovor v slovenskem jeziku,
Presvitla cesarica z nastolnikom Rudolfom in Štefanijo dospe v Miramar 16. t. m. proti večeru; v Ljubljani bo zajutrkovala.
Pri slavnostth v Trstu, ki bodo mej bivanjem Najvišje cesarske obitelji, bode sodeloval tudi znani muzični vodja dvomili balov, Edvard Strauss z svojo kapelo. Povabilo ga je vodstvo avstrijskega Lloyda in prida 16. t. in. v Trst.
Triaiki župan je izda) ta le razglas: Someščani 1 Z odkritosrčnim veseijem Vam naznanjam radostno ve6t, da Nju Veličanstvi, presvitli naš cesar in gospod Fran Josip I. in prenjilostljiva cesarica Elizabeta, kakor tudi Nju visokosti svitla nastolnika Rudolf in Štefanija počastć naše mesto z visoko Svojo navzoč« nostjo 17., 18. in 19. t. m.
Pri prvej vesti o tej osrčevalnej dogodbi čutil je mestni zastop dolžnost, vso skrb na to obrnoti. da se obisk pre8vitle cesarske obitelji, ki je mestu hotela posebno milost skazarl, kolikor možno sijajno praznuje.
Uverjen sem, da se tržaško prebivalstvo, ki pozdravlja z veseljem vsako priliko, pri katerej more prirojena čutila udanosti do presvitle vladarke hiše razodeti, tudi zdaj z vso gorečnostjo pridruži svojim zastopnikom pri razodevanju ljubezni, zvestobe in udanosti, v očigled zgodovinskega spomenika, ki se
J»rav zdaj obhaja po minolem petem stoletji, kar se e Trst združil s preslavno habsburško hišo.
Someščani 1 Zdaj boli naše najgorečnejše prizadevanje, da si pridobimo ljubezen naših vladarjev, srečni, ako ta cilj dosežemo.
V Trstu, 10. septembra 1882.
Župan dr. Rihard Bazzoni.
Cesar in visoka cesarska obitelj se odpeljejo, kakor smo uže poročili, 17. t. m. zjutraj ob 9'/4 s posebnim vlakom iz Miramara v Trst ter se bodo peljali v kočiji s trga pred kolodvorom skoz via della Stazione, Ponte nuovo, riva Carciotti, piazza grande in stari Lazaret v razstavo, kder jih pri glavnem vhodu sprejme
Francoze pri Carpi (1702), a istodobno pošljejo Francozi svoje vojno brodovje proti Trstu. Uže prej so streljali v Lovran v Liburniji, potem prijadrajo nenadejano v Trst ter bombardirajo mesto v noči 19. dnu avgusta izstrelivši 150 bomb. Šest hiš je pogorelo in drugih 6 je bilo poškodovanih, druge škode ni bilo, nego da sta zgorela en petelin pa en prase, zato so po odhodu poveljnika brodovja Forbina napravili dovtipni napis: Forbinua nuper Tergestum fnhnine terret, SI damnum quaeris, porcus et gallus orit. (Strašnim grmenjem topov je Forbin Tržačane plašil, Kvara druzegu ni, — prase, peteha je vbil.)
Krivično poroča pisatelj Cavalli (o. c. p. 126), trdeč, da je takrat mesto brojilo le 3030 stanov-nikov, kajti v popisu tržaške škofije iz one dobe (1093) se bere, da je obzidano mesto imelo 5700 stanovnikov in z onimi zunaj obzidja skup 10.183. (Folium dioecesanum 1871 str. 133). Pa tudi v pismu mestnega svetovalstva do cesarja Jožefa I. (1705 do 1711), v katerem natmjko priobčijo tadajno po-ložje mesta, sroje bede in nadloge itd. je broj meščanov 5000. Cesar Jožef T. je z dreini pismi 3. dne julija 1706 in 23. dn» decembra 1713 (?) potrdil vso predpravice (privilegije) in svoboščine od prei-nikov mestu podeljene.
Predno preidemo na novi prevažni dogodek tržaškega mesta: svoboino luko, nara se je ozreti v kratkem na dolgo skoro polu stoletja trajajočo dobo Leopoldove vlade (1657—1705) in kratko Jo-žefovo šestletno vladanje, gled6 dušne izomike. Živeli so tačas slavni, učeni možje: na Nemškem eden največih „modrijanov (filozofov): Leibnitt (1646—171G), na Češkem slavnoznatii pedagog: Amos
izvrševalo! odbor. Proti dveh popoludne se odpelje najvišja gospoda po morji v Miramar, Njegovo veličanstvo cesar pa v namestništveno poslopje, da tam sprejme gosposke in korporacije. Ob 5. uri se vrne cesar v kočiji v Miramare. 18. se cesar tudi v kočiji pripelje v Trst, da vojake ogleda, cesarica, cesarjevifi in cesarjevna pa se po morji odpeljejo v Lloy lov arsenal. V »Politeama« se bodo peljali visoki gosti skoz via Ghega, piazza Caserina, via Torrente, corsia Stadion in via Piccolomini; iz »Polileame« v Miramare pa skoz vialreneo, Giulla, Stadion, Torrente in Ghega; k »Lovcu« 19. t. m. skoz via Ghega, piazza Caserma, Torrente, Stadion in Guilia. Ob 7. uri /večer se vrne Najvišja gospoda v Miramare.
It Sarajeva je prišlo zadnjo nedeljo brzojavno poročilo, da prideta Mustaj beg in Fa\il Pasid s pet-indvajsetemi občinskimi svetovalci v Trst poklanjat se cesarju.
■ Tribdne« in tudi mi iz vsega srca priporočamo to le: Kdor ima v srcu slovanska čutila in slovanski govori, n$y pride v Trst k sprejemu cesarske obite^i, naj pride ljudstva na tisoče in ti-oče, da dokaže, da Be cesar nahaja v nedotakljive) avstrijsko-slovanske) zemlji, katere varstvo se more najmanj Še petsto let prepustiti tistim Slovanom, ki so k ljubu nemilim razmeram in peklenskemu zatiranju tuje izomike še danes edina trdnjava, na katero se mora Avstrija zanašati.
Slovencem v Trsta in okolici.
V nedeljo bomo tako srečni, da bo sam presvitli cesar prebival mej nami, v Njegovem spremstu bode tudi presvitla cesarica, cesarjevifi in cesarjevna. Mi Slovenci se bomo tega najvišjega obiskovanja toliko bolj veselili, ker nam je z njim zajamčena prihodnost Trsta in okolice. — Dolžnost naša je torej, da Cesarsko obitelj sprejmemo posebno sijajno, in to svojo dolžnost tudi spolnitno, akoprem nam pišejo ustavo-verci v svojih glasilih, da Nj. veličanstvo ne pride zarad nas v Trst, da se nam niti ni treba vsiljevati najvišjim osobam in še več enakih perfidnih in razžaljivih stvari, katere pričajo o nizkej zavisti in krutem sovraštvu ustavovercev proti Siovanom. Dobro vemo, na koga se opirajo ustavoverci, mi sami poznamo prizadevanje nekaterih krogov na Primorskem, »dass die slovenischen Baume nicnt in den Himmel wacbsen«; a vse to ne omaje naše zvestobe do cesarske hiše in menimo, da vsaj te nam ne pre-povedć. Naj torej cesar pride iz katerega koli namena v Trst, mi Slovenci se bomo odkritosrčno radovali Njegovega prihoda in ga bomo povso l sprejemali z največjim, sečnim navduševanjem, naj nas
I Komenski (Moravec), ki je leta 1666 izdal knjigo: »orbis pietusu (naslikani svet), podlago vsem po-znejim takovrstnim knjigam, ki služijo za nazorni nauk. Na Kranjskem J. B. baron Valvasor; ki je
I. 16-49 na svetlo dal veliko knjigo: »Ehre des Herzogthums Krain«. (Last kranjsko vojvodine). L. 16S3 se je rodil v Celovcu znameniti pisatelj: ■ Germania saera« jezuit Hanžid (Hansiz). Na Talijanskom je spisal 1. 1060 duhovnik Ferdinand Ughelli'. »Italia saera«. Na Goriškem jezuit p. BauČer, ki je popisal istrske, goriške in primorske zgodovinske stvari. (Bauzer je umrl 1. 1695.). V Trstu sta živela za Časa Leopolda zgodovinarja Vinko Suia (Vincenzo Scussa), od 1. 166 »—1666 župnik v Brezovici potem kanonik stolne cerkve sv. J usta, in p. Ireneo della Croce (pred zvan Janez Mana-rutta), ki je o\ Suše podpiran izdal 1. 1630 svojo: »Historia di Trieste«. To se ve, ti so pisali talijansko, o slovenščini je ln malo kaka drobtina iz one dobe, kajti zaradi slovenskega katekizmi in svetega pismi od protestantskega pridigarja Primoža Trubarja, ki je od Tržaškega škofa P^tra Bonomo-na bil v magnika posvečen in imel službo duhovsko v Trstu, vohali so menda po slovenskih knjigah luteranstvo inj-i zatrli. Takrat, koje živel Trubar, trudil se je ž njim koprski Škof, odpadnik Pavi Vergerij, za p>evo l svet. pisma v slovenščino in nastopuik Vergerijev škof Ingenerij (157G—1600) je dal tudi natisnoti slovenski katekizem, ki se dandenes ne nahaja več. (Fol. dio c. 1S66 p. 144.).
Oglejski cerkveni zbor 1. 1595 je dozvolil, da se sme rabiti po Istri zraven rimskega tudi slovenski obrednik (ritual). L. 1623 je koprski škof Jeronim Rusca sporočil papeževemu nunciju v Be-
EDINOST.
pa potem skrivajo in naj nas propisavajo, grde, ob-reknjejo tukajšnji zavezniki ustavovercev, kakor jim ljubo
Mi moremo čakati j navadili smo se tega prav dobro. Gotovi smo tako naše konečne zmage, da s-' siiiejeiiio otročjim manevrom ustavovercev. — Slov- nci v Trstu in okolici, ni treba Vam še posebno priporočati, da se vdelezite cesarjevega sprejema t Ogro imem številu, mi smo gotovi ne le tega, da gotovo pri leie, temuč da so boste tudi točno držali teh Je naredeb:
Pri shodu rodoljubov dne 10. t. m. se je skle^ nilo, da se napravijo za cesarjev prihod te-Ie sluv-nosii:
17. t. m. ob 8. uri zjutraj se zber6 slovenska društva: podporno delniško društvo, »Sokol« in različna čitalnice, potem deputacije iz vseh Šestih okrajev okoliie pre<l kolodvorom, ter se razpostavijo za veterani, kakor jim to naznanijo odborniki »Edinosti«. Deputacije okolice bodo vodili ti-le gospodje:
I.	okraj: Jožef Sancin, župan, Vincencij San-cin in Jožrf Godina, Packo.
II.	okraj: Anion Klun, Jernej Bevčič in Martin Pečar, ži.puti iz Lonjera.
III.	okraj; Živio Franc, Trobec Anton, Baceto Anton in Jožef Turk, vsi iz Sv. Ivana.
IV.	okraj: Jožef Požar, Janez Gerlanec, Stare Andrej.
V.	okraj: Franjo Smerdu, A. Urbančič iz Bazovice, Martin Ger^ič, Jožef Gergič iz Padričev, Miče Malaian in Jos. Šosič z Občin.
VI okraj: Baiatič Ivan, Godina Ivan iz Prošeka, Furlan Ivan, Sirk Štefan iz Križa, Andrej Gerlanec iz Kontovela.
Vsi i i gospodje imajo nalogo, da povabijo mole, žene, fante in deideta, da se udeleže sprejema pre-svitlega cesarja, in da vodijo dotična krdela v Trst in jih tam razpostavijo, kakor jim to naznani odbor »Edinosti«. — Trudijo naj se, da bodo deputacije mnogobrojne, da se presvitli cesar prepriča o uda-nosti tržaške okolice. — Da bode mogel VBakdo poznali te voditelje, morajo imeti vsi kokarde v narodnih barvah.
Ob enakej uri ima priti tudi zbranih 6 deklet iz okolice, da sprejmejo cesarski dvor z drugimi mestnimi dekleti v veži na kolodvoru.
17.	t. tn. zvečer: Točno ob 8. uri razsvetle vsi okoličani svoje niše, in prižgo so kresi na teh-le vi-sočinab: Verdelja, Skorklja, Trstenik, St. Luigi pod bošketom, Občine, več kresov in razsvitljava obi-liska, Kontovel, Vena, 3 do 4 krese, hrib nad Mira-marom, več kresov. — Za preskrbenje kresov in bengaličnih ognjev na visočini so izvoljeni različni rodoljubi, katerim bode pisal gosp. Nabergoj, kam imajo priti po drva, petrojje in bengalične luči. — Ako želi kedo v tej zadevi še kaj po zvedeti, obrne naj se direktno na gosp. Ivana Nabergoja.
18.	t. m. ob 7. uri zjutraj zberč so odborniki društva »Edinosti« in delalskega podpornega drultva v prostorih zadnjega, Gorsia Stadion št. 11, in od tam gredo k avdijenci poklanjat se Nj. veličanstvu.
19.	t. m. ob 21/, uri zberć se okoličani pri »Lovcu«, kder bode ljudska veselica. Iz vsacega kraja naj pride, kolikor mogoče, fantov in deklet v narodnej noši. Visoki dvor obišče to ljudsko veselico ob <4. uri popoludne. Pred dvorom bodo smeli le tisti pari plesati, ki so popolnoma narodno oblečeni. — To veselico vodi poseben odbor fantovskih županov iz okolice, njim na čelu gosp. Nabergoj.
18. t. m. zvečer ob (J. uri bode vožnja po morju v razstitljenih ladijah (40 do 50 ladij), vozila se bodo slovenska društva in nad 1U0 okoličanskih pevcev pred grad Miramar in tam bode serenada. Pevci pojo Hajdrihovo »Jadransko morje«, Hribarjevo kan tato in Ipavčevo »Domovino«. — Dotična skušnja vseh zborov okolice in Trsta bode v sredo 15. t. m. o) 8. uri zvečer in v nedeljo /7. ob 1. uri popoludne v prc Storili delalskega podpornega druitva.
Da se vredi vožnja po morju, za to ima skrbeti odsek, sestavljen iz ten-le udov: gg. Andrej Marte-
nedko, da zunaj koprskega mesta, kder stanujejo ptemenitaši rlmljanskega pokoljenja (?), na deželi biva slovanski živelj in ima slovenske duhovnike, ki po slovensko mašo berejo, da zadoščujeio onim »divjakom«, pa vendar da so dobri pošteni kristi-jaui«.*) Koprski škof Bonifacij pa je l. 1656 prepovedal krkavškemu župniku Mihu Vovku, da ne sme maševati v slovenskem jeziku, vendar pa sporoča škof Ženo 1. 1661, da v istem koprskem mestu se op avlja vsa služba božja v slovenskem jeziku v cerkvi tretjega reda Frančiškanov. L. 1691 se zaukaže spisovati vse župnijske knjige v italijanskem jeziku. Glede jezika pri službi božjej v tržaškem mestu je opomniti, da se je pridigovalo vedno slovensko po vseh cerkvah do denašnjega dne razen v jezuitskej cerkvi. Ova cerkev je bila 1.1682 posvečena po škofu Jakopu Ferdinandu Gorizutti-ju, a jezuiti so bili prišli v Tist uže 1.1619, njih prvi
Erednik je bil J. B. Posarelli. Knez Ulrih Eggen-erg je podelil ustanovni kapital 40.0U0 gld. vpisan na grajščino Kaltenbrunn pri Ljubljani. Uže 1. 1627 je grof Kinaid uloJil temeljni kamen jezuitske cerkve. Mej prvimi jezuiti v Trstu so večinoma Slovenci: Požarel, Janežič, Vičič itd., a pozneje več Italijanov.
•} «Nei villagi habitati da scAiavi, vi sono alcunl sacerdoti dl quella nuzione et lingua che recit&no li divini officl et la 6. messa uell' Idioma schiaco secondo la traducione di S. Girolamo, et si tollera cosiperaod-diflfare ulla barbarie di tali popoli, che non alimentereb-bero altrimenti essi sacerdoti; — se ne vede asaai buon «ffetto». (Folium dioec. 1867 p. 137.)
(Dalje prihodnjič.)
lanc, Ivan Martelanc, Franc Martelanc, And. Stare, Matija Pertot iz Barkovelj in Ant. Pogorele z Grete. — Razen tega naj vsaka okoliška vas stori, kar more, po svojej lastnej volji, posebno pi naj pazijo one vasi, kder se bode skozi peljala cesarska obitelj, kakor na priliko Barkovlje, da bode sprejetje lepo. Vsi pa naj se drže vestno tega programa, ker le v složnem delovanji je mogoče imeti uspeh.
Slavnostni odbor.
Tržaška razstava.
(Glatno poslopje It. II.) (Dalje.) Za pivom in jedili pridejo razna ročna dela, mej katerimi so čevljarska, klobučarska in ročna dela iz papirja. Firma Skrivan Joh. et Sobn z Dunaja je razstavila krasne klobuke iz različnih tvarin, in gotovo ne morejo naši tržaški klobučarji, ki so na domačej razstavi čisto malo razstavili, tekmovati z dunajskimi izdelki. Na drugem mestu so dunajski klobučarji razstavili tudi kolektivno prav lepe klobuke iz klobučevine in slame. Omembe vredna so sita iz žime od firme Pri-mus Hudovcrnik iz Stražišče pri Kranji, nadalje šopki firme G. B. Angeli iz Trsta. — (čevljarska dela so gotovo prva dunajska, a tudi Trst ni dosti za Dunajem gledč elegance izdelkov. Posebno trdne in lepe čevlje za gospode je rar.stavil AmaloviČ Simon iz Lvova. — Prekrasno, fino obuvalo sta razstavila Adler Jakob in A. Lowenstein z Dunaja.
Tržaški čevljarji pa so razstavili skupaj vsi v enej vetrini; najlepše stvari iinajo H. Wilhelm, G. Posselt, E. Renčel, Rep Val. in Bose Anton; gosp. Posselt je razstavil prekrasne šoljne za ples z dija-mantastmi zaponkami, ti so namenjeni županovej hčerki, drugi jako elegantni čižmi iz pozlačene kože pa so namenjeni baronici Morpurgo. — Čevljarji so glede elegance silno napredovali, in dame smejo biti zadovoljne ž njimi, ker iz največje noge ti čevljarski mojstri napravijo kra3no nožico, in kedor ve, kaj je čevelj pri toaleti, ta tudi umeje, kako važna osoba je čevljar. Na razstavi vidimo tudi obuvalo za trajnost iz krokodilove kože in raznega do sedaj še malo poznanega materijala.
Obuvalo po nizkih cenah je razstavila delavnica »hiše ubozih« v Trstu. Pogrešamo pa čevljarjev iz Mirnega pri Gorici, kateri so glede te obrtnije dosegli uže sloveče ime, kajti oni izvažajo na stotisoče čevljev za delalce in vojake, posebno na Jutrovo. —
Na mesto Miren cev veselili smo se firme Mally et Dornberger iz Tržiča na Gorenjskem, ker ona je razstavila različno jako ceno obuvalo. Ta firma izdeluje vsak teden 6000 parov čevljev, — ies lepaobrtnija.
Mej krznarskimi izdelki ima gotovo prvo mesto preproga iz razne kožuhovine, ki izgleda, kakor da bi bila vezana (štikana); to jako umetno in elegantno delo ie razstavil krznar g. Adolf Gosiner iz Trsta. Irhovino in usnje pohvale vredno razstavile so firme Deseppi F. iz Trsta, Budlschevsky Viljem iz Kote-bora na Češkem, Erlacber J. iz Feldkirclien-a na Koroškem in Hanl Leopold iz Leobersdorfa pri Du-naji (ta firma je razstavila osobito usnje za mašine in drugo tehnično rabo). Usnje rusko močno (Juch-ten), razstavile so kaj izvrstne tovarne češke in poljske, Janeš Eduard iz Celovca je izložil izvrstno usnje iz konjskih kož (specijaliteto). Zanimivala bode vsacega tudi izložba firme Foges et Comp. z Dunaja, katera je izložila ribje in druge jako umetno barvane in preparirane kože i/, dozdaj manj znanih surovin. — Kaže nam ta firma velikansk napredek v krznariji in strojariji. — Omeniti nam je se domačih slovenskih strojarjev, ki so kaj dobrega razstavili, namreč Franc Knuflič iz Smartnega pri Litiji, Anton Lokar iz Ajdovščine in LaŠčak Peter iz Gorice, te firme so razstavile večinoma dobre kože iz teletine in volovine.
Glede usnja glace so pač prvi Čehi, oni so tudi najboljši rokovičarji. — Najboljše in najelegantnejŠe rokovice je razstavila prav gotovo firma Devidles Simon iz Prage in še druge Češke firme, za njimi pridejo še le dumgske in potem še le tržaške. — Belo in barvano usnje glacć je razstavila izvrstno firma A. Jelinek iz Lieben-a pri Pragi. Konjsko opravo so najlepšo, velegantnejšo razstavile firme iz Gradca; —Jernaj Štefan, Roleček Jožef, potem G. Neuner iz Celovca (podružnica v Trstu). — Kožuho-vino so razstavil^ kaj lepo in različno gospodje: F. Mušak, Weiu;el Čič iz Trsta in Schwaiger Anton iz Stadl-a na Štajerskem. V tem oddelku je tudi več jako umetnih del iz človeških las, čudili smo se mej njimi posebno okvirju (spominek na rajneega), katerega je razstavil J. Mayer iz Mori na Tirolskem.
Avstrijska strojiirija in krznarija dobro napredujeta, pri vsem tem pa Avstrija uvaža še mnogo usnja, (leta 1881 blizo 80.000 metr. centov). Velikih strojenje je največ na Češkem in v Dolenjej Avstriji.
Čevljarstvo se pa v Avstriji silno dobro razvija. Na Dunaji izdelujejo^ na fabriški način samo bolj finejše obuvalo, na Češkem, Štajerskem, Kranjskem in Primorskem pa izdelujejo Ie bolj obuvalo za nižje ljudstvo, in tega se prav mnogo izvaža na Angleško, v Ameriko, Avstraliio, na Turško in v Egipt. Rokovičarji so pa na Češkem in Moravskem, od tam izvažajo velike množine rokovic po vsem svetu, tudi Dunajčani imajo jako razvito rokavičarstvo, iz Prage in Dunaja dohivaja tu U rokavičarji drugih avstr. mest svoje najboljše rokavice. — Krznarija je najbolje razvita na Poljskem in Češkem. — Sedlarstvo je na visokej stopinji v Krakoviji, v Pragi, Beču in Gradcu.
Za usnjem in kožtihovino pride precej tekstilna obrtnija, to je, tkanine, preje, kačkarije, vezlarije, obleke itd.
Prejnica bombaža in barvarnica in tiskarna katuna v Trumau-u in Marienthal-u je razstavila razno
Erejo in različne tkanine, bfele in barvane. Ta veli-anska fabrika ima blizo 1200 tkalnih stolcev. —
Dobro je v tej stroki razstavila tudi prejnica in tkalnica v Ljubljani; ta izložba nam kaže bomhaž ▼ različnih stopnjah njega iz delovanja, dokler postane koten in j. — Veiikanska vetrina nam kaže bombažne Izdelke vsake vrste, prekrasne tiskane katune v vseh barvah in za različno rabo; to vse je razstavila firma Kubinsky F. iz Prage.
(Dalje prihodnjič.)
Kranjski deželni zbor
je imel 7. t. m. drugo sejo. V tej seji se je prebrala uže zadnjič omenjena dr. Vošnjakova interpelacija, ki se tako-le glasi:
Interpelac ija
do preblagorodnega gospoda c. kr. deželnega predsednika.
V	kratkem mine šestletna doba, za katero so bili imenovani c. kr. okrajni šolski nadzorniki. V tem času se je slavno c. kr. učno ministerstvo lehko prepričalo, da se ljudske šole in učitelji niso tako nadzorovali, kakor jo želeti v prospeh ljudskega šolstva. Nadzorniki so morali pred vsem opravljati svojo lastno aktivno službo in vsled tega jim ni bilo mogoče, vso svojo pozornost obračati na nadzorovanje šol, ker jim je ta posel bil le postranska naloga. Spoznavši nedostatke, katere so se tudi v drugih deželah prikazale, kder so bili nadzorniki vzeti iz aktivnega učiteljskega osobja, ter zraven svojega glavnega opravila se le postransko pečali z nadzorništvom, je c. kr. učno ministerstvo uže v nekaterih deželah okrajno Šolsko nadzorstvo tako urejalo, da je nastavilo za več šolskih okrajev skupaj enega nadzornika, ki pa za čas nadzorniške službe nema druzega posla, nego pečati se z nadzorstvom. To se je dozdaj zgodilo na Nižje-Avstrij-skem, Stajarskem, Primorskem, SolnogiaŠkem itd.
Glede na to, da bi tudi za kranjsko ljudsko šol« stvo jako koristno in potrebno bilo, da dobi okrajne nadzornike, kateri bi nezadržani in nemoteni po druzih opravilih vse svoje moči in ves svoj čas žrtvovali Šolskemu nadzorstvu; gledč dalje na to, da mora sicer po šolskej postavi imeti vsak Šolski okraj svojega nadzornika, a lehko eden in isti nadzornik več okrajev nadzoruje; gledć konečno na to, da bi se troŠki za nadzorstvo prav nič ne pomnoževali, ko bi mesto sedanjin 11 nadzornikov, ki dobivajo po 40(3 gold. na leto — nastavili se za vso kranjsko deželo le trije ali štirji c. kr. nadzorniki s primerno lačo, vprašajo podpisani preblagorodnega c. kr. de-elnega predsednika:
Ali bi ga ne bila volja, visokemu c. kr. učnemu ministerstvu priporočati, da namesto sedanjih ednajst nastavi za vso deželo le tri ali štiri samo za ta posel odločene c. kr. okrajne šolske nadzornike?
V	Ljubljani 7. septembra 1882.
VoHjak, Klun, Robič, Pakiž, Poklukar, P/eifer, Navratil, Potočnik, Svetec, LavrenČiČ, Bleimis, Zamik, Orasselli, Detela.
Gosp. deželni predsednik odgovori, da vpraša ministerstvo za menenje in potem na interpelacijo odgovor dd. Potem se je prestopilo na dnevni red in izročilo več prošenj raznim odsekom. Nazadnje se več predlogov reši v prvem branji in se brez ugovora izroče finančnemu odseku: 1. računski sklepi kranjskih ustanovnih zakladov za 1. 1881; 2. proračun glediŠnega zaklada za 1. 1833; 3. računski sklep deželne vinarske in sadjarske šole na Slapu za leto 1881; 4. glavni pregled gospodarjenja s premoženjem deželnega zakladu in njegovih podzakladov za leto 1881; 5. računski sklep normalno-šol-kega zaklada; 6. prošnja služabnikov c. kr. višia realka za dovolitev prve petletnice; 7. prošnja Zgorenjega Kašlja za podporo 400 gold. za most čez Ljubljanico; 8. proračun deželnega zaklada in njegovih podzakl idov za 1. 1833. — Poročilo deželnega odbora o postavi zarad zatiranja ali zamorjenja predenice (deteljne Žide) iu bodečega osata se izroči gospodarskemu odseku.
Dnevni red prihodnje seje se poslancem pismeno naznani.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	državnem zboru sklenena postava glede ekse-kueije na plače uradnikov, potrjena j« in razglašena.
Mesto Praga je dobilo novega župana. Pri volitvi 6. t. m. Je bil izvoljen z 66 glasovi i/.mej oddanih 7:> dosedanji županov namestnik dr. Tom iz čeriig.
Hrvatski deželni zbor se ima sklic iti na 1. oktobra in bo letos dolgo zboroval. Poroča se. da pridejo na dnevni red važne reči, mej drugimi tudi predrugačba hišnega reda deželnega zbora in predrugačba uprave. * V vojnej granici se volitve k malu razpišejo, in se tedaj utegno poslanci iz granice uže prihodnjega deželnega zbora udeležiti.
Vnanje dežele.
Srbski kralj je včeraj prišel v gMchenberške toplice, kder ostane do 27. t. m.
Črnogorski knez, kakor se poroča poljskim listom, bil je na popotovanji v Rusiji povsod tako sijajno Bprejet, kakor poprej še nikoli ne. Dotični ukazi so se dali iz Peterburga, kar očitno kaže, da itna knez na peterburškem dvoru dobre prijatelje in zaščitnike.
V	Aleksandriji so po vseh voglib i na mošejah nabili sultanovo proklamacijo zoper Arabi pašo, ali domače ljudstvo |o je takoj povsod odtrgalo in raztrgalo.
9. t. m. zjutraj je Arabi pata larabtl angletko vojsko pri Kasasinu in unel se je hud boj, kije trajal vse dopoludne, potem so se Egipčani začeli umikati; a popoludne so napad zopet ponovili, več njih kroge\
EDINOST.
je palo v angleški tabor in okoli sto angleških vojakov ubilo, ali teško ranilo.
It Manile se poroča, da je tam začela razsajati buda kolera, in bati se je, da se zanese iz Filipinskih otokov v Indijo in Egipt, od tod pa v Evropo.
Dopisi,
S Trstenika 8. septemba.
Dragi moj Domobranec! Kar se tiče tvojega dopisa v »Edinosti« iz Barkovelj 4. septembra, mislim, da enmalo preveč hvališ, res da so se Barkovljanski godci v kratkem času še preveč izvežbali, pa ne znaš, da vrabec najprej svojega mladiča svoj naroden živ! Živ! uči? resnica, da ni prav okusen, ali naroden je do pete. Tvoji godci so tudi narodni, poznam jih osobno, da pa učenik njih — brate moj — hm, tu mali zajec v grmi tiči, mogoče da ne zraste, narodni godci so mi svedoki, da ne, ali če zraste ? dragi moj domobranec! Jaz bivam na trsteniškib višinah ; gorje Tebi, opazovalec vse vidi. Da je ogromno število okoličanov na somenj prišlo, to je istina, in tudi narodno zastave sem z dalitogledom opazil, za kar vso čast in hvalo Tebi in narodnim možem v Barkovljah. Ali Sta če ovo, kad imaš v svojem selu renegata, najhujšo zagrizlo vlaško pošast, in vedi, da prav majhen domobranec si, dok mi vraga ne pobeliš, da bode bel. Ker se pa pobeliti ne da, brate učini, kar je svobodne, samo da ga odpraviš iz sela, neka ide gosi past, to bo bolj znal, nego v Barkovljah sedanji posel. Kadar mi to storiš, pripnem ti svetinjo na rame.
Da se mi TrsteniČani in Gretarji napravljamo za lep Bprejem naše vladarske rodbine, tega ti ni treba pisati, to bodeš videl in gledali bodo tudi drugi s Teboj vred. Naš narodni trgovec, Ant. Pogorelec, nI Se nikdar izostal, kadar je bilo treba pokazati svetu, da okolica tržaška je in bode avstrijska, tako tudi zdaj uže svoje reči napravjja, posebno Barkovljani boste imeli lepo priliko cesarju pokazati, da niste iredentarji, saj tisti, ki so, ne pokažejo se.
Vedeš trsteniški. izpod Nanosa, 2. septembra.
Poročati mi je, da se Razdrtčanje vdeležimo slovesnosti blagoslovenja zastave, in to z svojo zastavo, katera je najstarejša trobojnica na Slovenskem, kajti uže leta 1856. je vihrala na Bledu, kamor so se bili sešli velmožje vseh slovanskih plemen v političen razgovor, »kako naj Slovani složno delujejo v prospeh Slovanstva.« Ta zastava je tudi prva vihrala v tržaškej čitalnici, potem pri stvar-jenju mnogo dtugiu, kakor i na taborih.
Toliko se mi je zdelo potrebno naznaniti slavnemu uredništvu »E iinosti« o našej starej zastavi.
Neverjetno, ter smešuo se nii je zdelo, ko sem čul, da se nekateri Slovenci bojč iti v Trst na 24. dan t. m., to je: k slovesnosti blagoslovenja zastave »slovanskega podpornega društva«. Ko sem to v prvo čul, mislil sem si, kano lisica, ko je molik ali »pater u oš t« našla, — »to so le besede.« Naposled sem se pa ipak osvedočil, da na tem je vendar nekoliko resnice, kar je pa obžalovanja vredno. Kdor koliČ-kanj pozna »iredentovce«, v6 dobro, da v enakej priliki se jih je toliko bati, kolikor lanskega snega. Opi poznajo nas Slovenee predobro, posebno pa čvrste okoiičane, ter imajo v živem spominu lero 1868, ko so se prepričali, da z ognjem sd ni igrati, kedor noče, da se inu danas ali jutri krov nad glavo ne zapali, ter vsled potrebne pomoči popolnem pogori. Še popred, dokler smo jim bili Slovani »ščavi«, imeli so pred nami mnogo »rešpjkta«, da ga pa imajo zdaj veliko več, ko smo jim iz »ŠČavov« postali Slavi, kedo bi nad tem še dvomiti mogel? Strah »Slovenca« pred tržaškimi bombami je pač popolnoma prazen, kajti ko bi »i reden lovci« tudi bili tako gorko-krvni, kakor si nekateri domišljujtijo, ohladila bi se jim ta takoj, videčim junaškega slovanskega naroda tako maso, kakoršna bode zbrana pri blagoslovenju zastave podpornega društva. Kakor se zdaj vidi in čuje, vdeleži se omenjene svečanosti mnogobrojuo Število naroda od blizo in daleč. Na sviđanje!
Hinko.
Domače in razne vesti.
Ml£<linost" dobi v soboto posebno praznično odičenje. Prinese podobe presvitlega cesarja in cesarice, obrobljena bode s krasnim robom in na prvem mestu podamo bralcem kaj izvenrednega.
Odlikovanje« Gosp. Albert Conti vitez Cedassa-mare, rodom okoličan, uže prej odlikovan s6 zlatim križem za zasluge, vodja prezidialnega ura la pri na-mestništvu v Trstu, postal je te dni cesarsk komor* nik, k kateremu odlikovanju mu iz srca Čestitamo.
Razstava. Presojevalci, katerih načelnik je baron Scrinzi, začeli so zadnji ponedelek pregledovati in presojati na razstavo poslana stvari. Vsak borsi najstih se zbiiai° v posvetovanje v starej
.	občin*kesa sveta. Zal njo soboto
je imel tržaški občinski svet osmo svojo sejo; pri-čujočm je bilo 38 svetovalcev, več levičarjev je Izostalo. Zupan je naznanil, da je mej počitnicami mestnega zbora dospela v Trst vesela vest da Njegovo veličanstvo cesar s cesarico in prestolnik s car-jevno meseca septembra obiščejo Trst. Da se napravijo vredne svečanosti in skuje svetinja v spomin petstoletnega združenja mesta Trsta s cesarsko hišo dovolil je mestni odbor 15.000 gold., v svesti si da občinski svet to odobri. Predlog je bil soglasno potrjen. — Potem ste se potrdile volitvi svetovalcev Cesare in Pagani. — Gosp. Nabergoj je rekel, da se gled6 Gesareve volitve ni preiskavalo natančno, na kar so se mu začeli na galeriji krohotati; a on je sam ukazal, naj molče, in župan je potem posvaril galerijo. — Mi vemo, da niso niti zaslišali vseh prič;
tudi vemo, da vrana vrani ne skljuje oči. Niiborgtj je prav imel, a nad neko stranko se bo neodločnost še britko maščevala.
Mestne ljudske šole v Trstu te odpio 20. nedeljske šole pa 24. t. m. H krati z drugimi šolami se odpre tudi nova šola v via Guilia.
Imenitni gostje« T« dni |e bil mej nami profesor Jagič s Peterburga, eden pi vih slavistov na svetu, ogledal si je razstavo in potem odšel v Utro in Dalmacijo, rodoljubje so ga dostojno sprejeli. Tukaj pa se še nahaja vse polno naših bolj j oznanili mož, namreč gosp. Zelezmkar, urednik »Naroda«, gosp. Kuralt, tajnik hrvatskega gospodarskega društva, R. Dolenc, vodja vinarske šole v Slapu, in mnogi drugi hrvatski in slovenski znani možje. — Da bi trajala iazstava.3 leta, pa bi se po Trstu slišala skoro sama slovanska go\oiica. Te dni dojdejo uredniki »Politiku, »Tribtkne«, •Narodnih listov« in še mnogi drugi publicisti. Ti shodi morejo le koristiti, ker se tako mej seboj spoznavamo.
live štipendiji rajncega škofa Jurija Dobrile za gimnazijalce, ena v znesku gld. lOU.fcO, ena gld. 112 ste razpisani za prihodnje šolsko klo. Več pove »Osservatore Triestino« od 1. sept.
Poduk za babice s slovenskim podučnim jezikom se prične v Trstu 1. novembta. Pogoji se po-zvejo pri političnih gosposkab, kder se imajo dotične osebe tudi oglasiti.
SI It rasa se nam piše: K poročilu s Krasa v »Edinosti« št. 45., v katerem se je objavilo, da za sprejem presvitlega cesarja dela g. Dejak uže zdaj priprave v Hrpeljab, kar je od g. Dejaka prav lepo, naj pristavim še to, da bodo na postaji Hipelje-Kozina čakale presvitlega cesarja ueputacije občin Materija, Poiigrud in Jelšane, piečastita duhovščina in šolska mladina sč zastavami pri uapiavljenem slavoloku.
Iz Gorice se nam brzojavi: Sprejem cesarjev je bil vkljub slabemu vremenu velikansk, ntpopisljivo navdušenje, cesar jako zadovoljen; naši ljudje prevladujejo; sliši se največ klicev »ž'^io«. jUeues popoludne bo na Rojicab defiliranju društev in občinskih deputacij pred cesai jem. iz 210 gil bodo peli naši pevci Hribarjevo slovensko kantato pred cesarjem,
CUdno S Tolminski glavar je baje deputucijam prepovedal cesarja nagovarjati po slovensko, to seje brzojavilo po vsem svetu. Mi tega skoro ne moremo verjeti, ako pomislimo, da je sam cesar županu, ki je hotel govoriti italijansko, ukazal naj go\ori slovensko. Ne vemo zakaj 1 i morali Tolmiirci govoriti nemško, italijansko ali celo »francosko«, ko bomo mi tržaški Slovenci Nj. veličanstvo nagovorili po slovansko. — Ako je to res, potem je gosp. glavar tolminski dobil dober dementi in memento. Mi pa Še vendar komaj verujemo to vest in čakamo zanesljivejših poročil, ker zadnji čas se je g. Štmerl kazal še precej pravičnega našemu narodu.
Častno obČanstvo je podelila občina Srpe-nica trgovinskemu ministru, baronu Piuo.
Imenovanj«* Gosp. Fr. Babscb, snplent na realki v VV&nringu na Dunaji, imenovan je za pro-fesorja na goriškej realki.
S8.088 gold. »'/, kr« ukazalo je notranje ministerstvo izplačati kraujskej deželnej kasi za sanitarne stroške vsled razsodbe državnega sodišča. Znesek, kateri je bila država obsojena vrnoti deželi kranjskej, znaša 83.888 gold. 041/, kr., k temu pridejo Se obresti za čas od 1. novembra 1881 do 8. septem bra 1882 v znesku 4194 gold. 43 kr.
»Slov. Nar.«
Tržaškega ftkoffe Legata spomenik V Naklem* v katerem smo zadnjič omenili, ima ta le napis: »Hvalimo slavne možć! (Eccl. 44.) Dr. Jarnej Legat, škof tržaško-kop irski, nj. svetosti pre-stolni prisednik, nj. c. kr. velič. tajni svetnik, vitez železne krone II. reda itd., roj. 16. vel. srp. 1870 v Naklem hiš- Št. 35, mašnik posvečen 19. kim. 1831, bivši profesor dogmatike v Gorici, Ikofljski kancelar v Trstu, župnik pri M. D. V., svetnik c. kr. vlade v Benetkah, i. 1846 postal škof v Trstu, umrl po 281etnem višjem paitirovanji 12. svečana 1875. Postavili sorodniki, častilci in prijatelji o pasti rovan ji in s sodelovanjem župnika A. Zamika 1&2. — Preč. g. naklanski župnik, zlatomašnik A. Zarnik, se je posebno prizadeval za vredni ta spomeuik, ki diči evangeljsko stran prezbiterija naklanske cerkve. Škofov doprsni kip je v naravnej velikosti iz karari-nega marmorja, izdolbel slovenski umeteljnik g. Zajec, jako izvrstno. Odkritje spomenika je bilo 3. t, m. jako slovesno. Ljudstva je bilo zbranega od blizu in daleč na tisoče; velečastiti gosp. vodja in profesor Toma Zupan je na leci tako ganljivo govoril, da tega govora noben poslušalec nikoli ne pozabi. Poudarjal je velike njegove zasluge Za cerkev in narod tako lepo in naravno, da je za cerkev in narod pridobil vsa srca. — Iz tega se vidi, da ni mrtev, kdor v grobu počiva, ker sad rodi dobro seme, katero je eejal
Pobu oženi škof in pesnik. »Slov Nar.« priobčuje to-le ganljivo dogodbo, katera gotovo vsa-cerau čutljivemu človeku vesela solzo v oko privabi. »Narod« poroča tako le: Iz Medvod se nam piše 5. t. m.: Nista Še minula dva tedna, kar bo Goričane vzprijele gosta, čegar ime bIov! po vseh slovenskih pokrajinah in Še čez nje. NaŠ pesniški prvak gosp. Gregorčič ae je v družbi z go$p. prof. T. Zupanom poklonil knezeikofu g. Pogačarju. S toplimi, iz Brca govorjenimi besedami mu je pri obedu napil gosp. vladika. Solze so polile pesnika, tako ga je ganilo visoko priznanje; vzpel se je k vikŠu in glasila se je iz ust njegovih napifalca, nenavadna: privreli so divnl verzi iz dna čuteče duše njegove g. knezo-škofu v od zdrav. Tako sta se našla dva blaga sorodna si duhova. Bog daj, da bi se vez, ki ju druži, aikdar ne pretrgala, temveč ožja in ožja prihajala
v prid in slavo Slovenstva. Da se to zgodi, temu pori k so mm biser-solze pesnikove.
kranjskega peŠpolka baron knhn
SI. II prvi in drugi bataljon z godbo sta prišla danes zjutraj v Ljubljano, tretji bataljon otide pozneje z Dunaja v Koper. V Ljubljani bivajoči peti bataljon pa otide t. m. v P ulj, kder se iz njega sestavi i:ovi b7. pešpolk.
Gosp. profesor Tinko BorŠtnar p:ide za piof» sorj.i v Ljubljano.
Državni poslanec g. Ciode«-Lannoy je sklical lu. t. m. svoje volilce v Maribor ter jim dal račun o svojem delovanji. Sešlo seje 200 osob, večidel volilnih mož, ki so mu soglasno izrekli zaupanje.
Slovensko politično društvo za Štajersko je v zelo obiskovanem glavnem zboru v Mariboru 10. t. m. sprejelo resolucijo glede ustanovitve pofebi.ega namestniškega otdelka za južno Štajersko in glede uvednja slovenskegajezika v srednje šole.
Občinske volitve v Splitu. Dalmatinsko deželi.o namestnlštvo je loper te volitve vloženo pritožbo zavrnolo in volitve potrdilo. Sestavil se je poseben odsek, da priredi veliko svečanost pri vme-ščenju novega župana. Pri tej svečanosti se blagoslovi tudi zastava društva »Napredak«. Blagoslovi jo biskup Stossmayer.
Biskup »trossmajer, o katerem smo zadnjič poročili, da blagoslovi 1. oktobra po načrtu la-teranske cerkve postavljeno veliko cerkev, izdaj je iz tega povoda poseben pastirski lisf, v katerem pravi, da smatia z dovršeno cerkvijo glavno svojo nalogo v živenju končano in da odslej hoče bolj za se Živeti, da se more dostojno pripravljati za dolgo pot, katero mora k malu nastopiti. Kdlna njegova želja je, ustanoviti v Djakovu višje učilišče za bogo-slovce.
Gosp. Louls E.egcr» profesor slovanskih jezikov in slovstva na pariškem vseučilišči, ki si je z učenimi svojimi deli za slovanski svet velike zasluge pridobil, končal je znanstveno svoje popotovanje no južuo-slovanskih deželah. Obiskal je Ljubljano, Zagreb, Belgrad, Sofijo, Plovdivo, kodar se je povsod dalj časa mudil, in se vrne skoz Carigrad na Francosko. Kakor poroča v Plodivem izhajajoči »Narodni Glas«, namenil se je, podatke svojega znanstvenega prelskavanja, vzlasti glede Bolgarske, v posebnej knjigi priobčiti. Učenjak je posebno sočutje izrazil no bolgarskega naroda, ki je veselo napredoval, kar je otresel turško okove, izrekel pa tudi željo, da bi Be k malu polegel notranji politični prepir, ki zavira vspešno napredovanje.
Banka »,Slavlja". V mesecih april, maj in junij t. 1. je pristopilo banki »Slaviji« 26.846 novih členov, ki so zavarovali kapital 22,228.761 gld. 88 kr., ter zato vplačali zavarovalnine in pristojbin 487.858 gold. 05 kr. Banka pa je v tem času plačala za škode 189.581 gold. kr. — Od svojih kapitalov imela je banka v tem času vloženih 205.211 gold. 66 kr. v posojilnicah, 663.698 gold. 09 kr. pa posojenih na hipoteke. Denarni promet vsrednje blagajnice v Pragi znašal je 1,160.827 gold. 97 kr. — Gasilne brizgal-nice bile so „oddane šesterim občinam, in med njimi tudi občini St. Vid pri Vipavi. — Od 1. januarja do 30. junija t. I. sklenjeno je bilo 39.419 novih zavarovanj za kapital 33,978.563 gold. 88 kr. proti zavarovalnini in pristojbinam v znesku 833.540 gl. 43 kr., škod pa je bilo v tem času izplačanih za 312.358 gl. 68 kr. — Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin in užitninka napredovala so prav sijajno, kajti do konca julija 1882 oglasilo se je uže 565 členov, ki so zavarovali pokojnin in dohodkov za 100.197 gld. 67 kr., ter vpisali vlog 402.846 gl. — Isto tako ugodno se razvija pokojninski zavod za zastopnike, ki šteje uže 3839 udeležencev in čegar zaklada je narastla na 25.472 gld. 86 kr.
(Današnjemu listu Je priloien letni raei»n zavarovalne banke >HLAVME«.)
Goriški „Gospodarski list** je v 8. številki objavil te-le članke: 1. Poročilo o delovanji c. kr. kmetijskega društva v Gorici za I. 1881. — 2. Osnova deželnega žlvino-kužninskega zaloga. — 3. Sadimo sadno drevje! — 4. Pripomočki zoper trtno uš (Phylloxera vastatrix). 5. Jelša. — 6. Oznanilo.
Domovinoslovje za slovenske ljudske šole, spisal J. L. drugi popravljeni natisek z dvema zemljevidoma, priporočamo prav gorko. Velja le 20 kr. in vendar je zemljepis in zgodovina vzlasti slovenskih dežel, kolikor treba za ljudske Šole, prav izvrstno, to se umeje, na kratko razloženo.
Sreča v nesreči. Utegne biti uže okoli 40 let, kar je pod tem naslovom izdal, g. Janez Cigler, Župnik pri sv. Tilnu v ViŠnjej gori, jako zanimljivo povest v poduk starim in mladim, ubožnlm in bogatim. Nas je ta prelepa povest uže pred 35. leti navduševala, ker takrat ni bilo mej slovenskim svetom še nobene tako dobre in zanimive povesti in odkritosrčno moramo reči, da je ta povest še danes ena najboljših, kar jih ima naše slovstvo; ona riše človeško živenje lepo, naravno in resnično, tedaj tudi moralno, da oblaži vsacega človeka, ki jo prebere. Prvi iztisek te lepe knjižice je bil uže davno razprodan, ker naše ljudstvo je to povest bralo in prebiralo uže v prejšnjih letih, kodar koli je znal kdo brati. —- Zelo je tedaj slovenskemu ljudstvu ustregel, g. Ivan Tomšič, urednik neprecenljivega časnika »Vrtec«, da je dal to lepo povest popravljeno zopet natisnoti. Da jo vsem našim bralcem priporočamo, tega nam ni treba praviti, saj smo to uŽe zgoraj omenili. Velia knjiga: mehko vezana 40 kr., trdo vezana 45 kr., krasno vezana, vsa v platnu s zlatim napisom 60 kr. Po pošti pod križnim zavitkom 5 kr. več.
Popravek. V zadnjem listu smo prinesli vest, da je imenovan predsednikom tukajšnje trgovinske in pomorske sodnije g. dr. Josip Mossetig, kateri je tudi svetovalec pri tukajšnjej viftjej sodniji.
EDINO ST.
Ne ta gospod, arapik gospod Adol/'Motetig je imenovan predsednikom omenjene trgovinske sodnije. Mi, ki tepa gospoda poznamo še po njegovem delovanji
v Gorici in v Trstu, moremo le čestitati ministru prava k temu imenovanju, ker novi predsednik ni le eden naših najpretnejših juristov, bodi si na civilnem, bodi-si na kaznenskem polju, temuč tudi skoz in skoz ztiačajen in energičen mož in sin našega naroda, katerega jezik v govoru In pisavi popolnoma pozna in je našim narodnim težnjam glede slovenščine v uradih bil dosedaj vedno pravičen. Takih mož potrebujemo na Primorskem.
Sreča rodi večkrat smrt. Mnogokrat se bere, da ljudi po nepričakovanej sreči kaplja zadene. To se posebno pogosto zgodi pri ubozih ljudeh, ki v loteriji temo zadenejo. O dveh tacih primerljajih smo nedavno brali. Zadnje dni se je na Dunaji nekaj enacega pripetilo! Tajnik tehniške visoke šole, vladni svetovalec, Anton plemeniti Gapp. je zgubil na poti od politehnike do banknega poslopja 21.500 gold. Ta velika svota je bila v velikem zavitku pol napisom: •Hauser-Administration der technischen HochschuW. Gosp. Gapp je pogrešil denar Se le, ko je stopil v bankino poslopje, ter se urno vrnol, ker je dvomil, da je morebiti denar pozabil sabo vzeti. Ko je pa stopil v vežo politehnike, zagledal je mladega moža, ki je vratarju zavitek dajal. Ta mož, po imenu Karol Bauer, delalec v maŠinskej fabriki, našel je zavitek na ulici in takoj izročil na določeno mesto. Gosp. Gapp, ves vesel, da je denar tako našlo zopet našel, odštel je takoj delalcu 2150 gold. najdniue, kar je bilo pa temu pogubno. Veselje, da ima toliko denarja, tako ga je pretreslo, da ga je kaplja zadela, ter se je mrtev na tla zgrudil.
Grozna nesreča. 3. t. m. je poseben vlak, ki je sel iz Freiburga v Kolmar, pri Hugstetteiu skočil iz tira in zgodila se je grozna nesreča, na l sto ljudi je ostalo na mestu mrtvih, dvesto pa je bilo hudo poškodovanih.
VABILO.
Podpisani odbor vabi vse pevce iz Trsta in okolice, da se vdeležć serenade, katero napravijo Slovenci Nj. Veličanstvu cesarju dne 18. ali 19. t. m. na morju pred gradom Miramar.
Pelo se bode: 1. »Jadransko morje«, 2. Ipavčevo »Domovino«, 3. »U Boj« in 4. Hribarjevo kan tato. Skupne vaje bodo v »delalskem podpornem društvu« v sredo, 13. t. m. ločno ob url zvečer in v nedeljo 17. t. m. ob 1. uri popoludne.
Naj se vdeleže vaj vsi oni pevci, ki se mislijo
-------------i..
deležiti serenade na morju.
Odbor »Edinosti«
Poziv.
Vsi tisti gospodje, ki so dobili pole, da nabirajo darove za slav nos t blagoslove nja zastave, prošeni so, da prinesejo pole in pobrani denar najdalje do
20. t. m. gosp. denarničarju.
Odbor delalskega podpornega društva.
Dražbe.
V Gorici hiša in zemljišča Josipine Furlini iz Perva-čine, 5. okt. in G. nov — V Gorici posestvo družine Blasig iz Podgore štev. 147., 10. okt. in 10. nov. - V PaznU hiša štev. 36 v Boliuni, cenjena 825 old., 12. okt., 10. nov. in
13.	dec. — V Paznu zemljišča Marijane Marzan i* Žmlnja, cenjena 382 gld., 13 okt., 13. nov. in 15- dec. - V Paznu posestvo Biagio R.»vis linttistin, cenjeno 693 gld., 14. okt.,
14.	nov., in 14. dec. — V Sežani posestvo Andreja Go-mizelj iz Dutovelj, cenjeno 263 gld., 23. sept., 23 okt. in 22. nov. - V Trstu posestvo Marijane Tence v Križu, cenjeno 3614 gld, 21. sept., 21. okt. in 21. nov. - V Vod-njanu posestvo Josipa Kalodovič, cenjeno 1621 gld , 16. sept., 18. okt , 16. nov - V Gorici hiše štev. 1., 2., 3., 9., 48., 53., 64 s pristojnimi zemljišči v malem Gradišču, zemljišča ▼ Dornbergu, v Kenčah, Pervačinl, skupaj cenjena 2o.l85 gld., 26. sept., 26. okt., 28. nov , - V Pod-gradu posestvo Antonu Koncina iz Jelšan, cenjeno 800 gld , 4. okt, 4. nov. — V Gorici hiša družine Chiapulin štev. 290, dalje hiše št. 105., 106., 107 v št. Petru s pristojnimi zemljišči, skupaj cenjene 15 8G0 gld., 16 sept., 18. okt, 16. nov. - V Gorici hiša št. 49 in zemljišča Janeza Lut-man, cenjena 7080 gld., 19. okt., 21. nov., 20 dec. - V Kanalu posstvo Štefana in Terezija Zbogar iz Anikove, cenjeno 615 gld., 16. s«pt., 14. okt., 18. nov. — V Kopru posestvo dedičev Giurse, cenjeno 270 gld., 16. sept., 17. okt.. 20. nov. — V Sežani posestvo Martina Skrk iz Saleža, 14. sept. (zadnjikrat).
Za ilavNoat blagoslovenja zaatave delalskega podpornega društva so nadalje darovali po g. Mavriču: Kumar J. 2 gld., Martelanc A. 1 gld., ks. mi. dr. P. 10 gld., po udu g. F. Bulcu: Franjo Bulo 1 gld., Franjo Slovenc 10 kr., Josip Bolle 4U kr., Filip Mare 1 gld., Lorenc Tišlar 50 kr., Sever 20 kr., Kristel Kopučin 20 kr., Janez Jakomin 40 kr., Jakob Gojdan 20 kr., Vide Klančer 20 kr., skupaj 17 gld. 50 kr., zadnjič izkazanih cIOj gld. 95 kr., torej skupaj 323 gld. 45 kr.
Listnica uredništva: Gosp. L. D. v A. Najbolje bode, ako pridete Vi in Vaši dnć 23. t m. v Trst, da boste pri slavnosti. Stanovanje po ceni Vam preskrbi odsek za na-stanovanj« delalskega podpornega društva Pišite direkrno njemu, koliko postelj iu po kakej ceni potrebujete. — Veseli nas, da se Vam dopa<la naš list. Željam čitateliev po mogočosti ustrezamo. — Za razstavo ne ure več, ja uže prekesno. Sreček podjetnik ne daje v komisijo; — naročiti jih moremo tudi mi.
Tržno poročilo.
Kupčija v obče miruje, cene nobenega blaga se niso zdatno spremenile.
Dunajska I»or*a
dne 42. septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih . . 76	gll. 80	kr.
Enotni drž. dolg v srebru .... 77	d	35	•
Zlata renta..........95	•	35	•
1860 državni zajem.......130	»	50	•
Delnice narodne banke.....82'»	»	—	•
Kreditne •ielnice........321 gld. 75	kr.
London 10 lir sterlin......118 » 40	•
Napoleon...........9 » 44	«
G. kr. cekini.........5 ■ 63	•
100 državnih mark.......52 » 10
Srečke velika
razsfavne loterije
v Trstu
■u prodajejo pri Josipu y.oldnia, verifikacijskl urad za izžrebanja, opravništvo čusnika »La VerUlca«, in menjalnica, blizu nam^stniške palače v T-stu. IOOO dobitkov, glavni 50 000, 20.000 in 10 000,
srečka 5 O moIUOV
Vabilo na naročbo.
Od 1. junija 1882 se j.i začela nova naročba na Vprllloa«, časnik zaiižreban)* in deaaratve ne zadeve, kateri Izhaja 7., 18. in 27 dan vsakega m"tva
Vsak naročnik ba dobil v Januvarju Izkaz itlr rbanih srečk od prvega srečk tuja la » celo leto 1882, tar koledar Izžreban) za 1883.
Pogodbe naročbe od 1. julija do 31 d'Cemba 1882. Za Trst pri onravništvu Rld. - 80. Na dom gld. I Za avatr. drŽavo gld. I 30 V zunanje drŽave v ?latu 4 franke.
PF* Naročila ae vaak dan sprejemaj«. m Pri Josipu Zoldan, veriflkaoljtki urad za vaa Iz-žrebanja, opravništvo časnika *La Vorlllca» in menjalnica blizu namestniške palače v Trmu. 8—4
Urar Alojzij Suppanz
daje na znanj«, da se j« poselil v hišo Štev. SO. na »CorNO«, nasproti kavarne »al Corso«. 3-2
Giacomo
optikar \t Bavarskega,
Trst. Corso 104. priporoča svojo veliko optično zalogo, V katerej ae dobiva izkjiučljivo najfi' ej*e. v to Btroko spadajoče blago. Tudi velika zaloga tržaških fotografij. 12-9
Krojač Anton Bonne
se je preselil .ine 24. avgusta 1882 na »Plazza S. Catterlna^ Nr. I, prvo nadstropje {blizu gostilne »Eiskeiler«.)	13—3
0 uril Dioda tesarja in cesarice v Trši
fMiporočam svojo dozvolim radnico za pirotehnične zdelke, kako*- so različne rakete, Demralldni ogroji vsake barve, in MlffleŠke l«rde.
Se spoštovanjem
Garlo Ardizzoni,
plrotehnlkar pri c. k. pomorskej vladi. Govoriti smore Ž njim v drogeriji Klmenz via poete reaao Nr 787.
Velikanski ognjemeti na večer odpretja razstave so bili moje delo, potem naj si. občinstvo sodi.	3=2
Gostilna „zur STADT WIEN"
via S. Nlcolo St. II, v središču mesta, priporočil svoje l^pe prostore po nizkej ceni. 21—15
Trgovska tvrdka
O. nVEilesic
v Trtttu
odpošilja s ponton povzetjem v majhnih balcah po 4'/* kilgr. prosto carine i" voznine na v*d kraje avstro-ogrske država po sledečih ceni*h na debelo:
Cejrlon plant najfinejo.....1 kilogr. gld. 1.70
. « lijser (Perl) naravno zeleno « « « 195 ffi Manila biser, bledo, jako fino . . « « « 1.60 ^ Kuba debelo zrnato najfmejo . . « « « 1.75
{g St. Domingo.........« « 1.45
u Java najflnejo zeleno.....■ « « 142
Zlata Java (lepo rumeno) . . . . « « « 1.54 Santos najfmejo, zeleno . . . . « • « 1
Rlo zbrano.........« « « 1.30
Rlž namizni najfinejl......■ « « — .40
« Rangoon I. vrste...... « « « — .34
Namizno olje francosko v kosltarjlh po 4 kilogr. « 1.28 « « Monte St Angelo ital. ■ « « « 1.15 Makaroni, pravi napolski v zabojih « « « « — .56 Odpošilja nadalje vsakovrstne začinbe, južno sadje, francoski Žafran, najflnejo čokolado, vsakovrstne sladčice po najnižjih conah.
Na zahteranje pošilja franko tudi obširne cenike. 3
VećIOO
dreves amrek, jelk, borovoev in bukev s» proda v debelosti od 28 do 95 cm. Dolgosti od 17 do 36 motr. Borovoi ao močno smolnati in rudečkasti, ko mecesen. Od pilo (Žage) na močnej vodi in od okrajne cesta pol ure oddaljene, do Želpzniške postaje Vukret (Wuehern) in Drave 1«2 uri Vožnja po okrajnej cesti.
Vinogradsko posestvo,
1 uro od Ml. BiHtrloo na Pohorju s« proda pod
dobrimi pogoji. Pripravno za doslnžone duhovnike ali urad-ulke; ker sta poprej dva c. k. častnika (doslužena) kot lastnika dolgo Časa tam bivala. Raztjled krasen.
Nekaj jabolk
in alt v (češpelj, pripravne za sušenje na solnci), se otda. Več pove
I_i. VinKek poŠta Reifniflfl, Štajerska.
Ustmene dogovore prosi od 16. do 20. septembra t. 1. v Trstu; kj*? pove uredništvo „Edlaosti".
The
Singer Manufacturing & C.
New-York.
Ako se plati vsak teden samo eden goldinar
dobi ae
Originalni
Singer - jev šivalni stroj,
in to brez poviSanja cene. Poroštvo ne dajo za pol l«t, poduk na domu brezplačno
G. NEIDLINGER,
generalni agent
V Trstu, Corso, palača Modello
Stranke za Singerjeve "Šivalne stroje komad 3 kr. in tuca t 30 kr.	(13-4)
G. le. priviligirano društvo
Riunione Adriatica di Sicurtd
v Tr»lu.
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti to£i, na Živenje v vsih kombinacijah. Glavnica la reaerv« društva dna 31. deoambra 1881:
Glavnica društva........gld. 3,3o0.000.—
reservni fond od dobičkov...... 625.927.02
« « za pokritje premikanja
vrednosti efektov........ 161.500.—
Premijna reserva vsih oddelkov ... « 6,638.505,—
Reserva za škode......... 284 501 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati v prihodnjih letih........... 13,206.696.47
Skupni znesek vsih škod plačanih od
1. Ib38 do 1881.......gld. 103,255.007.57
Urad ravnateljstva
Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiSi). 24—5
Lekarna Josipa Udoviclch-a v Trstu
VI« Farneto in 8. Giacomo in Monte.
po TeS ligo i! ljudeh
po meni samem«
Pripoznani uspeh
i, kateri ao rabili inojo nedosegljivo, a	izdelano
eterično tinkturo iz rastlin
proti karjla offeaom, liraMkom in tr**J ko«l m| daje povod, da Javim, da ncheva dru,a tinktura, katere koli balio n« wort promroHiti toliktii *iPeha, kakor prav moja ~ Na vsaki steklenica Je moj podpis.	*
Glavna zaloga «a TRftT t lastnih lekarnah, VU Farneto 1 8. CJiacomo m Monte In pa v lekarni G. B. Foraboachi na komu. V dragih uiestah domaČih in inostrannkih dobiva se v vsih veCIh lekarnah.
PoMIJa la •poltnm povsatjem.	34—8
Cene steklenice ■ navodom za rabo •• soldov; zun^j TrsU pa •• soldov
Nove mehe pihalnike
vsake baže. najboljše s stave in trpežnostl izdelujem nodpisaui za polovico cenejie, kakor dunajske in druge tovarne.
Cenike poSiljam na žHjo brezplačno in poštnine prosto. Eden meh je na razgled v trža-
I338e ražl * " razredu it6v
Iz tega se lahko v=ak prepriča o mojem delu. kakor tudi iz sledečega spričevala I drusih spričeval in pohvalnih pisem v originalu hranim mnopo doma, in vsakdo jih sme pregledati. Za obilna naročila se priporočam Matija Zupan V Kropi (Oberkrain).
Spričevalo.
Gospod Matija Supan iz Krope na Gorenskem naplavil je za mojo kiadivno kovačnico leta 1881 nov ciiindrast meh s podvojenim delom, kateri mi jako dobro služi, in je v mojo najpopolnejšo zadovoljnost izvrSen. — Taisti goni tri ognje ob enem, potrebuje le malo moči za go-nitev, teče počasi in prav mirno; dela pa ne i njim lahkotno in z dobrini vBpehom, izdelan je trpežno in iz prav dobrega blaga. - Štejem si torej v dolžnost, tega mojstra za izdelavanje mehov / najboljšo vestjo vsakemu najtoplejše priporofiiti.
KŠ/. Juriji m« Taboru (na štajerskem) dne 3 sušoa 1882.
Janei DrobeJ. m. p.
Da je Janez Drobež to spriSavalo spisal iu lastnoročno podpisal, se potrdi.
OiSiMjki urad š*. Juri na Taboru 8. marca 1882. (6-1)	(L. S.) Greg.r Ko«, obč predstojnik.
Na razgled v razstavi, poslopja št. 2., vrsta C., red 13. Stev. 868.
Najnovejši patent-hlačniki!
Najbolje praktični, primerni, elegantni!
12-5
na Dunaju.
Na prodaj pri vseh trgovcih na veliko in skoraj pri vseli na drobno, v avstro-ogr-skej državi.
Prosi *e, d»bro paziti na izdelavo. Komisijska zaloga en gros pri J ohanit Alrhner I. Juden* latz Nr. 2
Lastnik, društvo «EDINOST«. ■— Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANIH.
Nova tiskarna pod vodstvom F. HUALA v Trstu.