LJUBLJANA, SEPTEMBER 1982
LETO XXI. ST. 9-114
198337
^\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\^^^
NALOGE IN OBVEZNOSTI
„OKROGLA MIZA" V RABCU
Na vsakem srečanju delavcev organizacij združenega dela, članic INOTA, poslovna skupnost organizira razpravo o kakšnem posebnem vprašanju za našo dejavnost. Tako je bilo tudi na četrtem srečanju v Rabcu, ki je bilo 24., 25. in 26. septembra letos. Udeleženci razprave so bili vodstveni in vodilni delavci, ki so se srečanja udeležili kot vodje svojih tekmovalnih skupin in člani teh skupin, če niso ravno tekmovali. Poslovna skupnost INOT BEOGRAD je poslala vsem udeležencem srečanja štiri strani dolg uvod v „temo okrogle mize" iz katerega povzemamo, da do sedaj zakone o zbiranju in uporabi koristnih odpadkov ni sprejela SR Hrvaška, SR Makedonija in SAP Kosovo.
Sprejeti zakoni se med seboj nekoliko razlikujejo, to pa lahko povzroči, piše v uvodu, neenake pogoje pridobivanja in razpolaganja z dohodkom. O tem je Zvezni izvršni svet razpravljal lansko leto, februarja meseca. S svojimi sklepi je zavezal republiška, pokrajinska in občinska vodstva oziroma njihove izvršne svete ter organizacije združenega dela, ki imajo opraviti z odpadki, da začno odprta vprašanja reševati in določila usklajevati.
V uvodu je potem na kratko opisano kateri ukrepi usklajevanja so že izvršeni in kateri so še
v izvrševanju. Tako so na primer Izvršni sveti vseh republik in pokrajin že sprejeli Dogovor o skupnih osnovah za ureditev zbiranja koristnih odpadkov in njihove predelave (Uradni list SRFJ, št. 26/81).
Toda s tem Dogovorom še daleč ni vse rešeno, piše v uvodu. Posamezni členi Dogovora niso dovolj natančni, zato se jih lahko različno tolmači. Zlasti je zamotano vprašanje zbiranja in prodajanja odpadkov s strani občanov kot privatnikov, še vedno pa je tudi zamotano vprašanje kam naša dejavnost spada oziroma, če bodo res lahko šle vse sedanje organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z odpadki v novo zvrst gospodarske dejavnosti, ki naj bi se imenovala „RECIKLAŽA SUROVIN".
Osnova klasične oblike naše dejavnosti je namreč — odkupovati, sortirati in prodajati komurkoli — nova sodobna oblika pa je — zbirati, predelati in vračati industriji, kar v resnici pomeni reciklirati surovine. Surovina neprestano kroži, med tem pa se spreminja in ponavlja svojo obliko kot sekundarna surovina.
O predpisih, ki zadevajo ta vprašanja, tako tistih, ki so že sprejeti in tistih, ki jih bo še treba sprejeti in o naših nalogah v zvezi s tem, je naš direktor Vladimir Kralj napisal koreferat, katerega je na srečanju oziroma „za okroglo mizo", v odsotnosti Vladimirja Kralja, prebral Stane Mancini.	-eska-


PRIPRAVE NA PLAN ZA LETO 1983
NASA
PREDKONGRESNA
AKTIVNOST
Večina naših osnovnih organizacij sindikata je že opravila oceno predkongresne aktivnosti. Obravnava je bila osredotočena na ključne probleme posameznih sredin. Osnovna usmeritev pa je bila v stabilizacijska prizadevanja, skrb za boljše gospodarjenje, življenjske pogoje, varstvo pri delu in drugo.
Kljub doseženim uspehom pa ne moremo mimo ugotovljenih slabosti, ki so, še vedno, v preveliki posploše-nosti obravnave posameznih vprašanj. Tam, kjer so tako pristopili k nalogi, uspeha ni bilo. Ob tem tudi ne moremo mimo ugotovitve, da smo bili premalo dosledni
Naša osnovna organizacija je uspela v zadnjih letih spremeniti način delovanja tako, da se vse bolj orientira na avtentične probleme delavcev v lastni sredini ter se obenem s svojim delovanjem vključuje v širši politični prostor kranjske občine.
Da lahko tako uspešno deluje se mora seveda konser-ventno držati nekaterih
pri izvajanju sprejetih sklepov.
Na naši konferenci sindikata (konferenca sindikata DO DINOS je bila 23.9.1982), je bilo izpostavljeno vprašanje izvajanja našega plana. Podatki kažejo, da bo količinski plan dosežen in, da so prav v to bili vloženi ogromni napori, saj zaostreni pogoji gospodarjenja vplivajo tudi na manjše količine surovin. Zato se je skušalo zajeti večje količine odpadnega blaga v gospodinjstvih, kar pa povzroča večje stroške.
Ob dobri organiziranosti lahko ugotovimo splošen napredek. Zmanjšanju stroškov smo sicer namenili do-
bistvenih načel organiziranosti sindikata kot so:
—	razrednost (sleherna aktivnost v sindikalni organizaciji ali njenem organu mora biti skladna z interesi delavskega razreda),
—	demokratičnost (ustvarjalne pobude članov, enakopravno obravnavanje problemov, sporazumevanje in demokratičen dogovor o gledišču ali akciji).
kajšnjo skrb, vendar uspehi še niso zadovoljivi. Tudi z zmanjševanjem izostankov od dela smo šele na začetku.
Na splošno lahko Ocenimo, da je aktivnost pripomogla k dobrim gospodarskim rezultatom.
Konferenca je opredelila tudi nekatere usmeritve za" delo, in sicer:
1.	Količinsko doseganje plana je osrednja naloga, zato je treba uresničevanje te naloge tekoče spremljati.
2.	Zmanjševanje stroškov poslovanja.
3.	Izboljšati storilnost dela, pri čemer je nameniti večjo skrb zmanjšanju izostankov od dela.
—, množičnost pa tudi neposrednost (o vseh pomembnejših vprašanjih sindikalnega delovanja odločajo člani na svojih zborih ali v drugih oblikah osebnega izjavljanja in po svojih delegatih),
—, odgovornost (vsak sindikalni organ ali funkcionar je neposredno odgovoren za uresničevanje sprejete politike in ustreznih sklepov), —, konkretnost	(pri vsaki
nalogi natančno določimo, kaj bomo storili, kdo bo kaj storil, kdaj in kako),
—, načrtnost (realizacija objektivno in racionalno postavljenega programa dela),
Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo gotovo vplivali tudi na programiranje pri nas. Zato moramo s pripravami začeti takoj. Ker smo na konferenci ocenili, da so podani pogoji za izvršitev sprejetega srednjeročnega programa, moramo zelo natančno opredeliti vse naloge, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Znana so nam odstopanja, zato bo treba prav tu napore povečati. Osnovne organizacije naj zato začno široko politično aktivnost med vsemi člani kolektiva, saj bomo prav s tem, če se bodo vsi zavedali odgovornosti, ki jo imajo in tudi poznali naloge, zagotovili izvršitev programa. Dosedanji uspehi nas lahko bodrijo v prepričanju, da so možnosti za uresničitev naših obveznosti. To pa bo tudi največ prispevalo k izboljšanju političnega dela.
-Pt-
—, javnost delovanja (o delovanju sindikalne organizacije mora biti obveščeno članstvo, kot tudi vsi ostali zainteresirani družbeni subjekti).
Pomembno izhodišče praktičnega delovanja osnovne organizacije sindikata v naši samoupravni socialistični družbi je v tem, da sindikati niso varuhi interesov delovnega razreda samo v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne in politične zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije.
DOBITNK
SREBRNEGA
ZNAKA
Po sklepu predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije v kranjski občini je osnovna organizacija sindikata na poslovni enoti v Kranju dne 28. 5. 1982 prejela srebrni znak sindikatov Slovenije za večletno vzorno in učinkovito delovanje pri uresničevanju interesov članstva.
PE DINOS KRANJ
Zaostreni pogoji gospodarjenja in fenomeni, ki ta gibanja spremljajo direktno ali indirektno vplivajo tudi na družbenopolitično klimo med našimi delavci. Zato marsikatera, sicer v preteklih letih uveljavljena metoda delovanja sindikata,1 v današnjih družbenoekonomskih odnosih ni več primerna, pa je zato potrebna nova fleksibilnejša, taka katera obstoječe stanje razlaga in odpira perspektivo celotnega stabilnega ter progresivnega razvoja družbe kot celote. Celo tradicionalna revandi-kacijska politika sindikata doživlja transformacijo še posebno po 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije. Tudi osnovne ekonomske zahteve morajo temeljiti na delu. V vsaki sredini kjer delujemo je potrebno brez lakiranja družbene prakse, prekiniti z lažno solidarnostjo, nedelom, premajhno delovno disciplino, lažno socializacijo naših lastnih težav, ter obenem odkrito povedati, da je prišel čas, ko bomo neuspehe plačali tudi s ceno bistveno zmanjšane socialne varnosti. Zavedati se je potrebno, da nobena oblika socialnih korektivov ne more, pa tudi
ne sme zagotavljati tiste socialne varnosti katero uživa delovni človek na osnovi produktivnega in družbeno koristnega dela.
Ob tem pa je potrebno poudariti še eno izjemno pomembno nalogo sindikata, in sicer njegov vpliv na kadrovsko politiko v lastni organizaciji in še posebej na selekcijo vodilnih kadrov.
Ta problematika dobiva nove dimenzije iz dveh aspektov. Prvi je v tem, da sodobna organizacija dela zahteva kvalificirane in širše razgledane kadre, drugi pa v tem, da le od teh lahko zahtevajo delavci visoko stopnjo osebne odgovornosti. Čas, ko so veljali tabuji in kult funkcije je prešel v fazo atrofije in v
navzkrižje s stopnjo razvoja delavskega razreda.
Seveda pa je za uspešno delo sindikalne organizacije bistvenega pomena naš odnos do nje, pasiven ali aktiven, kajti utopično bi bilo zahtevati polivalentnost osnovne organizacije sindikata ob indiferentnem obnašanju njenega članstva.
Ivan Peternel
Konferenca sindikata delovne organizacije DINOS Ljubljana je na seji 23. septembra 1982 izvolila člane izvršnega odbora v naslednji sestavi:
Ivan PETERNEL iz Kranja, predsednik Alojz ZALOŽNIK iz Bohove, namestnik predsednika Janko KORENE, delovna skupnost, sekretar Janko HUDOBIVNIK iz Kranja, član Srečo KLOPC AR iz Ljubljane, član
*
Konferenca sindikata TOZD Priprava odpadnih surovin je na seji 23. 9. 1982 izvolila za predsednika konference Srečka KLOPČARJA in za sekretarja Anico LEVINOVO.
Odstranjevanje
KABELSKE IZOLACIJE Z VODNIM CURKOM
Ameriška firma FLOW SVSTEMS je razvila novo metodo za odstranjevanje kabelske izolacije. Režejo se lahko kabli z zunanjim premerom 7,6 do 46 mm in to v 5 do 10 sekundah. Izolacijo reže vodni curek, koherentni vodni curek s hitrostjo 900 m/s. Premer vodnega curka, ki ne poškoduje kovinskega vodnika, je 0,1 do 0,2 mm in brizga iz šobe s pritiskom 380 MPa. Ko se konec kabla vstavi v orodje, vodni curek krožno
prereže izolacijo, pri izvlečenju kabla pa se odrezani del kabelske izolacije še vzdolžno prereže, tako da se lažje odstrani.
Naprava je očitno izdelana za potrebe telekomunikacijskih oziroma elektro podjetij, skoraj gotovo pa bi se dala uporabiti še kje drugje. Novico je objavil TELE-COMM. JURNAL 1/82, po njem pa jo je povzelo gla-silos PTT ,,Novice" v letošnji avgustovski številki.
-eska-
..okrogla miza" v Rabcu
NALOGE IN OBVEZNOSTI ORGANIZACIJ IZ NAŠE DEJAVNOSTI V SMISLU ODREDB ŽE SPREJETIH ZAKONOV O DELU Z ODPADNIMI SUROVINAMI V NEKATERIH REPUBLIKAH IN SOCIALISTIČNI POKRAJINI VOJVODINI IN DOGOVORI O OSNOVAH ZA UREDITEV ZBIRANJA KORISTNIH ODPADKOV IN NJIHOVE PREDELAVE
(Objavljamo povzetek koreferata dipl.oec. Vladimirja Kralja, napisanega za srečanje delavcev „INOT 82" v Rabcu.)
Vladimir Kralj najprej ugotovi, da gospodarski in družbeni razvoj na različnih področjih življenja in dela z leta v leto povečuje porabo vseh vrst surovin, s čemer se povečuje tudi nastajanje vedno večjih količin odpadkov, nato pa pravi:
„Zaradi smotrnejšega izkoriščanja in varstva dobrin splošnega pomena ter varstva vrednot človekovega okolja je bil v SR Sloveniji leta 1978 sprejet Zakon o ravnanju z odpadki (Uradni list SRS, št.,8/78), katerega namen je preprečevati in omejevati nastajanje odpadkov, skrbeti za ponovno uporabo odpadkov in ravnati z odoadki smotrno, neškodljivo in primerno okolju, na nivoju federacije pa je sprejet Dogovor o temeljih za urejanje zbiranja koristnih odpadkov in njihove predelave v sekundarne surovine (Uradni list SFRJ, št. 26/82),.. .
.. . Energetska in surovinska kriza sta privedli do stanja, ko je potrebno vložiti vse več naporov prav v izkoriščanje sekundarnih surovin. Ker so prirodne surovinske rezerve omejene, je pridobivanje sekundarnih surovin za proizvodnjo novih dobrin zelo pomembna ekonomska ketegorija s stališča blagovne bilance gospodarstva.
Obseg in kvaliteta sekundarnih surovin je v na j več ji meri odvisna od stopnje organiziranosti kot tudi tehnične usposobljenosti pri njihovem izbiranju in daljni predelavi."
Nato Vladimir Kralj pove, da 11. člen slovenskega Zakona o ravnanju z odpadki daje naši dejavnosti status proizvodnega dela, ki ima poseben družbeni pomen, razložil zakaj je naše delo bolj proizvodnja kot trgovina in zakaj kljub temu še vedno poslujemo v okviru trgovske dejavnosti. Zvezni odlok o enotni kvalifikaciji gospodarskih dejavnosti nas namreč še vedno uvršča med trgovino. Iz tega izhaja, ugotavlja Vladimir Kralj, vrsta vprašanj normativnega značaja in našteje tri:
in pravi:
,.Zaradi posebnega družbenega pomena dejavnosti organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo uporabnih odpadkov v sekundarne surovine, naj bi ves predelovalni proces opravljale le pooblaščene in tehnično ustrezno opremljene organizacije združenega dela, katerih dejavnost in razvoj bi bila skladno z zakonom o ravnanju z odpadki, družbeno usmerjena. To je potrebno zaradi tega, da se zmogljivosti teh organizacij izkoristi optimalno in da so tudi vlaganja v njih racionalna, ne le v izkoriščanju temveč tudi v planiranju bodočih potreb. V tem smislu se predlaga
1.	Neurejen status organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena na področju sekundarnih surovin,
2.	Način uresničevanja posebnega družbenega pomena na področju te dejavnosti,
3.	Status posameznikov — zbiralcev odpadnih surovin.
To poglavje Vladimir Kralj zaključi z ugotovitvijo, da je Dogovor na ravni federacije načelno rešil ali pa ne kazal rešitev vseh treh vprašanj, nakar preide na podrobnejšo obravnavo vprašanja pod naslovom:
eventuelna dopolnitev drugega odstavka 7. člena Zakona o ravnanju z odpadki, da se morajo koristni odpadki, razen tistih, ki jih organizacije združenega dela porabijo same, obvezno oddajati v nadaljnjo porabo pooblaščenim organizacijam združenega dela. Tudi Dogovor v 3. točki 1. člena to misel v celoti sprejme. Vendar se ob taki rešitvi postavlja pravnosistemsko
vprašanje same narave koristnih odpadkov, ki nastajajo v proizvodnih procesih organizacij združenega dela. Pozitivni predpisi ne poznajo koristnih odpadkov kot pojavno obliko družbene lastnine. Ustava navaja kot sredstva v družbeni lasti proizvajalna in druga delovna sredstva, proizvode združenega dela, z združenim delom ustvarjen dohodek, sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb, naravna bogastva in dobrine v splošni rabi.
Ker koristne odpadke pooblaščene organizacije združenega dela uporabljajo v svojem proizvodnem procesu za pripravo sekundarnih surovin, bi se implicitno dalo razumeti, da so to delovna sredstva in s tem tudi družbena lastnina. Če je to točno, potem bi bilo možno z zakonom predpisati obvezno oddajo koristnih odpadkov, seveda z izjemo tistih, ki jih organizacije združenega dela porabijo same. Pri tem pa bi pooblaščene organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo uporabnih odpadkov v sekundarne surovine bile dolžne takim organizacijam združenega dela zagotoviti ustrezno denarno nadomestilo za oddane koristne odpadke."
V nadaljevanju Vladimir Kralj razmišlja, kaj vse bi bilo potrebno zagotoviti, da bi lahko organizirali tako široko odkupno mrežo.
Naslednje poglavje koreferata je podrobnejša obravnava drugega vprašanja z naslovom:
Glasilo DINOS izdaja DO DINOS Ljubljana, Titova 118, v 750 izvodih.
Glasilo ureja uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik je Stane Mancini. Tehnični urednik Stane Koman.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72.
Tisk: Usenik Edo, prepisovanje in razmnoževanje Ljubljana
VPRAŠANJE OBVEZNE ODDAJE KORISTNIH ODPADKOV V NADALJNJO UPORABO POOBLAŠČENIM ORGANIZACIJAM ZDRUŽENEGA DELA
NAČIN URESNIČEVANJA POSEBNEGA DRUŽBENEGA POMENA IN STATUS ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA, KI SE UKVARJAJO Z ZBIRANJEM, ODKUPOM IN PREDELAVO KORISTNIH ODPADKOV V SEKUNDARNE SUROVINE
Vladimir Kralj v tem poglavju ugotavlja, da je potrebno določiti kako uresničevati določilo, da je naša dejavnost posebnega druž benega pomena in to vprašanje povezuje tudi s statusom organizacije združenega dela. O tem pravi naslednje:
„Ob tem pa je potrebno poudariti, da moramo zaradi utemeljene potrebe začeti postopek za normativne spremembe Zakona o ravnanju s koristnimi odpadki, ker je dogovor o izenačevanju normativne ureditve v zvezi z zbiranjem in prometom sekundarnih surovin že sprejet.
Posebni družbeni interes pri opravljanju teh dejavnosti se v skladu z njihovo naravo in posebnostmi zagotavlja tudi s tem, da se lahko določijo pogoji in način op:ovijanja teh dejavnosti, zagotovi soodločanje
uporabnikov, organov družbenopolitičnih skupnosti ipd., o uresničevanju skupnih ciljev, o temeljnih pogojih za pridobivanje dohodka in poslovanja, o cenah, o namenu uporabe sredstev, o razvojnih programih in o razširjeni reprodukciji itd. (4. odstavek 51. člena Ustave SRS).. .
. . . Posebni družbeni interes naj bi obsegal zlasti področja:
—	planiranja (predvsem obsega proizvodnje in porabe sekundarnih surovin ter razvoja te dejavnosti),
—	združevanja sredstev,
—	izvajanja investicij,
—	določanja politike cen in oblikovanja cen sekundarnim surovinam (sekundarne surovine se naj ne bi prodajale po „dnevnih'' cenah, temveč naj bi se pri njihovem oblikovanju dejansko zagotavljal družbeni interes).
V ta namen naj bi organizacije združenega dela, ki so uporabniki sekundarnih surovin zadovoljevale svoje potrebe prek posebni organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo koristnih odpadkov v sekundarne surovine.
Uporabniki sekundarnih surovin bi tako lahko z delavci teh organizacij soodločali zlasti o naslednjih vprašanjih, kot zadevah skupnega odločanja:
—, o dolgoročnih in srednjeročnih planih posebne organizacije, o lastnih programih dela ter o posameznih investicijskih programih,
—, o spremembi dejavnosti posebne organizacije, o razširitvi oziroma zožitvi poslovanja, o razširitvi oziroma zožitvi območja, na katerem deluje posebna organizacija ter o spremembi sedeža posebne organizacije, — o merilih za zadovoljevanje potreb po sekundarnih surovinah, kadar zaradi objektivnih razlogov ni mogoče zadovoljiti vseh potreb,
—	o cenah sekundarnih surovin,
—	o statusnih spremembah posebnih organizacij,
—	o drugih vprašanjih, za katera bi se tako določilo s predpisom družbenopolitične skupnosti...
. . . Racionalno obliko organiziranosti in natančnejša razčlenjena merila za uporabo z zakonom o združenem delu določenih pogojev za ustanovitev take OZD, bi nujno kazalo opredeliti z zakonom. Na ta način bi bil tudi status omenjenih organizacij z razčlenitvijo pogojev za njihovo ustanovitev opredeljen, s tem pa bi preprečili nastajanje organizacij, ki bi opravljale le trgovsko dejavnost s tistimi odpadnimi surovinami, ki imajo najvišjo ceno in ki jih je možrio uporabljati tudi brez večjih predhodnih priprav."
V nadaljevanju tega poglavja se Vladimir Kralj dotakne zanimivega vprašanja, in sicer združitve več organizacij naše dejavnosti v poslovno skupnost. Tako pravi:
„Da bi se zagotovilo čim širše skupno in enakopravno odločanje o planih posebnih organizacij ter vključitev dejavnosti sekundarnih surovin kot pomembne razvojne in ekonomske komponente v sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in skupne politike družbenega razvoja, lahko delavci združijo s samoupravnim sporazumom svoje organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo koristnih odpadkov v sekundarne surovine v poslovno skupnost.
Namen združitve posebnih organizacij v poslovno skupnost narekuje proizvodna delovna in poslovna povezanost za vzajemno zboljše-vanje pogojev dela in pošlo-(nadaljevanje na str. 6)
(nadaljevanje s str. 5)
vanja, preučevanje trga, usklajevanje proizvodnje sekundarnih surovin, skupni nastop, na domačem in zunanjem trgu, skupna skrb za znanstveno — raziskovalno delo, izobraževanje
Po kratkem uvodu Vladimir Kralj ugotavlja naslednje:
..Vprašanje ali lahko samostojni obrtnik opravlja dejavnost zbiranja koristnih odpadkov je trenutno nejasno. Obrtni zakon (Uradni list SRS, št. 1/79) v 8. členu določa, da v okviru gospodarskih dejavnosti lahko opravljajo samostojni obrtniki vsa storitvena in proizvodna dela, ki sodijo v obseg posamezne dejavnosti, če ni zaradi varstva družbenih interesov ža posamezno dejavnost ali za posamezna dela z zakonom drugače določeno. Zakon o ravnanju z odpadki sicer izrecno ne prepoveduje opravljanja te dejavnosti samostojnim obrtnikom ven-' dar jasno določa, da dejavnost odkupa, zbiranja in predelavo koristnih odpadkov v sekundarne surovine
kadrov ter za uresničevanje drugih skupnih interesov pri delu in poslovanju."
Četrto poglavje zajema podrobnosti tretjega vprašanja oziroma problema. Njegov naslov je:
opravljajo le za to pooblaščene organizacije združenega dela (10. in 11. člen Zakona o ravnanju z odpadki). Zato je tudi rešitev v okviru kooperantskih razmerij sporna. Na podlagi ustavnih načel in določb Zakona o združenem delu sklenejo kooperantsko razmerje delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov (torej tudi samostojni obrtniki) in združijo svoja delovna sredstva v različne oblike kooperacije oziroma druge oblike poslovnega sodelovanja.
V nadaljevanju tega poglavja išče pravne rešitve za trajno sodelovanje s posamezniki in na podlagi sedanjih predpisov razlaga tri možnosti:
1.	s sklenitvijo delovnega razmerja za krajši delovni čas;
2.	s sklenitvijo pogodbe o delu, po členu 215 Zakona o delovnih razmerjih (z upokojenci in največ 20 ur na teden),
3.	s sklenitvijo pogodbe o delu, po členu 213 istega zakona (z nezaposlenimi ali delno zaposlenimi in največ 60 dni v letu).
To poglavje Vladimir Kralj zakljudi z naslednjo mislijo:
„Ne nazadnje pa se postavlja tudi vprašanje akcij mladih za zbiranje sekundarnih surovin, ki naj bi se sčasoma spremenile v stalno premišljeno družbeno prakso. Pionirji, taborniki in druge organizacije bi se morale še naprej uspešno vključevati v stabilizacijska prizadevanja, kar zadeva zbiranje sekundarnih surovin (starega papirja, železa, krp in podobno). "
Sledi zaključek koreferata, ki ga objavljamo v celoti.
ZAKLJUČEK
,,Za radi smotrnejšega izkoriščanja in varstva dobrin splošnega pomena ter varstva vrednot človekovega okolja v SR Sloveniji, je za
STATUS POSAMEZNIKOV ZBIRALCEV ODPADNIH SUROVIN
doseganje ciljev čim širšega zajemanja, boljše predelave in uporabe sekundarnih surovin, poleg številnih družbenoekonomskih ukrepov, potrebno doseči tudi normativne spremembe in dopolnitve veljavnih zakonskih predpisov. Predpogoj za zakonske spremembe v republiki pa je sprememba zveznega odloka o enotni klasifikaciji dejavnosti, s tem, da se odkup, zbiranje, sortiranje, priprave in predelava koristnih odpadkov v sekundarne surovine opredeli kot proizvodna dejavnost.
V okviru republike Slovenije bo na podlagi tako v federaciji enotno dogovorjenih izhodišč za zakonodajno urejanje te problematike potrebno dopolniti Zakon o ravnanju z odpadki, z določitvijo načina uresničevanja posebnega pomena organizacij združenega delu, ki se ukvarjajo z zbiranjem, odkupom in predelavo ko- , ristnih odpadkov v sekundarne surovine. Z družbenim dogovorom naj bi se v republiškem merilu natančneje razčlenila merila in pogoji za ustanovitev posebnih organizacij združnegega dela na področju sekundarnih surpvin in tako tudi opredelili status omenjenih organizacij, če tega ne bi določil zakon. V primeru združitve posebnih organizacij v poslovno skupnost za usklajevanje proizvodnje sekundarnih surovin ter uresničevanja drugih skupin interesov pri delu in poslovanju posebnih organizacij združenega dela pa se sprejme samoupravni sporazum.
Poleg omenjenih pravno-sistemskih rešitev pa bo potrebno čimpreje sprejeti oziroma spremeniti vrsto podzakonskih predpisov za izvrševanje Zakona o ravnanju z odpadki, kajti le tako bo moč zagotoviti celovitejšo in enotnejšo normativno ureditev na področju sekundarnih surovin.
Povzetek oblikoval S. K.
INVESTIRANJE
v tozd Regeneracija tekstila
TO DINOS TOZD RET BOHOVA
Lokaciji obeh tekstilnih obratov TOZD Regeneracija tekstila nimata dolgoročne perspektive, saj bomo morda že čez 10 let ali že prej, prisiljeni oditi drugam, na primer v industrijsko cono mesta Ljubljane in Maribora. To dejstvo ustvarja vsem delavcem v združenem delu naše TOZD neprijeten občutek, včasih celo negotovost nadaljnjega obstoja.
Prav to dejstvo je bilo eden od vzrokov opočasnelega razvoja v preteklih 10 letih, kar je pomenilo tehnološko in tehnično nazadovanje tekstilnega področja znotraj DO DINOS, v jugoslovanskem in še zlasti v svetovnem merilu.
V tem času tudi v tekstilni industriji Jugoslavije ni bilo opaziti bistvenega napredka v večjem vključevanju oziroma Vračanju sekundarnih vlaken v predilski tehnološki proces in s tem nadomeščanja primarnih vlaken, ki se pretežno uvažajo. To priča tudi struktura prodaje naše TOZD, saj tekstilna industrija kupi le manjši del naše proizvodnje. Od približno 2900 ton pripravljenih sekundarnih surovin letno, je odkup približno naslednji:
40%, različni servisi in delavnice (material za čiščenje)
20,%, inozemski kupci (različni sortirani konfekcijski odrezki in vlakna),
9%, papirna industrija in industrija filtrov (različni konfekcijski odrezki, oblačila in vlakna),
10%, druge jugoslovanske OZD za pripravo sekundarnih tekstilnih surovin.
20 % tekstilna industrija za izdelavo netkanih ploskih tekstilij ali za polnila (regenerati),
1 % tekstilna industrija za osnovno proizvodnjo — predenje (regenerati kot sekundarna vlakrla).
NAŠA PLANSKA NALOGA
Ohranjanje naravnih surovinskih in neobnovljivih energetskih virov ter njihovo nadomeščanje s sekundarnimi surovinami zahteva organizirano zbiranje, sortiranje in predelavo uporabnih odpadkov. Večje pridobivanje sekundarnih surovin bo omogočila gradnja objektov in naprav za predelavo uporabnih odpadkov. Taka je naloga, napisana v družbenem planu SR Slovenije za obdobje 1981—1985, ki jo mi dejansko uresničujemo z izvajanjem določil našega plana za srednjeročno obdobje in
letnih planov naše temeljne organizacije.
V	LJUBLJANI
Pogoj za izvršitev te naloge so vsekakor investicije, predvidene s plani naše TOZD za obdobje 1981 — 1985. V tekstilnem obratu v Ljubljani naj bi modernizirali sortirnico, vključno z adaptacijo objekta ter uredili garderobe, sanitarije in centralno ogrevanje do take stopnje, da bi bilo možno organizirati tehnološki proces z mehaniziranim notranjih transportom in, da bi bili delovni pogoji normalni.
V	tem srednjeročnem obdobju naj bi bistveno prispevali k pripravi kvalitetnejših sekundarnih surovin — v smislu naloge, sprejete z družbenim planom SRS — z uvedbo novega mehaniziranega tehnološkega postopka, čiščenja bombažnih vlakenf' :h odpadkov. Letno
naj bi pripravili približno 2000 ton, kasneje pa z dodatno investicijo 100 ton sekundarnih bombažnih vlaken, očiščenih do take stopnje, da lahko v polni meri nadomestijo primarna vlakna v prediInem procesu v tekstilni industriji. Investicija v ustrezne stroje pa zahteva tudi najkvalitetnejšo adaptacijo enega izmed sedanjih skladiščnih objektov v tekstilnem obratu v Ljubljani.
V BOHOVI
V tekstilnem obratu v Bohovi pri Mariboru naj bi izgradili nadstrešnico v velikosti 825 m2, ki bi pomenila povečanje skladiščnih površin oziroma rešila sedanje nepravilno skladiščenje. Boljše skladiščenje je predpogoj za modernizacijo strojne opreme in tehnološkega postopka, kar je pred-(nadaljevanje na ttr. 8)
(nadaljevanje s str. 7)
videno v tem srednjeročnem obdobju.
Modernizirali naj bi trgalno linijo tako, da se bo povečala njena zmogljivost in kvaliteta razvlaknjenja. Potrebno bo dodati nakladalni in rezilni stroj, prenoviti trgalni enoti in izboljšati filtracijo prašnega zraka. Pričeli naj bi pripravljati kvalitetnejše regenerate, da bi z naše strani omogočili tekstilni industriji, da bi jih kar največ uporabljala za vračanje v proces predenja.
TRENUTNO STANJE - V LJUBLJANI
Stanje predvidenih investicij je naslednje. V Ljubljani je v polnem teku uvedba novega tehnološkega postopka: čiščenje bombažnih vla-kenskih odpadkov. Objekt je adaptiran, montaž^ proizvodne linije je v teku. Stroj-
na oprema je bila do polovice vrednosti celotne linije nabavljena pri podjetju Te-mafa iz Zvezne republike Nemčije, drugo polovico vrednosti pa predstavlja domača oprema. Kombinacija uvožene in domače opreme je smiselna zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja in uvoznih omejitev, čeprav s tem nastaja možnost nekaterih težav v poizkusni proizvodnji zaradi neusklajenosti opreme. Predvidevamo, da bomo že v novembru pričeli z redno proizvodnjo bombažnih sekundarnih vlaken, za katerimi povpraševanje že presega zmogljivost opreme.
V	BOHOVI
V	Bohovi je v teku investicija izgradnje nadstrešnice, ki pa bo zaključena v prihodnjem letu. Prav tako je v teku investicija modernizacije trgalnega stroja, saj je
v izdelavi nakladalnik za modernizirano linijo. Izvrše-. na je tudi že delna modernizacija trgalnega stroja z vgraditvijo vlažilne naprave in novega dovodnega sistema druge trgalne enote.
Vse investicije v obeh obratih so takega značaja, da ne pomenijo nesmotrnega trošenja družbenih sredstev v primeru preselitve in se lahko prenesejo na novo lokacijo oziroma, ustrezno vnovčijo.
USKLAJEN RAZVOJ
Razvojni program in predvidena investicijska vlaganja so bila predhodno usklajena z obema slovenskima organizacijama za zbiranje in pripravo sekundarnih tekstilnih surovin: s Surovino, TOZD Regeneracija Maribor in s Tekstilko Ljubljana ter podpisan dogovor o tako usklajenem razvoju. Pomembno je poudariti tudi to, da je naš razvojni
program sedanjega srednjeročnega obdobja prilagojen dogovarjanju in možnosti združevanja s Tekstilko. O neposrednih medsebojnih dogovorih med Dinosom in Tekstilko je bil naš kolektiv preko zasedanj delavskega sveta TOZD, sproti obveščen. Smotrnost združevanja je sedaj predmet razprave tudi družbenopolitičnih organizacij mesta Ljubljane.
Dokončna odločitev bo morala biti znana v tem srednjeročnem obdobju, tako, da v pripravi planov za naslednje obdobje glede tega ne bo več nejasnosti. Razvoj dejavnosti priprave sekundarnih tekstilnih surovin na ravni SR Slovenije naj bi v bodoče kompleksno zajemal predelavo vseh uporabnih tekstilnih odpadkov v sekundarne tekstilne surovine, kvalitetno uporabne za vračanje v osnovni predilni tekstilni proces.
Stanislav Pesjak
KAM
z zavrženo stekleno embalažo in črepinjami iz gospodinjstev
Zavržene steklenice, kozarci za vlaganje in drugo odpadno steklo, ki nastaja v gospodinjstvih, predstavlja hudo obremenitev našega okolja, saj 1000 steklenic potrebuje do 2 m3 dragocenih komunalnih deponij.
Samoupravni sporazum med trgovino in organizacijami porabniki steklene embalaže ureja vračanje odpadnih steklenic v ponovno porabo. Tako trgovine odkupujejo po dogovorjenih cenah čiste steklenice za vino, mineralno vodo, sokove, pivo in nekatere žgane pijače, vendar je v gospodinjstvih še vrsta drugih steklenih kozarcev in steklenic.
Ta odpadna steklena embalaža še vedno konča na komunalnih smetiščih. Dragoceno steklo tako onesnažuje okolje in je kot sekundarna surovina izgubljeno.
Da, tudi odpadno steklo je sekundarna surovina! V proizvodnji embalaže lahko steklarne nadomestijo od 20 do 70% osnovnih surovin s steklenimi črepinjami. Prihranki so znatni. 100 kg
črepinj nadomesti 125 kg primarnih surovin, to je kremenčevega stekla, apna, dolomita, kalcinirane sode in specialnih dodatkov za bistrenje in barvanje steklene mase. Vsakih 10% dodanih črepinj znižuje porabo mazuta ali plina za 4,4% in porabo električne energije za 1,1 %. Pomemben je tudi devizni prihranek, ker del surovin za proizvodnjo stekla tudi uvažamo.
V Sloveniji že več let vračamo industriji steklene črepinje, ki nastajajo v polnilnicah, malo pa zajamemo
odpadnega stekla, ki nastaja v gospodinjstvih in gostinstvu. Dokler bodo komunalne deponije požirale tisoče ton odpadnega stekla, je vra Čanje uporabne steklena embalaže samo polovičen uspeh.
V drugih državah že vrsto let zajemajo odpadno steklo v posebej zato izdelanih zabojnikih, ki so postavljeni pred večjimi samopostrežnimi trgovinami. Tako so v Zahodni Nemčiji, kjer ne poznajo odkupa uporabne embalaže, zbrali v obdobju 1975. do 1980. leta preko 1.700.000 ton odpadnega
stekla, ki nastaja v gospodinjstvih. Tak način vračanja steklovine imamo sedaj tudi pri nas. Delovna organizacija za zbiranje uporabnih odpadkov DINOS je v Ljubljani za začetek k petim samopostrežnicam postavila kovinske zaboljnike, v katere lahko občan odvrže odpadno steklo. To odpadno steklo naj bo brez ostalih primesi, kot so kuhinjski odpadki ali papirna in kovinska embalaža, ker čiščenje črepinj predstavlja strošek, ki zmanjšuje pozitivne dosežke zbiranja stekla.
Mrežo zajemanja bomo v preizkusnem obdobju širili tudi v druge krajevne skupnosti v Ljubljani in druga večja mesta.
Rafael Kravcar
J7 ELEŽ CZ EP! N J
20 %
70 %
VOHAM MAZUTA ZA SODO kg VOTLE QA ST E U LA
ftrrrmf
m ko
luiul
OBISK
OBISK PREDSTA VNIKOV LINDEMANA
V SOZD Slovenske Železarne so večkrat razpravljali o upravičenosti gradnje „šreder" naprav v Sloveniji (naprave za predelavo avtomobilov in bele tehnike). Informacije o teh napravah je dajalo podjetje LINDEMAN iz Zvezne republike Nemčije, ki je po nasvetu Slovenskih Železarn tudi k nam poslalo svoja predstavnika R. Mertensa in Vf. Gran-tinga.
Razgovor je bil 29. septembra 1982 v Ljubljani, v poslovni zgradbi Titova 118. Dinos sta zastopala direktor DO V. Kralj in direktor TOZD POS R. Kravcar.
Naša predstavnika sta povedala kakšne količine odpadnega blaga, ki pridejo v poštev za predelavo s „šreder" napravami predvidevamo v bližnji prihodnosti, gosta pa sta opisala karakteristike manjših, srednjih in večjih „šreder“ naprav ter jih podkrepila s podatki, kako se posamezne naprave obnesejo v praksi.
Med raznimi ugotovitvami je zanimiva tudi naslednja: „Ker bo rasla cena energije bodo začeli izdelovati avtomobile z majhno porabo goriva, sedanji modeli pa bodo šli na odpad. “
Predstavnika iz ZRN sta nam pustila načrte za „šreder“ naprave tipa 500 SM, 1000 SM in 1250 STZ	V.Af.
O POCENITVI
našega glasila
Prva seja uredništva našega glasila po letnih počitnicah je bila 13. septembra. Člani uredništva so najprej ocenili vsebino letošnje 7. in 8. številke, nato pa so se dogovorili o vsebini 9. številke. Sledila je razprava o celoviti vsebini in o stroških glasila, vendar je na kraju prevladalo mišljenje, da mora oceno o vsebini in stroških dati _ ODBOR ZA OBVEŠČANJE konference sindikatov DO DINOS, kateremu bo uredništvo glasila poslalo poročilo o stroških in svoje- mnenje o vsebini prispevkov. To svoje stališče je uredništvo opiralo na dejstvo, da je izvršilni organ odbora, in sicer za eno obliko obveščanja, to je za obveščanje preko glasila delovne organizacije. Odbor za obveščanje je sestavljen iz delegatov delavskih svetov in družbenopolitičnih organizacij naše delovne organizacije, zato bo lahko dal pravilno oceno in pravilne smernice za nadaljnje delo uredništva in dopisnikov, vendar pod pogojem, da bodo o teh vprašanjih predhodno razpravljali v delavskih svetih in družbenopolitičnih organizacijah ter svojim delegatom dali navodila, kakšna stališča naj zavzemajo na seji odbora za obveščanje. Zaradi zanimivosti naj navedem nekaj ugotovitev o stroških našega in drugih glasil. Račun za tiskanje naše zadnje, avgustovske številke je znašal 38.850,00 din. Bruto honorarji za oblikovanje glasila in za članke pa znašajo povprečno za vsako številko okrog 20.000,00 din. To pomeni, da stane 760 izvodov našega glasila, ki ima 16 do 24 strani okrog 60.000,00 din in da stane 1 izvod okrog 80 din.
Zakaj je en izvod tako drag? Zato ker damo tiskati samo 760 izvodov. V delovnih organizacijah, kjer izdajajo 2000,4000 in več izvodov ene številke je en izvod seveda cenejši. Pri primerjavi z drugimi zato ni zanimiva cena enega izvoda temveč enoletni stroški za izdajanje glasila.
V	septembru mesecu je iz-
šel v prilogi časopisa DELO zanimiv prispevek z naslovom:	PRI	SLOVENSKIH
TOVARNIŠKIH IN DRUGIH GLASILIH BO TREBA NAJTI GOSPODARNEJŠO IN HKRATI UČINKOVITEJŠO POT ZA OBVEŠČANJE. Podatke za ta prispevek je zbralo 11 poklicnih novinarjev, poglavitni vzrok zanj pa je bil, ker tovarniška in občinska glasila porabijo tretjino vsega časopisnega papirja, ki ga zelo primanjkuje.
V	tem prispevku pa najdemo tudi številke, koliko stanejo glasila v nekaterih delovnih organizacijah v letu dni. Od 400.000,00 do 1,300.000,00 din. To pomeni, da smo mi s stroški za naše glasilo nekje v sredini, res pa je, da redko kje tiskajo tako malo izvodov ene številke kot mi, zaradi česar so njihovi posamezni izvodi povprečno polovico cenejši.
Novinarji pa so v tem prispevku tudi sporočili, da so zaradi stabilizacijskih ukrepov mnogi izdajatelji glasil zmanjšali -število strani posamezne številke.
V	zaključku tega prispevka med drugim piše, da niso za ukinjanje glasil, pač pa za oceno o upravičenosti, gospodarnosti in učinkovitosti obveščanja, o vsebinski zasnovi glasil in o njihovi odmevnosti med delavci. In če je ocena vseh teh pojmov
negativna, potem so tudi za ukinitev.
Tudi v uredništvu našega glasila smo bili enotnega mnenja, da bi zaradi pocenitve zmanjšali število strani našega glasila, neenotni pa smo bili o tem ali naj še naprej tiskamo glasilo za vsakega delavca, čeprav vemo, da ga vsak ne bere in ali naj še naprej objavljamo križanke.
Glede križank smo se zaenkrat sporazumeli, da jih bomo objavljali še naprej, vendar se mora vsebina vprašanj za križanko čim-prej spremeniti. Vprašanja morajo biti lažja, zajemati pa morajo več pojmov iz naše dejavnosti. Seznam takšnih pojmov bodo skušali napisati kar člani ured-
ništva.
Stane Koman
KALMAN
S/ S/
ZIZEK
JE
UMRL
Kal man ŽIČE K je bil vodja našega skladišča v Lendavi, in sicer od 1. maja 1971. leta. Umrl je iznenada, star komaj 51 let in pol.
Ko je kot trgovski poslovodja prišel k nam, je bilo naše skladišče v Lendavi revno, zapustil pa je novo, lepo in dobro opremljeno. K nam je prišel ravno v času, ko smo imeli možnosti spreminjati delovne navade in tehnologijo dela. Toda brez pravega človeka so vse možnosti vedno mrtva stvar. Kalman je bil pravi človek, na pravem mestu, zato mu je uspevalo možnosti postopoma uresničevati. V obnovo skladišča je vložil več truda, kot bi mu bilo treba za dobro mnenje o njem, vsa vlaganja pa je sproti opravičeval z vedno večjim prometom, ki tudi ni rasteI sam od sebe. Uspeval je s pridnostjo, preračunljivostjo in poštenostjo ter z dobrim odnosom do poslovnih ljudi in sodelavcev. Tako kot je bil priljubljen med nami je bil tudi v celotni Lendavi, kjer se je rad udejstvoval v društvih in družbenopolitičnih organizacijah.
Ostal nam bo v lepem spominu!	~sk-
SREČANJE v Rabcu „INOT 82"
Po dveletnem premoru je bilo zopet organizirano srečanje delavcev „INOT 82", ki je bilo v mestu Rabcu v Istri od 23. septembra do 26. septembra 1982 Sodelovalo je 21 organizacij združenega dela z vse Jugoslavije s 670 udeleženci. V letošnjih srečanjih so se delavci pomerili v 10 športnih in 4 proizvodnih disciplinah ter se udeležili okrogle mize na temo: „Naloge in obveznosti organizacij iz naše dejavnosti v smislu odredb že sprejetih zakonov o delu z odpadnimi surovinami v nekaterih republikah in socialistični pokrajini Vojvodini in Dogovori o osnovah za ureditev zbiranja koristnih odpadkov in njihove predelave".
Naši delovni organizaciji je bila zaupana tehnična organizacija teh srečanj. Pred-sednih organizacijskega odbora je bil Stane Mancini, predsednih tehnično-tehmo-valne komisije Srečko Klop-čar, v informativnem biroju je delala Nevenka Paternoster, sodnik delovnih disciplin je bil Tone Dolenc, ostali člani organizacijskih teles pa so bili iz drugih delovnih organizacij.
Nastopili smo s 47 udeleženci v vseh športnih in delovnih disciplinah ter pri okrogli mizi. Dosegli smo zelo lepe rezultate na športnem področju, saj smo bili drugi v skupnem plasmaju. Naši udeleženci so bili iz 9 organizacijskih enot: Ljubljana, TO Ljubljana, Brežice, Kranj, Slovenske Konjice, Kočevje, Trbovlje, Pivka, Novo mesto ter iz vodstva POS in DSSS.
V posameznih disciplinah smo dosegli naslednje rezultate:
A. ŠPORTNE DISCIPLINE 1. ŽENSKE
—	Namizni tenis — 3. mesto Paternoster Nevenka, DSSS Musar Andra, Brežice
—	Streljanje — 3. mesto Omahen Bojana, TO Ljubljana
Musar Andra, Brežice Rahne Sonja, DSSS
—	Kegljanje — 2. mesto Mausar Alenka, Kranj Musar Andra, Brežice Paternoster Nevenka, DSSS Omahen Bojana, TO Ljubljana
Rahne Sonja, DSSS
—	Pikado — 3. mesto Maurac Katica, Ljubljana Musar Andra, Brežice Rahne Sonja, DSSS
—	Plavanje — 1. mesto Mausar Alenka, Kranj Musar Andra, Brežice
—	Met krogle — 2. mesto Omahen Bojana, Ljubljana Rahne Sonja, DSSS
—	Skok v daljino —
3. mesto
Maurac Katica, Ljubljana Rahne Sonja, DSSS
2. MOŠKI Mali nogomet
Moštvo je bilo sestavljeno takole:
Paternoster Janez, DSSS Letič Rifet, Ljubljana Hajredini Hajredin,
Ljubljana
Begič Meho, Ljubljana Jovančevič Boro, Ljubljana Vertelj Milan, Kočevje Mujič Ekrem, Ljubljana.
Nogometaši so prvo tekmo izgubili 2:,1, in se zato niso uvrstili v nadaljnje tekmovanje.
Namizni tenis — 3. mesto Klopčar Srečko, vodstvo POS Jamšek Janez, Ljubljana
—	Streljanje — 6. mesto Javornik Dušan, Ljubljana Trček Zdravko, Ljubljana Jankovič Jože, Brežice Založnik Karel, Slovenske Konjice in
Rezelj Branko, Novo mesto
—	Kegljanje — 6. mesto Podakar Tine, Kranj Simonišek Sandi, Kranj Slabanja Jože, Ljubljana Jankovič Dragiša, Ljubljana Potočnik Daniel, Slovenske Konjice
Vidmar Bojan, Kranj
—	Plavanje — 7. mesto Srakar Miha, Ljubljana Radonovič Franc, Brežice
—	Skok v daljino — 6. mesto Kukovič Ignac, Slovenske Konjice
Dolničar Rajko, Ljubljana Šimonec Tomaž, Kranj
V zadnjih dveh srečanjih smo Mujiča in Brinarja zamenjali z Bertom Karižem in Darkom Boletom iz Pivke. Zelo sta okrepila ekipo za vlečenje vrvi in v odločilnem boju smo dosegli 2. mesto.
— Šah — 5. mesto Vojin Djuro, Ljubljana Šimonec Tomaž, Kranj Petrovič Dragiša, Ljubljana
B. PROIZVODNE DISCIPLINE
Sortiranje papirja — 3. mesto Omahen Bojana, TO Ljubljana Mausar Alenka, Kranj
Rezanje železa — 4. mesto Čoh Franc, Slovenske Konjice
Potočnik Daniel, Slovenske Konjice
Sortiranje železa — 6. mesto Kurbegovič Ahmed, Ljubljana Petrovič Dragiša, Ljubljana
Manipuliranje s kontejnerjem
2. mesto
Dolničar Rajko, šofer Ljubljana
Kukovič Ignac, pomočnik, šofer iz Slovenskih Konjic.
—	Met krogle — 5. mesto Kotar jože, Novo mesto Brinar Franc, Trbovlje Botonič Rufat, Ljubljana
—	Vlečenje vrvi — 2. mesto Vidmar Bojan, Kranj Jankovič Dragiša, Ljubljana Botonič Rufat, Ljubljana Klančišar Franc, Trbovlje Kozarič Izet, Trbovlje Brinar Franc, Trbovlje Mujič Ekrem, Ljubljana Beribak Toni, Brežice.
Na slavnostni podelitvi priznanj in pokalov je bilo letos velikokrat poklicano ime DINOS, tako da smo bili vsi udeleženci s tem in z rezultati zadovoljni. To pa nam bo vzpodbuda, da bomo bolj sistematično pristopili k vadbi širšega kroga naših delavcev v vseh poslovalnicah. C- • O u
Sonja Rahne
NAGRAJENCI KRIŽANKE ŠT. 113
Uredništvo našega glasila je za križanko št. 113 prejelo 16 rešitev. Žreb je izbral naslednjih 5 reševalcev s pravilnimi rešitvami:
1.	NADA LABOREC - DSSS Ljubljana
2.	MILOŠ GRAJZAR - PE Kranj
3.	MIRA ŠUŠTERŠIČ - DSSS Ljubljana
4.	TODE KRAGULJ - PE Ljubljana
5.	IRMA NAHTIGAL - PE Kranj
KRIŽANKA Št. 114
-‘V*
KRIŽANKA ŠT. 114 še ni sestalvjena iz lažjih vprašanj in z več pojmi, ki označujejo našo dejavnost, dodana pa ji je majhna anketa, katero naj bi izpolnili in poslali uredništvu tudi delavci in delavke, ki ne rešujejo križank.
Tudi za križanko št. 115 bo izžrebanih 5 nagrad po 100,- din. REŠITVE POŠLJITE DO VKLJUČNO^ OKTOBRA 1982
ALI DELAVCI GLASILO PRIČAKUJEJO?
DA
NE
PRIBLIŽNO KOLIKO DELAVCEV VAŠE DELOVNE ENOTE ODNESE GLASILO DO- PRAVILNA MOV? (ustrezni odstotek obkroži) 10 %,	20%	30%,	40%	50%	60% REŠITEV
70%	80%	90%	100%	KRIŽANKE
ŠTEVILKA 113
ALI JE KAKŠEN, KI GLASILA NE VZAME V ROKE, KO PRIDE?
DA	NE
MISLITE, DA BI LAHKO KDO IZ VAŠE POSLOVNE. ENOTE POSTAL DOPISNIK GLASILA DINOS? KOLIKO JIH POZNATE, KI BI PO VAŠEM MNENJU ZNALI KAJ NAPISATI? (ustrezno številko obkroži)
1	2	3
LEPAK, TENOR, ATENA, ELITE, POSTRELITEV, ČISTILNE KRPE, PED, OBOK, SA, ASTRAH AN, VALIT, MANIKIRA. RČ, IRIAN, ANTJE, IKEBANA, HA, NT, ATE J, BANANOVEC, REVIR, JOR, SATIRI, MATE, ALELUJE, OVOJ, OČEC, REŽISER, RANA