MARJAN RAVNIKAR Konferenca neangažiranih je kon­ čana. Deklaracija, ki je bila spreje­ ta, pa je dokument, ki rezimira de­ lo in sklepe in daje napotila ude­ ležencem, v kakšni smeri naj bi se svet v bodoče ^razvijal. V tem do-, kumentu ne zasledimo prošenj, pač pa le konkretne predloge, načrte, ki so nujni za ohranitev miru, za od­ pravo vseh vrst diskriminacij, za učvrstitev koeksistence ter enotne­ ga tretiranja vseh — razvitih in ne­ razvitih. Nešteti poizkusi, tako Pe­ kinga, kot zahodnih velesil, da zma­ njšajo pomen konference, so sé iz­ jalovili. Tudi za bivše kolonialiste in najnovejše propagator je perma­ nentne revolucije nekaj pomeni fo­ rum, ki zajema polovico človeštva. Več kot milijardo ljudi z vsemi nji­ hovimi željami sé ne da zatajiti. Kratko veselje, da bo konferenca neenotna, razbita na dve polovici nasprotujočih si mišljenj, je bilo res kratko. Indonezijski predsednik Sukamo je bil pač zaskrbljen, in to upravičeno, za miren razvoj svo­ je dežele in je v tem videl svoj naj­ večji problem. V debati z ostalimi in po analizi celotnega svetovnega položaja pa je kaj hitro dal prçd- nost problemom, ki terjajo veliko več, kot pa rešitev indonezijskega problema. Z odstranitvijo teh ključ­ nih svetpvnih nerešenili zadev pa odpadejo tudi regionalne, to je ti­ ste, ki zadevajo izključno Indonezi­ jo, Laos, Kongo, Kubo in ostale. To­ rej veselje je bilo kratko in delegati so takoj po teh notranjih sporazu­ mih ponovno nastopali jn govorili enoglasno o vseh najvažnejših ice- kah dnevnega reda. Kontakti, ki jih je naša delegacija imela, predvsem tovariš Tito, niso bili samo mnogoštevilni, pač pa tu­ di izredno važni. Skoraj ni de­ legacije katera ni prišla na raz­ govor z Jugoslovani. Izreden pomen naših izkušenj za nerazvite dežele je v resnici velike važnosti. Ko bi naštevali posamezne kontakte, na tem mestu ne hi bilo dovolj prosto­ ra. Tuji časopisi komentirajo popu­ larnost, ki jo je naša delegacija bi­ la deležna, s tem, ko trdijo, da je ogromen in nepozaben lik Nehrua z vsem pridobljenim spoštovanjem in poznavanjem svetovne situacije prevzel Tito. Tito, da je edini, ki ve, kaj hoče, ki pozna Vzhod in Za­ hod, ki je resničen pobornik miru na svetu in ki zna čuvati svobodo, katero si je sam izboril. Mi vemo, da jß to tudi v resnici tako, vemo pa tudi, da si ne lastimo nikakršne prve violine, pač pa samo realizaci­ jo sklepov, ki so jih vsi prisotni še­ fi podpisali. Ker bo deklaracija predložena Ge­ neralni skupščini ZN, bodo njeni sklepi vplivali na delo generalne skupščine. Zato- lahko pričakuje­ mo, da bodo ekonomski, finanč­ ni, socialni, kulturni in ostali sveti Generalne skupščine upoštevali nuj­ nost, ki jo je Kairo nakazal. To bi bila obenem tudi najbolj pravilna pot za realizacijo same deklaracije. Vsekakor pa je Kairo svetli datum v sodobni zgodovini človeške druž­ be, saj je poiskal pot za boljšo bo­ dočnost življenja na našem planetu. S krvjo umazana figura Combeja, ki je v Kairu' postala tragikomična, ni m verjetno tudi ne ho dala za- Željenega efekta. Sofistične klice, ki prihajajo iz zahodne hemisfere, da je kršena svoboda foruma, ki se bije za svobodo, nihče ne jemlje resno. Ves svet ve, J variš Tone SKOK, ki je to dolžnost opravljal že pred odhodom na viso­ ko politično šolo v Ljubljani, katero je letos absolviral. Tovariš Skok bo- kot poznavalec celjskih razmer s pri­ dobljenim znanjem svojo odgovorno^ nalogo lahko uspešno izvrševal. • Tovarišema Tonetu Skoku in Sta-J netu Divjaku na novih idolžnostih^ čim več uspeha in zadovoljstva, % PREDSEDNIKI ŽALSKIH PODJETIJ IMAJO premalo posluha za šole Pred nedavnim je razširjeni ple- nvtm občinskega odbora Socialistič­ ne zveze v Žalcu razpravljal o pri­ pravah na volitve samoupravnih or­ ganov v šolstvu. 2al se sestanka ni­ so udeležili predstavniki podjetij, katerih razumevanje potreb šolstva je bistveno. \ O sestavi novih samoupravnih or­ ganov v šolstvu sta bili dve varian­ ti, od katerih je prodrla sledeča: v novih organih v šolstvu naj bodo predstavniki delovnih kolektivov, predstavniki krajevne skupnosti in predstavniki sveta staršev. Pri tem je zanimiv sklep, da naj bo mandat predstavnikov delovnih kolektivov 2 leti, predstavnikov krajevnih skupnosti pa 1 leto. Posebej so na plenumu sklenili, da bi bili v svetu sklada za šolstvo, močno zastopani predstavniki de­ lovnih kolektivov, kajti le tako bo­ do le-ti bolj seznanjeni s potreba­ mi šolstva in perečim stanjem stal­ nega zaostajanja šolstva za pogoji v ostalih vejah družbenega življenja. V nadaljevanju so razpravljali o še vedno nerešenem vprašanju po­ uka tujega jezika v žalski občini. V Libojah in Petrovčah imajo še ved­ no pouk ruščine, ker nimajo ustrez­ nih kadrov. Otroško varstvo na področju žal­ ske občine v zadnjem času dosega vidno izboljšanje; v kratkem bodo v Arji vasi in v Vrbju odprli otroš­ ko varstveni ustanovi. -nik IZ KONJIC BOGATE RAZPRAVE OB OSNUTKU v konjiški občini so osnovne organizacije ZKS žc zaključile razprave o osnutku spre­ memb in dopolnitev statuta ZKJ. V živah­ nih razpravah je članstvo načelo marsikateri problem: tako se niso ogrevali za nove na- z\vQ »politični sekretar«, češ, da je delokrog sam po sebi že politične narave. V »Konu­ su« so načeli problem koordinacije osnovnih organizacij integriranega podjetja, ki ima sa­ mostojne obrate v drugih občinah. Menijo, da je v teh primerih dovolj, če se občasno sestajajo vodstva osnovnih organizacij. Pri­ pombe so imeli tudi na vprašanje rotacije, ki je osnutek ne omenja. Menijo, da bi to moral vsebovati statut Лп sicer za vsa vod­ stva od občinskega komiteja navzgor. KRITIČNE OCENE V ZBEIOVEM USPEH Na letnih konferencah zveze mladine v ko­ njiški občini so letos mladi delavci in delav­ ke zelo kritično osvetljevali svoje delo in delo samoupravnih organov. Kaže, da se mladinci vse bolj zanimajo za notranje pro­ bleme gospodarskih organizacij in predvsem za nadaljnji razvoj. Občinsko \rdstvo ZMS je mnenja, ^la so letošnje konfe ''тсе daleč bolj razgibane in plodnejše, kot L- li. KER NISO MLATILI PRAZNE SLAME v konjiški občini imajo okoli dve tretjini volivcev včlanjenih v vrste Socialistične zveze delovnih ljudi, zato so na nedavnem posvetu v Skomarjih posvetili temu vpraša­ nju veliko važnost. Najboljši uspeh je doslej dosegla krajevna organi­ zacija v Zbelovem. O tem, kako so uspeli zajeti v svo­ je vrste toliko volivcev, nam je po­ vedal predsednik odbora tovariš STRMŠEK: — Ni šlo lahko. Trdim pa, da je to uspeh dela članov odbora. Raz­ delili smo si teren, obiskali volivce in se z vsemi tistimi, ki še niso bili včlanjeni, »pomenili o pomenu in vlogi Socialistične zveze. K nekate­ rim smo zavili tudi po trikrat; nav­ sezadnje pa smo uspeli: Vprašujete me, zakaj so naši sestanki dobro obiskani? Nič lažjega! Izognili smo se splošnemu in sestanki so postali po vsebini delavni — rešc\'ali smo' konkretno lokalno problematiko, sprejemali v zvezi s tem sklepe in zadolžitve. Nismo mlatili prazne slame. Sestanki so bili le predah med konkretnim delom in pregled izvršenega dela. To pa je nam všeč in je uspeh takih sestankov viden. ŠE SO PROBLEMI MED BORCI Pred letnimi konferencami ZB se predsedstvo v šmarski ' komuni te­ meljito pripravlja na rešitev neka­ terih problemov. Le-teh ne manjka, ker je komuna slabo razvita. Naj­ večji problem so še vedno stano­ vanja, priznavalnine, štipendije, do­ kumentacija in aktivnost na tere­ nu. Na zadnji seji predsedstva so ob­ ravnavali vse te probleme. V ko­ muni prejema 22 borcev priznaval­ nine' od občinskega ali okrajnega odbora ZB. Te priznavalnine dobi­ jo borci s statusom prčd 9. 9. 1943, pri tem pa morajo biti zaposleni. Ce so njihovi mesečni prejemki pod 39 tisoč dinarji, jirn priznavalnina izpolni razliko do tega minimuma. Je pa še precej borcev, ki bi bili pomoči potrebni, ker so socialno ogroženi, bodisi zaradi velike dru­ žine, bodisi zaradi nizke kvalifikaci­ je, vendar pa priznavalnine ne pre­ jemajo. Vzrokov je več: nekateri ne zadovoljujejo pogojev, nekateri pa. še nimajo urejene dokumentacije. Po drugi strani pa je precej kme­ tov, ki niso v rednem delovnem raz­ merju. Tako dobivajo priznavalnine predvsem borci v centrih, medtem ko čaka krajevne odbore na terenu odgovorna naloga, da uredijo ma­ terialna vprašanja svojih članov. Fondi, s katerimi razpolaga občin­ ski odbor ZB, so popolnoma izčr­ pani in prenizki za vse potrebe. Ob­ činska skupščina pomaga z razpo­ ložljivimi sredstvi, poleg., tega pa pritekajo tudi iz podjetij. Tudi 'vprašanje stanovanj še ni urejeno. Stanovanjski sklad, s ka­ terim razpolaga pasivna šmarska občina, je vsekakor šibek za potre­ be. Borci prihajajo stalno z novi­ mi prošnjami za kredite za novo­ gradnje ali za adaptacije in manj­ ša popravila. Kljub temu, da je bilo letos izdanih za deset milijonov kreditov, je na občini še preko 50 nerešenih prošenj. Borci dobivajo dolgoročne kredite na 30 let z 2 % obrestmi. Tako so v slabšem polo­ žaju od onih ki so dobili kredite do letošnjega leta in plačujejo le 1 % obresti. Nujno bo treba rešiti kredi­ tiranje borcev višinskih kmetov. Družbeno koristno je, da ostanejo na svoji zemlji v hribih; vendar pa jih mlajši rod zapušča. Ostareli so in težko zmagujejo napore ter iz­ datke. Za popravila stanovanj so jim potrebni manjši zneski od dve­ sto do šesto tisoč dinarjev. Ker pa niso v službah, nimajo nobenih po­ gojev, da bi dobili kredit. Ker bi z 20 milijoni lahko rešili nad petdeset prošenj za kreditira­ nje, bo občinski odbor ZB poiskal vse možnosti, da zagotovi taka sred­ stva. Vendar pa morajo krajevni odbori prej ugotoviti vse potrebe na terenu, jih razvrstiti v prioritet­ no listo, če ne bi mogli vseh hkra­ ti rešiti. Poleg otrok padlih borcev je v šolah precej otrok živečih borcev, ki prejemajo štipendijo ali jo nuj­ no potrebujejo za nadaljnje šola­ nje, štipendije, ki jih dobivajo, so v mnogih primerih nezadostne. Za­ to bo treba poskrbeti, da bodo štd- nendije dovolj visoke in iskati nove štinendije v podjetjih. Tudi nekateri borci sami se izo­ bražujejo. Ti imajo možnosti z do­ pisnimi šolami, nekateri pa tudi kot izredni slušatelji na višjih in viso­ kih šolah. Tem borcem pa je treba zagotoviti poleg razumenvanja tudi sredstva v delovnjh organizacijah, kjer so zaposleni. -j k POMOČNIK DIREKTORJA /VISOKE POLITIČNE SOLE STANE DOLANC Pred dnevi so na sedežu občinske­ ga komiteja v Velenju razpravljali o osnutku statuta ZKJ. K tehtnosti in poteku razprave je precej prispe­ vala udeležba pomočnika direktor­ ja visoke politične šole v Ljubljani tovariša STANETA DOLAÑCA in predavatelja te šole tovariša ZDEN­ KA ROTÁRJA. Gosta sta namreč odgovarjala na številna vprašanja, ki so se porajala ob razpravah v osnovnih organizacijah. ki SEMINAR V VELENJU Občinski odbor socialistične zve­ ze v Velenju je pred dnevi pripra­ vil seminar za predsednike in sekre­ tarje krajevnih organizacij SZDL. Seznanili so se z najvažnejšimi dru- žbeno-ekonomskimi problemi v ob­ čini, dogovorili pa tudi o organiza­ cijskih in vsebinskih pripravah na bližnje konference krajevnih orga­ nizacij SZDL. nik Kaj naj obravnavamo v Brežicah je na iseji ofecin- skega plenuma nekdo vpra­ šal, kaj bi naj obravnavali na krajevnih konferencah SZDL, ki bodo prihoidnijii mesec. To se nekoliko čudno sliši ! Ali bi resnično morali pripraviti neko posebno temo, ki bi pri- valbila občane, kot je dejail tis­ ti predstavnik. Verjetno ne! Odgovor je bil tu. Življenje je tisto, ki naj daje vsebino konferenci. Obča-ni . lahko tu spregovorijo o sebi, o njihovi problematiki in od tod vpli­ vajo na reševanje. Nekdo je vprašal, kako bo s krajevnimi skupnostmi? Pravijo, da bi vključili v celoto Jesenice na Dolenjskem in Veliko Dolino, Čatež in iKr.ško vas, Artičd, Sromlje in Pečice ter mesto in okolico Brežic. To je Ž6 ve­ lik problem, ker bodo občani terjali pojasnila na nešteto za­ dev; od pomena krajevne .skup­ nosti do bizelj'Sìl-cega zadružne­ ga doma, ki so ga pomagali graditi oiačara, a zdaj nimajo prositora za svoje družabno živ­ ljenje. »Kmečko stranko potrebuje­ mo«, je/ dejal neki brežiški ob­ čan. Nedvomno je to znak, da je veliko kmetijskih proble­ mov, o katerih bi morali živo in neposredino spregovoriti, to­ da ne v neki posebni stranki. Tu je SZDL, tribuna občanov, kjer naj odločno in kritično spregovore občani in če je pra­ vilno; pa naj oštejejo kmetij­ sko zadrugo ali kogarkoli, ki ne raivna prav. Torej je še vedno potrebno na krajevnih konferencah znova sipregovori- ti o vlogi In delu organizacije SZDL. In predvsem naj ne dela eden za vse! Nemogoče je združevati v istii osebi fu rekci­ jo predsednika krajevne orga­ nizacije SZDL, sekretarja os­ novne organzacije ZKS, pred­ sednika krajevne ß,ku)pnosti in podobno. Tudi status člana ob­ činske skupščine je svojstven. Združevanje funkcij v eni ose­ bi hromi kritičnost, zameglju­ je probleme pri reševanju, zo­ žuje sodelovanje občanov v sa­ moupravljanju. Ali je še po­ trebno vprašaiti, kaj bi obrav­ navali? Ir.