Izdale .Zasavski tednik« e Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Suita*. - Naslov uredništva In uprave: .Zasavski tednik«, Trbovlje l Trg revolucije ». - Telefon 60-1 »1. - Račun pn Komunalni banki Trbovlje 600-714-1-146 - Ust Izba ja vsako sredo — Letna naročnina 480 0 .-»omega proletariata Rusije proti tedanji.. mogotcem je prišel v zgodovino pod imenom Oktobrska revolucija. Takrat so milijoni in milijoni ljudi po svetu prvič slišali ime VLADIMIRJA HJICA LENINA, ki je dvignil zatirane delavce in kmete v carski Rusiji k revolucionarnemu uporu. Težavna so bila tista revolucijska leta, a duh socializma, duh komunizma je zmagal v Rusiji na celi črti. — Mnogo let je od tedaj minilo, a zgodovina zadnjih štiridesetih let je pokazala, da je pot, ki jo je veliki Lenin nakazal delovnim ljudem v Rusiji in v svetu, pravilna. Velika ideja o socialistični ureditvi sveta zmaguje od velike Oktobrske revolucije iz leta v leto po širnem svetu in bo končno tudi zmagala, kajti delovni ljudje po vsej zemeljski obli spoznavajo, da je socialistična ureditev sveta, v kateri ne bo izkoriščanja človeka po človeku, edino pravilna. V. tej ideji je silna moralna moč, zato zmaauie in bo zmaaala nrei ali slej povsod OBRAČUN DELA SVOBODE I V HRASTNIKU KLUBSKI PROSTORI NAMESTO GOSTILNE — Nove oblike dela moramo iskati v našem delu, je naglasil v svojem poročilu predsednik Svobode I. v Hrastniku, tovariš Viktor Malovrh,, ko je porogal o delu številnih sekcij tega društva. Dejavnost hrastnlške Svobode I. je bila v letošnjem letu prav pisana in So bile njene prireditve posvečene počastitvi 40-letnice KPJ. Med najuspešnejše akcije tega kulturnoprosvetnega društva je šteti, godbo na pihala, pevski zbor, moški kot ženski, lutkovno sekcijo, pa tudi gledališko, ki je kljub težavam s prostori svojo nalogo še dokaj, uspešno Izpolnila. — Tudi kino sekcija ja zadovoljivo delovala, sai je od zadnjega občnega zbora do sedaj predvajala »3 celovečernih filmov s 371 predstavami, ki si jih je ogledalo 73 titoč obiskovalcev. Društvena knjižnica je prav tako dobro poslovala, enako umetniški krožek, medtem ko Je delo v pogledu izobraževanja ln delo šahovske sekcije potekalo slabše. Vseh članov v hrastnlškl Svobodi I. j® 465, od tega 322 moških ln 143 žena. Kot nova sekcija je v društvu pričel pred kratkim delovati mladinski pevski zbor, ki dela v okrilju pevske sekcije. Med najvažnejše naloge v bodočem delovnem načrtu društva jo vsekakor šteti ustanovitev kluba ln ureditev klubskih prostorov v sedanjem Delavskem domu, kjer so gostilniški prostori ln mala dvorana. Gostilna v tem domu se opusti ter bi v njem poleg klubskih prostorov ostal samo še mali bife. Z ureditvijo klubskih prostorov bodo našle do dograditve novega delavskega doma v Hrastniku, e čigar graditvijo bodo pričeli spomladi prihodnjega leta, svoje prostore vse sekcije društva — od lutkarjev in dramske sekcije do Izobraževalne dejavnosti in SaHistov. V klubskih prostorih bi bila tudi igralnica, čitalnica ter prostori za filmski klub. Razprava o vseh poročilih društvenih sekcij je bila izredno živa. Vanjo Je posegel tud: tajnik Zveze Svobod, tov. Vinko Trlnkaue, ki je govoril zlasti o novih oblikah dela v naših Svobodah ter je ob zaključki, pohvalil prizadevnost hrast-nišklh Svobodarjev, zlasti pa otvoritev klubskih prostorov. Naloga Svobod je, da v svoje klubske prostore privabljajo zlasti mladino ter jo odvračajo od pogubnega popivanja in na- vajajo na treznost, na kulturno izživljanje ln izobraževanje. Po Izvolitvi novega odbora, ki mu bo zopet načeloval kot predsednik tov, Viktor Malovrh, so navzoči sprejeli program bodočega dela, med katerimi je prva naloga društva, ds v Delavskem domu namesto gostilne uredi klubske prostore ln nadalje gradnja novega delavskega doma v Hrastniku. POKRAJINA IZ LEPOGLAVE — 1988 M OSA PIJADA. Z RAZSTAVE SLIK POKOJNEGA MOSA PUADA V TRBOVLJAH Razstava del Moše Pijada V torek 3. novembra so v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah odprli bogate umetniško razstavo slikarskih del velikega revolucionarja in umetnika Moše Pijada. Slavnostni otvoritvi razstave je prisostvovalo okrog 300 Trboveljčanov. — zastopnikov političnih In družbenih organizacij v občini, zastopniki delovnih kolektivov, med njimi pa smo opazili sekretarja občinskega komiteja ZKS Trbovlje Alojza Ribiča, sekretarja občinskega komiteja ZKS Zagorje Rudija Bregarja In še druge goste. O liku Moše Pijada je spregovoril Janez Železnik, organizacijski sekretar ObK ŽKS Trbovlje — o strokovnem delovanju velikega pokojnika pa Je spregovorila Štefka Cobelj, umetniški zgodovinar, Ki spremlja razstavo. Razstava bo odprta vse do 15. novembra t. 1. In vabimo vse občane, da ae spoznajo tudi z umetniškimi deli velikega revolucionarja Moše Pijada. 35 LET PEVSKEGA ZBORA DPD SV0B0DE-JAV0RNK Pevci izpod Golice v Trbovljah Medsebojna izmenjava obl. ekov društev Svobod s svojimi delovnimi akcijami je ena Izmed važnih nalog drultev Svobod In kulturnoprosvetnlh društev. Take prijateljske odnose ln Izmenjavo obiskov Ima tndl DPD Svoboda Trbovlje II z bratsko Svobodo »Franco Mencinger«, Javornik, Koroška Bela, Ob letošnjih občnih zborih teh društev so bili zastopniki ene kot druge Svobode na občnih zborih obeh društev Na občnem zboru v Trbovljah so se tudi domenili za gostovanje ja-vornišklh svobodarjev pri nas. Pevaki zbor Svobode na Javorniku Je praznoval v nedeljo, 8. novembra 35-letnlco svojega ob. stola ter je v okviru tega praznika priredil Jubilejni koncert moškega ln mešanega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje Leopolda Mejača. Tega slavnostnega koncerta na Javorniku so se udeležili tudi zastopniki Svobode Trbovlje H ter ob tej slo- vesnosti Izmenjali darila ln pozdrave. V sobdto, 14. novembra, pa bodo javornlžkl pevci ln pevke gostje Svobode Trbovlje n. K nam bodo prispeli že v soboto dopoldne ter si nameravajo ogledati razvoj Trbovelj, zvečer ob 19. url pa bo v domu Svobode Trbovlje II koncert mešanega In moškega pevskega zbora. Ta zbor šteje 60 pevcev ln pevk, ki nam bodo zapeli pesmi Radi Simonitija, Zorka Prelovca, V PULJU BODO 5. DECEMBRA SPLAVILI LADJO »TRBOVLJE« Tudi naši revirji, čeravno nimajo morja ter kopljejo premog, Izdelujejo cement, steklo, kemične izdelke itd., bodo dobili svojo ladjo, ki bo ob svojem krstu dobila ime TRBOVLJE. 5. decembra tega leta bo v puljski ladjedelnici slovesnost splovljenja novega tramperja z Imenom našega revirskega kraja. Ob splovljenju bo tramperju, ki je enak nedavno splovljenemu tramperju -Korotan-, botroval predsednik LRS In poslanec občine Trbovlje tovariš Miha Marinko. Te slovesnosti se bodo nadalje udeležili predstavniki trboveljske občine In zastopniki krajevnih gospodarskih organizacij. Slavnostno bodo zatulile sirene In pozdravile novo ladjo Splošne plovbe. ko bo v puljski ladjedenlci zdrsnila v morje, ponesla In vila častno našo zastavo po vseh morjih In pristaniščih sveta. S ponosom bo nova ladja nosila ime zgodovinskega kraja Trbovelj, ki Je znan po celi državi že od nekdaj kot center najodločnejie borbe proti kapitalizmu in zatiranju delovnih ljudi ter borbe za lepše življenje nas vseh, KAK8NA BO NOVA LADJA? Nova ladja-tramper »Trbovlje- je popolnoma enaka kot poleti splovljen tramper -Korotan«. Nosilnost ladje bo 12.700 ton. Dolga bo 149,3 metra, široka pa 18,8 metra Prazna bo Imela 7,85, polna pa 18,8 ugreza Tram-per bo Imel 6250 KM In bo razvijal hitrost 15 milj na uro. To bo ena izmed najsodobneje urejenimi vlsoko-morsklml motornimi ladjami. Ladja bo Imela kabinskega prostora za «2 mož posadke, kabine za 8 potnikov za I pilota In zobnega zdravnika. Prav tako bo nova ladja opremljena s najmodernejšimi navigacijskimi instrumenti, ki bodo posadki in podjet- ju jamčili varno plovbo: to so radarske naprave, priključene na glro kompas na mostu, to Je sodoben avtopilot, ultrazvočni globinomer, radijska postaja za srednje bi kratke valove, radijska telefonija, ozvočenje prostorov na ladji z možnostjo sporočanja odgovorov, avtomatska telefonska centrala. Posebnost tramperja bo tudi njegova notranja oprava. Investitorja in projektanta ladje Je navdajala posebna skrb za človeka na ladji in takšna bo tudi njena notranja ureditev. Celotna posadka bo za razliko od ladij, zgrajenih za kapitalistične države, Imela za svoje zelo udobne kabine, najlepši prostor sredi trupa, na razpolago pa ji bo tudi , prijeten klubski prostor, več koncertnih radijskih sprejemnikov, lekarna, zobni zdravnik In knjižnica. Vsi notranji prostori nove ladje bodo imeli montirane kllmatlzacljske na- prave, kar bo omogočalo posadki ladje znosne prebivalne pogoje v vročih predelih zemeljske oble, da ne omenimo še kopalnih hladilnih prostorov, zlasti še velikega hladilnika za rezervno hrano. Ladjedelnica »Uljanik« v Pulju, ki gradi to ladjo, razpolaga z enim Izmed najboljših tovrstnih kolektivov v Jugoslaviji in je znana po svojih gradnjah tudi drugod po svetu. Mnoge tuje in domače pohvale glede kvalitete ladijskih gradenj v ladjedelnici -Uljanik- na., navdajajo » ponosom, kaj vse zmore socialistična Jugoslavija. Trboveljčani, kakor vsi prebivalci revirjev smo ponosni na to svojo ladjo, ki bo nosila ime Trbovelj daleč po svetu, ponosni nadalje na to, da se bo na njej vila jugoslovanska zastava po vseh morjih In pristaniščih svet*. Stanka Premrla, Vasilija Mirka, Frana Venturinija, Viktorja Mihelčiča, Radovana Gobca ln drugih skladateljev. ' Udeležimo se pevskega koncerta dragih gorenjskih gostov polnoštevilno, saj Jim bomo s tem dali najlepše priznanje ta njihov nesebičen trud na področja gojitve pevske kulture. Pohitimo v soboto zvečer v dom Svobode Trbovlje II in manifestirajmo skupno sa svetel cilj bratstva ln sodelovanja na vseh področjih dela, slasti kulturnega, ln pokažimo, da sa kulturne delavce ni preprek ln meja. Kulturno delo naj povezuje delovne ljudi vseh narodov sveta, tako tudi delovne ljudi Industrijskih centrov, da prijateljsko sodelujemo med seboj sa veliko skupno stvar, Bratsko si bomo segli 14. novembra v roke s gorenjskimi svobodarji ln skupno zapeli našo svobodarsko himno. Gostje s Javornika bodo ostali na obisku v Trbovljah še v nedeljo ter napravili kraji! Izlet na nai prijazni Klek, nato pa se bodo spot vrnili v javornlško In jeseniško železarno na delo. Na prisrčno svidenje v Trbov. ljah, dragi javornlžkl goetje! Svoboda Trbovlje D, VREME ZA CAS OD 13. NOVEMBRA DO 22. NOVEMBRA: Do srede novembra ali malo kasneje bo prevladovalo nestalno vreme, s pogostimi padavinami, ohladitvijo In snegom do nižin. V nadaljnem poteku bo pretežno iuho, a hladno vreme * mrazom ponoč’ Dr. V. M, SPREJETI SO MINIMALNI PROGRAMI DELA RAZVOJA STANOVANJSKIH SKUPNOSTI V ZAGORJU Ce bodo ljudje pomagali Na nekem zboru volivcev je skupina volivcev vprašala, če so programi deia bodočih stanovanjskih skupnosti najvažnejša stvar pri bodočem delu teh inštitucij? Dobila je pritrdilen odgovor. Res je: minimalni programi s0 tisti 'vzvod za delo sta. novanjskih skupnosti, brez katerega bi ostale te ustanove samo na papirju. Ce pa se bodo izvajali in jih bodo skušali uresničiti, bo dejansko to začetek novih in boljših odnosov med ljudmi, stanujočimi na tem ali onem področju, kajti vsi minimalni programi so narejeni za ljudi in računajo na ljudi Torej; brez sodelovanja, brez zavzetosti ljudi za izpolnitev te ali one misli tega ali onega napot. ka v minimalnih programih, ne bo šlo. Težko je reči, kaj je najbistvenejšega v minimalnih programih stanovanjskih skupnosti v zagorski občini. Pravzaprav je bistveno vse. Gre namreč za mnogo več kot so si ljudje mislili. Nekateri so menili, da bodo skupnosti skušale samo oolje vzdrževati stanovanjske hiše in skrbele za tekoča popravila. Drugi so menili, da bodo dejavnosti stanovanjskih skupnosti precej enostranske in podobno. Seveda bi taka enostranost mnogo škodila, saj bi to puščalo ob strani številna druga odprta vprašanja. Četudi minimalni programi zagorskih stanočtgnj. skih skupnosti kažejo znamenja široko«ti, so vendar v nekaterih nalogah precej nejasni, predvsem zato, ker sestavljavci niso vedeli, ali bo moč urediti to ali drugo, ali bodo morali to ali ono opravilo odložiti za boljše čase. Kljub temu pa pomenijo ti pro- grami začetek organizirane skrbi za urejanje številnih vprašanj, predvsem tistih, ki zadeva, jo družbeni in življenjski standard. Treba jih je kot take torej obravnavati tn pustiti ljudem. da s svojo iniciativnostjo prinesejo še druge predloge in nasvete za ureditev tega ali onega Programi predvidevajo dosti skupnih akcij ljudi. Ker so vsepovsod sklenili zgraditi za otroke otroška Igrišča, so tudi vsepovsod uvrstili v program dela prostovoljno delo ljudi pri temu opravilu. Ker je treba v vsej ožji občini začeti urejevati naselja in okolico stanovanjskih hiš, so v program uvrstili potrebo, da ljudje pri teh opravilih vsestransko sodelujejo. In tako je še pri nekaterih ostalih delih. Stanovanjske skupnosti ne bodo razpolagale z dovolj sred-stvi, da bi lahko vsako delo plačale, Zato je sodelovanje ljudi tisti skupni imenovalec, na katerega dosti računajo, in ni dvoma, da se bo ob primerni organizaciji izkazal za najbolj koristnega. Prav tako računajo na sodelovanje mladine. V resnici lahko mladi ljudje dosti pomagajo pri uresničevanju načrtov stanovanjskih skupnosti, samo treba jim bo obrazložiti, kaj se pričakuje od njih in kaj lahko doprinesejo za stvar skupnosti. Kaže, da je najmanj obdelana skrb za ustanavitnnje servisnih delavnic. Oziroma uslužnostne obrti. Obrtna dejavnost je v Zagorju sicer še kar razvita, vsaj standardna obrt, drugače pa je z nekaterimi uslugami. Hišni sveti so že zdaj v zadregi, kadar pokličejo delavce komunalnega podjetja. Popravila so dokaj draga stvar, največ teh svetov pa ne razpolaga z dovolj sredstvi. Ce ne bodo posamezne stanovanjske skupnosti že takoj v prvem obdobju razvile vso tisto uslužnostno obrt oziroma ■ servisne delavnice, bo mnogo nalog ostalo neizpolnjenih. Sicer je v programih rečeno, da bodo ustanovili nekakšne remontne delavnice, ki naj bi prevzele poglavitno skrb za manjša popravila in tekoče vzdrževanje hiš, zato pa bo treba čimprej najti ustrezne prostore in privabiti ljudi, ki bodo opravljali te usluge.. To bo hkrati največja pomoč hišnim svetom, o katerih se mnogo piše v programih. Kajpak da bodo morali najprej hišni sveti nuditi stanovanjski skupnosti največjo pomoč. Ce ti ne bodo znali privabiti potrebne kvalificirane ljudi k sodelovanju, bo ostalo vse pri starem. To pa je le ena stran uslužnostnlh servisnih delavnic. Prej ko slej bo treba misliti na stanovanje takih uslužnostnih delavnic, ki bodo zadovoljevale še vse ostale vsakdanje skrbi stanovalcev oziroma prebivalcev stanovanjsikh skupnosti. Brez pomoči občinskega ljudskega odbora sicer ne bo šle, predvsem pa bodo morali člani sveta kot vsi ostali ljudje pokazati samoiniciativo In ne prepustiti te skrbi samo organom teh skupnosti. Tudi družinskemu varstvu bo treba posvetiti posebno pozornost. V programih je sicer rečeno, da so hudo potrebne varstvene družinske ustanove, predvsem za zaposlene družine oziroma otroke zaposlenih staršev. Četudi je videti, da za take ustanove ni potrebnih prostorov niti potrebnega kadra, pa to ne bi smei biti razlog za nedejavnost v tem pogledu. Vztrajati bo treba in najti primerne prostore in ljudi, ki bodo prevzeli nadzorstvo za najmlajše. Nič hudega, če bo skraja dosti težav in nepričakovanih ovir. Življenjska praksa bo kaj kmalu pokazala, kje je Izhod iz te ali one zagate. Vsepovsod so omenili tudi ustanovitev svetov potrošnikov; da so nujno potrebni v bodočih stanovanjskih skupnosti, ker bodo lahko s poznavanjem razmer precej koristili preskrbi skupnosti in zmanjšanju nekate-terih težav v preskrbi. Tu čaka bodoče svete resda precej nalog. Trgovina v Zagorju skuša rešiti najnujnejše probleme, zato ji bo vsakršna pomoč od potrošnikov, zlasti voljenih organov, zelo dobrodošla. Kajpak obravnavajo posamezni programi še vrsto drugih dolžnosti in opravil. Na zborih volivcev so dobili programi še dodatne predloge, ki jih kaže vse upoštevati. Kot rečeno: stanovanjske skupnosti so namenjene ljudem. Ce jih bodo ljudje šteli za svoje inštitucije, ki naj jim pripomorejo k boljšemu jutrišnjemu življenju, in če bodo pomagali pri vseh naiogah, bod0 uspevale. KUBIK ZA KUBIKOM SE MANJŠA — PRI ODSTRANJEVANJU MATERIALA ZA NOVO OPEKAH NO PRI ELEKTRARNI TRBOVLJE S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA HRASTNIK PRIHRANEK 136.000 dinariev POJASNILO K IZREDNEMU UKREPU Za varčevanje z električno energijo ZARADI ZMANJŠANJA PROIZVODNJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V HIDROELEKTRARNAH, NASTALEGA ZARADI IZREDNO NIZKEGA STANJA VODE V REKAH, JE IZDAL ZVEZNI IZVRŠNI SVET IZREDNE UKREPE ZA VARČEVANJE Z ELEKTRIČNO ENERGIJO V MESECIH NOVEMBRU IN DECEMBRU 1959 V poslovnih prostorih tn društvenih prostorih je prepovedano ogrevanje z električno energijo. Poslovni prostori eo: prostori trgovskih podjetij, trgovin, obrtnih podjetij in delavnic, državnih zavodov in uradov, pisarn, ordinacij itd. Društven: prostori pa so: prostori množičnih, prosvetnih, športnih, sind kalnih, gasilskih organizacij, koče planinskih društev itd. Ogrevanje v zgoraj navedenih prostorih bo dovoljeno le če bo odjemalec vložil prošnjo distribucijskemu podjetju in če NAROČNIKI ZASAVSKEGA TEDNIKA IMAJO PRI MALIH OGLASIH OSMRTNICAH IN ZAHVALAH SO-ODSTOTNI POPUST bo ugodno rešena. Dovoljenja se bodo izdajala v zrednih primerih, na primer, za ogrevanje prostorov, v katerih je nevarnost požara, eksplozij, laboratorijih in pbdobno. Kdor bo brez dovoljenja ogreval prostore, se mu bo zaračunala porabljena električna energija Po desetkrat večji tarifni postavki ta 12 mesecev nazaj. Odgovorni voditelji gospodarskih ali družbenih organizacij, kjer bodo ogrevali prostore brez dovoljenja, bodo kaznovan; za prekršek z denarno globo do 50 tisoč dinarjev. V gospodinjstvu $e izredno ukrepi izvajajo na ta način: električna energija, porabljena novembra In decembra 1959 v gospodinatvu, se bo obračunavala tako, da se za prvo tarifno enoto obračuna 120 kilovatnih ur po redni ceni, za vsako nadalno tarifno enoto 60 kilovatnih ur po redni ceni. Kar bo več porabljene električne energ.je, se bo obračunaval^ po 30 din kilovatno uro. Kaj je tarifna enota? Kot tarifna enota se smatra vsak stanovanjski prostor gospodinjstva, ki meri nad 6 kvadratnih metrov. Ce meri uospo-dinjski prostor nad 40 kvadratnih metrov, se vzame kot tarifna enota vsakih začetih 40 kvadratnih metrov. Primer: Stanovanje sestoji Iz kuhinje dnevne sobe, spalnice, kabineta nad šest kvadratnih metrov, to je štiri tarifne enote (kopalnica, predsoba in ostali stranski prostori se ne obravnavajo kot tarifne enote). Odjemalcu se bo obračunavalo za prvo tarifno enoto 120 kilovatnih ur, za nadalnje tri tarfne enote 3x60 kilovatnih ur, sku-pal 300 kilovatnih ur po normalni ceni, za več porabljene kilovatne ure pa bo plačal odjemalec 30 din za kilovatno uro. Ogrevanje gospodinjskih prostorov v pavšalu je strogo prepovedano ter so predpisane visoke kazni. Električna energija se bo obračunavala po določil1 h, navedenih v odloku o ukrepih za varčevanje z električno energijo, do prvem cdčitanju števcev v mesecu novembru 1959. L. V. Občinski ljudski odbor v Hrastniku )e imel v petek, 6. novembra t. 1., zelo bogato sejo obeh zborov, ki Je zajemala zelo obširno in tehtno problematiko. Razen sklepov zadnjih dveh se' zbora proizvajalcev in občinskega zbora ter zadnje skupne seje obeh zborov je bila dana v vednost tema zboroma tudi obširna analiza zadnjin zborov volivcev, ki je zajela okrog 200 predlogov volivcev, o katerih bodo predhodno še razpravljali sveti in upravni organi ljudskega odbora kakor tud' oba zbora. Zelo tehtna je bila razprava o poročilu sveta za delo, medtem ko so zaradi pomanjkanja časa preložili poročilo sveta za prosveto ter poročilo uprave za dohodke. Oba zbora sta sprejela sklep, da se naročijo ijstrezni načrti za urbanistično ureditev naselij Hrastnik, Radeče, Bmica in Dol pri Hrastniku pri naprimernej-šem projetantskem podjetju na priporočilo sveta za komunalne zadeve ObLO Hrastnik. — Sprejet je bil odlok o načinu Izplačila odškodnine za nacionalizirane zgradbe. dele zgradb in gradbena zemljišča. Ker se škoda po neurju onesposobljenih cest ni ocenila, je ljudski odbor načelno določil okvirno vsoto za to škodo, katere vsota je predvidena v nre-dlogu, medtem ko bodo razdelitev tega zneska izvršili po krajevnih odborih v naslednjih dneh ob sodelovanju odbornikov prizadetih območij. — Formirali so likvidacijsko komisijo obstoječe stane vanj ske skupnosti glede na ustanovitev 4 novih stanovanjskih skupnosti v občini, sprejeli nadalje ustrezno odločbo v prenehanju stanovanjske skupnosti in o razporeditvi njenega premoženja. Oba zbora sta sprejela odlok o določitvi odstotka najemnine, k| pripada novo formiranim stanovanjskim skupnostim, tako da bodo imele le-te kot eden izmed mnogih možnih virov dohodkov nove skupnosti 3 odstotke od stanarine in 5 odstotkov od najemnin za poslovno prostore. Izračun po obstoječih najemninah izkazuje, da bo skupno od stanarin na območju stanovanjske skupnosti Hrast-nlk-Rudnik kraj dal 6,908.005 dinarjev, za poslovne prostore pa 384.000 dinarjev — za območje Zidani most in Radeče pa 747.432 dinarjev stanarine in 157.500 dinarjev najemnin za poslovne prostore. Sprejeta sta bila tudi dva odloka, in sicer: o pogojih, ob katerih sme lastnik družinske stanovanjske hiše v državljanski lastnini oddajati stanovanje. In o določitvi pogojev za oddajanje stanovanj v družinski stanovanjski hiši, kot posameznih delov stavb, ki so v državljanski lastnini. Ustanovljeno le bilo podjetje »Dimnikar« ter določen enotni dimnikarski okoliš za območje občine Hrastnik. Oba zbora sta nadalje odobrila razširitev predmeta poslovanja v Tovarni kemični!, izdelkov. In sicer za novo proizvodnjo vanadljevega pentokslda na Industrijski način. Podjetje je namreč uredilo napravo za to proizvodnjo. Proizvod bo tovarna pridobivala iz odpadne va-nadijske Soli Tovarne alurpinl-ja v Kidričevem in služi za oplemenitenje jekla. S to pro- Cim bolj se približujemo »vrhu« t. j. sestanku šefov štirih velesil, tem bolj intenzivna in mrzlična Je dejavnost v vseh zainteresiranih prestolnicah. 19. decembra pride v Pariz predsednik Elsenhower, da bi se sestal z ministrskimi predsedniki oziroma zunanjimi ministri članic Atlantskega pakta; le-ta se bo sestal nekaj dni prej. Britanski zunanji minister bo prišel v francosko prestolnico, Adenauer bo letel v London, ameriški prezident pa bo pred prihodom v Evropo obiskal vrsto azijskih In afriških držav, in bo prvi predsednik Združenih držav, ki sl Je vzel čas za obisk Azije in Afrike. Razumljivo Je, da skušajo države v zahodnem taboru pred sestankom »na vrhu« poravnati svoja notranja nesoglasja, vskladitl svoje lastne, pogosto zelo različne Interese s koristmi vsega Zahoda In »zacementirati« enotnost Atlantskega pakta, ki je nedvomno spričo centrifugalnih sil, sproščenih s popuščanjem med« narodne napetosti, precej zrahljana. Po eni strani se »male« članice Atlantskega pakta nič kaj preveč ne strinjajo s težnjami Pariza, da naj bi »mali- v NATO (Atlantski pakt) prepustili vso skrb za obrambo njih Interesov »veliki atlantski trojici« t. j. ZDA, Britaniji in seveda Franclji ki naj bi odločilno soodločala pri vseh odločitvah Zahida glede vseh vprašanj, naj se tičejo Evrope, Azije a!i Amerike. Drugi boleči trn v odnosih med zavezniki je francoska težnja, da bi se skupno tržišče (Franclja, Zahodna Nemčija, I»all|a In dežele Benelnxa) tudi politično nekako združile. Prvo violino bi seveda igrali Francozi in v skrajnem primeru zah. Nemci. (Temu se spričo nemške gospodarske moči in spričo pomoči, ki jo Francija pričakuje od zahodne Nemčije prav gotovo ne bi dalo Izogniti.) Britanski zunanji minister Selwyn LIoyd bo ob prihodu v Pariz načel v prvi vrsti to boleče in sporno vprašanje, toda kot napovedujejo britanski komentatorji, velikega uspeha ne sme pričakovati, ker so Francozi trdne prepričani v Izvedljivost svojih zamisli in načrtov. tisto, kar Adenauerja najbolj draži. Bonn je namreč vedno pretendiral na to, da Je edini predstavnik Nemčije in da se bo Nemčija združila, kadar se pač bo, po bonnskem receptu, to se pravi, da bi bila vzhodna Nemčija enostavno priključena zahodni. Vsesplošna dej a v n ost Najbolj živčni so pred »summi-tom« zahodni Nemci. Kancler Adenauer Je bil do zadnjega (In Je še) najodločnejii pobornik »politike t pozicije sile- t. j. hladne vojne. Dolga leta je bila združitev Nemčije njegov prvi pogoj za sestanek na vrhu. Sedaj je bilo že v vseh zainteresiranih prestolnicah — v Moskvi, VVa-shlngtonu, Parizu In Londonu — povedano, da o združitvi Nemčije ne bodo govorili. Ne samo zato, ker dvomijo, da bi taki razgovori privedli do kakršnega koli pozitivnega uspeha, marveč tudi zato, ker danes nikomur n* do tega, da bi se 70 milijonov Nemcev združilo pod eno streho in pod enim vodstvom. Združitev Nemčije bo torej morala počakati na boljše čase (intimno vsakdo pri sebi misli da bi bilo pač najbolje, če bi ostala razdeljena vsaj toliko časa doker bo na svetu kakšen kanon ali tank), razpravljali pa bodo o Berlinu Vsaka razprava o Berlinu pa pomeni, da so zahodne sile dejansko priznale vzhodno Nemčijo; to pa je Omenili smo že, da bo Elsenhower prvi ameriški predsednik, ki sl je vzel čas In obiskal nekatere Azijske In afriške države. To Je nedvomno zelo koristna pobuda. Sovjetski premier Hroščev prakticira to metodo že nekaj let in tn zelo uspešno. Ameriški obisk v Indiji bo nedvomno najvažnejši In najdelavnejši, če hočemo: Indija čuti !-.ud pritisk na skoraj štiri tisoč km dolgi meji s Kitajsko, razen tega pa Jc v hudem gospodarskem položaju. Prebivalstvo se Ji namreč množi veliko hitreje kut se veča pridelek hrane in zato je resno vprašanje, kako obdržati sedanji skrajno bedni nivo življenjske ravni, ne pa, kako ga zvišati. V Ameriki gavore. da bi bili pripravljeni finansirati Indijski petletni načrt, ki hi če bi bil uresničen, zmanjšal pritisk na življenjski standard Na dlani Je tudi, da želi imeti Indija na zunaj manlfestirano oporo v težkem sporu s Kitajsko, čeprav je popolnoma jasno. da ob nobenem pogoju ne bo zapustila svoje dosedanje Iz ven blokovske popolnoma neodvisne politike. Podobno živahnost kot na zahodni je opaziti na vzhodni, čeprav se po obliki razlikuje. Sovjetski ministrski predsednik Hroščev je znova povedal, da mu je spor na indijsko-ki-tajski meji popolnoma »nerazumljiv«, toliko bolj, ker ne gre za strateško važna področja. Pred nekaj dnevi pa Je izjavil, da je tisti, »ki je proti koeksistenci, za vojno«, kar se velja na vsak način zapomniti. Tudi vrsta izjav v drugih vzhodnoevropskih državah odkriva, da Hruščeva koeksistenčna linija v vsem Varšavskem paktu zmaguje. (Jugoslavija je sicer v tej koekslstenčnl prijaznosti izvzeta in so jo na proslavi oktobrske revolucije v Tirani znova grobo napadli...). Na Srednjem vzhodu .oziroma bolje v odnosih med Združeno arabsko republiko In Irakom, se je tudi nekaj premaknilo. Predsednik ZAR Naser Je izjavil, da arabski nacionalizem ne pomeni nujno že združitev vseh Arabcev v enotno državo, Irak pa se pripravlja na široko sodelovanje z drugimi arabskimi državami na najrazličnejših področjih. Bistvo spora med Irakom In ZAR Je bilo prav različno pojmovanje arabske enotnosti: Naser je težil k temu, da bi uresničil arabsko enotnost v okviru ene same države, ki bi bila seveda ZAR. Kasem ministrski predsednik Iraka pa Je že od samega začetka smatral, naj bi se arabska enotnost manifestirala v tesnejših zvezah In v tesnejšem sodelovanju med suverenimi arabskimi državami. Naser je sedaj poudaril, da koncepcija o arabski enotnosti, ki so mu jo pripisovali, ni uradna politika ZAR, Irak pa Je s svojim Napovedanim sodelovanjem na arabskem področju nakazal željo, da se ne oddvoji od življenja v arabskem svetu. izvodnjo bo odpadel letni uvoz okrog 30 ton ferovanadija. Na ta način se bo tudi povečal bruto produkt za 72 milijonov dinarjev letno, dohodek pa za okrog 10 milijonov. Z opustitvijo uvoza ferovanadija bo uspelo prihraniti pri devizah znesek 136 tisoč dolarjev. Na sejah obeh zborov so tud imenovali upravne organe skupne stavbe, v kateri so nastanjene pošta, banka in podružnica zavoda za socialno zavarovanje ter podjetje PTT. — Imenovana je bila likvidacijska komisija režijskega odbora za gradnjo vodovoda v Radečah, ker $o se dela že izvršila in je bil izveden prevzem vodovoda in njegov tehnični pregled; Steklarni Hrastnik je bila izdana poroštvena izjava v višini 9 in pol milijona dinarjev za najetje dolgoročnega posojila Iz Kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš ObLO za Izvedbo gradbenih del na stanovanjskih blokih V in VI onkraj reke Save; Splošnemu čevljarstvu pa je bilo dano načelno soglasje za znižanje pavšalne osnove s tem, da se vprašanje uredj ob zaključku gospodarskega leta. če bo to potrebno. fd skupni seji obeh zborov )«-š/llo Izrečeno več imenovanj ter razrešitev direktorjev in upravnikov podjetij, ustanov iti šol. Za novega direktorja gostinskega podjetja »Jelka« v Hrastniku je bil Imenovan tovariš Stefan Grešak, za dlrek tor j a Kemične tovarne Hrastnik tov. Velimir Kraševec, dosedanji direktor Tovarne barv In lakov v Količevem pri Domžalah, ter razrešen tov. Jože Kastelic, ki je upokojen; za direktorja podjetja Klavnica in mesnice je bil Imenovan tov Franc Dolinšek, za upravnika Veterinarske postaje tov. Kar! Smrekar, veterinarski Inšpektor ObLO Hrastnik, za upravnika Delavske univerze tov Zdenko Ulaga, organizacijski sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik, za upravitelja osnovne šole Jagnjenlcg tov. Franc Godec, za upravitelja osnovne šole Svi.bno pa tov-Ivica Medved. Imenovana sta bila tudi gradbena odbora za rekonstrukcijo ceste v Radečah i:v za gradnjo šolskega poslopja osnovne šole »Narodnega heroja Rajka« v Hrastniku. — Razrešili in imenovali so na tej seji tudi člane cenilne komisije, medtem ko bo treba na novo bbravnavatl predlog za člane upravnega odbora Lekarne v Hrastniku. Na seji občinskega zbora to ob tej priliki potrdili pravila Delavske univerze v kraju ter obravnavali še neko pritožbo glede socialne podpore. SILOSI NA KMETIJAH SO ZNAMENJE NAPREDNEGA GOSPODARSTVA V Litiji imamo dvoje večjih ob-člnsk.h kmetijskih posestev, ki sta bili v zadnjem čisu združcui v enotno upravo. Prvo ou ten je posestvo na gradu Ponovičah. na levem bregu Save, med Litijo in železniško postajo Save. Drugo vzorno posestvo je na Grmadah. v bližini Smai-tna. ob vhodu v Zavrstn.Sko uoluio. Grmi šk o posestvo ima svoja delovišča nadalje na nekdanji- graščini slatini nad šmarsko tovarno usnja, pa tudi na nekdanjem Valvasorjevem gradu Bogenšper-ku. Na obeh posestvih se pečajo v glavnem z vzrejo rodovniške živine. Na Ponov.čah imajo zdaj okrog 125 glav govedi, od tega 53 molznic z rodovnikom. Nekatere krave so tako odlične molznice, da so odnesle prve nagrade tudi na zveznih razstavah in tekmovanjih. Uprava posestva Ponovič oddaja zdaj dnevno po 300 1 mleka litijski mlekarni. Ostalo mleko pa uporabljajo za pitanje mladih telet, kj jih imajo na Ponovičah 40. Ponovtško In grmaško posestvo služita za vzorni zgledni posestvi vsem zasavskim tn drugim kmetom. Del krme pripravijo na Ponovičah v treh silosih, ki jih Imajo poleg hlevov. Vsak silos drži okrog 280 kub. metrov. V glavnem spravljajo v silose zeleno ko-ruznico, pa tud) druge vrste krme. Močno jim je pomagala letošnja ugodna Jesen. Tako je bil tudi v sredo, 4. novembra, jasen In razmeroma topel sončen dan. Ponovlško posestvo pa ima v uporabi tudi njl,ve in travnike nekdanje graščine Grbin, na vzhodni strani Litije. Tega dne Je en sam uslužbenec ponoviškega posestva kosil travo, imenovane otavo ali tretjačo, ker Je to že tretja letošnja košnja, občinska posestva v Litiji imajo na razpolago precej modernih kmetijskih strojev. To pot Je kosil na Grbinu ponovlškl uslužbenec tov. Ludvik, ki je kosil z ročnim ko-silnim strojem znamke BOS. Ko-silni stroj so kupili pri »Agroin-dusu« v Ljubljani. Za delo In košnjo malega, urnega kosllnega stroja so se zanimali ves čas tudi mnogi okoliški kmetje. Ludovik jim je dal rade volje zaželene podatke. V 16 urah pokosi Uk stroj 2 ha travnika. Stroj ima še razne priključke In, služi lahko za motor pri žagi clr-kularkl ter š-e v druge namene. Za večja posestva je tak stroj vsekakor potreben, sat imajo silosi veliko žrelo in težko nasiten vamp, in bilo bi treba dosti koscev, akn bi hoteli napolniti tri velikanske ponoviške silose do vrha le s pomočjo koscev. Krmo lz sllosnlh Jam bodo začeli pokladati ponovlškl živini v januarju, ko bo začelo primanjkovati druge sveže krme. Silosi ob naših posestv h so znanje nove dobe in napredka na naših kmetijskih gospodarstvih. (Jž) Mlad slikarski talent Nekateri ga najbrž že poznajo, drugi sam0 po imenu. To j« LEOPOLD HOČEVAR in njegov znameniti Deček z modrim in rdečim ozadjem — oUe 1659 (nagrada revije »Mlada pota«). Kakor smo *e pisali, je Hočevar • svojim gimnazijskim kolegom Gvidom Burjo pred kratkim razstavlja) v veliki veži Delavskega doma v Trbovljah-Predstavil Je; oljne risbe, svinč- LEOPOI.D HOČEVAR DIJAK-. SLIKAR OB SVOJEM NAJBOLJŠEM DELU nlk, akvarel, tul, perorlsbe 'n lesorez. Zanimivo Je. da rl*e mnogo otroških portretov. N» vprašanje: zakaj? ml je zaupal »Kmalu sem ostal sam, bre* staršev, in mlad sem okusil življenje v Internatih — I*io Iščem morda ravno v njih *»* lost in veselje.« Njegove risbe so sama Pre' prosta Jasnost^ v tej pa skrit* iirasna moč. Ta njegov umetniški svet vodi, kot kaše, v P°' klicno slikarstvo preko akademskega študija. Mnogo uspeha -* tako mu želi najbrž vsak oblikovalec njegove razstave. Rado Palčič DPD SVOBODA TRBOVLJE 11 Vas vljudno vabi na KONCERT MOŠKEGA IN MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA DPD SVOBODE »FRANCETA MENCINGERJA« IZ SLOV. JAVORNIKA ki bo v soboto, 14. novembra ob 19. url v domu Svobode v Trbovljah II. 8 polnoštevilno udelešbo se bomo najleple oddolžili dragim gostom lipod Golice, ki so ta leden prainovall 35-letnlco obstoja svojega pevskega zbora. Cene vstopnic so enotne, 60 din. NA SVIDENJE NA TEM KONCERTU! PRIREDITELJI IZ NAŠIH DELOVNIH KOLEKTIVOV Z ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA RUDNIKA TRBOVUE-HRASTNIK Večjo pazljivost potrošmi materiala ^ * Dela vtki svet RTH je na zadnji •eji pregledal sklepe prejšnjega sesedanja ter razpravljal o poročilu upravnega odbora. Formirala se je komisija DS, ki naj bi sodelovala z upravo podjetja pri pripravah za uvajanja obračuna Po ekonomskih enotah. Za sedaj $o predvidene 3 grupe ekonomskih enot, namreč jamski obrati, separacija s skupnim prevozom ter stranski obrati. Nov način obračuna naj bi se predvideno Uvedel s 1. januarjem 1960. Delavski svet je nadalje obravnaval poročilo tehničnega direktorja za mesec oktober, po katerem je ugotovljeno, da je kolektiv Rudnika Trbovlje-Hrastnik nakopal 86.600 ton premoga, in sicer za prvih 10 mesecev 795.600 ton ali 5,1% več kot v istem razdobju 'a-nr. Tudj kakovost premoga se Je delno izboljšala, medtem ko so še težave v jami Trbovlje in v polju Plesko. Glede na večje potrebe premoga za trboveljsko kalorično Elektrarno bodo uvedli drobljenje talninskega premoga, ki ima sicer večji odstotek pepela, a je vreden, da ga gospodarsko uporabimo. Prav tako je predvidena razširitev Savskega rova ter posebna separacijska izbira premoga z obrata Novi Dol, ki Je boljše kakovosti, nadalje premoga iz Hrastnika, ki se ugodneje kuri v železarnah. — Meseca no- vembra bo potrebna večja proizvodnost, da se nadomesti primanjkljaj v produkciji v minulih mesecih. Člani delavskega sveta so. ob tej priliki sprejeli per.odični obračun za III. tromesečje t. 1. V prvih 9 mesecih Je bil plan proizvodnje premoga dosežen s 77,1% letnega plana, v primerjavi z Istim obdobjem 1958 za 5,3% več. Brez nedeljske pro.zvodnje se je povečala dnevna proizvodnja proti lanskemu letu za 87 ton, in sicer od 2.973 na 3.066 ton. Tudi sortiment premoga se Je nekoliko popravil. Razviden je prav tako porast učinkov v primeri z letom 1958, vendar tudi padec proti doseženim storitvam v I. polletju 1959. Storitev za prvih 9 mesecev znaša; v pripravi premoga 2,78 ton (delavnik, odkopna 5,85, jamska storitev 1,81 in rudniška storitev 1,22 ton) delavnik. V primerjavi z lanskoletno rudniško storitvijo je le-ta letos porastla od 1,14 na povprečno 1,22 ton; delavnik. V prvem polletju pa je storitev od 1,24 t/delavnik padla na 1,22 ton/del., v glavnem zaradi zmanj-šania produktivnih delavnikov zaradi letnih dopustov jamskih delavcev' ter nižjih jamskih in odkupnih storitev. Poraba Jamskega lesa Je nekoliko večja, poraba razstreliva v Ja- Kaj nam je pripravila naša obutvena industrija za zimo? Prejšnja leta so trboveljski Potrošniki pogosto godrnjali, ker nikakor niso mogli kupiti čevljev, kakršne so želeli. Sortiment čevljev, posetmo zimskih, je bil razmeroma slab in tudi kvaliteta ni bila ve v klubih.) V pretekli sezoni smo razen Kersnlk-Rozmanove drame »Testament«, ki se delno godi v Sentgotardu, pripravili še uspel kulturni večer v počastitev 40-letnl-ce KPJ ln SKOJ. Na njem so sodelovali tudi brigadirji III. MDB iz Celja, ki so delali na Trojanah. Trenutno se učimo Skutezkega komed io »Košček sreče«. Sledila bo najbrž igra »Dnevnik Ane Frank« in sodobno delo »Kam greš. življenje moje«. V okviru prossvetinega društva bomo ustanovili lutkovno sekcijo, kit bo razveseljevala naše najmlajše. Upamo, da bo za dedka mraza prva tovrstna prireditev N R Nadaljnj i program ostalih DPD Svobod v Trbovljah in prosvetnih društev pa je tale: Svoboda-Zasavje pripravlja v režiji Karla Malovrha novo Ma-riničevo komedijo v 3 dejanjih »Muza na mansardi«, ki pride predvideno na oder v decembru. Prosvetno društvo Čeče pripravlja v režiji Marice Daugu-love Linhartovo »Zupanovo Micko«, komedijo v 2 dejanjih Uprizorili jo bodo za praznik 29. novembra 1959. Prosvetno društvo s Partizanskega vrha nad Trbovljami pa ima v načrtu uprizoritev Ludwi*ga Anzengruberja »Slaba vest« (kmečka veseloigra v 3 dejanjih). Igro bo režiral Martin Žagar. Datum uprizoritve nam trenutno še ni znan. no bivališče delovnih ljudi. Toda takrat so bile za to dane minimalne možnosti, ker pač tistim, ki so imeli tiste čase glavno besedo, ni bilo kdo ve kaj na tem, kakšen Je kraj. marveč so jim bile pri srcu druge, bolj otipljive zadeve: kako iztisniti iz kraja in prebivalcev kraja kar največ profitov. Toda kljub takim otež-kočenim pogojem, ij, kot slišimo v društvu, dosegeli nekaj pomembnih uspehov. Danes so prilike vse drugačne'. Neposredna samouprava in naš socialistični sistem dajeta naravnost idealne prilike in možnosti tudi na tem področju. Težimo, bolje rečeno, prizadevamo si in radi bi, da ne bi ustvarjali samo materialnih dobrin, marveč da bi hkrati preoblikovali človeka, da bi mu nudili vse pogoje za njegovo Izživljanje na vseh. področjih. Naša prizadevanja so usmerjena v venomer boljše pogoje življenja delovnih ljudi. In tudi na tem področju, namreč na področju, na katerem deluje turistično društvo, je presenetljivo mnogo možnosti dosegati rezultate, ki si jih vsi želimo. Četudi je turistično društvo v obdobju Po vojni precej storilo ne le za razmah turizma marveč tudi za olepšale kraja, so na tem področju še naravnost idealne orilike. da postorimo vse tisto, kar je potrebno. da dobi Zagorje tako podobo, kot si jo vsi želimo. Društvu bo treba pomagati, treba mu bo dati vse pogoje, da bo lahko strnilo prizadevanja vseh tistih, ki želijo. da hi Zagorje napredovalo, da bi v resnici njegovi občani imeli občutek, da se Je njihov kraj sipremenil v vsestransko urejeno ln lepo naselje. V kolikor bo društvo uspelo na tem področlu, bo v celoti doseglo svoj namen. In v tem smislu mu je treba želeli največ uspehov. PREVOZIL 100.000 km BREZ OKVARE Jakob Bučevec, voznik, zaposlen v zagorskem Avtoprevozu, je te dni na tovornem avtomobilu TAM prevozil 100 tisoč kilometrov, ne da bi kdaj koli vozilo pokvaril, oziroma da bi bilo potrebno popravilo. Tovariš Bučevec je eden izmed starejših članov tega kolektiva ln vozj največ na dolgih relacijah. Za preskrbo zagorskih občanov je prevozil največ kilome-tiov s svojim TAM. V službi je zelo vesten ln požrtvovalen Med dragim je tudi član delavskega sveta, v .prejšnjih letih pa je bil tudi predsednik upravnega odbora tega podjetja. Za svojo vestno službo ga je podjetje nagradilo. Brez dvoma, da mu tudi zagorske gospodinje, za katere prevaža potrebno blago, želijo, da bi tudi v bodoče prepeljal kar največ blaga ter srečno vozil in mu hkrati tudi čestitajo. Kupujte in naročujte »ZASAVSKI TEDNIK« IZ ELEKTRARNE TRBOVLJE 20 milijonov je treba Delavski svet trboveljske Elektrarne je mimo ostalih vprašanj na zadnji seji razprav, ljal o pregledu obratovanja ln plana remonta v letu 1960. Iz pregleda remontov za prihodnje leto je razvidno, da bi bilo teoretično možno proizvesti v električni centrali 367,700.000 kilovatnih ur; ker pa zaradi energetske situacije t0 ne bo mogoče, bo znašal predlagani plan proizvodnje 240 milijonov kw/h. DS je ob tej priliki obravna-vil in sklepal o dograditvi stanovanjske stavbe na Dežmano-vem, pri čemer so ugotovili, da manjka po proračunu 20 milijonov din. Glede na to je delavski svet sklenil, da se dobe solnve-štitorji za dograditev lokalov, in sicer s ponudbo za Servisno službo podjetja Elektro-Trbov-Ije ln za konfenkclJo »Borac« — lokali pa se bodo oddali najbolj ugodnim ponudnikom. Nadalje je delavski svet razpravljal o rekonstrukciji pro. stbzračne transformatorske postaje za 110 kV ter o »radnji tovarne zidakov, za katero je idejni projekt skončan, izdeluje, jo pa glavni projekt p0 posameznih fazah dela, medtem ko je domača in uvozna oprema za tovarno že naročena. Delavski svet Je prav tako sklenil, da podjetje pristopi kot soinvestitor pri gradnji počitniškega doma v Ankaranu, tako da bi kolektiv podjetja Imel na razpolago 15 sob. Istočasno pa je DS formiral posebno komisijo, ki se bo zanimala in spremljala zadevna gradbena dela in ki naj še posebej prouči rentabilnost solnvesticlje za dve sobi pri gradnji lovske koče v Gamberku, Kaj je novega v Zagorju? Razgovor o stanovanjski reformi. Pred dnevi se je v Zagorju sešlo predsedstvo občinskega sindikalnega sveta, svet za stanovanjske zadeve in sekretariat občinskega komiteja ZK. Razpravljali so o stanovanjski reformi in opravilih, ki čakajo politične organizacije v tej zvezi. Razgovor je predvsem napotil vse politične in družbene organizacije, naj v bodoče pri pojasnjevanju stanovanjske reforme upoštevajo priporočila resolucije plenarnega zasedanja Glavnega odbora SZDLS. Prav tako so sklenili, da bo še ta teden v Zagorju zborovanje članstva Socialistične zveze, na katerem bodo ljudem podrobno obrazložili vsebino stanovanjske Eeforme. Občni zbor sindikalne podružnice učiteljev in profesorjev. V soboto je imelo bivše društvo učiteljev in profesorjev zagorske občine, ki se je zdaj preimenovalo v sindikalno organizacijo učiteljev in profesorjev, svoj redni letni občni zbor. Udeležilo se ga je okrog sedemdeset šolnikov. Po dokaj izčrpnem poročilu o dejavnosti društva se je razvila razprava, v kateri so obravnavali nekatere šolske in druge probleme. Predvsem so razpravljali o nadaljnjem idejnem izobraževanju kakor tudi o strokovni vzgoji šolnikov. Izvolili so nov, devetčlanski odbor. Zelo uspeli zbori volivcev. V sredo so bili v volilnih enotah ožjega dela Zagorja zbori volivcev, na katerih so obravnavali poročila iniciativnih odborov stanovanjskih skupnosti, poročila o vlogi in pomenu poravnalnih svetov, poročila o dosedanjem delu šolskih odborov in poročila o izpolnjenih sklepih zadnjih zborov volivcev. Volili so tudi svete stanovanjske skupnosti, nove šolske odbore in potrdili predlagane člane poravnalnih svetov. Za tokratne zbore lahko trdimo, da so bili zelo skrbno pripravljeni, vsebinsko in organizacijsko. Skoro vsepovsod je bila udeležba daleč večja kot po navadi, pa tudi razprava je bila skoro vsepovsod zelo živahna. Volivci so najbolj z zanimanjem poslušali poročila oziroma minimalne programe, ki so jih sestavili iniciativni odbori za delo v bodočih stanovanjskih skupnostih in dali še nekatere predloge, ki jih bodo lahko upoštevali novoizvoljeni sveti vseh treh stanovanjskih skupnosti. O zborih volivcev bomo podrobneje poročali v prihodnji številki. Zabavni orkester je nastopil. Za otvoritveno prireditev v letošnjo sezono so imeli Zagorjani priliko poslušati zabavni orkester -Svobode« Zagorje, ki je nastopil v soboto v domu -Partizan«. Orkester je nastopil z delno spremenjenim koncertom oziroma programom, ki je med poslušalci žel obilo priznanja. Orkester je vodil dirigent Bo-jerman, učitelj petja na šoli Toneta Okro-garja-Nestla v Toplicah. Orkester ima namen prirediti v prihodnjih tednih vrsto gostovanj po večjih slovenskih krajih. v Trbovljah f RAZPOREDITEV PROSTOROV V STOLPNICI ELEKTRARNE V dokončni fazi gradnje je tudi nova stolpnica Elektrarne Trbovlje, ki bo poleg stanovanj za delavce v pritličju imela tudi poslovne prostore. Izvedeli smo, da je zdaj prevzelo en lokal podjetje Elektro-Trbovlje, ki bo v njem uredilo servisno delavnico, katero v Trbovljah močno pogrešamo, drugi lokal bi zasedla knjižnica, ostala dva pa bi bila namenjena za prodajo konfekcije. SPADA V MUZEJ Avto, s katerim razvažajo slaščice in pekovske izdelke v podjetju Pekarne in slaščičarne stari OPEL, Je že ves vegast lo razmajan in tudi veliko bencina »požre«. Ker tak avto ne more opraviti vsega dela, morajo zaradi velike potrošnje najemati še voznika s konjsko vprego, kar gotovo ni najbolj higienično. S privolitvijo občine, da plača načrt za novo pekarno v kraju, bodo v podjetju menda dobili možnost za najetje Investicijskega posojila za novo vozilo, ki je res potrebno. SKOZI OKNO NA CESTO Kaj bi sl mislil tujec o Trboveljčanih, če bi videl, kako gospodinja v prvem nadstropju hiše v Lokah št, 19 zliva vso nesnago iz svoje kuhinje kar na glavno cesto. Gotovo bi Imel svoje mnenje, ki bi ne bilo posebno ugodno za nas vse. Prizadeti gospodinji svetujemo, da se tega odvadi, sicer bo Imela kdaj še sitnosti s kakšnim mimoidočim, ki ga bo »osrečila« s svojim blagoslovom. TRBOVELJSKI MOSTOVI Most čez Trboveljščico pri osnovni šoli na Vodah je popravljen, čeprav bi bilo dobro, da bi ga tlakovali, toda prevozen je, in to je glavno. Imamo pa še nekaj mostov, ld so prava sramota za kraj, zlasti most na trgu Svobode pri mestni klavnici. Ta most je, čeprav je bil močno zgrajen, zaradi izredno slabega stanja zaprt za tovorni promet. Kaj se bo z njim zgodilo, če bo nekaj močnih nalivov, si lahko mislimo. Tudi ostala dva lesena mostova sta v zelo slabem stanju, zato bi bilo potrebno, da pristojni činitelji v tem pogledu nekaj store. KDO JE KRIV? Marsikdo, ki se je v zadnjem času mudil v trboveljski Knjigarni, je lahko slišal razburjene starše, katerih otroci se uče angleščine. Njihova jeza je povsem razumljiva, saj so morali v dveh mesecih že drugič kupiti angleške vadnice, ker so stare baje zanič! V knjigarni so nam pojasnili, da knjig ne morejo vzeti nazaj oziroma jih zamenjati, ker tega noče storiti tudi njihov dobavitelj Državna založba. Ob tej priložnosti naj omenimo primer, ki se je zgodi] v tej knjigarni pretekli teden. Ko je gospodinja E. z naselja Ribnik zvedela, da ji knjige ne morejo zamenjati, ampak Jo bo morala plačati, namreč novo, je vrgle »staro* vadnico po pultu vzela novo ln zmagoslavno odšla. Menimo, da Je način gospodinje E. vsega obsojanja vreden, kot je obsojanja vredno ravnanje odgovornih organov, ki delajo nepotrebno zmedo In stroške staršem, od katerih morajo nekateri zelo paziti, kam bodo dali zaslužene dinarje. in Hrastniku DELAVSKA UNIVERZA IN STANOVANJSKE SKUPNOSTI V HRASTNIKU SO ZAČELE DELATI Velik razmah izobraževalne dejavnosti v Hrastniku je pokazal, da dosedanja organizacija predavanj v okviru SZDL ne ustreza več sedanjim potrebam. Vedno bolj se je kazala potreba, da je treba ustanoviti Delavsko univerzo, finančno samostojen zavod, k| naj prevzame skrb za družbeno - ekonomsko, strokovno in poljuddnoznanstve. no Izobraževanje, pokazalo se Je, da so prebivalci z velikim zanimanjem sledili delu Delavske univerze, In so vseh pet predavanj; ki s0 do sedaj bila po terenih, z zanimanjem spremljali. Veliko zanimanje vlada tudi za večerno politično šolo, ki je začela delovati 12. septembra 1959, Obiskuje jo 30 slušateljev, ker za več ni prostora, čeprav se je priglasilo več ljudi. Razen tega je bil ustanovljen oddelek za izobraževanje odraslih, • čimer je omogočeno našim starejšim prebivalcem dopolnilno šolanje. • ObLO Hrastnik Je na predlog zborov vdllvcev sklenili, da ustanovi v brastnlški občini štiri stanovanjske skupnosti, ln sicer: Hrastnik-Rudnik spodnji del Hrastnika, Zidani most in Radeče. Volitve v svete stanovanjskih skupnosti so volivci izvršili že na svojih zborih ter Je bilo zanimanje volivcev za delo stanovanjskih skupnosti veliko Novi sveti stanovanjske skupno, stl so že napravili med prebivalci veliko anketo, na podlagi katere naj ljudje sami povedo, kaj naj začno v okviru poza-meznih terenov delati. Rezultati ankete so zelo pozitivni in j® največja želja naših občanov, da se prične z urejanjem naselja, otroških igrišč ln uslužnost-nlh servisov. Zanesljivo Je, da bodo s pomočjo prebivalstva Imele ustanovljene stanovanjske skupnosti boljše pogoje za uspešnejša delo. Tone Proseno TO GRE NA NASLOV MUSKIH Neki ltallj*n«kl ženski l'st P1*®1 »Največja nesramnost, večine moških je, da celo plešasti, treani*-veškt tipi pričakujejo, da mof* biti njihov* lena vedno vitka »n očarljive zunanjosti, medtem ko mož diši po tobaku |n vinu, ki R® pije kar na litre ne da bi se otiral na svojo debelost.« — Kakor vidite, so Italijanke proti moški® zelo pogumne. ..... I — CMOK (IZ STARIH ČASOV PO USTNEM IZROČILU ZAPISAL: AVGUST FABJANČIČ) »Dober dan, ljudje!« je pozdravil, ko Je vstopil. Sedel je na »tol ln razgrnil prazno vrečo prek kolen: »Sem mežnar lz Mohorja, pa -- -i • ■ Najboljši pri gostih so bili: Groznik, Trinkar in vratar — Debelak, pri domačih Ciglar, Kralj in Hauptman v obrambi, v napadu pa Kovač. — Sodil je odlično mednarodni sodnik Eriich. G. SPORAZUM OB NILU ROJSTVA TRBOVLJE: Marija DUŠAK, Hrastnik, hčerko; Polda SKRI-NAR, Dobovec, sina; Ana STR-NISNIK Zagorje, hčerko; Hilda MOZGON, Cemšenik. hčerko; Pavla LENART, Zagorje, sina: Julijana PFAJFAR, Trbovlje, sina; Jožefa KjMSTELIC, Trbovlje, sina; Olga SMRKOLJ Zagorje, hčerko; Angela JAVORNIK, Hrastnik, sina; Albina MREZAR. Radeče, sina; Ana SLADIC, Hrastnik, hčerko; Marija KOTNIK. Hrastnik, hčerko: Antonija BEVC Trbovlje — sina. BREŽICE: Marija KAJS, Stara vas 80, hčerko; Ana KRŽAN, Cun-drovec 8. sina: Ivana KELHER, CreŠnjice 19. hčerko; ZOFIJA ZLOBKO Pristava 11. hčerko; Neža SLAK Podgorje 59, sina: Mira BLA2EVIC. Sv. Križ 56, LRH, hčerko; Marija PASARIČ, Laduč 42, LRH. sina; Terezija JAZBEC Pod vrh 24, sina. POROKE TRBOVLJE: IVAN BORSTNER. ključavničar iz Trbovelj in KAROLINA GORJUP, frizerka lz Trbovelj. BREŽICE: MARTIN HALOZAH rudar lz Rosebery — Avstralija in JOŽEFA ČERNELČ, poljedelka iz Gornjega Lenarta 23. SMRTI TRBOVLJE: Helena ZORC, roj. Fakin lz Trbovelj, stara 77 let; Ivan Barovič iz Trbovelj, star 72 let; Jožef RAVNIKAR tz Trbovelj, star 70 let; Edvard MURN iz Ribnice, star 54 let. BREŽICE: Terezija ZOFIC. gospodinja lz Cimtka 5, stara 66 let; Karel URBIČ, železničar, upokojenec iz Dobove 8 b, star 67 let. KINO Kino »Delavski dom-« v Trbovljah: 11. in 12 novembra jug. film »Osma vrata« in franc, film »Noč in megla«; 13.—16. nov. sov. barvni film »Tihi Don« I. del; 17. — 19. nov. sov, barv. film »Tihi Don« II. del. Kino »Svoboda« — Trbovlje II«: 11. novembra ital. film »Krik«; 12. nov. francoski film »Obala v megli«; 13. — 16. nov. mehiški barvni film»Serenada v Mehiki«; 17. in 18. nov. franc, film »Dvigalo za morišče«; 19. in 20. nov. franc, film »Človek — zver«. MALI OGLASI Strojno mizarstvo Trbovlje sprejme obratnega električarja. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe z življenjepisom poslati na naslov: Strojno mizarstvo Trbovlje, Komisija za sprejemanje in odpovedovanje delovnega razmerja, pošta Trbovlje. Na hrano in stanovanje sprej. mem staro ženico z nekaj pokojnine, — Naslov v upravi lista. »Vespo« TIP 53, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Jožica Meke, Krška vas 41 pri Brežicah. v Prodam večje posestvo ali tudi posamezne parcele (stavbne, gozdne itd.). Na Izlakah. — Na. slov v upravi lista. gandni nastop v Hrastniku. Prejšnji teden so po triteden-Pred nabito polno dvorano ®*t*h P08aJanjlh podpisali spo-TVD Partizana so domačinom razum med ZAR in Sudanom o Hrastniškl namizno teniški 8hib »Kemičar« je na pobudo "Otnisije za namizni tenis pri _ . ______________ _____________ krajni zvezi za telesno vzgojo pokazali svoje znanje večkrat- nekaterlh problemih gospodar RADIO v Ljubljani organiziral propa- na državna prvaka, zakonca voda*Jwii AMD Trbovlje pred novimi nalogami skesa, sodelovanja in razdelitvi ~ a. INDIJSKE ENOTE NA MEJI Enote Indijske armade so prevzele stražarska mesta na indijskih mejah v Ladahu. Vojaške enote bodo nadzorovale tudi gradnjo strateške poti od Kardila do Leha, glavnega mesta Ladaha. Poročili poslušajte vsak dan ob 5.05 6.00, 7.00 , 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 17.00 ln 19.30 v radijskem dnevniku ter ob 22.00. »Naš Jedilnik« vsak delavnik ob 6.40. »Kmetijske nasvete« vsak delavnik ob 12.15. Oddajo »Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo« ob torkih. četrtkih in sobotah ob 14.35, ob nedeljah pa ob 12.00 in 14.15 Oddajo »Dobro Jutro, dragi poslušalci« (pester glasben; spored) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00, SREDA, 11. novembra 8.30 Od popevke do popevke; 9.00 Jezikovni pogovori (ponovitev); 9.40 Španija v pesmi; 11.25 Radijska šola za višjo stopnjo 153 avtomobilistov, motoristov o mopedistov se zbere vsak to-6k in petek v dvorani ObLO tbovlje, kjer Poteka te dni a3bolj množičen tečaj, kar jih j* bilo po osvoboditvi. Veliko Javilo tečajnikov Je gotovo do-/®z izrednega zanimanja za mo. °ri2acijo, ki vlada v naši do-B®‘- Prav to dejstvo je postavilo ,. Avto-moto društvo Trbov-.,e_ velike naloge, ki jih le-to rešiti na čim boljši ln ^Pešnejši način. c bežen pogled na oblskoval-1* tečaja nas precej preseneti, j -“i tu niso samo mladi fantih’ kot je bilo na prejšnjih te-ampak je sorazmerno j. fCeJ žensk in pa starejših mo-jJb, ki se pripravljajo na lz-. • ki bo potreben za vožnjo °Peda. Novi predpisi so nam-(e6 upoštevali, da mopedisti si-izni ne Potrebujejo normalnega morajo Pa pred komisijo ušlva pokazati določeno zna-Br*> Predvsem morajo poznati ^umetne predpise, v zadnjem tteSu, Je namreč nagl0 porastlo lluviIo nesreč, ki so jih zagre-nepoučeni vozniki mopedov. lv*dell smo, da bo tečaj kon-t>(ti če leto«, potem pa bodo iz-1 bejprej za voznike mope-^ t', Pozneje pa še za pridobitev 'n B vozniškega izpita. h elo avto-moto društva seve-m ni omejeno zgolj na prireja, v* tečajev Tl so »amo del 'o h ne8a dela, ki ga opravlja te uruitvo. škoda, da je delo k^umernbne organizacije otei-*no zaradi pomanjkanja fl-bj.^bib sredstev ln voznega Je j8- Nimajo niti toliko denarji 11 plačali prometni davek itr,Vsa vozila, zato Imajo regi-g6 la»o le eno vozilo. Avto, ki tofn, <®ruAtvu uporabljajo, je ne- Pm r*n 7a uienje-k 1 društvu se zavedajo, kak- l/ n*loge postavlja’ pred nje V ?e‘o razvit promet, zato lma-. načrtu tečale oz predava- nja za šolsko mladino. Ta llstem prometne vzgoje se je namreč drugod zelo dobro obnesel in je pokazal prav tako zelo dobre rezultate; predvsem se je zmanj. šalo število prometnih nesreč med mladino. Menimo, da prizadevanja društva presegajo društvene meje, zato ga je treba na vsak način podpreti v njegovem koristnem delu. V tej zvezi moramo omeniti trboveljsko občino, ki je dala brezplačno na razpolago avoje prostore in tako omogočila Izvedbo tako množičnega tečaja. Dldi OBVESTILO! Obveščamo cenjene odjemalce, da je na novo odprla mesnica Holešek, Novi dom 16, ki prodaja vse vrste svežega mesa kakor tudi mesne izdelke. — Cene konkurenčne! MESNA INDUSTRIJA KRIŽEVCI, SKLADIŠČE TRBOVLJE (ponovitev) — Dvojna zmaga na Anapurni; 11.55 Klavir v ritmu; 12.25 Pisanj zvoki z Dravskega polja; 12.45 Hammond orgle v ritmu; 13.30 Narodne za glas in harmoniko; 13.45 Havajski zvoki; 14.00 Poje zbor RTV Zagreb- 15.40 No-Voet na knjižni polici — Karel Grabelšek; Most; 17.10 Sestanek ob petih; 18.20 Potpourri za zabavo; 20.00 Revija zabavne glasbe. Četrtek, iz. novembra 8.05 valčka do caiypsa; 9.45 Pet pevcev — pet popevk; 10.30 Vedri zvoki; 11.30 Odddaja za cicibane; 12.00 Trio Avgusta Stanka; 12.40 Pesmi raznih narodov; 13.30 Od tu in tam; 15 40 S knjižnega trga; 16.30 Znani pevci — priljubljene popevke; 17.10 Slovenske pesmi poje Mariborski komorni zbor p. v. Rajka Sikoška; 18.00 Turistična oddaja; 18.45 Radijska univerza — Karel Dobovišek- Ogenj v službi človeka; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi ;n napevov PETEK, 13. novembra 8.05 Trije zbori »Svobod«; 0.45 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 11.30 Družina in dom; 11.45 Poje Zenski vokalni kvartet; 12.00 Ansambel Mojmira Sepeta; 13.30 Igra Mariborski instrumentalni ansambel, poje baritonist Miro Gregorin; 13 50 Nekaj domačih polk in valčkov; 14.25 Radijska šola za nižjo stopnjo: Zgodba o Belku, mleku, cesti in še kaj; 15.40 Iz svetovne književnosti — Prem Chand: Mrtvaški vrt; 17.10 Razgovori z volivci; 18.00 Človek in zdravje; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanje-polittčni pregled. SOBOTA, 11. novembra 8.35 S popevkami naokrog; 9.30 Poje zbor Tine Rožanc p. v Franca Pregarja; 9.45 Virtuoz na harmoniki Bob Splder; 11.00 Plesne melodije; 11.50 Emil Adamič: Svatovske; 12.25 Domači napevi izpod zelenga Pohorja; 12.45 Kvartete Skrjanček; 13.30 Igra pihalni orkester Ljudske milice p. v. Rudolfa Stariča: 14.25 Zanimivosti iz znanosti In tehnike; 15.40 Na platnu smo videli; 16.30 Za prijetno popoldne; 17.io Melodije za vas; 18.00 Jezikovni pogovori; 20.00 Pokaži, kaj znaš. NEDELJA, 15. novembra 8.00s Mladinska radijska igra — Volkov: Čarovnik iz Oza (ponovitev); 9.00 Od melodije do melodije: 10.Oo Se pomnite, tovariši . . .; 10.30 Drobne pesmi velikih mojstrov; 11.30 Zdravko Stefančič: Mesto med včeraj in danes (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.45 Lahek koncert za podeželje; 15.15 Rezervirano za prenos mednarodne nogometne tekme Grčija : Jugoslavija lz Aten; 18.30 Nikolaj Rimski-Korsakov; Zlati petelinček, simfonična suita; 20.05 Revi-Ja zabavne glasbe. PONEDELJEK, 16. novembra 8.05 V ljudskem tonu; 8.40 Umetne in narodne pesmi poje mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja p. v. Egona Kuneja; 19.2o Ritem današnjih dni; 11.05 Radijska Sola za srednjo stopnjo; Dvignimo zastor; 12.00 Narodne poje Tone Petrovčič. na harmoniko spremlja Avgust Stanko; 12.25 Kvintet Jožeta Kampiča; 13.30 »Vrh planin« (polke ln valčki Slavka Avsenika); 14.05 Mednarodne koračnice; 14.25 Radijska Sola za višjo stopnjo; Naskok na samo nebo; 15.40 Listi iz domače književnosti: Fran Albreht sedem- desetletnik; 18.00 Radijska univerza — Prof. Oleg Mandič: Krščanstvo; 18.15 Poje Slovenski oktet; 20.45 Kulturna tribuna. TOREK, 17. novembra 8.35 Veliki plesni orkestri; 10.10 Iz arhiva zabavne glasbe; 11.30 Oddaja za otroke; 12.25 Igra pihalni orkester JLA: 12.45 Zbor Slovenske filharmonije v radij- skem studiu; 14.10 Kvintet Nike Štritof ob spremljavi Štirih fantov; 14.25 Zanimivosti iz znanosti in tehnike; 15.40 Naši poslušalci na tujem — Vera Prus; Velemestni živžav; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.10 Razgovor z volivci; 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih; 20.00 Črnske duhovne pesmi poje zbor Graham Jackson. Zbirajte zgodovinsko gradivo Noveustanovljeni inštitut za zgodovina delavskega gibanja na Slovenskem nadaljuje delo, ki ga je začel Muzej narodne osvoboditve LRS v Ljubljani, ki je letos izdal 1. knjigo II. dela »Zbornika fotografskih dokumentov o boju KPS«. V letu 1960 namerava izdati I. del tega zbornika, ki bo zajemal delavsko gibanje in dejavnost Komunistične partije v Sloveniji od začetkov delavskega gibanja pri nas (1. 1871) do leta 1941. V njem bodo objavljene vse pomembnejše fotografije, pa tudi faksimili letakov, časopisov, članskih kart itd., ki jih je doslej zbral in hranil Zgodovinski arhiv CK ZKS, ki se je vključil v inštitut. Muzej narodne osvoboditve LRS, ki se je prav tako vključil v novoustanovljeni inštitut, bo v letu 1960 izdal 2. knjigo II. dela zgoraj imenovanega zbornika, ki bo zajemala razdobje narodnoosvobodilnega boja od novembra 1942 do septembra 1943. V želji, da bi bilo objavljeno fotografsko-dokumen-tarno gradivo čimpopolnejše in čimvemejši odraz naše revolucionarne preteklosti, sc obračamo na vse tiste, ki so v tem gibanju sodelovali in še hranijo tako gradivo, da ga izroče za objavo in s tem pripomorejo k izpolnitvi naš«; velike naloge. Dolžnost nas vseh je, da ohranimo potomcem to gradivo s tem, da ga objavimo v reprezentativni knjigi, ki naj bo obenem našim šolam prepotreben učni pripomoček za vzgojo mladine, tujemu svetu pa naj v dostojni obliki predstavi naš boj za socializem in njegov prispevek k mednarodnemu socialističnemu gibanju. Letošnja akcija ob 40-letnici KPJ in SKOJ je pokazala, da hranijo ljudje še mnogo dragocenega zgodovinskega gradiva, zato se ponovno obračamo na vse, ki tako gradivo še imajo, da nam ga proti nagradi odstopijo ali pa posodijo za presiikanje. Prosimo jih tudi. da nam hkrati s fotografijami pošljejo ustrezne podatke, to je, da kratko opišejo dogodek, ki ga fotografija predstavlja, posamezne pomembne osebe ali skupine, ki so na fotografiji, in točen čas dogodka ter podatke o avtorju fotografije, v kolikor je poznan, da bi z navedbo avtorja fotografije podkrepili njeno avtentičnost. Obenem pozivamo tudi vse fotografe (poklicne in amaterje), ki so v predvojnem obdobju spremljali naše napredno gibanje in posamezne dogodke v njem ter take posnetke še hranijo, da nam to sporoče. ker je večina gradiva že zbranega in se obe knjigi pripravljata za izdajo, prosimo, *a nam fotografije in pojasnila k njim sporočite čimprej, vsekakor pa do 1. januarja 1960, da bi kakšna pomembna fotografija ne ostala neobjavljena. Vse fotografije in sporočila, ki se nanašajo na obdobje do leta« 1941, pošljite na naslov: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja na Slovenskem, Ljubljana, Trg revolucije št. 1, ali na telefon št. 23-571, interna 23, vse tiste, ki spadajo v obdobje narodnoosvobodilnega boja pa na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS, Ljubljana, Celovška cesta št. 23, telefon št. 20-393. NAŠ REPORTER SE OGLAŠA IZ GORSKEGA K0T0RA Tu kota 905! Ste slišali za razburljivo akcijo OZNE na koti 9057 In uganit«, kdaj bo tneg? Dve vprašanji, ki postajata to prečudno delniško Jesen, ki proti običaju skopari z dežjem, a zato bogateje vrača z mrazom in vetrovi, dva skoro stalna spremljevalca delniškega mladega in starega občana. Povsod najdeta mesto: ali na potepih po dolgi magistrali ali krlvu-IJastjh medpotah, ali v tradicionalnih gostilnicah, kjer preostaja le vedno dovolj mirnega prostora za besedovanje. Čeprav te nekaj dni ne srečujemo več tradicionalnega rumenega TAMA In sivega »Pionirja« filmske ekipe lz Zagreba, Je kota 905 še vedno na vrhu delniških aktualnih pogovorov. Gre za najnovejši film zagrebškega JADRAN FILMA, s katerim obeta, ta zadnje čase prav gotovo najkvalitetnejša Jugoslovanska filmska hiša, nastop v Pulju 1960. Četudi do kraja napeta filmska zgodba pri prebivalcih tega mrzlega mesta Gorskega Kotorja prav gotovo vsaj za zdaj ne bi našla toliko zanimanja ln toliko prostora za pogovore, če se njen režiser Mate Relja ne bi odločil, da b0 zunanje posnetke realiziral prav v neposredni bllllnl Delnic, tam okoli čudovitega Drgo-malja. kjer so septembra stekle filmske kamere. »Kota 005«, kt pripoveduje o neki drzni akciji OZNE v prvem letu svobode, bo po prvih poročilih vnanje razburljiv kakor tudi psihološko dovršen film, brez kakršnih koli vzorov, po vsem sodeč dober prikaz vseh velikih podvigov in nevarnosti, katerim so bili tiste čase izpostavljeni organi OZNE. Režiser Relja izjavlja, da bo to Jugoslov. film, z Jugoslovanskimi Igralci. V filmsko ekipo »Kote« mu Je uspelo vključiti vrsto znanih imen lz dosedanjih Jugoslovanskih filmov. Tako se bomo na »špici« filma srečali z imeni Igralcev Duška Bulajiča, Hermine Plpinič, Staneta Potokarja, Milana Miloševiča, Milana Srdoča, Stojana Araddželovlča, Illje Džuvalekovskega, Pavia Vujastča In Duška Jančljevlča. Scenarist Je Miljutin Jankovič, snemalec Tomislav Plnter. glasbo bo prispeval Danilo Danev, stol režiserjevega pomočnika pa Je pripadel Krsti Patenjt. Vsakodnevni obiski filmske ekipe v septembru so vzrok, da Delničani s ponosom, a hkrati tudi z mnogimi dobrimi obeti pričakujejo premiero »Kote«. Kajti z njo sl — ne brez osnove — obetajo še večjo popularizacijo že tako ali tako znanih prlrodntb lepot, katerim poslednji čas posvečajo vse večjo ln večjo pozornost. Čedalje pogosteje oportuno ugotavljajo, da Je vsak kos te njihove prečudovite, razvalovane zemlje, kos lepote zase, omamna pijača, ki sl Je sredi hrupne vsakdanjosti tako zaželi domač ali tuj gost. Vedo. da semkaj žele srca smučarjev, ki so kdaj koli okusili blišč omamnih smučišč, Vedo. da morajo vse to še bolj izkoristiti. In tako so vam takoj na voljo tudi vsi njihovi številni »turistični načrti«. Izdelan je dvajsetletni plan turističnega razvoja. Bizu dve milijardi dinarjev nameravajo potrošiti za hotelske objekte. Adaptirali bodo hotel, »Bisnjak« Lovski dom in »Petekovac« v Delnicah, zatem hotela v Fužinah. V Delnicah bodo zastavili hotel A kategorije s sto ležišči in depandanso * še 200 ležišči, hkrati pa imajo v načrtu še izgradnjo hotela ob Jezeru BAJER in ob »Omleti inskem Jezeru« v Fužinah oziroma Lokvah. Mimo tega pa predvidevajo še vrsto manjših hotelov ali weekend hišic v Brodu na Kolpi, Mrkopolju ln Risnjaku. Delnice, naj bi turistično živele skozi vse leto. Zares težko pa se je odločiti, katera njihova podoba Je lepša; zelena poletna ali bela zimska, ki Se je minula leta že zgodaj začela. Gotovo imata obe tisoč čarov in sta Delniča-nom vsaka ob svojem času enako pri srcu. Zato tudi že zdaj razgovori o snegu ln presenečanje nad svojeglavo jesenjo. Kajti za belega gosta je tu sredi Gorskega Kotorja že vse pripravljeno: pokrpane navpične strehe, bogate skladovnice polen ob vsaki hjši ln ljudje, ki sta Jim strupen mraz In zameti snega prešla v kri in Jim nikoli ne moreta prav do živega. Jano Koprivc Sefi mi V v «. iM 4 S .SB s> 41. — Vso pot domov Je bil Blaž Židane volje. In‘kaj bi ne bil? V žepu Je stiskal toliko denarja, kot že ne pomni. Sonce Je pripekalo in v Blažu se Je oglasila tako silna žeja, da Je stopil v prvo krčmo, ki mu Je prlžla na pot. Široko se je razkoračil sredi Izbe ln zavpili »Hejo, Jera, vina gor!« Pri tem Je vrgel srebrnik po mizi, da je zažven-ketalo. Jera je brž postavila steklenico na ml so, saj je vedela, da bo danes dober dan, ko Ima Blaž denar 42. — Voznik Urh, ki Je sedel pri svoji žganjicl. Je brž primaknil stol. Ko povpraša Blaža, od kod mu spet denar, ta možato: »To so ml plačali za rokovnjaške glave!« Tujec, ki Je stal pri točilni mizi, se Je strahoma obrnil. Toda na pol pijanemu Mocolu ta pogled ni dosti povedal. Kmetje, ki so prihajali v gostilno, so se gnetli okoli Moaolove mize, kjer so Je polivalo rln« 43. — Ko Blaž pogleda Po sobi ln vidi, da tujca ni več, povpraša sosede, kdo da je bil. »I, menda brdski pisar. Bojce je prižel ponj!« To je Blažu pognalo kri v glavo: »Kaj, Boječ? Pisar? Pa m| ne poveste, hudiči! Dva rokovnjača bi imeli zdaj v pesti. Na Kolovec grem takoj!« — Rekšl odide Iz gostilne. Takoj ta njim se je lasa bile odtrgala senca In mu sled Us. «#■ m,,, r ■ % Mm : .S 44. — Na razpotju se vzdignejo Iz grmovja že štiri sence in Blaž spozna, da je v zasedi. Bliskoma potegne plpec iz žepa in začne z njim suvati okrog sebe. Nekdo se zaleti vanj, da pade, in že ga osem pesti pritiska ob tla. Bojee pobere težak kol ln ga zavihti nad Mozolom: »Čakaj, duša ti pijanska! Da boš vedel rokovnjače tožiti!« in ga mahne po glavi. Rokovnjači ga vržejo v jarek, le prej pa mu Tomaž odreže desno roko, »da Je bo sodniku Gavrlču nesel za spomin* VSI DIHAMO STRUP 1 VELIKANSKE MNOŽINE PRAHU IN PLINOV V ZRAKU RESNO OGROŽAJO ŽIVLJENJE V ŠTEVILNIH PREDEUH ZEMLJE — TUDI MI NISMO IZVZETI g3£ IST to k, bodo zadržale večino prahu! Cesto beremo in govorimo o nevarnostih, ki jih prinaša radioaktivnost v zraku zaradi atomskih eksplozij. Pri tem pa pozabljamo, da so zaenkrat velike množine prahu in strupenih plinov, ki jih oddaja v zrak industrija, denimo livarne, jeklarne, kemične tovarne, parni kotli, koksarne pa profnetna sredstva, ladijski stroji, lokomotive, avtomobili in nešteti drugi izvori, mnogo bolj nevarne. Mednarodni predpisi dovoljujejo, da sme biti v stanovanjskih okoliših največ 50 prašnih delcev v M9 zraka, v industrijskih pa največ 300. Meritve kažejo, da jih je v Essenu 12.000, v Dortmundu 19.000, na Jesenicah 3.200, v Trbovljah do 1.700! Množino prahu, ki pade letno na tla v Zahodni Nemčiji, cenijo na 10 milijonov ton in samo v Berlinu pade dnevno 1000 ton prahu. To seveda ni brez posledic. Časopisi pišejo o katastrofah; Leta 1948 je izbruhnila v industrijskem 'mestecu Donora v ameriški državi Pennsylvaniji panika. Tisoči ljudi so tavali po cestah se dušili in kašljali. 120 so jih odpeljali v bolnišnico 20 pa jih je umrlo, 5890 jih je zbolelo, 1440 pa kazalo znake resne zastrupitve. Vzrok: megla pomešana s prahom in plini... Decembra 1952 se je spustila ned London gosta megla, pomešana s prahom in plini. Od GOSPODINJSKI NASVETI Barve na preprogi spet poživimo, če jo posipljemo s soljo in jo, ko opazimo učinek, stepemo in okrtačimo. Če se na preprogah robovi vihajo, jih namažemo na spodnji strani z lepilom. Lahko tudi robove zvečer ovlažimo in obtežimo. Okajene in umazane strope lepo osnažimo s svežim, toplim kruhom. Preden pečemo ribe, jih namočimo v mleko. Mnogo okusnejše bodo. Mesne omake bomo zboljšale, če kuhamo v njih večjo temno skorjo črnega kruha, ki jo lahko poprej nastrgamo. Perutnino bomo hitro osna-ille, če jo za nekaj minut položimo v vodo, v kateri smo kuhale žlico sode. 7. do 13. decembra so našteli 2484 smrtnih primerov, kar je za 1730 nad povprečjem. Katastrofe se pozabijo, zdravniške statistike pa vendar kažejo grozljive podatke: v za-hodnonemškem Oberhausenu je 15 odstotkov otrok rahitičnih in 58 odstotkov jih ima premalo hemoglobina. Očesnih vnetij je tam še enkrat toliko kot drugod. Na Jesenicah so morali posekati 20 ha uničenega gozda! V ZDA je naraslo število primerov pljučnega raka v 25 ‘letih za 400 odstotkov! In vendar lahko s primernimi ukrepi temeljito očistimo zrak... V Hannovru so namestili v Kalorični elektrarni pet električnih filtrov, ki prepuščajo le okoli 1/2 m’ prahu dnevno, prej pa ga je bilo 60 do 80 m9. Čistilne naprave v ameriškem Los Angelesu ujamejo dnevno preko 1000 ton prahu! Čistilne naprave v elektrarni Thorpe Mash v Angliji zadrže vsako uro 12 ton prahu! Preprosta polivalna naprava pri drobljenju rude na Jesenicah Vse to seveda stane. V nekaj letih so izdali za čistilne naprave v Detroitu 9, v Los Angelesu 13.5 v Philadeliphiji 24 in v Pittsburgu celo 638 milijard dinarjev! In pri nas? Soštanjska elektrarna ima res dimnik in Lur-gur čistilne naprave, zagrebška elektrarna bo dala 43 milijonov za čistilne naprave sistema Van Tonengen... In vendar ali ni vse to mnogo, mnogo premalo? mt V primeru PRESENETLJIVI NAČRTI SOVJETSKIH ZNANSTVENIKOV V kratkem na Luni kozmični laboratorij Spomladi menda prva raketa s posadko Prof. Judin, član moskovskega astronomskega inštituta, je izjavil: -Del Lune, ki nam je bila do sedaj neznana, predstavlja gorati predel, toda višine niso enake, kot je razvidno na osnovi različnih tonov«. Profesor je analiziral fotografije in zaključil, da so na tej strani Lune le redka »morja« in še ta so osredotočena na levi strani, kar je v velikem nasprotju z vidno Lunino plastjo, kjer so morja zelo številna. Sovjetski strokovnjak je dodal, da sedaj lahko pričakujemo nov še važnejši podvig: postavitev pravega kozmičnega laboratorija na Luno. To bodo lahko uresničili že v bližnji prihodnosti in ta kozmični laboratorij bo lahko prenašal na Zemljo podrobne slike Lune. Iz ameriških virov pa prihajajo druge presenetljive vesti o sovjetskih načrtih. Tako piše ameriški list »Rookets and nrU ssties«, da se SZ pripravlja, da bo poslala dva moža ali dve ženski proti Luni in to že prihodnjo spomlad. Revija citira izjave sovjetskih znanstvenikov Fedorova in Blagonravova, ki pravita, da je SZ pripravila dinamičen program, po katerem ne bi preveč pazili na človeška življenja. Po tem programu bi dva Človeka bila že proti koncu leta na poti okoli Zemlje in štiri tedne pozneje bi poslali novo posadko okoli Lune. Ta posadka bj bila opremljena s tedekamero in naj bi dvakrat obkrožila Lu.io. Končno naj bi aprila poslali posadko na Luno. Nevarnost za te astronavte bi bila zelo velika, vendar ni izključeno, da bi vse v redu delovalo in da bi jih bilo mogoče rešiti septembra ali oktobra s pomočjo rakete opremljene z robotom, ki bi služil za povratek na zemljo. Po istih izjavah razpolaga SZ z 200 možmi člani posadk, ki so vsi dobro' izurjeni. Po zaključku oba sovjetska znanstvenika predvidevata naslednji nadaljnj načrt raziskovanj: 1961. izstrelitev raket proti Jupitru in Merkurju, nekaj kasneje izstrelitev vesoljne ladje s posadko (od dveh do 6 oseb) proti Marsu in Veneri in končno potovanja s »križarkami«, na katerih bi bilo do sto ljudi. Ravnatelj skupine za proučevanje . planetov astronomske opazovalnice pri Leningradu Aleksander Markov pa je obrazložil vzroke, zaradi katerih sta obe plati Lune tako različni. Med skrito in zakrito Lunino stranjo obstajajo namreč velike temperaturne razlike, do katerih prihaja med sončnimi mrki, ki so v daljšem razdobju povzročile hujše razpoke na vidnem delu. Te razpoke so razlog za velike depresije, ki jih nazivamo »morja«, v katerih pa seveda ni vode. Poleg tega seveda skriti del Lune ni zaščiten z Zemljo, ki služi kot nekak ščit in privlačuje meteorje tako da padajo na to stran v manjših količinah. Končno vpliva tudi zemeljska privlačnost, ki povzroča nekako notranjo -plimo« in »oseko«, kar vpliva v večji meri na vidni predel. Vsi ti trije faktorji so vplivali, da so »morja« na vidnem delu številnejša. V členku, ki ga je objavilo glasilo sindikatov »Trud«, piše znanstvenik Andrej Kassatkin, ki je sodeloval v »delovni skupini«, ki neposredno izvaja program osvojevanja vsemirja. V članku pravi, de potrjuje uspešna fotografija Lune možnost televizijskih prenosov v vesolju. Slike in rezultate drugih raziskovanj je Lunik III. sporočil v enem samem radijskem prenosu, kar se je prvič zgodilo in torej z minimalno porabo električne energije. Iz filmskepa albuma FLUORESCENČNI OTROŠKI VOZIČKI Neka tovarna v Tokiu je začela Izdelovati otroSlte vozičke, ki imajo na zunanjih straneh fluorescenčno prevleko In se ponoči svetijo. Tl otroški vozički naj opozarjajo šoferje, da preprečijo trčenje vozil in s tem nesrečo. SAMO Z DOVOLJENJEM ZAKONSKE 2ENE Na Siciliji ne smejo slikarji sprejemati v svojih ateljejih ženskih modelov niti tedaj, če so ti modeli oblečeni. Izjeme »e dovoljujejo samo tedaj, če prlloie prošnji pismene dovoljenje svoje žene. — Siclltjanke drže torej svoje može hudo »na kratko«. IVICA PAJER ZNANI DOMAČI FILMSKI IGRALEC OD TU IN TAM SKUPIL JO JE Neka zavarovalna družba je nekemu mlademu možu, ki se je prj poklicnem delu ponesrečil, štiri leta plačevala nezgodno rento. Nekega dne pa Je zavarovalna družba izplačilo rente mlademu možu ustavila. Ko mu je poslala zadevno odločbo, JI je priložila izrezek Iz nekega časopisa, kjer je bil ta mladi rentnlk naslikan v zelo ponosni drži: pod njegovo sliko pa je bilo naslednic besedilo: »Srednji napadalec I. I. le bil tisti, ki je s svojimi odličnimi napadi dosegel, da je nogometno moštvo odneslo tako sijajno zmago.« — Za rentnike Je gojitev športa priporočljiva samo do določene mere... V ČEM SE OBE RAZLIKUJETA Iz nekega avstrijskega časnika povzemamo vprašanje, kako je mogoče takoj spoznati, ali je kakšna ženska Angležinja ali Avstrijka. Časnik Je prinesel tudi rešitev tega vprašanja ter pravi: »Dajte obe pomivati kuhinjsko posodo. Tista, ki pri pomivanju ne bo cela, je Angležinja!« DO SMRTI BO ZASTONJ PIL Neki Solnograjčan, star 77 let, že od leta 1899 obiskuje neko krčmo v svojem mestu. Dnevno je spil v tej gostilnici po 4 vrčke piva. Teh se Je sedaj nabralo približno 85.000. Gostilničar se je z-kazal velikodušnega proti temu zvestemu gostu na ta način, da bo mož svojo dnevno porcijo piva lahko spil pri njem zastonj. — Verjetno je ta mož ob tej veseli novici vzdihnil: »Skoda, da nisem mlajši!« CIVILIZIRAN PAPAGAJ V londonskem časniku »Times« Je bil letos oblavljen med drugim naslednji inserat: »Pet let starega papagaja oddamo v dobre roke. Zelo pametna žival, z odličnim nastopom in izbrano govorico: govori oxfordsko angleščino.« NOBENA NE KUHA TAKO DOBRO V Birminghamu v ZDA Je Wll-11 am Oliver žarel od veselja, ko je sodišče njegovo ženo, ki Je dobila dve leti zapora, ker Je možu v jed vsipala mišnico, na njegovo prošnjo pogojno Izpustila Iz Ječe. — »Hudo sem Jo pogrešal,« je pojasnjeval ta mož. »kajti nihče ne zna tako dobro kuhati kot onat« nesreče NADALJEVANJE IN KONEC Advokat Je nalahno potrkal na vrata. Ivett se je prebudila. Ko Je odprla vrata. Je bila nekoliko presenečena. In Gobilo se ni počutil najbolj prijetno. — Kaj vi ne spite? — ga Je vprašala in prišla k njemu. Stisnil Jo Je k sebi... Cez nekaj časa je Gobilo sedel na kraju postelje, na kateri Je ležala Ivett. Vprašala Je: — Ste mnogo mislili na to? ... — Ne, sploh nisem mislil na to — se Je branil Gobilo — Dobro, že prav: Jaz sem — ves čas sem mislila na to. Doyen advokatov je obvestil Gobila, da Je proti vložena obtožba, zaradi zvez z glavno pričo - Gastonom. Ta večer je Gobilo spet odšel v hotel, k Ivett Nje ni Mio v sobh Čakal je, sedeč ob oknu Potem jo je opazil z nekim mladem čem, ki jo je držal okrog pasu. Toda v sobo je pnSla sama. Videla Je, da njen ključ ne visi na tabli, pa je mladeniču dala znamenje, naj ne hodi z njo v sobo. Ko Je prišla v sobo, je reklji GobUu:^ nlsem "pričakovala ... Vendar ji je bilo všeč, da se tako močno zanima zanjo. Vprašala ga Je, če jte ”a tem da bi mu povedala svojo preteklost. Bila Je pripravljena, se mu izpovedati. Gledal Jo Je. Dobro Je vedel, kako je z njo In kaj se Je zgodilo. — Mamila? — ji Je rekel. Ona ga je začudeno vprašala: Dva0dtr1k?atV?o? je močno udaril. Začela Je tekati. Useknila se Je v umazan robec kot takrat v njegovem uradu. Zatem je vzela v roko torbo, vzela iz nje prgišče, ki ga je dala v kat — °Ne>jemljem mamila, marveč jih samo viodatem. K»t vl-Hiš, ti lahko plačam obrambo. Gobilo je postoe1- Začel «1e trgat-bele zavitke, v katerih Je bil bel prah in se naglih kora »dpravh vzkliknila Ivett. To Je velika vrednost, to !f za^eV kt°zVapora - Je odvrnil Gobilo. Ko se Je vrni] nazaj v sobo JI je rekel, da se mora zadovoljiti z denarjem, lili ea daje Nekaj časa je pomišljala, nato pa rekla: - Andrču želim... dobro, toda v tem primeru tl bom morala ostati zvesta. NI ga razumela, ko Ji je rekel, da ne mor zahtevati od nje tolikšne žrtve. Objela ga Je, on pa Je prav ta oklenil svoje roke okrog njenega pasu. . T-m ,n ie Kasneje je Gobilo našel ivetti novo stanovanje. Tam Jo J obiskal Mazettl mladenič s katerim se Je spoznala na ulici. Ri U Iran ko zvedel, da jo Gobilo vzdržuje. Ona je ugo-“rlila - On me ljudi in lahko počnem, kar hočem. Nato mu je povedala, da mu Je pravila o fantih, ki jih je Imela, samo imen mu ni povedala, in da lahko vidi, kako drag ji jc* M zrtti j” p^itočIL in Ivett je bila očarana, ko je videla njegovo ljubosumnost j | Gobilo Je Ivett našel služkinjo, mla- do, favno tako razposajeno, kot je bila Ivett. Mazett, pa je želel, da bi se preselila k njemu. Njega je imela rada, “' hotela zapustiti advokata. Zdaj Je imela že posebno staI*°van.j ln advokatova žena se je sprijaznila s svojo usodo, mirno in dostojanstvo® ^ naslova novega stanovanja Mazrttiju. Zdaj Je advokat prihajal Se pogosteje In posedali so v troje: ra, Iv<š in služkinja, ki jo Je ona močno vzljubila. Zdaj je Ivett bolj spoznavala, da Ima advokata resnično raaa- u. ,e Advokat se Je moral vedno skrivati pred Morettijem, hi J hotel nalti novo Ivettlno stanovanje. Ko Je nekega dne prtse sprt v njeno slSnovanje, ga je služkinja Počakala s prstom na ustih. Ivett Je še spala. Zvedel te, da je Ive«.“^šrečna da Vstopil Je v njeno sobo. Prebudil Jo Je. Bila je srečna a se ni Jezil. A Gobilo Je bil Izredno vesel. Dejal ji Je, da jo b odvedel v hribe, kjer bo uživala zimske lepote Odkar je zvedel, da bo oče, je bil še bolj pozoren, vsak aa Ji je pošiljal cvetje, toda zdaj mu Je bilo tudi W Jevega zasledovanja. Nekega dne ga Je ustavil, da bi mu t« povedal. Mladenič ga je Ironično gledal. Gobilo mu Je prepo veda] vsakršno snidenje z Ivett. Advokat le Ivett odpeljal v neko trgovino, kjer ji Je kupi' potrebščine L zimski šport. Bila je zlovoljna ta tako vesela, da je kupila celo služkinji darilo. Zvečer je Gobilo ni našel doma. Služkinja mu Je priznala, da Je ivett nekam o-dšla, br ko ie odšel iz trgovine. Dejala Je še, da se bo kmalu vrnila. Advokat Je ni več poslušal. Kot bi trenil, Je bil Pr‘ko™t!l' lu policije. Dal mu Je Ivettlno ime. Povedal mu Je tudi številk« svojega telefona. Ko je odhajal iz policijskega urada, ga Je u SfctT G o spLl" Gobi"o 1 'umorili so Jo pred dobro uro. Na pomolu GaVpomol Gavd? Saj tam Je hotel, kjer stanuje Mazettit GobUo je odhitel tja. Uslužbenec, ki ga Je poznal, ga Je odvedel sobo” ivett je ležala na postelji, oblita s krvjo. - Ni hotela, da živi z njim — Je rekel komisar. — To mi Je sam rekel. ln JLrl je kartonski zabojček, v katerem Je bil Pulover, tisti pulover, ki ga Je kupil Ivetti. Hotela je, da Ima tudi Ma-zetti tak pulover ... PRIZOR IZ ITALIJANSKEGA FILMA ČISTILCI ČEVLJEV V Električna energija iz morja PRIHODNJE LETO BOSTA PLIN IN OSEKA 2E DAJALI FRANCIJI ELEKTRIČNO ENERGIJO Ze pol stoletja proučujejo znanstveniki In tehniki nekaterih dežel možnosti za izkoriščanje pleme itv oseke za pridobivanje električne energije. Poskusov je bilo precej, zlasti v ZIDA, vendar niso uspeli, zato »o se evropske dežele hale visokih stroškov za graditev potrebnih jezov. Razen tega sta bila premog in pa nafta iz Bližnjega vzhoda sorazmerno poceni. Zato so strokovnjaki električne centrale na »morski« pogon že vnaprej imeli za nerentabilne. V minulih petdesetih letih se je na svetu spremenilo marsikaj. Premog ni več tako poceni, naftni vrelci na Bližnjem vzhodu pa eo začel; usihati. V tem položaju se je prva znaSD Franclja. Po naročilu »Francoske elektrike« so tehniki in znanstveniki delali petnajst 'et Proučevali so predvsem pumo in oseko v zalivu St. Malo. Ugotavljali so njuno razliko v zveri z luninimi menami in * položajem sonca. Tako zdaj Francozi gradijo v omenjenem zalivu prve naprave. Centrala, ki: jo gradijo v predoru pod kilometer široko reko, bo začela obratovati že prihodnje leto, pri polni obremenitvi pa bo dajala 800 milijonov kilovatnih ur električna energije na leto. Ko bodo uresničil! to prvo zamisel, bodo začeli graditi še eno tako centralo med dvema otokoma hi zv Mont St. Michaela v Rokav-skem prelivu. Obe električn’ centrali bosta dajali polovico električne energije, ki jo tdsj porabi Francija (nad 20 milijard kilovatnih ur na leto). Na kraju, kjer se reka zoži na 700 metrov, gradijo v predoru 15 metrov visoko ln 40 metrov Široko dvorano. V njej bodo dinamo stroji, zraven pa skupine generatorjev in turbin ter delavnice za popravila. Ker se bodo turbine lahko vrtele v obe smeri — to je značilnost nove centrale — j-ih bosta poganjali plima in oseka. S tem bodo zagotovili redno proizvodnjo električnega toka. Razlika med plimo In oseko znaša 10 do 13 metrov. Dovodni ka- nali za vodo bodo globoki »8.S metrov, turbine pa so že P°' stavljene dobrih pet metro? nad rečnim dnom. Prihodnje leto bo začele obra' tovatl osem skupin turbin in generatorjev, nadaljnji dve Pa bosta dajali električno energij0 najkasneje leta 1963. Stroški 7* graditev te prve centrale *n8' šajo blizu 2 milijardi franko?' vendar menijo strokovnjaki, se bodo tl izdatki kmalu povr' ni M, ker bodo po zaslugi no?* centrale prihranili premog, k bi ga porabili za proizvodni0 milijarde kilovatnih ur.____„ KLASIČNA GODBA V Brlxhamu ,v Angliji, so 0 mestnem občinskem uradu po d«, gem preudarjanju dovolili »'J. ondotnl kavarni, da sme v *v Jem lokalu postaviti glasbeni a jem lokalu postaviti giasocm - , tomat. Ta glasbena skrinja pa »"L po dovoljenju mestnih ocen’ igrati samo klasična dela } ROMAN V NADALJEVANJIH j Skrivnost o dveh bratov »Thomas!« »Mylord!« Služabnik je z napetim obrazom, ki ni bil nič kaj prikupen, čakal na naročilo, mčdtem ko je bledičen mož za pisalno mizo sortiral šop bankovcev. V stari jekleni omari, iz katere jih je vzel, so ležali povsod križem kražem bankovci in kuponi. »Thomas!« je raztreseno zaklical še enkrat. »Mylord!« »Vtaknite denar v tistile ovitek! Ne-ne v tisti! JoJ, kako ste nerodni! V sivi ovitek! Je naslov napisan?« »Da, mylord!« »Zalepite ovitek in ga od pošljite priporočeno! — Kje je Richard? Je v svoji sobi?« »Ne, mylord. Pred kakšno uro je odšel.« Harry Alford, po vrsti osemnajsti grof Harry Chelford, je vzdihnil. NI še bil trideset let star in je imel fin, bledikast obraz izobraženca ter močno črne lase, ki so bledičnost njegovega obraza še bolj podčrtavale. Knjižnica, v kateri je delal, je bil nenavadno visok prostor z galerijo na treh straneh, iz katerega so v kotu držale polžaste stopnice v višje nadstropje. Od stropa do tal je bil vsak kvadratni palec sten pokrit z knjižnimi policami, izvzemši prostor nad mogočnim, odprtim kaminom, nad katerim je na steni visela v naravni velikosti slika čudovito lepe ženske. Vsakdo, ki bi moža videl, bi si bil že po nekaj trenutkih na jasnem, da Je bila ta lepotica njegova mati: prav tako fin obraz, prav taki črni lasje in temne oči. Ker je bil lady Chelford splošno znana, je bila njena svoje-6asna tragična smrt velika senzacija. Harry Alford je za hip pogledal podobo te ženske. Zdelo se mu Je, da je bila ta stara gosposka hiša kljub vsej svoji krasoti le reven okvir za ta biser. , Služabnik je v svoji trezni, črni livreji pri vratih še za trenutek »Se kaj drugega, mylord?« »Ne, To je vse,« je odgovoril njegov gospodar. Ko pa se je mož pripravljal, da tiho odide, ga je gospodar zopet poklical: »Thomas!« »Mylord!« »Ko ste danes zjutraj 811 pod mojim oknom z nekim Izmed naših kitajskih hlapcev, sem po naključju ujel nekaj besed vajinega pogovora. Eh...!« »Filling ml je pripovedoval o ,Črnem opatu’.« Bled obraz gospodarja se je krčevito spačil. Celo ob belem dnevu, ko so sončni žarki sijali skozi pisana okna in na parket risali rdeče, modre in ametlstaste arabeske, je srce Harryja Alforda že ob omembi; ,Črnega opata' začelo hitreje utripati. »Vsakogar, ki bo govoril o Črnem opatu, bom takoj pognal iz službe! Povejte to vsej grajski služinčadi. Da so videli prikazen? Sveta nebesa, ali ste res že vsi ob znoreli?« Njegov obraz je postal rdeč, žile na sencih so se mu napele in jezno je zamežikal s svojimi temnimi očmi. »Niti besedice več o tem! Ste razumeli? Laž, nesramna laž je trditi, da v Fassawayu straši! Neki tepec sl je privoščil to neumno šalo!« Dal je znamenje služabniku, da lahko odide, ln se spet zatopil v študij neke stare knjige, ki jo je zjutraj dobil iz Nemčije. Za vrati knjižnice se je za trenutek spačil gladek obraz grajskega služabnika v škodoželjen nasmeh. V tisti denarni kaseti mora biti najmanj tisoč funtov šterlingov, in za desetino tega zneska Je moral Thomas nekoč odsedeti tri leta! Toda o tem ni imel niti mlster Richard Alford nobenega pojma, čeravno je drugače vse vedel. Thomas je moral napisati pismo, kajti vodil je z neko osebo dobička-nosno korespondenco, ki je imela na Fassaw,ayu prav poseben interes. Pred tem pa ga je hudo tiščalo, da z Gloverjem, starešino grajske služinčadi, spregovori o dogodku, ki ga je pravkar doživel. »Ne briga me, kaj milostljivi gospod misli - prikazen živi in vsi mogoči ljudje so jo že videli!« Dostojanstven starešina je zmajal s sre-brnosivo glavo. Tudi za petdeset milijonov ne bi šel ponoči sam skozi breskov park. In milostljivi gospod tudi na skrivnem verjame v tisto... Hotel sem ga pripraviti, da bi še oženil; potem bi bil gotovo bolj dostopen.* »In mi bi se otresli tega presnetega Dicka Alforda, kaj ne?« Glovar je vohljal. »Marsikdo ga Ima rad, drugi spet ne,« se Je glasil vedno njegov moder odgovor. »Proti meni še ni nikoli Izustil kakšne žaljive besede... Thomas, nekdo zvoni!« Služabnik je odhitel v vežo ln odprl težka hišna vrata. Na pragu 1e stala mlada dama: čedna, Izzivalna, izredno bogato oblečena, Thomas se ji Je na pol zaupno nasmehnil. »Dobro jutro, mlss Wenner! Prijetno presenečenje!« »Ali je milostljivi gospod doma, Thomas?« »Doma je res, a ne smem vam k njemu odpreti. Kaj morem za v> Ukaz mistra Dicka Alforda!« .. »Ukaz mistra Dicka Alforda?« je ponovila strupeno. »Ali naj pomeni, da sem dolgo pot iz Londona semkaj napravila zastonj?« Toda Thomasova roka ni spustila kljuke. Njemu samemu je bivša gospodarjeva tajnica sicer všeč in bi jo bil rad spustil v hišo, tc bolj še, ker se mu je zdelo, da bi bil tudi gospodarju njen obisk prijete0' toda iz ozadja je grozil Dick Alford, ki bi ga bil najbrž tedaj pogn“ čez prag. »Zelo ml je žal, mlss Wemer, toda ukaz je ukaz!« e »Tako, tako...« je dejala mlada dama vznevoijena. »Odganjate torej s praga hiše, ki bi lahko postala moja!« aZ Thomas je'poskusil, da bi se sočutno nasmehnil, toda njegov od je pri tem poskusu dobil zelo bedast Izraz. Vendar se mu je mlada da prijazno nasmehnila, ga s stiskom roke počastila ter se obrnila, da odi Zvonec Je zapel. Klical ga je v knjižnico. »Kdo je bila tista dama, ki sem jo videl odhajati?« »Mlss Wenner, mylord.« Harryjev obraz se je pomračil. »Ste ji rekli, naj vstopi?« »Ne, mylord. Mister Dick Alford ml je zapovedal, da ...« »Oh, saj res! Cisto sem pozabil na to. Hvala!« , \ Ko je zeleni zaščitnik spet potisnil na oči — tudi podnevi je dc‘,j pri luči - se je spet zatopil v knjigo pred seboj. Toda z mislimi ni povsem pri vsebini debele knjige. Naenkrat Je vstal in pričel s prej«1 ^ niml rokami ter s sklonjeno glavo hoditi po sobi sem in tja, dokler . ni ustavil pred sliko svoje matere. Potem se je spet vrnil k pisalni ^ In vzdihnil. Pred njim je ležal članek, ki ga je izrezal iz nekega lon»Q skega časnika. Neprijetno prizadet zaradi njegove vsebine ga je za brati ž