Eefo"? - ST K
Ob petnalstietnfici
Prvi večji objekt, ki ga je 1. 1945 gradil »G radi s«, je bil most čez Soro v Medvodah. Naključje je naneslo, da šmo letos v neposredni bližini zgradili že drugi most čez Soro. Vmes pa so tovarne, elektrarne, palače, ceste, mostovi in spet tovarne. Vmes je tudi petnajst let življenja našega kolektiva, petnajst let njegove notrjinje graditve in organizacije, petnajst let napornega dela, težav in problemov, pa tudi petnajst let uspehov. Iz ljudi, ki so preostali iz predvojnih in okupatorjevih podjetij ter iz ljudi,
tralizirati«. Ne enkrat so razni čini-telji, ki imajo le preveč često pred očmi samo ozke lokalne interese, skušali odcepiti in osamosvojiti to ali ono enoto. Pri tem na se niso vpraševali, ali bo potem podjetje sploh še lahko izvrševalo svoje naloge. Toda vedno so se našle ravno v prizadetih enotah sile, ki so nastopile proti takim težnjam. Bodi že kakor koli, eno namreč drži: obstoj slehernega družbenega reda je pogojen s tem, ali pospešuje razvoj proizvodnih sil ali ne — in tu socializem ni izjema. Na drugi strani pa
»Gradis« je velik kolektiv s številnimi enotami širom republike. Visoko je razvita kolektivna zavest kolektivov teh enot. Prav tako se bo sčasoma razvila kolektivna zavest kolektivov ekonomskih enot, ki jih sedaj ustanavljamo. In prav je tako. Želimo pa, da bi ti kolektivi imeli včasih malo več razumevanja za potrebe drugih enot. Naša moč je ravno v tem, ker nas je mnogo, ker lahko pomagamo drug drugemu, ker tako najbolje izkoriščamo proizvodna sredstva. Sistem nagrajevanja, ki ga razvijamo, sicer
Direktor podjetja, inž. Hugo Keržan
ki so prišli iz raznih strani, je zra-stcl močan kolektiv, ki ga veže čvrsta kolektivna zavest.
»Gradis« predstavlja dobro petino vsega slovenskega gradbeništva >n je bil ves čas daleč največji gradbeni kolektiv v Sloveniji. Vanj so bile ves čas uprte oči vse naše javnosti. Mnogi poklicani in nepoklicani so nas kritizirali in nam dajali razne koristne in nekoristne nasvete. Le malo pa jih je, ki bi se poglobili v probleme gradbeništva in »Gradisa«, pa nas grajali, ce smo zaslužili, a tudi pomagali, ce je bilo potrebno.
Marsikomu se je zdel »Gradis« Prevelik, pa so ga skušali »decen-
Sedanji predsednik DS, tov. Martin Zajšek
je za uspešen razvoj in napredek potrebna koncentracija sil. To dokazuje »Gradisov« primer. Ni naključje, da je proizvodnost dela v gradbeništvu v »Gradisu« največja in da je podjetje bilo poklicano k sodelovanju pri vseh najvažnejših gradbenih nalogah pri nas. Ni naključje, da je večina kadrov v gradbeni operativi ali v državni upravi pri nas šla skozi »Gradis« in da je v tem kolektivu nabirala svoje izkušnje, ki jih zdaj uspešno uporablja. Ni naključje, da so skoraj vse najvažnejše novosti v gradbeništvu bile uvedene in preizkušene najprej v »Gradisu«.
Česa bi si ob petnajstletnici pri nas najbolj želeli?
Prvi predsednik Delavskega sveta, tov. France Rakef
Predsednik ITO ing. Branko Vasle
j p ;;===;;h=
llign*
OB PETNAJSTLETNICI PODJETJA IN DESETLETNICI DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA TER OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO VSEM ČLANOM KOLEKTIVA
Delavski svet in upravni odbor podjetja, vodstvo podjetja sindikalni odbor in uredništvo »Gradisovega vestnika«

UP


iiJ
Tehnični direktor, inž. Jože Uršič
res da na prvi pogled vzpodbuja kolektive naših enot, da brezobzirno zasledujejo le ozko lastno korist. In vendar je prav nasprotno res! Ne more računati na pomoč in uvedev-nost drugega, kdor take pomoči ne daje in ni uvideven, kadar je to potrebno. Na najbolj naprednih elementih v kolektivih leži odgovornost, da bodo znali razbijati take tendence.
»Gradis« je -veliko podjetje in kolektiv z nad pet tisoč člani. Težko je imeti pregled čez celo podjetje, težko zlasti za nekoga, ki dela nekje na stavbi. In vendar želimo, da bi naše podjetje v resnici upravljal kolektiv sam. Želimo, da bi sleherni član kolektiva po svojih močeh in sposobnostih sodeloval pri tem upravljanju. Razen centralnih organov je treba razvijati organe uprave organizacijskih enot in začeti uvajati organe upravljanja po ekonomskih enotah. Treba je decentralizirati vse, kar se da brez škode decentralizirati. Treba je dati nižjim organom upravljanja materialno bazo. Mislim, da smo na dobri poti k temu, vendar je tu potrebno še zelo veliko dela.
Ai*	praktično razvijati in
povečati proizvod našega kolektiva samo s kolektivom, ki ga imamo. Na bistveno povečanje števila zaposlenih ne moremo računati. Že danes je skoraj polovica članov našega kolektiva iz drugih republik. Mi smo hvaležni tem tovarišem, ki so nam prišli na pomoč. Mi želimo, da se še bolj vžive v naš kolektiv in da pri nas ostanejo. Toda, tudi v teh republikah se razvija industrija, tudi tam bo kmalu zmanjkalo rezervne delovne sile. Rešitev je torej v mehanizaciji.
Mehanizacijo pa je treba seveda kupiti in v zadnjem času delamo velike korake v tem smislu. Vendar moramo na žalost ugotoviti, da marsikateri stroj le s težavo uvajamo. Spomnimo se, kako je bilo z ročnimi skreperji. Prav tako je danes s stroji za ometavanje, z raznimi stroji za želozokrivcc itd. Daši tako manjka kvalificiranih delavcev, nam ti stroji često leže neizkoriščeni. ker jih nekateri nočejo uporabljati. Saj poskusijo, pa če takoj ne gre, pravijo da je stroj zanič. Še nihče ni prvič, ko je sedel na
kolo, tega tudi brezhibno vozil. Vsak je v začetku ne enkrat samkrat padel, pa ni rekel, da je kolo zanič. Tako je tudi s temi stroji. Četudi je v začetku mogoče učinek s strojem celo manjši, je treba njegovo uporabo osvojiti, potem bo šele koristen. Ni se bati za normo ali čas: »kaj bomo pa mi delali?« Dela ne bo zmanjkalo! Gradbeništvo mora iz tega, kar je danes, postati industrija. Gradbeni delavec mora biti enak industrijskemu. Ce dela pod težjimi pogoji, mora biti zato odškodovan. Mora pa biti produktivnost njegovega dela enaka produktivnosti industrijskega delavca. Zato šole in tečaji, zato študijska potovanja v inozemstvo, zato izobraževalni center in končno naša »Gradisova« industrijska šola.
še mnogo naših ljudi živi po barakah, mnogo družin naših delavcev živi po zasilnih stanovanjih ali pa sploh nima stanovanja. Ce si danes mlad človek našega kolektiva ustvari družino, nima skoraj nobenega upanja, da bo kmalu dobil stanovanje. Ogromna sredstva so potrebna, da bi vse naše delavce nastanili v človeka vrednih domovih in hotelih in da bi vse njihove družine vselili v primerna stanovanja. Zadnja leta je bilo precej narejenega. Zgrajeni so trije delavski domovi, zgrajenih je skoraj sto stanovanj. V gradnji so novi domovi in nova stanovanja. In vendar je vse to še premalo. Tudi zato je treba razvijati proizvodnost našega dela, da bomo ustvarili sredstva, ki so za to potrebna.
Še mnogo je želja, ki jih imamo ob petnajstletnici našega podjetja. Nekatere so velike, skoraj neizpol-njive. In vendar, če pogledamo nazaj, kaj vse je bilo v petnajstih letih narejenega in kakšni so uspehi kolektiva v njegovi izgradnji, potem upravičeno lahko upamo, da bomo tudi te in druge težave končno le premagali.
Vsem članom kolektiva pa »Gradisov vestnik« iskreno čestita k našemu prazniku.
Ing. Jože Uršič
VELIKI
PRAZNIK
29. november! Naš veliki praznik! Praznik, ki se ga radujejo vsi narodi Jugoslavije, vse naše delovno ljudstvo. Praznik, ko se je med grmenjem topov in tre-skanjem letalskih bomb začelo v Jajcu zgodovinsko II. zasedanje AVNOJ leta 1043. In praznik, ko je bila pred 15 leti — 29. novembra 1945 v popoldanskih urah v Ljudski skupščini v Beogradu rojena Federativna ljudska republika Jugoslavije.
Danes, ko se ob 15-lelnici naše mlade države s ponosom oziramo na prehojeno pot, naj velja prva zahvala našemu delovnemu človeku. Tistemu, ki se je že leta 1941 ob vdoru fašističnih hord k nam brez pomisleka odzval borbenemu klicu Partije in zagrabil za orožje. In tudi tistemu, ki je leta 1945 požrtvovalno zagrabil za kramp in lopato ter začel dvigati iz ruševin tovarne, hidroelektrarne, ceste, mostove, stanovanjske zgradbe . . .
Danes, po 15 letih, se lahko res s ponosom ozremo nazaj. Pred vojno je bila Jugoslavija polkolo-nialna država, igračka velikih sil, izkoriščana od vseh strani. Delavec je bil prepuščen na milost in nemilost kapitalistu. Izvažali smo samo naše prirodno bogastvo — rudnine, les, nekaj poljskih pridelkov. Danes izvažamo v vse kontinente Izvažamo proizvode visokokvalificiranega dela — tovarne, stroje, telefonske centrale, čezoceanske ladje, kinoprojektorje, fino pohištvo. F tujini gradimo orjaške hidroelektrarne. V tujino prodajamo danes celo naše licence.
Danes uživa naša država v svetu velik ugled. Oči vsega delovnega proletariata so uprte v Jugoslavijo, kjer so delavci lastniki vseh tovarn, kjer delovni človek upravlja s svojo tovarno. Samoupravljanje je prodrlo do slehernega državljana, vsak flo-zek pri nas lahko že vpliva na tok razvoja.
Toda danes naš pogled ni samo s ponosom uprt o preteklost, na teh 15 let razvoja, na pot, ki smo jo prehodili, ki je bila polna težav, a je že rodila bogate sadove. Danes je naš pogled uprt tudi v prihodnost. Vse bolj in bolj narašča pri nas delovna storilnost. To je pot, po kateri moramo kreniti v prihodnost — tega se osi zavedamo. Delati moramo še bolje, hitreje in več. Stroj mora še bolj priti do veljave Potrebujemo še veliko raznovrstnega blaga, strojev, stanovanj, ladij, avtomobilov... Vse to bomo ustvarili. V to ne dvomimo. Tako, kot smo v teh kratkih 15 letih ustvarili tisoče orjaških tovarn iz nič. Zaupamo v svoje uspehe, ker zaupamo v našega delovnega človeka, ker zaupamo sami vase. In ker nas vodi Zveza komunistov Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu.

Maršal Jugoslavi je Josip Broz-Tito na avtomobilski cesti »Bratstva in enotnosti«
S konference ZK Gradisa — Zasedanje osrednjega delavskega sveta
21. oktobra ob pol enajsti uri so se vsem članom našega kolektiva na široko odprla vrata pobude v pro-iizvodnji in sodelovanja delavcev na vseh področjih gospodarske in družbene dejavnosti. S tem dnem smo se začeli osvobajati administrativnih vezi in centralistično birokratskega upravljanja podjetja ter prešli v novo obdobje družbeno ekonomskih procesov. Llpravljanje s proizvajalnimi sredstvi je v svoje roke prevzelo % članov našega delavskega sveta.
Prve volitve 12. oktobra 1950:
Jože BREZOVŠEK, Alfred BRAN, Franc CONTOLA, Slavko ČERNIVEC. Blaž DIMNIK, Bogomir DEBEVEC, Andrej FLAC, Ludvik GABRIJELČIČ, Emil GRGIČ. Vincenc GORJUP, Avgust GOMBOC, Srečko GOLOB, Anton HORVAT, Slavko HORVAT, Ciril JERMAN, Vinko KMETIC, ing. Hugo KERŽAN. Rudolf KU-SIČ, Martin KOHEK, Jože KOPRIVEC, Ivan KAMENŠČEK, Alojz KRALJ, Karel LIKOZAR, Karl MAKUC, ing. Borut MAISTER, Ivan MAVRIČ, Anton MARTINŠEK, Ivan OTIČ, Jernej PERNE Edo PAHOR, ing. Alfred PETELIN, ing. Boris PIPAN. Valentin PORENTA, Jože RADO-VEC, Jože SERAŽIN, Franc SE-GERNIK, Franc RAKEF,, Jože , SPACAL,, Anton STRES, Vinko ŠTRUC. ing. Živko SUMER. Ivan TRILER. Vid VIDAKOVIČ, Franc VOLF, Rudi VIDON |A. Stane VIRANT, Viljem ZRI M, Martin ZAJSEK, Jože ŽUPANČIČ, Ludvik ZRNSKI. Edi ZADRAVC. Avgust ŽONTAH, ing. Franc ŽIVEC.
Za prvega predsednika Centralnega DS je bil izvoljen tov. Franc RAKEF, za predsednika UO pa tov. Ivan TRILER.
Od izvoljenih je bilo 44 delavcev in 12 uslužbencev. Hkrati smo tudi po naših edinicah volili obratne delavske svete in je bilo ta dan izvoljenih skupno 356 članov kolektiva, ki so prevzeli v upravljanje naše podjetje. Tako se je tudi pri nas uresničilo staro Marxovo geslo: »Tovarne delavcem«. S te zgodovinske prve seje je DS poslal Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije naslednjo brzojavko:
»S prvega zasedanja DS podjetja »Gradis«, ko’ prevzema naš kolektiv podjetje v svoje roke, Vam pošilja-mo borbene pozdrave in obljubo, da bomo z delom dokazali, da smo vredni zaupanja naše Partije in delovnih ljudi.«
In to obljubo so naši delovni kolektivi tudi častno izpolnili.
Seveda so bili to še skromni začetki na področju delavskega samoupravljanja. Vendar je bil ta začetek velikega političnega in materialnega pomena. Eželavci so se dobro zavedali, da je to njihova demokratična moč in perspektiva. Kot ena izmed prvih in najvažnejših nalog DS je bila izvršitev planskih nalog.
V letu 1951 so bili naši obratni in centralni obrati DS že bolj razgibani. Začetni strah je bil premagan. To leto so delavci že obravnavali zaključni račun podjetja. Poleg tega so razpravljali še o problematiki edinic v zvezi z izvršitvijo planskih nalog in lastnih investicij. Plan je bil v letu 19*511 izpolnjen s 140 %. Največ težav ja bilo zaradi izrabljenih strojev in strojnih naprav ter zaradi pomanjkanja delovne sile. V tem letu ja
znašala realizacija 4 milijarde 580 milijonov dinarjev. Takrat so tudi Centralni obrati razširili svojo dejavnost, saj so kljub pomanjkanju orodja in strojev izvršili 112 generalnih popravil gradbenih strojev, 95 srednjih in 423 manjših repara-tur. DS je zelo skrbel za standard naših delavcev. V tistem letu smo imeli že 15 dobro urejenih naselij s 3.300 posteljami, 16 obratnih menz z 2.700 abonenti ter 11 ekonomij s 556 ha površine, katerih namen je bil izboljšati prehrano naših delavcev.
Druge volitve 18. aprila 1952: Ludvik ARČON, Srečko ARČON, Viktor BIZJAK, Alojz CEPUŠ, Slavko ČERNIVEC, Anton DVORŠAK. Mirko ERŽEN. Vladimir ČADEŽ, Karel GRILC, Ivan KRALJ, Janko KOŠIR. Anton KOCJAN. Ivan KAMENŠEK, ing. Hugo KERŽAN. Karel KRAŠČEK, Albert LENARDIČ, ing. Bonit MAISTER, Jože MARKOČ, Nikola
MOHORA, Viljem MECKAR, Jože METLJAK, Rajmund MOV-R1N, ing. Štefan MESARIČ, Stanko PERTOVT, Alojz PETEK, Lucijan PANGERC, Ivan PALFI, Franc RAKEF, Ivan RIBIČ, Franc ROGAN, Slavko RODE, Dragan RAIČ, Vilko ŠTAMPAR, Ivan TRILER, Martin ZAJŠEK, Viljem ZRIM, Mirko ŽORŽ.
Na seji dne 30. aprila 1952 so bili v Upravni odbor izvoljeni: Viktor BIZJAK, Anton DVORŠAK, Jože MARKOČ, Nikola NOVAK, Ivan KRALJ, Anton KOCJANC, Alojz PETEK, Frane ROGAN, Ivan TRILER.
Za predsednika DS je bil znova izvoljen tov. Franc RAKEF, za predsednika UO pa tov. Ivan TRILER.
V tem obdobju je DS v glavnem razpravljal o sestavi tarifnega pravilnika ter pri tem že upošteval načela, naj bo delavec plačan po učinku. Ta pravilnik je bil sprejet na seji dne 31. maja 1952.
Delavci so bili razdeljeni v 10 skupin.
Ker ta pravilnik ni bil v celoti v skladu s socialističnimi načeli nagrajevanja, je prišlo do ostrih razprav med predstavniki podjetja in Republiškim odborom sindikata gradbenih delavcev, ki je zagovarjal naprednejša stališča. Na seji 12. avgusta 1952 je bila zadeva razčiščena in sprejeta so bila načela nagrajevanja, ki jih je predlagal Republiški odbor sindikatov gradbenih delavcev.
Ob nadaljnji decentralizaciji podjetja je centralni DS razpravljal o reorganizaciji podjetja. Tako je bila na sestanku 1. decembra 1952 podana široka analiza o delavskem samoupravljanju in sprejet je bil sklep o kompetencah UO podjetja in organov delavskega samoupravljanja. Ta sklep j)a je kazal močne tendence centralističnega vodstva podjetja, kar je povzročilo odpor pri delavcih. Vprašanje kompetenc DS edinic in razmejitev kompetenc
mcu osreunjim uo m uvz na cm strani ter istimi organi na drugi strani je povzročalo trenje. Hkrati pa so se pojavile težnje po popolni osamosvojitvi edinic, tako da je nastalo vprašanje enotnosti podjetja. Zato je imel DS v tem obdobju težko nalogo. Rešil je vprašanje enotnosti podjetja, niso pa bile v celoti urejene pravice obratnih DS.
Realizacija v tem letu je znašala 5.774,000.000 dinarjev. V tem letu je bilo v gradnji 221 objektov, dograjenih pa je bilo 41 objektov. Delovne sile v letu 1952 ni primanjkovalo. Znižalo pa se je število neproduktivnega osebja v primerjavi z letom 1951 od 16^2 % na 9,8% v letu 1952.
Na seji dne 24. aprila 1955 je bila obširna razprava o enotnosti podjetja. Za enotnost podjetja je glasovalo 96%, proti 14% (Vuzenica in Titova cesta).
Tretje volitve 3«. maja 1953:
Alojz CAPUDER, Franc CEH-NER. Slavko ČERNIVEC, Jože ANŽUR, Martin DOMINKO. Franc DRAŠKOVIČ, Bogomir ČADEŽ, Karl FICKO, ing. Vladimir ČADEŽ. Janez. DESINGER, Srečko FERLIČ, Avgust GOMBOC, Drago GERGEK. Leopold HABJAN. Lado JANŽEKOVIČ, Martin KOHEK. Franc KOROŠEC. Milan KOPAČ. Anton KOCJANC. Ignac KENDA. Janko KOŠIR. Vinko MAČEK. ing. Boris PIPAN, Franc PUKŠIČ. Pavel POLGER. ing. Alfred PETFLN, Franc POLA (N AR. Rudi PREGELJ. Vinko POŽAR. Franc ROGAN, Vinko ROJC. Miha STOP-NIK. Franc ŠKR ABELI. Franc ŠERUGA, Jože %°.ACAL. Vinko
V	A IT, Janez ZORKO. Jožef ŽIŽEK.
Za predsednika je bil izvoljen Anton KOCJANC.
V	UO pa se bili izvoljeni: Av-gus4 GOMBOC. Bogomir ČADEŽ, Jože ANŽUR. Janko KOŠIR, Milan KOPAČ, Franc POLAJNAR-Ignac KENDA in Janez ZORKO. Za predsednika UO ie bil izvoljen tov. Janko KOŠIR. V tem let" je DS takoj v začetku razpravljal o notranjih organizacijskih vprašanjih.
V	tem letu je bilo gospodarstvo v državi postavljeno na nove temelje. Izšla je vrsta uredb v zvezi z gospodarjenjem v odjetjih. ' najkrajšem čašo je bilo treba kolektiv seznaniti z novim načinom gospodarjenja. Vsekakor moramo priznah. da so bili naši delavci tudi temu kos. Edinicam ie bila dana večja samostojnost v odločanju glede poslovanja in gospodarjenja. Na seji dne 24. februarja 1954 j® DS sprejel sklep o osamosvojitvi gradbišča Vuzenica.
V	gradnji smo imeli 3.131 objektov, od tega za družbeni standard 102. Realizacija je v tem letu znašala 6.050,309 006 dinarjev. Ustanovljen je bil Projektivni biro podjetja in pričeli smo z deli v Kopru-Organiziralo se je prvo gradbišče na avtocesti »Ljubi jana-Zagreb«. Podjetje je bilo v tem obdobju tr’ mesece brez direktorja, kar je nedvomno vplivalo na sam razvoj-Poleg tega je imelo podjetje še težave s kadri, predvsem s tehničfk1 osebjem in kva,:f:<':”inimi delavci-
V	tem letu ie bil z.n direktorja soglasno izvoljen tov. ing. Hug° KERŽAN.
za izboljšavo tehnoloških procesov, o znižanju proizvodnih stroškov in smotrnem obračunavanju v proizvodnji, V tem letu je bil tudi prvi kongres DS.
Sedme volitve 24. aprila 1958: Avgust BELOVIC, Franc BEZLAJ. Janez BUČAR. Alojz CA-J^UDER, Blaž CEDILNIK, Vlado ČELIK. Avgust GOMBOC. Ferdo HABIANIČ. Stane HAB AT. Ludvik HAJDINJAK, Lado JANŽEKOVIČ. ' Feliks KVAR, Alojz KUNČIČ, Janko KOŠIR. Božidar LUKAČ. Nikola NOVAK. Franc NIrPIČ. Albert PRAPROTNIK, Pavel POLGAR, Marija POLES-NIK. Maks PODOVNIK. Janez PLEMELJ, Jernej PERNE. Rudi PREGELJ. Mirko POLAK. Iko RAVNIKAR, Alojz. ŠINKO, Franc ŠKRABELJ. Ludvik ŠNAJDER, Jože ŠTIBILJ, Martin ZAJŠEK, Janez ZORKO, Alojz, TUREL.
Za predsednika centralnega delavskega sveta je bil izvoljen tov. Jernej PERNE, za njegovega namestnika pa tov. Alojz ŠINKO.
V upravni odbor so bili izvoljeni: Berto PRAPROTNIK. Lado JANŽEKOVIČ, Alojz TUREL. Feliks KVAR, Maks PADOVNIK, Janez PLEMELJ. Vlado ČELIK, Ludvik HAJDINJAK, Janko KOŠIR in Jože ŠTIBILJ.
Za predsednika UO ie bil izvoljen tovariš Berto PRAPROTNIK.
bil v Ankaranu po obširni razpravi sprejet tarifni pravilnik.
Na tej seji je bil sprejet tudi predlog tovariša ing. Uršiča o novem načinu nagrajevanja tehnične? ga kadra.
Razpravljali smo tudi o počitni-škdr domovih ter je bilo sklenjeno, da podjetje prispeva vsakemu članu kolektiva, ki letuje v enem izmed naših počitniških domov, znesek din 400 na osebo.
17. junija 19‘39 je delavski svet odobnl investicijski program v višini >62 milijonov dinarjev po planu z nabavo osnovnih sredstev za leto 1939. Sprejet in potrjen je bil tudi pravilnik o dodelitvi stanovanj. V tem letu je komisija za analitsko oceno delovnih mest končala svoje delo. ki je trajalo skoraj leto dni.
Na 11. seji Delavskega sveta je bil potrjen pravilnik o delovnih raz,-merjih. V tem času je bilo glavno težišče razprav tarifna in stanovanjska problematika. Sprejet je bil sklep, da se za zadružno gradnjo rezervira 20 milijonov dinarjev, ki jih bo upravni odbor podjetja sporazumno s komisijo razdelil posameznim interesentom za zadružno, gradnjo. Na seji dne 22. XII. 1959 je bil sprejet sklep, da se za sekretarja podjetja sprejme tov. Milan Ščurk. Na tej seji je delavski svet sprejel tudi plan higiensko tehnične zaščite v skupnem znesku 94.921.000 din.
(Nadaljevanje z 2. strani) Četide volitve 13. maja 1954: Franc ARNUŠ, Anton BOHINC, Marko BLEItVEIS, Albin BAČAR, Anton BOHINC, Lojze CAPUDER, Stanko HORVAT, Vinko JAMA, Ignac KENDA, Ivan KRALJ. Franc KOROŠEC, Franc KOKALJ, Vinko KMETIČ, Henrik KIKEC, ing. Hugo KER-ŽAN, ing. Borut MAISTER, Ivan MATJAČIČ. Ivan MIKLAVC, Ivan NOVAK, Nikola NOVAK, Rudi PREGELJ, Emil PEČARC, Štefan POTRURIČ, Franc RA-KEF, Karel RAHNE, Dragan RAIČ. Alojz ŠINKO, Ludvik ŠNAJDER, Vinko ŠTRUC, ing. Alojz ŠTOK, Ignac ŠUŠTERŠIČ, Franc ŠKRABEL, Vladimir ŠRA-MER, Ivan TRILER, Maks URBANIJA, Franc VOVK, Vinko VAJT, Viljem ZRIM, Berto ZUPANČIČ, Martin ZAJŠEK.
V UO so bili izvoljeni:	Lojze
CAPADUR. Anton BOHINEC, Franc RAKEF. Franc VOVK, Vinko KMETIČ, Martin ZAJŠEK, Nikola NOVAK, Ivan ŠUŠTARŠIČ in Ludvik ŠNAJDER.
Za predsednika osrednjega DS je bil izvoljen tov. Lojze ŠINKO, za predsednika UO pri tov. Frane RAKEF.
Delo obraInih DS se je še poživelo. Le-ti so že samostojno razpolagali z delom dobička. Tako se je takratni obratni DS gradbišča Kidričevo (Maribor) odrekel delitvi dobička in vložil ves denar v gradnjo stanovanjskega in Upravnega poslopja v Mariboru. Na seji dne 22 junija 1954 so bile potrjene spremembe Tarifnega pravilnika in predlagana je bila nova formulacija o izplačilu dnevnic.
Ob katastrofalnih poplavah v Celju je DS takoj reagiral. Prispevali smo v gotovini in denarju, med člani kolektiva pa je bila izvedena nabiralna akcija. V tem času je bil sprejet tudi jjravilnik o potnih stroških in urejeno vprašanje sta-. novaniškega dodatka. Ustanovljena je bila zadruga za graditev stanovanj in DS je v ta namen določil l&.COe (MK) din Na se ji dne 17. X. 1934 so bila potrjena prva pravila podjetja. Za izboljšanje dela in proizvodnje smo uvedli redno objavi jan je mesečnih poročil o izpolnjevanju plana. Organizirani so bili tudi razni strokovni tečaji [n predavanja. Na seji dne 1. L 1956 je bila ponovno obravnavana organizacija pod jet ja. Po edinicah se_ je uvedla kontrolna služba in splošna štednja. Glede centralizacije blagovnega knjigovodstva se niso strinjala le nekatera gradbišča. Za uvedbo glavnih inženirjev pa je bil sprejet sklep, da se mora tehnična služba na centrali podjetja okrepi-' ti. Gradbišča so ostala v dosedanji formaciji, na novo pa so bila formirana gradbena vodstva.
Za delegata v Zvezno skupščino Gradbene zbornice je bil določen direktor podjetja tov. Hugo Ker-žan. Na IV. zasedanju so zopet razpravljali o Tarifnem pravilniku. Spremenjeni so bili nekateri členi, pravilnik o terenskem dodatku in praviln k o normah. V tem času je bil poslan v Etiopijo član našega kolektiva tov. Bizjak glede prevzema del. katerih pa zaradi neurejenih razmer in kapacitete pozneje nismo mogli sprejeti. Na Centrali se je formiralo višje disciplinsko sodišče, za predsednika je bil izvoljen tov. Drago Mandeljc.
Dne 1. X. 1955 je bilo v Ankaranu svečano zuse.da n je DS ob 10. obletnici ustanovitve podjetja. Podano . je, bilo obširno poročilo ob 10-let-. nem delovanju nodjetja. Dne 16. XI. 1955 je DS ob-;rno razpravUai o proizvodnji in ekonomskem položa-
ju podjetja v zvezi z novimi ukrepi v gospodarstvu. Z ukinitvijo nekaterih objektov je nastala težava tudi glede predispozicije kadrov. Glede na kritje ostalih finančnih sredstev pa se je ukinila vsa nabavna služba po edinicah in uvedla splošna štednja pri vseh nakupih in izdatkih. Na seji dne 19. IV. 1956 je DS obravnaval zaključni račun podjetja za leto 195'5. Nadalje je sklenil, da .se ostanek dobička porabi za plače nad plačami po tarifnem pravilniku po osnovi, ki jo izračunajo posamezne edi-niče. Potrdili so tudi obračun premij. Izgube komunale po so krili iz dobička posameznih edinic. Na tem sestanku je bilo tudi slenjeno, da prebijejo vsi zaslužni delavci, ki sc že 10. leto pri podjetju, brezplačno v počitniškem domu v / karanu 7-dnevni dopust.
Pe4e volitve 24. aprila 1956:
Albin BAČAR. Alojz BUNDEk-LA. Avgust GOMBOC, Ludvik HAJDINJAK, Franc KLEMENČIČ. Leopold KUZMIŠ, Danilo KALIN, Franc KMETEC, Jože KAPEL, ing. Ivan LAH. Tomo LIPIČ. Drago MATULIN. Anton MARTINŠEK, Marjan PREGEL, Martin PIŽENT, Rudi PREGEL Jernej PERNE, Berto PRAPROTNIK, Martin PEČOVNIK, Franc RAKEF, Ivan RIBIC, Jože REP-ŠE. Jože RUTAR, Franc SLEKO-VEC, Alojz ŠINKO, Ignac ŠUŠTERŠIČ, Franc ŠKRABELJ, Jože ŠRAJD, Vinko VAJT, Štefan ing. MESARIC, Branko TRSELIC, Viljem ZRIM, Martin ZAJŠEK, Franc ŽABKAR, Edvard ZAVEC. Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Franc RAKEF, za njegovega namestnika po tov. Ignac ŠUŠTERŠIČ.
V UO so bili izvoljeni:	Martin
ZAJŠEK, Franc SLEKOVEC, Martin PEČOVNIK. Alojz BUNDER-LA, Danilo. KALIN, Štefan ing. MESARIC. Viljem ZRIM, Ludvik HAIDINJAK, Anton MARTINŠEK, Martin PIŽENT. Za predsednika UO je bil izvoljen tov. Martin ZAJŠEK. za namestnika pa tov. Rudi PREGEL.
Ta poslovna doba je za organe delavskega samoupravljanja pomenila veliko preizkušnjo. Podjetje se je prvič od obstoja dalje znašlo v položaju, da ni izkazalo finančnega uspeha. Zaključni račun je bil komaj pozitiven. Ta položaj je seveda zahteval, da sta DS in UO morala reševati vrsto perečih problemov. Poleg tega so še ponudbe vsebovale nerealne popuste, kar je povzročilo minimalne finančne uspehe. Bila je torej trda borba za obstoj
podjetja. Poleg tega je DS reševal še problematiko v zvezi s tarifnim pravilnikom, mehanizacijo, osnovnimi sredstvi itd. Vsi ti problemi so se postavili pred DS ostreje in kri-tičneje kot prejšnja leta.
V	tem letu je bilo tud; mnogo razprav o sezonskih delavcih in o terenskem dodatku. Realizacija v tem letu je znašala 5 milijarde 72'3 milijonov dinarjev, kar predstavlja 4t % realizacije v letu 1955. Po družbenem planu je bilo predvideno 4 milijarde 220 milijonov. Torej smo plan v tem letu izpolnili za 92 %. Bruto dobiček je znašal le 0.66 %.
V	tem obodbju je izšla tudi nova uredba o delitvi celotnega dohodka v gradbeništvu, kar je povzročilo mnogo administrativnega dela.
Šeste volitve 10. maja 1957: Rupert BABIC, Ivan BRODARIČ, Vladimir ČELIK, Božo DEBEVEC, Jože FERFOLJA, Avgust GOMBOC, Ludvik HOIDINJAK, Feliks KVAR. Ivan KERŠIČ, Jože KAPELJ, Alojz KUNČIČ, ing. Hugo KERŽAN, Ivan LAH, Božidar LUKAČ, ing. Štefan MESARIC, Nikola NOVAK, Franc NIPIČ, Martin PEČOVNIK, Pavel POLGAR. Janez PLEMELJ, Edo PAHOR, Martin PIŽENT. Marjan PREGELJ. Franc RAKEF, Karel kRAHNE, Jože REPŠE, Dragan RAIČ. Marinko RADOJE, Iko RAVNIKAR, Alojz ŠINKO, Franc ŠKRABEL, Branko TRSELIC, Maks URBANIJA, ing. Jože URŠIČ, Jože UMEK, Martin ZAJŠEK, Engelbert ZUPANČIČ, Viljem ZRIM.
Za predsednika DS je bil izvoljen tov. Martin ZAJŠEK, za namestnika pa tov. Franc ŠKRABELJ.
V	UO so bili izvoljeni:	Franc
RAKEF, Ivan ing. LAH, Nikola NOVAK, Pavel POLGAR, Vladimir ČELIK, Jože FERFOLJA, Edo PAHOR, Iko RAVNIKAR, Martin PIŽENT in Marjan PREGELJ.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Franc RAKEF.
V	tem obdobju so prvič obširno razpravljali o varnosti pri delu in postavljen je bil poseben referent zn zaščito dela. Podjetje je v tem obdobju ustvarilo 5 milijard 246 milijonov dinarjev in se je realizacija v primerjavi z letom 1956 povečala skoraj za >8%. To povečanje je bilo v splošnem posledica povečanja stanovanjske izgradnje v naši državi. Pojavile so se zopet težave zaradi pomanjkanja delovne sile in tehničnega kadra. DS je v tem času mnogo razpravljal o pravilni in racionalni izrabi sredstev
Prva seja delavskega sveta je bila 8 maja, druga pa 4. avgusta. Člani delavskega sveta se s časovno razliko niso strinjali, zato je bil sprejet sklep, da so v bodoče seje redno vsak mesec.
Delavski svet je na tej seji izvolil več komisij: komisijo za sestavo tarifnega pravilnika, komisijo za sestavo novih pravil podjetja, disciplinsko komisijo itd. Delavski svet je spreiel še tele pomembnejše sklepe- Da se najame posojilo iz splošnega investicijskega pro-
V tem obdobju je bila prva konferenca članov ZK osnovnih organizacij v podjetju. Tu so komunisti — člani delavskih svetov podrobno analizirali delo delavskega upravljanja v podjetju ter na podlagi razprave spre jeli vrsto sklepov o izboljšanju delavskega samoupravljanja.
Na 12 zasedanju delavskega sveta je bil potrien pravilnik o nagrajevan ju po ekonomskih enotah ter sprejet poslovnik o delu delavskega sveta.
Centralni delavski svet v letu 1953
Delavski svet podjetja v letu 1952
grama za razširitev obrata gradbenih polizdelkov v Ljubljani. Izvoljena je bila tudi komisija za razdelitev stanovan j. Na tej seji so razpravljali tudi o dodatku na orodje.
V tem obdobju smo izvrševali dela na gradbišču v Titogradu.
Pričeti smo z gradnjo počitniškega doma na Pohorju. Iz^ sklada skupne porabe je bil določen znesek 5 milijonov din, ostalo pa so izvršili in prispevali člani mariborskega kolektiva.
Ker pravilnik o odločanju in izplačevanju premij ni več služil svojemu namenu, je delavski svet 5. decembra 1938 sklenil, da se obstoječi pravilnik o določanju in izplačevanju premij razveljavi in pooblasti upravni odbor podjetja, da izdela okvirne smernice in merila za nov način nagrajevanja.
1. I. 1959 je odšel v pokoj tovariš Josip Hronek, šef gradbišča na Ravnah in je bil na njegovo mesto postavljen tov. ing. Lojze Štok.
Delavski svet je na tej seji potrdil razdelilnik o dodelitvi družinskih stanovanj ter sta bili ta dan dodeljeni članom kolektiva 102 stanovanji. Na seji 24. II. 1959 je bil sprejet sklep o ustanovitvi novega gradbišča Trojane.
Na eni izmed sej delavskega sveta smo ugotovili, da je po naših skladiščih še precej nekurantnega bla-ga. ki veže obratna sredstva. Izvo-Ijena je bila komisija, ki naj to zadeva pregleda in odvečni material odproda.
V	tem obdobju nismo volili delavskega sveta, temveč so morale edi-nice dostaviti potrdila o potrditvi dosedanjega. Izvoljeni pa so bili obratni delavski sveti na novih gradbiščih v Trojanah in Podvelki.
Izvoljen pa je bil nov upravni odbor podjetja, katerega so sestavljali Pavel POLGAR, Rudi PREGELJ, Ludvik HAJDINJAK, Feliks KVAR, Janko KOŠIR, Blaž CEDILNIK, Mariin ZAJŠEK, Stane HABAT, Ivan RIBIC in Peter LIKOZAR.
Za nredsednika delavskega sveta je bil izvoljen tovariš Alojz ŠINKO z« nredsednika upravnega odboru pa tovariš Stane HABAT.
V	dneh 20. in 21. maja 1939 je
Delavski svet je na zadnji seji razpravljal o produktivnosti dela. Analize so pokazale, da se je produktivnost dela. če vzamemo za leto 1957 indeks 100. dvignila za 31%, in sicer: 195?: 100, 1958: 111, 1959: 131, kar je nedvomna zasluga dobrega in smotrnejšega dela ter zavesti našili delavcev.
Za celotno mandatno dobo pa je značilno, da so sprejeli vrsto sklepov, ki so po svojem značaju močno vplivali na interno organizacijo podjetja in njegovo poslovanje. Predvsem kaže omeniti nov pravilnik o nagrajevanju po ekonomskih enotah, pravilnik o terenskem dodatku itd. Celotna realizacija je znašala 8.176,000.000, kar je 9,7 % nad letnim planom. Poglaviten delež v tem celotnem dohodku je imela gradbena dejavnost s 6 milijardami 191 milijonov dinarjev. Lahko trdimo, da sta delavski svet kot upravni odbor podjetja v tej pretekli mandatni dobi v celoti izvršila naloge, ki se zahtevajo od dobrega gospodarja.
Delavski svet od 6. maja 1960 dalje.
V delavski svet podjetja so bili na volitvah dne 22. IV. 1960 izvoljeni naslednji člani kolektiva:	ing. Milan ARNEŽ, Djuro
BAŠNEC, Ciril COKAN, Alojz ČARMAN, Marija DEŽMAN, Anton DIMIC, IGNAC GRABAR, Martin ČOLNAR, Jože FRFOLJA, Stane HABAT, Ivan JANUŠIC, Lado JANŽEKOVIČ, Ludvik JAVORNIK, Franc GRUDEN, Feliks KVAR, Stane KRAMAR, Stanko KRANJC, Ignac KOPRIVEC, Zvonko NOVAK. Polde NIPIČ, Jože OVIJAC, Franc POLAJNAR, Pavel POLGAR. Iko RAVNIKAR, Ivan RIBIC, Polde SIMONČIČ, Vinko ŠTAMPO-HAR, Alojz ŠINKO, Martin ZAJŠEK, Viljem ZRIM, Engelbert ZUPANČIČ, ing. Branko VASLE, ing Janez ŽEROVNIK-Jože KAPEL.
Za predsednika Delavskega sveta je bil izvoljen tov. Martin ZAJŠEK, za namestnika pa tov. Stane HABAT.
(Nadaljevanje na 4. strani)
CELJANI
od Ljudske republike Hrvatske do naše
Slofenske Korošice
Slika desno: zmagovalci celjskega kolektiva na športnem dnevu, na enem izmed prešnjih let (seveda ne velja to za letošnje leto). Slika spodaj levo: Celjska železokrivca pri delu. Desno: Začetek gradnie ter* moelektrarne
Večletni predsednik celjskega delavskega sveta tovariš Franc Arnuš
Celjani se živo spominjajo veselili in težkih dni, preživelih na gradbišču od sotelske preko savinjske, šaleške in mislinjske doline. Povsod se nahajajo in so se nahajala naša gradbišča in povsod smo si postavili neizbrisne spomenike, ki bodo še poznejšim rodovom zgled velikega dela celjskega kolektiva. Velike in težke naloge, ki so nas čakale zaradi porušene domovine, so nas še trdneje združile. Vsi skupaj smo imeli enako željo — dvigniti se iz zaostalosti in se čim prej gospodarsko okrepiti. Zavedali smo se, da bomo svobodo in neodvisnost obdržali le, če bomo sroenodarsko dovolj močni.
Doseženi uspehi so dokaz zavesti vsakega člana našega kolektiva in nesmrten spomenik, z drugo besedo, o brezmejni moči delavskega razreda, »Ponosni smo na to. kar smo zgraditi in ni nam žal, da smo se žuljev ih rok in znojnih obrazov morali večkrat tudi marsičemu odreči,« so dejali delavci celjskega kolektiva. Čeprav obhajamo B-let-nicc podjetja, ne moremo opisati vsega, kar smo doživeli in zgrudili, temveč bi prikazali le nekaj objektov, ki smo iih zgradili člani kolektiva »Gradisa«, naš ponos in ponos vsega podjetša.
Tako sme skromno začeli na gradnji hladilnika termoelektrarne v. Šoštanju (slika spodaj), danes pa stojijo pred nami giganti, kot jih vidite na sliki št. 2.
Slike prikazanih objektov dokazujejo delo naših rek. Ljudska oblast pa ni pozabila »3 naravna bogastva, zato smo v Velenju začeli graditi objekte na novem jašku ter izgradili za delavce — rudarje — nov® Velen je,
Delavsko semofpv avljanie ie vsako leto zajemalo nove in nove
elane in z njimi nove pobude in predloge. Vedno bolj se širi krog oprovSIav.cv. (Delavski svet je na zgornjj sliki.)
Delavsko cKsoosmravljanje se vedno boli širi v obratnih delavskih svetih in šli smo že tako daleč, da smo tildi v ekonomskih enotah pričeli z ustanavlianiem organov w -.i" J ia. hi rta zaenkrat delu jejo le še kot posvetovalni organi.
Naša želja je, da v organe samoupravljanja pritegnemo čimveč mladih ljudi, ter da bodo tudi naši mladinci imeli občutek soodgovornosti v delavskem samoupravljan ju.
Gradbeno vodstvo Celie. delavski svet in sindikalna podružnica čestitajo vsem članom našega kolektiva k skupnem prazniku 15-letnici pod-retia ‘"-letnici delavskega samoupravljanja.
Ob 10. obletifci delavskega samoupravljanja
(•Nadaijievanje s 3. strani)
V upravni odbor s« bili izvoljeni: Alojz ŠINKO. Ignac KOPRIVEC, Viljem ZR1M, Jože ER-FOLJA. Frane POLAjNAR, Ivan RIBIČ Aloiz ČARMAN. Frane GRUDEN, Iko RAVNIKAR, Lado
-s's
JANŽEKOVIČ, ing. Branko VASLE.
Zn predsednika npravnega odbora je bil izvoljen tov. ing. Branko VASLE.
Na tem sestanka je delavski svet imenoval tudi več komisij, med njimi komisijo za investicije, komisijo za varnost pri delu, disciplinsko komisijo, komisijo za stanovanjsko izgradnjo, komisijo za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, tarifno komisijo itd. Da omogoči čimvečjemu številu elanov našega kolektiva koriščanje letnega dopusta na morju, je delavski svet sklenil, da se vsem članom kolektiva, ki ne morejo koristiti letnega dopusta v našilt počitniških domovih, izplača regres v višini 330 dinarjev na osebo. Delavski svet je sprejel tudi skiep. da se v počitniškem domu na Pohorju organizira seminar za vse člane novoizvoljenega delavskega sveta, ‘'eminat je trajal tri dni.
V letošnjem letu pa )e glavna tema -bravnav namenjena ustanavljali'u novih ekonomskih enot in sodobnega načina nagrajevanja. Na seji dne 7. X. 1900 je bil sprejet in potrjen še pravilnik o varnosti pri delu, pravilnik o izdajanju »Gradisovega vestnika« ter ustanovljen Center za izobraž.evanje. Mnogo je bilo tudi razprav o montažni gradnji stanovanjskih hišic po PBM sistemu. Vrsta je še bila predlogov in sklepov o katerih je razpravljal delavski svet ter lahko na splošno trdimo, da se nam odpirajo nove perspektive graditve socialističnih družbenih odnosov ter uresničevanje vseh načel naše socialistične domovine.
F«em članom kolektiva in organom delavskega Samoupravljanja želimo pri nadaljnjem delu obilo uspehov.	Lojze Cepuš
Odgovorna pot samostofnoga odločanfa
Ni slučaj, da ni skoraj nobena akcija v zadnjih nekaj letih povzročila tolikšno živahnost v našem kolektivu kakor ravno iskanje novih oblik razdeljevanja osebnih dohodkov, ki naj bi člane kolektiva na kur najboljši način spodbujalo k večjim delovnim uspehom. Izboljšani sistem nagrajevanja je pri nas že ustvaril ugodne [H>g°je m povečano produktivnost in izboljšano organizacijo delovnega postopka (er izboljšanje življenjskega standarda našega delovnega človeka. S tem se odnosi in atmosfera naglo in bistveno spreminjata, kajti proizvajalci se čedalje bolj spreminjajo v pobudnike številnih drobnih in velikih ukr-epov in s tem postajajo dejanski upravljavci, ki v podjetju ne vidijo več samo vir zaslužka, pač pa tudi trajno perspektivo tako podjetja kakor samega sebe.
Dosledna uvedba novega sistema delitve dohodka po delu je povsem spremenila odnose v podjetju kljub poprejšnjim raznim odporom, dvomom in nerazumevanju, ker je bilo to zopet nekaj novega in naprednega. Zaradi tega pomeni ta doslednost do neke mere revolucijo pri spodbujanju neposrednih proizvajalcev in pomeni zato tudi popolnejšo afirmacijo delavskega samoupravljanja.
Novi predpisi o razdelitvi čistega dohodka, ki bodo uzakonjeni z novim letom, bodo predvsem določili temeljne družbene norme in gospodarske principe razdelitve dohodka. Ti bodo dovolj široki, da bodo omogočili kolektivu popolno samostojnost in svobodo v izoblikovanju lastnega mehanizma razdelitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. S tem bodo novi predpisi omogočili in spodbujali k nadalj-
njemu rezvoju sistema razdelitve po rezultatih dela, zaradi nastajanja ugodnejših pogojev za nadaljnjo in popolnejšo osvoboditev pobude in ustvarjalnosti delovnega kolektiva, V tej pobudi in ustvarjalnosti so izredno velike rezerve za naš nadaljnji vzpon.
Novi pravilnik o razdelitvi čistega dohodka bo ugotovil osnove in merila za razdelitev čistega dohodka. Ta pravilnik pa mora zrcaliti preštudirano politiko in bo temeljil na gospodarskih možnostih, pogojih ter potrebah kolektiva, hkrati pa mora biti v skladu z vsemi obveznostmi ter z realno ugotovljenimi potrebami kolektiva.
Velik vpliv na razdelitev čistega dohodka na osebne dohodke in sklade podjetja pa bo obveznost kolektiva, da ugotovi, koliko je čisti dohodek rezultat prizadevanja kolektiva, kar bo eno od bistvenih meril. V ugotavljanju načel za to razdelitev pa bo vidna poslovna politika podjetja. Struktura skladov bo razširjala možnosti za vodenje določene konkretne politike v razvoju podjetja in boja za izboljšanje standarda članov kolektiva.
Podjetje bo moralo določiti načela razdelitve dela dohodka za osebne dohodke delavcev, kar bo predpisan poseben pravilnik. V njem bodo predvsem določena načela za razdelitev med ekonomskimi enotami, te pa bodo lahko, glede na njihove organe upravljanja, pooblaščene, da prejmejo poseben pravilnik o razdelitvi dohodka na posamezne delavce za vsako ekonomsko enoto.
V novem sistemu bo bistveno spremenjena vloga tarifnih pravilnikov, ki jih takih ne bo več. V pra-
vilniku bo določena samo startna osnova, s katere bo šel vsak proizvajalec v boj za kar največji delovni učinek. Ta osnova bo različna in bo odvisna od pomena delovnega mesta v proizvodnji, od odgovornosti, potrebnih kvalifikacijah, pogojev dela itd. Ta osnova ne bo zajamčena tarifna postavka, marveč samo podlaga za izračunavanje osebnega dohodka delavcev po doseženih rezultatih dela. Za rezultat dela pa se ne bo upoštevalo samo doseženo proizvodnjo, pač pa tudi prihranke pri stroških, ekonomičnost v delu in vse druge elemente, ki bodo vplivali na produktivnost dela, kakovost izdelkov in znižanje lastne cene.
Z novimi predpisi se bodo zajamčile najširše možnosti za samostojno odločanje, ker bo dejansko odsev pozitivnih izkušenj in težnje kolektivov za pogumno pospeševanje pozitivne prakse. Novi predpisi bodo pospeševali sistem delavskega samoupravljanja, hkrati pa bodo kolektivu naložili še večjo odgovornost, da l)o naša usoda in razvoj odvisna samo od naše politike in naših naporov. Učinkovita rast produktivne moči našega podjetja pa bo najpomembnejše merilo zrelosti vodstva, organov delavskega samoupravljanja, članov osnovnih organizacij Zveze komunistov, sindikata in Ljudske mladine.
Prepričani moramo biti. da bo to za naše podjetje začetek novega razvojnega obdobja.
Ob jubilejnem 15. letu obstoja podjetja in 10. obletnici delavskega samoupravi ianja pa si tak predvideni razvoj samo iskreno želimo.
Jože Sedlar
Z lanske partijske konference. S puščico jo označen predsednik republiškega odbora sindikata, tovariš Bogo Pečan, ki je deset let s pozitivnimi predlogi pomagal pri krepitvi našega delavskega samoupravljanja
SINDIKAT
šola
upravljavcev
Letos proslavljamo desetletnico delavskega samoupravljanja v našem podjetju. Takrat, pred desetimi kti, se je začelo novo obdobje v razvoju socialističnih družbenih odnosov in socialistične demokracije. Sproščena je bila ustvarjalna pohoda proizvajalcev, ki si od tistih dob sami kujejo svojo usodo.
Menda spričo tako očitnih gospodarskih uspehov niti ni treba kdo ve kako dokazovati veliko gospodarsko in družbeno moč delavske-Sa samoupravljanja, ki je ne more dati noben drug družbeni sistem. To je tudi pripeljalo našo državo •la prvo mesto v svetu po hitrosti naraščanja proizvodnje.
Prav je, če ob tem jubileju vendar pogledamo, kakšno vlogo so odbrale naše sindikalne podružnice v razvijanju delavskega samoupravljanja v našem podjetju.
Kljub pomanjkljivostim, ki pa se jih zavedamo, lahko trdimo, da Predstavljajo podružnice s sindikalnim odborom podjetja »šolo komunizma«, kakor je Lenin ocenil vlogo sindikatov v obdobju graditve socialistične družbe. V sindikalnem delu, v reševanju najrazličnejših ■vprašanj planske proizvodnje, v mobilizaciji delavcev, v skrbi za njihov gmotni položaj in življenske ter delovne pogoje, v nenehnem boju proti birokratskim popačenjem so se šolali naši sindikalni kadri ter se že takrat usposabljali za odgovorne naloge, ki jih je postavilo pred nas uresničenje Marxovega načela: Tovarne delavcem. Zato ni Prav nič nenavadno, da smo prve Upravljavce izbirali prav med najsposobnejšimi sindikalnimi delavci. Luko je bilo takrat, ko so organi delavskega samoupravljanja merili
prve korake v življenje, tako je tudi danes, čeprav se v delovanju delavskih svetov, upravuih odborov, najrazličnejših komisij itd., že tudi, in to najuspešnejše usposabljajo delavci za upravljanje.
Sindikatu so se z delavskim samoupravljanjem odprle povsem nove naloge. Postali so množična organizacija upravljavcev, ki se nenehno trudijo, da se delavci v samoupravnih organih odločajo za najnaprednejša stališča. Zato mora sindikalna organizacija podrobno poznati tako gospodarsko kot družbeno politično problematiko podjetja, s konkretnimi analizami opozarjati organe upravljanja na posamezne probleme ter predlagati najustreznejše rešitve. Zato mora sindikalna organizacija — od podružnice do sindikalnega odbora podjetja razvijati gospodarski čut slehernega člana našega kolektiva, iskati možnosti in oblike, kako bi se mogel vsak posameznik čim bolje uveljaviti, kako bi mogel dejavno poseči v odločanje organov upravljanja. Razvoj nas že prerašča. Zdaj ne zadostuje več, da razvijamo demokracijo, kolikor je le moč, v delavskih svetih in upravnih odborih, da tu pometemo zadnje ostanke birokratskih in administrativnih odnosov. Zdaj je treba dosti več: vsak delavec, ves kolektiv mora postati dejavni činitelj delavskega samoupravljanja. Le tako tudi sindikalna organizacija zares uresničuje svoje poslanstvo, da je sestavni del mehanizma delavskega samoupravljanja, s tem pa hkrati tudi najboljša šola upravljanja, iz katere rastejo sposobni upravliavci.
V želji, da bi naše s!ndik >,'>? organizacije čim bolj uresničevale
■ ' ■: ' . ■ ' -■
prav te najodgovornejše naloge, se tudi sam pridružujem čestitkam ob desetletnici delavskega samoupravljanja in petnajstletnici podjetja.
Jože Lorenčič
Predsednik DS CO Ljubljana Hilda Mlakar
1 ovanšem z Jesenic
V	novembrski številki našega glasila smo na 2. strani pri drobnih vesteli brali:
»Jesenice — Za gradnjo samskega bloka še vedno pričakujejo od Projektivnega biroja podjetja tehnično dokumentacijo za investicijski program.«
V	želji, da bi pravilno obvestili kolektiv »Gradisa« v našem glasilu, sporočamo, da smo 5 izvodov investicijskega programa in idejnega projekta za samski dom dostavili na Jesenice že 7. 10. 1960 z dopisom Pro-1349. Projektom je bilo treba priložiti še odločbo o odobritvi lokacije in soglasja za vodovodni in električni priključek ter jih predložiti v revizijsko obravnavo, kar je naloga gradbiščnega vodstva,'
=ni
PISMO PRVEGA DIREKTORJA NAŠEGA POD j El JA TOVARIŠA ING. MILANA SEVERJA, SEDAJ PROFESORJA NA GRADBENI FAKULTETI V LJUBLJANI
NASI PRVI KORAKI
podjetja so bila opremljena
V zoezi Vašega ljubiznioega oabila za prispevek k jubilejni štenilki Vašega glasila sporočani:
Leta V)45. takoj po osooboditoi slovenskega ozemlja izpod okupatorjeve oblasti, sem bil od takratne naše ljudske vlade imenovan za o. d. direktorja novo ustanovljene Gradbene direkcije Slovenije katere naloga je bila organizirati gradbeno Ul operatioo na področju LRS s takojš-Ijj njo usmeritvi jo vseh gradbenih sd na Ul obnovo in izgradnjo med vojno po-| rušenih objektov ter izgradnjo novih |[| objektov, ki bi bili baza in pogoj za razvoj industrije o Sloveniji. Organizirana so bila srepubliška«. gradbena podjetja o Ljubljani, Mariboru,
=|| Celju, Novem mestu, Kranju, Kočevju
I	in Ajdovščini. Maribor se je prvi
II	znašel in izvedel to organizacijo sam. in deloma kadrovsko zasedena iz nacionaliziranih podjetij predapril-ske Jugoslavije ter med okupacijo nastalih podjetij. Glavni polet pa so jim dali demobilizirani borci iz NOV vseh mogočih širok (tehniške, ekonomske, komercialne) na vseh nivojih znanja. Razumljivo je, da so se iz dneva o dan pojavljale številne in nove te/.ave o zvezi z vedno večjimi nalogami, ki so bile postavljene pred relativno slabo opremljena in mlada republiška podjetja. I endar je takratni revolucionarni polet naših gradbincev premagal ose težave. Sam tem nalogam in naporom, ki so bili z njimi zvezani, nisem bil kos in sem prosil za razrešitev tega mojega prvega delovnega mesta po osvoboditvi in se posvetil šoli.
Moj naslednik ing. Ciril Mravlja - Mižek. je polem s svojimi sodelavci dotakralno Gradbeno direkcijo Slovenije reorganiziral o največ je gradbeno operatioo na podjetju LRS. Posle razdeljevanja dela, kadrov, strojev, materiala in koordinacijo med republiškimi gradbenimi podjetji pa je prevzelo na novo organizirano Ministrstvo za gradnjo LRS.
Ko tako gledam nazaj na prve začetke >Gradisaz o letu 1941 in njegove poznejše uspehe tako o zoezi z izgradnjo številnih hidro-central. industrijskih in stanovanjskih objektov do sodobnega postopka fabrikacije in montaže, se res ne morem dovolj načudili temu m velikemu vzponu podjetja, ki je bil mogoč le ob največ jih osebnih || odpovedih celotnega kolektiva tako na gradbiščih, v stranskih obratih. j!! projektivnemu biroju in direkciji.
K osem doseženim uspehom in Vašemu jubileju sprejmite moje iskrene čestitke z željo, da bi se slovenska gradbena tehnika kvantitativno in kvalitativno še naprej razvijala v korist delovnim ljudem.
Vaš
ine. Milan Sever
mariborskih
Gradisovcev
liiliiliiB
Po osvoboditvi je uprava mariborskega okrožja ustanovila gradbeno djetje »Obnova«, v katerem so a združena vsa gradbena sredstva okupatorjev. To novo podjetje je poslovalo vse do jeseni istega leta. ko je bil z odlokom Izvršnega sveta ustanovljen »Gradis«, »Obnova« pa je postala sestavni del »Gradisa« in ji je bilo dodeljeno področje vse gornje Štajerske.
enote — tri velika gradbišča: Mariborski otok. Tovarna avtomobilov ter 'Povarna glinice in aluminija v Kidričevem. Na vseh treh gradbiščih se je začela borba za olan in za izvršitev postavljenih nalog.
Novo obdobje je nastopilo za vsa gradbišča, ko so leta 1950 prevzeli delavci upravljanje v svoje roke; Sprva se delavci še niso zavedli svojih novih pravic in je bilo treba
Predsednik UO v Mariboru Lojze Predsednik DS v Mariboru Miro Lisjak	Žorž
Večkratni predsednik CDS Alojz Šinko
šče prejelo za investicije skoraj desetkratni ''ner-cK tega, kar bi se sicer izpriča,o voi dobiček. Tako' je bilo iipj/.no ./»raviti v Mariboru upravno poslopje in stolpnico s 33 sta nov a n p. garaže, skladišča itd.
Ko so bila tedaj vradbena dela v Kidričevem (leta 1T36) v glavnem že d O' ršena. je bil že velik del kolektiva zaposlen na drugih grad-niah Delavski svet in upravni odbor sta dala iniciativo in potrjevala predloge vodstva gradbišča za prevzemanje vseh novejših večjih in manjših del Kolektiv mariborskega »Gradisa« si je tako priboril slove« solidnega :n hitrega izvajalca.
ga sveta in vodilnih uslužbencev. Postopna izpopolnitev mehanizacije, izgrajevanje vseh potrebnih osnov za nemoteno poslovanje in sukse-sivn.c ustvarjanje osnov za nadaljnje razširjanje pa daje poroštvo, da bo »Gradis« v Mariboru tudi v bodoče med vodilnimi gradbenimi kolektivi v Mariboru ter da bo *-edno in povsod dobro in častno zastopal podjetje v tem delu naše ožje domovine.
V tem obdobju so bili v Mariboru tile predsedniki delavskega sveta:
Lojze Lisjak (na sliki št. 1), je bil prvi predsednik mariborskega
delavskega sveta. V delavski svet jebil izvoljen 4-krat. v upravni odbor pa dvakrat.
Miro Žorž je sedanji predsednik delavskega sveta, v lanskem letu pa je bil predsednik upravnega odbora (slika št., 2).
Alojz Šinko je bil. že dvakrat predsednik mariborskega delavskega sveta ter tudi dvakrat predsednik centralnega delavskega sveta.
Vinko Vajt pa je večkratni predsednik upravnega odbora in dolgoletni sindikalni funkcionar.
—e
Naša stalna gradbišča so zdaj pri Predsednik delavskega sveta gradbišča Kram tov. Franc Sušnik
»Impolu« v Slovenski Bistrici, v	. .	. .
Rušah pri lovarni dušika, v Kidri-	o delu delavskega sveta
čevem pri lovarni glinice in aluminija, v Tovarni kartona in papirja v Ceršaku in Sladkem vrlin ter pri mnogih večjih obratih v Mariboru.
Pri vsem teni ogromnem tlelu pa nismo nikoli pozabili na naše delavce Zato sta delavski svet in sindikalna podružnica pričela graditi sodobno zidan samski dom v Maribo-
Glede na značaj dela »Gradisa« v Mariboru je uspelo takrat pritegniti k sodelovanju izkušene inženirske in tehnične kadre ter tudi znatno število sposobnih delovodi j tako, da je »Gradis« v Mariboru lahko prevzemal vsa največja dela, predvsem industrijskega značaja. Poleg gradjjišča na Mariborskem otoku je bilo ustanovljeno tudi gradbišče Tovarne avtomobilov. Z uveljavitvijo zakona o petletnem pbinu pa je bila dana »Gradisu« še posebna naloga, da izgradi ključne objekte v industriji in energetiki. Zato se je mariborski »Gradis« razdelil na tri
' Pogled s Pohorja na Maribor
precej jrolitičnega dela, da so doumeli vsebino delavskega upravljanja. Danes pa lahko trdimo, da smo glede tega močno napredovali in da se vpliv delavskega upravljanja pozna na vseh področjih naše delavnosti.
Pozneje smo pričeli z deli v Slovenski Bistrici in okolici Maribora.
Kako velika zavest je bila naših delavcev, nam dokazuje sklep našega delavskega sveta, ki je leta 1954 sklenil, da bo žrtvoval ves dobiček za to, da se pokrijejo stroški vseh potrebnih novih obioktov. Po takratnih instrumentih je gradbi-
ru, kamor se je leta 1959 vselilo preko 200 vajencev in delavcev. Delavski Svet gradbišča pa tudi ni pozabil, da bi nudil svojini delavcem primeren oddih za časa letnega dopusta. Skupno s sindikalno podružnico je bila sprožena ideja o nosta-vitvi počitniškega doma na Pohorju. ki že od leta 1958 služi svojemu namenu. Dom je v ponos podjetju in prijeten počitek vsem članom našega kolektiva. Gradbeno vodstvo Maribor si je.torej v tem času v vseh ozirih pridobilo velik sloves in ugled. V kolektivu ip vedno več dobrih delavcev — elanov delavske-
/e t&žah
V	Kranju so bila doslej 4 zasedanja delavskega sveta. Prvi sestanek je bil 13. V. 1960. ko smo volili razne odbore.
V	a drugem zasedanju delavskega -veta je tov. šef ing. Milivoj Šircelj govoril o aktualnih problemih našega gosjrodarstva in kakšne težave imamo na gradbišču. Govorih smo tudi o nesporazumih ki nastajajo med delavci na gradbišču v Medvodah, na našem irrpdVušču v Kranju pa tega ni.
\’n tretjem zasedanju delavskega sveta smo govorili o problemih gradbišča. Glede mehanizacije je bilo gradbišče med prvimi, finančni uspeh je v primerjavi z drugimi gradbišči med zadnjimi. To pa zaradi stroškov pri lastnih potrebah, kot na primer: pleskanje barak delavskega naselja, postavitev barak za novo delavsko naselje na Zlatem polju ter novo upravno zgradbo itd Govorili smo tudi o spremembi terenskih dodatkov. Te bodo namreč nekoliko povečali delavcem in pol-kvalificiranim delavcem, ki hodijo domov in dobe le 70% terenski dodatek, čeprav se vozijo nekateri celo v Ljubljano. Večina elanov delavskega sveta je menila, da to ni pruv-ker ima podjetje s takimi delavci najmanjše stroške.
Na 4. redni seji delavskega sveta pa je bilo veliko govora o podražitvi hrane na našem gradbišču ter o manjši plači kot v prejšnjih mesecih tako, da je neka! delavcev zapustilo gradbišče in odšlo domov. Rekli so. da se jim za ta denar ne splača delati. Akordni presežek pa je bil manjši zaradi zelo slabega vremena.
,.Gradisov vestnik" izdaia delavski svet podjeija Gradis. Lreia ga uredniški odbor. — Odgovoril’ urednik uojze ' epuš — Trska nskarna ..Tone'?1
Vinko Čebašek, predsednik UO Kranj
Franc Sušnik, predsednik DS Kranj
Glos iz ZALOGA
Pravijo, da nimajo talenta za poročevalsko službo, toda v tj letih obstoja podjetja in ob tO-leinici delavskega samoupravljanja se morajo oglasiti. Veliko so napravili o tern obdobju.
Edo Pohor
Glavno delo se je odvijalo za mesno industrijo Zalog in to na 16 objektih. Nadaljnji investitor — ^Perutninarska farma — Zalogi — je imel v gradnji leta 1659 11 ob-
Preckednik UO v Kopru 1958 Hubert Slabe
Predsednik UO v Kopru 1956 Anion Fabjan
Zajec Jože
jektov. Razen tegft pa so gradili za vAgroindusi na 7 objektih ter istega leta tudi pričeli graditi za novega investitorja — DJŽ in lokomotivsko postajo Moste. Tako so dosegli o lanskem letu realizacije za 791 mili-
jonov 455.000 dinarjev.
V primerjavi z letom 1958 so dosegli po istih kriterijih 215,085.000 dinarjev realizacije. Kljub temu pa rezultat le ni bil med najslabšimi o podjetju. Po kriterijih o točkovanju enot so dosegli najvišje število točk in tako zasedli prvo mesto. Nekako šaljivo mi je dejal tovariš šef: >Če pomislim na to, koliko reklam citatno o našem vestniku za manj pomembne uspehe, ki se nizajo od številke do številke, mislim, da bi bil obseg lista premajhen za oso hvalo, če bi se to zgodilo v kakšni drugi enoti.t
Kljub temu, da proslavljamo obletnico naših uspehov, na katere
smo lahko upravičeno ponosni, pa moramo vendarle priznati, da je dejanska veličina naše povojne gradnje v obsegu in kvaliteti, ki jo je doseglo celotno podjetje ter da je pri tem uspeh posamezne enote le kajdja v morju vsega ustvarjenega dela.
Litostroj. Kidričevo, vrsta hidro-central itd. — kaj bi naštevali še naprej — so spomeniki m mejniki na poti. ki jo gradi današnja družba. Organi delavskesa samoupravljanja in celotni kolektiv so lahkp ponosni na svoje delo in ustvarjalne sposobnosti.
S tem. da so lani pričeli z gradnjo lokomotivske postaje v Mostah, pa so izgubili upravičenost do naziva gradbišče Zalog. Čast. ko so morali mimogrede sklicati množični sestanek. ko so se moralfkjerkoli sestati. so minili. Nastopil je problem koordinacije dela, problem oskrbe
in obveščanja. S lem, da so letos prevzeli še dela na >lndoput o Podutiku. na >Celulozic v Medvodah, v Mostah in na mostu Dolsko-Laze, pa je kolektiv o Zalogu izgubil smisel, saj konkretno v Zalogu nič več ne delajo. Dogajali so se celo primeri. da so pripeljali opeko iz Mengša, ki je bila naročena za Podutik. o Zalog, kajti ni ga dobavitelja. ki bi mogel razumeli, kaj ima skupnega ^Gradis — Zaloge, z deli o Podutiku. Skrajni čas bi bil torej, da se preimenujejo o gradbišče \Ljubljana — okolica«, ki ima svojo bazo o Zalogu. ,
E letošnjem letu so imeli postavljen plan 150 milijonov za gradbena dela in 50 milijonov za obrtniška dela. Do 20. oktobra pa sp že napravili oziroma ustvarili realizacijo za 220 milijonov in 766 tisoč dinarjev.
Na gradbišču Zalog so prvi delavski svet volili 2t. julija 1956 (prej so bili v sklopu z gradbiščem Ljubljana). Za prvega predsednika delavskega sveta gradbišča je bil izvoljen splošno znani in priljubljeni strojni oziroma električni strokov-
Koper ob desetletnici
DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA
Predsednik DS 1960 v Kopru Ludvik Hajdinjak
Novembra 1953 so se v Dekanih pri Kopru pojavili prvi »Gradisovci« z nalogo, da zgradijo sadno hladilnico s tremi stanovanjskimi četverčki za podjetje »Fructus« v Kopru. S tem je bil osnovan zametek današnjega gradbišča v Kopru.
Prvotna zamisel, da bi služilo gradbišče kot nekakšna rezervna baza za zaposlitev »Gradisovcev« v zimskem času, se ni povsem obnesla. ker smo takoj prvo zimo občutili. da se klima praktično malo razlikuje od klime v ostalih krajih Slovenije, in to v glavnem zaradi močne barje.
Organizator ustanovitve koprskega gradbišča je bilo gradbišče 11C Medvode, kateremu je novoustanovljeno gradbišče organizacijsko tudi pripadalo.
Starim »Gradisovemu« so se na novim delovišču kmalu pridružili domačini in pojavila se je potreba, da se novi sodelavci vključijo v že organizirano družbeno življenje podjetja. Najprej je bila ustanovljena sindikalna podružnica, na predlog katere smo dosegli pri gradbišču HC Med vode, da se njihovemu DS pridružijo tudi 4 izvoljeni predstavniki koprskega kolektiva. To se je zgodilo januarja 1954 in ta datum pomeni začetek delavskega samoupravljanja »Gradisovcev« v Slovenskem Primorju.
Ker so bili objekti, zaradi katerih se je to obmorsko gradbišče osnovalo, spomladi leta 1955 dokončani, je DS podjetja mnogo razpravljal o tem, ali naj bi podjetje svojo postojanko v tem delu Slovenije obdržalo ali ne. Pozitivni odločitvi DS podjetja so pripomogli politično dogodki, ko je bil aprila i9'>5 priključen Jugoslaviji še del Istre — bivše cone A. in je bilo sklenjeno, da se bo v Škocjanu pri Kopru zgradila tovarna motornih koles »TOMOS«. S tem aktom je bila začrtana dalekosežna perspektiva gospodarskega razvoja v tem delu republike in s tem tudi zajamčen obstoj gradbišča. S povečanjem naših kapacitet pa je naraščala tudi odgovornost za uspešno dograditev zahtevanih objektov, kar je nujno terjalo tudi osamosvojitev organov delavskega samoupravljanja.
Leta 1956 se je gradbišče osamosvojilo in izvoljen je bil prvi delavski svet gradbišča na čelu s predsednikom tovarišem Ludvikom Hajdinjakom. Podjetno delo DS in njegovih komisij sta močno podprli sindikalna podružnica in osnovna organizacija ZK. katere člani so dotlej delovali raztreseno po vseh okoliških celicah. Dobro organizirana enota je krepko posegla v gradbeno dejavnost koprskega okraja in puščala za seboj iz leta v leto vidnejše sledi svojega dela — dograjene objekte.
V	Dekanih smo izročili investitorjem sadno hladilnico s črpalnico in kanalizacijo ter 22 stanovanj v novozgrajenem naselju za industrijski center Dekani, Tovarno kovinske galanterije »LAMA« ter most čez Kižano v samem naselju Dekani.
V	Škocjanu pri Kopru je bil r letih 1955—58 dograjen doslej največji.objekt v Slovenski Istri — Tovarna motornih koles — »TOMOS« z zazidano površino preko 30.000 m2. Z dograditvijo tovarne »TOMOS« smo prešli na stanovanjsko izgradnjo in smo v letih 1958—60 zgradili in oddali 130 stanovanj in 100 garsonjer. Za ZK Slovenije smo zgradili v Strunjanu letos v rekordnem času štirih mesecev počitniško naselje s 100 ležišči. Poleg navedenega se je pred razmeroma maloštevilnim kolektivom pojavila potreba, da poseže v povsem novo grad-
beno dejavnost — pomorsko gradnjo.
Po prvem uspešnem poskusa izgradnje pomorskega zidu v dolžini 60 m v Piranu, smo letos prevzeli izgradnjo 11. podetape pristanišča Koper v dolžini 150 m, ki bo zgrajeno predvidoma do marca prihodnjega leta.
Splošno pozornost v pristanišču vzbuja pontonsko dvigalo »Veli Jože«, ki nam s prenašanjem in postavljanjem 100-tonskih betonskih blokov izdatno pomaga pri gradnji. Pri premagovanju težav na tem delu smo pridobili dragocene izkušnje. ki nam bodo krepko pomagale pri bodočih gradnjah tovrstnih objektov.
Predsednik UO v Zalogu Ivan Ribic
mu inajlinein obalnem pasu nakopičilo nič manj kakor 10 gradbenih podjetij. Lieiiaeije so zaradi tega ostre in dtlo dobimo le po izredno konkurenčnih eenali kur se jasno odraža ob vsakoletnem obračunu in analizi dela, kjer izkazujemo raznieroma ugodne rezultate v vseli primerjavali, razen pri »dobičku«.
iz navedenega sledi, da je DS gradbišča s svojim delom v času svojega obstoja dokazal, da ie zmožen pravilno gospodariti tudi pod težjimi pogoji, suj mu ie uspelo kljub manjšemu finančnema uspehu uvrstiti gradbišče po letošnji realizaciji med največja »Gradisova« gradbišča.
Predsednik UO 1960 v Kopru Ludvik Gabrijelčič
Razumljivo je, da bi težave, ki so nastale pri našem delu. težko zadovoljivo premostili brez uspešnega delavskega'- samoupravljanja, kar se jasno odraža tudi v nenehni skrbi za boljše pogoje zaposlenih.
Hrana v gradbiščni menzi je priznano dobra. Na pobudo gradbiščuiir organov je DS sprejel sklep, da -e dokončno obnovi že precej dotrajano delavsko naselje, kar je že domala uresničeno Delavski svet ie pripomogel tudi k temu. da delavstvo smotrno in koristno izrabi ia svoj prosti čas s tem. da je tudi finančno podprl sindikalno podružnico pri nabavi literature, časopisja, raznovrstnih športnih rekvizitov ter v zadnjem času še televizijskega sprejemnika. Ugodne posledice skrbi za človeka so vidne.
Značilno za na«e gradbišče je dejstvo. da posluje še pod izredno težkimi pogoji, Siaj se je na razmero-
Predsetlnik UO 1959 v Kopru Lazar Jurinčič
Delavski svet podjetja v letu 1960 v Obratu gradbenih polizdelkov
.v Ljubljani
Veekralni predsednik DS v Zalogu Aloi/ Haidin>ak
njak. tovaric Ecb Pahor. 'Za predsednika UO pa je bil izvoljen tovariš Ivan Ribič. Sestajali so se vsako sredo n mesecu in obravnavali proizvodne naloge ter sprejemali ustrezne sklepe. Tudi sindikalna podružnica z dolgoletnim sindikalnim funkcionarjem tovarišem Ljubom Kurentom se je postavila na lastne noge. Delo je bilo razgibano o vseh smereh, tako da se z veseljem spominjajo na tiste čase, čeprav jim je večkrat zmanjkalo materiala, denarja m ljudi. Zato so na pobudo delavskega sveta in sindikalne organizacije pričeli s širokopotezno akcijo za konsolidacijo kolektiva, sklenili so pogodbe z vajenci, ki so jih poiskali o Čakovcu, osnovali so mladinsko organizacijo, pri posameznih enotah pa so ustanovili osnovne organizacije. ZK.
Po preteku leta dni je bil za predsednika delavskega sveta izvoljen tovariš Janez Pipan za predsednika upravnega odbora pa tovariš Alojz Hajdinjak. Po leto se je delavski svet zelo pogosto sestajal, manj pa upravni odbor. Po preteku dvoletne mandatne dobe so bile 29. aprila 1959 ponovne volitve, na katerih je tovariš Janez, Pipan spet dobil največje število glasov ter ostal še nadalje predsednik delavskega sveta vse do danes Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen tovariš Lilo Pahor. V letošnjem letu ]>a to funkcijo izvršuje tovariš Jože Zajc.
Vsekakor pa je zdaj pri raztresenosti in oddaljenosti posameznih delovišč, posebno pa še zaradi neprimernih prometnih zvez. delo delavskega sveta zelo otežkočeno m že težko pričakujejo noveaa naselja na Lokotovornem kolodvoru o Mostah, kjer bodo v bodoče vsi sestanki.
Prostor predstavlja, poleg slabih prometnih možnosti, za nadaljnjo rast delavskega upravljanja največjo oviro. zZato pozdravljamo,« mi je ob zaključku dejal tovariš šef inž. Pogačnik, z predloge in napore med-sindikalnega odbora ter partijske organizacije, ki namerava postaviti funkcionarja, ki bi delal na povezavi vseh članov podjetja.«
Kolektivu »Gradisa« pa želim o imenu vseh delavcev gradbišča Zalog pri nadaljnjem delu obilo uspehov.
Jože Kapel, predsednik DS 1. 1960 — Gradbeno vodstvo Ljubljana
Franc Dimc, predsednik DS 1. 1995 — gradbišče Ljubljana
UPRAVLJAVCI
NA RAVNAH
Deset let je mimo. Naš osrednji treba spremeniti. Vsesti se bo treba delavski svet je postal pravo vodil- za mizo in se lepo pomeniti, da nas no telo podjetja, predvsem pa >fi- čas ne prehiti. Temeljito bo potreb-nančni minister«. Tudi obratni de- no spremenititi stari tarifni pravil-lavski sveti imajo vedno vidnejšo nik in brez dvoma tudi pravila pod-vlogo, predvsem tam, kjer imajo jetja. Pred nami so nove oblike de-stalen kader, kjer je močna osnov- litve dohodka in končno bo nujno na organizacija Zveze, komunistov treba izdelati okvirni plan »Gra-in kjer delajo sindikalne podružni- disa« za dobo do leta 196'5. Kolikšna ce. Pri tem nedvomno prednjačijo kapaciteta gradnje, kaj in kako bo-Ravne, Maribor, Jesenice ter Cen- mo gradili, koliko strojev stano-trajni obrati.	vanj itd.
Že od začetka so bili za naše pod- Ne samo gospodarjenje tudi samo-jetje medsebojni odnosi pogost upravljanje temelji na materialni predmet razprav in pravilnikov. Ko osnovi. Nihče naj ne podvomi o danes slavimo 15-letnico in s pono- tem, da bodo imeli obratni sveti som gledamo na uspeh delavskega svoje sklade in da bo podjetie za-upravljanja, smo zadovoljni, da radi tega prav tako enotno in še smo Gradisov.ci in z upanjem pr1- bolj. Kako daleč iti in kdaj, o tem čakujemo lepšo prihodnost. Res, bomo sami odločali. Potrebno bo Trričakujemo. Toda marsikaj bo še pametno sodelovati, bolj kot kdaj-
Predsednik upravnega odbora Večkratni predsednik upravnega tov. Nikola Novak	odbora tovariš Franc Pavlič
Član centralnega delavskega sveta Predsednik delavskega sveta •n večletni predsednik tovariš	tovariš Anton Sampl
Franc Polajnar
Železarna Ravne na Koroškem	ki jo je zgradil kolektiv Gradbišča Ravne na Koroškem
Franc Slekovec, predsednik upravnega odbora
koli. Pravijo, da starši, ki se boje za svoje potomstvo, najbolj grešijo, če mu preveč kratijo prostost, kajti najbolj privlačna je prepovedana stvar. Ali so sposobni naši delavski sveti pravilno razpolagati z delom sredstev, n. pr. z vsem dohodkom ekonomskih enot? Ni moč reči, da niso, prav tako ne z gotovostjo da so. saj vendar še niso imeli priložnosti. Ali bo znal novorojenček dihati? Verjetno da, sicer bo po njem.
Po desetih letih že moramo znati ločiti upravo od samouprave, kajti oboje potrebuje naš kolektiv.
Delavsko samoupravljanje na gradbišču v Ravnah je p>rešlo več obdobij. Prvi dve leti je bil na Ravnah delavski svet organ, ki je pač zadostil zakona o delavskih svetih. Delavci so bili še malo seznanjeni z dolžnostmi in pravicami članov delavskega sveta. Vendar so zakonska določila terjala vedno večje sodelovanje. Nasprotno temu pa je uprava gradbišča nekaj let imela delavski svet le za potrjevanje svojih zamisli in samoupravljanje še ni našlo svoje nrave vloee. Vendar so pogosti množični sestanki bili zelo demokratična oblika seznanjenja in tudi " soodločan ja kolektiva včasih tudi o pomembnih stvareh.
Delavsko samoupravljanje je spet zaživelo, ko je postala osnovna partijska organizacija aktivnejša in je, lahko trdimo, ena izmed najboljših. Tako je danes na ravenskem gradbišču delavsko samoupravljanje v merilu »Gradisa« na dokaj visoki ravni. Delavski svet se poglablja v probleme delitve dohodka, modernizacije gradnje in soloh je zelo na tekočem z današnjo gospodarsko politiko.
Tudi Ravenčani želijo vsem našim članom kolektiva investitoriem in ostalim sodelavcem pri nadaljnjem delu obilo uspehov. —ne
STflHUOVMHOTIII!ll
.	_\,-G	.	. -
iz plastičnega materiala
Uporaba plastičnih mas je v današnji dobi osvojila že mnoge panoge gospodarstva. Tudi v gradbeništvu se vedno bolj uporabljajo v najrazličnejših oblikah.
V Veliki Britaniji so uporabili armirano plastično maso za opaž stebrov, ki imajo na vrhu obliko gobe. Tak kalup je za notranje stebre izdelan iz dveh polovic, ki sta med seboj zvezani z vijaki. Za zunanje stebre, za stebre, ki so situirani na robu stavbe in ki so polovični, so uporabili samo polovico kalupa, ki so ga zaprli z lesenim opažem.
Mode za napravo opaža so naredili tako, da so najprej izdelali model iz mavca in ga položili na zemljo. Nato so model prekrili s polivinil-akoholom, ki prepreči, da se na tako pripravljen model ne primejo snovi, iz katerih se izdela kalup.
Kalupi izdelani tako, da so na pripravljeno ploskev modela nanesli s krtačo plast polyester smole. Na to plast smole so položili tenko plast steklene volne, ki so jo nato vtisnili v smolo z ročnim valjarjem. Tako so polagali posamezne plasti polyester smole
in steklene volne toliko časa, da je tako narejena lupina tehtala 1,2 kg/m2. Vzdolž obeh zunanjih robov lupine tako pripravljenega kalupa so vdelati med polaganjem plasti iz smole in steklene volne jeklene kotnike. Ti služijo zato, da ustvarijo primerno 'ogost pripravljenega kalupa in da se z njimi lahko vežeta obe polovici kalupa v celoto. Poleg tega so v kalupu vdelani še nekaj jeklenih obročev v prečni smeri in enega v vzdolžni smeri. Notranjo površino gotovega kalupa so nato še spolirali.
Te vrste kalupov so lahke, odporne proti koroziji in jih ni treba čistiti po vsakokratni uporabi. Ker je kalup prosojen, lahko že med betoniranjem vidimo slaba mesta v betonu in jih takoj popravimo. Ploskve betona so popolnoma gladke, zato odpadejo ometi. Seveda je možna mnogokratna uporaba teh kalupov, opaženje in razopaženje je lahko in hitro.
Po »Construction« ing. Milovoj Šircelj
Člani ekskurzije pod mostom preko Donave v Novem Sadu
Utrinki iz dela organov samoupravljanja v ljubljanskih centralnih obratih
©©feer i® ialik® š® &©lpi
Tovariš Vukmanovič, predsednik Centralnega sveta sindikatov Jugoslavije je na nedavnem kongresu kovinarjev v Beogradu dejal, da so kovinarji prav gotovo najnaprednejši del delavskega razreda.
Zgodovina delavskih bojev to potrjuje. Spomnimo se le petrograj-ske tovarne Smolili v veliki Oktobrski revoluciji, ti delavci niso poznali umika. Pa ni treba po zglede tako daleč. Tudi naša zgodovina delavskih bojev od jeseniškega proletariata do kovinarjev v Zagrebu, Brodu. Beogradu itd. je prepleteno z imenom kovinarji. Ali ni tudi tovariš Tito kovinar?
Ludvik Šnnjder, večkratni predsednik DS
Zato lahko pričakujemo, da bodo tudi naši kovinarji iz Centralnih obratov tisti, ki bodo s svojo prakso kazali pot pri razvijanju in oblikovanju socialističnih odnosov v proizvodnji in ki jih bodo drugi Gradisovi kolektivi lahko posnemali ter uporabljali njihove izkušnje.
Ali menite, da pretiravam, če zapišem. da so naši kovinarji v določenem smislu naša avantgarda? Res je, da me je prevzelo, ko sem odhajal iz centralnih obratov, kjer sem se pogovarjal z več ljudmi o metodi dela organov delavskega upravljanja, o njihovih problemih, o delu njihovega sindikata itd. Prepričan sem. da ni to Zgolj moj subjektivni občutek, ampak da so res storili marsikai. da tako priznanje tudi zaslužijo. Toda presodite sami!
Predsednica delavskega sveta Hilda Mlakar in predsednik upravnega odbora Jože Rozman sama skrbita, kdaj naj bo zasedanje delavskega sveta ali upravnega odbora, sama zbirata tudi probleme, o katerih se bi bito treba pogovoriti na seji. Seveda pa se o tem prej pogovorita z upravnikom, če nima morda še sam kakšnega predloga za dnevni red.
Da, prav sem zapisal: predsednik delavskega sveta ljubljanskih centralnih obratov je ženska, kolikor vem. prva v vsej zgodovini delavskega upravljanja v Gradisu. Tudi to kaže po svoje na miselnost v C entrnlnih obratih, ki se ne drže okostenelih šablon, saj imajo še ec to v tekstilnih tovarnah, kjer je le vsak deseti moški, V delavskem svetu večino moški.
Trije veliki uspehi
Delavski svet se sestaja vsak poldrugi mesec in je, odkar je bil izvoljen, štirikrat zasedal. Najpogostejši problemi, s katerimi se je srečaval, so bili akordi, tarifna politika. obratni dodatek, za katerega menijo, da so tudi uslužbenci upravičeni. če se že določa po letih službovanja v podjetju. Največji problem pa so prav gotovo stanovanja. Predsednica delavskega Sveta meni, da je najtečji uspeh doslej v tem, da so uspeli 60 % del akordirati.
Drug pomemben politični uspeh delavskega sveta pa je v tem, da ne izplačajo tistih 10%. ki jih dobi vsak. če dela v akordu. Ta zasln-žek obdržijo do končnega obračuna, ko bo očitno, ali so obrati poslovali z izgubo ati pa bo bilanca izkazala presežek. Osrednji delavski svet je namreč sklenili da toga ni moč izplačati, če napravi edinica izgubo, niti ni moč izplačati presežka ekonomskih enot. No v Centralnih obratih so prvi uresničili sklep osrednjega delavskega Sveta.
Kajpak to ni šfo lahko, saj Se vsak raje drži pregovora:	»bolje
drži ga. nego lovi ga« in le še ne verjame, da bo dobil ob periodičnem obračnnn res tistih deset odstotkov. Nedvomno kaže ta sklep zaupanje kolektiva v organe delavskega samoupravljanja, da bodo Inko gospodarili, da bodo lahko v Celoti izplačati tudi tistih deset odstotkov.
Naj le mimogrede omenim, da je prav, če se Spomnimo, kako je do
njih prišlo. Vsi se še prav dobro spominjamo, da je osrednji delavski svet s tem dosegel da dobiček sproti delimo, hkrati pa še bolj spodbudil delavce za večjo proizvodnjo. kor je vsak dobil še 10% na zaslužek po normi ali akordu. Prav gotovo pa ni smotrno, niti gospodarsko niti moralno utemeljeno, če bi dobil ta »dobiček« tudi tistj kolektiv, ki je napravil zgubo in bi bil zdaj nagrajen za slabo gospodarjenje. V Centralnih obratih so to razumeli, predlog je sestavila tarifna komisija, stvar je šla potem skozi upravni odbor in delavski svet in potem še na sestanke v kolektivu, da je bil vsak delavec točno seznanjen, kako je s to zadevo.
Tretji uspeh, ki ga pa je težko pripisati le enemu organu ali organizaciji. pa je ustanovitev stanovanjsko zadruge. Ideja se je namreč rodila na skupnem sestanku predstavnikov uprave. organov upravljanja in družbenih organizacij. Do sedaj je to šele ideja, ki jo je treba uresničili, vendar vse kaže, da ne bo ostalo le pri besedah.
Sirote dnevni red delavskega svefa, UO se sestoja dokaj poredko
Dejali smo, da se sestaja delavski svet le na vsak poldrag mesec. Do takrat pa se nabere toliko stvari. da obsega dnevni red tudi po 12 točk in traja lako zasedanje po
Predsednik UO Jože Repše
liiev dalje redna praksa in bi bilo škoda, če bi jo prekinili, saj so ustvarja s tem neposredna ve/ med organi upravljan ja in koloks ivoin ter ima kolektiv možnost povedati svoje mnenje o njihovem delu tet gospodarjenju in predlagati, katerih problemov se bi bilo treba še lotiti in podobno. Res izobešajo zapisnike zasedanj v vseh delavnicah, vendar to le ne zadostuje, ker delavec nima priložnosti povedati, kuj misli o posameznih zadevah. S lenti sestanki pa so še širše odprli vrata delavski pobudi.
Prav gotovo pa bi bila ta vrata še bolj odprta, ko bi dobili člani DS in UO hkrati z vabilom na sejo še obrazložitev k posameznim točkam dnevnega reda. vsaj k pomembnejšim, sa j bi tako omogočili, da bi se člani DS in UO še pred sejo pogovorili z delavci, za kakšno stališče naj se otllpčijo na seji, kaj naj p adlngn jo itd.' To pa bi otrio« gočilo udi širše politično delo sindikata, ki bi mogel na seji izvršnega odbora, po potrebi pa tudi na sestanku kolektiva razpravljati o predlaganih rešitvah posameznih problemov in politično vplivati na odločitve organov delavskega samoupravljanja. Ni namreč dovolj, če je na zasedanju le predsednik podružnice, ki zastopa sindikat, saj lahko največkrat govori le v sVo-jem imenu, če stvari niso prej prerešetali na seji izvršnega odbora podružnice, da bi lahko govoril o Stališčih sindikata.
Sindikat —
organizacija upravi avcev
Ko smo že pri sindikatu, recimo še nekaj besed o njegovem delu, da bi se delavsko samoupravljanje Še bolj poglobilo.
Brž po volitvab so spoznali, da je večina izvoljenih članov še mlada po političnem delu in po delu v organih upravljanja ter zato še ne poznajo svojih upravljavskih pravic in dolžnosti, kakor tudi ne širših problemov, s katerimi se bodo srečevali na zasedanjih. Zato so priredili enodnevni seminar po gradivu seminarja na Pohorju. Razdelili so tudi skripfe s pohorskega seminarja. To je bil nedvomno pomemben prispevek sindikata k delavskemu upravljanju, ki nazorno kaže, da se ta podružnica zaveda svojih temeljnih nalog. Razprave delavskega sveta so postale živahne, krešejo se mnenja in nikakor ne bi mogli reči, da je zasedanje »zbor kimavcev«.
Razen tega je dal sindikat organom upravljanja nekaj predlogov, da bi izboljšal gmotne in življenjske pogoje delavcev. Tako so n. pr. v tednu varnosti uredili in pospra-
pet, šest ur. Seveda so proti koncu že vsi utrujeni in se zgodi, da gre proti koncu navsezadnje le za formalnost. Ce bi se delavski svet sestajal pogosteje, dnevni red ne bi bil tako obširen in bi temeljiteje pretresli posamezna vprašanja. Seveda pa je dritga težava, ker so člani delavskega sveta tudi strojniki in drugi »terefici«, ki se motajo voziti od daleč na zasedanje pa izgube precej časa in delo bi občutneje trpelo. Vse torej kaže, da so glede tega našli pravo merO.
Malce drugače pa je z upravnim odborom. Tudi ta se je doslej sestal štirikrat, torej prav tolikokrat kot delavski svet. Človek bi namreč pričakoval, da se bo upravni odbor kot izvršni organ delavskega Sveta, ki vodi posle med dvema za-sedanjima delavskega sveta, pogosteje sestajal in reševal tekoče zadeve. Upravni odbor bi moral biti tako sestavljen, da bi se lahko pogosteje sestajal in so to tudi upoštevali, čeprav sta v upravnem odboru po en šofer in en strojnik.
Na zasedanja organov upravljanja vabijo redno predstavnika sindikalne podružnice in je tako sindikat redno tra tekočem o tseb problemih gospodarjenja in upravlja- vi]j prostore z udarniškim delofti. n.(a. Ce je bilo medtem zasedanje z zbranim denarjem so lahko pla-osreilnjega delavskega sveta, pride ča]i hr£fn0 delavcem, ki so delali tmfi elan osrednjega delavskega v Poreču itd
sveta na sejo ter poroča o zaseda- Težave pa'so, ker je V kolektiv« njn. Upravnik je /,e po dor/nosti sorazmerno velika flnkfuaeija in so elan upravnega odbora, medtem ko odšli kar trije člani izvršnega od-vabrjo šefa komerciale takrat, ka- bora podružnice v glavnem zaradi dar SO na dnevnem redu finančne premajhnih zaslu/koV v primerjavi zadeve. Praktično je to skoraj vsa- z drugimi kovinskimi podjetji. To kokrat. Razen lega Vabijo na seje pa je posebno vprašanje notranje se predsednike raznih komisr.i če delitve dohodka V Gradisu. Dosti si razpravljajo o- problemih z ti ji Ho- obetajo od organizacije okonom-Vega področja, mojstre itd,	škili enot in skupnosti ekonomskih
enot. ko bodo Centralni obrati
Sficffinob Irnleblion	ptedšfaVljnli tako skupnost. Trdno
aesvoneK roieKma	pa pričakuje jo. da bodo dobili po-
pOl vsakem zasedanju i)S tem tudi polno pravico razpolaganja s Sredstvi, ki jih bodo otii
Posebno pomembna novost v de- ustvarili. Upajo, da btxlo potem lavskem upravljanju Centralnih mogli v večji meri uravnovesiti obratov pa je, da po vsakem zase- osebne dohodke in tako zmanjšali dan j u delavskega Sveta skličejo se- fbiktuncijo. Precej ljudi, s kateri-sfanek kolektiva, na katerem raž- mi sem ražgovarjal. je dejalo, da lože probleme, o katerih je raz- je v redu in prav, da ni moč izpla-pravljal DS. To je od letošnjih't/J- čuti dohodkov ekonomskih enot, če
Tu deluje kolektiv Centralnih obratov
je edinica defieitna. Če to velja za deficitne odinice. bi moralo veljati isto načelo Za suficitne, torej Za tiste, kr ustvarjajo presežek. Toda to so stvari, ki jih bomo motali razčistiti, ko bomo ustanavljali skupnosti ekonomskih enot in določali načela notranje delitve dohodka.
Zarodek samoupravljanja v ekonomskih ertotoh
Naj ob koncu omenim še nekaj, česar v drugih edinicah nisem opazil, ali pa to imajo pa jim v razgovoru ni prišlo na misel, iz česar sklepam, da ta organ niti ne deluje. Gre namreč ža tako imenovani strokovni svet — organ upravljanja ekonomske enote.
Zakaj je ta strokovni svet tako pomemben? To je namreč zarodek delavskega samoupravljanja v ekonomskih enotah. Res ime ne ustreza, saj je poudarjena strokovna plat. V obratih pa so prevzeli le ime, dedi pa tej obliki povsem novo vsebino. Ta organ so preoblikovali v organ delavskega samoupravljanja. V ekonomski enoti n. pr. avtoparka je v strokovnem svetu 5 šoferjev, prometnik, faklurist in šef ekonomske enote.
Čeprav se je »strokovni svet« le dvakruf sestal, saj je bila enota Še-
le pred nedavnim ustanovljena, je dosegla že pomembne rezultate. Najpomembnejši pa je nov duh go-Sjmdarjetija, ki je Zavladal v Ujej, ko se enota z Zavzetostjo priZnde-vrt Za čimboljše izkoriščanje prevoznega parka, za čimboljše vzdrževanje itd. in si poiščejo delo tudi pri drugih podjetjih, če ga pri nas nimajo. Tako delo tudi povsem opravičuje spremembo imena in bi bolj ustrezalo, če bi la svet imenovali Svet ekonomske enote.
Toda praksa drugih podjetij kaže na to, da je tak svet daleč preozek organ upravljanja. Bistvo ekonomskih enot namreč ni v knjigovodskem zajemanju podatkov in obračunu, ampak v tem, da ekonomske enote omogočajo najširše »vel javljanje delavcev v samoupravi jan ju. Torej: ekonomska enota mora omogočiti, tla bo vsak proizvajalec Sodeloval pri odločanju. To pa pomeni, da delavskega upravljanja ne moremo zapreti v ozek »svet ekonomske enote«. O njenih zadevah mora odločati ves kolektiv, saj gre za sredstva, ki so jih V enoti sami ustvarili.
Vendar zarodek delavskega Samoupravljanja v ekonomskih enotah je že. Gre zn to, da ga dalje razvijemo. Pobuda za to pa je, VSaj tako kaže. zrasla v Centralnih obratih.
V. J.
NEKAJ SPOMINOV
iz centralnih obratov Lmbliana
Ob ustanovitvi podjetja leta!945
in nadaljnjih letih razvoja podjetja se je pokazala potreba, da mora tako Velika gradbena operativa. kot je bil »Gradis«, imeti V svojem sestavu tudi stranske obrate. Naloga teh obratov naj bi bilo izvrševanje vseh uslug pri vzdrževanju gradbene mehanizacije. izvrševanje transportnih uslug ter oskrba z izdelki lesne proizvodnje.
Zarodek sedan jih Centralnih obratov, ki So dobili to ime šele leta 1948 ob ustanovitvi uprave Centralnih obratov, sega že v prva povojna leta. Od leta 1945 do 1948 pa so v okviru »Gradisa« obstajale obrtniške delavnice. Tudi na Mariborskem otoku je bila manjša Servisna delavnica, ki je služila za vzdrževanje gradbene mehanizacije pri gradnji hidrOcentral. Delavnica je bila v barakah in zelo slabo opremljena. Te delavnice so delale samostojno poti Vodstvom tehničnega direktorja centrale podjetja.
7. razvojem pod jetja pa je nastala potreba, do te delavnice centraliziramo pod enotno vodstvo in izvršimo reorganizacijo v tehničnem in komercialnem smislu.
Tako se je v letu 1948 formirala uprava centralnih obratov v Ljubljani. Pod delokrog te uprave so spadale naslednje delavnice: Splošne delavnice, mehanične delavnice s ključavničarsko in elektro-delav-nico. delavnico v Mariboru in ključavničarsko delavnico v obratu Škofja Loka.
Od leta 1948—4949 je bila grajena strojna mehanična delavnica. Z dograditvijo le-te je bilo možno preseliti ključavničarsko delavnico iz Škofje Loke in ostale delavnice s Celovške in Vodovodne ceste.
V letu 1948 do 1933 so bile v podjetju razne reorganizacije kot posledice menjave vodilnega kadra v podjetju. V letu 1933 je bila dograjena tudi delavnica v Mariboru, v katero so se preselili delavci iz barak na Mariborskem otoku. Nnjnost zgraditve te delavnice s skladišči in upravo je bila utemeljena iz razloga, ker smo potrebovali za štajersko območje slične delavnice kot za kranjsko. V letu 1953 smo pričeli z gradnjo upravnega poslopja in dveh stanovanjskih četvorčkov. S tem je bila ustvarjena možnost, da izvršimo reorganizacijo uprave po predvidenem načrtu in uredimo vse potrebne sanitarne prostore za delavce. DS je mnogo razpravljal tudi o skrbi za delavce, V ta namen so bili v Savskem naselju dograjeni štiri stanovanjski četvorčki in tako trenutno rešeni kritični stanovanjski problemi. V tem Obdobju smo uredili tudi komercialno poslovanje.
Z uvedbo oddelka o mehanizaciji je nastalo V podjetju v celoti nove obdobje, saj smo z organizacijskimi problemi ufedili vsa osnovna vprašanja okoli Vzdrževanja, posojanja in zaračunavali ja najemnin, predvsem za fežko mehanizaci io. V zadnjih letih pa smo posvetili vso pozornost še uvedbi priprav in dela
Naši bodoči kleparji, mehaniki in šoferji. Skupina vajettcev iz Centralnih OlifttfOv
KOLEKTIV LESNIH OBRATOV Škofla Loka
To je Šlrucova potujoča brigada
vukat soominov
(Nadaljevanje z 9. str.) pri defektažni službi, ojačenju dela v akordu in končno uvedbi EE v centralnih obratih.
Ob tej veliki obletnici, ki jo letos praznujemo pri »Gradisu«, je prav^ da naštejemo tudi uspehe, ki so jin obrati dosegli. Kot že rečeno, je bila prvenstvena naloga ob ustanovitvi naših obratov vzdrževanje vse gradbene mehanizacije in izvrševanje transportnih uslug. Na tem mestu je potrebno poudariti in istočasno tudi pohvaliti prizadevnost naših remontnih delavnic, posebno v obdobju od leta 1945 do 1956, ko je bilo veliko pomanjkanje rezervnih delov, bodisi za gradbene stroje ali pa za avtopark. Marsikatero improvizacijo je bilo treba izvršiti zato, da je bil stroj ali avtomobil zopet v pogonu. Nemalokdaj smo morali obrati požreti kakšno grenko pilulo na račun kritike gradbenikov, če nam improvizacija ni uspela. Če smo uspeli, smo vedeli za to samo mi, če nismo, je vedel ves »Gradis«. Danes se spominjamo pravzaprav samo tistega, kar naj je ostalo lepega v spominu. Poleg teh nalog pa je bila tudi naloga CO izvrševanje raznih prototikov gradbenih strojev in izvrševan ie	'■
uslug.
V prvih letih to.-......naših
obratov smo dobili že tudi marsikatero odgovorno nalogo pri izdelavi novih stnojev, pač iz enostavnega razloga, ker takrat gradbeništvo še ni imelo na razpolago potrebnih deviz za uvoz novih strojev. Z večjo in manjšo srečo smo uspeli že v prvih letih izdelati nekaj strojev v Mariboru in Ljubljani. Vsekakor pa smo v poznejših letih, posebno v času, ko smo že formirali tudi konstrukcijski oddelek v CO. uspeli celo z osvojitvijo serijske izdelave nekaterih gradbenih strojev, bodisi za naše podjetje ali celo za podjetja celotnega gradbeništva v Jugoslaviji. Danes lahko s ponosom gledamo na stroje, ki so gradbeništvu kot celoti pripomogli, da smo gradbenemu delavcu olajšali delo. Naši obrati v Ljubi'ani in Mariboru so doslej osvojili naslednjo serijsko proizvodnjo strojev: konzolna dvigala nosilnosti 250 kg, konzolna dvigala nosilnosti 500 kg, ročne skreperje, mešalce za malto, protitočne mešalce, japanarje* sor-tirne in pralne valje, dehidratorje. ostalo opremo za separacije, opremo za gradbene laboratorije, sušilne naprave za agregate, cestne orače, cestne pihače, dozirne naprave, silose za cement, ciklonske naprave, opreme za prenapeti beton, opreme za vakuum beton itd. Nadalje so naši delavci s konstrukcijskim oddelkom sodelovali z gradbeniki pri uvedbi uporabe vakuum betona, prednapetega betona, gradnje stanovanj po PBM-sistemu itd.
Od leta t94S pa do danes, t. j. v 12 letih, odkar obstajajo Centralni obrati, smo dosegli skupno okoli 6 milijard prometa. Idealizacija je od leta 1948, ko smo imeli 140 milijonov realizacije, porasla na milijardo in 100 milijonov, ki jo bomo dosevli v letošnjem letu. Zanimivi so tudi podatki o prevoženih ton/km našega avtoparka, m sicer smo od leta 1948 oa do leta 1059 prevozili skupno 27,340.000 ton km.
V letu 1948, torej ob ustanovitvi CO, smo prevozili 1,631.198 ton/km, v letu 1959 pa 2,607.000 ton/km: torej, promet se je povečal v 12 letih za milijon ton/km.
Slične uspehe bi lahko s številkami dokazali tudi za vse ostale naše jedinice v CO. Za vse te uspehe sta zaslužna oba kolektiva v Ljubljani in Mariboru, katerima naj velja ob tej priložnosti posebna zahvala in priznanje.
Psdutoia &d$ada
Na naših mariborskih gradbiščih tako slabem strojnem parku, ki si in sektorjih jih že vsi poznamo, bri- je že prislužil pokoj. Samo v zad-i„i„,„i-_.- -	--njih štirih mesecih je šlo skozi nji-
gado železokrivcev s tovarišem Štrucem na čelu. Kdo ne bi spoznal dobrih, vestnih in požrtvovalnih ljudi, ki delajo od zore do mraka in, če je potrebno, tudi ponoči, pri reflektorjih odseva sijaj klešč, s katerimi vežejo armaturo po naših objektih
Danes so v Mariboru na centralnem krivilišču železa in pripravlja-
hove roke za silose preko 250 ton armature, za apnenice preko 120 ton, za druge objekte preko 100 ton železa. Vso to količino je potrebno zravnati, skriviti in položiti. Letno gre skozi njihove roke več kot tisoč ton železa.
Številke povedo, da je to brigada, ki nima časa za počitek, ki dela pridno in zagrizeno, kako bi lahko zadovoljila vse sektorje, vse ekonomske enote, ki jih je skupno preko 50. Naša potujoča brigada se seli od stavbe do stavbe, od kraja v kraj in povsod jih bodrimo, povsod hočemo iz njih iztisniti vse, kar zmorejo. Oni pa razumejo naše težave in delajo 10, 12, 16 pa tudi več ur^ če je to potrebno. v_ S temi vrsticami se hočemo oddolžiti ljudem, ki so skromni in tihi, o katerih n: čuti, ki pa vendar k vsakemu našemu uspehu prinesejo svoj delež.
Ob 15-letnici obstoja našega podjetja 10-letnici delavskega samoupravljanja vam v imenu vseh sektorskih tehnikov in inženirjev čestitamo, se vam zahvaljujemo za vloženi trud ter vas tudi v bodoče pro-imo, da nam pomagate pri izgradnji v mariborskem okraju.
Brigadirju Štrucu pa želimo, da bi še dolgo vodil svojo potu jočo brigado. bil zadovoljen z nami tako kot smo mi z njim.	—ton
Matevž Eržen, predsednik DS obrata v letu 1957
jo armature za silose, apnenice, šole, stanovanjske objekte, industrijske stavbe, jutri pa so že na teli objektih po Mariboru, v Rušah. Slovenski Bistrici. Ceršaku, Sladkem vrhu. Kidričevem itd., kjer požvižgavajo in so vedno dobre volje, pri vestnem polaganju armature.
Tovariš Štruc pravi, da je hudo le to. da je vse prišlo naenkrat in da bi vs; hoteli imeti armaturo že jutri skrivljeno .n položeno. Večkrat mora šef gradbišča poseči vmes in dati prednost eni ali pa drugi ekonomski enoti. Sefi ekonomskih enot pritiskajo, se jezijo, vendar vsem krati ni moč ustreči. Navsezadnje pa so vsi zadovoljni, saj naši fantje znajo potegniti in vse zadovoljiti. Tako pravi tov. Štruc. Tako pravimo mi. ki jih že dobro poznamo.
Priznati jim maramo, da store včasih več, kot je pričakovati ob
Mandelenič
Ivan, predsednik Podvelka
ob 15 - fefnici podjetja in 10 - lefmci delavskega upravljanja
V^pisarni obrata upravnika Ignaca Šuštaršiča leži na mizi kup porumenelih zapisnikov. Tudi obrazi navzočih so nekam zamišljeni in tihi. Tu so zbrani nekdanji predsedniki DS in UO. Mislijo, kako naj se pogovore in kako naj prikažejo neštete probleme in sklepe, ki so jih sprejeli v 10 letih dela delavskega sveta. Ali je vse to res samo košček zgodovine in napisani sklepi le mrtve točke na papirju? Ne, tu je mnogo več! Vse, kar so v teh letih ustvarili, živi z njimi in daje obilne sadove.
Težak je bil začetek za škofjeloški kolektiv. Vse do leta 1952 je bil v sestavi Centralnih obratov v Ljubljani. Delavnice so bile slabe in zastarele. Pa še iz teh so se morali tako rekoč čez noč izseliti. Znašli so le na travniku brez vsega. Pozneje je bila sezidana nova žaga, vse druge delavnice pa so bile postavljene kot provizoriji. Samo nekaj let, je bilo rečeno takrat, toda nekateri od teh provizorijev še danes služijo svojemu namenu. Zob časa je že opravil svoje.
Komaj se je obrat izkopal iz škode ob selitvi in urejanju delavnic, že je dobil drugi udarec. Požar je leta 1953 uničil tesarsko delavnico z vso mehanizacijo. LIkrati pa je zavladala v obratu še politična neenotnost kot posledica široke propagande za priključitev k sosednjemu lesnemu kombinatu. Le odločnemu stališču takratnega DS z vodstvom gre zasluga, da se je škofjeloški kolektiv obdržal.
Svoj prvi DS je obrat izvolil šele leta 1952. Pet predsednikov je vodilo DS skozi 8 let delavskega samoupravljanja. Mnogo so posvetili vzgoji mlajšega kadra in letos so zaupali funkcijo enemu izmed mlajših predsednikov delavskih svetov v podjetju.
Lansko leto je lesni obrat s pomočjo tehničnega vodstva pričel intenzivno obnavljati dotrajane objekte. Na novo je bila sezidana mehanična delavnica z garažo in centralnim skladiščem. Preurejene so bile tudi ročne mizarske delavnice. V skrbi za delavce so zelo lepo uredili jedilnico, garderobo in sanitarije Položena sta bila tudi kanalizacija in vodovod po vseh delavnicah. Zdaj grade citronske odseso-vaine naprave, ki bodo po izvedbi in konstrukciji najsodobnejše. Modernizacijo tudi sušilnico lesa. V pripravi imajo tudi gradnjo stanovanj za tesarske vajence, ki naj bi se v bodoče vzgajali le v tehnično izpolnjevalnem obratu. Pristopili so tudi k 'umr^vir ran in lesnih izdelkov
V jo letin »u bili v obratu naslednji predsedniki: Cene Oman. je bil prejdsednik D5 v letih 1953, 1956, 1958, 1939. Alojz Čarman, 1934. 1955. Matevž Eržen je bil predsednik DS leta 1937. Karl Likozar leta 1952, naš najmlajši predsednik DS Maks Bogataj pa zdaj vodi DS.
Ob 13-letniei obstoja podjetja in 10-letnici upravljanja v DS se lahko tudi kolektiv lesnega obrata Ško-fia Loka s Donosom uvrsti med ostale edinice podjetja.
Alojz Čarman, tesar, predsednik DS obrata v letih 1954, 1958
Tudi tovariš Ignac Šuštaršič je bil že nekajkrat predsednik delavskega sveta v Celju
Karel Likozar, predsednik DS v leiu 1952
L Mahnič, večkratni predsodek v CO
Franc Gruden, predsednik DS 1.1960 — OGP Ljubljana
Nndan Sevnik, predsednik UO 1. 1960 — OGP Ljubljana
Cene Oman, predsednik DS obrala Maks Bogataj, predsednik DS ob-ra-v letih 1953, 1956, 1958, 1959	" ta v letu l^O
Vlado Čelik, predsednik UO I. 1958
Karel Makuc, prvi predsednik DS v HE Moste
Pod Mežakljo stoji eno izmed najslarejšili »Gradisovih« grad- Ob tem kratkem pregledu dela in bišč — Jesenice. Sicer gradbišče ne nosi nobenega vidnega na- problemov ob 10-letnici delavskega piša, vendar že vsakdo ve, da tu stanujejo in delujejo »Gradi- samoupravljanja smo prišli do za-sovi« delavci. Prav tako kot je prvo gradbišče v podjetju ključka, da bomo velikim perspek-uspešno gradilo nove stanovanjske objekte na Plavžu in Slo- tivnim nalogam kos le tedaj, oe bo-venskem Javorniku, smo vzporedno z gradnjo družbenega stan- mo tudi v bodoče skrbeli načrtno darda pričeli tudi z delom na industrijskih objektih v Javorni- za dvig strokovnega kadra, kakor ku in pozneje na Jesenicah. Gradbišče si je v prvi petletki tudi za usposabljanje članov delav-glede na velike naloge pri izvajanju industrijskih in stanovanj- skega samoupravljanja, pri čemer skih gradenj pridobilo veliko izkušenj tako na tehničnem kot pa je potrebno tesno sodelovanje na organizacijskem področju.
Uredba o delavskem upravljanju goče preseliti družine vsaj konec v letu 1950 ni našla delavcev ne- naslednjega leta.
pripravljenih. Volitve v prvi delav- y delavskem naselju samem je sk, svet na gradb.scu »Grad,s-]ese- dvidena dnia šeJtreh samsk,h n.ce« so bile D. juhja l^O Takrat- 'domov Po	teh objektov
m Delavski svet je stel 39 elanov. bomo lahko v%m delavcem koIek-Za prvega predsednika delavskega H	|iH sodobna stanovanja z
sveta je bil izvoljen tov. Martin ,	•	•	iaml Samski
RIHTAR, kvalificirani železokrivec. iistrezmmi san.itar.jami. jamski
Po premestitvi predsednika gradbi-	y okviru i2gradnje delavskega
sca na HidrocentraJo Medvode pa i•	. i.	f.,. , r *
je prevzel to mesto tov. Ivan ZEV- n,asel|a »i.sl,mo zgradit, tud, pro-N1K Kot marsikje delo delavskega	fa obratne delavnice ,n garaže,
sveta' v začetnem obdobju ni bilo Del te izgradnje mislimo financira-, -i i- -	• J . i i; ti iz sredstev odškodnine 2, ki nam
ko bolj Sofjšalo Libija leta in je Ith Grafov ^ <xls‘raniteV 0,bst°je' dobil delavske svet odločujočo vlo-
go pri samoupravljanju gradbišča. Problem preteklosti, ki se veča iz Do leta 1935 so bili že zaznamo- 'eta v leto, je fluktuacija delovne Vani veliki uspehi. V letu 1955/56 sd®’ kakor tudi veliko pomanjka-pa je prišlo nenadoma do velikega nje kvalificirane delovne sile. Res zmanjšanja investicij, s tem v zve- j«, da smo v zadnjih letih aktivne-zi pa tudi do zmanjšanja kolektiva je pristopili k izobraževanju delav-ali pa do selitve kadrov z gradbi- vec> vednar s tem še ni dosežen za-sča na gradbišče ali v druga pod- želen uspeh. K povečanju staleža jetja. DS in UO gradbišča sta pri dobre delovne sile ne more prispetem izgubila mnogo dobrih članov, vati toliko personalna služba ali Kljub temu pa lahko upravičeno tr- prizadevnost posameznikov, kot to dimo, da je v tem času, ko so bili lahko stori celotni kolektiv, gradbišču »Gradis« — Jesenice šteti dnevi obstoja, pripomogla zavest članov DS in UO odnosno starih članov kolektiva, da je gradbišče v tem času vzdržalo in po prestani krizi uspešno nadaljevalo razvojno pot. Od leta 1956 do leta 1960 je gradbišče letno enkratno povečalo bruto produkt od preteklega leta.
V letu 1960 je znašal plan proizvodnje 600 milijonov gradbenih in obrtniških del, v tej vsoti je 450 milijonov gradbenih del in 150 milijo-obrtniških del. Realizacijo
s sindikalno organizacijo in osnovno organizacijo ZK gradbišča Seznam predsednikov DS gradbišča od leta 1950 do 1960:
1950	— Martin Rihtar
1951	— Ivan Zevnik
1952	— Viljem Zrim
1953	— Viljem Zrim
1954	— Franc Bališ
1955	— Franc Vovk
1956	— Srečko Arčon 195? — Stane Simeonov
1958	— Jože Brešan
1959	— Avgust Skrt
1960	— Stane Simeonov Seznam predsednikov UO gradbišča od leta 1950 do 1960:
1950	— Emil Grgič
1951	— Emil Grgič
1952	— Anton Kocjane
1953	— Anton Kocjan 954 — Jenda Stoviček
1955	— Jenda Stoviček
1956	— Jože Brešan
1957	— Anton Mekiš
1958	— Vlado Čelik
1959	— Rudi Pregelj
1960	— Janez Pavlič
I. predsednik DS v HC Mostah je bil tov. Karel Makuc.
ustvarja gradbišče na območju Jesenic, Javornika, Lesc, Bleda, Gorij in Bohinja. Skraka, na teritoriju štirih občin. S io realizacijo se Gradbišče uvršča na prvo mesto gradbišč »Gradisa« po kapaciteti.
Z uspešnim povečanjem proizvodnje iz leta v leto ugotavljamo večjo in uspešnejšo iniciativo delavskega samoupravljanja. S tem v zveza se krepi tudi želja po večjih kompetencah DS in JJO enot. Gradbišče je ustanovilo 6 ekonomskih enot, ki obsegajo skoraj vso gradbeno dejavnost, z namenom, da poveča proizvodnost in še bolj pravilno stimulira delavce. Opaziti je, da je tudi ta ukrep pozitiven in so zabeleženi lepi uspehi, posebno tam, kjer so se delavci in tehnično vodstvo ogreli za ta nov način dela. Seveda so na dober uspeli ekonomskih enot vplivali tudi ostali činiielji. Glede na uspeh nekaterih ekonomskih enot smo mnenja, da je treba dela izvrševati v okviru ekonomskih enot, seveda pa je treba rešiti vprašanje, kako stimulirati celoten kolektiv. DS inUO se s tem dalj časa ukvarjata in sta mnenja, da bi bil uspeli v proizvodnji isti, če bi nastopalo gradbišče kot ekonomska enota v celoti.
Glede na ugodno perspektivo gradbenih del in na ostale ©bolnosti — predvsem širitev železniškega omrežja v teritorij obstoječega delavskega naselja gradbišča — mislimo v bodoče na podlagi že obstoječega zazidalnega načrta pristopiti postopoma k intenzivnejši gradnji delavskega naselja. Ugotovili smo, da je bilo doslej na tem področju premalo storjenega. Za uresničitev vseh teh nalog pa je treba čim prej zgraditi stanovanjski blok, ki smo ga že pričeli graditi, tako da bo mo-
v
Življenje je večna borba
Oglasila sem se pri tovarišu L. C. Zaradi štipendije. Pogovarjala sva se o življenju in delu. Omenil je časopis »Gradisov vestnik« in mi svetoval, naj kot štipendistka prispevam članek v »Gradisov vestnik«. Opogumila sem se.
Obiskujem II. letnik administrativne šole v Ljubljani, stanujem pa v Domu Anice Cernejeve.
Ze v otroških letih sem imela veselje do pisarne. Ko sem bila še majhno dekletce, sem šla večkrat s svojo mamo v pisarno po denar za prodano mleko. Z zanimanjem sem opazovala uslužbence, še bolj pa sem občudovala pisalni stroj. Zaželela sem si, da bi bila že velika in da bi tudi sama lahko pisala nanj.
Šolska leta so hitro	tekla.	Približalo se je zadnje šolsko leto s perečim	vprašanjem: »Kam sedaj?«	Težko si je	bilo iskati poklic, kajti mama
ni mogla skrbeti zame, ker je slabega zdravja, brat in sestri pa so že imeli družine. Delno bi mi pomagali, toda to ne bi bilo dovolj. Kako naj najdem izhod iz stiske? Ko sem neko nedeljo prebirala časopis, sem našla razpis štipendij, med njimi tudi razpis podjetja »Gradis«. Na vloženo prošnjo sem dobila ugodno rešitev. Moje veselje je bilo nepopisno, ker sem	vedel.a, da bom šla	lahko	v šolo, ki	me je že kot otroka veselila.
Začela se je šola in	z njo	nova skrb.	Učenja je bilo dosti, zagrabiti
je bilo treba resno, da sem lahko premagovala prve težave, potem pa je šlo. Polleten uspeh je bil odličen in zanj sem dobila lepo nagrado od podjetja »Gradis«.
Po novem letu se je internat podražil. Ravno v tem času je mama zaradi bolehanja odšla k sinu v Koper in nato v bolnišnico. To me je silno prizadelo. Mama v bolnišnici! Njeno dragoceno življenje je viselo na nitki. Slednjič se ji je obrnilo na bolje, moja skrb je postala manjša. Na spomlad je odšla domov na Bloke. Razliko med štipendijo in zneskom, ki ga plačujem za internat, je med tem časom prispevala sestra, ki je v službi v oddaljenem Beogradu.
Prvo šolsko leto je bilo končano. Kot pogodbeni sklep je bila predpisana tudi enomesečna praksa med počitnicami. Nastopila sem službo. Vsak začetek je težak, toda človek se vsemu privadi. Dnevno sem imela opravka s pisanjem številk. Po enomesečnem službovanju sem končala prakso z zavestjo, da me štipendira dobro organizirano podjetje, pri katerem bo delo lepo in zanimivo.
Vtisi, ki sem jih dobila v enomesečni praksi, ne bodo hitro zbledeli. Želim si, da bi šolsko leto kmalu z uspehom končala in se vključila v delo kot vreden član socialistične družbe.	Otiliia Novak
Janez Zevnik, predsednik DS na Jesenicah 1. 1951
Slane Simeonov, predsednik DS leta 1960
Viljem Zrim, predsednik DS • 1. 1952/55
Janez Bučan
Srečko Arčon, predsednik DS 1. 1956
Franc Vouk, šef gradbišča Jesenice
Rudi Pregelj, predsednik UO 1. 1959
Franc Bališ
Jenda Slovičck, predsednik UO 1954 GRADISOV VESTNIK * Stran 11
%£>
Čudovita sprememba Franca Brgleza
France Brglez je bil izvoljen o delavski svet pred meseni. Vse mesece je redno prihajal na seje, sedel, poslušal.. Saj me razumete: opravljal je dolžnost, ki mu jo je poveril kolektiv. In bi France Brglez vso mandatno dobo lepo preždel o delavskem svetu, sedel bi in poslušal in — vse bi bilo lepo, da se ni nekaj zgodilo.
T istega usodnega večera je F ranče pritaval v dvora-
no kakor v sanjah. Izbral si je stol, prižgal »Dravo« in pogledal okoli. Videl je dolgočasne obraze, neme, pod strop se je vil cigaretni dim. Komaj si slišal besedo. Potem so prišli »ta glavni«. Začelo se je.
Vse lepo po žnorci: govoril je predsednik, govorili so šefi gradbišč, komercialni šefi, vodilni uslužbenci — osi so lepo po vrsti razpravljali —• in ure so tekle — kaj so že govorili.
Pa res: kaj govorijo? France Brglez je prisluhnil. In potem je skozi daljne besede, ki so se gubile o cigaretni dim, začel premišljevati. Pravzaprav se še ose do danes nisem oglasil k besedi.
Francetu so se znojne kaplje nabirale na sencih. Kako je le mogel sedeti tu kot vrsta drugih in zdolgočaseno strmeti v strop, ko pa je o podjetju toliko problematičnega? Ali morda ni? Vzemimo tarifno komisijo, stanovanjsko komisijo. To je zelo važno, ali ne? V tem hipu ga je nevidna sila dvignila s stola in mu sprožila roko pod strop:
»Tovariši, dovolite mi, da vam povem svojo misel. Prav je, da v komisijo izvolimo take ljudi, ki bodo vestno delali in kolektiv seznanjali z uspehi«. Sedel je nazaj, si otrl potno čelo. Ko pa je slišal, da so ga izvolili v komisijo, so mu potne kaplje s senc pritekle že na lice. Vendar pa je France premagal samega sebe. Spregovoril je. Naj vidijo, da lahko pove kaj pomembnega. Po tej zmagi bi se bil France skoraj zazibal kot na lovorikah v sen. Toda pravi čas se je zdrznil, prižgal cegareto — cigareta dobro premaga spanec — in prisluhnil. To pot je tekla
beseda o sprejemu novih uslužbencev, delavcev. To je zamotana reč. Pa še kako zamotana! France je dvignil roko:
»Tovariši. Nikar tako. Potrebujemo kader, dober kader, takega, da ne bo uhajal iz podjetja. Tak kader je treba najti. Zato ne gre, da bi jemali na posel kogarkoli. Zato imamo pri podjetju komisije, predvsem pa komisije za sprejemanje in odpust, to so tiste komisije, ki pošiljajo v časopis (ne o Gradisov vestnik) objavo. Iščemo tri inženirje, šest gradbenih tehnikov, tri delovodje, tajnico in 240 delavcev. Potem pa komisija že izbere ta pravšne, ali ne?«
France si je znova utrl potno čelo in bi rad še nekaj rekel, ker je lepo govoriti. Da, nocoj je ugotovil, da je lepo govoriti. Odprl je usta. Ne, sedel je. Pozdravili so ga s ploskanjem in France je premišljeval, kje je sploh jemal besede. Hudimana, posrečilo se mu je. In potem — tudi v komisijo za sprejem in odpuščanje delavcev in uslužbencev so ga vzeli. No, lepa reč.
Taka seja delavskega sveta je dolga zadeva. Vleče se kot pot iz Ljubljane do Škofje Loke. Toda nocoj Franice ne čuti tako kot vselej. Prebudil se je, z eno besedo: prebudil se je. Zdaj je diskutiral. Ne, ni več tako kot vrsta drugih. Lepo sedijo, gledajo, kadijo, ali si kaj zašepečejo na uho, se zahihitajo — čakajo konec seje. Ne, F'rance ni tak.
Na zadnji seji so govorili prav o tem. Takšni kimavci, so rekli, prav gotovo ne sodijo o delavske svete.
Kaj pa sedaj? A, seveda, za plače gre. Plače so res čudovita reč — enkrat na mesec. Toda živeti moraš z njimi ves mesec. To je pa posebna umetnost. France ni strpel. Vstal je, prosil za besedo in slišal, kako so osi utihnili. To je tako, kot tedaj, ko slišiš, da ura stoji. Smešno, ne?
»Tovariši. Naj še jaz posežem v to diskusijo. Mnogo sem premišljeval o vlogi denarja, o normah, točkovanju in o takih pomembnih rečeh. Vidite, podčrtati moram (podčrtati je sila imenitno), kje naš narod nenehno greši.
Grešimo, ker se ne zavedamo vrednosti denarja in...........
kako bi rekel: Odnosa med plačo, delovno storilnostjo in potrošeno silo. Marsikdo od nas vsak mesec nekaj dni po prvem lepo živi. Kilo mesa, nekaj parov klobas, zelenko slivovke — in potem je zelo dolgo do prvega. Shajati je treba, veste. Človek naj ekonomično preračuna izdatke za ves mesec in naj z denarjem tako tudi razpolaga. (France je že večkrat klel, da je mesec dolg). Toda mesec ni dolg, če tako ravnamo. To je eno. Osebna ekonomija bi lahko rekel. Drugo pa je tole: plačni fond izračunamo na podlagi dohodkov podjetja. To je sicer — navidezno samo — zamotana reč. Ne bom vam govoril o skladih in fondih, dodatkih. (Kje, vraga, jemljem te besede?) Vsekakor pa pozdravljam naš sistem nagrajevanja po učinku, ker nas spodbuja, da z zavestno prizadevnostjo nenehno dvigamo učinek in posredne dohodke podjetja ter s tem tudi svoje plače. Zato bom podčrtal tudi odgovornost, ki jo imamo do kolektiva, saj je odgovorno voliti n. pr. tarifno komisijo, komisijo za ocenjevanje, n njej potrebna tovarišem zvrhana mera poštenja in objektivnosti...«
France je hlastal po zraku in potlej trudno iztisnil iz sebe: »To je vse, kar sem hotel povedati.«
Zabučalo je in uspeh sijajnega govora Franceta — to je bil zares pravcati odgovor — je bil ta. da so ga izvolili za predsednika nove tarifne komisije.
France je čutil, da mu znojne kaplje tečejo po vratu, čez prsi o pas.. No, prav, samo — kje je našel to učenost, ki jo nocoj razlaga. Besede mu gredo kar same iz ust in ose se tako lepo sklada, kot bi sadil rožce. Ha, ha, zares se je prebudil. O, saj bo še kdaj govoril. Pa ja.
Na koncu se je dvignil predsednik in pomenljivo za-kašljal.
»Tovariši. Zato nas je izvolil kolektiv, da zanj urejamo problematiko podjetja, kajti 10 let je že, odkar smo delavci prevzeli tovarne in podjetja v lastne roke in proizvajalec je hkrati postal tudi upravljavec podjetja. To je naše samoupravljanje.
Od zadnjič, ko smo kritizirali nekatere molčeče člane delavskega sveta, moram reči, da se stvari lepše odvijajo. To je primer (visoko je povzdignil glas) Franceta Brgleza, za katerega sploh nismo vedeli, da tako pozna situacijo, našo sedanjost in da je tako zmožen. To je preobrat, tovariši. Želim, da bi pri tem ostal in vsi ostali (ki dostikrat molče sedijo za mizo) v stalni praksi. To naj bo primer vsem članom.«
France je zardel, potem pa je skozi buren pišč, ali če hočete vihar navdušenja ljudske množice, slišal burni glas zbora :Hura, hura .. .
»Ura, ura. ura! France, pol šestih je preč!«
Zena je Franceta sunila v rame in dodala: »Zaspala, sva. Daj, zbudi se no, zamudil boš!«
France Brglez se je stresel. »Hudiča«, je rekel. Potem pa nič več. Zlezel je v hlače in ni maral ženi povedali, kaj je sanjal. On, France Brglez, da bi govoril? Saj ga polije zona po hrbtu, če samo pomisli, da bi moral govoriti pred ljudmi. Kje pa!
Ampak še po poti je moral misliti nanje, na te strašne lepe in grozne sanje.
Intervju pred sprejemom v službo na delovno mesto tajnice
— Kaj znate, draga tovarišica?
— Prosilka: Znam angleško, nemško, francosko, obvladam n^pkt-no strojepisje in stenografijo, dovršila sem tudi fakult*-'
— Znate kuhati turško kavo?
— Prosilka: Ne, s tem se še nisem ukvarjala.
— Hm, poglavitno znanje vam torej manjka...
Iz prvih časov delavskega samoupravljanja
Direktor: »Danes bomo razpravljali o nabavi brisač za pisarne in nakupu metel« (tri ure žolčne razprave o tem problemu).
Član DS: »Tovariš direktor, kdaj pa bomo razpravljali o razporeditvi finančnih sredstev?«
Direktor: »O tem bom pa že sam odločal.«
Petnaist let mehanizacije v podieliu
z, ustanovitvijo podjetja »vjraaisc v coctooru tv«, leta je prešla v njegovo upravljanje mehanizacija in oprema • nacionaliziranih bivših gradbenih podjetij, obratov in drugih.
S to mehanizacijo je pričelo novo ustanovljeno gradbeno industrijsko podjetje izvajati prva dela. Kmalu se je izkazalo, da je del mehanizacije že močno izrabljen, nekateri stroji pa precej zastareli. Dela, Jri jih je prevzelo podjetje, pa so terjala tudi drugo, modernejšo in težjo mehanizacijo.
Tako je podjetje nekaj let pozneje prejelo, kot pomoč od UNltRE, več težkih strojev, buldožerjev in vlačilcev. Buldožerji so bili znamke Catterpillar, in to: D-t, D? in D8. S temi stroji je lahko prevzelo podjetje razna večja zemeljska dela, večje izkope, gradnjo cest itd. V letu I9'3l2 je prejelo podjetje zvezno dotacijo, zato je nabavilo nekaj še manjkajoče najnujnejše stroje.
Leta 1933 je bila izvršena revalorizacija vseh strojev, naprav in drugih osnovnih sredstev. Tedaj je bila izdana uredba o upravljanju z osnovnimi sredstvi, o postopku pri nabavi, o odpisovanju in kar je najvažneje — po tej uredbi se je začela vplačevati amortizacija. Z vplačevanjem amortizacije smo pričeli ustvarjati sklad, iz katerega lahko nabavljamo po izdanih predpisih nove stroje in opravljamo generalna popravila
Nagel razvoj v gradbeništvu zahteva vedno nove, spopolnjene in modernejše stroje. Če hočemo slediti napredku, smo prisiljeni nabavljati nove stroje. Že pred nekaj leti smo ugotovili, da sta sklad amortizacije in sklad osnovnih sredstev premajhna za naše potrebe. Prisiljeni smo bili najeti kredite, s katerimi kupujemo najnujnejše stroje.
Na drugi strani pa imamo že precej izrabljene in neekonomske mehanizacije. Izrabljene stroje postopoma odpisujemo; prav tako tudi neekonomske stroje, ali pa jih skušamo prodati.
Že kmalu po ustanovitvi podjetja smo spoznali, da je posameznih strojev veliko preveč. Z druge strani pa je potreba po gradnjah naraščala iz dneva v dan. Zato so se ustanovila še druga gradbena podjetja y naši republiki kot: TEHNIKA, PIONIR, PROJEKT itd. Del mehanizacije se je prenesel na novo ustanovljena podjetja in gradnja je zaživela po vsej Sloveniji. Vzporedno z nabavo mehanizacije se je usposabljal tudi ielmični kader in izpopolnjeval svoje znanje.
Podjetje je s svojimi stroji in kadrom lahko prevzemalo najrazličnejša dela — od gradnje cest do velikih, modernih tovarn in hidrocentral. S stolpnimi žerjavi smo zgradili v jubilejnem razdobju električne centrale v Mostah, Mariboru, Vuzenici, Medvodah, Šoštanju itd. Žerjave smo uporabljali še pri gradnji Litostroja, železarne Zenica, silosa v Zalogu, tovarne močnih krmil v Ljubljani in več raznih blokov in stolpnic. Tudi objekte tovarne aluminija v Kidričevem smo gradili z žerjavi.
Buldožerji so odigrali velik del svoje vloge pri gradnji cest na Logu. v Grosupljah in Krškem ter v Podvelki in na Trojanah.
i_,eta 1957 smo clobih nekaj novih strojev iz ameriške pomoči, in to motorne skreper je, ' kompresor, dumperje in nakladače. Ob koncu leta 1958 smo odkupili po zaključku avto-ceste še bagre, buldožerje, dumperje in stabilni kompresor.
V	zadnjih letih je nabavilo podjetje poleg nave-denih strojev še nekaj kompresorjev Pagram, buldožerjev Wender in stolpni žerjav Poborc. To so bili stroji težke mehanizacije.
Od srednje in lahke mehanizacije smo v zadnjih letih kupili več betonskih mešalcev, mešalcev malte, železa, ročnih vrtalnih strojev in krivilcev betonskega železa, ročnilivrtalnih strojev, pralnih in sortirnib valjev, raznih vibratorjev, vrtalnih kladiv, japanarjev na gumijastih kolesih in železnih samokolnic odkop-nih kladiv in drugih manjših strojev ter motorjev.
Nagel razvoj podjetja in število strojev je že v prvih letih obstoja terjalo lastne delavnice. Tako so se v letu 1948 dogradile v Ljubjani kovinske delavnice, ki opravljajo poleg remonta strojev in vozil tudi razna druga dela za potrebe podjetja in po razpoložljivih kapacitetah še tuje usluge. Kmalu nato smo zgradili v Mariboru kovinske obrate za potrebe gradbišč štajerskega bazena. Ti obrati so nekaj manjši od obratov v Ljubljani, v njih pa izdelujemo tudi razne nove stroje.
Glede na zmožnost strokovnega kadra iu opremo delavnic ter iniciativo vodstva so pričeli v kovinskih obratih izdelovati razne stroje, in to: pralne in sortir-ne bobne, strojna in ročna vitla, mešalce malte, ročne skeperje, japanarje, železne samokolnice z gumijastimi kolesi, ravnalce betonskega železa in druge-Vse to pa je zahtevalo vedno več strokovnega kadra. V ta namen Je bilo organizirano več tečajev za pol-kvalificirane in kvalificirane strojnike — upravljalne gradbenih strojev. Strojniki — žerjavisti so morali opraviti še dodatni izpit, za katerega je bil prav tako organiziran tečaj.
Vsa osnovna sredstva v podjetju vodi poseben oddelek mehanizacije. Odkar podjetje obstaja, je bilo v oddelku mehanizacije izvršenih več ukrepov, da bi izboljšali delo in ustvarili tesnejšo povezavo z gradbeno operativo.
Po najnovejši organizaciji se ta oddelek deli v dve veji, in to v evidenco osnovnih sredstev in težko mehanizacijo. »Evidenca« knjiži osnovna sredstva, izstavlja fakture in obremenilne note za najemnino osnovnih sredstev, registrira nove dobave in stroške popravil ter evidentira vse premike. Vodi tudi evidenco sredstev skupne porabe. Vrši letne odpise, inventuro itd.
»Težka mehanizacija« se bavi z zaposlitvijo težkih strojev, evidenco stroškov in dohodkov teh strojev ter s porabo goriva in maziva. Poleg tega sestavlja plane investicijskih nabav.
To bi bila glavna dela oddelka mehanizacije.
V	bodoče nameravamo ustanoviti ekonomsko enoto težke mehanizacije. Njena oblika za zdaj še ni določena, upamc pa. da bo njen sestav tak, da bo vsak posameznik zainteresiran za skupno delo iu uspeh.