SVOBODNA SLOVENIJA AftO XXXVII (31) Štev. (No.) 13 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 30. marca 1978 OČI SE JIM ODPIRAJO Zborovanje dveh svetov Beograjska konferenca je bila konferenca kontrastov, kakor je danes svet poln kontrastov. Pred petimi meseci se je začela z veliko propagando svetovnih tiskovnih agencij in časopisja, da je pred kratkim končala takorekoč v pozabi. Dolgoveznih govorov in razprav, dasi o tako življenjsko važnih vprašanjih, kakor so. človekove pravice, so se naveličale delegacije 35 držav, ki so se zasedanja v Beogradu udeleževale, kakor se je naveličal poročati o vedno večjem zastoju konference svetovni tisk. Zasledovali so potek zasedanja nazadnje le še zunanjepolitični funkcionarji evropskih držav ter ZDA in Kanade in družboslovci in zgodovinarji, da so lahko iz zasedanja potegnili zaključke in možnosti razvoja med Vzhodom in Zahodom v bodoče. Za splošno svetovno javnost pa je beograjska konferenca odšla skoro v pozabo. Zaključke, ki so jih strokovni opazovalci beograjskega zasedanja potegnili iz tega „zborovanja dveh svetov“, kakor so ga nekateri označili, pa so bili med drugim naslednji: Ob koncu so v Beogradu imeli tri možnosti: podpisati prazen zaključni dokument, podpisati slab zaključni dokument ali pa končati zasedanje sploh brez dokumenta. Zedinili so se za prvo: zaključni dokument brez vsebine, ki sicer meče slabo luč na diplomacijo, toda je bil še edina najboljša izbira v danih okoliščinah. Gora se je tresla in rodila se je niiš. Tisoč diplomatov iz 35 držav (iz vseh evropskih držav, razen Albanije, plus ZDA in Kanade) je pet mesecev debatiralo v nalašč za zasedanje zgrajeni palači zunaj Beograda, da so na koncu izdali dokument, ki pove samo to, da so se sešli in govorili in da se bodo znova sešli v Madridu leta 1980. Na programu so imeli pregled helsinške pogodbe iz leta 1975 o evropski varnosti in sodelovanju, pogodbe, ki naj bi bila temeljni kamen odjuge med Vzhodom in Zahodom. Morali bi ugotoviti, kako se je pogodba izpolnjevala v praksi ter pripraviti nove ukrepe za utrditev varnosti in razširitev sodelovanja. Toda prva naloga je naletela na odločno sovjetsko nasprotovanje, druge pa ni bilo mogoče izpeljati brez sovjetskega sodelovanja (ki pa tudi ni bilo predvideno). Vsi sklepi na konferenci so morali, po pravilniku, biti soglasni. V februarju je bilo že vsem, tudi najbolj optimističnim zahodnim delegatom jasno, da Moskva ne bo pristala na noben zaključni dokument, ki bi kakor "koli omenjal kogar koli kršitve helsinške pogodbe ali ki bi vseboval kakršne koli nove specifične ukrepe. Delegacije so stale pred izbiro, ali tiho priznati, da ni bilo nič doseženega ali pa odobriti dolgovezen sovjetski dokument, da je šlo vse po predvidenih načrtih. Tretja možnost je bila, konferenco zaključiti brez dokumenta in se raziti. Vse zasedanje je bilo že za države NATO in Skupnega evropsekga trga močno ponižujoče, dasi so imele možnost stati nasproti ZSSR in njenim satelitom kot enaki nasproti enakim. Veliko slabše je bilo za tkim. „N&Ns“, devet nevtralnih in neuvrščenih držav (vključno komunistično Jugoslavijo in Romunijo). Nekatere od njih so preveč računale na helsinški dogovor, v upanju, da bo nadomestil silo s pravičnostjo kot sredstvo za zagotovitev varnosti v Evropi. Iz mnogih govorov zadnjih tednov konference je bila razvidna jeza in raz-zočaranje, ki so ga doživljale delegacije zahodnih držav zaradi sovjetske taktike. Vsa zadeva je šla tako daleč, da so sedaj sovjeti sami v skrbeh, da bo reakcija na Zahodu lahko uničila odjugo, ki so se jo v Kremlju dolga leta trudili oživeti. Toda, kar se je zgodilo v Beogradu, je bilo neizbežno. V originalnih helsinških pogajanjih je vsaka stran hotela nekaj doseči ter je bila pripravljena za to dajati tudi koncesije. Sovjetska zveza si je hotela zagotoviti mednarodno priznanje velikih teritorialnih osvojitev v srednji in vzhodni Evropi po le- Kako slabo smo mi, ki živimo daleč od velikega in mogočnega sveta, zapisani v svetovni javnosti! Argentina, Čile, Urugvaj, Brazil in še nekaj drugih, so nepoučenemu svetu prikazane kot dežele politične zaostalosti, nizke kulturne stopnje, gospodarsko izkoriščane po brezsrčnem kapitalizmu in usušnje-ne vojaškim diktaturam, ki s surovo silo zatirajo vsak poskus ljudstva, da bi prišlo do svojih pravic. Diktatorske vlade pobijajo nedolžne državljane, njihova policija z mučenji izsiljuje iz zapornikov priznanja, na podlagi katerih vojaška sodišča izrekajo krute obsodbe; ječe so prepolne zapornikov, ki čakajo leta na sodno preiskavo in pre-nekateri izgine brez sledu. Vsem gori navedenim državam, tudi Argentini, ki je prišla zadnja med njimi na vrsto, lahko očitamo marsikatero napako, ki so jo te vlade, oziroma njihovi organi storili, — kdo, ki dela, ne stori napak! — vendar mi, ki opazujemo njihovo delo od blizu, mirno lahko povemo, da je bila uvedba strogih režimov na tem koncu sveta edina pot za ohranitev miru, reda in politične dostojnosti. Začelo se je v Brazilu. Stomilijonska masa prebivalstva, kulturno in civilizacijsko na nizki stopnji, razen ozkih kulturnih središč te ogromne dežele, je bila na tem, da čez noč pade v rdeče roke. Samo vojaki so položaj rešili in napravili red in pogoje za gospodarski napredek, ki je tam viden. Urugvaj, majhna in visoko civilizirana dežela, je skoro postala žrtev tupamarskih nihilistov. Samo vojaška avtoriteta je zagotovila deželi red in svobodo. Čile je po bedastem kalkuliranju krščanske demokratične stranke pomagal rdečim na o-blast in ti so v par letih pokazali, kot zvesti učenci Castrovi, kakšen bo novi red v transandinski republiki. Argentinske dogodke zadnjih let upam, da vsaj mi, ki živimo tukaj, še poznamo, čeprav tudi nam pod neprestanim vplivom razdiralnih sil marsikaj hoče uiti iz spomina. Peron je vedno pohvalil svoje „muchachos“, če so kaj takega naredili, kar je grenilo življenje vladam njegovih političnih nasprotnikov: umorili so bivšega predsednika vlade, padali so pod kroglami teh ljudi generali, oficirji, navadni vojaki, policijski stražniki. Nosili so v kinodvorane in restavracije bombe, ki so mesarile njih lastne tovariše, ugrabljali imovitejše državljane in tujce, da so prišli do denarja, ki so ga potrebovali za plače zločincem, ki so storili, kar jim je bilo ukazano. Pojavili so se upori z ropom in požigi v Cordobi, Men-dozi, nastala je celo rdeča republika v tucumanskih gozdovih. In Peron je hvalil svoje fante, dokler mu niso pokazali, da ga ne potrebujejo več. Pripravljali so mu krvav sprejem, ko se je vračal v domovino, tako da je moral skrivaj pristati na nekem vojaškem letališču... Prepozno je na smrt „■■■■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■■■■■•■■■■«■■■■■■■■«v tu 1945 ter obljubo, da jih ji nihče ne bo osporaval s silo. Zahod je v zameno hotel sovjetske koncesije glede človekovih pravic, predhodno , obveščanje o vojaških manevrih in nekatere druge specifične zadeve. Nevtralne in neuvrščene države so hotele podkrepiti svojo neodvisnost in varnost s formalnim dogovorom, šlo je za koristi enih in drugih in dogovor je bil zato možen in tudi izvršen. V Beogradu pa Sovjetska zveza ni hotela ničesar drugega, kakor to, da jo pustijo pri miru. V Helsinkih je leta 1975 že dosegla vse, kar je hotela. Ga-rancije za človekove pravice, ki jih je morala v Helsinkih podpisati, so ji že tako prinesle nevaren val disidentstkih gibanj v vzhodni Evropi in doma. Vsa ta gibanja se namreč zatekajo pod okrilje helsinških določil. Zaradi gospodarske in politične nestabilnosti doma in zaradi boja za nasledstvo, ki se že odvija v Kremlju, ni bilo pričakovati, da bi ZSSR pristala na kakršne koli koncesije v Beogradu. Toda zasedanje je omogočilo zahodnim bolni mož spoznal, prepozno jih je dal pometati iz vlade in vodilnih mest. šli so v ilegalo in pod vodstvom inozemskih revolucionarnih central začeli odkrito državljansko vojsko v naši deželi. Slabotna in do dna koruptna vlada Peronove vdove je bila kakor dobra pomoč vsem prevratnežem. Šele ko se je ta vladni nestvor zrušil sam v sebi ir grozil pokopati v svojih razvalinah vso deželo, gospodarsko izmozgano, moralno razkrojeno in politično brez demokratične možnosti rešitve, je vojaška vlada vzela vajeti vlade v roke in napovedala potrebne in stroge ukrepe, potrebne za ozdravljenje razmer. Z nastopom vojaške vlade je mnogo krivcev vlada pozaprla, da jim preišče njihovo delovanje, mnogi pa so, kakor vedno, pravočasno odnesli v tujino pete in denar. V ZDA, v Venezueli, v Parizu, v Rimu, v Švici, Avstriji, Švedski in seveda v vseh rdečih deželah od Rusije do Kitajske, sedaj nudijo vso pomoč tem „žrtvam argentinske diktature“, jim nudijo svoje časopise in radio in televizijske postaje, da svetu opisujejo gorje ljudstva, ki trpi pod vojaškimi diktaturami. Najbolj kriče proti vladi v Čilu, Argentino pa skušajo prikazati na isti črti s svojim sosedom. Kdor pozna rdečo propagando, ve, da zanje beseda resnica ni pojm, ki ga je treba spoštovati. Sme se mirno nadomestiti z lažjo, če to bolje služi namenu. Zna pa razširjati svoje ideje na način, ki mu ni para, tako, da vidimo vedno na novo, kako naivni svet, ki ne ve, kaj se pravi živeti v svobodi, naseda njihovi propagandi, ne le zre-volucionirana masa v nerazvitih deželah, ampak celo Judje, ki imajo vso možnost, da se prepričajo o resničnosti te propagande. Od socialistov Brand-tovega kova in v Franciji, Španiji in Portugalski, ki imajo svoje simpatije na levici preko gledaliških in kino-igralcev, pisateljev, pesnikov in prerokov boljših časov, pa do brumnih krščanskih demokratov, ki kot naivni koštruni rinejo v rdečo klavnico, pa tja do za rdeče navdušenih škofov in kardinalov: vsi so si edini v tem, da je treba pred svetovno javnostjo ostro obsoditi „zločine“ vlad v Južni Ameriki, ki so, zavedajoč se dolžnosti, vpeljali režim, ki je zastavil pot zločinov in ki se trudijo, da popravijo storjene krivice in kaznujejo tiste, ki so jih povzročili. Hočejo pa na novo izročiti dežele, očiščene rdeče nesnage, zopet v roke ljudstva, čim prej bo mogoče. Zadnje čase pa opazujemo, da se ta vrsta neizprosnih sodnikov krha. Protesti proti Argentini niso več tako enoglasni. Kje je vzrok? Mednarodni zločin, ki mu je vojaštvo v Južni Ameriki onemogočilo delovanje, se po načrtih svojih voditeljev začenja udejstvovati tudi v deželah, ki so nedavno protestirali proti dogodkom pri nas. Kar smo pri nas že preživeli, postaja aktualno pri njih. Že se državam vsaj moralno pritisniti na Sovjetsko zvezo in njene satelite, da so se morali opravičevati zaradi kršitev človekovih pravic. Zahod pa več kot to ni mogel storiti, če ni hotel — in česar tudi ni hotel — pripeljati zadeve do točke, s katere ne bi bilo več povratka, se pravi, da se v prihodnosti ne bi mogli več sestati. Če ne drugega, zvodenela beograjska konferenca znova dokazuje staro dejstvo v diplomatski zgodovini narodov: pogajanja so brez smisla, če ne gre obema partnerjema skupaj za dosego česar koli. Kadar hoče samo en partner doseči nekaj, drugi pa nič, je zasedanje obsojeno na neuspeh. In takšna je bila beograjska konferenca. Kljub temu pa je treba priznati, da je problem človekovih pravic od Helsinške konference preko beograjske prisoten povsod — viden ali neviden, slišen ali neslišen. Težko ga bo spraviti iz diplomatskih miz ali prezreti pri mednarodnih dogovorih. Taktika uveljavljanja pa se bo morala prilagoditi času in kraju. Koroško Konec Feb. 1978. Vedno se rad vozim iz Muenchena proti Koroški; tudi letos pozimi je bila ta vožnja zelo lepa. Udoben nemški vlak, malo potnikov in ob vsej progi sneg, ki je na Koroškem dosegel višino skoraj dveh metrov. Celovec me še vedno ne pritegne; tipično uradniško mestece, zvečer pa na razpolago le ena večja kavarna in nekaj sedaj silno dragih restavracij in gostiln. Nezanimiv in neprivlačen je za Slovence, ker te trgovska izloba s Heimatdienst propagando spominja na zgubljeni plebiscit; premnogi trgovci so Slovencem nenaklonjeni in imaš občutek, da si v mestu, kjer nisi dobrodošel. Malo Ti dvigne moralo hiša slovenskih sester, slovenski napis na dveh posojilnicah, na knjigarni in se-veda Mohorjeva. Da bo mera polna, pa celo v Mohorjevi v prvem nadstropju, kjer so številni uradi povezani z NSKS, vlada ozračje, ki ni prisrčno, ker visi v zraku nenaravna povezava demokratske manjšinske organizacije z diktaturo v matični domovini. Koroški kulturni dnevi so bili v Slomškovem domu v bloku Mohorjeve družbe. Te dneve formalno organizirajo NSKS in Krščanska Kulturna zveza na eni strani, na drugi strani ZSO in Slovenska Prosvetna zveza. Vendar je letos v praksi zopet izzvenelo tako, da je glavno besedo pri organizaciji predavanj imela slovenska levica. Letošnja téma „šolstvo na južnem Koroškem“ je bila aktualna. Večina predavateljev je bila iz kluba Mladje. Temo šolstva so obravnavali v glavnem iz dveh perspektiv in sicer iz sociološke in narodne. Poudarjali so, da je Slovenec v šolstvu zapostavljen še bolj kot v narodnem v sociološkem oziru. Namesto, da bi dosegel najvišjo stopnjo izobrazbe na univerzi, predčasno opusti študij in ne dosega poklicev, ki so socialno na najvišji stopnji. Socialna razlika, razredi se nadaljujejo!? Teza me nikakor ni prepričala, ker je v Avstriji šolstvo takorekoč zastonj ; dane so tudi posebne olajšave in podpore socialno slabo stoječim dijakom, da res nismo več daleč od ideala, ko vsak sam izbira poklic, tudi najvišji, ako je zato sposoben, kar pač mora vsak dokazati v odprti akademski tekmi. Tudi v diskusiji forum ni obravnaval šolstva s perspektive družbenih razredov, nego se je debata vrtela o narodni diskriminaciji slovenskega šolstva. Predavatelji so to čutili in so očitali, da se k debati niso oglasili zastopniki obeh osrednjih organizacij in le poredko kak šolnik. Skozi vsa predavanja, v katerih je bila proti-avstrijska nastrojenost preveč posplošena in poudarjena, se je čutila glavna bolečina in skrb, to je osipanje prijav k slovenskemu pouku. oglašajo zaskrbljeni glasovi tam, kjer smo nedavno brali le obsodbe, češ kam bo to privedlo. Zahtevajo trše zakone zoper prevratnost, hujše postopanje proti sumljivim mednarodnim tipom, ki so, uživajoč vsestransko podporo državnih in zasebnih ustanov, ne le mogli psovati svojo domovino, ampak tudi širiti svoje prevratne ideje med svojimi gostitelji in varuhi. Vse kaže, da bodo razmere, ki jim Argentina že daje slovo, zaživele tam, kjer nihče tega ni pričakoval in upamo, da je tam še toliko pameti, da bodo znali biti hvaležni močni roki, ki bo prosta na pomoč, da zastavi pot organiziranemu mednarodnemu zločinu. - Čisto mednaroden pa ta zločin le ni. Tega pojava ni v Rusiji in v deželah, ki jim ona ukazuje. Ali se jim tam tako dobro godi ? Ali so delavci, kmetje, meščani v boljših razmerah, kakor npr. v Nemčiji, Franciji, Italiji, ali če hočete v naši Ameriki ? Ta vrsta mednarodnega zločina je le ena mnogoštevilnih oblik prodiranja komunizma prav v središče naivnega demokratičnega sveta. Vedno pa se bo dobila nova vrsta koristnih budal, ki bo skušala sebi in drugim dopovedati, da ni tako. J. A. poročilo Prijave se vrtijo okoli števila 1.800, to je komaj 35% do 40% našega sedanjega potencijala. Neprijetno je bilo dejstvo, ki se je razkrilo v debati, da obe osrednji slovenski organizaciji do danes še nista vložili formalne vloge ali prošnje za ustanovitev slovenskih ali vsaj mešanih otroških vrtcev. Zaenkrat so vrtci organizirani po občinah; za zaščito manjšine bi bila potrebna zvezna ali vsaj deželna zakonodaja. G. Dušan Schlapper se je v svojem predavanju dotaknil političnih beguncev, ko je omenil: „Politični faktor koroškega nemčurstva, (so bili) tisoči fašističnih beguncev iz Jugoslavije in Madžarske, katerih jedro je bil predvsem antikomunizem, (ki je povzročil) prve napade na upravičene zahteve vodstva koroških Slovencev“. K temu sem pripomnil: „Ko je bilo govora o fašistič-čnih beguncih iz Jugoslavije, upam, da tu niso bili mišljeni slovenski politični begunci, ki so se takrat umikali preko Avstrije v Ameriko. In ko je že govora o slovenski gimnaziji, naj tu omenim, da je v taborišču Lienz na Vzhodnem Tirolskem delovala leta 1945/6/7 prav za prav. prva slovenska gimnazija v drugi Avstrijski republiki, ustanovljena od beguncev in odobrena po Zaveznikih. Zrelostna spričevala te gimnazije so bila sprejeta na vseh avstrijskih univerzah. Tako ugotavljam, da smo imeli Slovenci prvo gimnazijo v stari Avstriji v Škofovih zavodih v Št. Vidu, ustanovljeno po nadškofu B. Jegliču, drugo gimnazijo v Lienzu in tretjo današnji naš ponos v Celovcu. Postavljam vprašanje, ali nismo slovenski Korošci v naših odnosih do zavezniške uprave grešili in zamudili priložnost, da si nismo zagotovili kake narodne pravice in tudi gimnazije, ko Avstrijci še niso imeli mirovne pogodbe v rokah? Ako pogledamo na Primorsko, so ravno zavezniki leta 1946/7 ustanovili slovensko ljudsko in srednje šolstvo in ne vidim razloga, zakaj ne bi isto napravili na Koroškem“. Na te moje besede je reagiral samo g. Pavle Strajn od Slovenskega raziskovalnega instituta v Trstu, češ da so zavezniki samo „obnovili“ šolstvo, ki so ga ustanovili partizani na osvobojenem ozemlju. Zapažene so bile intervencije vodje debat Dr. V. Inzko, Dr. Prunča in Dr. R. Vospernika, novega ravnatelja Slovenske gimnazije. Vsekakor so zveneli letošnji kulturni dnevi vsaj do neke mere pluralistično po zaslugi diskutan-tov, četudi je bila organizacija predavanj v roki levice z izjemo forumske debate. Bilo je nekaj trenutkov, ko je kazalo, da bodo levičarji prevladali. Zanimiva je bila opazka Gd. Somegger-ja, naj dva predavatelja, člana avstrijske KP, povesta, če govorita v imenu kluba Mladje? Predavatelja sta označila vse kritike za konstruktivne z izjemo Somegger-jeve in specifično na to ni bilo odgovora.. . Prihodnje leto bomo proslavili 10 letnico Koroških kulturnih dni, ki nedvomno pridobivajo na veljavi. Primerno bi bilo ob tej priliki povabiti na sodelovanje tudi Tretjo Slovenijo, da se bomo znebili občutka, da je smisel našega obstoja samo nabiranje sredstev, nakupovanje knjig... Velikih sprememb s tem ne bi bilo, toda očitek pristranosti bo odpadel. Ljubljančani so bili letos prisotni z običajno ekipo in tudi nekaj posameznikov. Eden od teh me je tako skrivnostno potegnil za rokav in se tako tiho pogovarjal, kot da emigracija stoji par minut pred nastopom kontra-revolucije. Nadaljeval sem pot po južni strani Vrbskega jezera mimo hotela Korotan. To je prelep hotel na krasnem delu južne obale, last Slovenskih posojilnic. Na žalost je hotel na slabih nogah in na prodaj. Nevarnost obstaja, da pride celo v nemške roke. Velika škoda, toda tu se zopet vidi, da zadruga ne more običajno uspešno voditi tako kompleksno podjetje, ki pa bi bil idealen objekt za družinski obrat. Dr. J. Kolarič v št. Jakobu v Rožu je bil vesel mojega obiska, že par let se nisva videla. Svoje križe in težave (Nad. na 2. str.) RODEZIJA - NOVO ŽARIŠČE V AFRIKI ZDA IN ANGLIJA V ZAGATI Prve dni letošnjega marca se je predsedniku Rodezije lanu Smithu posrečilo s sredinskimi črnskimi voditelji škofom Abelom Muzorewo, rev. Nda-baningi Sitholejem in Jeremijo Chirau-jem podpisati dogovor o postopnem prenosu oblasti v Rodeziji od belcev na črnce. Prenos naj bi bil izpeljan do konca letošnjega leta. . Omenjeni trije črnski vodje so s Smithom podpisali zadevni dogovor, ker ugotavljajo, da je gverila, ki.se z o-rožjem bori proti belemu Smithovemu režimu, prešla pod komunistično kontrolo in da bo Rodezija,' če ta gverila doseže svoj namen, postala nov sovjetski satelit v Afriki. ZDA in Anglija so pred več meseci predložile Smithu, naj bi še pógajàl tudi z gverilci. Toda Smith je predlog odklonil iz istih razlogov ter s sredinskimi, nekomunističnimi črnskimi vodji podpisal 'omenjeni dogovor. Ameriški predstavnik, ki sedaj potuje po Afriki,. črnec Andrew Young, pritiska na Smitha in omenjene' - tri črne vodje, naj sedejo z gverilci, ki so si nadeli značilni komunistični naziv „osvobodilne fronte“, za. isto mizo, ,si- cer gverilskega boja ne bo konec“. 0-pazovalci se sprašujejo, ali so Amerikanci in Angleži nasedli gverilcem in ne .vidijo sovjetskega medveda za njimi, ali pa sedaj ne vedo, kako bi spremenili taktiko odn. svojo politiko do Smitha, ne da bi izgubili na prestižu. Marksistične gverilce v Rodeziji od zunaj podpirajo marksistični vodje Tanzanije Nyerere, Zambije Kaunda, Bot-swane Khama, Mozambika Machel, Angole Neto.' Vsi, razen angolskega marksističnega predsednika, so se tudi sestali na „vrhunsko konferenco“ v Dar-es-salaàmu, kjer so sklenili, da „bodo še naprej. podpirali rodezijske gverilce, da bodo lahko nadaljevali s šestletno vojno“ proti .Smithu in sredinskim črnskim vodjem. Prav tako so pozvali ZDA in Anglijo, naj se „jasno izjavita o Smithovem dogovoru“ in „odkrito povesta, ali nameravata opustiti svoj mirovni načrt za Rodezijo ali ne.“ V Washingtonu in v Londonu se bojijo, da se - bo zaenkrat še več ali manj lokalna gverila v Rodeziji spremenila v mednaroden problem, čim se-bosta atkivno vmešali tudi ZSSR in . Kuba. -- Moro pred „ljudskim sodiščem44 VSESTRANSKE POLICIJSKE PREISKAVE Italijanski marksistični gverilci Rdeče brigade, ki so pred kratkim ugrabili vodjo italijanske krščanske demokracije 61-letnega Alda Mora, so objavili, da ga bodo „sodili“ pred „ljud- KOROŠKO POROČILO (Nad. iz 1. str.) dobro prenaša in z zaupanjem čaka na 50 let mašništva letos poleti. Kritike o njegovem delu, Rožman III so v glavnem ugodne; celo z juga ni čutiti kake močne reakcije; verjetno realnih argumentov proti napisanemu ni mogoče podati ? To je zadnja večja knjiga o slovenski revoluciji in reakciji, ki jo je pisal človek, ki je lahko še govoril z očividci. Prodaja sicer napreduje dobro, toda stroški so bili veliki in vse dokler ne bo 70% vse naklade prodane, se bo v knjige pisalo z rdečim črnilom. Na pokopališču je bil grob Dr. Basa j a pokrit z dvemi metri snega. Pri vhodu v cerkev je pripravljena velika in lepa spominska plošča, posvečena dr. Antonu Janežiču, dar Društva slovenskih pisateljev v Avstriji. Svečano odkritje bo letos ob 150 letnici njegovega rojstva. Prav je, da se spomnimo tudi naših velikih mož, ki so živeli izpred dobe . 1941/45. Kljub velikemu snegu sem obiskal še našega kiparja prof. Goršeta, ki še vedno dela in ustvarja. Potem sem se vračal po desnem bregu Drave, preko boroveljskega mostu, mimo Vetrinj. . . Peter Urbanc skim sodiščem'* pò „proletarski justi-ci“ zaradi „zločinov proti proletariatu, ki jih je napravil v 30 letih svojega vladanja nad italijansko krščansko demokracijo.‘‘ Ugrabitelji v objavi trdijo, da spada Moro med „imperialistične krvnike, ki pobijajo bojevnike irske repubnlikan-ske vojske (IRA), palestinske osvobodilne fronte in komunističnih skupin v latinski Ameriki.“ Italijanski policiji sta se v lovu za ugrabitelji pridružili tudi zahodnonem-ška in francoska policija. Policijski strokovnjaki še vedno menijo, da ugrabitelji Mora niso odpeljali iz Rima. Policijski izvedenci tudi raziskujejo morebitne stike med italijanskimi teroristi in teroristi iž Zahodne'Nemčije ter latinske Amerike. -Iz latinske A-merike se jih je po padcu Allendeja v Čilu in po padcu peronizma v Argentini večje število zateklo prav v Italijo. Policijske raziskovalce tudi zanima, zakaj so ugrabitelji v proglasu o procesu proti Moru napadli tudi italijanskega partijskega vodjo Berlinguerja in ga obtožili, da njegova partija in od nje kontrolirani italijanski sindikati „dajejo režimu na razpolago iz svojih vrst protidelavsko policijo, informatorje in vohune za preganjanje naših borcev.“ Niso še mogli ugotoviti, ali je napad v prid Berlinguerju in italijanski partiji, da policija ne bi začela podrobneje raziskovati Morovo ugrabitev tudi v tej smeri, ali pa je napad od- MEDNAR0DNI TEDEN El segundo aniversario KITAJSKA je zavrnila nov sovjetski poskus za izboljšanje odnosov med Moskvo in Pekingom. Kitajsko zunanje ministrstvo se v noti Kremlju sprašuje, „kako more Kitajska verjeti, da hoče Kremelj iskreno izboljšati odnose, ko vzdržuje več kot en milijon oboroženih sil ob kitajski meji.“ Sovjetski partijski prezidij je 24. februarja t. 1. poslal v Peking svoj predlog, Kitajci pa so negativno odgovorili 9. marca t. 1. '• ‘„'.'..V. v. *. JAPONSKA in Kitajska sta podpisali trgovski dogovor, ki bo dosegel 20 milijard dolarjev vrednosti, v izmenjavi med obema državama v naslednjih petih letih. Japonska bo prodajala Kitajski industrijske proizvode, Kitajska pa Japonski premog in petrolej, Skoro tretjina kitajskega uvoza že sedaj prihaja iz Japonske. NICO. HÜBNER, 22-letni Vzhodni Nemec, se je uprl vstopu v vzhodnonemško vojsko, češ, da je dogovor med štirimi velesilami o prepovedi nemških oboroženih sil v Berlinu po 2. svetovni vojni še vedno v veljavi. Vzhodnonemška' policija je Hubnerja aretirala, medtem ko so zahodni zavezniki objavili, da bodo proučili Hiibnerjevo trditev in ga tudi podprli, če zadevni dogovor še ni bil razveljaven s kakšno poznejšo pogodbo. SOVJETSKI SATELIT Cosmos 849 bo predvidoma zgrmel na Zemljo ok. 6. maja t. 1. Strokovnjaki doslej niso mogli preračunati, kje bo satelit priletel na tla in tudi ne vedo, ali bo morda prej ves zgorel v ozračju ali ne. Sovjeti niso objavili, ali je Cosmos 849 tudi radioaktiven, kakor je bil Cosmos 954, ki je padel v Kanadi pred več tedni. TAIWANSKI PARLAMENT je izvolil za predsednika za dobo šest let Čangkajškovega sina čiang čing-kua, ki vlada otoku že od očetove smrti leta 1975 naprej. Za Čangkajškovega sina je glasovalo 1184 delegatov, 30 glasov je bilo razveljavljenih. Taiwanski parlament sestavljajo delegati iz vseh delov Kitajske, od Tibeta do Mongolije, ki so bili izvoljeni pred 30 leti, pred-no se je čangkajšek s svojo vojsko leta 1949 umaknil pred komunističnim Maocetungovim navalom na Taiwan. BRITANSKI, švicarski in ameriški strokovnjaki so potrdili avtentičnost svetovno znanega „Svetega prta“, v katerega je bilo povito Kristusovo trup- lo. Prt hranijo v Turinu v Italiji. PETROLEJSKE DRŽAVE proučujejo predlog, naj bi določili kako drugo valuto namesto dolarja za svoje transakcije. K temu jih nagiba kriza, v katero je zašel dolar. krito obračunavanje med rdečimi frakcijami. Con motivo de cumplir dos anos en el poder, la Junta Militar dirigió un men-saje a todo el pais. Tras resenar lo realizado hasta el momento, expresa en su parte final: “El proceso en que estamos empenados los argentinos no sera breve porque no se limitarà a un mero ordenamiento coyuntural. “Para elio las Fuerzas Armadas se encuentran elaborando las Bases Po-liticas que permitiràn a la Nación transitar el camino de la democracia, la jus-tieia y la libertad sin los riesgos y acechanzas que han caracterizado las ultimas décadas de nuestra historia. “En ese camino habrà cabida para una progresiva participación de eiuda-danos civiles en funciones de gobierno, para asegurar la firme y sostenida marcila en procura de los fines perseguidos. Si éstos son compartidos por todo el cuerpo social de la Nación, no hay razones para que sus integrantes sean exclui-dos de la ardua tarea de llevarlos a la practica. “Recreadas las condiciones para la convivencia de todos los habitantes de està tierra, hoy las circunstäncias resultan mas propicias para transitar a me-jor ritmo la senda del progreso; del progreso en libertad, con orden, y de orden con justicià.” IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI Druga obletnica nastopa sedanje vojaške vlade je letos sovpadla s slavnostmi Velikega tedna, ki ga Argentina, kot krščanska dežela, zelo spoštuje- Zato so vojaško-politične proslave preložili na ta teden. V ponedeljek 27. je vojaška junta podala krajši dokument, v katerem poda pregled storjenega delà in nakaže glavne smeri za bodočnost. General Videla pa je imel napovedan govor po radiu in televiziji za to sredo 29. marca, ko je poteklo točno dve leti, odkar je postal predsednik države. Omenjeni dokument vojaške junte je tipičen za sedanjo vlado. Kakor se v njem dobesedno navaja (in v čemer se bistveno loči od sličnih primerov v dobi političnih strank), ne obljublja v prazno in se ne zateka v demagogijo. Enostavno našteva dosežke; in če malo pomislimo in pogledamo položaj današnje Evrope, ti dosežki niso majhni: red in mir v državi, konec nenehnih atentatov in negotovosti, konec brezvladja in brezciljnosti. Postavljeni so temelji za nadaljnje delo. Socialno se je položaj poslabšal; junta prizna veliko žrtev, ki jo je narod doprinesel, in ki jo še nosi. In tu postavi stavek, ki je sinteza sedanje Argentine: „Vidimo, da je narod nezadovoljen, a spominjamo se, da je bil pred dvema letoma obupan.“ Postavljeni So temelji za gospodarsko reformo. Zunanji dolg je kontroliran; devizne rezerve so tolikšne, da lahko država mirno načrtuje javna dela; deficit se temeljito manjša-in obljubljen je konec nekontroliranega tiskanja brezvrednostnega denarja. „Najtežje je že za nami“, je izjavil pred dnevi državni tajnik za industrijski razvoj, dr. Raymudo Podesta. Prav te zadnje mesece so nekateri industrijski sektorji (tekstilna, avtomobilska industrija) preživljali težke čase. Kar se tiče „politične ponudbe“, govori vojaški dokument o načrtu, ki ga oborožene sile pripravljajo za politični izhod, po katerem naj bi narod „hodil po poti demokracije, pravice in svobode“, brez nevarnosti, ki so mu grozile zadnja desetletja argentinske zgodovi- ne. Na tej poti bo v vladi vedno večji prostor za soudeležbo civilistov. A za politične dosežke je prvi pogoj socialni mir, zato je bistvena skrb vlade oboroženih sil (tako govori «dokument) ustvariti pogoje, da bo ves narod deležen ■ blagostanja in socialne pravice. Povejmo še, da se v dokumentu tudi omenja „odločnost“, s katero bo vojaška vlada branila narodne interese in argentinsko suverenost. Ta omemba velja zlasti zaradi mejnega spora s Čilom. Že v tretjič so se, prav te dni, sestale komisije, ki proučujejo razne probleme glede dokončne razmejitve ter medsebojnega sodelovanja na raznih področjih. „Dobro informirani1* opazovalci trdijo, da čilski delegati v teh komisijah skušajo doseči hitro pritrditev argentinskih delegacij glede snovi, ki so važne za čile, nočejo pa nič slišati o zadevah, za katere se poteguje Argentina. Napredovanje do skupnih točk je precej zavrto, postopek jako počasen, in mnogi dvomijo, da bi še letos prišlo do dokončne rešitve tega stoletnega problema. Omenimo sedaj le na hitro še novico, ki je važna za argentinsko gospodarstvo. Več desetletij se je že govorilo o petrolejskih ležiščih v argentinskem celinskem morju. Vendar dokončne sodbe ni nihče izrekel ne glede možnosti izkoriščanja, še manj glede bogastva teh ležišč. Lansko leto je argentinska državna petrolejska družba kupila v Evropi petrolejsko plavajočo platformo, ki je pred dnevi izvedla prvo uspešno perforacijo na morju, prav pred mestom Comodoro Rivada-via, kjer so prvič v Argentini odkrili petrolej. Dosedanje študije tudi govorijo o precejšnjih količinah plina in petroleja v ležišču Tehuelche in o možnosti velikega bogastva tudi v sosednjih ležiščih. Ta najdba potrjuje v veliki meri tudi domneve ležišč južno od Comodoro Rivadavia (od tu čilski interes priti v atlantske vode?) in seveda vzhodno, v okolišu Malvinskega o-točja (o čemer je bilo poročano že v Angliji in zato angleški interes ohraniti gospodstvo nad omenjenimi, sicer gospodarsko in strateško nevrednimi otoki). Stanje v jugoslovanski K.P in vojski Najmanj partijcev v črni gori in Sloveniji V zvezi z bližajočimi se spremembami na vodstvu jugoslovanske KP ob Titovi smrti, politični strokovnjaki tako na Zahodu kakor na' Vzhodu budno spremljajo notranjepolitični jugoslovanski razvoj. Posebej jih zanima stanje v jugoslovanski KP, ki kot edina stranka vodi družbeno-politični proces v Jugoslaviji vsa leta po drugi svetovni vojni. Po uradnih podatkih, kakor so bili objavljeni v beograjskem tedniku Nin (Neddjne informativne novine) 28. av-avgusta 1977, ima Jugoslavija sedaj 21,770.000 prebivalcev. Po podatkih v partijskem dnevniku Borba (ki izhaja v beograjski in zagrebški izdaji) 16. novembra 1977, ima v komunistični Jugoslaviji partijsko izkaznico, se pravi, j? članov KP 1.537.000 državljanov, kar predstavlja komaj 7,2% vsega prebivalstva. Od omenjenih 1.537.000 partijcev pa je delavcev samo 454.000 (28,9%). Iz partijskih virov je razvidno, da se je članstvo v jugoslovanski KP od leta 1941 do 1977 gibalo takole: 1941 12.000 1961 1.035.003 1945 161.880 1962 1.018.331 1946 258.303 1963 1.019.013 1947 285.147 1964 1.031.634 1948 482.938 1965 1.046.202 1949 530.812 1966 1.046.018 1950 807.443 1967 1.013.500 1951 704.617 1968 1.146.084 1952 772.920 1969 1.111.682 1953 700.030 1970 1.049.184 1954 654.669 1971 1.025.476 1955 624.806 1972 1.009.947 1956 648.616 1973 1.076.711 1957 755.066 1974 1.192.466 1958 829.953 1975 1.302.843 1959 935.856 1976 1.460.267 1960 1.006.285 1977 1.537.267 Iz številk je zanimiva ugotovitev, da je n. pr. leta 1945, ob koncu 2. svetov- ne vojne samo 161.880 partijcev obvladalo takratnih 14 milijonov Jugoslovanskih državljanov, kar je bilo možno samo s krvavim terorjem ljudskih sodišč in množice koristnih sopotnikov. Zanimiva je tudi ugotovitev, kako je članstvo v KP padlo v letih 1970 do 1972, v dobi znanih Titovih čistk partije tkim. liberalnih elementov v treh najvažnejših republikah, v Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji. Na partijskem kongresu, ki ga pripravljajo za letošnji maj, nameravajo izvesti nov partijski census, da bodo ugotovili dejansko stanje števila partijskih članov. Partijsko vodstvo namreč m zadovoljno z nizkim številom članstva med delavskim slojem. Vseh partijskih „temeljnih organizacij“, kakor imenujejo partijske celice, je v državi bilo v letu 1977 42.000. številka je bila objavljena v ljubljanskem Dnevniku 9. novembra 1977. Po republikah Po republikah se število partijskega članstva suče takole (po zadnjih uradnih podatkih iz leta 1975) : Srbija 575,713 47,09% Hrvaška 237.977 19,46% Bosna-Herceg. 192.263 15.72% Makedonija 84.250 6,89% Slovenija 83.657 6,84% Črna gora 48.930 4,00% Največ partijcev je, po teh uradnih partijskih podatkih, v Srbiji, najmanj pa v črni gori — komaj 4%. Slovenija je po številu partijskega članstva na predzadnjem mestu s komaj 83.657 partijci. Hrvaška zaseda drugo mesto, takoj za Srbijo, dasi bi po propagandi, ki jo je slišati v svobodnem svetu, kazalo, da je Hrvaška jugoslovanska republika, ki je najbolj nasprotna komunističnemu režimu ali da je najbolj nezanesljiv predel države. Razlika med številom partijskega članstva po republikah (1.222.790) in celotnim številom partijskega članstva v državi (leta 1975 — 1.302.843) znaša 80.053, kar predstavlja partijsko članstvo jugoslovanske vojske, ki ga vedno štejejo posebej. Po podatkih, ki jih je zbral beograjski partijski tednik Komunist in objavil 19. decembra 1977, se je število partijcev v vojski zvišalo na blizu 87.000. Od pribl. 8.000.000 zasebnih kmetov v Jugoslaviji (vključeno je celotno število njihovih družin), je bilo leta 1975 samo 65.910 (5,1%) partijskih članov. Partijsko vodstvo ugotavlja, da med kmečkim prebivalstvom partijsko članstvo neprestano pada ter da je v državi veliko vasi, kjer niti en prebivalec ni član partije. Na deželi je samo 8.700 partijskih celic, „kar dejansko pomeni, da je samo ena v vsaki tretji vasi“ (Borba, 8. maja 1977). Partijska organizacija Vrhovno vodstvo (na papirju) jugoslovanske KP je 166 članski centralni komite ter prezidij (dejansko vodstvo) tega komiteja, sestoječ iz 48 članov (47 plus Tito). Na 10. partijskem kongresu maja 1974 je prezidij „izbral“ še ožji 12 članski izvršni odbor, ki v zadnji instanci vlada državi in vsemu jugoslovanskemu prebivalstvu. Junija 1977 je zahodni tisk poročal iz Beograda, da bo Tito skrčil tako prezidij kakor njegov izvršni odbor. V načrtu da ima samo 7 članski politbiro, ki naj ga sestavljajo: Tito, Edvard Kardelj (Slovenec), dr. Vladimir Bakarič (Hrvat), Petar Stambolič (Srb), Kiro Gligorov (Makedonec), Stane Dolanc (Slovenec) in predstavnik vojske (verjetno grah Nikola Ljubi čič — Srb). To so poročali: londonski The Times, 2. 6. 77. londonski The Guardian, 2. 6. 77; miinchenski Süddeutsche Zeitung, 1. 6. 77 in Frankfurter Allgemeine Zeitung, 2. 6. 77. Šele novembra 1977 je končno član izvršnega odbora CKKP Jure Bilič potrdil Titov načrt z izjavo, da bo izvršni odbor razpuščen in nadomeščen s tajniki, ki bodo odgovorni prezidiju CKKP. Eden od teh tajnikov bo izvršni tajnik. Končno odločitev bodo sprejeli (da bo izgledalo .demokratsko*, dasi je že odločeno)' na 11. partijskem kongresu letos maja: 48 članski prezidij bo skrčen najmanj ' na polovico ter bo sestavljen fz treh predstavnikov iz vsake od šestih republik ter dveh predstavnikov iz avtonomnih provinc Vojvodine in Kosova. 166 članski Centralni komite bo ostal „vrhovno vodstvo“ partije. Prav tako bo ostalo nespremenjeno predsedstvo države, ki ga sestavljajo predsednik (Tito) in 8 partijskih vodij iz šestih republik in dveh provinc. Dasi partija vlada nad celotnim državnim ustrojem v Jugoslaviji, ima vendarle vojska do partije odn. partija do oboroženih isl drugačen odnos, kakor do ostalih družbenih ustanov. 0-borožene sile v Jugoslaviji so edina u-stanova, ki niso podvržene Kardeljevim tkim. sistemom samoupravljanja, temveč jih vedi partija kot posebno družbeno ustanovo, ki ji služi za kontrolo vseh ostalih ustanov. Partija ima v jugoslovanskih oboroženih silah redne dvoletne tkim. volilne konference. Zadnja taka konferenca je bila lansko leto 30. marca v Beogradu, prejšnja pa februarja 1975. Vseh se je vedno udeleževal diktator Tito sam, razen lanske, na kateri sta ga zastopala Stane Dolanc in Jure Bilič. Tito je poslal na konferenco pozdravno pismo, v katerem poziva partijce v o-boroženih silah, da naj „nadaljujejo z utrjevanjem marksističnega koncepta f*lowS«: blak r. Hafner; Marija Selan r. Arhar, 86; Alojz Kamnikar, up. zidar; Marija Furlan r. Pogačnik, obrtnica; Vlasta Stergar r. Černigoj, inž. agron.; Janez Trošt, dipl. pravnik, 59; dr. Ivan B. Plahutnik, 39; Minka Bernik r. Javoršek, up. učit.; Josip Sodnik, up. ekonm. RAZNI KRAJI — fr. David Gorenc, frančiškan, 78, Nazarje; Albina Kovačič, pletilja, Gaberje; Franc Rovan, 69, Unec; Anton šušter, up. prog. nadzornik, Sava; Štefanija Valčič r. Ter-čel, Ajdovščina; Franc Penca, 82, Smo-lenja vas; Vincenc Vogrinc, Vrhnje Kapele; Franc Luštrek, 76, Kranj; Bernarda Železnik, 82, Zagorje ob Savi; BUENOS AIRES Velikonočno slavje v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu Ob lepi udeležbi rojakov in v pravem prazničnem razpoloženju je potekel veliki teden v slovenski cerkvi Marije Pomagaj v Buenos Airesu. Velikonočne obrede, tako na cvetno nedeljo kot tudi na veliki četrtek, veliki petek in na velikonočno vigilijo je ob asistenci dušnih pastirjev Gregorija Malija, Matije Lamovška, dr. Alojzija Starca, Jožeta škerbca in Franceta Berganta opravil msgr. Anton Orehar. V homilijah je poudaril osnovne resnice velikonočne skrivnosti. Na veliki četrtek je med drugim dejal: Na dan zahvale za postavitev sv. Rešnjega telesa in duhovništva premišljujemo Jezusovo zvestobo pri izvršitvi zveličavnega načrta človeškemu rodu in mislimo na svojo zvestobo Jezusu v 33. letih našega begunstva zunaj domovine. Na veliki petek je razvil misli: Jezus se je dal prebosti v svoje srce na križu, da pokaže svojo ljubezen do nas* ko gledamo vse čase odprto njegovo srčno stran in nas uči medsebojne ljubezni in ljubezni do tistih, ki so v domovini v teh letih povzročili toliko gorja in smrti. Ob Jezusu častimo njegovo žalostno mater Marijo, ki se nam ponudi kot varuhinja, v vseh naših stiskah ter nas vabi k posvetitvi družin. Na velikonočno vigilijo, ko je bila cerkev z dvoriščem čisto napolnjena, je dejal: Pesem zmagoslavja pojemo z vstalim Kristusom in njegovo srečno materjo Marijo. Poslušamo besede miru, ki jih je Jezus govoril apostolom, a so namenjene tudi nam, da v trdni veri v njegovo dobroto upamo v njegovo pomoč, saj je za nas trpel in vstal ter ostane „z nami vse dni.‘‘ Na velikonočno jutro pa je pribil: Obnovimo vero v Slovenci na Koroškem Župnik STANKO ŠKRBE — umrl Presenetila nas je vest o njegovi smrti, dasi smo vedeli, da boleha že dobro leto na srcu in za naduho ter za sladkorno boleznijo. Letos bi bil zlato-mašnik, pa ga je Bog poklical k večni daritvi s Kristusom-Duhovnikom. V Argentini smo ga dobro poznali, saj je živel med nami od prihoda 1. 1948, dokler ni odšel v Evropo 1. 1962, namenjen na obisk, pa šo ga pregovorili, naj ostane na Koroškem, kjer tako primanjkuje slovenskih duhovnikov. jRajni je bil rojen 2. novembra 1903 v Žužemberku v ugledni rodbini tamošnjih slaščičarjev. Po končani gimnaziji v Novem mestu je vstopil v ljub- Zmagoslav Kranj, borec za sev. mejo, 82, Kočevje; Anton Judnič,- čistilec, Brezova reber; Franc Novak, 77, Idrija; Bruno Pulec, 55, župnik, Grgar pri Novi Gorici; Francka Mali r. Polajnar, 59, Kokra; Jože Elikan, up. zidar, Rudnik; Ivan Ropret, Dravlje-Lj.; Franc Car, Klinja vas pri Kočevju; Ivan^ čižman, up. vlakovodja; Angela Ahačič-Kvas r. Skubic, 89, Vojna vas; Terezija Dobrovoljc r. Primožič, Naklo; Jožefa Zlatoper r. Selinec, 78, I-drija pri Bači; Ftanjo Friedl, up. šol. upravitelj, Vitanje; Janez Trebar, Stražišče; Alojzija Šuštar r. Jerina, 55, Kamnik pod Krimom; Frančiška Veber r. Mihovec, Sora; Slavko Udovč, Krašnja; Stane Turk, up., Kranj; Frančiška Kralj, Bučka pri Škocjanu; Lucija Kampjut r. Dimeč, 87, Mozirje; Marija Šimenc r. Škarja, 76, Mengeš, Hinko Sajovic, Celje; Vera Janežič r. Libich, Bled; Franc Gabron, up. gostilničar, Bistrica ob Sotli. Jezusovo vstajenje, ki zagotavlja tudi nam vstajenje, ko smo prav na svetu preživeli to časno življenje, v katerem smemo in moramo uživati ta svet, ne pa se nanj navezati. Spored obredov so napovedovali Tine Selan, Tone Bidovec, Marko Mele in Janez Jereb. Brali pa so gdč. Angelca Klanšek, gdč. Neda Vesel, gdč. Mar-janka Lenarčič, gdč. Marija Repovž, gdč. Marta Malovrh in ga. Mirjam Rant ter Tone Erjavec, Janez Krajnik, Miha Gaser, Jože Korošec, Marjan šifrer in predsednik ZS Marjan Loboda. Petje pevskega zbora „Gallus“ je bilo pod vodstvom dr. Julija Savellija mogočno tako po kvantiteti kot po kvaliteti. Veliko pevk in pevcev je vse dni ubrano prepevalo. Na veliki četrtek je zbor, ki ga je pri orglah spremljala S&. Anka Savelli, pel Tomčevo mašo sv- é Cirila in Metoda. Na velikonočno vigilijo pa Tomčevo mašo Vstal je Gospod. Händlov Aleluja je vse prevzel in je bil kot veličastna potrditev naše vere in našega upanja. SAN MARTIN Občni zbor Slovenskega pevskega zbora -Slovenski pevski zbor v San Martinu, ^ ki bo letos obhajal tridesetletnico svojega obstoja, je imel dne 16. marca svoj občni zbor v prostorih Slov. doma v San Martinu. Občni zbor je vodil sedanji predsednik Gabrijel Petkovšek. Po razgovoru o tekočih zadevah je bil izvoljen nov odbor, ki ga sestavljajo: predsednik Marjan Jesenovec, tajnik Marjan Boltežar in blagajničarka gdč. Mojca Oberžan. Pevovodja zbora je Vinko Klemenčič, organistka pa gdč. Marta Dimnik. Zbor pripravlja za svojo tridesetletnico koncert cerkvenih pesmi. Ijansko bogoslovje, kjer ga je škof Jeglič 29. junija 1928 posvetil v duhovnika. Prvo njegovo kaplansko mesto je bilo v Mengšu pri Kamniku, kjer je razvil svoje sposobnosti zlasti kot katehet in poleg vestnega dela v cerkvi veliko časa posvetil društvenemu življenju. L. 1931 je doživel umor svojega župnika Franca Kušarja, ki ga je v roparskem napadu ubil znani morilec Lakner. Iz Mengša je 1934. leta Škrbe odšel za kapiteljskega vikarja v Novo mesto, od koder je prišel kot katehet na osnovno šolo Ledine v Ljubljani. Nasjelil se je v župniji sv. Petra, kjer je župniku Alojziju Košmerlju pridno pomagal pri farnem delu. Sodeloval je pri osrednjem vodstvu Marijinih vrtcev za ljubljansko škofijo in pri Apo-stolstvu sv. Cirila in Metoda ter bil dolga leta odbornik katehetskega društva za ljubljansko škofijo. L. 1945 je odšel v begunstvo, ko so mu domà komunisti pobili skoraj vso družino in požgali rojstni dom. Begunska leta je preživel na Koroškem in v Italiji. Leta 1948 je prišel v Argentino, kjer je bil nekaj let župnik v Leales v škofiji Tueuman, potem je prišel v Buenos Aires, bil za kaplana pri Sv. Juliji, pri Karmelski cerkvi in v bolnišnici Alvarez, nazadnje pa kaplan v samostanu na Belgrano. Pridno je pomagal v slovenskem dušnem pastirstvu kot katehet v Berazategui in v San Miguelu. V Avstriji je bil najprej župnik v Pu-sarnitz, zadnja leta pa v narodno mešani fari Lipa. škof in sobratje ter verniki so cenili njegovo vestno delo. Zadnje leto je začel bolehati. Z njegovo smrtjo smo Slovenci iz Argentine izgubili dobrega prijatelja v Evropi, kjer so se naši obiskovalci radi oglašali in bili gostoljubno sprejeti. Naj počiva v miru v grobu slovenskih duhovnikov v Spittalu. A. O. ŠVICA (Iz pisma) Slovesni Prešernov večer je privabil v soboto, 4. februarja, do tristo naših rojakov iz Švice in severne Nemčije v prostorno cerkveno dvorano v Zürich-Seebach, ki je bila dobesedno zasedena, kar se ne zgodi vedno. Prav nalašč za to proslavo našega največjega pesnika so nas obiskali naši rojaki iz Porurja s svojim dušnim pastirjem g. Uršičem, da tako skupno proslavimo rojstni dan našega velikana besede in duha, ki ga upravičeno lahko postavljamo ob stran največjim pesnikom sveta. Prav na tej osnovi nam mora biti on nam zdomcem zdravilo za morebitne komplekse manjvrednosti, ki se enemu ali drugemu med nami pojavljajo ob kontaktih z ljudmi'in življenjem v „velikem“ svetu. Naši gostje iz Oberhausna so s svojim mešanim zborom in prikupno mlado glasbeno skupino „Mladi vasovalci“ v povezavi z našim sekstetom ter ostalimi sodelujočimi deklamatorji izpolnili obširni celovečerni kulturni program v veliko zadovoljstvo vseh obiskovalcev. Pred začetkom tega dela programa je bila v istem prostoru sv. maša, ki jo je daroval g. Uršič, ki je tudi organiziral njihov obisk med nami. Kakor kasneje, se je tudi med bogoslužjem navdušeno razlegala naša domača pesem. Za to priložnost je bil tudi oder u-strezno prirejen v slovenskem stilu. Na steni je visela velika Prešernova slika, s katere je on zavzeto gledal, od kod so se vzeli vsi ti njegovi rojaki, v deželi, ki jo je nekoč obiskal tudi njegov prijatelj čop. Proslava se je začela s Prešernovo pesmijo „Zdravica“, ki jo je zapel naš sekstet iz Züricha, pri zadnji kitici pa se mu je pridružil še mešani zbor iz Oberhausna. Nato je sledil slavnostni govor, ki je vpletel v problematiko Prešernovega umetniškega ustvarjanja smiselno tudi življenjsko usodo zdomcev, ki_ jo je pesnik izrazil v stihu: „Če doma jim dobro ni, žerjavi se čez morje dvignejo.“ V imenu mladih je Milena iz Win-terthura recitirala „Otroci pesniku Prešernu“. Seveda ne morejo manjkati na nobeni slovenski prireditvi narodne pesmi, _ ki sta jih skupno ali izmenoma izvajala zbor iz Oberhausna in naš sekstet iz Züricha. V narodni noši šta nam Majda in Lojze navdušeno podala Prešernovo pesem „Od železne ceste“. Deklamatorji pa so povezovali programske točke s Prešernovimi pesnitvami. Ta del sporeda se je zaključil s pesmijo „Domovina, mili kraj“. Nato je sledil veseli del večera, ki ga je glasbena skupina „Mladi vasovalci“ s svojo neutrudljivostjo in prizadevnostjo držala ves čas do prvih jutranjih ur v polni razgibanosti vesele družbe rojakov, saj je bilo s kranjskimi klobasami in dobro kapljico poskrbljeno tudi za dobro počutje v tem pogledu, kot so pravi naši domači krofi, ki so jih nacvrla naša tukajšnja dekleta, bili znak, da je treba misliti tudi na pustno soboto. Vsem rojakom — našim gostom in nam v Švici — bo prav gotovo ostal ta večer v vsem svojem obsegu svojstveno doživetje bratske povezanosti —• od skupno obhajanega bogoslužja preko kulturnega doživljanja Prešernove domače besede do prijetne zabave med rojaki iz dveh evropskih dežel. Kreditna zadruga SLOGA je imela svoj redni letni občni zbor v soboto 18. marca. Poročilo o poteku bomo objavili v naslednji številki našega lista. Ljudski praznik vinske trgatve v Mendozi UDELEŽBA SLOVENSKE SKUPINE Skozi petinšestdeset let se že Mendoza vsako leto ob trgatvi razgiba v vsej svoji širini in globini za svoj edinstveni ljudski praznik, ko ji pod pekočim soncem dozoreva grozdje za njeno žlahtno kapljico. Saj je po njem znana kot „dežela sonca in dobrega vina.“ Je to zares vsesplošni ljudski praznik. Vse ga nestrpno pričakuje; in vse, staro in mlado, oblast in ljudstvo, mesto in dežela, od blizu in daleč, vse se vneto pripravlja in se za te dneve zgrne v Mendozi. Pred osrednjo prireditvijo prirejajo po posameznih okrajih _ najprej krajevne slavnosti s folklornimi sporedi in z volitvami krajevnih mladenk za kraljice-lepotice. Na osrednji prireditvi, ki se kot vrhunec vsega slavja odigrava v o-gromnem naravnem amfiteatru za Cerro de la Gloria, pa pripravijo glavni folklorni program, po katerem izmed krajevnih kandidatinj za eno leto izvolijo glavno kraljico trgatve. Amfiteater lahko sprejme vase_ za ta večer na zidanih sedežih do dvajset tisoč oseb; do štirideset tisoč pa se jih še nabere po sosednjih gričih in vzpetinah, kjer vse popoldne varujejo svoja izbrana mesta vse do večerne predstave, pijejo mate in pečejo asado. Uvod v trgatveno slavje je na dan pred glavno prireditvijo — blagoslov sadežev, ki ga izvrši predstavniv men-doške Cerkve na travniku v velikem parku. Zvečer je po središčnih mestnih ulicah „via bianca" — sprevod in revija vseh izvoljenih krajevnih kraljic na simbolično in umetniško okrašenih krajevnih vozilih. Naslednji dan dopoldne — pred večerno vrhunsko predstavo v amfiteatru (letos je bilo to v soboto, 4. marca) — pa se po mendoških osrednjih cestah razvije „El Carrusel“ — folklorni sprevod vseh kraljic s spremstvi na njihovih vozeh in z vsemi najrazličnejšimi ljudskimi folklornimi skupinami ter zastopniki mendoške vinarske obrti, industrije ter poljskega dela. Seveda je navzoče pri vseh prireditvah tudi provincialno vladno, civilno in vojaško predstavništvo z guvernerjem na čelu. Letos pa sta Carrusel in večerna osrednja predstava v amfiteatru imela še vse pomembnejši poudarek ob navzočnosti predsednika republike generala Jurija Rafaela Videla in njegove soproge z drugimi zastopniki oblasti. Predstavnik Provincialne turistične direkcije, ki ima na skrbi organizacijo „vendimije“ — praznika vinske trgatve, pa je letos pozval na razgovor ^našega mendoškega predsednika Društva Slovencev g. Staneta Grebenca. Ob laskavih besedah, s katerimi je očrtal kulturno in gospodarsko delavnost mendoške slovenske skupine, katera je _— kot je v govoru poudaril — krajevnim vladnim krogom dobro znana, je povabil mendoške Slovence, da bi sodelovali pri sobotnem dopoldanskem glavnem sprevodu. Rok je bil od sile kratek in z mrzlično naglico so se morali vsi merodajni in poklicani vreči na delo, ki je seveda ob dnevni zaposlitvi vsakega in vseh moralo biti osredotočeno v glavnem na nočne in zgodnje juranje ure. Osnovna zamisel za slovenski pred- stavniški voz je bila poverjena arh. Božidarju Bajuku, oskrba slovenske ornamentike za okras voza gradb. inž. Marku Bajuku, skrb za izvedbo vsega g. Rudiju Hirscheggerju; pritegnjeni pa so bili v „garanje“ predvsem vsi mladi, ki jim ni manjkalo dobre volje. Vse podrobne priprave voza so bile osredotočene v delavnicah pri Bajdovih, ki niso štedili s potrebnim lesom. Dekleta so se z vso naglico vrgle v urejanje narodnih noš in na pletenje vencev. Ker je za zamisel manjkalo nekaj parov narodnih noš, se je Društvo obrnilo s prošnjo za posodo na osrednje društvo Zedinjena 'Slovenija. V velikem navdušenju za predstavitev našega slovenstva pred mendoško in svetovno javnostjo ter argentinskimi najvišjimi državnimi oblastmi pa so se kar „lastniki“ narodnih noš sami pod vodstvom predsednika g. Marjana Lobode podali na dolgo rajžo. Prihiteli so v Mendozo v tolikšnem številu (samo noš je bjo 21!), da kar kmalu ne bi vsi mogli na sicer obsežen okrašen voz. Mimogrede bodi omenjeno, da bi bogata pestrost naše gorenjske narodna noše z razkošnimi ženskimi krili, s pisanimi ovratnimi rutami ter z edinstvenimi avbami prišla vse bolj do veljave pred tisočglavo množico, ki se je natrpala po pločnikih ob cestah, ko bi se nekaj parov rajši podalo v sprevod peš pred vozom. Na vozu je za veselo razpoloženje skrbel harmonikar (g. Urbanč iz Tu-cumana) in pa trio iz Buenos Airesa (klarinet in harmonika — brata Loboda, trobenta g. Čop). Veliko pozornost so tudi vzbujali pred skupinskim vozom še naši najmanjši v narodnih nošah, ki so se vozili na ličnem zapravljivčku (osebno delo g. Petra Bajda st.). O naši udeležbi je mendoški dnevnik Los Andes poročal v nedeljo, 5. marca. „Tri narodnosti, ZDA, slovenska in italijanska skupnost, so se pridružite slavju Mendoščanov za carrusel...* Slovenci so predstavili izvirno trgatveno slavje svoje rodne zemlje. Dve prizorišči sta predstavljali domači kot v hiši in pa vinski hram, okrašen z venci smrekovega in cipresnega zelenja.“ In dnevnik „Mendoza“ je istega dne pisal: „Slovenska skupnost se je pridružila slavju. Sodelovala je z vozom, ki je bil razkošno okrašen in mladina obeh spolov je na njem poskrbela, da je gle-davcem nudila ‘požirek’ vina, kar so vsi z odobravanjem sprejemali.“ — In na drugem mestu je še dodal: „Voz Društva Slovencev je sprevodu prispeval z muziko in slikovitostjo skupine mladih v narodnih nošah.“ V nedeljo je Društvo Slovencev po redni slovenski skupni maši v Domu pripravilo opoldne gostom iz Buenos Airesa družabni asado, da s tem vsaj malo izrazi priznanje rojakom, ki se niso ustrašili ne dolgega potovanja, ne stroškov in so v velikem navdušenju v tolikšnem številu prihiteli med nas, da se nam pridružijo in da skupno predstavimo argentinskemu in mednarodnem svetu našega človeka izpod Triglava in iz slovenskih vinskih goric. Mendoški društveni predsednik g. Stane Grebenc se je med obedom gostom zahvalil za njihovo požrtvovalnost, predsednik Zedinjene Slovenije g. Marjan Loboda pa je takisto odgovoril z zahvalo vse buenosaireške skupine za izredno in že kar povsod poznano gostoljubje mendoških Slovencev. Družabnost so še pesebej poživili na odru trije muzikantje, ki so sodelovali pri slavnostnem sprevodu na vezu, ter so nam „urezali“ nekaj živahnih in poskočnih. \ nedeljo, 23. aprila, na SLOVENSKI PRISTAVI - Buenos Aires 30-letnici društva Zedinjene Slovenije vabimo vse rojake na — ob SLOVENSKI DAN SPORED: 10.00: ZBIRANJE NARODNIH NOŠ 10.30: SV. MAŠA — SOMAŠUJEJO SLOV. DUŠNI PASTIRJI 11.30: PROSLAVA 30-LETNICE NAŠEGA OSREDNJEGA DRUŠTVA 13.00: SKUPNO KOSILO 15.00: GLEDALIŠKI PRIKAZ ZILJSKE SVATBE PROSTA ZABAVA Pomagajte pri kritju stroškov s prednaročilom kosila! PO ŠPORTNEM SVETU NA TRADICIONALNI 99. prireditvi na Holmenkollmu nad Oslom Be je zbralo 12. marca 81 smučarskih skakalcev iz desetih držav, skoke pa si je ogledalo 50.000 gledalcev. Na treningu je Avstrijec Innauer postavil najdaljši, rekordni skok: 99 metrov. Na tekmovanju pa so zaradi varnosti zalet skrajšali in so bili skoki nekoliko krajši. Najdaljši skok je na tekmova-ju imel Slovenec Bogdan Norčič, 91 metrov, in je v skupni oceni zasedel neto mesto za zmagovalcem Dusche-kom (ZRN), Sätrejem (Nor.), Leitner-jem (ZRN) in Bergerundom (Nor.). Na dvajseto mesto.se je uvrstil Mlakar; Bogataj in Loštrek pa sta delila 32. mesto. NA MLADINSKEM evropskem prvenstvu v klasičnih smučarskih disciplinah v Murau je v skokih Slovenec Miran Tepež med 52. tekmovalci osvojil tudi odlično peto mesto s skokoma 65,9 in 73,3 metrov. AVSTRIJEC KLAMMER, ki je zmagal na prvem smuku letošnje sezone v tekmovanju za svetovni pokal v Val dTsere, je dobil tudi zadnjo pre- §D0 SFZ Ramos Mejia Te vabita na družabni večer, v soboto, 8. aprila ZA SLOVENSKI DAN, 23. aprila | 1978, bo pripravljenih 300 kosil. « Nakaznice so že v prodaji pri od- * bornikih slovenskih Domov. Brez j nakaznice nihče ne bo dobil ko- | sila, ker je z njo tudi že rezervi- } ran prostor. izkušnjo v tej disciplini, ki je bila 12. marca v Laaxu. Klammer je končni zmagovalec v tej disciplini s 96 točkami pred rojakom Walcherjem in Plankom (It.), ki imata 74 in 73 točk. NA TEKMOVANJU za XI. evropsko prvenstvo v namiznem tenisu v Duisburgu je jugoslovanska moška ekipa startala po pričakovanju.: zmagala je proti Nizozemski s 5:0, izgubila pa z Madžarsko z 2:5. Damska ekipa pa je premagala Belgijo z 3:0, ZRN s 3:2, izgubila pa z Romunijo z 1:3. Romunija, v kateri igra 39-letna Alexandra kot v najboljših časih, je premagala tudi lanske prvakinje, igralke Sovjetske zveze in postala najresnejši kandidat za prvo mesto. NA PRVI TEKMI pomladanskega dela nogometnega prvenstva je ljubljanska Olimpija na Stadionu pred 8000 gledalci premagala Rijeko z 1:0, v drugi ligi pa je velenjski Rudar premagal Famos iz Hrastnice z 2:0, Maribor pa je v Slavonskem Brodu igral z BSK neodločeno 0:0. Olimpija je med 18 klubi na 14. mestu, in se bo morala dobro boriti proti izpadu. Maribor je v drugi ligi na tretjem mestu s tremi točkami zaostanka za prvim, Rudar pa je s 17 točkami na sicer neugodnem 14. mestu, a zadnja dva sta za štiri _ točke slabša; Rudar ima 17 točk, BSK in Famos po 15, Jedinstvo iz Brčkega in Var-teks iz Varaždina pa sta zadnja s 13 točkami. Beneška Slovenija Slovenski duhovniki, povezani v skupini „Dom“, so izdali stenski koledar s slikami krajev iz Beneške Slovenije. — V Kalkuti v Indiji je umrl slovenski misijonar, jezuit p. Janez Ehrlich, doma iz Žabnic pod Sv. Višarjami. Pokojni je bil nečak profesorja na ljubljanski univerzi, dr. Lamberta Ehrlicha, ki so ga komunisti leta 1942 zahrbtno ustrelili, ko je šel od maše na svoj dom. — Okoli 1000 rojakov iz beneških dolin in gorskih^ zaselkov se je 8. januarja udeležilo v Čedadu „Dneva emigrantov“ Razpravljali so o rešitvi narodnostnih vprašanj v videmski pokrajini. Nastopili so pevci in rezijska folklorna skupina. Igralci so pa zaigrali komedijo „Žganjarji“. ASOCIACION “ESLOVEMA LAIDA” Personeria Juridica: Decreto 1933 — Registro C 3754 Ramón L. Falcón 4158 — Buenos Aires Convoca to H a En cumplimiento de las disposiciones legales y estatutarias se convoca a los senores asociados a la Asamblea General Ordinaria, que se celebrarà el dia 16 de abril de 1978, a las 10 horas, en el local social, calle Ramón L. Falcón 4158, Capital Federal, para tratar el siguiente ORDEN DEL DIA 1’ Designation de dos asociados para refrendar, conjuntamen-te con el presidente y el secretarlo, el Acta de la Asamblea. 2’ Lectura del Acta de la Asamblea Ordinaria anterior. 3* Consideration de la Memoria, Inventario, Balance General, Cuenta de Recursos y Gastos, correspondiente al Ejercicio fi-nalizado el 31 de diciembre de 1977. 4° Informe de la Comisión Revisora de Cuentas. 59 Mociones. Comunicase que transcurrida una hora después de la fijada en la Convocatoria, la Asamblea se realizarà con el numero de los aso-ciados presentes, de acuerdo con el Art. 169 de los Estatutos Sociales. COMISION D1RECTIVA OSREDNJA HIŠA: LOMAS DE ZAMORA Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo in S&enz) SLOMŠKOV DOM, Castelli 28 v nedeljo, 16. aprila, ob 15 TRADICIONALNA TOMBOLA Glavni dobitek po izbiri 1 ali krasna spalnica 2 ali moderen hladilnik 3 ali avtomatičen pralni stroj. Med tipičnimi dobitki bo verjetno najlepša originalna slovenska skrinja, dar in izdelek mojstra Mihe Peternela. Z narodnimi motivi jo je poslikal Franci Holosan. • Izredne pozornosti bosta deležni dve punčki v.narodni noši, prelepi krožniki (dar in izdelek arh. Jureta Vombergaja). • Nadalje: lepo število slovenskih pokrajinskih muralov; pletena mizica s stoli; kolo. t Tablice v predprodaji imajo pravico do žrebanja; nagrada: punčka v narodni noši. Kupite tablice v predprodaji! • Vsi otroci slovenskih šolskih tečajev bodo prejeli vsak v svojem kraju po eno brezplačno tablico. JAVNI NOTAR FRANCISCO RA UL CASCANTE Escribano Publico Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK ■ ■ specialist za ortopedijo in travmatologijo ■ Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje • Capital Federal Tel. 41-1413 ■ - f* •' -.fX‘ fi e, • V9- v .-y . ;r ■ Ordinira v torek, četrtek in soboto j od 17. do 20. Zahtevati določitev ! ure na privatni telefon 628-4188. ; ■ ■ . .................................... Vse za dom Pohištvo PODRUŽNICE: EZEIZA Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197 C. SPEGAZZINI Av. 25 de Mayo 136 SAN JUSTO Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine) LOMAS DE ZAMORA Hipólito Yrigoyen in Laprida Dekoracije ■* •■■•■■■■■•■•■■'»•■■■■••■■■■■■■•■•■■■■■■■■■•■■■■■■■«■■■■■«■»«■«•■■■M ■ OBVESTILA SOBOTA, 1. aprila: Začetek rednega pouka Slov. srednješolskega tečaja „Rav. Marka Bajuka“ ob 15 uri v Slovenski hiši. NEDELJA, 2. aprila: V Nagem domu v San Justo po slov. maši sestanek staršev šole Franceta Balantiča. V Slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 9,30 mladinska sv. maša. Nato zvezni sestanek SDO in SFZ na katerem bo predaval p. dr. Alojzij Kukoviča. Na Slov. Pristavi roditeljski sestanek ob 11. uri. Predaval bo dr. Vinko Brumen o slovenskem branju. SREDA, 5. aprila: Zveza slovenskih mater in žena začne z svojimi mesečnimi predavanji v Slovenski hiši. Prvi predavatelj g. msgr. Anton Orehar. Prisrčno vabljene vse žene in matere. SOBOTA, 8. aprila: V Slomškovem doma družabni večer. Vabita SDO in SFZ Ramos Mejia. SOBOTA, 15. aprila: Na Pristavi družabni večer. Vabita SDO in SFZ Morón. V Slovenskem domu v San Martinu ob 20. skioptično predavanje g. župnika Berganta: sprehod po Evropi in ogled nekaterih mest, katedral, gora itd._ Nato bo na razpolago domača večerja. NEDELJA, 16. aprila: Občni zbor Društva Zedinjena Slovenija ob 10. uri v Slovenski hiši. Velika tombola v Slomškovem domu. NEDELJA, 23. aprila: Na Slovenski Pristavi v Castelarju 'SLOVENSKI DAN z bogatim sporedom. Slovensko kat. akademsko društvo vabi: 1. aprila ob 20 na brucovanje v Slomškovem domu; 8. in 9. aprila na taborjenje v San Antonio de Areco, Prijave na 795-1306 in 621-0127. DUŠTVENI OGLASNIK Tečaj slovenščine za kasteljansko govoreče otroke se bo začel v soboto 1, aprila ob 10.30 v Slovenski hiši. ESL0VENIA LIBRE Editor responsable: Miloš Stare Redacción y Administración: Ramón L. Falcón 4158 . 1407 Buenos Aires, Argentina T. E. 69-9503 Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavle Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit Correo Argentino Central (B) FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775 TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824 Registro National de la Propiedad Iotelectual N9 1.362.266 Naročnina Svob. Slovenije za L 1978: za Argentino: $ 8.500.— (850.000), pri pošiljanju po pošti $ 9.500.— (950.000); ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 25 USA dol.; obmejne države Argentine 20 USA dol.; Avstralija 31 USA dol.; Evropa 28 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 19 dol. Talleres Gràficos Vilko SJt.L., Estadgs Unidos 425, 1101, Buenos Aires, T. E. 33-7213. IZZA ŽELEZNE ZAVESE Na tovarniškem stenčasu je krivulja izkazovala vznemirljivo nazadovanje produkcije. Politični komisar je na sestanku pretil vodstvu in zahteval, naj se to stanje pri priči spremeni. Nakar je direktor velel zasukati stenčas za 90° — in krivulja je pri priči kazala navzgor. Sodnik obtožencu: „Povejte mi, ali je bilo okno, skozi katerega ste šli v sobo, odprto ali zaprto.“ Obtoženec: „Najprej je bilo zaprto, nato pa odprto.“ Ob 30. letnici našega osrednjega društva Zedinjena Slovenija — na Slovenskem dnevu, 23. aprila — bo«1'.«» lahko; uredili svojo članarino, se vpisali v Društvo, kupili lične ključnike. ■ 2.000 ČLANOV SLOGE ima te ugodnosti: • Dobiva visoke obresti za svoje prihranke naložene pri nas. • Lahko dobi hitro in ugodno posojilo. • Se lahko točno informira o pokojninskih zadevah v naši Pokojninski posvetovalnici. • So zavarovani za primer smrti do $ 180.000.— na zelo ugoden in enostaven način. • Se lahko odpočijejo in razvedrijo na letovišču SLOGA v Villa U-daondo. • S svojim članstvom v SLOGI pomagajo pri utrjevanju slovenske gospodarske trdnosti v Argentini. ČE ŠE NISI ČLAN SLOGE, PRISTOPI! V SLOGI JE MOČ! Informacije v uradnih urah: ponedeljek, sreda, petek od 15. do 19. ure v naši pisarni Bmé. Mitre 97 — Ramos Mejia — T. E. 658-6574. t Sobratom duhovnikom in drugim rojakom sporočamo, da je po daljšem bolehanju 15. marca t. 1. umrl v Avstriji rev. Stanko Škrbe župnik v Lipi nekdanji slovenski dušni pastir v Argentini. Pokopali so ga 20. marca v grobu slovenskih duhovnikov v Ed-lingu — Spittal. Naj počiva v mira! Msgr. Anton Orehar delesrat za slov. dušno pastirstvo v Argentini t Prijateljem in znancem sporočamo, da nas je 18. marca zapustil v devetdesetem letu starosti naš dragi oče, dedek, pradedek, gospod Srečko Rus bivši ravnatelj Zavarovalne družbe Dunav Priporočamo ga v molitev in spoštljiv spomin. Za njim žalujejo: v domovini hčerki Vojka in Vida z družinami, v Argentini sin Srečko z družino. Buenos Aires, Ljubljana, marca 1978.