ft Naii" in ..Vaši •• Po zakonu o ljudskh šolah in po svoji dcklaraciji naj bi bilo JUU stanovsko-politična organizacija vsega jugoslovanskega učiteljstva, torej tudi slovenskega. Če pa primerjamo število učiteljstva v Sloveniji s številom članov JUU, vidimo sicer, da je ogromna večina včlanjenih, da pa nekateri stoje ob strani, izven organizacije. Po zborovanjih in sestankih pa žal vidimo neko mrtvilo in nezainteresiranost za stanovsko-politična, pa tudi za šolsko-pedagoška vprašanja. Enim je previsoka članarina, drugim je organizacija premalo borbena, tretjim je pa sploh nepotrebna, ker še ni ničcsar doscgla. Tu naj bi nam bil vzorcn vzgled delavski stan, ki še pri skromnejših dohodkih, rad in brez godrnjanja, plačuje obveznosti za svoje strokovne organizacije in časopise. Kje je vzrok? Ali smo morda res mi, učitelji, ki radi čujemo krilatico, da smo »sol naroda«, manj zavcdni, manj čutimo potrebo združitve za dosego naših stanovskih pravic? Ali pa morda živimo v tako sijajnih gmotnih prilikah, da nam je borbena organizacija odvišna? Pa so li naše šolske in prosvetnc razmere rcs tako sijajne, da ni potrebno, da stalno poudarjamo nedostatke, kvarne vplive in potrebe? .»Popotnik« in »Učiteljski tovariš« sta nam nepotrebna', se žal čujejo glasovi po naših zborovanjih in tudi na skupščinah. O nerazumevanju za »Popotnika« jasno kaže njegov pičel obseg. To je temna senca naše zavednosti in stremljenj! Za organizacijo je cclo 18 din mcsečno preveč. Ali pa ne trosimo naših bornih dinarjev za druge »zadeve«, ki so vsaj za naš stan inanj bitnega pomena, mnogokrat večkrat po 18 din mesečno? Oni, ki jim je organizacija bila — ali je še — premalo borbena in preveč »uslužnostna«, pa naj se zavcdajo, da je bila oz. je taka, kakršno smo mi hoteli oz. dopustili. Vodstvo še ni in ne sme biti organizacija! Mnogim je pa danes stremljenje organizacije nekako kljubostno in opozicionalno. Tu ne pozabljamo, da borba po depolitizaciji naše organizacije ni delo zadnjih dveh let, temveč vre to in zori že iz časov deklaracijskih borb pred 12 leti in je sedanje zdravo stanje le posledica stalnih stremljenj in prizadevanj, otresti se dnevno - političnih vplivov na naše šolstvo in stan, kar je nujna zahteva za procvit in stabilizacijo našega šolstva in prosvete. In končno so pa paraziti na našem stanovskem telesu oni, ki si namenoma potvarjajo resnico in tolažijo svojo nezavednost in sebičnost z lažjo, da organizacija za stan in šolstvo še itak ni ničesar storila. Da ni več, je mnogo krivde v njih in nas samih, ki se žal preradi v tujo korist taksiramo za »naše« in »vaše« oz. »vaše« in »naše«, kakršna je pač situacija. To je eno izmed velikih zla našega stanu. Ali je pri drugih stanovih tudi tako?? Menda se že skozi 20 let čujejo v našem stanu razni glasovi ogorčenja in zadovoljstva, nasvetov in migljajev, pa groženj in tolažilnega upanja ob času namestitev, prcmestitev in napredovanj, ki so za naše razmere značilni. N. pr. »Ali nas tako nagrajujejo naši, da je ,naših' (pri namestitvah, napredovanjih) komaj četrtina?« »Čuj, kako je N. N. že napredoval, saj jc 3 leta mlajši od mene?« »To je tako: prej so ,vaši' ,naše", sedaj pa ,naši' ,vaše'.« »Če želite to in to mesto, se vpišite v to in to organizacijo!« »Ako hočete ostati na mestu, vam svetujcmo, da se ne vmešavate v te in te zadeve!« »V ta kraj moramo dobiti enega ,naših' ljudi!« »Kdor od ,naših' želi napredovati, naj se zglasi tam in tam.« »Pa je ta N. N. ,naš' ali ,njihov'?« Kam to gre? Ali smo res tako nezreli, da ne morcmo podrediti trenutnih haskov in koristi trajnejšim pridobitvam? Ali se naj še vedno gremo klcrikalce, liberalce in razne druge .... lce? Ali ne moremo slediti le eni poti, nalogam, ki nam jih daje narod, ljudstvo, brez okraskov in slepil zvenečih traz in osebnih zahtev samozvanih voditeljev? Narod svojih učitcljev ne meri in ne vprašuje po politični pripadnosti in delovanju, ne taksira nas z »naš« in »vaš«. On ocenjuje našo vrednost po naših delih, uspehih in stremljenjih na šolskem in kulturnem polju. Kdaj bo naša stanovska zavest tako silna, da bomo rekli »ne« takrat, ko bodo pasamezni »voditelji« kovali na naših tragedijah in grobovih svoj politični kapital? V našem interesu in v interesu šole je, da se vsi stanovsko in poklicno zavedni slovenski učitelji odrečemo dnevnim strankarsko političnim vplivom in koristim, se oklenemo svoje stanovske organizacije in v njej izrazimo vse svoje misli in strcmljenja za dobrobit šole in stanu. Tako bo naša organizacija dobila hrbtenico, ki ne bo klonila pred morebitno notranje - organizatorično in idejno samovolio poedinca in ne pred zunanjimi strankarsko - političnimi vplivi. Takrat ne bo več v organizaciji »naših« in »vaših«, takrat bomo samo in izključno slovenski in jugoslovanski učitelji, takrat bo le interes šole in stanu, šele takrat bomo lahko rekli, da je slovensko učiteljstvo na pravem potu k izgraditvi slovenske šole, kakršno zahteva čas in naše ljudstvo ter svojstvene slovenske razmere. Takrat bo izginila iz naših vrst mora in srd po osveti nad tovarišem drugega svetovnega nazora, ki demoralizira naš stan, kvamo vpliva na naše vzgojno in učno delo in ruši ugled oblasti in države mcd ljudstvom. Mš.