! X v- 8)3 SLOVENSKE NOVICE g|j Neodvisen slovenski tedni!.. Najbolj razšir- klòl jen v severozapadu 2. SÜ I), Uspešen za oglaše- vanje, SLOVENSKE NOVICE i-etnik II. LIST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJENIH DRŽAV. GLASILO S. K. P. DRUŽBE. CALUMET, MICHIGAN, 26, OCTOBER 19177 SLOVENIAN NEWS jV£ An independent Slo- Ki veniari Weekly. Covers Ki all the territory in the Si Northwest Best ad ver-tising medium. Štev 39. Petainova vojska je napredovala seyerno Laffauxa na osem do deset kilometrov dolgi fronti tri kätometre. Ojačeni Avstrjjci so vzeli Lahom postojanke blizu Bovca m Tolmina. l'o pariškem poročilu so francosko feto napredovale v torek ob reki Aišni severno Eaffauxa tri millimetre. Bojna fronta so je vlekla osem do deset kilometrov naširoko. Število doslej zajetih i'jetiiikov znaša okroglo 8000 mož m Hi topov'. Vse postojanke, ki so jih Francozi vzeli v tem sijajnem sunku proti nemški bojni črn, so obdržali!'svojih rokah. Nemške čete se niso dosti upirale, samo njihovi topovi so govorili dokaj jezno. Takisto obvladujejo Angleži in Francozi v Flandriji vse pstojan-ke, ki so si jih priborili v poudel-Jek Sfctvei novzhod no V preš. Tu so Ni'ii.ci vprizorili več protinapadov južno gozda lloutholsta, ali ni so ji m posrečilo, d a bi izirgali-svojeuiii sovražniku izgubljene po stojanke iz rok. Skrajno besno obstreljevanja se nadaljuje pred Verdunom, in ( od kučem 844- je izvedla vojska iwiiikegu pretojonaslednila napad Francoze. Sovražniku se je po— «renilo zavzeti neko francosko po-kujaiiko, ki jo je ptt moral po pmtinapadu zopet zapustiti- Avstrijci v ofenzivi proti Lahom a» laškem bojišču so nemške v0jivo sile ojačile avstrijsko bojno blo, m kakor vse kaže, se tamkaj «Wta velika bitka na 28 milj dol-Ks fronti, luke vleče od Rombona Mi jugovzhodu prek Bovca in in odtn južno proti Baj-5C>ei,_ki leži okoli deset milj se-''ri,ovzhodno Gorice. 'vilinski vojni urad poroča, da 'Avstrijci vzeli Lahom severni 8e^ laških posto jault, blizu Bov-111 Uhnina in dokaj točk na '61 ne delu planote okoli Bajnš-^ Avstrijci, ejačeni }»o nem-^atah, so pričeli svojo ofen-°F° silnem artiljerijskein ognju ° P°ročilih laškega vojnega u-, nastepilo med napadom . V|eiui, vsledčesar so prone- J;l Ponekod. Ruska Lotila je ušia iz nemške zanjke. Uradno nemško poročilo vojnega urada kaže, da je Rusija riško mornarico, ki so jo že smatral za zajeto in izgubil Jeno. V svojem boju so Rusi pustili oklopnico “Slavo” ki se je pogreznila in štiri druge lad je, ki so nasedle pri obali. IN a vsak način se Ivo rešena eskadra v finskem zalivu pridružila ruski baltiški flotili, ki ima svoje oporišče v Kronštatu ter tako ojačila glavno rusko pomorsko moč. Sicer pa se razvidi iz ostalih po roči! jako pesimistično mnenje o ruskem položaju.' V operaci jah proti otokom r riškem zalivu znaša skupni bojni plen 20,130 vjetnikov, nad sto to pov, 150 strojnih pušk in minskih metalk, prek 1200 voz, 2000 konj 30 motornih vozov, deset letal, tri državne blagajne s 305,900 rub-Ijev iu velika skladišča živil in vojnega materi |ala. Med Vzhod- y nim m Urnim morjem ni nobenih '•ec j il» vojaških operacij. Yr Alace-doniji so veliki nalivi. ‘‘Cas je prišel, da ali zmagamo, ali podležemo. Nam je samo eno na izbiro, in storili smo to-’’ WOODROW WILSON, predsednik-Združ. držav Dori|pljobnost=—Vd4fiost-==Varcnost. To vse vam nalaga đo/žnost, da tako)*kupite VLADNE BONDE za Drogo posojilo za svobodo Na svetu ni varnejših vrednostuic, kakor so Liberty bonds —■ Kopito lili sedat! tete z ruske fronte. Ententa ima 38 milijonov, a centralni zavezniki pa samo 10 milijonov mož pod orožjem. Neko naznanilo našega vojnega deparfcmenta pravi, da je na en-tentni strani najmanj 88,01)0,00.J pod orožjem, dočitu imajo contraici samo deset milijonov bojevnikov na razpolago. K tem silam ut prišteta jiomorska moč. Nem-čija*imn pod orožjem sedem milijonov mož, Rusija devet. Francija šest, Anglija pet, Itali ja tri in Združene države nad en miliji n mož. Dve nemški plenilki staj Transportna ladja “Antilles” pogreznile 13 ladij. | pogreznjena na poti proti domu. Zadn ji petek popoldne j« dos Angleški vojni urad jo javil v ad njo soboto, da sta dve nemški plenilki napadle skupino trgovskih pelo v Washington tužno poročilo, ladij v sredo, dne 17. oktobra vlda .1° i)i!a ameriška prevozna ladja Severnem morju ter pogreznile “Antides ’ dne 17 oktobra torped-dve angleški ni.šilki, ki sta sprem ir»na, nakar se je potopila, oh 1 jule tiste trgovske ladje. ka ieii Fi,iki j« izgubilo okoli se- demdeset l judi svoje življenje. sta ‘Mary ‘. Poročilo pravi, da so tri trgovske ladje ušle, dočim je bilo pet norveških. Potopljeni rušilki Rose” in ‘-Strongbovv Mormirični tajnik Daniels je to did objaviti kakor sledi: .Department je prejel od podad Vela stavka * Arizoni je vendarle poravnana. Delavce bakrenih rudnikov Globe Miami so pregovorili, da so se vrnili na delo. Premogarji so zadovoljni z mezdnim dogovorom- Na jugozapadu se vrnejo premogarski delavci na delo. tti švedske in ena danska ladja po ! mirala -ciirnsa poročilo, v katerem j greznjenih v morske globočine. j j e p o ved a n o, d a j so prišla nemška ojačen- * '8trijcetn na laško fronto, se a ne no ve. Ali znabiti so Inalali a severne ruske fronte, ... so Nemci med Dvino in «zalivom umaknili na jako H 1 ro‘iti. (Je niso teh čet pos-j, J"J «a laško bojišče, pa so • Zapadno bojišče, kjer sta 1( a e6ncrala llaig in Retain u3 611111 prestolonasle laiku ' v bbob Aisni in pred Verd lije /'^9 udarce v zadn je času. ;(• r ^ Ujem se je vrnil v Berlin ‘«Gđa lf* m .Sofije. in 'zravnati ^medeno sedaj JVOI i _ ijj Sltllvacijo v Nemčiji. Držav-päjjr^61^ dr. M ichaelis je baje 0i*l cesarju svojo resigna- Pet nabornih razredov je določenih. Kakor poročajo iz Wasliingto-»a, so možje in fantje, čakajoči na nabor, razdeljeni po novih odredbah, odobrenih po predsedniku Wilsonn, v pet razredov. Brvi raz red bo prvi pozvan pod orožje, zatem drugi itd. Brvi razred obsega samce, od katerih ni fi i kdo odvisen, nadalje oženjeni možje, ki ne podpirajo svojih družin, zakonci, ki so odvisni od podpore svojih že ia in taki, ki se žive ob dohoda kih, neodvisnih od njihovega dela. Orimi razred obsega može z otro-ci, ki si že sami lahko služijo kruli ali z ženami, ki se lahko samo brez vsake tež k oče preživljajo. Tretji razred obsega člane požarne hrambe, policaje, mestne ali okrožne uradnike in može z odvisno družino. Zadnja razreda obsegata tiste, ki jih nasplošno izvzemajo gornje določbe. Trideset Norvežanov, je, ivš&a neka angleška patruljna ladja. Plenilki sta bile močno oboroženi ter sta si veliko prizad jaie, da sta odšle s pozorišČa, preden so prispe leanoJeške pomorske moči na po moč. Žuto se tudi nista brigale, da bi rešile moštvo s pogrezn jenih ladij. Admirali teta je poročala o tem dogodku, kakor sledi: | ‘•Dve jako hitri in močno oboroženi nemški plenilki sta napadle v Severnem morju skupino ladij med Setlandskimi otoki in norv-ešč ko obal jo v siedo. Dve anglešk rušilki: “Mary Rose” s poveljnikom Charles Por in “Strongbovv” s poveljnikom Edward Brooke, ki sta spremljale trgovske ladje v večjo varnost, sta nemudoma napadle sovražni plenilki ter ae borile, dokler se nista po kratkem in ljutom boju pogreznile. “Njuna junaška hramba je zadržala plenilki, da so mogle uiti tri trgovske ladje. “Vsi častniki in vse moštvo na “Mary Kose” in “Strougb.ow” so izgubili življenje. Sovražnima plenilkatna se je oč:vidno posrečilo uiti pod zaščito temne noči angleškim stražarkam ob prihodu iu odhodu. Poljaki si žele grofa fantovskega za ministrskega predsednika poljske vlade. Kodanj, Danska, 22. oktobra. Kakor naznanja neka brzojavka iz Lvova, so se Poljaki odločili, da postavijo bivšega' avstrijs kega poslanika za Združene države, grofa Taruovskega, svojini edinim -kandidatom z a ministrsko predsedniško novega kraljestva poljskega Kandidaturi grofa Taruovskega so neprestano nasprotovoli Nemci. Grof sesedaj mudi v Premislil kot odposlanec poljske vlade, da pregovori vojake poljSKe legije, naj se vrnejo zopet v bojno službo. * v e ..bil'41 jii-jp; -rinit parnik “A »lilies’- j mi poti iz tuje službe torpediran. Parnik je bil ta čas pod varstvom ameriških patruljnih ladij. “Torpedo, ki je zadel “Antilles, ni bil viden, takisto tudi ne podmorski čoln, ki ga je izstrelil. Torjiedo je jndletel v strojni prostor in ladja so je nato potopila v petih minutah. Od nekako 237 oseb, ki so bile na krovu nesrečne ladje “Antilles” se jih je rešilo IGO. Vsi mornaričtii in armadni čast ni k i, ki so bili tačas na ladji, so se rešili kakortndi ladji ni častniki razen treh. Naročite se na “Slov. Novice.7 Zepelinke so iznova napadle London.- V petek ponoči so nemške zepelinke iznova napadlelonđon— sko mesto. (,)b tem napadu je bilo 27 oseb ubiti h in 53pa ranjenih. Uradno poročilo seghisi: Ob zračnem napadu tekom zadnje noči je padlo po vseli |>riz-adetih okrošjilt naslednje število človeških žrtev: Ubitih 27, ranjenih 53. Nekaj škode je bilo napravljene na ne-kolikihih hišah in trgovskih skl a-d išči h. izmed 27 ubitih s o ubile, bombe direktno sedem oseb, ki so padle v spodnjem mestu, trinajst pa torpedo, ki je zapali 1 tri hiše v stanovanjskem okra j n. Osem od ceh zadnjih je spadalo v eno družino - mati s svojim dojenčkom, štiri deklice in dva dečka - Ena osella, ki je stanovala v tisti hiši. je tudi še tried žrtvami iz nekega vzhodnega .okraja se javlja, da je tamkaj več ur križarilo sedem zepeiink ter zmetalo 50 bomb. Žrtev ni bilo nikakšmh, ali poškodovana je biltena farma iu ena krčma, pa ubita dva konja na polju. Malone vse bombe so padale na odprto pol je. Reuterjev poročevalec naznanja da je bilo v prvotni skupini, ki je letela prek Erancije, ll zepeiink Koso bile napadene, so se razdelile na razno omaje. V Franciji niso metalo bomb. Izredna delavska preiskovalna komisija predsednika Wilsona je javila v torek, da je Slavka več kakor 5,009 bakrenih rudarjev po okraju Globe Miami v Arizoni na podlagi, ki določa 'da so taki slučaji ne smejo pripetiti nikoder več, poravnana. Dosegši to, da se morajo delavci nemudoma vrniti na delo je komisija ugladila pot končan ju stavk po drugih bakrenih rudnikih v Arizoni ki so zadržale produkcijo nekaterih milijonov funtov vojne kovine v zadnjih štirih mescceli in povzročile deportaci jo stavbarjev in druge nemire in nerodnosti. Kakor se pričakuje bo komisija kateri načeluje tajnik Wilson iz delavskaga departmenta, izravnala še druge industrijske spore im tem svojom zapadnem potovanju, čigar prvi sad je poravnanje arizonske stavke. Opiraje se na načelo, da je jjredvsem treba obnoviti kar .največ j o produkcijo za vojne namene je komisija pripravila poslovodje v Old Dominion, Miami, Inspiration in v International Smelter majnahpa voditelje delavske uni. je do tega, da so privolili v ustanovitev pritožbenih delavskih odborov za vsak rudnik. Ker bodo odslej zastopali linijske organizacije ti odbori, si razlagajo v Washiligtouu to poravnanje tako, da so s tem delodajalci pri poznali delavske unije, kar je igralo glavno vlogo v tej stavki. Drugo važno načelo je stopilo v veljavo s tem, da so se delodajalci zavezah sodelovati v razdeljevanju pomanjkljivih delavskih moči tistim inajnam, ki nujno potrebujejo delavce. Komisija namerava obiskati sedaj bakreno okrožje Clifton- Mo-renci-Metcalf v Arizoni. Premogarji so zadovoljni z nanovo določenimi mezdami. Kakor se poroča iz Kansas City je bila v torek zvečer p dpisana no va mezdna jiogodba med 35,000 p le m o gar] Ì po državah Arkansas, Oklahoma, Missouri in Kansas iu odborom, ki je zastopal jnžnoza-patlno meddržavno zvezo premo garskih operatorjev. Pogodbo so podpisali za delav. ce trije okrožni predsedniki dMav-ske družbe “United Mine Workers of America” za gori imenovane štiri države. Kazenski odstavek, ki je povzročil zadnjo stavko, so sprejeli v novem dogovoru v obliki, ki se nekoliko razlikuje od one v dogovorili iz Washiiigtoiia. Bo novem dogovoru glede mezdne lestvice dovoljuje vlada opeia-torjem višjo ceno premogu, a majnarji bodo imeli pritem dobiček v znesku po 10 contov pri vsaki toni, koder je premogova žila debela, in 16 pa dve tretjin centa od vsake tone, koder je pre- mogova žila tanka. Bo v veljavi dve leti. Določeno in dogovorjeno je, da naj ostane tu pogodba v veljavi toliko casa, dokler bo trajala vojna, ali ne sme j »a obstojati dlje ka kordve leti, počenši od prihodnjega julija meseca. Pogodba vsebuje tudi določbo, ki zahteva ura v* nanje mezd, bržko bo sklenjen mir. Kakor so se sporazumeli, izklju čuje kazenska klavzula, ki je bita na vseh konferencah o novi mezdni lestvici glavni |>redniet razprav ijatija in ki je povzročila p ronda -še n j e zadnje ptavke, vsakršno avtomatično določanje kazni in glob ter določa, da se sme kaznovati premogarje iu operatorje šele po-tem, ko prerešeta in iu pretreae-premogarski in operatoski komitej dotično zadevo. Stavka, katere naj bi se bili vdelezili vsi člani delavske zveze “United Mine Workers of Ameri-, ca" v treh okrožjih, ki so sprejela novo mezdno lestvic p, je bila določena za zadnji petek zjutraj. Odložena je bua jeti m zato,, ker sta narodni predsednik premo garjev, John P. White in Furimi upravitelj dr. 11. A. Garfield hr-, zojavila, naj se poprej vrše še po-gajanja. Mr. Lukins je izjavil, da je po njegovem mnenju dosežen dogovor, ki bo držal. Rekel je tudi, da je zadovoljen s kazensko klavzulo v novi pogodbi, in da misli, da je dobra in sprejemljiva za obe stran ki. Trinerjeyo Grenko Vino priznano od pošte kot zadraviio Ako Vas nadleguje slab tek. trajna zabasanost, pogosti glavobol nemirno spanje z mučno nervoznostjo, pojemanje moči itd, vzemite Trillerjev American Elixir of Bitter Wine, najbolje sredstvo zoper želodčne bolezni. In če trpite z revmatizmom migreno,, putiko spahnjenostjO, pr d tegom oteklinami itd. poskusite Triner-jevjjniment, najsigurnejšts. sred stvo za vse take bolečine. Timer jeva zdravila dobite po vseli lekar nah. Nekateri poštni uradniki v New Yorku in Fennsylvaniji niso sprejeli listov ki so vsebovali reklamo Tnuarjevega Grenkega vina češ da je opojna pijača toda iz tirad a glavnega poštnega oddelka v Washington u je prišlo po'očilo da se SME sprejemati reklama za prinerjevo, Grenko Vino po pošti, potom listovinj knji g. Da si so cene nekoliko poskoči'e zaradi vojnega davka kajti izdelo-vatelj in prodajalec sta oba prL tem prizadeta, vendar so naše cene še postirem. Jos. iriner Mamit. Cileni. 1333 — 1343 Ashland Ave. Chicago. / “SLOVENSKE NOVICE”' List za Slovence v severozapadu Zjedinjenih Držav. Izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO DRUŠTVO na Caiumetu, Mieli. NAROČNINA za AMERIKO: .. 8 2.00 &a celo leto ........................ . 8 1-00. Ib pol leta................. ....... Za kvhopo in drugo inozemstvo. * 3 OC ali 15 K. Ce 0. f1° ...............L ® 1,50 ali 8 K. Sa pol leti .................. w Posamezni Iztisi po 5 ct. ■NAZNANILA (advertieemente) po dogovoru. ROKOPISI se ne vraćaio. DOPISI brez podpisa se ne sprejmejo. v elucaju preselitve iz jednega v drugi kraj naj «e nam blagovoli naznaniti staro biva s ' Vipiei. a«n'ir in naroćilajnaj ee dopošiljajo pod naslovom : Slovenian Publishing Co., 211-7th Street. Calumet, Mich. << SLOVENIAN NEWS.’ . Published every Friday at Calumet Mich, by t.he“Slovenian" Publiehing Co., - ' C8The^lv siovenic paper in the Northwestern part of the J. S. of America. SUBSCRIFTION $2.00 per year The beet advertising medium for Michigan Minnesota and other Western States. Advertising rateo sent on application. Entered at the Poet Office at Calumet, Mich as second class matter. Telefon 6il. k ter ih je ena omožena, drugi si pa nahajajo na dojim. Umrli bil je elan društva sv. Jožefa št. 1. S. H. Z., katero mu je priredilo pogreb v petek jutro iz slovenske cerkve. Svetila pokojniku večna luč! — V Laurin m bolnišnici je umrla v soboto na pljučnici Jusi-pina Špehar, soproga Mike Špeharja iz i'huenixa, v starosti diet. Uoleg soproga žaluje za svojo materjo sedmero nedoraslih otrok. Pokopana je bila v sredo na Lake View pokopališču. Naznanila društev in klubov. Naznanilo. Odbornikom društva sv. Cirila in.Metoda J. S. K. J. se tem potom naznanja da se zberejo dne 23 Oct. mana: bused: BB BQ lamaantiBiany ui ci V navadni dvorani po prvi sv. .naši. iNa dnevnem redu je preči le d tri mesečnih računov, John Zuriich, taj. THE AIM OF THE FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS OF AMERICA. To help preserve the ideals and sacred traditions of this, our a® dopted country, the United States of America: To revere its laws and inspire others to respect and obey them: To strive unceasingly to quicken the public’s sense of Civic duty: In all ways to aid in making this country greater and better than we found it. — V škaf vrele vode padel je dveletni sinček Georgo Limona iz Wolverine in se je tako hudo spekel,da jo v soboto umrl v bolnišnici na Mohawku. «Pokopan je bii v nedeljo popolddne na Lake View. —Ali ste že kupili obveznic drugega, posojila svobrdet Ako š niste tega storili, pohitite, le še danes in jutri je čas. To dolgujete svoji domovini! (Al uspeha tegf posojila je odvisen potek svetovne vojne. Z nakupom obveznic pripomorete, da se bo vojna prej končala. — Vsled uotränje bolezni moral se je podati g. John Vogrin iz Swedetowna v O. &. II. bolnišnico. Upamo da kmalu ozdravi. —Hudo bolna leži na svoji farmi na Oliasse! Mrs. Katarina Špehar soproga Mike Špeharja, ki je pred nekaj leti bival na Caiumetu aia Water work u. Lomi jo pa celem životu kroničen revma tizem. — Mraz . ki vlada po bakrenem okrožju zadnja dva tedna bo baje napravil.ogromne škode na poljskih pridelkih, kterib ljudje niso utegnili spraviti pod streho radi preranega zimskega vremena. Upamo sicer, da bomo imeli se dosti toplih dni, a ka j nam bo to pomagalo, ako nam bo krompir pezebel v zemlji( Ako je po celi deželi tako kot pri nas, potem se nam je bati še veliko večje d rag in je kot je sedaj. — M arsi Uten, ki je mislil, da morani povišati cene vstopnini, da nani je mogoče nadaljevati z gledališčem. Upamo da nam ne ho slavno občinstvo štelo v zlo tega začasnega koraka. Kajti krivda ni naša nego splošnih okolščin ki so sedaj nastale vse povsod, in se nadejamo da nas ne bodejo zast ran tega opustili naši stari obisko- valci v “Crown” gledališču, saj Zdravilo zopir icašaij. Kedar potrebujete zdravilo zoper kašelj, tedaj potrebujete dobrega. Nikoli se neboste zmotili, če zahtevate dobro preiskušeno in učinkovito zdravilo, znano kot BB Severa’s Balsam for Lungs Mr. W. Kolodziej, Chester, W. Va., nam je pisal: “Jaz priporočam vsakemu, da kupi Seve-rova zdravila, ker so dobra, posebno Severov Balzam za pljuča. Boljših ni. Moji otroci so imeli hud kagelj in poskusili smo razna zdravila, toda vse je bilo zastonj. Ko smo pa kupili Se-veròv Balzam za pljuča je kašelj zginil po par po-pitkih.” Pri prehladjjTS ■»-drgnite vrat in prta, kakor tädTh 9 Dr. Rlcliter-Jevcm PAIN-EXPELLEi Učinkuje takoj olajšljivo ia pri’ ^l| Jedino pravi s varstveno ; Prijett0 35c in boe. v lekarnah in narav ^ F. AD. RICHTER & CoW"M 74-80 Washington Street, Neu, „ _____________________v,,kw GALBRAITH & McCOte Odvetnika (Severov Balzam za pljuča). Ne recite samo: “Želim nekaj za moj kašelj.” Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 3? let je Seveiov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni, katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci, iztirjujeta dolgove, urax nata zapuščine ter Pre gledujeta lastninske V[ stine r iC if Zastopata v.vseh vnetju tvVvl ili g 1 • 1 gVJvv * * M- .1 . . y , . • sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti m vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 26 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. AMERICAN ASSOCIATION OF FOREIGN LANGUAGE NEWSPAPERS- LOUIS N. HÄMMERLING. President. fll^llllllllliil!nillllllllill!llin!lillllllliillllB!lllillMIIIIIIIHIIIHIIIIII!lli{lllllin)nil!!i|lipilll I CALUMET IN OKULICA. J — Rafael je ime mlademu priš lecu v družini Antona in Marije jJangus na Yellow Jacket«; -mladi Anton Friderik se je ustanovil pri Frank in Margareti Pavlič na Yellow Jacketn, dobim sta John in Ana Jerman na Kaymban)tow-mi dobila hčerkico Eleonora Fran-čiško. Častitamo! si bo drugo leto, ko postane Miclii gan “suh” preganjal žejo z dotna- — V soboto sta bila poročena v slovenski cerkvi Frank X. Lerox iz Lake Lindem in Mrs. Katarina Hensley roj. Renio. Nevesta je hčerka našega rojaka — farmerja Geo, lleniča na Baragi Poroki sta prisostovala Anton Duša in Katar. Ilenič iz Osceole. — V hrvatski cerkvi sv. Ivana !>ila sta poročena zadnjo nedeljo Mihael Karakaš iz Chiskolma, Minn. in Marija Frankov ich iz Calumata, rojena na Novi Lipi l»ra Vinica. N ovoporočenca sta odšla zvečer na ženinov dom na Ohishol m. — V torek večer ob 9;45 umrl je na svojem domovanju na Water Work cesti Mihael Butala, ki je že tri mesece bolehal na notranji bolezni, katera mu le naposled pretrgala nit življenja. Previden je bil z zakramenti za umirajoče ter bil doma iz Griča, fara Černo-nielj, kjer se je rodil pred oil leti. Pred kakirni 28 leti je prišel na Calumet., kjer je delal večinoma za C. & H. družbo, dokler ga nj bolezen privezala na postelj. Poleg vdove Katarine roj. Vi doš zapušča še petero otrok, od čim vinom, bo razočaran. Prvič ga letos jako malo prihaja na Calumet, drugič je pa tisto kar ga pride ali skoro popolnoma nerabno ali pa tako preklicano drago, da se ga navaden človek še dotakniti ne more. Izgleda kot da si gredo suhači in mokrači roko v roko, da bi vendar Michigan napravili popolnoma “bone dry”. — Z današnjo številko smo začeli izdajati novo povest, naslov-ljeno “Zadnji dnevi Jeruzalema’’ izpod peresa svetovnoznanega pi-1 sa te I ja iz jezuitskega reda, Bpill-mana. Živo opisujoč težavne dneve pred razrušitvijo glavnega judovskega mesta je pisatelj z zgodovinskim dejstvom spojil ljubezensko idilo, ki preveva celo delo. Upamo, da bomo z objavljanjem te povesti našim cenjenim čitateljem zelo ustregli. —Prosimo cenjene ìojake, da bi nam blagohotno dali na razpolago pisma, ki jihdobivajo od naših vojakov v taboriščih v Camp Custer Mich, in Camp Me Arthur v Texas«. Tega ali onega bj namreč gotovo zanimalo zvedeti, kakovo e življenje v ta boriščih in kako da se naši fantje počutijo. -NT dadi rojak Jos. Zanič je bil pred k ra tki m operian na slepiču v C. &. II. bolnišnici. Sedaj smo izvedeli, da je srečno prestal operacijo. Okreval je že toliko, da more na sveži zrak. Mladenič je jako prikupen in zato vsepovsod zelo priljubljen. Mlademu rojaku želimo iz srca, da bi popolnoma ozdravel ter se spet čvrst in zdrav zabaval v naši sre dim. In to se tudi skoro kmalu zgodi, kakor ee nam poroik iz jako verodostojnega vira. — Zaradi povišanja vojnega davka ki je zadel vse industrije in ki ni prizanesel tudi nam smo pri- jamčimo da bomo nudili slav. občinstvu n a j bolse, najnovejše in najmodernejše predstave in slike. — Pogreb pokojne g. Emily Bruce, ki je po dolgi mučni bole-iii umrla v ponedeljek zjutraj. se se je.vršil v sredo popoldne.Truplo so odnesli iz stanevanja g. in ge. lt. 11. Read, 15t> Woodland avenue ter ga pokopali na Lake View pokopališču. — Kakor smo izvedeli v toreki se je ustanovila pri nas nova garaž na družba pod imenom “Public Garage Co.” ter prevzela stare naprave tvrdke ‘•Calumet Garage Co.” na 110, sedma cesta. Prostor'-in poslopje so kupili od Edvarda Ulsetha. Nova družba so ta-kój poloti dela ter us-t a n o v i moderno garažo garažno postajo, popravijalnico in prostore za avtomobile. Brž ko bode pripustile okolščine, nameravajo popolnoma predelati poalppfs ter ga še enkrat bolj povečati. Neva družba bo prevzela zastoj)-stvo Burek za ozemlje severno Ilancocka, ki bo obsegio tudi o-kraj Keweenaw. Opremili bodo delavnice in druge prostore z najmodernejšimi napravami in pripravami. --“Finski Glee klub. sestoječ iz odličnih finskih prevcev iz Calu-meta, Ilancocka in iz drugih krajev po bakreni deželi, bo prihod* nje leto obhajal petindvajsetletnico svojega obstanka. Calumet finski pevski klub je dobro- znan in eden najboljših pevskih zborov v Severni Ameriki. Klub šteje sedaj okoli 19 članov. — Nič ne bi bilo napačno, če bi mogli kaj tega poročati tudi o kakem slovenskem pevskem društvu v Caiumetu. In da bi to lahko storili, smo docela uverjeni, saj je znano nam vsem, da imajo Slovenci izvrstna pevska grla, in da jim je lepe pesmi glas nadvse všeč in priljubljen. Treba je samo dobro velje iu vzajemnosti, pa bi imeli na Caiumetu slovenski pevski zbor,ki bi se lahko kosal s finskim iti vsakim drugim. Severa’s Coid and Grip Tablets (Severove Tablete zoper prehlade in hripo) so znane, da preženejo prehlad v najkrajšem času. Severova družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte “Severova” ponji-hovem-polnem imenu. Če jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od • W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, Iowa £ (D E mil O E' EEC BB BB amia smo (brrect [jonest-A Values RAVNO DOSPELI! Popolnoma moderni uzorci za jesenske in zimske obleke Pridite in oglejte si jih. Točno no postrežbo in poštene cene Vam jamči- J. J. WERSCHAY Corner 5th. & Oak Street. “European Coffee House” -Evropska kavarna* Priporoča svojim gostom fino črno kavo,raznovrstne mehke pijače in izvrsten lunch/. Vabimo vse gospode in gospe rojakinje, da nas obiščejo. Peter Maji or, lastnik. Calumet, osma cesta. VICTOR HERMAN, • FOTOGRAF % se priporoča Slovencem za delovanje vsakovrstnih fotografič nil. slik, posameznikov ali skupin iz Ženitovanjske skirpine naša posebnost. (Delo ukusno, cene primerne.' Peta cesta. Calumet s°dišč,h ULSETH BLOCK Calumet _ ' '”!C| Tel 1An 169 Pogrebni zavod P4 p: p gjgagang i JOHN R. RYAN, je največji na Caiumetu ter j bro znan med Slovenci. prjD se v slučaju potrebe, krste in ženitnine- 201- - 6- cestu Te|,, Calumet Mich- •stotakoù Mi priporočamo Vinol Lepota naših player-piano obstoji poleg tega, da so čudovito fini muzi kalni,inštrumenti, tndi v tem, da jih vsakdo lahko igra z jednako izvrstnim vspehom. Ako imate tak player-piano na svojem domu, u-živate lahko najboljšo godbo sveta, če tndi ne zirate ločiti ene note od druge.-Dajte nam priliko Vam povedati. Kako ga lahko dobite. NIcLopn & Pierce Music Go Calumet. Telefon 337. CALUMET STATE BANK Glavnica Preostane« $ 100,000 $ 50,000 Grozdje. Najboljše belo New York grozd je te debi pri Gričarju cena je letos visoka ali roba pa dobra. Spoštovanjem Joe G ri char. CALUMET STATE BANK BUILDING Pošiljamo denar na vse strani sveta po dnevnem kurzu. Izberite si to banko za Vašo Banko. URADNIKI. Thomas Hoatson" Pred. Ed Ulseth, Podpre d. F.“J*.Koh)naas, Blagajnik Walter Edwards, Pomožnih" CROWN i SE3SB3 rf* ^ i CROWN FAMILY THEATRE. V petek ip soboto: Mary Miles Minter v Upanju Krasna v srce segajoča stika- Vsakdo naj takoj kupi Liberty bond! Naročite se na Slovenske Novice. Liliau Hamilton. Zanimiva slika v dveh ovojih. De Bretterville & Weller Vaudevilna slika dveh žena z umetnim s premlevanjem na glasovir. Drugi teden popolna prememba našega programa. Sewnif-Laity, upravitelji. CROWN -v-. kot toniko za stare ljudi, bele žene in blede otroke, kronično kašljanje, za prehli je in bronhitis, Neprei vrednosti je pi i zdravlfenju s ne oslabelosti, izgube detx slabe krvi pri izgubi sploh vselej, kadar pot dobre tonike. $1.00 steklenica pri j Sa i na Iek«rnarja Mi imamo v zalogi vsa zdravila. r J1 ■Vlili Nikola Čor liozt zidarsk’ podjetnik, 401 Elm Street. Phone 277' se priporoča Slovencem vatom za izvršitev vseli vzidi stroko spadajočih del. bodisi kamna, opeae ali cementa. P« me tudi vsakovrstna tlako'1 posebno obcestnih hodnikov (sf walks). Dobro zadovoljivo delo j»»' pri.najnižjih cenah. Svoji k Svojemu! AKO HOČEŠ KAUU’11 dobre smodke knpi s' sl” “WOLVERINE” ki je izdelana iz pristnege v a n s k ega tobaka od THOS. ENTEM-Č 400 — Fine ' Soboto popoldne ali bo oče imel čas priti v ni dio s svojo družino, da sliko, o kteri je toliko premišljeval. Mi snio napraviti družinske sllke like izgube časa in iz ^ cev boste izpoznaii, da ko damo kaj različnega in ga od starodobnih slik- W. E, StecW; Izdelovalec dobri i tov. Phone Ó78-T m ‘»ova Sveže sadje, Mehke pijače, cand) 1 vedflC ne smotke. Sveži ‘‘Ice Cream r««*' ef0] T^>h Pridite in prep John Ga^P 316 - ŠESTA CESTA Richterjev Pa,ß fSBüi....MiiS Zgodovinski roman, i» Spisal J. Spillman D. J. ^ jj(f *jrm**»m»m »m m « muun uh; m m,mi m W i ,(1 ]e velikonočni prazniki ‘'‘Tega nas varuj Bog naših oče-Kristovem rojstvu. Po tov!” zakliče rabi. “Takrat'je Ju- rij, ])<’ • ’ ce&tahvavt todežeio so mr- da prelomil zavezo in služil mali. f1' in,e potnikov, ki so hi teli v kom, zato ga je Bog kaznoval. , .nüilt*111 Posebno pot iz Jerihe ■ ■ pusti .pogonski z dolzimi ka. 1(11)* |nj Skozi njo je potovalo P (Bliiejcev, pa tudi judje iz Libanona, Damaska, An- oni,e .-’gprajšp umerili svojo |>ot TmdiUisl'0 dolino, kakor škodi«1 J“ Dicevano Samarijo, inima za fi|i0j6 v zadnjih dneh po ozk, ■ ,,,.1-a’ila morski prelaz. Brez ;j vpisanih množicah so priha- r[eti pešpotniki, s palico v zakrili roki, gruče žensk z ubrali, sedeče na oslih ali 11111-ajoloe vrste kainel in drome-^ il Sirije ia Mezopotamije, i na ponosnih konjih ;potem pastirji, kmetje, rokodelci .„ulji in bogati kupci, . ki ao spovedani obisk templja Talili s trgovino, potem učitelji ..3iein farizeji, ki so se bahali ;0iopobožnostjo, stotine in tifiti preseljevanje narodov! p,j, drugi dan pred prazni-je postajala pot zopet samot-j.,1. Vendar so še vedno priha-akasnele gruče in spesile s vo-kurake, da bi o pravem času še le do svetega mesta. Zadnja i. ki je šele pozno zjutraj za-Btilavrata mesta Jerihe in se ij trudila dohiteti prednje je imela dva jezdni kameli Akri) ■d tovorne živali ■ N a jr.đ!,hitrem mehariju je jezdil ibadok iz Antiohije in njegov jamin, močan osemleten de-Rabijelnl lep mož v na j bol j -buli; polna črna brada mu režala bledo obličje in pana kraftan iz fine, bogate velia1 je učitelj postave v najsla-J«judovski občini v Antijohi-3 Ječobenem vodil obširno 'dno z najbogatejši m i izdelk i ißijeiu 11indostana. Velikansko Učenje so nosile za n jim nje g f*tri trgovne živali. Toda draž. «kor vse tkanine iz zlatnine '“ni bila siti Benjamin i n hči ‘•«a, blaga deklica šestnajstih ■rdevico razcvetela. Globoko ‘"n v obraz je sedela s svojo h dojil jo Saro na drucrem me-J**, ki je lahki h nog koraka! V prvega, kamor je držala pot. ''“jac kamel, ki so ga najeli v -1’]0 mrmrajoč stopal poleg tt, &ni. - , , . “Jäinm je ves čas izpraševal l0|u in onem. Bo sta prišla pogorja, mu je pokazal oče v JJi1'1 sivo gladino mrtvega mor- ,rsdeček je z veliko živahnostjo °*edoval dogodbo o So- r> Dbomori. Bliščale so se mu '|W| notran jega razbur jenja lir r-4 i ■vü sol aillt Dandanes pa judovsko ljudstvo z duhovniki vrel gori za čast božjo. ICimljani kajpada, ki so si prisvo. ji H fcsijon, so caste malike. Nje,in ne svoje zvesto ljudstvo, bo Bog kaznoval. Nam pa bo poslal Sinu Davidovega, ki ga pričakujemo,in ki bo žezlo Judovo dvignil nad vse narode. Molite, da pride uma- fl hi naš Odrešenik.” “O, vsak dan molim v ta men !” zakliče Benjamin in pre- križa roke na prsih.-‘ V naših dneh mora priti Mesija, že je pretekel čas ki nam ga je napovedal prerok Danijel. O kako bom služil Odrešeniku! Da bi le bil par let starejši in bi lahko nosil meč in ščit. Kajti Odrešenik mora priti kot velik junak, ki bo jiobil vojsko Rimljanov. Tudi jaz pojdem v boj, če sem prav mlad. Saj se je tudi deček David boril z Goli latom.” “Ti misliš, da si David, in bi lahko pobil \riinskega Golijata s kamnom in fračoGezasmeje sestra “Ej, Ka j iii ne bila potem jaz lahko druga J unita, ki bi odsekala, rimskemu ilolofernu glavo s tele-sai” “Ti, Iti nimaš toliko poguma, da IJ umorila golobico'!” se smeje deček. “Oče, kaj pravic k temu — naša Tamara Judita!” Tako sta ljubkovala brat in sestra in se veselo pogovarjala. Z ne-4 ba je pripekalo solnce. Krogtnkrog se je namesto pahn in pri jaznih gajev Jordanske dolino razprostiralo skalovje in pesek in ost.ie čeri. Mamo tahitani je izza skal pogledoval samoten hrastov grm ali bodeči kaktus. Spodaj nekje je Šumela tenka nit potoka skozi pesek, sicer pa je bilo vse tiho, nobenega vetra, nobenega znaka živ. ljenja v pusti, puščavi. Sele proti večeru so naši potu i ki prispeli ilo neke skale, odkoder se je videla Oljska gora, “Kajne, oče, to je šele Oljska gora'!” zakliče doček. “Ali bomo mogli videti še danes sveto mesto! Glej, solnce že zahaja, gora pa je Š# tako daleč.” PRIZNANO JE da je naše pivo naj-zdraveje in najčisteje. Če ste trudni in izmučeni pijte kozarec ali dva na-šegfa piva in počutili se bodete prijetno in iahko. Naročite si ga zaboj na dom takoj. Imejte ga vedno na roki! Calumet Brew. Co. Pine St. Tel. 274 - Chas. Ghénk, manager. raj pulua luna stoji na nebu , in ko ugasne večerna zarja «a onih skalnih višinah, nam bo lunin soj pokazal pot vsaj do Betauije.’ 5 ' “Brav misliš, T ama ira. moja modra deklica,",odvrne rabi tudi v grškem jeziku, katerega so te--1aJ govorili vsi omikani ljudje. “Ob jasni luni bomo jezdili do Be tanije, čeprav nisem istega mnenja e Obedu, kakor ti. Mož je po-časen in neroden, hudoben pa ni. Morali bi poiskati urnejšega in pii ročne j šega'.” Nato je zapovedal priganjaču v aramejskem jeziku, naj se podviza, kajti na vsak načni je treba priti nocoj do Betani-je. “Ze zdavnaj bi bili tam,” tazo je končal, “ko bi bil ti izpolnil svojo dolžnost. Ampak po tvoji lenobi smo prepozno odšli iz Jeriha in zapravili nato med potjo najmanj dve uri.” Obed je čisto dobro razumel,ka j sta govorila oče in liči po ogrsko, in peklenski smeh okrog njegovih ust bi tudi izdal, ako bi ne obračal svojega obraza neprestano proti grmu tamarisk onstran potoka .Tudi zdaj. ko je z veliko pokornost-jo odgovarjal rabi ju, je gledal neprestano čez potok prroLi gozdiču. “O gozpod, ni bila krivda tvojega hlapca, da so bile živali zjutraj tako počasi otovorjene. Treba je bilo blago porazdeliti po močeh vsake živali iu to me je zamudilo. Zdaj, če zapove moj gospod potovati v mesečni do Betani je ali še dalje, sem njegov poslušen hlapec. Toda “nočni človeška prija-jateljica,” pravijo po pravici, in če bi se kak mehari spodtaknil in pai—o, gospo.l, kako bi bil žalosten tvoj hlapec: č-e bi se tvoj ljubi deček ali tvoja lepa liči ponesrečila!” iii® Ra i 1 l-adok je s ponošeni zrl na "siila, kije že v zgodnji . 'l' Affiti bogate darove duh iS *w.. -1 znaš,” je vprašal oče, P °'ati mesto, ki bi še koli ka i’Ä«L ‘tt!l Sodoma, zaslužilo, da iu žveplo z ii Uhu, - „ 9' j j, J 1 Sevalu ogen j (1 ' 'B|", kaj misliš, oče: Bini jjolft. . kro»o z Judove glave V Za'dnjig rekel v sinagogi. ifll Skd Ul ' lries!°i k’ ne Sl,le bi- [|W fjj r rR2fUjano od sovražnika, j 'le5to božje in Gospod preli.- '-'(“govöin tempelj u. Tama-Doiaš to mesto!” ‘prašanje * *®*tra t Niš Benjamin !” z vseelim smehom. ” ln03to Jeruzalem, čigar v r4ie bomo videli še da-y ‘P» je pristavila resno: Je bil tempelj Gospodov “Veto mesto že enkrat “Prav Imaš, moj sin. To je Oljska gora in šele raz njen vrh bomo videli strehe Jeruzalema. Ba še zdaj nismo v Betaniji, iu ne pri-vodnjaku v dolini. Obed, Gospod ti odpusti tvojo zanikrnost .— da ues še ne pridemo v Jeruzalem!” Zadnje besede so merile na priganjača kamel, ki je leno stopical poleg meharijev. Bil ]6 močan mož-z gosto brado iu prečečim-po-gledom. Zaničljiv smeh mu je ^obkrožal široka usta, ir, preduo je odgovoril, je poškilil proti grmu tamarisk, ki so onstran potoka zagrinjale vhod v stranski prelaz nato je rekel : “Resnico govore ust nice mojega gospoda. Težko bomo še podnevi dosegli mesto 'Sijon. Toda v dolini pri vodnjaku stoji gostilna (kan), kjer bodo živali našle hlev in gospod z družino gos toljubno streho.” “V samotnem kanu pri vodnjaku bomo prenočili, v Jerihi pa so nam rekli, da je ves kraj nevaren vsled roparskih tolp, ki jih vodi Ben Giora! Ah bi ne mogli priti vsaj do Betanije!” zakliče rabi S ad o k nejevoljno. N jegova hči pa, za junaka ki je sedela doslej molče v sedlu, piavi po grško, misleč, da je pri -ganjač ne razume: “Oče, ue zau-paj temu človeku! Nalašč seje med petjo obotavljal in zapravlja! dragoceni čas, da bi nas ločil od •'azdejano in opustošo-.^‘“Qiie moglo to dogoditi “Živali stopnjo z gotovim koraki,” odvrne rabi Sadok. “Tega se ne bojim. Toda kaj j« s tolpami Ben Giore, ki'strašijo tukaj po o-kolici? Bot iz Jerihe v Jeruzalem je že edavnaj zavoljo roparjev ha glasu, v zadnjem času pa so te tolpe lako narastle, da jih ctdo Rim. ljani ne morejo več strahovati. Zato so nasvetovali že v Damasku naj počakam poslanika iz Sirije, ki jezdi na čelu vojaški čet v Je-r h zakon . Toda ne maram hoditi v družbi paganov in njihovih surovih vojaških tolp. Bog jih kaznuj! Tudi sem računal na to, da se ne bomo ločili, od drugih popotnikov . “Kaj pripovedu jejo v Jerihi o Ben G ioni ?” “Ben Gioru, o Simonu Ben Gioirti! Ila, bogati Saducejci, prijatelji Rimljanov, ga proklinjajo-in imenujejo navadnega poglavar ja roparjev. Rimljani bi ga pribili na križ, ako bi ga le dobili v pest. Toda ljudstvo, ki sovraži tujce in bi se rako iznebilo njihovega jarma, smatra Simona Ben Gioro podobnega Simonu Makabejcu. Res je Ben Giori ropa, toda samo zato, da s pridobljenim imetjem more osvoboditi svoje ljudstvo; Ben Giora mori in kolje, toda samo sovražnike svojega ljudstva. Ne Simon Ben Giora 1”> •< HALO BILL! KAM GRES? V "Barrett's Bee” Vogal šeste in Portland ceste Tel. 551 M. Red Jacket. Jesen je tukaj. In čas prihaja za oskrbite v obleke in velike suknje, za vsaki dan mrzleje vreme. Moder mož ne čaka'zadnjega trenotka nego se preskrbi začasno. Pri nas imamo lepo zbirko Jesenskih in Zimskih uzorcev. Pridite in ogljte si jih. Postrežbo in cene Vam jamčimo v /adovolnost. Sta= roznani Vaš TONY GREGORIČE. 315 Sesta cesta. Calumet. NAGROBNI SPOMENIKI iz marmoria in granita dobe se po zmernih cenah uri H. F3. Murphy Calumet Granite & Marble Works 400 Oak St- Tel- 678 W- Calumet) Mich večjih karavan, ki so zdaj že goto- ni navaden roparski poglavari vo dosegle 'vrata jeruzalemska. Jezdiva midva naprej! G4ej, sko pogorja Moabljauov, tein več lev iz rodu Judovega.Kajti on je sin Da- vidov, in mnogi ga smaira.jo za obljubljenega Gospoda, l Blagostanje in večja prostost, ki so jo dosegla mesta v kratkem času. sta mikala podložnika, ki je moral ađvisno od graščaka delati in njemu daiati desetino. Začeli so vhajati svojim gospodarjem ter hiteli v mesto. Graščak je podložnika seveda zahteval nazaj, toda mesta so kmalu zadobila pravico, da podložnik, ki je leto in dan v mostu, zadobi prostost ter meščansko pravico. Predpravice so mesta prejela največ radi tega, da so se lažje 1.-zvijaia in večala, Ko so se nits;..i utrdila, so pa zamogla tudi brez predpravic braniti podložnika če ga je gospodar zahteval nazaj. Po navadi so vedno zmagala s svojo močno hrambo, sestoječo iz svobodoljubnih meščanov. Preje samostojni mali kmetje niso imeli nikjer prostora, ker so bila povsod posestva veleposestnikov. Prej ali slej so prišli pod oblast graščaka ali kakega drugega svetnega in cerkvenega gospodarja. Zdaj so postala .mesta neiiako zavetišče nižjim slojem, ki so dobili v mestu udobno življenje, bodisi kot rokodelci ali delavci. Blagostanje mest je vplivalo na kmečko prebivalstvo* Število poljskih delavcev se vsled mest krči in kdo drug ima Škodo kakor graščak, k1 ,ue dobi delavcev, da bi mu obdelovali zemljo. Ce je hotel, da se mu število podložnikov, delavcev in najemnikov zopet poveča in če m hotel da se nul še ostalo podlož-ništvo odtegne, je moral stanje podložnikov precej zboljšati, približno toliko, da je poslalo vspo-redno s stanjem mestnega prebivalstva. Ne smemo prezreti v tej dobi tudi dejstva, da se je zemlja podražila. Tudj to je bila dobra stran za podložnike, živeče v fevdalnem razmerju. 'V prejšnji dobi se je desetina določila sorazmerno s ceno zemljišča, ki ga je podložnik obdelavah Dači m je pa desetina v IX.. stoletju dosegla neko stalno višino ter ostala v tej višini z malimi izpremembami tudi poznejša stoletja, 30 se pa cene zemljišču višale. Če je torej veljalo posestvo v X. stoletj 500 kron, je cena istega posestva paskočila . n. pr. v XIII. na 2000 kron. Desetina je bila v obeli slušajih enaka, kar je bilo samo na sebi enako breme, v primeri š ceno zemljišča v X. stoletju in v XIII. stoletju je pa pomenila precejšno olajšavo. K povzdigi poljedelskega prebivalstva je slednjič precej pripomogla olajšava pri osvoboditvah. Že pr^je sem omenil, da se Cerkev razmerjem, ki te je izcimil na veleposestvih, temveč ga je takore-koč samo tolerirala. S svojim nauki je neprenehoma vplivala ra gospodarje, rahljala podložniško razmerje do gospodarjev ter na ta način lajšala pravno osvoboditev izpod podlžniskega jarma. Rovo-doni križarskih vojsk je veljaloi načelo da je vsak podložnik prost, kdor se udeleži vojske. Podložnikom je bilo tudi možno se odkupiti ter ustanoviti lastno, samostojno domačijo.Večkrat sopi svetni gospodarji sami osvobodili celo množico■ podložnikov na enkrat. Družabno življenje - srednjeveškega fevdalizma se lepo zrcali v raznih pravih, ki so se sčasoma uveljavila v javnosii. Roleg kanoničnega prava sta v Nemčiji dosegla visoko spoštovanje saško in šv.absko pravo. Roleg teh treh je imela še vsaka dežela svoje pravo ki je bilo prilagojeno krajevnim razmeram. Germansko in kanonično pravo sta sčasoma popolnoma izpodrinila oziioma se otresla rimskih nazorov. Pojmovala sta lastnino, delo, obrestovan je, itd. popolnoma v nasprotju z Rimljani- Kršcuisko-pravo je narodom vedno poživ 1 jalo idejo solidarnosti in enote človeškega rudu, začasnega bivanja na zemlji in njegovega nadzemeljskega cilja. Dosledno tein idejam je bilo v pravu izraženo naziranje da je zeml ja skupna last in da sta gospodar m podložnik le začasna uživatelja na nji. Baško pravo pravi o postanku zasebne lastnine: Če hočemo po pravici reči, ima privatna lastnina svoj izvor v sili, ječi in krivični oblasti, ki se je vpeljala v navado in se hoče obdržati kot pravo. “Temelj in pravi razlog lasti ni bila torej fizična oblast nad temveč nravno gospodstvo. Nravno gospodstvo pa le kot sredstvo v dosegonravnih ciljev. Proti oderuštvu se je najstrožje postopalo Po krščansko- germanskem prav u se je že smatralo za odernštvo, če je upnik vzel od dolžnika najmanjšo stvar samo radi posojila. Kanonično prvo izrečno prepoveduje, vzeti obresti od onega, ki je vzel na posodo iz potrebe, Dovoljen je bij samo eden način posojila da . je kdo posodil na posestvo drugega, ki ga pa 111 smel nikdar zarubiti. N a jočividnejše pa se kaže razlika med rimskim in krščanskim pravom v pojmovanju dela. Po rimanem pravu je vzrok lastnine posest, po krščanskem pa delo. Zato je jia v srednjem veku kmalu izgubil pravicoMo zemlje tisti, k; jeni hotel obdelavati. Združitev zemlje in dela v eni 03ebi je točka, okoli katere se vrti vse .gospodarsko življeuje srednjega veka. Fevdalno razmerje, t. j. gospodarska odvisnost enega od drugega te točke ni strlo, ker je posvetil podlož nlk svoje delo zemlji, ki jo je smatral za svojo lastnino. Odtod dejstvo, da srednji vek ni doba posestnikov in nemaničev, temveč Slovensko - katoliško podporno društvo SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Midi. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. društy« na Laurium. Ima ^ svoje redne mesečne soje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. John Sustarichaua Osceola cesti. Društveni odbor za leto 1917 Jakob Veitin, John Lakner, Jos R. Sedlar, John Šuštarič. predsednik. podpredsednik tajnik blagajnik ODPORNIKI ZA 3 LETI: John Grsich, Joseph Vogrin, Paul H. Majerle. Anton Kukman. ODPORNIKI ZA ENO LETO: Martin Straus.* Matt Stnbler, Jakob Zimerman, Math Stimarteli, Maršal: Matija Stubler. Poslanec; Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: John Šuštarič za Laurium ; za Rnymbaultown m okolico, Matt. R. Sedlar; za Red Jaoket In okolico Jos. R. Sedlar. Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po $1.00 na dan za dobo fi mesecev in nadalnih 6 mesecev plačuje Družba po $30.00 na mesec Cela smrtnina je $800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje plačuje družba tudi razne pošnodbe kot izgubo rok, nog očes i. t. d. Pristopnina znaša sedaj samo $300. Torej kateri še niste pri tem društvu in družbi imate sedaj lepo priliko da se zavarujete v slučaju bo ezni ali srmti. Za nadalna pojasnila in potrebne listine se obrnita na taiuika Jos. R. Sedlar 3127th St Calumet Mich. K obilnemu pristopu vabi Odbor- doba večjih ali manjših,» neodvisnih ali odvisnih posestnikov, doba najmočnejšega srednjega stanu, ki združuje v etiijosebi oba glavna gospodarska činitelja: zemljo in delo. Na podlagi tega nepopolnega obrisa riyiškega kapitalizma in srednjeveškega fevdalizma nam je že mogoče izraziti glavno razliko feed obema. Priti tubiamo do zaključka, da obeli oblik ne razlikuje nič drugega, nego duh, ki jih prešinja. Rimsko gospodarstvo preveva duh sebičnosti ter je ločeno od nravnih načel, v fevdalizmu pa sloni vse gospodarstvo nravnosti. Slabo stanje kmeta je stvo lajšalo s tem, da je pogled obračalo v srečno nost, ki je bo deležen po smrti. Te sreče pa ne doseže drugače, kakor z delom in trpljen jem. Poganstvo tega ni poznalo in zato so se poja SAMOSTOJNA PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu oq 2 uri po poldan v cerkveni dvorani sv. Jožefa. Uradniki za leto 1917. Pred: Jos. B. Metesh. 61 Mine St. Pod pred: Jos. Bahor, Store St. I. taj: John D. Judnlch, 4337-Elm St. II. taj: Mat Kobe Jr. Blagajnik : Jos. Gorshe, 4.333 Pine St. Za Red Jacket, Blue Jacket, New Town Yellow Jacket: in Swedetown: Elm. st. Za Osceola: Jos. Bahor, Store St. K obilnemu pristopu vabi ODBO R Društvo sv. Jožefa št. 1- S. K. P. Družbe na CALUMETÜ. Uradniki za leto T917. redsednik, Math Prebilich. Podpredsednik, Jos. W. Schneller. Tajnik in zastopnik, Math Strauss. Podtajnik, Frank Vesel. Blagajnik, Mihael Klobučar. Odborniki za 2 Jeti: Jos. Scheringer, Nick Mrak, Jos. D. Grahek, John Gazvoda. Odborniki za eno leto. John Gosenca, John P. Lamut, Math F. Kobe, John D. Judnich. Maršal: Frank Gregorich. Poslanec: Math F. Kobe. Boinišld obiskovalci so: Za Red Jacket, Blue Jacket, Yellow Jacket, Newtown in Albion Math F. Kobe; Za Stari Tamarack in Tamarack No. 5. John P. Lamut; Za North Tamarack, Tamarack Jr., in Centennial: Mike Filip; Za Laurium: John Gazvoda; Za Raymbaultown: Frank Vesel; Za Osceola: John Pečauer; Za Swedetown: Math Likovich; Za Red Jacket Shaft: Louis Srebrnjak. Društvo ima svojo redno mesečno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve sv. Jožefa vselej točno ob 2. uri popoldne. Rojaki, ki še niste v tem društvu, pristopite, ker bode to le v vašo korist. Kdor hoče pristopiti, naj se oglasi par dni pred sejo pri blagajniku. On mu preskrbi zdravniško spričevalo in vse potrebno. K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Raymbaultown John Judnich 4337 DRUŠTVO SV, PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto Ì917. Predsednik, Mihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik) in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, John R. Sterbenc ml. Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. John R. Sterbenz, ml., Paul D. Špehar, George Kotze. ODBORN1RI ZA 2. LETI. John Musič, Frank Plautz in Mihael Žunič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Marko Kotze. Vratar. Math Anečič. Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Mike Perušič. Za Raymbaul-towp: John Mušič. Za Osceola: Mihael Sitar. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack: Math O. Majerle. Za Swedetown: Math Likoviči. K -obilnemu pristopu vabi ODBOR. Slovensko neodvisno podporno društvo Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seie se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvorani URADNIKI. Predsednik, John Gazvoda. Podpredsednik, Michael Mervič Tajnik, Frank Novak. Podtajnik, Jos. Ovniček, Blagajnik, Jos. Srebernak. ODBORNIKI: Louis Gazvoda, Matt Stoper, Loufe Šimec, Jos.“Klobuchar, John Gosenoa, Andrej Gumbić in Jos, Novak, Jos. Gaz voda. Vratar in maršal, Leopold Rotar. BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Blue in Yellow .Jacket, Tamarack, in za okolico, John Gosenca 4055 Elm St., Yellow Jacket, Laurium, Raymbaultown in Osceola in Jkolico; j0hn Gazvoda, 509 Tamarack Str. Lauriam. To društvo, je samostojno, ter placa v slučaju bolezni zo.oo ua mesec bolniško podpore. Vsmrtmne plača vsak član 1.00 za pokojnikom, toraj cim več članov tem bolje. Društvo je sedaj za' nedoločen cas znižalo pristopnino na $3.00 Poslužite se te priliko ter pristopite k društvu I K obilnem pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila in Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. K. J. ima svoje redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto 1917 so Pred. Frank Sedlar, Podpred. Jos. Plautz ml. Prvi taj. in zastop. John D. Zunich Zapisnikar: Jakob Kaučich. Blagajnik, Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA DVE LETI: John Uenieh, John Gosenca-, John Starc, Mike Sunich st., Peter Zunich, Martin Straus, Jos. Jakša, Jos. Agnich. Maršal: George Klobučar. Poslanec: Joseph Jančar. V slučaju bolezni se najprej oglasite pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača »lanom (icam) prvega razreda $1500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250. Vsi oddaljeni elani pa zamoreio svo jO bolezen pismeno naznaniti isti dan ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOR. Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pri nas mi imamo stroj za pregled in poskus oči, z katerem natanko preiščemo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno izbirko zlatnine, ur, stenskih in žepnih, prstanov, rožnih vencev, peres in raznih druzih draguljev- Obiščite nas vedno na starem mestu. A. Fahlen & Oo. 312 - peta cesta- Calumet, Mich- k rščan -njegov bodoč- ni zadovoljila s trdim fevdalnim vilemed pogani obupne razmere. L Če se hočete nasmejati dodobra, čitajte našo knjigo, ki je ilustrovana s primernimi in ličnimi slikami. Pošljite poštno znamko za 6 centov, kadar naročite knjigo, in sicer na naslov; Columbian Noveltv Sale Sta,Co.,D., ______Box 9, New York, N. Y. Naše geslo. Je bilo in ostane da; dobro meso poštena vaga uljudna postrežba je temelj mesarske trgovine. Pridite in prepričaite se v Peninsula Meat Market VOGAL 6. IN E L M CESTE. (MTAilO V Bz.l JE Ji A. LETA 1S73. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničarjev 150,000.00 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO LLOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK " PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LEI izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag. namestnik. Richterjev Pain ExPeller z sidren. Rojaki, pristopajte v S. K. P. Dni? bo. MINNESOTA. Virginia. .— Padajočo kai/ienje v Ajpgna odprti jami je strlo Matt llirviju lobanjo, da je kmalu za tem v bolnišnici umrl. Ponosrečonoc je bil 44 let stai? zapušča ženo in enega otroka. Hibbing. :— Thomas Bartoletti mas Starkovič sta bila precej hudo poškodovana, ko le vlak Great Northern železnice zadel ob avtomobilih truck, na katerem sta &e omenjena vozila. Nesreča se je pripetila na Fifth ave, križišča ob pol desetih zjutraj. tOba ponesrečena sta bda odpeljana v Adams bolnišnico. Epa se, da poškodbe niso smrtnonevarne, — L e Johnson je pr\ i tukaj-šni vojak, ki je srečno dospel v Evropo. Pisal je svojim stariselo in ženi, da služi v drugem koru enžinirjev kot motorciklist. Na potu preko morja se ni srečal z nobenim submarinom. — V pretek večer je bda javnosti odprta prvikrat nova knjižnica, ki je stala mesto $130.000. — - Theodore Buzelii, ki je svoj čas živel na Mibbinga,piše svojim tukaj stanujočim bratom, da se nahaja v italijanski vojski in da je bil od prostaka povišan za poročnika (lajtn a n ta). Odkar je bil vpoklican v armado, se je bojeval na vseh avstrijsko - italijanskih frontah. Chisholm. •—Joseph Smoltz jr., učenec tukajšne javno šole je dobil prvo nagrado v ko n testu sedmerih jkdo da ho pridelal več krompirja na enem ak.ru. Joseph je pridelal sko ro 300 buši jev. dočim je vsaki drugi tekmec* pridelal nekaj nad 20U buš!jev. Pač dober pridelek! Nashwauk. ukšo in srcem ves čas svojega sre enega zakona. In sedaj se je more 1 za vedno ločiti od vsega. Kar je tako zvesto ljubil. Zbolel je nevarno pred nekaj tedni, a bolehal je na želodcu že dlje časa Zdravniki so upali, da ga ozdiavi-jo, ali božja volja ie hotela drugače. Globoko užaloščenim sorodnikom naše najiskrenejše Sožalje. --Mesarska stavka v Jolietn, k; Tho- 80 jfc začela zadnjo soboto zjutraj v dosego višjih plač, je bila kratkotrajna. V si lastniki mesnic,razen dveh, so privolili v zahteve svojih linijskih mesarskih uslužbencev. “Ohijken J ob” Campbell, črnec, ki je bil obsojen k smrti na vislicah zaradi umora gospe Odette Allen, soproge bivšega ward ena državne kaznilnice v Jolietu, bo še živel vsaj do meseca iebiuarja. Njegov priziv na na-naj višje sodišče bo razpravljali šele v decembru in končna razsocl ba ne bo izdana pred februarjem 19.17. Med tem pa Campbell sedi v. svoji celici v okrajni ječi in se smeje. “Nikdar ne bom visel,” pravi. Njegovo usinrčenje je bilo že neštetokrat odloženo. I Naši zastopniki v Minnesoti Z> VIRGINIA in okolico: G. ERA N K 11R V AITÒ, 412; Center. Ave., Virginia. Za CHISHOLM, in okolico: C. JAKOB PETRIČ, P. O. B. 646, Chisholm. Za GILBERT in okolico: G. JAKOB MITI VIČ,P. O. B. 383, Gilbert. /,a EVELETil in okolico: G. JOHN AHČAN, 305 Kavni Road, Eveleth. Za MCKINLEY in okolico: G. JOHN PERKO, OoaljBox 34, M c Kinlev. ZaBlVVABIKin okolico: G. J A K O B DE LAK, Bi wa bik. Za ELY in okolico: G.'JOE. J PESIIE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za iist “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omen jenih krajih pioto priporočamo. Upravništvo Slov. Novic. V zei Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripo/na • anje. i pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih -povišanje cen vsem stvarem je zadelo tudi.ftas da si smo se doigo časa na vse pretrg, °4» re v' ili tegay klub na rašiamiju cen pri izdelovalneni materijaluToda vojni davki so silili,da moramo nekoliko povišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil g0tOVo °as Pr;. da mora vsledteg-a plačevati več tudi lekarnar- To je povsem neovrgljiva resnica, bine Trin. Jekov ostane, kakor je bila, v gotovo zadovoljnost odjemalca- Tod, Trin. Eìix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni jzl1R, lotica. Tri na rje v Elixir čisti želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, vzrok pomnoževau ju bacio v raznih bolezni povzročil joče otrpueiija prebavnih organov 'fr nego samo letina grenka zelišča in naravno id jevi izdelki im vsebujejo kemičnih snovi, čisto vino. peljejo v bolnišnico, ali pa so v splošnem razburjenju pozabili po-, vedati šoferju, kod naj vozi. Avtomobil je vsled tega vozil za prvim avtomobilom mestnega župana vse do vogla keja in Franc Josipove ulice. Častnik avtomobila, grof Harrach, ki se je postavil v Nove podrobnosti o sarajevskem zaš0it0 prestolonaslednil- (Iz Iz Avstrije. ‘Slovenskega Sveta”). šola je — Brezplačna večerna bila odjirta 22. oktobra. Bod utjecalo se bo angleščino v branju in pisanji:,, računstvo, knjigovodstvo in zgodovino. ILLINOIS. Joliet. — Smrtna kosa. G. Mathew fŠtukel, bivši kamenosek. star nekaj nad 53 tet, stanujoč v i;:ši na vogalu Bridge streeta m Broadway, oženjen , je po mučni bolezni, previden s Sv. zakramenti za lini ira joče, mirno zaspal v Gospodu torek zjutraj ob polosmih. Pogreb ; je bi! v četrtek. Pokojnih je bil član d veli podpornih društev, dr. Vitezov sv. Jurija št. 3 K.S.K. J. in nemškega dr, sv** Alojzi|a. Za njim žalujejo vdova gospa Ca therine in deseteri otroci, ki so-John, v 27. letu starosti in že peto leto v vojaški službi; Catherine o-tnožena Rudolf Alatidel, Matthew Mamie orno/,. Bluehinel, Annie. Angela, Theresa, Caroline, Tony in Trances, katera je v četrtem letu starosti. Pokojni g. Matthew ötukel je bel rojen dne 3. majnika 1864 v Sad in ji vasi, fare Semič, v Beli Krajini. V Ameriko je prišel pred 29. leti. Kot izučen kameno sek je dobil tukaj kmalu dobro delo. Mož je bil vesele nravi in je vedno rad šalil in smejal, tudi v stiski. Neizrečeno rad je citai lepe slovenske povesti, ki so izhaja-j ale v Amerikanskem Slovencu,katerega vsako številko je citai od začetka do konca. Bil je zvest sin svoje slovenske matere In veren k a t o 1 i ć a n , i n ob o j j k r e p osti j e z a s a d i 1 tudi v srca svojih zgledno pridnih otio .. Svoji soprogi je bil vdan z atentatu. Leonhard Adelt objav Ija iz svo jih beležk nekoliko podrobnosti o sarajevskem atentatu, ki niso brez važnosti ki pa.so bile dosedaj še nepoznane. Izvedel jih je od raznih odličnih strani, ali pa so mu jih javili oni, ki so bili priča tragičnega clogokka. Iz naslednjega je razvidno da so bile naše ponovne trditve, da je bil sarajevski atentat pripravljen in da so odgovorne oblasti vedele zanj popolnoma opravičene. Kedor pazno prečita te podrobnosti bo lahko videl , kako malo so skrbele dotične oblasti za varno.potovau je ! ! ka na stop-njico, žal, da na nasproti strani od atentatorja, je zaklical šoferju; stoj, ko je opazil, da hoče zavoziti v napačno ulico. Šofer je ustavil avtomobil, toda ravno to |c dalo Brili čip li nepričakovano priliko, da je ni ogel dvakrat ustreliti na mui-vojvodsko dvojico na razdaljo štirih korakov, in oba strela sta prebila žilo odvodnico, pri prestolonasledniku na vratu, pri njegovi ženi v želodcu. .Bqtiorek je imel sedaj strašno nalogo, držati E obema rokama oba umirajoča, medtem ko gaje oblivala njuna kri, avtomobila, re bil >!ed ko pepel in prepalen, toda po % Vestno zdravilo dela čude: « * 4* 4» « 4* 4* 4 4 # 4» 4 4* 4» I i 4» 4» 4 4 4» 4 4 4* 4» 4» 4* 4* 4* * da je celo umorjeni prestolonaaled-1 poinoma kos svoji nalogi m nik sam izrazil dvom o toni da pa so ga znali potolažiti. Te podrob nosti katere prinašamo v naslednjem so toliko bolj zanimive ker prihajajo od očividcev oziroma so uradne ugotovitve ki so vsekakor zanesljivi. L. Adeltpiše: “Nadvojvoda Franc Ferdinand jeprišel na svojem potovainuv Sarajevo v Trst. Ko se jehotel tu u-krcati, je jasno čutil bližnjo smrt. Pogosto se je ozrl na visoka poslop ja, kakor da se boji, da ne bi kodo vrgel bombe nanj z okna. Na mostu Cumnriji je zagnal (Jabrinovič bombo, ki je padla na sklopljeno streho nadvojvodovega avtomobila ih katero je vrgel prestolonaslednik z roko na tla.Fri padcu na tla je eksplodirala’ zadela tretji avtomobil ter ranila nad-vojvojvodovega adjutanta grofa Merizzio, ki je bil odnesen v bolnišnico, medtem ko je nadvojvod-ski par nadaljeval vožnjo. Ko je bil zaključen del, so se posvetovali o tem, kaj naj se napravi. Tu je treba konstatirati, kaj je na stvari, o kateri se čita, da je bil namreč nadvojvoda proti njegovi okolici za to, da se izvede prvotni program. Izrazil se je; “Kaj naj sedaj naredimo! Ali hočemo pustiti, da bodo še näpréna ìiAs streljali?” Nato je predlagal general Poti-orek: “Dvoje jo mogoče—ali kaznovati mesto s tem, da odpovemo program, ali pa izprazniti utice in izvesti program”. Prestolonaslednik je" odgovorje po kratkem premišljanju. “Pro. gram izvesti, toda dati prej uličil izprazniti, to se mi ne dopadečRa-je odpovedati program. Želel bi s«mo se posestiti grofa Merizzio.’’ Vzdignili so se tedaj, da se dò- i i in drugim k oj je odredil z zapovedujočim glasom, da se namesti umorjenca v salonu. Svoje spremstvo je odpustil z ukazom, da se zbere po desetminutnem odmoru zopet pri njem, nakar je diktiral po Id rimo uro brzojavke cesarju osebam. Kakor sem bil obveščen s tretje, istoiako odlične sliani, je PoJo rek pri posvetovanju po prvem a-tentatu garantiral, da se ne bo dogodil noben drug atentat in da so vsi atentatorji prijeti. Prestolonaslednik je odgoyuni: “Tega ne verujem. Dobili bomo še nekoliko zrn.” Slutnja nesrečnega prestolonaslednika najprej v Trstu in potem v Sarajevu jo imela najbrž nekoliko močnih razlogov. Slišati je bilo glaoveo nanieravuem atentatu ter so svanii italijanski in nemški konzul, kakor tudi predsednik bosenske-deželne banke.Neka mlada deklica iz vrste gledalcev jo opozorila nekega policaja,da drži „ek mlad človek v bližini nekaj skrivnostnega in da tlela jako sumljiv Ulis. Stražnik jo je zavrnil: “.Puszte me na miru sedaj moram salu tirati; Sam Iiiucipse je informi-ralpri nekem detektivu,na katerem avtomobilu se pelje prestolonaslednik, in detektiv mu je to brezob zimo pokazal. Napoti po kateri je moral prestolonasledniki ti je bilo razpostavljenih trinajst bomb od katerih jih je bilo po Principovi navedbi pri zaslišanju 12 najdenih, medtem ko je bilo 13. vržena v neko hišo. Zdi so, da je'usoda delovala v prid ubijalcem, kakor da se jo ka ka peklenska sila zaklela, da se posreči zločin, ki jo povzročil svetovni požar.” ®ic i - 'nar.’ Nt* i[j j Bri zapeLlini, neprebavljivosti glavobolu, migreni, nervoznosti, splošnem oslabi kakor tudi iti drugih delavcih ki vdihavajo pii zdravila, Dobiti ga je v vsaki lekarni./ * '•«•pv........ .... r “e,......’ v ..........',8la')ljeini| i pri posebnih želodčnih neprilika!!, n. pr. pri ženskah, ko preminjajo dobo, ruj. h d havcili ki vdihavajo plin ob svojem delu. V stuello bo izpoznal vrednost/"! TRINERJEV LINIMENT prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizmu, ner ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd hitro in gotovo. Nadalje je. j2 ' vrsten pii izpalmenju, pretegnjenju,oteklinah iti., in pri droij*.,,^ po kopanju nog odvzame utrudi ji vost. Na prodaj po vseli lekarna), Tslneriev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, lS| izpiranje grla, ust, ran, prisadov itd. Dobi se po vseli lekarnah. V Najvišje priznanje na zaovanjt niìdna rodni razstavi vSan Francisco 1915 in 1916 so bila odlika zdravila z zlato kolanja. Panama JOSEPH TRINER, izdelovalec 1.533 — 1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. g4t4»»&4»#4!«&4#4*s§s‘&4e4» *#»*9»4*4*4»4s4»4HJ'44l 0 POSEBNOSTI ZA SOBOTO IN PONDELJEK pri Leo Gartnerju. Docela nove jesenske suknje (Kopije dražjih modelov) Izredna cena $25.00 Izredna cena Krasne suknje, ki ji imajo nadvse lepe ovratnike iz ko-žuhovine. Nekatere so popolnoma podvlečene s satinom Velour-suknje, pom-pom, fino crno sukno in najnovejše pa najmodernejše obleke. Same nove jesenske barve in najbogatejša izbira v velikosti od 16 do 44.Pri vsaki suk nji si prihranite $5.00 0 # 0 4 0 0 0 0 0 0 0 0 Obleke krojaško izdelane $25.00 Krasne obleke Velour, Perge, Pop-lin in Burella. Prelepo krojaško izdelana krila. Te obleke ima sa-tiu za pod vleka. Saupe, Pekin,mod* io,^ rjavo, zamoklobelo, višnjevo in či no. Pri vsabi obleki prihranite od $5.00 do $10.00 Vogal oak in S. ceste. Obleke po najnovejšem kroju $15.00. Lične in elegantne obleku serge. Satin in Serge s satinom, P prehodne, popoldanske in delavniš-ke. Modra barva je najbolj pril,je“ na, vijolična, višnjeva in rmenkas-torjava. Pri vsaki obleki prihranite po $5,00 LEO GARTNER Caldmet. Mich.