:"h
Danes na 5. strani:
VSI SMO POTROŠNIKI
Sobota, 26. avgusta 1961 štev. 34, leto XIX
v OKVIRU
Tudi najbolj nespametna •dejo porodi včasih modro in Koristno misel. Ne vedno. Včasih pa.
Že zato je vredno tve-Oati...
Tole imam v mislih:
V zadnjem času vse poffo-st«je razpravljajo v gospodarskih organizacijah o skrajšanju delovnega časa in največ-krat se razprava zasuče okrog Problema, kako razdeliti 42-Urni teden, da bi ob nezmanjšani proizvodnji postala sobo-ta —ali za začetek vsaj del robote — prost dan, namenjen Počitku. Variante so različne, efii se ogrevajo, da bi na račun Proste sobote povečali osemurni delavnik, drugi so za to, da bi v soboto delali le do eriajstih, tretji imajo spet svo-
kondiciji povzročil določenih motenj.
Ko človek prisluhne razpravi v naših kolektivih, ‘kako organizirati, in zagotoviti nezmanjšano proizvodnjo ob skrajšanem delovnem času, kako izkoristiti vse notranje rezerve, da bomo nekoč lahko soboto pogrešili, potem ne more mimo misli: najsi bo organizacija še tako perfektna — 52 delovnih dni je v letu vendarle izgubljenih. 52 dni stroji molče, 52-krat toliko in toliko milijonov in milijard ...
Pa denimo zdaj čisto po tihem, če bi takrat (vseeno kdaj!), ko bi se res odločili, da smo pripravljeni dati ljudem 52 prostih sobot, vzeli svinčnik in zapisali: 52 = 13 X 4. Na-
SPREHOD V UTOPIJO
torej po 13
je predloge — vsi pa se sučejo mesto 52 sobot imamo okrog tega predzadnjega dne- lahko na leto štirikrat ua v tednu, ki naj bi postal, dni dopusta (plus dve nedelji Maj ali v perspektivi, prost je 15 dni). Se pravi: tri mese-dan.	ce delaš, nato 15 dni počitka,
Ob teh glasovih morda ne pa spet tri mesece dela in zo-°i bilo neumno prisluhniti, kaj pet počitek, tako spomladi, popravijo o prosti soboti v tistih leti, jeseni, pozimi... Obvezno! fejielah, kjer se je le-ta že Rednega dopusta sploh ne
udomačila.
■	Delavei jo praviloma hvalijo, ker imajo take vsak teden možnost za daljše izlete te potovanja ali za šuimar-jenje.
■	Fabrikanti in podjetniki te pritožujejo, da proizvodnja v Ponedeljek trpi, ker se ljudje P° dveh dnevih počitka šele po h*kaj utah polno skoncentri-tejo in šele potem pridejo v stari tir.
• Zdravniki dokazujejo, da j* v ponedeljek največ nesreč te največ smrtnih primerov ter sodijo, da je dvodnevni po-ettek za človeški organizem nePrimeren, ker je po eni stra-^ Prekratek, da bi se lahko .	resnično okrepil, po
J^ugi strani pa predolg, da ne 1 v Psihični in fizični delovni
omenjamo, kajti če bi vračunali še njega, potem bi bilo štirikrat po dvajset dni! Tudi brez njega bi bili počitniški domovi zasedeni vse leto, ljudje bi se po intenzivnem trimesečnem delu vsakokrat temeljito odpočili, si nabrali novih moči in veselja za delo, a kar je najvažnejše — stroji bi vseh 52 dni brneli dalje, 52-krat toliko in toliko milijard ne bi bilo izgubljenih ...
Morda tale sprehod v utopijo ne bo nikomur koristil. Morda pa bo kdo ob njem prišel na koristno misel. Lahko tudi, da se bo pokazalo, da utopija sploh ni utopija, ampak ...
Ne vem! Drži pa, da je 52 = 4 X 13!
MILAN MAVER
O LJUDEH, KI DELAJO DEKORATIVNE TKANINE
VSE V TOVARNI POSTAJA POMEMBNO
ODKAR SE DELAVCI UTI JO GOSPODARJE
Pomisleki tehničnega direktorja, da ekonomske enote ne bodo odkrile rezerv, ker so že vse izkoriščene, ne drže 9 Kadar gre za denar, nihče nikomur ne prizanaša • Kurjač v vlogi ilegalnega nadzornika ® Fakturist: »Na vašem mestu bi napisal, da je naš stalni zaslužek prevelik«
llllllllBllllllllllllllllllllllllltlllllllllillilffllllllU

I!l!ll!llllll!ll!li1l!l«l
PRI ORGANIZACIJI EKONOMSKIH ENOT V ZAČETKU	Jj
|	LANSKEGA LETA JE TEHNIČNI DIREKTOR TOVARNE DEKO-	§
j	RATIVNIH TKANIN V LJUBLJANI NA POL ZA RES NA POL	§
j!	ZA SALO POOČITAL DIREKTORJU: »VIDIŠ, ZDAJ PA IMALO.	1
m	TAKO PREKLETO SMO HITELI ODKRIVATI NOTRANJE RE-	1
g	ZERVE, DA EKONOMSKIM ENOTAM NE BO NIC OSTALO.	1
jj PRIHRANKI? KJE NAJ JIH, PA STAKNEJO?«
NORME SE NAMREČ RES PREJŠNJA LETA TAKO PO-	1
jj	PRAVLJALI, DA JIH NI RAVNO LAHKO DOSEČI. IN PRI	1
EKONOMSKE ENOTE SO POKAZALE DRUGAČE. LANI SE	fj
1	VSEM VARČEVALI, KOLIKOR SE JE DALO. TAKO SO MISLILI.	jj
j|	JE PROIZVODNOST POVEČALA ZA 4,8 % NA RAČUN VEČJE	i
=	PRIZADEVNOSTI, CE BI PRIŠTELI SE POVEČANJE NA RA-	j
1	LJUDI MANJ IN ČEPRAV SO NEKATERIM TKALKAM ŽA-	1
|	GUN NOVIH STROJEV, ZNAŠA 15 %. ČEPRAV JE DELALO 18	1
I UPALI PO DVA STROJA.
IN PROIZVODNI STROŠKI SO SE ZMANJŠALI. VEČIDEL jj 1 NA POBUDO DELAVCEV.
1	B
m	1
ZAHTEVA, NE PBOSNJA
Tovarna dela že 43 let razno dekorativno blago za zavese in blazinjenje pohištva, pa doslej še niso jemali v mar, da sveže pobarvana preja v tkalnici počasneje teče kakor tista, ki nekaj časa leži in se naravno ovlaži. Zdaj so previjalke v svoji ekonomski enoti zahtevale, da se da to v zapisnik kot njihova zahteva. Ne samo garadi tkalnice. Tudi zaradi njih. Pravilno ovlažena preja se hitreje navija, norme je laže doseči in gibljivi del osebnega dohodka se poveča, če ekonomska enota več proizvede.
Previjalka bi rekla dobiček. Ta termin so delavci obdržali, ker jim gre nekam laže z jezi-
ka, vedo pa, da je »dobiček« odvisen od tega, ali luči po nepotrebnem gorijo, ali gre preveč preje v odpadke, ali z vodo varčujejo ... Do tega so se že dokopali, realizacija proizvodnje in podbbne reči, od katerih je (pri njih: naj bi bil) odvisen gibljivi del osebnih dohodkov, pa so jim še španska vas, ker še ne vplivajo v znatnejši meri na zaslužek proizvodnih ekonomskih enot.
MAJHEN POSKUS
Napravila sem majhen poskus. Previjalko sem vprašala, od česa je odvisen njen zaslužek. Kakorkoli sem poskušala preprosto obrazložiti, kaj bi rada zvedela, je vztrajno ponav-
ZELO POPULARNA RAZMIŠLJANJA O STANJU IN PERSPEKTIVAH NAŠEGA TURIZMA
tudi turizem je gospodarstvo
llllllUilUIHillllllM
V zadnji številki »Delavske enotnosti« smo ob-3aVili članek z naslovom »Dva obraba našega tu-rtama«, g katerim smo želeli raziskati in prikazati Probleme našega turizma v Primorju. Članek so Pravzaprav spodbudile govorice, da so začeli v slo-Venskih obmorskih občinah z različnimi taksami za Počitniške domove, za letovanje pod šotori, z viso-kuni cenami v gostiščih, z zavlačevanjem dodelitve gradbenih parcel za počitniške domove tako predavati, da je postalo vzdušje že popolnoma ne-vrdržno. Kritike na račun različnih manjših nepra-JOjnosDi in pretiravanj so se tako množile, da smo ‘h tudi v našem uredništvu prepričani, da je po-t re”no slabosti kritizirati.
jiv'jeni„Z?0^0 se j«, kot se t 'jštki Pač zgodi, da so po-t.„lL8mo jih zbrali, posta-
111 tu 7
»•'ental ■ Y zadnii številki,
j’*1 *tva	biti	o nekate-
l9stien1. • ze pri izhodišču na
^Panoga® tndi SosP°d,,r'
Šk skrbetiZriJturizma s« dolž-
j, aji Predvsem občine in
ajegovi poveza-
nosti, če vemo, da ga je trebn razvijati na. vseh nivojih za različne finančne sposobnosti in potrebe;
• turizem ima svoje zakonitosti in zahteve, ki niso vedno v idealnem soglasju z željami vsakega posameznega tu-rista.
TURIZEM JE TUDI GOSPODARSKA PANOGA
Skoraj bi lahko rekli, da ni Slovenca, ki ne bi bil prepričan o tem, da se naša domovina ponaša s - prirodnimi lepotami, kakršne premore redko katera dežela in ki naravnost kličejo po razvoju turizma. Toda kakor je ta resnica točna, tako je točna tudi ugotovitev, da mi teh naravnih lepot ne moremo turistično razvijati, ne moremo
jih prodajati, kot bi temu tudi lahko rekli, dokler jih nismo tudi primerno turistično opremili. To pomeni, da turizem kot gospodarska panoga zahteva investicije, kajti le tako je mogoče- doseči visoko rentabilnost. In če smo si edini v tem, da v našem družbenem sistemu razvijajo gospodarstvo predvsem komune, potem si moramo biti edini tudi v tem, da razvijajo turistične zmogljivosti. To pa seveda zahteva denar.
Krivično in nerealno bi bilo pričakovati, da bodo zainteresirane komune dajale sredstva za turizem, ne da bi imele od tega koristi. Tega noben realist od gospodarstva ne pričakuje. Toda problem ni samo načelne narave, ampak je veliko pomembnejši v tem, da komune nimajo na razpolago večjih investicijskih sredstev, ampak da lahko samo del svojega proračuna porabijo za turistične investicije. Ta sredstva se v začetku sicer Janko stekajo iz drugih gospodarskih panog, toda z jasno perspektivo, da bodo opredmetena v turizmu kot gospodarski panogi, ki jih bo z dobičkom vračal.
Za pridobivanje teh sredstev se predvsem v občinah, kjer je turizem že razvit, kjer je pritisk turistov večji, kot pa so trenutne zmogljivosti, poslužu-jejo različnih, zdi se nam, da ne zmerom najbolj posrečenih oblik, kako bi s turistično dejavnostjo prišli do dohodkov, ki bi jih porabiH za investicije. Nismo prepričani, da so oblike različnih taks najbolj primer-
ne, niti ne nameravamo razpravljati o njihovih višinah, toda trdno smo prepričani,, da mora razviti turizem prinašati dohodke, da mora turistom nuditi boljše in večje usluge kot
(Nadaljevanje na 3. strani)
Ijala: »Bolj ko presežem normo, več dobim. Kakor prej.« Direktor, ki mi je povedal, da so se zaslužki povečali povprečno od
18.000	din na 24.000 din, odkar imajo ekonomske enote, je bil v zadregi. »No, koliko ste zaslužili prejšnji mesec?« — »Dvaindvajset tisoč.« — Z dobičkom vred?«
—	»A ja, dobička pa šest ttsbč.-
—	»Pa prejšnja leta?« — »Se ne spomnim natanko, veliko manj pa že.«
Previjalke so pri delu bolj iznajdljive kakor v besedah. Prav v tej ekonomski enoti je neka delavka zahtevala, naj bolje analizirajo prejo, češ da večkrat ■ ni zadosti trdna in da zato nastajajo ribarije s tkalnico.
Tkalke namreč pozorno spremljajo, kako se osnova trgače ni dobro navita ali če ni zadosti trdna, je teže delati in preseči normo. Včasih so zaradi tega samo godrnjale, zdaj pa zahtevajo komisijo, da Ugotovi, kdo je to zakrivil. Ce nastane iz-guba zaradi slabega barvanja, plača ekonomska enota barvarne, če so krivi v pripravljalnici, oni. Kadar gre za škodo in denar, ne pozna nihče obzirnosti do drugih oddelkov. Še na. ko-mercialm oddelek s prstom pokažejo, če nabavi slabo robo. In proračunska ekonomska enota obče uprave mora povrniti škodo.
»TOLE PA NE DRŽI«
Vsaka ekonomska enota si pozorno ogleda mesečni obračun stroškov. Predvsem njen delavski svet (lani sosvet, ki pa je imel samo posvetovalno vlogo). In ugibajo, kje bi se dalo še kaj prihraniti.
V. obratu B, za Bežigradom, kjer delajo pliše iz umetnih vlaken za blazinjenje pohištva ,in plašče pa še drugo pohištveno blago, je neki kurjač ob pregledu obračuna privlekel na dan beležnico: »Remont nas je ofr-nažil. Glejte, zapisal sem si. Samo tri ure je inštalater popravljal vodovod, zaračunali so jih pa'pet«
V notesu je imel zapisan datum, ime delavca ih 'točen čas njegovega prihoda in odhoda.
Računa kakopak niso prizna-
li. Delavski svet je pritožbi ugodil. Zdaj se kaj takega sicer ne ponovi več, ker jih je ta izkušnja pripravila do tega, da ekonomske enote sproti podpišejo delovne naloge remontu, z enim očesom pa zmeraj kdo gleda, če »remontovec« res skozi dela.
Nasploh so kurjači postali bolj gospodarni, odkar je njihov zaslužek odvisen tudi od porabljenega premoga za parno ogrevanje. Čeprav stoje ob pečeh, vam vedo točno povtedati, kateri obrat potrebuje paro, koliko blaga se suši, ali barvama dela... Količino proizvedene pare je treba po tem uravnavati. Preveč pase pomeni tudi preveč porabljenega premoga in manjši zaslužek. Pare ne sme zmanjkati, ne ostajati. Posebno zvečer ne, ko gre delo h koncu.
STRTE TRADICIJE
Včasih so delavke nalašč pokvarile stroj, da so lahko med popravilom počivale, zdaj se branijo režijskih ur. Ne samo zaradi tega, ker potem norme ne morejo toliko preseči, ampak tudi zaradi manjšega »dobička« — gibljivega dela osebnih dohodkov.
Kaj hujšega, kakor če stroj obstoji zato, ker , zmanjka materiala. Ekonomska enota brž izračuna škodo zaradi zastoja, pošlje previjalnici svoje delavke na pomoč, in poskrbi, da' jih previjalnica tudi plača. (Krivec je lahko kje drugje, ga že najdejo.)
In še nekaj: štiri leta je tehnično Vodstvo tovarne delavke pripravljalo na dvostrojni sistem, jim dokazovalo, da se da delati na dveh statvah hkrati, čeprav so velike. Pa so se temu na vse kriplje upirale. Vodstvo ekonorpskih enot je uspelo v prepričevanju.
Fani Bizovičarjeva, ki tke svilena posteljna pregrinjala, pravi: »Takrat, ko so me postavili k dvema strojema, sem jokala, zdaj bi pa tulila, če bi mi enega vzeli.«
RACIONALIZATORKE IN RACIONALIZATORJI
Pri vzorčastem blagu . se osnovne niti različno izrabijo. (Nadaljevanje na \2. strani)
Izpolni %e enkrat to anketo, šofer samo še tebe Saka, da jih bo lahko odpeljal o Veoče... s ■ i'	Karikatura: MILAN'MAVER 3
UIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIUUIIIN^
P IS M A M A V A S V A S LOV

SINMKAT M TRGOVINA
Tovariš urednik!
V našo sindikalno pisarno (Tovarna Metalna, Maribor) je letos prišlo že lepo število trgovskih potnikov. Ponujali so razno blago: od srajc, tekstila, obutve, pomožnih motorjev za kolesa, koles, do premoga in krompirja. Največjo reklamo za »ugodne pogoje nakupa«, so naredili zastopniki tovarne čevljev »Planika« iz Kranja in trgovskega podjetja, »Merkur« iz Maribora za kolesa.
Da bi našim članom kolek-tika le omogočili ugodnejši nakup, smo začeli najprej z akcijo za čevlje.
Najprej je minilo pet dni, da smo dobili spisek interesentov za nakup čevljev. Prijavilo se je 19 naročnikov in seznam teh smo poslali v kranjsko »Planiko«. Čez deset dni smo dobili pošiljko, in sicer le 15 parov čevljev. Štirje naročniki so ostali praznih rok, za kar smo se morali opravičevati mi. Druga nevšečnost je bila, ker smo dobili čevlje drugih barv, kot smo naročili, bili so preozki, preveliki ali premajhni, kajti ogledali smo si lahko le modele. Povrhu vsega pa smo po poslanem računu ugotovili, da nam je tovarna zaračunala še embalažo in tudi poštnino, čeprav nam je trgovski potnik obljubil. da bomo dobili še določeno provizijo.
Drugi primer so kolesa. Trgovsko podjetje Merkur nam
je poslalo dopis: Ugodna nabava koles na kredit, brez porokov, po ugodno znižanih cenah. Članom smo dali na ogled sezngm oziroma cenik koles. Po desetih dneh se je prijavilo 75 interesentov. Ko smo ugotovili, kdo še ni toliko zadolžen, da bo lahko plačeval kolo, pobrali . prvi obrok in poslali vse trgovskemu podjetju, so nastale nove težave. Nekaterih koles sploh niso imeli itd.
Vse to kaže na kaj neresno poslovanje nekaterih podjetij. Ta hočejo kaj enostavno prodati svoje zaloge, tako da nudijo blago sindikalnim podružnicam po malenkostno znižani ceni (ponekod — čevlji ali kolesa — samo za 100 dinarjev). Če upoštevamo pri tem izgubo časa, so ti izdelki nedvomno precej dražji kot v trgovini.
Prav gotovo pa to ni delo sindikalne podružnice o podjetju in oprašujem se, kaj pravijo na to tudi sindikalne podružnice omenjenih kolektivov? Prav gotovo sindikalna organizacija v podjetjih m ustanovljena zaradi trgovskega posredovanja, temveč imamo ose druge probleme — proizvodnjo, izobraževanje, rekreacijo, oddih itd. Zakaj ne bi podjetja, ki se poslužujejo takih ukrepov za prodajo svojega blaga, raje znižala cene svojim izdelkom v trgovini in si tako zagotovila brez raznih prekupčevalcev kupce v trgovinah? Menim, da bo treba takemu prekupčevanju napraviti za vselej konec.
ANDREJ LESNIK
SREČANJE NA GRIČKU
Mrak boža črnomaljske hribe in nove in stare hiše v dolini, bloke, šole in tovarne v središču partizanske Bele krajine, pa hrib nad Črnomljem, ki mu pravijo Griček, in spomenik na njegovem vrhu, ki se vzpenja v višave.
Nedaleč od spomenika je lipov gaj.
Tam smo mi.
Veter se poigrava v krošnjah dreves in poje svojo šu-šljavo pesem, in njena melodija je prav takšna kot včerajšnja — ko so se tod podili otroci in šepetali zaljubljenci.
Vendar je današnji dan drugačen, kot je bil včerajšnji.
Danes so se na Gričku srečali partizani.
% *
»Celo večnost te nisem videl. Na Ostrožnem, ja ...«
»Tine ...! Si me pozabil, 'falot .. .*
»S prodročja, kajne?«
»Kje pa, iz bataljona za zvezo«
»Mojduš Mimi, so tile že tvoji?«
Ljudje se objemajo, si stiskajo roke, se trepljajo po ramenih in z neprikritim ponosom predstavljajo drug drugemu svoje otroke.
»Kje pa je Sokol?«
»Pa Franček?«
»Se veš, kako smo takrat.. .*
Smeh in lesket v očeh.
Vse, kar je v običajnih delovnih dneh že tako daleč, je danes blizu in zdi se, kot da so k ČltVeku prav tiho prisedli
DELAVSKA
ENOTNOST
Ustanovljena 20. novembra 1942. Lista izdaja Republiški svet ZSJ za Slovenijo. Glavni in odgovorni urednik:
VINKO TRINKAUS
Urejuje uredniški odbor: Peter Dornik, Sonja Gašperšič, Milan Maver, Janez Voljč. Tehnični urednik Janez Šuster Naslov uredništva in uprave: Ljubljana. Kopitarjeva ul. 2, poštni predal 313-VI, telefon uredništva: 33-722 in 30-672 -Račun pri Narodni banki v Ljubljani štev. NB 600-11/1-365 — Posamezna številka stane 20 din — Naročnina je: četrtletna 250, polletna in letna 1000 din —. List tiska CZP -Ljudska pravica- — Poštnina plačana v gotovini
vsi ljudje, s katerimi je v ho-stah in na osvobojenem ozemlju, med hajkami in v trenutku počitka, delil dobro in zlo, kruh, cigareto, naboje in sanje.
Tu so vsi...
Je Viktor Vončina, pismonoša, ki je devetletni postal kurir in — ko se je prebijal s partizansko pošto mimo zased — sanjal: »Ko bom velik in bo svoboda, bom ... pismonoša.«
Poštarji iz Ljubljane, ki so leta 1941. zbirali orožje in ga po ljubljanskih ulicah, med sovražnikovimi patruljami, prevažali v tajna skladišča in od tam partizanskim enotam.
Tu je Roman Potokar, ki je v mariborskih zaporih gledal smrti v obraz in Vladislav Bezlaj, ki je tolkel fašiste v Apeninih, pa Anica Kočevarjeva, Martin Skenderj Mirko Jerkič, Franc Ipavec...
Vsi kurirji, telefonisti, radiotelegrafisti, dešifranti, partizanske mamice, ki so nosile pošto z osvobojenega na neosvobojeno ozemlje in hkrati s pošto nosile v cekarju svojo glavo.
In tu je tudi radiotelegrafist, ki je ob napadu skušal rešiti radijsko postajo in ob njej padel.
Vsi partizani.
V dolini trepečejo luči. Črnomaljski hribi spe v temačni spokojnosti.
Na Gričku pa se ljudje vesele življenja.
*
»Ko domovina vstane iz trpljenja in gorja .. .«
Pesem in vriski in besede:
»Naj vam predstavim mojo drugo mamo, partizansko mamico.«
Fant kot hrust in drobna že-nička.
»Jaj, kako si zrasel...«
» ... zato zdaj dvignimo to čašo vina ...«
Besede se prepletajo z melodijo pesmi.
»Si še pismonoša?«
»Kaj pa hočem, mlajši naj napredujejo, jaz sem svoje prenosi! ...«
»Kar gre, samo še stanovanje, veš ...«
»Ti pa? Upravnik! Se spomniš, ko sem ti pravil, da boš daleč prišel.«
»In sem naslednjega dne šel s štirinajsto na Štajersko...«
Dekle se stiska k fantu, nekdo zateglo vriska, godci urežejo polko, mladina se preriva k plesišču, starejši pa modrujejo:
DELAVCI SO ZAHTEVALI: »POGOVORIMO SE O VSEM, KAR NAS TEZI, NA SESTANKU KOLEKTIVA.« PA SO JIM REKLI: »NIMAMO ČASA«. ZDAJ PA SO NAŠLI CAS ZA RAZGOVOR. MORALI s0 GA NAJTI. ZDAJ, KO JIM VODA TEČE V GRLO IN KO SE JE NABRALO CEL KUP TEGA, O ČEMER SE JE TREBA POGOVORITI. BIL JE TEMELJIT SESTANEK. ZA NEKATERE DOKAJ NEPRIJETEN, ZA VEČINO ČLANOV KOLEKTIVA PA.
V
TEŽKO PRRICAKOV VM RAZGOVOR
V tovarni šivalnih strojev »Mirna« na Dolenjskem je sredi avgusta zavrelo. Ljudje so tako odločno
zahtevali sestanek, da se temu nihče ni mogel upreti
In sklicali so ga.
Na sestanku je bil tudi tovariš Marjan Rožič iz Republiškega odbora sindikata kovinarjev. Iz njegovega pripovedovanja povzemamo nekaj misli in ugotovitev:
Tistega dne, ko so v tovarni »Mirna« zvedeli, da bodo morali plačevati dopolnilni proračunski prispevek, čeprav mirenski zbor volivcev ni sprejel občinskega predloga o uvedbi prispevka, so v lesnem oddelku tovarne izpolnili le 10 °/o svoje dnevne proizvodne naloge.
Bilo je takole: Občinski -ljudski odbor Trebnje je ugotovil,. da nima dovolj sredstev za potrebe zdravstva in. šolstva. Zato se je zavzel za dopolnilni prispevek. O njegovem predlogu so razpravljali na zborih volivcev. Drugod so ga sprejeli, najbrž so jim dobro pojasnili, za kaj gre, v Mirni pa so volivcem rekli samo nekako takole: »Če boste predlog izglasovali, dobro, če ga ne boste, ne bo prispevka; vaša stvar.« Niso jim predložili podatkov o potrebah in načrtov, za kaj bi porabili njihova sredstva. Zato predloga niso izglasovali. Pa bi ga, če bi bil dobro utemeljen.
Desetega aV-gusta so nenadoma zvedeli, da bodo dopolnilni prispevek vseeno morali plačevati.
Toda, milo rečeno, čuden odnos, ki ga^ je pri uvedbi tega prispevka pokazal ljudski odbor do mirenskih volivcev, je bil le, kot pravimo, zadnja kaplja, ki je kanila v zvrhano čašo neza-
dovoljstva.
Na sestanku se je izkazalo., da so razmere v tem podjetju zelo slabe.
Predvsem zato, ker o vsem odloča le nekaj ljudi, ki o svojih sklepih niti ne obveščajo delavcev.
Morebiti bi tak način upravljanja obveljal še nekaj časa in delavci še ne bi doumeli, kako slab je in škodljiv, če bi tistih nekaj upravljavcev dobro gospodarilo. Pa bi njihovo gospodarjenje lahko imenovali vse prej kot dobro.
Podjetje se je znašlo v velikih težavah. Letošnji polletni proizvodni načrt so izpolnili z 68,9 »/o, v sklad osebnih dohodkov pa so kljub’ temu globoko posegli in izplačali so jih več kot lani.
V skladišču jim laži za več kot 200 milijonov dinarjev zalog. Vsa obratna sredstva.
To 'je gospodarski »učinek« samovoljnega poslovanja nekaj ljudi iz uprave in organov upravljanja. So pa še drugi »učinki«.
Množijo se spori med delavci in upravo. Med obrati ni pravega sodelovanja. V lesnem obratu sodijo, da jih pri investicijah zapostavljajo. Že nekaj časa bi v furnirnici rabili novo peč, pa je ne dobe, in škoda je že večja, kot bi dali za peč. Norme samovoljno spreminjajo in ljudje nimajo volje do dela, saj nikoli ne vedo, koliko bodo dobili za svoje delo, ker so norme »gibljive«. Delavski svet ne predstavlja kolektiva, v njem je malo delavcev in, zanimivo, med člani delavskega sveta so tudi ljudje, ki niso nič kaj prepričani, da je delavsko upravljanje dobra stvar. Izvršni odbor sindikalne podružnice pa spi.
Na sestanku so ugotovili, da
bodo vse te napake in slabost) odpravili le, če -bodo zboljšal upravljanje in zagotovili proiZ' vajalcem, da se aveljavljajo ko' upravljavci. Sklenili so, da bodo ustanovili ekonomske enote in izvolili obratne delavske svete ter sindikalna vodstva pri ekonomskih enotah, potlej pa skupno razpravljali o gospodarjenju in skupno iskali rešitve. Le tako bo moč urediti tudi odnose v kolektivu.
Predsedniku delavskega sveta so vzeli mandat. Odstavili so tudi izvršni odbor sindikaln6 podružnice, ki je capljal za dogodki in so ga delavci, ki so ža izvolili, družbeno prerasli.
V organe samoupravljanja v sindikalna vodstva bodo izvolili nove ljudi, sposobne in za' grete za naš način upravljanja' Nedavni sestanek je dokazal, da takšnih ljudi v tem kolektivu m malo.	J. V.
TUDI V SGP »SAVA« JESENICE EKONOMSKE ENOTE
Najprej za zmanjšanje stroškov
MINULO SOBOTO IN NEDELJO (19. IN 20. AVGUSTA) JE BILO V ČRNOMLJU PRVO PARTIZANSKO SREČANJE POŠTARJEV SLOVENIJE. SKUPNO Z BELOKRANJSKIM LJUDSTVOM SO NEKDANJI BORCI, AKTIVISTI, INTERNIRANCI IN VOJNI UJETNIKI TER DRUGI ČLANI KOLEKTIVOV PTT PROSLAVILI DVAJSETO Obletnico nase revolucije.
V SOBOTO JE BILO NA. GRIČKU PARTIZANSKO RAJANJE, V NEDELJO DOPOLDNE PA V ČRNOMLJU VELIKO SLAVNOSTNO ZBOROVANJE. PO TEM ‘ ZBOROVANJU (UDELEŽILO SE GA JE KAKIH 3000 ČLANOV KOLEKTIVOV PTT — MED NJIMI VEC KOT 600 BIVŠIH BORCEV — IN VEC KOT TISOČ
Črnomaljcev ter okoličanov) so svečano odprli novo postno poslopje v Črnomlju, v katerem so si
UDELEŽENCI ZBOROVANJA LAHKO OGLEDALI RAZSTAVO O NASTANKU IN RAZVOJU NASE PTT SLUŽBE. HKRATI JE BILO V ČRNOMLJU IN V DRUGIH KRAJIH PARTIZANSKE BELE KRAJINE VEC KULTURNIH IN ŠPORTNIH PRIREDITEV.
»Boljše je ... Delavski sveti so zdaj bolj naši. Samo, denar! Stokrat ga obrneš, pa kaj pomaga, premalo ga je.«
»Plače pa so že, no ...«
*
Poštarji, ljudje, ki so živeli in trpeli, se veselili in ljubili,, sovražili in se bojevali tako kot drugi naši ljudje, ki v svojem delu ne poznajo dneva in ne noči, delajo v dežju in v snegu, so vsak dan na cestah, na stopnicah, prenašajo in prevažajo
Na občinskem sindikalnem svetu na Jesenicah menijo, da decentralizacija delavskega upravljanja oziroma uvajanje ekonomskih enot v občini prepočasi napreduje. Slabost so predvsem manjša, obrtna pa tudi gostinska podjetja. Najdlje pa so za sedaj, kot pravijo, v Železarni in Splošnem gradbenem podjetju »Sava« na Jesenicah.
Jeseniški gradbinci so s pri-pravami na uvedbo ekonomskih enot in neposrednega upravlja-
Ull!l!l!lll!ll!llllllll!lj!llllllllll!!!!!ll!ll!lllil!llffl	daleč- Prl n;il.h
= ekonomske enote pravzaprav ze
obstajajo — delajo, čeprav še niso sprejeli poslovnikov o njihovem delu. Toda čeprav jim s pravili še niso določili ekonomske osnove in pristojnosti za delo, . se kolektivi posameznih ekonomskih enot že živo zanimajo za gospodarjenje, predvsem pa še za zmanjšanje stroškov v svojih enotah. Tako se je na primer zgodilo, da je v prizadevanju za zmanjšanje stroškov prišlo do spora med Avto-parkom in eno izmed ekonomskih enot. Avtopark je namreč v želji, da ne bi' imeli čimmanj praznih voženj, prepeljal "za ekonomsko enoto material., Ta pa je plačilo vožnje odklonila, . češ da materiala niso naročili in Avtopark je moral vožnjo plačati sam. Ekonomske enote na primer sedaj vedno točno preračunajo, koliko kilometrov bodo priznale za posamezne vožnje, medtem ko prej na to sploh niso bile pozorne.
V »Savi« imajo za sedaj pet ekonomskih in več obračunskih enot. Sedaj pripravljajo poslovnik za delo zborov ekonomskih enot, ki naj bi ga sprejel delavski svet na eni prihodnjih sej. Ta poslovnik bo med prvimi v
!l!l!lll!!llll!!llllll!lllll!l!lll!!llllllllllllllll!!lllllllllll!!!lllll!!lll[l!l!!llll!lllllll!!ll|llll!il!lllll!
milijone, vrednostna pisma, telegrame, urejajo telefone, popravljajo in napeljujejo linije, vsi ti ljudje praznujejo danes svoj praznik.
Nad spomenikom se razpoči šop raket in lučke, modre, rdeče, zelene in rumene, parajo nebo.
Obelisk pa zre v višavo in v siju raket je podoben orjaku, ki se je po opravljenem delu vzravnal in dejal:
»Glej, tudi to je bilo storjeno.«	JANEZ VOLJČ
jeseniški občini. Iz osnutka V0" slovnika je razvidno, da nameravajo v vsaki ekonomski enim izvoliti »zbor ekonomske enote«. Po predlogu naj bi zbor ekonomske enote štel: do 8 članov, če je v ekonomski enot' zaposlenih manj kot 20 ljudi; do 10 članov, če je v ekonoms^ enoti zaposlenih 20 do 50 Ij"®1 in do 14 članov, če ima ekonomska enota nad 50 zaposlenih.
Potemtakem so zbori ek0? nomske enote v bistvu obratn1 delavski sveti. Vprašanje pa i®’ če so v tako majhnih enota"’ kot je na primer 20 zaposleni*1’ ti sploh potrebni in hi bilo vS' liko umestneje, uveljaviti nen°' sre-dno upravljanje, vseh zap°' slenih v ekonomski enoti.
V osnutku poslovnika;)® predvideno, da lahko seja111 zbora ekonomske enote pris°' stvujejo tudi nečlani zbora ek^ nomske enote, vendar ne mo*^ jo odločati oziroma glasovati ^ sklepih. Verjetno bo tudi »Savi« praksa pokazala, da ne člani obratnih delavskih svet°^ ne hodijo na seje, če tu nirnJ^ nobene besede. Namesto, da vsem sklepa samo zbor ekon*"11 ske enote, bi bilo prav goto* boljše, če bi določene zad*^® prenesli na celoten kolek11 enote, torej na neposre*’11 upravljanje.
Verjetno bo kolektiv k osnljn ku dodal še predloge, ki bo ^ poslovnik še v marsifem d0;,®’e nili, tako da se bodo ekonom® enote - tudi v gradbenem jetju »Sava« razvile v neposi’6® no obliko delavskega sa!T1 upravljanja.	•	^
L.	»•
O LJUDEH, KI DELAJO DEKORATIVNE TKANINE
VSE V TOVARNI POSTAJA POMEMBNO ODKAR SE DELAVCI fCTIJO GOSPODARJE
(Nadaljevanje s 1. strani) Enih zmanjka, ko drugih preostaja, ker jih votek ni prepletel.
Do sedaj so neizkoriščene niti kratko malo odrezali in jih porabili za polnilni osnutek pri težjih vrstah blaga, ki ga na zunaj nivideti. Tkalke (verjetno ena sama, toda katera?) so prišle na misel, da bi bilo manj škode, če bi porabljeno osnovo toliko »podaljšali«, da bi vse niti hkrati porabili. Ideja je že uresničena.
Prav tako so sami delavci predlagali razne spremembe v organizaciji proizvodnje in v tAnsportu. V nekaterih izmenah kak stroj stoji neizkoriščen, drugi pa tečejo 24 ur na dan in včasih še ob nedeljah. Zdaj jih bodo pregrupirali po gostoti tkanja in temu primerno preuredili proizvodnjo. Ravno tako je njihova zasluga, da se je notranji transport pocenil za 40 9/o. Prevoz morajo ekonomske eno-
te same plačevati. Pri ugibanju, kako bi ga pocenili, je nekomu šinilo v glavo, da bi kazalo pripravljalnice premestiti bliže tkalnici.
Kdo ve, če bi bile te skrite rezerve »višje sorte« že odkrite brez ekonomskih enot?
Ce gre Sef komerciale
NA DOPUST
Ne mislite, da je delitev osebnih dohodkov v Tovarni dekorativnih tkanin že popolna. Se marsikaj šepa. Posebno v obračunskih ali manj pomembnih proizvodnih ekonomskih enotah.
Ekonomska enota remont dela po »partizanskem planu«, kakor pravijo delavci, in je tako tudi nagrajena. Deloma po učinku, deloma po uspehih celotnega podjetja. Primerna delovna merila še iščejo zanje.
Najbrž tudi z nagrajevanjem komercialnih uslužbencev ni vse v redu.
Podjetje ima trenutno za
okoli 70 milijonov blaga na zalogi. Prodaja je zastala zaradi intervencijskega uvoza. Doma imajo malo konkurentov. Meter uvoženega blaga (z manjšimi ali večjimi okvarami, ki pa jih trgovci ne obešajo na veliki zvon) stane na primer 900 din, njihovo pa je v prodaji po 1600 din. Malo zato, ker je solidnejše, malo pa zaradi razmeroma Velikih družbenih dajatev. Trgovci (in večkrat tudi kupci) pa gledajo na ceno. Posebno ker pri uvoženem blagu več zaslužijo. Marža je višja. (Pustimo ob strani, da obratna sredstva porabijo za uvoženo blago, domačim tovarnam pa ostanejo dolžni in da zato le-te hočeš nočeš kreditirajo uvoz — konkurenčnega blaga.)
Zdaj, ko je jasno, zakaj tolikšne zaloge v Tovarni dekorativnih tkanin, bo tudi lahko razumeti, zakaj je delavski svet (centralni) priznal komercialnemu oddelku 700.000 din posebne
premije, če zaloge razproda, da s tem ni bilo nič. Se) ^ merciale je odšel na letn1 dih...
Med razgovorom o ter" j. je vpričo njega rekel fakt" ^ »Na vašem mestu bi .napi®3'’^-je naš stalni del osebnih kov prevelik. Zato se ne žeO -zadosti, 'da bi gibljivega P čali«	I	cje
Kakor da bi uganil misH.	„po'
Toda to ni samo najin3 gruntacija«.
Res, vse, kar se godi v ^ je ni in s čimer imajo *>Pra postalo ali pa postaja PolT1 raž' no. Od porabe elektrike do ^ poreditve strojev, od štev"3 jj,-poslenih v posamezni e^,n0}d ski enoti in njihove stroko do dopusta , šefa komercial^j,)!) pisan je samo drobec zal0ijše prizadevanj delavcev za P gospodarjenje.
MARIOLA KOS^
ZELO POPULARNA RAZMIŠLJANJA O STANJU IN PERSPEKTIVAH NAŠEGA TURIZMA
TUDI TURIZEM JE GOSPODARSTVO
(Nadaljevanje s. 1. strani) .^običajno gostinstvo. Podatki - Junstično najbolj razvite pi-Hi j °^čjne kažejo, da skup-sv ..°“?dki od različnih taks s Dr o/'P*	? milijoni dinarjev
VrB Javljajo komaj omembe rta prispevek. Zdi se nam.
Paše turiste bolj kot znesek se ,.Uria način in metode, kako j. .n dohodki pobirajo in ste-)o v skupno turistično bla-®alno.
Popolnoma razumljivo je, da j^Jveč dohodkov prinaša viso-s • razviti inozemski turizem, j, i . je razmerje dohodkov v r'st inozemskega in domače-j rprizma 80:20 “/o, čeprav so Diači turisti številnejši. To se St)PTr> da je slednja občina go-f’arsko zainteresirana pred-ziP111! na vis°ko razvitem pen-Oskem turizmu, kajti od nje-jj 'ma največ materialnih ko-- Toda nekateri znaki ka-jjpi.v’. da ima v bodočnosti stal-];dsi penzionski turizem čeda-v, manjše perspektive nara-
i.	6llJa, kajti razvoj avtomobi-Dia, boljših prometnih zvez
Sera.ia turiste — »nomade«, ki K *eDjo iz enega turističnega j-8!? y drugega in tako v šti-aaJstih dneh prepotujejo na , mine kilometrov. Ta razvoj B'eda zahteva tudi določeno ^ Usmeritev v investicijah, saj ^^fidoma poleg lepe plaže za-
j,	.eva še moderno cesto, par-».PP* Prostor, camping, nova 80stišča, trgovine itd.
ALI TURIZEM ŽE NUDI SOLIDNE USLUGE? ž Če pogledamo na naš turi-v luči teh ugotovitev in tjspektiv, potem moramo ugo-So|di. da kot celota še ne nudi fi^dnih uslug, ampak da so so-
Stn lurisia. Ljunje se enu-DeD n.° 'prašajo, zakaj pobirajo Po8?!. ,za kar niso upravičeni. ^^Dirajo denar za parkiranje, p Dndijo pa urejenega parkir-Prostora. Pobirajo takso L. mGorjenje, ki je cesto ob-(jv’n.') previsoka. V reprezenta-fpj11” Prostorih so samo cene i^ezentativne ne pa tudi ^ m e’	ipii se porajajo
mnoge organizacijske in dru-Ročnosti. Dvakrat pobra-Dipv, • sa za parkiranje, skro-skrr,>JZ^or iestvin in pijač, v
Kt°mno
!s°lidno
opremljenih lokalih z B'OK1no postrežbo so cene Dpvv1Rv°ke. itd. To so vsekakor h^nosti — upajmo, da pre-^idneP- zJ?aeaia — ki delajo te {Jri- Toda če skušamo vse ifimoabOSt' PreTnos^'ti. potrebu-vj, srodstva, ki naj se pra-stov t;- sjekajo samo od turi-Diefjj ^aiti v nasprotnem pri-srej neunravičeno pobiramo Pfejp Va od državljanov, ki'niso
ristj£rr!a(i ak ne zahtevajo tu-Pani,h oslug.
nepravilnosti, ne-
lin^j nehuman odnos do doval.zeUe po odiraniu. zgle-
1,0	na jnesolidneiših hk0 ; ' Zashižijo vso javno kri-De „ obsodbo. Toda zamevliti ei° izhodišč, ki edina
omogočajo soliden razvoj sodobnega turizma.
Ta izhodišča našega turizma niso nobena novotarija, niso izjema, ampak so istovetna s prakso v državah, ki imajo daljšo turistično tradicijo in izkušnje. Zato tudi običajno v tujih državah večje cene za bolj solidne usluge.
ZA RAZNOLIKE USLUGE -
RAZNOLIKE CENE
Če se še za hip pomudimo pri značilnosti turizma v drugih državah, potem ne .moremo mimo osnovne ugotovitve, da turizem nudi usluge na zelo različnih nivojih in prav. tako po različnih cenah. V Parizu ali Benetkah je mogoče dobiti skromnejše kosilo za tOO frankov ali lir, kakor tudi za 5000 frankov ali lir. Odvisno pač od tega, kakšen lokal si turist izbere in kakšne usluge pričakuje. Lega hotela ali lokala, njegova notranja opremljenost, zahtevnost postrežbe so odločilne pri formiranju cen.
Pri nas pa ravno takšne razmejenosti pogrešamo. Ne nameravamo se pritoževati nad cenami v najbolj reprezentativnih hotelih in lokalih, pač pa bi radi opozorili, da se slabi lokali z najbolj nesolidno postrežbo s cenami zgledujejo po njih. Glavni problem torej ni pri najvišjih cenah, ki so preračunane na zmogljivosti inozemskih turistov, ampak je v veliko večji meri v tem, da že v slabih lokalih s slabo hrano, z zamazanimi prti in nesolidno postrežbo zvišujejo cene, ki presegajo vse mere upravičenosti in solidnosti. Zdi se nam, da bi bila velika dolžnost gostinskih zbornic, turističnih društev in seveda občinskega ljudskega odbora, ki naj skrbi za pravo mero, da bi vplivali na slabše opremljena gostišča, da naj ne odirajo gostov. Najprej naj pripravijo pogoje, potem pa temu primerno prilagodijo cene. Če bi v našem turizmu ravnali po teh načelih, potem bi večina kritik odpadla. Vsak turist bi namreč vedel: če želi ceneno postrežbo, bo pač postrežen v slabšem lokalu, moral bo' dalj časa čakati: če pa bo hotel biti postrežen bolj solidno in hitreje, bo moral za to pač odšteti nekaj več denarja.
ŽELJE PO IZJEMAH
Seveda pa imamo poleg teh turistov še izletnike, ki bi radi živeli v izjemnih prilikah. To so v glavnem nedeljski popotniki. Pripeljejo se z avtomobilom, ki ga, če je le mogoče, zapeljejo pod drevo, po travniku razprostrejo šotor, okrog njega razmestijo zložljive mizice in stole, z bencinskim kuhalnikom ali z drvmi si pripravijo kosilo, z žogo ali drugimi igrami poteptajo dobršen del trave, razmečejo konservne škatle in ostanke jedi okrog sebe in če jim ob tem kdo reče, da bi plačali odškodnino v obliki takse, je ogenj v strehi. Od takih izletnikov turizem res
nima nobenih koristi. Zahtevajo samo usluge, ne da bi bili pripravljeni. zanje odšteti vsaj majhno odškodnino.
Druga podobna želja pa je v tem. da bi domači počitniški ali kot ga tudi imenujejo — delavski turizem užival neke izjemne pogoje. Čeprav želimo vsem našim delavcem, da bi čim lepše in čim ceneje preživeli svoj letni dopust, ne moremo mimo realne ugotovitve, da tudi njihovo bivanje v razvitejših turističnih območjih ne more biti izjemno. Se pravi, kot smo vsi državljani podvrženi zakonitostim gospodarstva in tržišča, tako moramo biti tudi vsi podvrženi zakonitostim turizma. Če hočemo udobno in prijetno prebiti svoj letni dopust, rabimo za to elektriko, vodo, lepe ceste, primerna kopališča, oskrbo s hladnimi pijačami. kruhom, zelenjavo, pričakujemo več razvedrila itd. Vse to pa mora nekdo pripraviti, organizirati in seveda plačati. Popolnoma nestvarno je pričakovati in zahtevati, da je na priliko dolžnost, občanov piranske občine, da iz svojih sredstev prispevajo za boljše počutje in udobnost dopustnikov. Ti občani živijo svoje življenje, pogostokrat ravno na račun razvitega turizma plačujejo usluge in življenjske potrebščine draže' kot prebivalci drugih krajev, in to je — zelo prijateljsko povedano — največ, kar lahko od njih pričakujemo.
Vse ostale ugodnosti, kot so
cenenost, udobnost, možnosti za bogatejše športno razvedrilo, kulturne zabave in podobno pa naj počitniški domovi organizirajo v počitniških skupnostih. Skupne kuhinje z velikimi zmogljivostmi, ' skupna igrišča in zabavišča, organizacija preskrbe, vse to so želje in naloge, ki nas čakajo v bodoče. Vseeno pa jih ne moremo obravnavati ločeno, mimo vseh problemov, ki tarejo naš turizem.
Prav gotovo je, da je naš turizem napravil šele prve korake, da so zelo negotovi, da nimamo izkušenj, kadrov, da bi marsikdo rad ribaril v kalnem. Vse slabosti, ki so porojene iz zaletavosti, iz subjektivnih vzrokov, iz premajhnega občutka za realnost in solidnost, zaslužijo najostrejšo obsodbo. Toda ob tem moramo vedeti, da se je naš turizem prebil komaj preko gostilniških pojmovanj, da je marsikje še pod tem nivojem, da pa se lahko dvigne na višjo stopnjo samo pod pogoji ostrejše konkurence, če bo skrb za njegov razvoj prerasla gostinski kader, če bomo turizem pojmovali tudi kot gospodarsko panogo, ki ima svoje materialne zakonitosti, ki žal niso vedno v polnem soglasju z našimi željami in zmogljivostmi. Toda kot vsak razvoj, tako sloni tudi turizem na materialni osnovi, ki pa jo praviloma lahko črpa — ali nam je to všeč ali ni — samo iz turističnih uslug.
VINKO TRINKAUS
Tovarna se je rodila
Lansko leto se je izdvojila je tovarne v Jugoslaviji s vulkanizerske delavnice prošnjo, da ji izdelajo neke
»Avtotransporta« še posebna delavnica — proizvajalec gumijastih delov za motorna vozila. Vznikla je nova tovarna — kot goba po dežju in to na električnem kuhalniku.
Kako je prišlo do tega, je zelo dolga zgodba. Na kratko: nekega dne so potrebovali delček iz gumija na kamionu. Nikjer v državi ga ni bilo. Tudi če bi kje bil, bi bil predrag za zvorniški »Avtotrans-port«. Zato se je Nikola Ta-nič odločil, da sam poskusi srečo — da prodre v' tajnosti gumarske umetnosti. Iznenadil se je, ko je napravil gumo prav take oblike, kot jo je potreboval. Samo to ni bilo tako lahko. Dolge dneve se je mučil doma, dokler ni uspel na električnem kuhalniku stopiti gumo in ji dati potrebno trdnost in obliko.
Tako se je vse začelo. Za tem primerkom so vlili še mnogo takih delov.
To, kar je direktor Tanič odkril na kuhalniku doma, je postalo lastnina delavnice za gumarske proizvode v »Avto-transportu«. Za tem so njegovi delavci, ki niso imeli nobene kvalifikacije, ulivali prav take gumijaste oblike. Nato so delali nove kalupe, za nove gumijaste dele. Tako so se počasi otresali visokih stroškov.
Vse to se je pričelo v preteklem letu. A nekega dne letos se je zaslišalo v »Avto-transportu": »Viskoza« iz Ložnice* se je obrnila na vse več-
dele iz trdega gumija za njihove stroje. »Viskoza« je tako prosila RIS v Zagrebu, »Savo« v Kranju, Borovo, »Tigra« ,v Pirotu, a zaman. Vsi so zavrnili ponudbo — ne izplača se jim, ne morejo delati tega ...
Direktor Tanič je v istem času doma na kuhalniku osvojil »tehnološki proces« za izdelavo trde gume." Delavnica »Avtotransporta« iz Zvornika je ponudila svoje usluge »Viskozi«. Tanič je prinesel gumijaste primerke v delavnico in jih pokazal petnajstim nekvalificiranim delavcem, ki so bili še do včeraj kmetiči in jih vprašal: »Tovariši, ali bi lahko?« Ljudje, ki še nedavno niso vedeli, kaj je guma, so držali te gumijaste dele v rokah in s samozaupanjem rekli: »Lahko«.
»Viskoza« pa je potrebovala takih gumijastih delov za dve sto milijonov dinarjev. Toda petnajst nekvalificiranih ni bilo v stanju opraviti tako veliko delo. Zato so sprejeli ponudbo v vrednosti 24 milijonov dinarjev.
Toda pozneje, ko bodo te roke ustvarile primeren sklad, si bodo kupili stroje, ki jih bodo zamenjali. Kupili bodo laboratorij, ki ga sedaj še nimajo. Zgradili bodo stavbo. Verjetno bodo odprli še drugo menzo, ker so v to vselili dosedanje primitivno orodje. Odločili so se, da bodo za drugo leto planirali 800 milijonov bruto proizvodnje, a ne 40 milijonov kot letos.
IZ BRATSKIH REPUBLIK: IZDELAVA PRAVILNIKOV V PODJETJIH SVETOZAREVSKEGA OKRAJA
SPODBUDA K STALNOSTI
Težko je reči, da v svetozarevskem okraju niso razumeli važnosti izdelave internih pravilnikov. In vendar — do sedaj je bilo malo napravljenega. Nekaj več so storili v Tovarni stekla v Paračinu. To dejstvo je spodbudilo okrajni sindikalni svet, da je sklical direktorje, predstavnike organov delavskega samoupravljanja in predstavnike sindikalnih organizacij desetih večjih tovarn na razpravo o izdelavi pravilnika v Tovarni stekla. Ideja sindikalnega sveta se je pokazala zelo koristna, ne samo zato, ker so se izmenjala mišljenja, ampak ker so se pridobile koristne izkušnje.
DECENTRALIZACIJA
SKLADOV
V Tovarni stekla je v veljavi deset različnih pravilnikov. Do konca leta jih nameravajo grupirati v tri: o delitvi čistega dohodka, o organizaciji poslovanja podjetja in o delitvi sredstev v ekonomskih enotah. V kolektivu trenutno razpravljajo o pravilniku o delitvi čistega dohodka. Z njim se bo kasneje določil procent delitve na centralne sklade in sklade ekonomskih enot. Po tem pravilniku bodo dobile ekonomske enote
svoja sredstva tudi za investicijske sklade, ki jih bodo samostojno uporabljale za manjša dela, štipendiranje in skupna vlaganja.
S tem pravilnikom se predvideva uvedba zanimive novosti: vsak delavec, ki je v podjetju 3 do 5 let, bo dobival 800 dinarjev mesečnega dodatka. Tisti delavci, ki so v podjetju 5 do 10 let bodo dobivali 1600 dinarjev, od 10 do 15 let 3200 dinarjev, od 15 do 20 let 4800 dinarjev in nad 25 let 6400 dinarjev mesečno. S tem želijo
zmanjšati fluktuacijo in na drugi strani povečati dohodke starejših delavcev, ki po učinku zaostajajo za mladimi, a je njihovo delo kvalitetnejše. Tudi ekonomska enota administracije je povezana z učinkom. Kot merilo -se jemlje, na primer v prodajni službi, ostvarjena proizvodnja in prodajni uspeh. Na ta način želijo organi upravljanja bolj trdno povezati administracijo s proizvodnimi ekonomskimi enotami in vskladiti njihovo skupno funkcioniranje.
Pravilnik o delitvi sredstev v ekonomskih enotah se pripravlja in bo moral vsebovati osnovna merila, po katerih bodo delili sredstva v ekonomskih enotah.
VLOGA OBRATNIH DELAVSKIH SVETOV
Predstavniki podjetij, ki so prisostvovali v tej koristni izmenjavi izkušenj, so pripovedovali o svojih težavah in problemih. V tovarni blaga v Paračinu zadržuje izdelavo pravilnika o delitvi čistega dohodka, določitev odstotka vlažnosti volne — elementa, ki ima velik
pomen za proizvodnjo. V sveto-zarevski Pivovarni so decentralizirali sklad skupne porabe tako, da ostane 50 odstotkov ekonomskim enotam, a 50 odstotkov v centralnem skladu skupne porabe. V tovarni kablov »Moša Pijade« ne vedo, kaj bi napravili s službami, ki »živijo« od povprečja tovarne. V vseh podjetjih se je opazilo, da na pravilnikih delajo v glavnem komisije, brez predhodnih razprav v kolektivih.
Na sestanku so mnogi razpravljali o tem, ali so potrebni obratni delavski sveti, če so v podjetjih ekonomske enote in zbori proizvajalcev. Dalje, kako naj delajo obratni delavski sveti večjih ekonomskih enot, v katerih je organizirana proizvodnja na tri izmene.
Tem vprašanjem ni kaj ugovarjati. Toda dejstvo je, da se v gospodarskih organizacijah tega okraja razpravlja o potrebi obratnih delavskih svetov že tri leta, pa so še vedno pri začetku. Če bi več napravili, bi se prav gotovo nabralo do sedaj toliko izkušenj, da bi vedeli, kaj naj delajo v novih razmerah. G. GOLUBOVIČ

Pravilnik o razdelitvi osebnih dohodkov v zdravstvenem domu karlovac
Prvikrat: vsakemu po delu
lllllll!l!lll!
Zdravstveni delavci in uslužbenci Zdravstvenega doma v teki*0VCU ^0<^0 v dneh prejeli zaslužek po učinku v pre-fa hP mesecu- To je prvič, da se uporablja nov pravilnik o ^delitvi osebnih dohodkov. Vsi nestrpno pričakujejo to iz-kol?°’.Čeprav ve vsak zase, koliko bo približno prejel. Vsak ve, vil -u	in kakšna je bila kvaliteta njegovega dela. Pra-
Pfa r ^ Ze‘° na^anpen’ vs> člani kolektiva so ga proučili, raz-0 niem in dajali pripombe. Dobro vedo, da je vrednost točke osem dinarjev in vedo, koliko točk velja vsako
l!|li|iiii
vsaki
aPravljen0 sPremlja
delo. Organizacijska enota ves mesec delo vsakega člana
rax. J vc:’ mesec ueio vsaKega na> kakšni bodo njeni dohodki.
iiiiiiiiiii!
tem
lllllll!llll!llll!ll!lllllll!!'!5nllllll!llllll!lllllll!lllllllllllllll!lllllllllllll
lahko zelo enostavno in lahko približno iz-
lllll!!llllllllllllllllll!!l!llil||l!||!|||||||[[|l|l!|||||||||l|||||||||ll||
enako. Šli so po odpora« in uporabili
>. bik j,: ' ravstvenem domu novi pra-,,0skus s P°Polna novost, ker so prvi U a?Pravili z gibljivimi 5 od-r, aa>'no v 1 lahko razdelili tudi D »man *akemu
z V° Crl J^'a
tapkiži. Zpl!0: vsakemu toliko, kolikor
ki ;; ^vnali Ppnj -k™ ie Prišl°- da 50 va_JllTl seH-i; pridobili so si izkušnje. Di-J'1 zasluti P°ma£ajo pri obračuna-po a«"km O n jihovem nkarlovp/0Jor.,.v	domovih
• njim prihajajo iz dru-
gih krajev Hrvatskp, za njihov pravilnik o razdelitvi osebnih dohodkov so se zanimali celo neki zdravstveni delavci iz Slovenije. Prav tako pripovedujejo, da je to najboljši pravilnik, izdelan v zdravstveni službi v Hrvat-ski. Prav gotovo pa je den izmed pr vih, ki je v veljavi. Najvažnejše pri tem novem načinu nagrajevanja v Zdravstvenem domu v Karlovcu je to, da niso stremeli \za .tem, da se procen-tualno povečajo mesečni dohddki članov kolektiva, ampak da jjesnično dobi
vsak toliko, kolikor je zaslužil. Tudi takšni so, ki bodo pri obračunu prejeli manj, kot v prejšnjih mesecih. Tudi akontacije, ki so jih člani prejeli, niso bile v višini prejšnjih dohodkov, ampak manjše za tisoč do dva tisoč in celo do pet ali šest tisoč. Tako je predvideno v pravilniku. V teh dneh bo izgotovljen mesečni obračun in vsak bo dobil svoje: nekdo več, občutno več, a drir^i manj. V Zdravstvenem domu praviK da se zavedajo tega, da bodo dohodki v kakšnem mesecu občutno nižji. To je odvisno od njih samih. Člen 4. pravi:
»Višina osebnih dohodkov delavca je odvisna od rezultata dela na delov-nem mestu, od rezultata dela organizacijske enote, v kateri dela, in od fi-naučnega rezultata ustanove.«
Ta člen spodbuja vse Člane organizacijske enote, da delajo kvalitetno in si priMdevajo pri delu, ker je v pra-vimiku predvideno tudi to, da se pri določanju dela dohodka za osebne dohodke ugotavlja, koliko je dohodek ustanove rezultat prizadevanja orga-nizacijske enote, koliko pa je rezultat splošnih pogojev poslovanja.
Število stalnih točk ni za vse zdravnike enako. Tako se zdravnikom, za katere velja načelo sv°bodne izbire zdravnika, obračunava stalni dohodek po prijavljenem številu obiskov. Vsak
prijavljeni obiskovalec mu prinese eno točko. Pri vsakih tisoč prijavljenih obiskovalcih nad določenih tri tisoč, se zmanjšajo točke za 50%. Predpostavlja se namreč, da delo v ambulanti ne more biti enako kvalitetno, če zdravnik pregleda v eni uri deset do dvajset bolnikov namesto osem.
Tako bo n. pr. imel zdravnik,- za katerega se opredeli 2901 prebivalec, enako število točk, medtem ko bo n. pr. za 3010 bolnikov dobil 5005 točk.
Pravilnik predvideva tudi negativne točke. Tako n. pr. če zdravnik splošne prakse pošlje k specialistu, ali če specialist pošlje k drugemu specialistu več kot 7,5 % pregledanih pacientov, se mu dohodek zmanjša za deset točk za vsak procent nad 7.5 %. Če zdravnik vzame v stalež več kot 6,5% njegovih aktivnih zavarovancev, se mu zmanjša dohodek za 25 točk. Seveda to ne velja v primeru epidemije.
Negativne točke dobi zdravnik tudi v primeru, če pošlje v bolnico več kot 3% pregledanih bolnikov in če pošlje na klimatsko zdravljenje več kot 1% njemu prijavljenih prebivalcev.
Te negativne točke ne veljajo za zdravnika v dispanzerju za žene in v protituberkuloznem dispanzerju.
Navajamo primer, kakšni bodo dohodki v zdravstvenem domu ta mesec. Zdravnica dr. D. V. dela v ambulanti splošne prakse. Njeni dosedanji mesečni dohodki so bili 40.000 dinarjev. Prejela je akontacijo 59.000, po obračunu pa bo prejela občutno več. Dobila bo 47.129 dinarjev. Poglejmo kako. Za njo se je opredelilo 3’310 prebivalev, v preteklem mesecu je imela 1778 pregledov (kot norma se jemlie 1250). V ambulanti je bilo danih 439 injekcij
in uporabljenih je bilo 92 povojev. Torej, v tej organizacijski enoti je bilo napravljenih 2309 uslug. Točke za delo nad normo nimajo take vrednosti kot tiste v normi, te so vredne samo četrtino, ker se smatra, da delo ni toliko kvalitetno. Od teh točk v njeni ambulanti dobi ona 80 %. a ekipa 20 %. Ker običajno opravlja zdravnica delo z eno sestro, prejme vseh 20 % sestra. V drugih ambulantah so ekipe večje in se 20% razdeli med vse.
Tudi taki zdravniki so, ki bodo prejeli ta mesec manj. Tako ?e je n. pr. prijavilo pri nekem zdravniku samo 657 prebivalcev. Naravno je. da ne bo dobil točk po prijavljenih prebivalcih, ampak po strokovni izobrazbi. Za osnovo bo dobil 2500 točk. Seveda ne bo mogel z ozirom na majhno število prijavljenih prebivalcev imeti toliko intervencij v ambulanti, kar pomeni, da ni delal toliko, kot recimo dr. D. V.
Tako je led prebit, pravijo v Zdravstvenem domu v Karlovcu, ne vemo, če je naš pravilnik v vseh stvareh dober, ampak potrebno je bilo začeti. To smo napravili. Do konca leta se bo videlo, kaj je potrebno menjati v pravilniku. Prav gotovo bo potrebno. Storili bomo tudi to. ker vidimo že v prvem mesecu nekatere pozitivne rezultate. Člani kolektiva pričakujejo od pravilnika tudi »pravilno nagrajevanje« in zato se ga ne branijo. Tudi tisti ne, ki so v začetku manj zaslužili. — Tako pravijo v Zdravstvenem domu v Karlovcu. Pripovedujejo prilično skromno. Medtem pa izven ustanove mnogi mislijo in govorijo, da je to najbolje izdelan pravilnik na Hrvatskem.
' BOŽENA MATETIČ

I i


I J

Noč je. Veliki žakardni stroji poslušno tkejo blago s staromodnimi in modernimi vzorci za kavče, naslonjače ...
Mojster se lenivo sprehaja med statvami. Nadzoruje in preganja spanec. Do zore, ko se konča njihov delovni dan, je še dolgo.
Obstane ob stroju, ki stoji. Mine minuta, dve, mine pet minut, delavke pa od nikoder. Misel, da bi se kje zaklepetala, prežene, zakaj dekle je vase zaprto in molčeče. Vendar je predolgo ni nazaj, da bi ostal brezbrižen.
Z glavo na kolenih je ždela o temačnem kotu tkalnice in trdno spala. Kljub oglušujočemu ropotu. Prvič se je to zgodilo, odkar dela v tovarni, zato je bil prizanesljiv do nje. Nekaj sočutju podobnega se je vzbudilo
v njem, ko je nebogljeno stala pred njim, bleda, upadlih lic in preplašenih oči,
■»Pojdi in se umij z mrzlo vodo,< ji. je na kratko rekel, >pa glej, da se ne ponovi deč. Drugič spi podnevi, da te ne bo dajalo.*
Delavka je molče prikimala in odhitela proti izhodu.
Nekaj čez polnoč je mojster spet obšel tkalke. Dekleta, ki ga je prej zbudil, spet ni bilo. Našel jo je tam kot prvič. Pograbila ga je jeza in trdo jo je zgrabil za ramo:
»Če misliš .takole delati, lahko greš.*
Dekle je planilo pokonci in zmedeno zahlipalo:
»Nisem več vzdržala ... Slabo se počutim ... Noge se mi tresejo .. .*
Mojster je pomislil, da ji morda vendarle dela krivico.
»Lahko bi prej povedala. Pojdi v bolniško sobo, naj ti zmerijo vročino,*
Toda vročine ni imela. Očitno pa je bilo, da z njo nekaj ni v redu. Pustili so jo ležati. Preden je mojster odšel iz sobe, je dekle spet trdno spalo.
Proti jutru se je sama vrnila k stroju in pričela delati, kakor bi se nič ne zgodilo. Očitno -jo je spanje osvežilo.
Po šihtu jo je mojster poklical k sebi in poskušal zlepa zvedeti resnico: Toda dekle je trmasto zatrjevalo, da ji je bilo slabo. . Šele ko ji je zagrozit, da jo bo javil disciplinski komisiji, je planilo v jok in zajecljalo:
»Ne vrzite me iz tovarne. Nočem na cesto. Nikoli več ne bom... Dva dni in dve noči nisem zatisnila očesa... Prašiča je imela mlade... V svinjaku sem pazila... Če bi šla spat, bi me gospodar vrgel iz stanovanja.. .<
Mojster je obmolknil ob trpki resnici. Dekleta ni javil disciplinski komisiji, ampak je na seji delavskega sveta opozoril, da je treba dekletom, ki delajo za stanovanje, preskrbeti sobe. Osemdeset delavcev in delavk je že dobilo boljšo streho, okrog sto mladih deklet pa še vedno postelje plačuje z delom. Pri kmetih in pri meščanih.
Sprevodnik je že dvignil rdeči loparček, ko je zasopel skočil v brneči avtobus. Zelo narobe bi mu hodilo, če bi ga zamudil. Čez pol ure je imel važen sestanek o neki kranjski tovarni.
Toda preden si je oddahnil, ga je sprevodnica z obema rokama potisnila skozi vrata in mu nekaj dopovedovala o nekakšni kazni, če ga vzamejo s seboj. Ni je dobro slišal, ker je šofer spremljal akcije z grožnjami, da ne bo odpeljal, dokler se ne »spravi ven*.
Vsega skupaj ni razumel. V avtobusu je bilo razmeroma malo ljudi. Nihče ni stal. Prejšrtji dan pa ni imel težav, čeprav je malo manj ko na eni nogi stal. V istem avtobusu.
mn
Gruča potnikov, ki je ravno tako ostala na cedilu, mu je stvar pojasnila: Na avtobusih, ki vozijo po boljših (in prometnejših) cestah, ne sme več noben potnik stati.
Tako. Na kratko. Toda prepozno. Napovedani sestanek' se je začel brez njega.
Ko ga je minila prva jeza, je novost do kosti premlel. Gotovo ni brez soli. Vozila manj trpijo, vožnja je varnejša in udobnejša za tiste, ki si priborijo sedež. Mogoče ima še kako drugo dobro plat.
Prav gotovo pa ima tudi slabe. Z novostjo bi se veliko raje seznanil prek etra in tiska kakor po surovem metanju skozi vrata. In menda ne samo on, ampak vsi potniki! Končno smo ljudje in sc lahko o vsem po človeško po-Kot laiku v avtobusi, un prometu mu tudi ni šlo v glavo, zakaj so zabranili stojišča, preden so vpeljali nove avtobuse. Po zgledu nekaterih občinskih ljudskih odborov, ki podirajo hiše, preden zgrade nove?
Na vprašanje ni dobil odgovora.
KRONIKI TEGA TEDNA SO PRISPEVALI:
1.	Tovarna dekorativnih tkanin, Ljubljana,
2.	Avtobusno podjetje SAP, Ljubljana — Mariola Kobal
■IIIUIIIllliiUllinnUlllllllillMIUIIIIIIinilliHlllllfiUllim
Z G O » B E O B! It O K R A G 1.1 1 iti 1 Z C ti B L J E \ E M t A S l’

II/
»OBRAZEC
.	■ v>
RZ 166...«
Dekle ima smolo. Preden je rodila, ji je fant pobegnil čez mejo, tako da otrok nima priznanega očetovstva. Vsaj z materine strani. Po porodu je za dva meseca pustila delo v Ljubljani in odšla z otrokom na Primorsko k svojim staršem, da bi laže prebolela nesrečo. Bajtarji so, najrevnejši na vasi, ker je oče pri delu na žagi še mlad oslepel. Vsega skupaj mu poštar prvega odšteje štiri tisoč dinarjev invalidnine. Skromno živ-vijo, toda mirno. In zaradi miru se je Ivanka zatekla z otrokom k njim.
Ko se le ne bi! Ta mir jo je veliko stal. Preveč za njene dohodke. Kajti izgubila je pravico' do otroškega dodatka. Ne po zakonu, ampak zaradi smole, da je naletela takrat, ko se je znova zaposlila, na zavodu za socialno zavarovanje na žensko, ki jo je napak poučila. »Pridite čez enajst mesecev, prej nimate pravice do otroške doklade.-" Ivanka ji je verjela, komu naj bi, če ne referentki, ki se vsak dan ukvarja z otroškimi dokladami?
•
Sprijaznila se je s tem, da bo otroka preživljala s svojim zaslužkom. Del nje je, zakaj ne bi skupaj delili njenih dvanajst tisočakov? Slišala-pa je, da referenti za otroške dodatke počasi rešujejo prošnje in je zato
že čez osem mesecev spet prišla k referentki, ki jo je poznala. In ji je znova povedala svojo zgodbo.
»Da nimate priznanega očetovstva? Zakaj pa tega niste prvič povedali? V takem primeru ni treba čakati enajst mesecev na otroški dodatek.«
»Povedala sem vam, najbrž ste pozabili,« se je opravičevala dekle, veselo, da ji ne bo treba več čakati na denar. »Dokumente že imate ...«
»Vse je v redu. Junija dobite denar. V kuverti s plačo.«
Ivanka je junija dobila kuverto s plačo, otroške doklade pa ni bilo zraven.
In je šla znova na zavod za socialno zavarovanje. »Malo se vleče ta reč,« je rekla referentki, »z dvanajstimi tisočaki težko dve živiva.«
Referentka ji je prikimala in se opravičila.
»Ne zamerite, julija gotovo dobite denar. Vse je že urejeno, samo akti morajo še malo naokrog zaradi podpisov« Ivanka je upala, da bodo akti do avgusta prišli naokrog in z njimi vred otroški dodatek. Pa je prišel avgust in kuverta s plačo. Samo s plačo.
In'se je spet napotila v zavod za socialno zavarovanje. »Svoje referentke« pa ni našla. Bila je na dopustu.
Iz prijaznosti je uradnica, ki dela v isti sobi, odprla dopustniško mizo in mapo s prošnjami za otroški dodatek. Listala je in listala, nazadnje pa rekla:
»Ta vas pa dobro vleče za nos. Nič ni uredila. Pridite v ponedeljek, ko se vrne z dopusta. In jo nadrite.«
V ponedeljek, pa je Ivanka odšla z zavoda za socialno zavarovanje, kakor bi jo kdo s kropom polil. Namesto, da bi ona nadrla »svojo« referentko, je referentka nadrla njo:
»Kaj pa mislite, saj še zahtevka niste vložili?«
Dekle je okamenelo.
»Rekli ste, da je vse prejeno in da mora še naokrog zaradi podpisov...«
»Ja kje je pa izpolnjeni obrazec RZ 166?«
Ivanka še nikdar ni slišala za obrazec RZ 166, nihče je ni nikoli rekel zanj, čeprav je bila že tolikokrat na zavodu za socialno zavarovanje.
Najbrž se je referentk^’ kljub ’ temu, da ni priznala, 16 čutila malo krivo in ji je san13 dala tisti nesrečni obrazec, brez katerega ni mogoče dobiti oV°' škega dodatka.
»Kdaj born pa potem dobil* denar?« je polna nezaupah)3 vprašala nesrečna mati.
»Kadar bo prošnja rešena-Čez kak mesec ali dva.«
»Vi ste pa rekli...«
»Nič nisem rekla. Prinesli ^ obrazec RZ 166, pa bi že dob-vali otroški dodatek. Kaj pa ja* morem, če ste vi malomaf' ni?«
Dekle je jokaje odšlo, če j* že dobila denar, ne vem, dobil* pa ga je največ za tri mesec* nazaj. Po predpisu, ki ni upb' števal, da lahko tudi uslužbe«1-1' ki rešujejo prošnje, zapleta/® vso stvar. In pripravijo ProSX ce ob težko pričakovani otroš*51 dodatek in čas.
Ivanka je samo ena izrned žrtev tuje malomarnosti, jo je opeharila za osemmesečn1 otroški dodatek.
P. S. To se je zgodilo 1,3 Okrajnem zavodu za socialne zavarovanje' v Ljubljani. Ivan' ka dela na Zavodu za invalidn® delovno silo. Prav tako v Ljub'
Blizu sedemdeset jih ima in živi pri hčerki. Na njene stroške, ker je bila v mlajših letih samo gospodinja in ker je moža pred dolgimi leti vzela noč in se ni nikdar več vrnil.
Ne godi se ji slabo. Hči je tajnica v nekem večjem podjetju in kar dobro zasluži. Vsako leto si vsa družina privošči oddih ob morju ali v gorskih krajih. Vsaj za deset dni, če ne več.
Se prej pa mora sedemdesetletna Aleksa na obiske posebne vrste. S seboj vzame dva manjša zavitka prave kave, škatlo cigaret in nekaj sto dinarjev. Potrka pri svoji vrstnici; Marjeti, s katero sta včasih hodili skupaj na trg, zdaj pa je preveč betežna, da bi se postopila te poti, ubere obraz v najprijaznejše gube in jo povpraša po zdravju. Potem ji izroči zavitek prave kave in ko jo družno pijeta, pride s pravo besedo na dan:.
»Na morje gremo. Ja, Samo... veš, tisto potrdilo moram prej dobiti.«
Tri ure je čakal, da je prišel na vrsto. Se pravi v sprejemno pisarno. Betežen od vročine, ki ga je mučila že nekaj dni, je izročil medicinski sestri zdravstveno knjižico in sedel na po-nudeni stol.
1
Pa ni dolgo sedel. Preden so se mu odprla vrata do zdravnika, ga je medicinska sestra odslovila:
»Knjižica ni potrjena. Brez potrdila ne morete k zdravniku.«
Poskušal je ugovarjati, čeprav je bil res pozabil odnesti zdravstveno knjižico v tajništvo, da bi mu dali žig.
Marjeta ve, za kaj gre. 2e deset let ali mogoče še več prihaja Aleksa vsako pomlad k njej zaradi tega. Drugače je ni, ker nerada hodi po tujih hišah. Vsakokrat ji stisne v roke dve sto dinarjev. Za uslugo, pravi.
In za malo kofeta, ki ga rada Pije.
Ko se dogovorita, kdaj gresta skupaj na okraj po tisto potrdilo, da stara Aleksa res ničesar nima in da ni nikjer zaposlena, se Aleksa poslovi in odpravi k drugi svoji znanki. Z zavitkom
kave in s škatlico Ibar. In s podobno željo kakor h prvi.
Če jo Aleksa najde na nogah, se ji odvali kamen od srca. Za zavitek kave in škatlo Ibar dobi drugo pričo, da nima niti zemlje, da ni zaposlena in da se ne bavi s' svobodnim poklicem. Pri svo?ih sedemdesetih letih.
Brez tega potrdila oziroma brez prič ne bi dobila popusta pri vožnji in ne bi mogla s hčerko na morje. Vožnja z vlakom in ladjo je draga. Srce ji ne bi dopuščalo, da bi hčeri in njenim otrokom odžrla nekaj dni dopusta. Zaradi drage vožnje.
Če najde Ivanko v postelji, odide proti trgu. Na trgu ne gleda v košare pradajalk, ampak v obraze gospodinj, ki kupujejo.
Včasih irpa srečo. Že ob prvem srečanju na trgu dobi drugo pričo o tem, da ničesar nima, da se ne kavi s svobodnim poklicem in da ni v delovnem razmerju. Ženske morajo
kuhati kosilo, pospravljati. * tako naprej. Po pisarnah se P* mimogrede zamudiš dve ^ Nobena pa se ne odreče Pri“,, vanja za to, ker ne pozna sinih družinskih razmer ... Y® jamejo ji, da ne laže. Najbrž P zdravi človeški logiki. Če s P® desetimi leti ni delala drugi kot doma, kako naj bi s sedeu' desetimi?
Toda na oddelku za °k, upravo pri okrajnem Ijudsk® odboru niso tako zaupljivi. prič ne izdajo potrdila, da Al® sa ničesar nima. Pričam pa ,v 5 jamejo, četudi jih pripeli® trga in jih morda že leta in 1 ni videla in pravzaprav ne v« drugega o njej, kakor tisto, jim je sama povedala ...	-
Red mora biti. Zaradi t® reda se stara Aleksa vsako * na pomlad odpravi z zavitki ve in cigaretami k svojim ^ rim vrstnicam ali kamorkoli, pride do zahtevanih P0(^PlSAij S tem je pravici zadoščeno pa tudi ne.	M'
»Poglejte,« je rekel, »zadnjič sem dal knjižico potrditi pred dobrim mesecem. Čeprav bi mi, medtem odpovedali, še ne bi šel iz podjetja. Kakor vidite, nisem več mlad. Trimesečni odpovedni rok imam. Delam že dvajset let...«
»Verjamem vam, ampak k zdravniku vas vseeno ne smem spustiti. Naročeno mi je, naj bolnike odslovim, če je potrdilo o zaposlitvi več ko en mesec stgro.«
Bolnik se je še vedno obotavljal.
»Slišal sem, da se vsakdo brezplačno zdravi še en mesec potem, ko neha delati.«
Medicinska sestra je skomignila z rameni, kakor da se je to ne tiče, in neomajno vztrajala pri svojem. V tovarni naj mu potrdijo, da še dela, potem naj se pa vrne.
In nič ni pomagalo bolnikovo jadikovanje, da se slabo počuti, da ima vročino in da bi se smel brezplačno zdraviti, čeprav bi bil že brezposeln, zakaj črno na belem piše v zdravstveni knjižici, da je pred dobrim mesecem še delal.
. po'
Kje se je to zgodilo, vemo, ker tako ravnajo s v vseh aAnbulantah. Zakal, napovedo zavodi za socialno rovanje.
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 34 — 26. avgusta 1961
J
M ZATOZNI klOPI • tE\E \A ZATOŽM ElOPI • €£SE %-'<■ /MilSs MOTI
eew u m
Sadje
in
Zelenjava
Minulo sredo je bilo v Ljubljani posvetovanje zastopnikov proizvajalcev, trgovcev in predelovalcev sadja ter povrtnin, ki sta ga sklicali Kmetijska in Trgovinska zbornica LRS. Razpravljali so o letošnji letini in o prodaji tržnih presežkov sadja ter povrtnin, o njihovi kakovosti, o odnosih med proizvajalnimi, trgovskimi in predelovalnimi gospodarskimi organizacijami ter o njihovem odnosu do potroš-
Ugotovljeno je bilo, da bo letošnja sadna letiha v Sloveniji boljša kot lanska. To velja predvsem za slive in češplje, ki so jih lani pridelali 3000 ton, letos pa pričakujejo 19.000 ton. Jabolk bo za kakih 6000 ton več, hrušk pa 2000 ton. Orehov je bilo lani 700 ton, letos računajo na 2300 ton. Krompirja bo verjetno nekoliko manj — okrog 880.000 tori, medtem ko ga je bilo lani 950,000 ton, vendar ni posebnega zanimanja za odkup krompirja, ker v drugih republikah pričakujejo obilen pridelek. Fižola bo 4500 ton več.
Namesto, da bi nas dobra letina razveselila, pa nam povzroča le skrbi in — cene so večje kot lani. Vzrokov je več, o njih že nekaj let govorimo, dobrega sadu pa to govorjenje še ni obrodilo. Pomanjkljivosti so povsod: pri proizvajalcih, trgovcih in predelovalcih. Kaj storiti, da bi jih odpravili? Na to vprašanje je skušalo odgovoriti naše posvetovanje.
Govorili so o prizadevanjih za boljšo kakovost pridelkov, o prodaji po kakovosti in o ustreznih razlikah v cenah, o hitrem, cenejšem in kvalitetnejšem transportu, o zboljšanju poslovanja trgovine in o smotrni embalaži, o povečanju števila prodajnih mest, zlasti z vključitvijo živilske trgovine v promet s sadjem in zelenjavo, o boljšem gospodarjenju predelovalcev, ki bi si naj ob dobrih letinah ustvaril večje zaloge surovin, o neposrednem nastopu proizvajalcev na trgu itd.
Osnovna misel referatov in razprave pa je bila:
Vse gospodarske organizacije, ki proizvajajo, odkupujejo in prodajajo ter predelujejo sadje in vrtnine, naj se bolj kot doslej skupno zavzemajo za zboljšanje tržišča s temi pridelki, saj so tudi skupno odgovorne pred potrošniki in, končno, saj so tudi delavci, torej upravljavci teh gospodarskih organizacij — potrošniki.
»IIIIIIIIIIIIIIIIIUIHItlllllillll
l!!llillllllill!llll!lll!lll!lllllfflllll!lllillll!l!llllllll
Novomeško kislo jabolko
ZA	ZDAJ	GA	OGLEDUJEJO, SE PO-
MENKUJEJO O			NJEM. GA OTIPAVA-
JO,	NISO	PA	SE UGRIZNILI VANJ.
j novomeško tržišče s sad-W *n Povrtninami veljajo vse j.,1® ugotovitve, ki sem jih na-sj*al v zadnjem članku pod na-l?rn: “Draga je pot od pro-, Vaialca do potrošnika'«. Pridel-> so letos dražji kot lani, ne-i teri precej dražji, drugi manj, . nekaj pridelkov, ki jih je le-, . s res zelo veliko v okolici No-®ga mesta, pa je za spoznanje enejših.
Irna' pa novomeško tržišče nje značilnosti, o katerih bi v®dal nekaj besed.
. Edino trgovsko podjetje, ki sa?10 drugega odkupuje tudi in zelenjavo, je »Zadruž-
ni je grosist in hkrati de-Ima štiri majhne proda-Na - v vsaki eno prodajalko.
sei. Ranici prodajajo samo za-ni kmetovalci. Le redko se 5h,.niei pojavi kmetijsko pose-0 ali zadruga.
tj, Jnvariš Alfonz Čučnik, ko-taL?alist podjetja »Zadružnik«, Dori0 ■ 0Pisuia težave svojega i^ija in novomeškega trga: 3e trg i® majhen. Veliko dela' kariev- Mnogi delavci, ki alo v mestu, se vozijo iz vasi. Dfna rner’ / Paradižnika lahko krat1m° v naj večji sezoni (ta-doz dnmači paradižnik še ni j^orel) kakih 800 kg na dan.
Pa se pojavijo na trgu do-aii .lai> ga gre v promet le 300 Hlaa'? cel° manj kilogramov. - llnice nimamo. Skladišče je
ga gre v promet le 300
jj -41
•- Zato ne moremo kupovati
Vm;": “aro ne moremo Kupovau delv knličin, zlasti tistih pri-- °vy ki se hitro kvarijo. Pa-
^dižnik se v našem skladišču „ drugi gr°zdje itd.
di'a5 že drugi dan. Breskve tu-
Začaranem krogu
Gor;?, grem° na Koprsko ali na skvp po Paradižnik ali bre-katav2 majhnim kamionom, na nas ®ga lahko naložiš le 800 kg, kiloor6 Prevoz 30 dinarjev za kamin01' gremo s tritonskim dina . 0in, nas stane prevoz 13 vseh ■ za kilogram. Ker pa 'akni ^r'^elkov ne bomo mogli dišf' Prodati, nam bodo v skla-zgn|li. In smo na istem. mer V"rimorskem smo na Pr'" Š5 rij Up.i'i 700 kg breskev po Podran*a1rjev- pri prevozu so se Oega za 30 dinarjev. Usušil-3ih a'a ie bilo 27 kg, zgnilo
stroški in 50 drugi
bo gc Prodajali pa smo jih rali hit»-ar^ev’ ^er smo i"1 m0’ apo j
015^^’ker P6 v okolici nikakor
pWtro prodati.
2agr., s°Iato smo morali iti v hismn ’jker je v okolici nikakor 200 k- .obili- Pripeljali smo je sklad***ln skoraj vsa nam je v ^nila.
v Lesv^0ses'va »Matija Gubec« viljemn0Tcu smo kupili hruške dajali c e P° 60 dinarjev, pro-hismo iiu10 P° 80 dinarjev, 3ih, (ja' mogli prodati, pa smo
l ^ublm^ 06 bi zg11116' Peljali baj-jev. , p° m prodali po 65 di-''^kaj knta;l am° hoteli, bolje je Naša ;nič'
^totkovPOyprečna marža je 16 Prevn Ce ‘i® veliko gnitja ?,2 m še	in v skladišču pa
pr®voza V+a n^stotkov, toda cena Denim draži-«
mo’ da vse to drži.
IMA PA MEDALJA SE DRUGO STRAN
Medtem ko se »Zadružnik« vrti v začaranem krogu: večton-ski kamioni — cenejši prevoz pa veliko gnitja, majhen, kamion — zelo drag prevoz in zato tiste artikle, ki se hitro pokvarijo, zelo nerad kupuje in prodaja^
medtem ko je v najbližji okolici pridelkov precej, zlasti poznega sadja in pozne povrtnine, in ko jih zadruge ponujajo, pa jih ne morejo prodati.
prodajajo na novomeški tržnici le privatniki, ki izkoriščajo slabosti družbene proizvodnje in trgovine ter po svoji volji navijajo cene.
Kmetijska zadruga v Krškem ima te dni veliko paradižnika in prodajala bi ga tudi po 20 dinarjev, pa ga ne more. Sama ne pride s pridelki v Novo mesto, kjer prodajajo privatniki paradižnik po 60 ali 65 dinarjev.
STRAH
PRED DOBRO LETINO
Letos je na Dolenjskem obilo jabolk in krompirja pa tudi hrušk in sliv. Namesto da bi se veselili dobre letine, stokajo:
Kam s tolikšnim pridelkom?
Ivanka Križanič iz Kmetijske zadruge v Brežicah na primer piše v svojem poročilu Okrajni trgovinski zbornici:
»Ponudba sadja je velika, prodaja slaba, ponudba krompirja je velika, prodaje ni.«
. V okraju bodo imeli 3521 ton jabolk pretežno slabše kakovosti, 671 ton hrušk, 10.700 ton krompirja tržnih viškov, sami pa bodo porabili in predelali le 750 ton jabolk, 150 ton hrušk, 3000 ton krompirja.
Kam z ostalimi količinami?
Zadruge in posestva tarnajo, sama pa s svojimi pridelki ne pridejo na trge v okraju in v drugih večjih mestih. Zanašajo se na trgovino, le-ta (in ne samo novomeška) pa ni sposobna posredovati potrošniku tolikšne proizvodnje, medtem ko so predelovalci pripravljeni odkupiti le toliko, kolikor potrebujejo do druge letine, večjih zalog pa se otepajo.
Vem, da vse ni tako preprosto. Obilo težav je. Vendar drži, da je v vsem tem, kar sem doslej povedal, vzrok za visoke cene.
IN POSLEDICE?
Pričakoval bi, da bo v Novem mestu življenje cenejše kot v Ljubljani in v drugih večjih središčih, pa je dražje.
Trinajstega avgusta so na novomeškem trgu prodajali sladko zelje (navedel bom naj-pogostnejšo ceno) po 25 dinarjev, v Ljubljani pa po 20 dinarjev; papriko po 100 dinarjev, v Ljubljani po 80; fižol v stročju po 80, v Ljubljani po 60; zeleno solato po 100, v Ljubljani po 70; breskve po 110, v Ljubljani po 100 itd. Za nekaj dinarjev so bila cenejša le jabolka, pa krompir, hruške in čebula.
Tolikšne in še večje razlike v cenah so bile tudi poprej.
Kaj storiti?
C AS JE ZA DEJANJA!
Na trgovinski in kmetijski zbornici v Novem mestu so mi rekli:
— Proizvajalci (kmetijske zadruge, posestva) v najbližji okolici naj bi več proizvajali za potrebe tržišča s sadjem in zelenjavo (gre zlasti za artikle, ki jih sedaj ne pridelujejo, gre pa tudi za to, da bi bilo njihovo pridelovanje sodobnejše in pridelki kvalitetnejši) ter prodajali svoje pridelke neposredno potrošniku. Takšne težnje so, toda doslej jih nihče ni podprl.
— Čimpr e j bo treba dokončno urediti položaj trgovine s sadjem in povrtninami, ki naj bi v bodoče kupovala v oddalje-
nih krajih in prodajala na tržišču le tiste pridelke, ki jih v določenem času res ni moč pridelati na Dolenjskem (zgodnje^ sadje in zgodnjo povrtnino, južno sadje) ter ji zagotoviti toliko sredstev, da bo lahko poslovala v sodobnih pogojih (hladilnicah itd.) in po sodobnih načelih, hitro in poceni. Zdaj se sklicujejo na to, da še ne vedo, kako naj bi uredili to področje trgovine in zato le-ta ostaja praznih rok.
— Prizadevanja za preskrbo tržišča bi morala biti skupna stvar proizvajalcev in trgovcev. K temu že težijo, vendar doslej še niso dosegli občutnih uspehov.
Potrošniku pa pravijo; čas je za dejanja!
Je še kup stvari, o katerih bi bilo treba govoriti. Na primer o kvaliteti sadja in zelenjave in o predpisih, ki zahtevajo, da je treba pridelke prodajati sortirane po kakovosti, o embalaži, ki občutno podraži kmetijske
pridelke, o predelovalni industriji, ki letos dviguje roke pred obilico sadja, drugo leto pa ga bo morala kupovati še enkrat draže...
Toda d tem drugič. PRIHODNJIČ:	PREDELO-
VALCI DVIGUJEJO ROKE
PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA
POSREDUJEMO ODGOVOR
Gospodinjske rokavice
PROIZVAJALCA DO POTROŠNIKA
Pred več meseci sem prvič kupila V eni izmed ljubljanskih drogerij gospodinjske rokavice. Moram reči, da so te rokavice gospodinjam dragocen delovni pripomoček in da mi odlično varujejo roke pred vsemi mogočimi vplivi — so pa tudi dobro izolacijsko sredstvo pred prevročo oziroma mrzlo vodo. Uporabljam jih prav pri vseh delih, ki kvarno vplivajo na roke — pri pomivanju, mazanji parketa, tudi pri splakovanju perila itd.
Edina napaka teh rokavic je, da se kmalu stegnejo in niso več tako priročne. Od vsega začetka kupujem rokavice s hrapavo oblogo, ki stanejo okoli 460 dinarjev (včasih manj — ne vem, zakaj je cena različna?).
. Zadnjič pa sem dobila v drogeriji na Mestnem trgu rokavice brez hrapave obloge za 250 dinarjev. Moram reči, da so bile te rokavice mnogo bolj trpežne, bolje so se prilegale roki in niso se tako hitro stegnile. Razen tega je tudi razlika v ceni precejšnja. Toda žal sedaj takih rokavic ne morem nikdar več dobiti.. Zakaj trgovina raje ne kupuje takih rokavic, kf so boljše in cenejše?
Martina Pleško, Ljubljana
■ Za pojasnilo smo se obrnili na Trgovsko podjetje na debelo in drobno »Drogerija« v Ljubljani.
V naših poslovalnicah prodajamo: gumijaste hrapave gospodinjske rokavice p0 440 dinarjev, kirurške gladke po 465 dinarjev in navadne gospodinjske gladke po 250 dinarjev. Verjetno ste prvič kupili hrapave gospodinjske rokavice. Te so najboljše izmed vseh, ker ima go.scodinia v teh rokavicah zaradi hrapavosti — tu je namreč še posebej nanesena plast gu-
mija —. bolj siguren občutek pri delu. Kasneje ste verjetno kupili navadne gladke gumijaste gospodinjske rokavice po 250 dinarjev. Ne rečemo sicer, da ste se morda res z njimi počutili bolje kot s kvalitetnejšimi. To je pač stvar kupca.
Povedati vam moramo, da so gospodinjske rokavice po 250
dinarjev na trgu za tovarno deficitaren proizvod in da si zato prizadevajo, da bi jih bilo'čim manj. To so namreč kirurške rokavice druge kvalitete, ki jih v kirurgiji ne morejo uporabljati, so pa nasprotno, kot pravite, za gospodinjstvo prav dobre. Imamo jih pa samo toliko, kolikor tovarna ugotovi, da jih je za kirurgijo neuporabnih.
Upamo, da vam bo naše pojasnilo zadostovalo in smo vam za nadaljnje informacije vedno na uslugo.
Leon Erlih, šef komerciale
Da ne bi brisali posode
Že več znank mi je pripovedovalo o posebnem »pripomočku« za brisanje posode. Menda je to nekakšen prašek, ki deluje tako, da voda ni tako mastna in posode tudi ni treba po pomivanju brisati. Vpraševala sem že po trgovinah, pa ne vedo za tak prašek.
Morda mi vi lahko poveste, kje, v kateri trgovini bi ga lahko dobila, je morda to izdelek katere naših tovarn, koliko stane in kako se uporablja. Želela
bi tudi, da poveste, če ga imajo trgovine izven Ljubljane. Za to pojasnilo vam bo prav gotovo hvaležnih veliko vaših bralk in bralcev.	. A. K.
Radlje ob Dravi Za odgovor smo prosili TRGOVSKO PODJETJE S KEMIČNO TEHNIČNIMI PROIZVODI NA VELIKO »CHEMO« IMPORT-EKPORT V LJUBLJANI.
Pred tremi leti smo uvozili iz Italije prašek za čiščenje po-
sode »KOP« in nemški proizvod »ATA«. Zaradi spremembe koeficientov in uvedbe carine pa so ti in podobni praški predragi za široTco potrošnjo, predvsem še, če jih primerjamo s cenami naših domačih detergentov. Zato jih tudi sedaj vejč ne uvažamo.
Pri nas , izdelujejo podobne praške oziroma paste za pomivanje posode, in sicer: »Srčni as«, izdelek Veledrogerije, to je pasta v tubi po 50 dinarjev, »Steklopral«, prav tako izdelek Veledrogerije iz Ljubljane, to je tekočina za pomivanje stekla po 70 dinarjev, in »Super«, izdelek tovarne Karbon iz Zagreba, to je prav tako pasta v tubi po 63 dinarjev. Po našem mnenju je »Super« najboljše sredstvo za pomivanje posode. Ti izdelki se dobijo v špecerijskih trgovinah.
Drugih proizvajalcev podobnih praškov v državi ne, poznamo. Prav tako ne vemo, koliko in kakšne količine čistilnih sredstev so uvozila druga uvozna podjetja. Naše podjetje je letos uvozilo le manjše količine praška »ATA« (to je prašek, podoben našemu »VIM« op. ur.), ki ga pa nimamo več na zalogi.
Direktor Gabrijel Miloš
Končno vendarle ne več samo slika in obljube. V Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva v Ljubljani, imajo že nekaj časa različne oblike stojalc za odlaganje posode. Izdeluje jih podjetje »2ica« iz Ljutomera, pla-stificirajo pa jih v Bujah pri Umagu. Torej kar dolga razdalja, ki prav gotovo znatno vpliva na ceno. Stojala namreč prodajajo v trgovini Centra po 2000 do 2600 dinarjev.

v sindikatih
® Nova Gorica: V Tovarni pohištva v Novi Gorici so polletni plan presegli za okoli 11 “/o. Težave pa imajo z obratnimi sredstvi. V skladišču imajo namreč za 160 milijonov zalog, razen tega pa še za 140 milijonov dolžnikov, medtem ko so oni dolžni 110 milijonov dinarjev. Zaloge so delno posledica mrtve sezone, pa tudi povečane proizvodnje in zmanjšanja izvoza. Izvoz pada zaradi podražitve prevozov doma in v inozemstvu, zaradi znižanja izvoznih premij za okoli 1 “/«, povečanja cen surovinam za okoli 30 Vo in 30 %> povečanja osebnih dohodkov. '
® Tolmin: »Planika« v Tolminu ima na zalogi okoli
210.000	kg sira in 2640 kg masla ali za 102,292.000 dinarjev. Zaradi tega imajo težave zaradi obratnih sredstev, saj dolgujejo dobaviteljem mleka okoli 50 milijonov dinarjev. Lani so v prvem polletju ustvarili za 204 milijone, letos pa šele za 120 milijonov dinarjev. Kljub slabemu gospodarskemu položaju pa so povečali osebne dohodke za 74 »/o, kar je sicer relativno visoko z ozirom na prejšnje, zelo nizke osebne dohodke. V sedanjem obdobju bi morali normalno znižati zaloge na minimum (zaradi planinske paše)', vendar kaže, da bodo zaloge še naraščale.
® Tudi na Gorenjskem so začeli v teh dneh z žetvijo. Kmetovalci vse bolj uporabljajo za svoje delo moderne
stroje. Tako so se tudi skoro vsi nakeljski kmetje poslužili pri žetvi in mlačvi kombajnov.
® Ajdovščina: Splošno mizarsko podjetje v Ajdovščini
je povečalo proizvodnjo za 5 °/o preko plana. Vendar so v precejšnjih finančnih težavah. Zaradi starih pogodb po prejšnjih cenah in podražitve materiala, imajo za 4 milijone dinarjev premalo dohodkov. Z odkrivanjem notranjih rezerv, ukinitvijo nadur, znižanjem režijskih ur na minimum, s štednjo surovin, s povečanjem discipline in produktivnosti, pa bodo ta izpad nadoknadili v drugem polletju.
V podjetju LIP v Ajdovščini so na zadnjem sestanku izvršnega odbora sindikata in članov ZK 'razpravljali o decentralizaciji delavskega samoupravljanja. Začeli so s sestanki po oddelkih, kjer razpravljajo o polletnem zaključnem računu ter o uspehih posamezne ekonomske enote. Iz analiz je razvidno, da so nekatere ekonomske enote poslovale dobro, druge pa slabo.
® Celje:	Zadnji sestanek
predsedstva sindikalne podružnice GIF Ingrad Celje je opozoril na slabo delo nekaterih sindikalnih odborov po gradbiščih. Zanimivo je, da so neaktivni predvsem odbori v ne-nosredni bližini sedeža podjetja, kot v Celju, Štorah in na sami upravi podjetja. Kaže, da je še preveč internih razprav za vogali, kot je pripomnil član predsedstva iz Zasavja, in premalo na sestankih. Zaradi nedelavnosti sindikalnih odborov je prišlo tudi do nepravilnih odpustov, ker so odločali posamezniki, ne pa kolektiv.
Komisija za delavsko in družbeno upravljanje pri občinskem sindikalnem svetu v Celju je pretekli teden razpravljala o decentralizaciji delavskega samoupravljanja v celjski občini. Pokazalo se je, da so dopustniški meseci pomenili tudi zastoj v delu sindikalnih podružnic. Kjer pa so si delo organizirali tudi med počitnicami, so uspehi že vidni. Tako se na primer v komunalnem podjetju Obnova v Celju že pripravljajo na volitve samoupravnih organov po ekonomskih enotah.
B mn KOMI X • IZ \ VŠIH K«Mi;\ • M NAŠIM KOMUN • I/ NAŠIH KOMUN « IZ NAŠIM K0MUK
Sššiiv
	
® OSS KOPER:
Izpopolnjeno
poletno
mrtvilo
♦

m
Pet zaporednih posvetovanj, ki jih je v poletnih mesecih sklical okrajni sindikalni svet v Kopru za kovinsko in lesno stroko ter promet, kmetijstvo in gradbeništvo, je po zaključni oceni povsem izpolnilo pričakovanja. Medtem ko na eni strani zasluži priznanje že sama pobuda za. te shode, ki so izpopolnili običaj ho poletno mrtvilo (saj je na njih sodelovalo več sto zastopnikov 120 družbenih organizacij in organov samoupravljanja ter strokovnih služb iz 42 podjetij), ne gre psdcenje-vati tudi rezultatov razprav, katerih namen je bil zgolj posredovanje 4n izmenjava izkušenj. Zastopniki posameznih kolektivov, ki so ilustrirali svoje prikaze več ali manj samokritično na lastnih primerih, so hkrati ob problematiki nakazali tudi rešitev nekaterih bistvenih zadev. Posvetovanja so ttidi pokazala, da dobršen del kolektivov z nenehnim izpopolnjevanjem internih predpisov teži za tem, da bi do konca leta lahko povsod sprejeli ustrezne pravilnike. Značilno je tudi mnenje večine udeležencev, ki na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljajo, da za ustanovitev ekonomskih enot ni potrebna, vsaj sedaj v začetku ne, dokončna računsko-tehnična opredelitev enot, ker so domala v treh tretjinah kolektivov z ekonomskimi enotami dosegli že lepe rezultate.
Material vseh petih posvetovanj po strokah je vzbudil živahno polemiko tu^i v večini kolektivov. Že sedaj kaže, da so prav ugotovitve s teh posvetovanj marsikje pospešile priprave na uvajanje novih gospodarskih načel. Bodrilne rezultate so v poletnih mesecih dosegli predvsem v nekaterih gradbenih podjetjih in v kmetijstvu, kjer je bil položaj najbolj zaskrbljujoč. V kolektivih Interevrope in Splošne plovbe, pa si je na primer novi gospodarski sistem utrl tako pot, da so celo med prvimi v državi.
Bilo je sicer tudi nekaj primerov, ko so zastopniki podjetij (predvsem v gradbeništvu) negativno reagirali na ocene teh posvetovanj o delu v njihovih kolektivih, vendar se je kasneje po ponovnem stiku z OSS pokazalo, da takšna občutljivost izvira bolj iz osebne prizadetosti in premajhne doslednosti pri uvajanju novega gospodarskega sistema.	B. C.
• GRADBENO PODJETJE TRZlC:
Tri milijone za delovne obleke
Ko je pred meseci posebna komisija OK ZKS Kranj pregledovala življenjske pogoje gradbenih delavcev na Gorenjskem, je bilo prav tržiško Gradbeno podjetje deležno največ pohval.
Gradbeno podjetje Tržič je namreč doslej zgradilo največ družinskih stanovanj in samskih sob za svoje delavce. Razen tega pa tudi druge življenjske pogoje ureja s polno mero razumevali j a.
Na zadnji seji je tako na primer delavski svet podjetja sklenil, da bo podjetje nabavilo za vse delavce enotne delovne obleke in čevlje, kar bo stalo več kot 3,000.000 dinarjev. Kljub temu pa ta številka ni velika, če bi jo primerjali s tisto, ki v dinarjih izraža, koliko izgubi podjetje zaradi nesreč pri delu, ker nimajo delavci pravilne obleke in obutve. ' Večina delavcev namreč še vedno hodi na delo v gumijastih škornjih, ki jih ostri predmeti kaj hitro predro in nesreče so zato zelo pogoste.
Razen tega gradi podjetje velik samski dom, kjer bo dobilo sodobna stanovanja 120 članov kolektiva, poleg tistih 80, ki že sedaj stanujejo v lepem samskem domu. S takim urejanjem življenjskih razmer delavcev bo tržiško gradbeno podjetje nedvomno najlaže dobilo stalne delavce in najlaže zmanjšalo fluktuacijo zaposlenih.
Vlado Erjavšek
• »FRUCTAL« AJDOVŠČINA:
Osem ekonomskih enot
Kolektiv sadno-likerskega kombinata »Fructal« v Ajdovščini je sklenil še nadalje izboljševati in izpopolnjevati tehnološki postopek. Dozidali bodo še novo halo s približno 2000 m2, kjer bodo namestili popolnoma novo strojno opremo.
Pretekli četrtek pa je upravni odbor sindikalne podružnice sklical vse svoje člane, da bi razpravljali o uvedbi ekonomskih enot v podjetju. Hočejo namreč doseči to, da bo sleherni delavec tudi upravljavec podjetja.
Tako so govorili o organizacijskem sestavu ekonomskih enot, o dolžnostih in pravicah članov, o osnovah ekonomskega poslovanja ekonomske enote, potem pa še o formiranju osebnih dohodkov. Po razpravi' je bilo določeno, da bo za zdaj v podjetju 8 ekonomskih enot, naknadno bodo ,pa formirali še 2, in sicer eno za kurilnico, eno pa za ključavničarsko delavnico.
Sedaj v tem času imajo težave predvsem zaradi pomanjkanja nekvalificiranih delavcev. Dnevno dobijo namreč ogromne količine sadja, ki ga je treba prebrati in sortirati za predelavo oziroma vskladiščenje. Zato si pomagajo tako, da najamejo sezonske delavce, v počitnicah pa vzamejo tudi okoli 150 mladih moči.
F. Hladnik
• ZAGORJE:
Premalo v skladih za kadre
Zbor proizvajalcev občinskega odbora Zagorje je skupaj s predstavniki zagorskih gospodarskih organizacij razpravljal
Pri-Gospodarskem razstavišču gradijo prvi del nove predstavniške palače, ki jo investira Trgovinska zbornica LRS. ^ prostoru bo velika dvorana (okoli 1450 m5), ki jo bodo uporabljali ne le kot razstavni prostor, temveč bo urejena tu« .jj velike sestanke oziroma konference. Razen tega bo v tem poslopju urejen tudi kletni prostor (okoli 1390 m2), ki bo s izključno razstavam. Novo palačo bodo odprli 20. septembra
• »NANOS« POSTOJNA:
Visoko nad planom
Kolektiv grosističnega trgovskega podjetja Nanos Postojna s sedežem v Prestranku je dosegel v prvih šestih mesecih letos izreden poslovni uspeh, saj so ustvarili za 1,900.000 dinarjev prometa ali 82 °/o letnega plana. Kot predvidevajo bodo letošnji plan visoko presegli, k čemer bodo v znatni meri pomagali tudi novi skladiščni prostori na Tržaški cesti v Postojni, kamor se selijo iz Prestranka že prihodnji mesec.
inniiiii
!llllll!!!![!!lllll!!l!ll!!ll!llllllllilil!l!!l!lll|l!lllllll!IIIIII!!!lllllll!|l!!llllll!ll!llil|||ll!l!!!!|!l!lllll!l!!l!ll!llll!!l]||||!!!
® LITIJA:

iiini|iiiiliiiiiiiii!i!iiitiiim
Zdravniški pregledi nenatančni
V Predilnici v Litiji nameravajo organizirati preventivno zdravstveno službo. Za mnenje o organizaciji te službe so razpisali med zaposlenimi ženami anketo. Vendar jih je od 195 anketiranih odgovorilo le 174.
Večina žena, ki so izpolnile anketne listke, je želelo, da bi se večkrat posvetovale z zdravnikom zaradi zdravstvenega stanja. Večina tudi želi, da bi podjetje še vnaprej organiziralo ginekološke preglede. Nekaj manj kot polovica anketiranih pa ni bila zadovoljna s splošno zdravstveno službo v Litiji. Zdravniki namreč sprejemajo v ordinacijo hkrati več ljudi in zato pregledi niso natančni. Anketirane žene tudi menijo, da je še vse preveč čakanja v ambulantah. Nič boljše pa ni z zobozdravstveno službo v Litiji, saj je en zdravnik za tako obsežno območje pre-
malo.

M.	L.
o uresničitvi plana za prvo polletje. Ugotovili so, da novi gospodarski ukrepi niso bistveno vplivali na položaj podjetij. Težave so nastale edino zaradi neplačanih računov, saj imajo pri dolgovih več kot 300 milijonov dinarjev razlike v korist zagorskih podjetij.
Razpravljali so tudi o kadrovanju in kadrovski politiki. Kaže, da so letos gospodarske organizacije namenile v sklade za kadre manj sredstev kot prej, ko je bilo določeno, koliko sredstev morajo nameniti v ta sklad.
L.
•	HRASTNIK:
Nova planinska postojanka v Gorah
Planinsko društvo Dol pri Hrastniku bo pripravilo skupaj z drugimi društvi in organizacijami hrastniške občine v nedeljo, 3. septembra slavje na Gorah nad Hrastnikom. Tokrat bodo odprli tudi nov planinski dom v počastitev 10-letnice dela društva. Ker pa je dom tudi na kraju, znanem iz NOB, bodo nekdanji borci organizirali partizanske patrulje, ki se bodo potem sešle na Gorah. Na Gorah so se v stari Jugoslaviji zbirali svobodarji iz Hrastnika in tudi v času NOB je ta kraj nudil partizanom večkrat zavetje. Tod poteka tudi zasavska planinska transverzala. Pri gradnji doma so opravili več 10.000 prostovoljnih delovnih ur, sicer i pa so gradnjo materialno podpirale številne hrastniške gospodarske organizacije — Steklarna, Tovarna kemičnih izdelkov, obrat Hrastnik, Rudnik rjavega premoga Trbovlje in drugi. L.
•	RIBNICA:
Festival v počastitev 20-letnice
Prebivalci občine Ribnica na Dolenjskem bodo 20-letnico ljudske vstaje jugoslovanskih narodov proslavili s I. festivalom ribniške občine, ki bo trajal od 10. do 17. septembra letos. Zraven številnih prireditev, med katere sodi tudi odkritje spomenika padlim borcem, bodo izročili svojemu namenu 'novo zgrajene objekte Splošno mizarskega podjetja »Hrast« v Prigorici in nekatere druge objekte. Gospodarske organizacije in ostale panoge pa bodo prikazale na gospodarskih razstavah svoje dosežene uspehe v zadnjem letu in v povojni graditvi.
V. D.
• SELCE PRI CRIKVENICI:
Nobenih prireditev
Selce pri Crikvenici postajajo zadnja leta pomemben počitniški kraj slovenskih delovnih kolektivov. Po dosedanjih podatkih je samo v letošnji sezoni letovalo tu več kot 30.000 članov delovnih kolektivov ter njihovih svojcev. V tem kraju je znan camping lesnih delavcev, v katerem imajo svoje počitniške domove KGP, »Avto« in »Tekstilana« Kočevje, LIP Radomlje, LIP Slovenj Gradec, »Kopitarna« Sevnica, delovni kolektivi iz Maribora, Gorenjske in raznih krajev ljubljanskega okraja. Zraven tega imajo lastne počitniške domove »TOPS« Ljubljana, Sindikalna podružnica OLO Celje, Počitniška skupnost Slovenska Bistrica, Ljubljana-Šiška in Center, Zdravilišče Slatina Radenci in vrsta drugih delovnih kolektivov. Edino, kar pogrešajo dopustniki v tem kraju je, da ni nobenih kulturnih, zabavnih ali športnih prireditev.
V. Dragoš
nill!lll!lllllllllll!llllllll!lllll!l!lllll!!llllll!l!!IBII!!llilll!lllllllll!lllilllll!llllllll!IIIJ|
• ELEKTRARNA TRBOVLJE:
] Izpolnili petletni | plan
| V petek, 11. avgusta, gf 1 je delovni kolektiv Elek- = | trarne Trbovlje izpolnil | s predvideni letni načrt j| 1 proizvodnje električne jj g energije. Tedaj so nam- || 1 reč proizvedli skupaj jj I 138 milijonov kWh elek- m jj trične energije, računajo jj 1 pa, da bodo do konca jj 1 leta povečali sedanjo g M številko še za 100 mili- n 1 jonov k\Vh električne jj jj energije.	(k) jj
Illilffllllllllll*^
® ZAGORJE:
V	UP razvili prapor
V	nedeljo, 20. avgusta je sin- ’ dikalna podružnica Lesno industrijskega podjetja Zagorje ob Savi razvila v stekleni dvorani Delavskega doma v Zagorju sindikalno zastavo. Na svečnosti sta govorila predsednik sindikalne podružnice o razvoju podjetja od ustanovitve in predsednik Centralnega odbora sindikata lesnih delavcev Jugoslavije tovariš Orlandič.
•	ZAGORJE:
Dokončno urediti Medijske toplice
Preurejeni prostori Turistič-no-gostinskega podjetja Medijske toplice na Izlakah nad Zagorjem nudijo letos številnim domačim in tujim turistom prijetno razvedrilo. Dnevna oskrba velja tu 950 dinarjev. Čeprav zadnji mesec vreme ni bilo najbolj ugodno, je bilo ves čas dovolj gostov. Skoro vsa prenočišča so zasedena, nekaj gostov pa so morali celo nastaniti v privatnih '-sobah. Domačih gostov je največ iz Beograda, Zrenja-nina in Novega Sada; iz inozemstva pa Dancev, Avstrijcev in Nemcev. 2e letos so morali zavrniti precej gostov, ki bi radi letovali v Medijskih toplicah, ker ni prostora. Zato razmišljajo o gradnji weekend hišic za prihodnjo sezono.	(k)
•	IDRIJA:
didatni listi obratnih delavski svetov. Sedaj govorijo predvsem o nagrajevanju po delu.
Kaže torej, da se zadeve sicer premikajo z mrtve ’ vendar precej počasi. Zato s politične organizacije v sklenile, naj bi vsa podjetja iz delala pravilnike do 30. oktpb^ in naj bi z nayenibrom že _ la poskusno GSlsfn po novih PrZ vilnikih. Ob tem pa bo treh misliti tudi na reorganizaci) sindikalne organizacije.
Predsednik ObSS
Silvester Kleindienst
• ITAS KOČEVJE:
Prvi delavski svet
Čeprav je delovni kolek# Industrije transportnih sredst »Itas« Kočevje dosegal zadov Ijive proizvodne in gospodar® uspehe, se je pokazala potre*3 ' da tudi ta kolektiv upravi)3-* delavci sami. Tako so na Pre., log celotnega kolektiva in .
Naprej, vendar prepočasi stva sindikalne podružnice
Pred dnevi smo se na občinskem sindikalnem svetu v Idriji z direktorji nekaterih podjetij menili o delovanju novega gospodarskega sistema, organizaciji ekonomskih enot in decentralizaciji samoupravljanja.
In kakšna načela zastopajo
posamezna podjetja pri tem?
KZ Idrija zelo demokratično prenaša pravice na neposredne upravljavce. Čisti dohodek naj bi v celoti delili in oblikovali po obratih. Ugotavljajo pa, da bo problem ustvariti v kmetijstvu čisti dohodek, ker mora sedaj njihove izgube pokrivati gozdarstvo. Pravijo, da bi sklade podjetja formirali centralno, obrati pa bodo imeli le pravico soodločati o uporabljanju sredstev skladov. Vse pravice zakona o delovnih razmerjih pa bodo prenesli na ekonomske enote.
Direktor obrtnih delavnic »Simpleks« pravi, da pri njih dela poskusno ena ekonomska enota, vendar kaže, da je to le tako imenovana enota za zasledovanje stroškov in rezultatov dela, brez obračuna sredstev za osebne dohodke in nima nobenih pravil in pravilnikov o pristojnosti ekonomske enote. Nadalje v tem podjetju menijo, da bi čisti dohodek delili centralno, kakor tudi sklade, le sredstva, ki so rezultat izrednega prizadevanja, naj dele ekonomske enote same.
V	Lesni Industriji »22. julij« že delajo obratni delavski sveti, ki pa imajo za sedaj s pravili določene le tiste pristojnosti, ki izvirajo iz zakona o delovnih razmerjih (sprejemanje, kaznovanje, odpuščanje, dopusti itd.). Pri delitvi sredstev čistega dohodka pa zastopajo stališče, da naj bo merilo gospodarjenje v ekonomskih enotah. Izredni dohodek pa bodo ekonomske enote delile same. Za amortizacijska sredstva predvidevajo, da bi jih vsaj delno prenesli navzdol. Vse druge sklade bodo formirali centralno in bo z njimi upravljal centralni delavski svet. Delo ekonomskih enot bodo obračunavali tromesečno, prav tako pa tudi korigirali osebne dohodke na osnovi ustvarjenih rezultatov.
V	podjetju BETA v Cerknem bodo ukinili vse tiste dejavnosti, ki niso rentabilne. Ekonomske enote bodo samostojno razpolagale s sredstvi izrednih uspehov dela. Če zaradi objektivnih razlogov,' kakšna ekonomska enota ne bi ustvarila dovolj sredstev za osebne dohodke, bi izpad pokrili iz rezervnega sklada, ki bi ga formirali po ekonomskih enotah iz sredstev izrednih uspehov. Sklade bodo imeli centralne, ekonomske enote pa naj bi imele pravico soodločanja pri uporabi. Ekonomske enote bodo same urejale disciplinske zadeve, razporejanje in sprejemanje delavcev in podobno.
V	rudniku živega srebra v Idriji je sindikalna podružnica v teh dneh razpravljala o kan-
Novi 500-tonski preizkuševalni ^ težke sidrne verige v Tovarni ve Lescah
junija so zato začeli grad'# ^0' vo tovarniško poslopje in K 0,0; vati stroje ter potrebno °PT Jjfli Novi obrat so po štirim® .jo preizkušnji preteklo ne«je& slavnostno odprli. Delo v m jj-je skoraj popolnoma avto Režirano. Zaposlenih je 5e. lavcev, ki bodo letno i®., Ifl okoli 2000 ton težkih sidrm rudarskih verig za okob .jjf-jardo dinarjev. Prve serij® sjp' nih verig so že izdelali in si v ladjedelnice. Strokov menijo, da so verige, ki J’ j, delujejo iz domačega ma'n (Železarna Jesenice) da ustrezajo vsem ni' nim predpisom in ne za0! vw_
za kvaliteto inozemskih
»s
dobre d'
“3?
5>iiiuus.tuije jjuuijuz.in'-'- rT].
nuli teden izvolili delavski sv®i] Udeležba na volitvah je pokala, da si člani tega delovn®^ kolektiva želijo organe skega upravljanja, kajti vobt^ so se udeležili stoodstotno- . kratkem se bo novo izvoli®^ delavski svet sestal in razpf3^ ' Ijal o proizvodnem program^’ uvajanju ekonomskih enot drugem.	V. D-
• TOVARNA VERIG LESCf
Nov obrat za težke sidrne verige
Težke sidrne verige smo ^ slej pri nas uvažali v precejšni^ količinah za ladjedelnice. so v tovarni verig v Lescah ^ nekaj časa govorili o tem, d® .j. v tem kolektivu s 30-letno tra® cijo izdelovanja verig, začeli , lati še take težke verige, b®
Tako se je naša država iz uvoza in se vpisala m
voznike težkih verig.

K NAŠIH KIHU \ • IŽ NAŠIH KOMIiN o IZ NAŠIH KOJMN o IZ NAšffl KIMiN
»«•«1111*1111

ItlB
• AJDOVSCINAi
Razlike v osebnih dohodkih med panogami	|
niso rezultat toliko boljše storilnosti
Gospodarske organizacije v ajdovski občini marljivo vsklajajo	||
proizvodnjo z zahtevami novega gospodarskega sistema. Polletni	||
Plan so industrijska podjetja izpolnila 45 °!o. To je dokaj ugodno,	g
ce upoštevamo, da bodo glavne zmogljivosti v novi predilnici začele	=
obratovati šele v drugem polletju ter da tudi sadno-likerski kom-	=
binat »Fructal« zaradi narave proizvodnje ustvari v drugi polovici	^
J^ta znatno več kot v prvi. Med podjetji je dosegla najlepše rezul-	H
jate Tovarna poljedelskega orodja v Batujah, ki je izpolnila že 73 °/»	nj
letnega načrta.	H
Dokajšnja nesorazmerja pa je bilo opaziti v prvi polovici leta	||
j^ed naraščanjem proizvodnje, delovne storilnosti in osebnih dohod-	||
kov zaposlenih. Povprečno so osebne dohodke povečali za 25 'Vo.	H
'endar je povečanje zelo neenakomerno, tako da je prišlo že do	||
občutnih razlik med posameznimi panogami. Žal pa te razlike niso > || Pogojene niti z naraščanjem storilnosti niti z uspehi na tržišču po-	n
Sumeznih podjetij. Razlike v povprečnih dohodkih delavcev dose-	||
gujo že 10.00 dinarjev, kar povzroča seveda, na primer v tekstilni	m
tovarni, nenormalno fluktuacijo delavcev.	=
V treh največjih podjetjih občine: LIP. Tekstilna tovarna in	n
Sadno-likerski kombinat »Fructal«, so že oziroma bodo v najkraj-	j||
Seni času začeli z rekonstrukcijo, kar nedvomno vpliva na prizade-	j|
Vanja na drugih področjih. Toda kljub temu posvečajo precejšnjo	=
skrb razvijanji} novih notranjih družbenih in ekonomskih odnosov.	||
’ LIP so, na primer, prav v tein mesecu zaživele ekonomske enote	p
svojimi sveti. Pet enot so ustanovili tudi v obratu v Ajdovščini,	g
<Jve pa na Colu. Povprečno zaposluje vsaka enota po približno	§f
delavcev. Vzporedno z izvolitvijo svetov v enotah so decentralizi-	||
l'ali tudi sindikalno organizacijo.	§jf
Manj zadovoljive pa so priprave novih pravilnikov o delitvi	^
čistega in osebnega dohodka. Opaziti je, da posamezna podjetja	§n
£Qkajo na zglede od zunaj, kar jim utegne povzročiti resne težave,	||
kajti zaradi naglice bodo potem sprejeli pravilnike brez zadostne	p
razprave in se potem ob izplačevanju osebnih dohodkov znašli	p
Pred novimi problemi.	Lojze Kante s
®®«illll«!lllllllllll||lilBttil!|l!ll|lllllllllllll!l||||l!lllllllll!llllllllllfflllllll«lll«ll!«ll!!lll«lllllll!«llll«lll!IHHIIIIIlill«lll«l!lll«MII!«lllll!llllll«l1llllll«llllllll«llll«l«Si
* Metalna maribor:
Izvolili svete ekonomskih enot
Tudi v tovarni Metalna v Priboru, so prejšnje obratne pr; avske svete, ki so imeli le svetovalno pravico, zamenjali n j. ekonomskih enot. Sedaj je rJC1Jetje razdeljeno na 15 eko-jJbiskih enot — 7 proizvodnih, ^Pomožne in 4 servisne. Izvolili ta, ^bi že 11 svetov v teh eno-si _ Komisije pripravljajo po-e, vhik o delitvi dohodka med j. domskimi enotami kakor tu-6, Pravilnik o upravljanju, sveti jj^pmskih enot pa bodo pri-pravilnik o delitvi oseb-, S|. dohodkov znotraj ekonom-je v n°te. Osrednji delavski svet t)Mže Prenesel na EE nekatere °''nosti in Predvidevajo, da razpolagale tudi z določe-tj, delom poslovnega in amor-“rijskega sklada. K. A.
POSTOJNA:
Je več sveti, temveč 2t)eri ekonomskih enot
Priprave za izdelavo pravil-tiegQv 0 delitvi dohodka, oseb-S|®a dohodka in poslovanja cuDIJ°mskih enot, gredo h kon-ilV^di v kovinskem podjetju Poteu ost°jna. v podjetju imajo (Ij®. en študijski krožek, kjer glj, J. delovnega kolektiva raz-° 0 proizvodnih in osta-ni;.?r?dlemih gospodarske orga-sistr136 v novem gospodarskem
V U'
Usta„ El V so že pred meseci iti	štiri ekonomske enote
ete skonomskih enot. Svetlost 50 Pozneje vzeli pristoj-tia „ odločanja ter jih prenesli Prer] °tne zbore proizvajalcev. Vjij... Meseci so že izdelali pra-ga Sg °. delitvi dohodka, vendar ^Pošt«3 izPopolnjujejo, ker ni 5kih 6Va3 delitve po ekonom-
^ 11 enotah.	M. A.
ŽELEZARNA JESENICE:
Začetek gradnje ^ove valjarne
%4red nekaj dnevi so na Bel-kopj.-bnljn pri Jesenicah začeli tovarrt Zmelje za novo veliko *Sraail° ~~ valjarno, ki jo bo rjkvjru a jeseniška železarna v ^fta. rekonstrukcijskega na-
Sta'I.ari''a valiarna težke proge dj ne ^ Več kot 50 let, zato tu-litn, n lore.io z zastarelimi stroj-*■ Proi apravami znatno poveča-* n0v.y°dnje valjanih izdelkom1. »Olju ,'d objektih na Belskem Po Drr,oa° Postavili novo valjč-0t>l08org0 B5o°ming. S tem bo J"otin .na večja proizvodnja l?nke ,.‘1n. cagljev za valjarno
l adni ccvi„e in Iahke ProBe. a0vale nove valjarne so nare-“Odjp,. Potrebe tudi v samem Wočev. > kajti v valjarni tanke S,) vedne *n na tahkih progah 0,*»enip„?, Večje potrebe po že Novo Polizdelkih.
311 bot]n Valiarno na Belšem po-kfadi]; P° Predvidenem načrtu . otim„ 0 Je ta 1065 in bo s ši-?sto n Železniško progo in , ratj r^ezana z' jeseniškimi h^avnist-01- -odi z obstoječimi Piku. nisklmi obrati na Javor-^	Edo Žagar
2AOo^iJ|LNO PODJETJE
kovaštvo,
, Kwde cvetličarno
v°Iektiv J1®!{aterim težavam je th£.ag°riu d^Una,lnega Podjetja h^Peih ipt051ese3 v Prvih šestih le d Pomembne uspeha j^,fa so prvič, odkar izpolnili pred-
videni polletni plan (22,5 milijona dinarjev), temveč so letos tudi znatno razširili svojo dejavnost. Povečali so vrtnarijo in razširili dejavnost še na kovaštvo; radi pa bi ustanovili tudi obrat za kolarstvo, vendar niso uspeli, ker so jim vzeli ustrezne prostore. Na Vinski cesti gradijo sedaj z lastnimi sredstvi še prostore za cvetličarno.
Največje težave imajo, ker njihovi prostori za ■ delo ne ustrezajo. Zato so se namenili zgraditi nove prostore na zemljišču med potokom Medijo in Pekarno v Dolenji vasi. Zemljišče so delno že odkupili, o investicijskem programu pa že precej časa razpravljajo. (k)
BREŽICE:
Premalo prizadevanja za izdelavo pravilnikov
Občinski sindikalni svet Brežice je pred kratkim sklical posvetovanje predsednikov sindikalnih podružnic ter direktorjev gospodarskih organizacij občine. Razpravljali so o izdelavi pravil in pravilnikov podjetij ter izpolnjevanju polletnega plana.
Ugotovili so, da so gospodarske organizacije še premalo naredile, da bi pravočasno in dobro izdelale pravilnike o delitvi dohodka in osebnega dohodka. Se posebej je opaziti preveč šablonske izdelave pravilnikov ter premalo poglabljanja, analiz in izračunov za izdelavo posameznih pokazateljev.
Razprava je pokazala, da nekatere gospodarske organizacije v občini še niso na jasnem, kakšni naj bi bili novi pravilniki o delitvi osebnega dohodka in kako bodo novi gospodarski predpisi vplivali na uresničevanje plana. Po dosedanji oceni so gospodarske organizacije v brežiški občini dosegle letni plan z 51,30/0. Ta rezultat je sicer zadovoljiv, toda v bodoče bodo morala brežiška podjetja posvetiti vse več pozornosti obratnim sredstvom, povečanju storilnosti ter kvalitete proizvodov. I. Z.
nem časa se je kranjskim trgo-pridružil še nov lokal trgovskega nnd ietia »Modna oblačila«
Zdravstveni centri
Prejšnji četrtek je bila I. seja strokovnega sveta Okrajnega zdravstvenega centra v Celju. Obravnavali so pravila okrajnega zdravstvenega centra, formirali strokovne komisije, in sicer za začetek dve stalni komisiji (za epidemiologijo in za borbo proti TBC).
Na seji Okrajnega zdravstvenega centra, ki je strokovni organ okrajnega sveta za zdravstvo, so govorili tudi o načrtih za bodoče delo.
Tako se bo celjski okraj uvrstil med prve, ki so se po predhodnih pripravah z vso resnostjo lotili uresničevanja zakona o zdravstvenem varstvu in organizaciji zdravstvene službe v LES.	E. E
© ŽAGA SUHOR:
Za 48 milijonov dinarjev »mrtvega« rezanega lesa
Žaga Suhor je obrat lesno predelovalnega podjetja Metlika. Žago so postavili takoj po vojni za obnovo porušenih domov. V zadnjih letih so jo precej povečali in zaposlili več novih delavcev, vendar nimajo modernih strojev in ne morejo kaj dosfi več povečati proizvodnje. Doslej je kolektiv te žage predvsem les preprodajal, izdelovali pa so v glavnem le polizdelke. Toda uvideli so, da tako ne gre, ker imajo trenutno na zalogi za 48 milijonov dinarjev rezanega lesa, ki ga pa ne morejo prodati. Zato ima LIP Metlika velike težave z obratnimi sredstvi.
Pred kratkim so v tem podjetju osnovali tri ekonomske enote: mizarstvo (Gradac), predelava in skladišče. Izvolili so tudi svete ekonomskih enot, ki pa še niso pričeli delati. Začeli so sestavljati pravilnik o delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka. V ta namen so izvolili tudi komisijo za sestavo pravilnikov.	D. J.
© ŠOŠTANJ:
Zdražitsv elektroni
Delavska sveta Šoštanjske in velenjske termoelektrarne sta na svojih sejah sklenila, da bosta iz ekonomskih razlogov priporočila združitev obeh elektrarn v eno podjetje. Podjetje bo imelo potem centralni delavski svet in dva obrata —
Naravni spomenik v Irči vasi pri Novem mestu
enega v Šoštanju in drugega, v Velenju. Do združitve bo prišlo že te dni, ker je o tem predlogu že razpravljal občinski ljudski odbor. Elektrarna v Velenju je že zelo stara in je proizvodnja električne energije mnogo dražja kot proizvodnja v moderni šoštanjski elektrarni. Velenjska elektrarna dobro služi za ogrevanje toplovoda preko posebnih naprav, ki so jih lani priključili elektrarni, da lahko izkorišča odvišno toploto parnih kotlov. Ta toplovod ogreva tuše in umivalnice na novem jašku rudnika lignita v Velenju, vse zgradbe v novem VeleAju, na ta toplovod pa bodo priključili tudi ggrevanje toplih gred vrtnarije, ki jo bodo odprli letos jeseni:
V. V.
•	METLIKA: '
Ne več odlašati s pravilniki
Na zadnji seji občinskega sindikalnega sveta v Metliki, ki so se je udeležili tudi računovodje gospodarskih organizacij, so govorili predvsem o težavah, na katere so naletele gospodarske organizacije pri sestavljanju pravilnikov o delitvi čistega dohodka in pravilnikov o delitvi osebnega dohodka. Ugotovili so, da se marsikatero podjetje še vedrto ni resno lotilo dela, ampak čakajo na polletne obračune,in na to, da bodo videli, kako bodo drugod uredili te zadeve. Pri sestavljanju pravilnikov sta najdalj Novoteksov obrat II v Metliki in Kmetijska zadruga.
Tudi vsa druga podjetja bi , morala sestaviti pravilnike do konca septembra. Vendar nekateri že sedaj napovedujejo, da to ne bo mogoče. To so predvsem obrtna podjetja, kjer pravijo, da imajo težave š kadrom.
D. J.
•	TRBOVLJE:
V prvem polletfu 532.000 ton premoga
Rudarji rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik so nakopali v prvih šestih mesecih letos 532.000 ton premoga, ali 8700 ton (1,7 %) več, kakor v istem razdobju lani. To proiz-vodnjo so dosegli po zaslugi novega obrata Dol pri Hrastniku, ker obrata Trbovlje in Hrastnik nista dala toliko premoga, kakor lani.
P 0 K - A O H E M C l i N li
Poskusna doba in odpoved
N.	F., Maribor: Dne 15. decembra 1960 sem sklenil delovno razmerje na poskušnjo. Dogovorili smo se za enomesečni poskusni rok. Na vrnitvi z dela sem se 11. januarja 1961 hudo poškodoval tako, da sem še danes v bolniškem staležu. Delovno razmerje na poskušnjo je podjetje razdrlo 14. jan. 1981. Ali je taka odpoved zakonita?
Odgovor: Po 136. členu zakona o delovnih razmerjih^ mora biti sporazum pismen, če je delovno razmerje sklenjeno na poskušnjo, sicer se smatra, da je sklenjeno za nedoločen cas. Dogovorjeni enomesečni poskusni rok je v nasprotju z zakonom, ker poskusni rok ne sme biti daljši kot trideset dni (ne en mesec), kot je to določeno v 135. členu ZDR. Zaradi tega je bil v Vašem primeru zadnji dan poskusnega roka 13. januar 1961. Delovno razmerje na poskušnjo lahko razdere vsaka stran, dokler teče poskusni rok, brez poprejšnje odpovedi, vendar mora to poprej sporočiti drugi strani. Iz Vašega pisma sklepam, da gre za razdor delovnega razmerja na poskušnjo in ne za odpoved delovnega razmerja sklenjenega za nedoločen čas. Ker Vam gospodarska organizacija v roku 30 dni ni naznanila, da razdira delovno razmerje na poskušnjo, se smatra, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas, čeprav poskusni rok po sklenjenem sporazumu še ni potekel. Tako delovno razmerje bi lahko prenehalo samo po pismeni odpovedi. Po 305. členu ZDR pa delavcu ni mogoče odpovedati, medtem ko jo bolan ali na bolezenskem dopustu. V tridesetdnevnem poskusnem roku Vaš bolezenski dopust ne bi bil ovira, da podjetje ne bi smelo razdreti delovnega razmerja.
» Nadomestila
T. S. OREŠJE: Zaradi operacije me je okrajna zdravstvena komisija spoznala za sposobnega, da delam s skrajšanim delovnim časom 4 ure. Te 4 ure, prebite na delu, dobim pla-
čane po postavki, ki jim gre po novem tarifnem pravilniku, ostale 4 pa celo manj, kot je bila moja postavka po starem tarifnem pravilniku. Zdi se mi, da bi se pri plačevanju nadomestila morala upoštevati zadnja tarifna postavka.
ODGOVOR: Nadomestilo plače po čl. 23. in 24. zakona o zdravstvenem zavarovanju znaša v Vašem primeru 90 Vo od tkz. osnove za nadomestilo. Osnova za nadomestilo pa se določa na podlagi povprečja plač s stalnimi dodatki plač za delo v rednem delovnem času, ki so bile izplačane v zadnjih treh mesecih pred tistim mesecem, v katerem je nastopila manjša delovna zmožnost. Zato znaša nadomestilo v Vašem primeru za čas, ko niste na delu, manj kot pa osebni dohodek v času štiriumega dnevnega dela.
Delo na dan tedenskega počitka
D. S. Murska Sobota:
Zaposlen sem v tovarni, ki obratuje tudi ob nedeljah. Zaradi tega moram delati tudi ob nedeljah, tedenski počitek pa dobim	ted-
nom. Le vsako peto nedeljo imam tedenski počitek na nedeljo. Ali je pravilno, da moram delati štiri nedelje zaporedoma?
Odgovor: Iz Vašega1 pisma ni razvidno, na kateri dan je določen tedenski počitek, sklepamo pa, da je dan tedenskega počitka na nedeljo. Dan tedenskega počitka je določen s pravili Vaše gospodarske organizacije oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih. Dan tedenskega počitka ureja 213. člen zakona o delovnih razmerjih (Ur. list FLRJ št. 17/60- Po tem določilu je treba dati tedenski počitek vsem delavcem gospodarske organizacije isti dan in to praviloma na nedeljo, če je mogoče. Isto določilo pa daje gospodarskim organizacijam pooblastilo, da s pravili oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih lahko določijo, da imajo delavci na vseh ali na posameznih delovnih mestih tedenski počitek drug dan v tednu, če posebna potreba gospodarske organizacije tako zahteva. Ce s pravili gospodarske organizacije oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih ni določen dan tedenskega počitka, je smatrati, da je na nedeljo.
Delo na dan tedenskega počitka (nedelja ali drug dan v tednu, ki je določen s pravili oziroma s pravilnikom o delovnih razmerjih), kot določa 214. člen ZDR, se sme ponoviti zaporedoma največ dvakrat na mesec, če nastanejo v delu gospodarske organizacije motnje zaradi višje sile, pa tudi večkrat. Delo na dan^ tedenskega počitka se lahko ukaže ob enakih pogojih, ob katerih je dovoljeno nadurno delo.
Nova turistična pridobitev na Jezerskem — majhno umetno jezero. Junaških kopalcev verjetno ne bo prav dosti, toda Turistično društvo pravi, da bodo privabljale turiste na jezero predvsem jadrnice, ki jih bodo v teh dneh spusiili
v vodo
Prejšnjo nedeljo so se v Črnomlju zbrali poštarji iz vse Slovenije. Po slavnostnem zborovanju so odprli novo poštno poslopje v Črnomlju
Brici bodo kmalu dobili težko pogrešano asfaltirano cesto do Kojskega in Dobro-vega. V teh dneh se namreč pripravljajo za polaganje bitumena. Vaščanom bo ta cesta prav gotovo pomenila nov vir dohodkov, ker bodo lahko prepeljali na trg več kot 2000 ton sadja, ki ga doslej niso mogl? prodati
Rakava rana Gorenjske — slabi mostovi! Kaže pa, da nc bo več dolgo tako. Kokrški most v Kranju bo kmalu gotov (slika zgoraj). V teh dneh pa so začeli popravljati tudi most na zavoju pred Škofjo Loko — kolikokrat je bil že zaprt zaradi popravil! (slika na sredi) — in most v Škofji Loki pred tovarno »šešir« (slika spodaj). Pravijo, da bodo oba mostova popravili v rekordnem času
Srečala sta se pred avtobusno postajo v Ljubljani. Prijatelja še iz gimnazijskih let, oba zagorela od sonca.
' »-Si letoval?-«
»V Fiesi. Dolgčas. Sonce, morje in konec.«
»Res? Na Bledu pa se skoraj nismo mogli pritoževati. Vsaj vsak drugi dan je bila kakšna prireditev, včasih boljša, včasih slabša, bila pa je le in dolgčas mi ni bilo nikoli.«
Med tistimi, ki se vračajo z dopusta, slišimo podobne pogovore lahko vsak dan. In skoraj bi lahko rekli, da so v večini tisti, ki bodo superlativom o lepem vremenu, o naravnih lepotah in podobno pritaknili še kratko pripombo: Samo malo dolgas je bilo. Premalo zabave, premalo razvedrila, premalo prireditev.
N-ič novega ni to. Že vrsto let se pritožujemo, kako v nekaterih letoviških krajih med sezono ne vidiš in ne slišiš nič -drugega kot vsak dan nekaj vedno istih me-Igdij v izvedbi priložnostnih mu-z&antov, večkrat slabih kot dobrih.
»Če bi imeli več čolnov in večkrat organizirali kak izlet, bi bil kar zadovoljen. Da bi pa posebno plačeval še za muziko, ne, to pa ne.«
Tako ali tako, tistega pravega sproščenega in polnega dopustniškega življenja pogrešajo vsi. In
Ali so res srečni samo ob kartah?
• V Fiesi: ni denarja — , ali iznajdljivosti?
Izbrali smo si nekaj krajev, da bi ugotovili, kako so ali niso uspeli popestriti z raznimi prireditvami vsakdanje življenje svojih gostov.
V Fiesi je okrog dvajset počitniških domov. Tu letujejo delavci in uslužbenci z vseh krajev Slovenije. Za razvedrilo imajo na razpolago televizijske aparate, nekaj gramofonskih plošč in dvakrat tedensko igra v počitniškem domu Litostroja manjši ansambel. Dovolj? Takole odgovarjajo:
Počitniški dom Tiskanine: Nimamo denarja za zabavni ansambel. Samo enkrat tedensko bi nas stal 8 do 9 tisoč dinarjev, da ne govorimo o morebitnih priložno-, stnih gostovanjih raznih drugih skupin. Morali bi uvesti vstopnino, naši gostje pa se kakršnihkoli dodatnih izdatkov branijo. So kar zadovoljni če malo zapojejo, malo popijejo, kdor pa hoče gre lahko še v Portorož«.
Ni denarja, je bil■ refren tudi po ostalih domovih. Pri gostih pa so mnenja deljena.
»Kartanje je naša najpogostejša zabava. Prav rad bi včasih od-šteh še nekaj desetakov za kako boljšo glasbo ali nastop«
Jeseničani v Monaco
Amatersko gledališče »Tone Čufar« z Jesenic, ki je nedvomno naše najbolj delavno amatersko gledališče, bo letos zastopalo jugoslovanske gledališke amaterje na II. mednarodnem festivalu amaterskih gledališč v Monacu.
Kolikor je to izredno priznanje za dolgoletno in plodno delo temu amaterskemu ansamblu, toliko pomeni zanje to tudi veliko obveznost. Uprizoritev priljubljene Držičeve komedije »Tripče de Utolče«, s katero bodo nastopili v mednarodni konkurenci 14. septembra v sloviti monaški gledališki hiši »Theatre d‘Alca-zar«, so začeli pod vodstvom režiserja Marijana Beline pripravljati že v začetku avgusta. Pred odhodom v Monaco bodo s predstavo tega dela otvorili na Jesenicah sedemnajsto gledališko se-
in da gosti še teh prireditev ne obiskujejo polnoštevilno. Zato pa je v Piranu toliko večje mrtvilo, saj tu razen dveh orkestrov, kina pa morda še knjižnice ne najde zabave željan gost prav ničesar. Ali se, ne bi našla tudi še kaka druga amaterska skupina, ki bi lahko gostovala če že ne v Portorožu, pa vsaj v Piranu, kjer prevladujejo domači gostje, pa tudi gosti počitniških domov v Fiesi že zaradi nižjih cen raje hodijo v Piran kot Portorož. Za 35.000 dinarjev, kolikor plačujejo za en nastop domači folklorni skupini, bi prav verjetno bila pripravljena gostovati še katera druga, morda nič > manj kvalitetna, v Piranu pa je tudi primeren, a neizkoriščen prostor za letno gledališče. Morda smo včasih prehitro zadovoljni in preveč gledamo samo na večja turistična središča in na okus tujcev, medtem ko se domači gost še vedno največkrat dolgočasi.
# Na Bledu dovolj zabave
Če se preselimo z morja v notranjost, je verjetno edini kraj, ki ima že nekaj let urejeno sezonsko kulturnozabavno življenje, Bled. Za svoje goste — okrog 1500 jih je vsak dan, več domačih kot tujih — imajo vsaj vsak drugi dan, včasih tudi vsak dan — razen plesov in kina — še vrsto drugih prireditev, od folklornih nastopov, raznih družabnih prireditev do športnih tekmovanj in volitev miss Bled. Vabijo tudi
skupine od drugod in so tako letos na primer odkrili še nepoznan, a kvaliteten zabavni ansambel, kvartet Magnifico iz Skoplja. Če bi še bolj na široko pogledali okoli sebe in če bi posamezne skupine od drugod pokazale večje zanimanje, bi prav gotovo lahko odkrili še več podobnih skupin iz Slovenije.
® V Dolenjskih Toplicah — idilični dolgča^
Za konec smo pogledali še v Dolenjske toplice. To je sicer zdravilišče, vendar pa si ljudje tudi pri zdravljenju verjetno želijo nekaj zabave in razvedrila. V tem pogledu pa Dolenjske toplice predstavljajo pravi idilično-ro-mantični in mirni dolgčas. Dvakrat tedensko zaigrajo domači fantje nekaj melodij in imajo še dvakrat tedensko kino in precej bogato knjižnico — to je vse. Če upoštevamo še, da pride v toplice vsak dan, zlasti pa ob nedeljah, veliko število enodnevnih gostov, največ z avtomobili iz bližnjega Novega mesta, bi lahko prav gotovo s priložnostnimi prireditvami marsikaj pridobile in privabile še več ljudi, stalnim gostom pa bi tritedensko zdravljenje ostalo nedvomno v prijetnem spominu. Če že zdravilišče nima interesa, da bi poživilo to mrtvilo, pa bi lahko domače prosvetno društvo prevzelo nekaj dela. Ali se ne bi dalo organizirati nekaj podobnega, kot so letos storili v Dobrni, ko so s pomočjo celjske Svobode pripravili enotedenske amaterske igre z nastopi raznih amaterskih skupin? Možnosti je seveda še več, omajati pa je treba predvsem — tako v Dolenjskih toplicah kot po drugih manjših letoviških krajih — prepričanje, da so sonce, voda in zrak edini rekviziti, s katerimi se morajo gostje hočeš nočeš zadovoljiti.
V. S.
»Ob 3.10 za Tumo«
Junak z Divjega zahoda je vedno junak pravice. V končnem spopadu z zlom tvega za pravico tudi svoje življenje. Zakaj to dela. nam pove sam: storil bo, kar storiti mora. (Dobesedno tako govori Cooper v »Točno opoldne« ali Van Heflin v »Ob 3.10 za Yumo«.) Pravzaprav brani čistost svoje lastne podobe: svojo čast. Njegova čast pa je v tem, da je v odločilnem spopadu na strani pravice in da ta stran zmaga prav zaradi njegove spretnosti, vzdržljivosti, preudarnega miru, s katerim čaka pravi trenutek za usodni spopad, njegovih nezmotljivih revolverjev. Da bi mogel pokazati svojo podobo, mora živeti v svetu, kjer ljudje nosijo revolverje vedno in povsod: o svetu nasilja. V svojevrstnem pogledu na nasilje je tudi eden izmed vzrokov za veliko priljubljenost mesterna pri sodobnem filmskem občinstvu povsod po svetu. Naše stoletje odklanja nasilje, vendar je o tej odklonitvi tudi dobršna mera hinavstva; junak z Divjega zahoda, nam ta problem osvetli na svoj način: nasilje uporabi v pravem trenutku in »po pravilih«, sicer je vse brez vrednosti. V mesternu je pravzaprav malo krutosti in tudi sentimentalnosti je zelo malo; gledalec ne opazi trpljenja premaganih, kajti v ospredju je junak in njegovo ravnanje-Ne gre torej za grozodejstvo, ampak za zaokroženo podobo sveta, v katerem zmaguje dobro nad zlom in mož nad šlevo-To pa je svet, ki ga poznamo že dolgo: od prvih bajk, mimo junaških pesmi, pravljic in ljudskih povesti do mesterna — povsod en in isti svet. V tem, da je rvestern sodobno nadaljevanje tradicije junaških pesmi, pravljic, bajk in ljudskih (»večerniških«) povesti, je njegova velika privlačna rpoč, ki so ji podlegli najširši sloji filmskega občinstva.
»Ob 3.10 za Tumo« (kakšen prevod!) je med najboljšimi filmi z Divjega zahoa. Hkrati s »Točno opoldne«, »Shanei-»Revolveraš« in vrsto Fordovih roesternov ga smemo posta- i, viti ob najboljše predstavnike neštetih literarnih prednikov j
mesterna.	-šn j
:
llllllllll!l!lllllll!l!llll!lll!l!!llllllllllll!llll!llll!lll!!!llllll||||!ll||||||||||||||||||||||||||||||||!!llllllllllllHHIIIIllli!lllllllll!lllll!l!IIIII!^^
Ne kot odgovor
: - / ■
zono.
močno dvomimo, če bodo vedno zadovoljni samo, če bodo malo zapeli in popili. Morda bi se s skromnejšimi sredstvi, pa z večjo prizadevnostjo in iznajdljivostjo, je tudi dalo dodati morju in soncu vsaj včasih še kako drugo zanimivost. Morda bi z združenimi finančnimi sredstvi blizu paviljona z jestvinami in pijačami lahko zgradili večjo plesno ploščad, na njej pa bi lahko improvizirali tudi odprto sceno za marsikakšen kulturni program, ki bi lahko bil -za vse goste Fiese.
@ Zabava za tujce in tiste, ki imajo debele žepe
Drugačen kot v Fiesi je seveda položaj v Portorožu. Turistično društvo je pripravilo po njihovem mnenju zadovoljiv program. Ker je večina gostov tujcev, je glavna točka folklora, za katero je največ zanimanja. Tako so že imeli 5 nastopov domače folklorne skupine, v okviru folklornega festivala so nastopili tudi drugi jugoslovanski ansambli in folklorni ansambel iz ZAR (vstopnica od "500—1000 dinarjev), v okviru Primorskih prireditev pa še sovjetski ansambel Estrada. Razen tega je največja atrakcija še vedno tekma osličkov, edina prireditev brez izgube pa je bil nastop Svengalija. Stroške za prireditve krije turistično društvo razen z vstopnino iz fonda turističnih taks, posamezne prireditve pa jih stanejo od 35.000 dinarjev za nastop domače folklorne skupine do 90.000 ža nastop kombinirane folklorne skupine iz RTV Beograda in Sarajeva, ki nastopa vsak mesec enkrat ter okrog 1 milijon dinarjev za višek sezone, portoroško noč. Če prištejemo še večer opernih arij in volitve Portoroške vile, ter seveda kino je v glavnem program tudi izčrpan. Samostojen program pa ima še tako imenovano mondeno zabavišče »Jadran«, kjer vsak večer vodi razne družabne in plesne prireditve (od nastopa gostov do tekmovanja s stoli (!) mojster Jenko.
% V Piranu za domače goste mrtvilo
V Portorožu je torej vse v znamenju folklore in plesa. In pravijo, da je vsega tudi dovolj
Ljnbljanskega
festivala
AKTI A l \ 0 it AZMISLJ A\ JE
V 69. številki zagrebškega »Telegram,a« je Djordje Saula razložil svoje poglede na zadnji Ljubljanski festival. Njegove »Perspektive reorganizirano g Ljubljanskog festivala« so iz rahle poletne omotice zbudile oso vrsto pomislekov in dvomov, rojenih ob letošnjih predstavah v Križankah.
Zato tele vrstice.
Kot pri skoraj oseh, ki so že pisali o letošnji reviji jugoslovanske opere, je tudi v Saulovem članku osrednje razmišljanje, kakšen naj bi bil — v bodoče — Ljubljanski festival. Vsakomur je jasno, da ne bo mogel vzdržati pri pregledih sodobne domače operne tvornosti. Prvič — ker je je premalo. Drugič — ker mnogokrat ni dovolj kvalitetna (že samo poglavje o libretih nam pove dovolj!) Tretjič — ker gledališča marsikdaj ne upajo tvegati. Ker je finančno krstna uprizoritev sodobne opere nekajkrat dražja kot krstna prireditev sodobne drame. Težko torej zamerimo gledališkemu vodstvu, če močno premisli, preden se je loti. Razmere med našim občinstvom so danes pač take in take. Tudi »denarne razmere« naših gledališč niso posebno rožnate. In kdo bo nadomestil izgube ob praznih dvoranah?!
Ze res, Opere niso pridobitna podjetja — in prav je, da niso — ampak gospodariti morajo kljub temu. Skušajo pač splavati med Scilo in Karibdo, kakor vedo in znajo. So naše kulturne ustanove in morajo potemtakem gojiti tudi — pa na moč pozorno! — naša operna dela. Menda ni treba poudarjati, da predvsem sodobna. Ker: živimo o današnjih dneh. In želimo si jih vsaj košček, teh naših dni, tudi na odru. Ampak operna vodstva pravijo, da takih del ni. Pravijo tudi, da jih publika ne mara. (Včasih oso stvar zasukajo: najprej povedo, da jih publika ne mara in šele potem, da jih sploh ni. Kaj bi!) Ce pa so že, nove opere, imajo slabe librete. (Radi verjamemo, vsaj po tem, kar smo letos slišali v Ljubljani.) In če nimajo Slabih libretov, je glasba tako-tako. In se pripeti tudi, da je vsa stvar tako-tako, glasba in libreto. — Potem je seveda težko odločiti! Po navadi se zadeva izteče v prid domači operi, ki so jo preizkusili že drugje. (Če le mogoče ...) v korist taki z na moč dopadljivo in nežno muziko. Ker publika je dandanes pač taka in taka.
Tako se vrtimo v začaranem krogu. Opere ne morejo ali pa nočejo tvegati, skladatelji ne morejo ali pa ne znajo pisati dobro za oder in poslušalci ne moremo ali nočemo priti do tistega koščka sodobnosti, ki si ga (ali pa si ga ne?) želimo... Paralela Sterijino pozorje — Ljubljanski festival ostane potemtakem samo fiktivna: finančni in skoraj vsi drugi pogoji so zaenkrat še vedno »nemili« (ali vsaj premalo »mili«)-
Torej se bo moral nas festival odločiti za revijo sodobne opere sploh, če si hoče obdržati začrtane repertoarne smernice. Ponovimo še mi, da so te smernice dobro izbrane in zanimive. Samo — nemara so bile izbrane nekoliko — pozno. Bienalsko ‘zaporedje operne revije v Ljubljani se bo nehote natančno ujemalo z zagrebškim Bienalom sodobne glasbe. Ze letos je ta naš odlični festival privabil v Zagreb ne le skoraj vso jugoslovansko glasbeno javnost, temveč tudi ljubljansko in sarajevsko Opero, ki sta mogli nastopiti s sodobnimi deli. Upravičeno lahko pričakujemo, da jih
:n ne samo Slovenija, temveč vsa drž^toP' ugledu, ki ga nujno potrebuje, če na) *
Vsaka proizvodna hiša, ki hoče na puljski festival-čati 1.000.000 dinarjev za posamezni predvajani film v konku^ po' Nekako vstopnino. Česa takega od naših gledališč seveda n vji0st remo zahtevati, niti v precej manjši meri ne. (Bilo bi naTjc3N°' smešno!) Toda nekaj bi bilo treba storiti. — Letos se je da revija sama ni dovolj močan magnet za vsa naša ? ji)' gledališča: lansko tekmovanje baletnih ansamblov JgflT. gnadami) je bilo! — Že ta — čeprav droben — zaključek, zgovoren, terja pa seveda precej finančnih sredstev in nic n u P moralno podporo. Obojega od vseh. ki jim je stvar pr’ s , ki jih zadeva.	fesi’1’3
Nekaj je treba storiti. Nemara bi si lahko 'Ljubljanski D,\C in Zagrebški Bienale razdelila vlogi?	K-
bo čez dve leti povabil še več, naših oper, da pa bodo že ^ .4(0' dališča sama računala z njim ter skušala pripraviti kako nov’ ,,
■	-	s D'
Poizkusimo tedaj s primerjavo! Zagrebški Bienale je Ljubljanski festival ju li j a. Prvi si je že osvojil priznani^ nas in (kar je za njegov ugled, za festivalsko vzdušje pa se-pi marsikaj mnogo pomembnejše) v tujini, drugi se šele bori za ^0 jugoslovanskega opernega centra. Zagrebu je sodobna opera del celotnega festivalskega programa (in je potemtakem za ovu ^ valce mnogo bolj zanimiv: komur ni za opero, ki je trenutne ti sporedu, lahko odide na koncert ali na predavanje!), LjuvJ fr začetek in konec njenega repertoarja, njen edini namen. Zso p) ški Bienale zaključuje koncertno sezono, Ljubljanski fcsdva. Mji zahteva zbranost in pozornost občinstva sredi počitniškega 1 (odštejmo vreme, ki je ali pa ni naklonjeno prirediteljem)- jglc Žf po vsem tem je težko verjeti, da bo naše mesto Pf'r^ festivalsko središče jugoslovanskega opernega življenja —• si tega zelo želimo in čeprav je zamisel resnično vabljiva- si nam bo pred nosom pobral vso tisto publiko iz države, ki ",.^1 kljub dopustniškemu razpoloženju in našim omejenim hote’- ^ ' kapacitetam zanimala za stvar in jo podprla. (Zakaj hoditi v letu dvakrat na podoben festival s podobnimi — če ne celo 1 — sporedi?! Saj to nekaj stane. Precej pravzaprav!)	~ in^'
Na inozemce pa tako in tako še dolgo ne smemo rSf \'0j' Na tiste namreč, ki bi prišli posebej na Ljubljanski festival- . ^ prej zato, ker jim sodobna opera, ki jo bomo vsaj še nfj jf srečevali v Križankah, večidel ni več neznanka. (V misli'1 seveda evropsko festivalsko občinstvo.) Tudi zato, ker je na» '.p$h val mnogo premalo atraktiven, mnogo premalo ha zunaj fe.s da bi lahko privabil tujce. — Minilo pa bo seveda še preče! (,l preden se bodo pričeli zanimati za samo jugoslovansko oper se bodo sploh pričeli.	nvoF’-
Ostaneta nam tedaj velik dvom in nič manjša želja- h’ da bo Ljubljanski festival dosegel postavljeni cilj, in želja’, mu vendarle uspelo. Zakaj namen je vsekakor dober! /Vefcal jV zdramiti domačo operno tvornost iz njene letargije. (2e ^o-l tistega koščka sodobnosti, ki. ga tako dolgo zaman pričakal Da pa pride do tega, bo morala pomagati Ljubljanskemu^ 'f*ng, ne samo Ljubljana Tako bi pridobil na svojo veliko nalogo,
T
S
% i
V
z
J A -	§ ' ¥
- O
B

JŽiZ.
Obubožana kraljica
.V trboveljskem »Rudarju« ‘majo mladega, nadarjenega nogometaša. Njegovo ime niti n‘ važno in končno tudi ni °L&irio, da igra v »Rudarju«, kajti prav tako bi lahko ‘gral v katerem koli klubu D Ljubljani, Celju, Mariboru a“ Kranju. Toda fant n j sa-nno spreten krotilec okroglega usnja, marveč tudi dober *tlet. Pravzaprav niti ni atlet, l*hko bi pa bil. Strokovnjaki, ki *e spoznajo na te reči, pravijo, da je fant uren kot rjisk, rojen sprinter. Menda vrez specialnih priprav preteče 100 m v 11,2 sekunde.
*Ce bi imel tega nogometaša le dve leti v rokah,« je vejal znani atletski trener, *vi naredil iz njega državnega reprezentanta, ki bi tekel 10,? in še bolje. To bi bil n°vi Gluk ali Lorger.«
Imenitno, sijajno, boste re-,‘i. Fant se bo seveda odlo-Ci' za atletiko? p Pa se ne bo! Zakaj pa ne? YeProsto zato, ker je tudi o jrbovljah atletika le »kra-Pea športa« — seveda ob-‘vpžana kraljica. Atleti star-lal,° za čast in slavo, za ko-l*ine in diplome. Nogometaši P* dobijo za vsako zmago na °ko 5 »jurjev« ...
, Pes je, tema je stara, toda °jj ko jo bomo pustili starti, bolj nas bo bolela gla-*■ Zakaj lahko povprečen nogometaš za svoj gol ali .^go dobi nagrado, dober Llet ali plavalec (v istem er*ju imajo v teh panogah
*	° republiške prvake) pa
*	svoj rekord ne dobi niče-
■	, Kdo ve na to odgovo-
Kriteriji in kriteriji
pJ^vlteriji so lepa stvar in f ao je, da športne reprezen-sestavljamo po nekih. Jvcenih kriterijih, ne pa je j P° lepih očeh. Hudo pa j ’ ce se ti kriteriji obračajo bi) P°?tane letos tisto, kar je še lani kriterij za uvr-enuD v reprezentanco — na-kriterij za to, da ostali podobnega so skuha-kolesarji.
»P ^v.gvvalec lanske dirke rn° Jugoslaviji« se lani ni p gel udeležiti svetovnega je »!)sl°a samo zato — ker k‘l zmagovalec! i-0| 1 s‘ zdaj naš najboljši rejn^I’* so mu rekli, »ne mo-da se zunaj bla-z« asf* Ju je kolesarska zve-Jugošlavije poslala na
*e Ji0n.0 Prvenstvo dva slab-\aas,lrana kolesarja, gosi- letošnji dirki »Po Ju-hi L, ll‘\ lanski zmagovalec tokrat Dev zmagovalec, pa ga stili D Zaradi tega niso uvr-t°onn rePrezentanco za svete haJ>roenstDo! Medtem se tbf) ,,eč kriterij obrnil za sorrtn	‘n gredo lahko
Kasne!b°liH <n>'
fPrernpJt so slcleP nekoliko K	in-fantu sporoči-
sJedstn lT,}ai0 zagotovljena člhhskn L.cer samo za tri-. 2Seeno e.P°’ da pa se naj '-daj ; Pripravlja tudi on. v hi, ~ do odhoda še teden Pri čemf-nt *e Dedno ne ve.
fes! 7^'" so lepa stvar, te 'Pepjaš l fe Pn obračaš in
>% £°tr sra^°' p”«”” Urija	kriteriji, ampak lo-
toli PrimPPa menda ni naj-^lianlrno sredstvo rta se-Ptt je? 1 reprezentanc. Ali
RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO V LJUBLJANI TOV. MIKUŽEM
REKREACIJA - KDAJ, KJE IN KAKO?
iinini


O ŠPORTNI REKREACIJI GOVORE, DANES. V TOVARNAH, O NJEJ DELAJO NAČRTE DRUŽBENE ORGANIZACIJE. SEVEDA PA JE POSTALA REKREACIJA TUDI DEJSTVO, S KATERIM MORAJO RAČUNATI VSE TELESNOVZGOJNE ORGANIZACIJE. O TEM Ali JE REKREACIJA POTREBNA ALI NE - JE DANES VSEKAKOR ODVEČ RAZPRAVLJATI. POSTALA JE EDEN IZMED ELEMENTOV MODERNEGA ŽIVLJENJA.
DA BI IZVEDELI, KAJ SMO NA TEM PODROČJU V LJUBLJANSKEM OKRAJU ŽE STORILI IN KAJ NAM PRINAŠA BLIŽNJA PRIHODNOST, SMO POVABILI NA RAZGOVOR PREDSEDNIKA OKRAJNE ZVEZE ZA TELESNO KULTURO TOV. MIKUŽA. TA ORGANIZACIJA JE V RELATIVNO KRATKEM ČASU POKAZALA VELIKO VNEMO PRI SVOJEM DELU PRAV NA VSEH PODROČJIH. NAŠ POGOVOR JE POTEKAL PRIBLIŽNO TAKOLE:
KAKO OCENJUJETE TEKMOVANJA, KI JIH PRIREJAJO GOSPODARSKE ORGANIZACIJE?
Vsekakor drži, da so se v zadnjem času, tekmovanja raznih delovnih kolektivov razmahnila in jih ne kaže ustavljati. Le-ta pa imajo svoje dobre in slabe lastnosti. Za moje poglede je namreč mnogo premalo, da se nek kolektiv s svojimi tekmovalci udeleži športne prireditve — n. pr. metalurških iger ali podobnega tekmovanja, sicer pa nič ne stori na področju telesne kulture. Tudi sicer je mnogo bolj pametno in bolj koristno organizirati telesno vzgojo po društvih na načelu teritorialno-sti. Nesmiselno je — vsaj po mojem mnenju — deliti telesno kulturo na delavsko, študentsko, dijaško, kmečko ali kdo ve kakšno še.
KAJ JE TOREJ OSNOVA REKREACIJE?
V najrazličnejših deželah sveta so že ugotovili, da prava rekreacija, taka, ki vsebuje čim-več elementov razvedrila, ki zajema čim širši krog ljudi in ne samo tiste, ki so fizično sposobni za razne športne dosežke, zelo ugodno vpliva na sam potek proizvodnje, še posebno na produktivnost dela. Torej je kot na dlani, da je rekreacija potrebna, da jo je treba čimbolj podpirati, da je treba zaintere-
sirati gospodarske organizacije
—	in predvsem — zagotoviti kadre, ki bodo to rekreacijo
■ prikazali prijetno — kakršna tudi v resnici je, ki jo bodo znali organizirati v posameznih delovnih kolektivih.
STROKOVNI KADRI SO
NAM TOREJ POTREBNI
TUDINA TEM PODROČJU?
In še kako! Morda se vse premalo zavedamo, da nimamo dovolj ljudi, ki bi znali voditi telesno kulturo, ki bi znali organizirati rekreacijo v delovnih kolektivih. Kakšnega človeka potrebujemo? V nekaterih gospodarskih organizacijah so že odprli delovna mesta za inštruktorje ali celo trenerje, vendar so taki pojavi za sedaj še precej redki. Na tem mestu po mojem ne potrebujemo visokokvalificiranega športnega strokovnjaka, ki bi znal uravnavati slog pri posameznih atletskih ali plavalnih disciplinah, ki bi znal prirediti trening za tekmovalce, ki bi znal graditi tehniko in taktiko igre pri posameznih športnih igrah. Ne! Potrebujemo človeka, ki bo znal organizirati telesho vzgojo — ki jo bo znal popestriti tako, da bo vsem všeč, da bo v veselje vsem članom kolektiva. Torej — dober organizator in dober psiholog. In seveda tudi strokovnjak na svojem —
—	športnem področju. Iz vsega
Športna rekreacija eden izmed elementov modernega življenja. Novi prijemi Okrajne zveze za telesno kulturo v Ljubljani. Vedno večje razumevanje go-gospodarskih organizacij za potrebe po rekreaciji
tega lahko vidimo, da naloga takega človeka ni lahka.
ALI BI VEDELI KAJ POVEDATI O PROSTORIH ZA REKREACIJO?
Vemo, da so mnoga podjetja zgradila lastne športne objekte, vndar s tem nismo rešili problema in nismo utešili vseh želja. Res je, da je igrišče za odbojko, košarko ali rokomet v kaki tovarni zelo koristno. Tam delavci lahko prebijejo svoj čas počitka, lahko pridejo tja v prostem času. Nekaj slabega pa je vendar pri tem. Ta igrišča so objekti zaprtega tipa — namenjeni so le članom nekega določenega delovnega kolektiva. Mislim, da je gradnja rekreacijskega centra za posamezna področja vse nekaj drugega. V
Ljubljani se v zadnjem času precej govori o gradnji takega centra na Posavju. Ideja je odlična in bo lahko rodila lepe rezultate. Zamisel je taka, da bi zgradili, lep. bazen za kopanje in tja napeljali toplo vodo iz tovarne »Belinka«, v okolici..pa bi postavili večje število igrišč za košarko, odbojko in nogomet. Seveda bi zgradili tudi atletske naprave, postavili telovadno orodje, večje število prostorov za balinanje in kegljanje. Obisk takega rekreacijskega centra bi bil združen, s prijetnim izletom — primerno posebej za kolesarje, nudil pa bi dovolj pestrega... udejstvovanja v najrazličnejših športnih panogah — kakor komu najbolje ustreza. Gradnja in ureditev rekreacijskega centra
1

športne igre v Novem mestu
Na pobudo delegatov občnega zbora občinskega sindikalnega sveta in po sklepu plenuma je za mesec september razpisal občinski sindikalni svet delavske športne igre. Iz prispelih prijav je razvidno, da je v sindikalnih podružnicah ogromno zanimanje. Saj lahko ugotovimo. da vlada v nekaterih panogah res prava množičnost (šah — ŽO ekip, balinanje — 18 ekip, kegljanje — 28 ekip, streljanje — 41 ekip itd.).
Sindikalne podružnice se zavedajo pomena teh iger, zato se že dalj časa pripravljajo.
Da bi bile delavsko športne igre čim bolj množične, je sindikalni svet razpisal prehodni pokal za tisto sindikalno podružnico, ki bo dosegla najboljše uspehe in čimvečjo udeležbo na število zaposlenih. SZ
šahovski turnir v Tržiču
Za občinski praznik občine. Tržič so šahisti pripravili večji propagandni turnir štiričlanskih sindikalnih šahovskih ekip. Prvo mesto na turnirju je zasedla ekipa sindikalne podružnice Občinskega ljudskega odbora, druga je ekipa Gradbenega podjetja, itd.
seveda ni majhna stvar. Nujno bo potrebno tesno sodelovanje gospodarskih, telesnovzgojnih, družbenih in turističnih organizacij. Jasno je namreč, da je treba tak rekreacijski center opremiti tudi z ustrezajočimi gostinskimi objekti.
ALI SO POTREBNI KAKI ORGANIZACIJSKI UKREPI PRI ŠIRJENJU REKREACIJE?
Pri Okrajni zvezi za telesno kulturo ljubljanskega okraja smo pred nedavnim ustanovili poseben odbor za rekreacijo. Le tam ima svoje področje dela, mislim pa, da bi bilo prav, če bi podobne odbore čimprej ustanovili tudi pri Občinskih zvezah za telesno kulturo. To še posebej velja za industrijske kraje kot Jesenice, Domžale, Trbovlje in drugod. Ti odbori bi se morali čim tesneje povezati s sindikati in turističnimi organizacijami, kajti mislim, da so vsi ti skupaj dolžni skrbeti za čim hitrejši in čim pestrejši razvoj rekreacije.
STE OPAZILI PRI GOSPODARSKIH ORGANIZACIJAH RAZUMEVANJE ZA REKREACIJO?
Za sedaj lahko trdimo, da so skoraj vsa podjetja pokazala naklonjenost željam po rekreaciji. Omenil sem že, da so ponekod še nastavili strokovnjake, vemo pa tudi, da marljivih organizatorjev na tem področju v naših tovarnah ne manjka. Želim pa še enkrat poudariti, da je ena sama športna prireditev — pa čeprav gre za velika športne igre delavcev v določeni stroki (n. pr. papirniške, železarske, lesne ali elektro industrije), mnogo premalo. Rekreacija mora biti stalna, vabljiva in tako tudi izredno koristna.
IN KAKŠEN JE NAČRT OKRAJNE ZVEZE NA TEM PODROČJU?
Omenil sem že odbor za rekreacijo pri naši zvezi. Ta prav sedaj izdeluje načrt razvoja rekreacije in pripravlja posvetom vanje s sindikalnimi ter turističnimi organizacijami. Še posebej . pa naj omenim tečaj za inštruktorje rekreacije, ki ga bo Okrajna zveza za telesno kulturo priredila že v kratkem v Kranjski gori. Tečaj bodo vodili naši najboljši strokovnjaki in obveščeni smo, da za ta načrt vlada že sedaj veliko zanimanje. Skušali bomo namreč posredovati vse tisto, kar je potrebno organizatorju za razvoj telesne kulture — rekreacije v posameznem podjetju ali kraju. Prepričani smo, da bo ta tečaj rodil lepe rezultate.

Obenem je bilo tudi prvenstvo Tržiča za posameznike. Med 24 tekmovalci je zasedel prvo mesto prof. Edo Roblek, drugi je bil Štefan Brezavšček, itd.
V TfbovljaJi se pripravljajo na športne igre gradbincev
Člani delovnega kolektiva splošnega gradbenega podjetja »Zasavje« v Trbovljah se pripravljajo na letošnje športne igre gradbincev Slovenije, ki jih bo organiziralo SGP »Slovenija ceste« v LjubljSni. Trboveljčani se bodo udeležili tega tekmovanja z moštvi v nogometu, kegljanju in šahu.	(k)
Še enkrat: MIRO CERAR
Pravzaprav je vse že nekoliko odmaknjeno. Na odru evropskih zmagovalcev je spet stal naš športnik, zasluženo po svojem znanju, zasluženo po svojih športno-moralnih kvalitetah. Vsa naša javnost je spontano ocenila veliki dogodek in sprejela odličnega telovadca s priznanjem, ki si ga je zaslužil. Toda tudi to je ze mimo. Le ime Mira Cerarja bo ostalo zapisano s svetlimi črkami na seznamu evropskega vrha.
Mnogo dobrih športnikov smo pošiljali na težke mednarodne preizkušnje, a le malo se jih je vračalo z najvišjim? naslovi. Vendar bi tudi med tistimi. ki so uspeli, le stežka našli zmagovalca, čigar uspeh bi se mogel meriti z uspehoriV Cerarja. Gotovo ni pretirana trditev, da pomeni ta uspeh najvišji dosežek med vsemi športniki, ki so po osvoboditvi zastopali novo Jugoslavijo na mednarodnih arenah.
Vsi znamo na or. ceniti de-setobojce v atletiki. Tod mora atlet pokazati najobsežnejše
znanje, zmogljivost in vzdržljivost. Zaradi mnogih disciplin, v katerih se uri, mu cesto zmanjkuje časa in moči. In vendar, taki možje volje in odpovedi so, in športniki, ki^ se trudijo v eni ali dveh športnih zvrsteh, se jim globoko klanjajo. Nekaj podobnega so telovadci na orodju. Izuriti se morajo na štirih glavnih orodjih, pa še v telovadnem preskoku in v talni telovadbi. Ce hočejo uspeti, se morajo odpovedati prav vsemu in uriti, uriti.
Ne samo, da je danes telovadba izredno dinamična in da so posamezne prvme ter vezave zelo težke, marveč je često tudi tvegana toliko bolj, kolikor težje in bolj zapletene storitve mora telovadec obvladati. Tako vrhunski telovadec pri vsakem količkaj resnem delu ne more mimo tako imenovanih psihičnih obremenitev, ki jih mnogi
drugi športniki, razen pred nastopom, skoroda ne poznajo. Pri tem Jtre za obvladanje mnogih od sile tveganih prvin, ki jih je treba ponavljati še in še
in zmerom znova premagovati nevarnostj dokler ne pride do popolne avtomatizirane izvedbe. Razen tega pomenijo tekoče iz. vedbe posameznih vezav posebno poglavje, kar spet terja veliko vztrajnega urjenja. Vse to seveda močno obremenjuje zlasti nekatere sklepe, ki jih zlepa ni mogoče zadosti utrditi. Tako se torej pri treniranju telovadca združujejo dvojni napori, ki jim more biti kos le vsestransko prekaljen športnik.
Cerarjev uspeh v celoti potrjuje tudi ugotovitev, da njegov dosežek ni slučajen, marveč plod resnega dela ter stalnega pomikanja navzgor. Saj je znano, da je kot docela neznan telovadec postopoma. toda vztrajno osvajal vrh, ki ga je nazadnje dosegel.
Upajmo, da tokrat na naj-višjem odru ni spregovoril poslednjič in da nas bo še presenetil z uspehi, ki jih tudi zasluži.
Na mladih je vrsta
Juška Podlesnik je že v začetku letošnje sezone pokazala, da fe je na tekmovanja odlično pripravila. Njeni prvi starti
so bili odlični, vedno je zmagovala, kmalu pa je pomenil vsak njen start na tekmovanju tudi slovenski rekord. To je veljalo predvsem za dve njeni najbolj priljubljeni disciplini — 400 m prosto in 100 m hrbtno. Kmalu pa se je Juška Podles-nikova odločila startati tudi za naslove na krajših progah. Pričeli so padati rekordi na progi 200 m prosto, na republiškem prvenstvu v Trbovljah pa je dosegla svojevrsten rekord ...
Juška Podlesnik Je zmagala v vseh disciplinah', kjer je nastopila! In povsod je izboljšala tudi republiške rekorde! Tako je postala štirikratna republiška prvakinja in tudi štirikratna slovenska rekorderka. Mimo vseh ostalih prog, ki smo jih že omenili, je namreč naskočila tudi progo 100 m prosto in uspela. Njena vztrajnost je rodila tudi na tej progi nov slovenski rekord.
Juška Podlesnik sodi v mlajšo generacijo slovenskih plavalk, saj ji je komaj sedemnajst let. S plavanjem se ukvarja že dolga leta, saj je bila že kot pionirka večkratna državna prvakinja, sedaj pa, kot vidimo, pridno sega tudi po lovo-
rikah v članski konkurenci. Juška Podlesnik se je s svojimi rezultati že precej približala jugoslovanskemu vrhu in z zanimanjem lahko pričakujemo njen start na državnem prvenstvu.
SRAM ME JE BILO ODITI
Med zadnjimi, ki so šli skozi naše taborišče, je bila skupina borcev I. dalmatinske. Za hip so se ustavili. Ko so nas videli izmučene, mokre in lačne, je vzel neki borec dve, tri pesti trave iz torbe. Edina naša hrana na Sutjeski. In: to travo je bilo zadnji čas na tem območju tež-
7j Lovro Reic: Ešalon smrti
ko najti. Kjerkoli so hodili par-tizaiii, so jo nabirali. Se korenin ni bilo več. Razdelili smo uvelo, sparjeno travo in jo pojedli.
Boj se je bližal. Rafale je bilo Slišati vedno bliže. Letala so krožila nad nami. Se trenutek in vdrl bo sovražnik. Nemi, okameneli obrazi bolnikov, so izdajali slutnjo nemočnih. Korak za korakom se je približevala ognjena smrt.
Hudo ranjeni proleter, tisti e krvavimi ovoji na glavi, si je potegnil kapo na oči in škilil s pogledom okrog, s pogledom, ki vse razume in ki ga ni strah. Gledal je, kot da bi izbiral močnejše ljudi: včasih ozdravljenega tifusarja, včasih lažjega ranjenca. Potem je vstal in odprl lesen kovček. Bil je poln bomb.
— Tovariši, tole bomo potrebovali ...
Tako kot smo na dolgih pohodih v hipu -obkolili- kotel s hrano, tako smo se zdaj zbrali okrog bomb. Vši, ki smo mogli hoditi. Prišli so tudi borci I. dalmatinske. Ti so bili najodloč-nejši:
— Kaj boste vi z bombami? Kam jih boste vrgli? Dajte jih v prave roke! — Skozi ta vrvež bolnih in ranjenih, ki so jim delili -ognjene hruške,- je bilo slišati zapovedujoč glas nekega proleter ja:
— Potrebovali jih bomo, vendar vzemite jih tudi vi, tudi vam bodo potrebne. — Dostojanstveno je presodil položaj v imenu vseh nemočnih in zdravih tovarišev. Zdravim je dal po dve bombi, nam ostalim po eno.
Samozavest in odločnost ranjenega borca, njegova vera v sebe in v nas, bolne In izmučene, ni vlila samo nam moči, temveč tudi tovarišem iz dalmatinske brigade. Pohiteli so, kot da bi hoteli nekoga za vsako ceno ujeti. Pohiteli so proti ko-
tlu smrti, od koder je bilo slišati grom, od koder so sikali plameni in je smrdelo pp smodniku, odkoder je bilo slišati jok in stok. Samo za hip so se ustavili na robu, nas pogledali in pomahali z rokami. Trenutek kasneje jih aismo več videli.
Mračilo se je. Na jugovzhodnem obzorju je zaplaval veliki okrogli mesec. Spet smo bili sami, bolni in ranjeni, nekaj bolničark — edina zaščita.
Večer je umiril borce. Grom je za nekaj trenutkov onemel in se Umaknil šumu bučna Sutjeske.
Noč. Zdelo se je, da je ne more nihče več motiti. Zdelo se je, kot da bi vsi bataljoni odšli. Kot bi vse vojske izginile.
Pomislil sem, da moramo nekaj storiti. Sel sem med ležečimi, dregnil kakšnega zdravega in šepnil:
— Pridi! — Tako sem jih
zbral dvajset, jih razdelil v tri skupine in jih poslal na tri strani, da bi preiskali grmovja okoli nas, da bi pregledali okolico, da bi bili zasede, straže pred taboriščem.
Minili sta dve uri, odkar sem poslal izvidnice iz taborišča. Odšle so v mrak in niso se vrnile. Obšla me je zla slutnja. Nisem mogel več čakati. Skrb zaradi izvidnic, negotovo pričakovanje, težka psihična napetost, vse to me je utrujalo in gnalo, da sem nekaj moral tudi sam storiti. Vrnil sem se po dolini med svoje. Straže niso ničesar javile. Kot da bi jih zrak požrl. Grobna tišina je vznemirjala, niti sove nisem slišal.
Tihi, slabotni glas bolnika me je prosil vode.
Stal sem ob deblu, ob stari bukvi, in gledal v zrak.
Reka je šumela nekod iz daljave, z nekim novim šumom, nejasnim, kot da šumi * druge strani življenja.
Potem so začele streljati mrtve straže. Samo nekaj strelov. Prvi hip smo onemeli. Ko pa smo zaslišali stok in ko so jeli nemočni vstajati, je bilo za beg že prepozno.
Z vseh strani so navalili esesovci.
Nekaj naših bomb je eksplodiralo. Naš odpor jih ni mogel zadržati.
Noč grozovite tišine je postala noč nožev in psov. Noč klanja. Iz te noči nihče od nas ni mogel pobegniti. Povsod okoli nas, z vseh strani, je navalil besen trop koljačev, ki so tekmovali, kdo bo prelil več krvi. kdo bo pobil več tifUsarjev, kdo bo bolj uničil taborišče nernoč-nih.
Tako kot sem stal poleg bukve, tako sem ostal prikovan ob njo, prikovan z jezo in strahom. Vendar tako nisem ostal dolgo. Kriki prvih žrtev so me osvestili in kakor sem bil bolan, sem začel plezati spretno in hitro. Mislim, da se nisem nikdar prej in nikdar pozneje tako spretno in hitro vzpenjal. Povzpel sem se v vrh bukve. V najvišjo krošnjo, okrog petnajst
metrov nad taboriščem. In, tako sem postal priča najhujšega pokoli a na Sutjeski in ne samo na Sutjeski.
Pri bledi mesečevi svetlobi, v mraku, so bliskali noži. Strašni kriki mojih tovarišev so parali temno dolino. Mislil sem, da bom znorel. Nemočen pred grozoto, sem slišal kako esesovci ščuvajo pse na polžive žrtve. Orožja niso uporabljali.
Opazil sem: neka senca se je zmuznila v grmovje. Spoznal sem proletarca. Po kapi. Najprej sem mislil, da išče izhod iz obroča. Vendar ne. Nenadoma je vstal, zamahnil z desnico, potem z levico. Zagorela sta dva plamena in ranjeni Nemci so javkali. 2al mi je bilo, da je moja torba z bombami ostala
pod bukvijo. V krošnji, nad odprtim grobiščem, sem ostal brez orožja. Umiral sem z vsakim umorjenim tifusarjem in ranjencem. Niso se mogli upirati.
Nekaj sto nezaščitenih, nemočnih, izmučenih partizanov, ranjencev in tifusarjev je za vedno ostalo na livadi, na levem bregu Sutjeske. Od vse kolone tifusarjev in velike skupine ranjencev nas je ostalo deset.
Fašisti so se umaknili z livade. Minilo je komaj pol ure. Na bukvi, nad mrtvimi prijatelji, sem ostal sam. Omamljen od jeze, sem zlezel z drevesa in se zagledal v mrtve tifusarje: zdelo se mi je, da ne bom nikdar več mogel od tod. Da, preprosto: nimam moči niti volje,-da bi odšel od tod, Noge me niso poslušale. Moči nisem imel niti za korak. Ni bil to strah. Nisem se imel več ničesar bati. Življenje ni bilo vredno niti prebite pare. Zanesljivo vem, da bi jurišal na bataljon fašistov. Sram me je bilo oditi. Občutil sem, da življenje nisem ohranil, temveč, da sem ga ukradel. Zdelo se mi je, da so v
tem, ker nisem mrtev, moji prijatelji v nečem prikrajšani. Obupan, brez uma, pripravljen na samomor, me je zdramil tihi poziv iz grmovja:
— Tovariš, hej tovariš! Potem pa je švignila skozi grmovje sklonjena senca, proti kateri sem se okrenil in nisem vedel, kaj naj rečem, kaj naj vprašam, kako jo naj ogovorim.
Pojdiva"! je pozval tisti iz grmovja. Že sem se namenil proti njemu in zakoračil med trupla, potem pa sem se spomnil: moje bombe! — Vrnil sem se pod bukev, vzel torbo z bombami in se počasi, odsotno odvlekel med grmovje, z oživljeno vero, da se bom že enkrat za vse maščeval.
KONEC
»RDEČA R O KA«
Skrivnostni polkovnik
Tudi George Puchert je doživel nekaj atentatov. Ko j® prišlo do poslovnih nesoglasij med njim in med njegovi® družabnikom Seidenschnurom, je ta na široko denuncira o Puchertovem delu vsem, ki so se zanj zanimali, od nemsk® policije do francoske protiobveščevalne službe in »Rde®® roke«. Leta 1959 je »Rdeča roka« uspela z grožnjami izključiti iz te verige norveškega trgovca z orožjem Lija, Pucher-'tovega partnerja. Po številnih intrigah je trgovec Li skleni« da preneha s to trgovino. Puchert pa je ostal trmast.
Decembra 1958 s'ta dva človeka poskušala poslednjikr® zagroziti Puchertu. Srečali so se v neki temni ulici Frankfurta. Puchert je uspel, da jima je ušel in poiskal zašcit0 pri svojih prijateljih.
Nekega marčnega dne je Puchert, ki je zbolel za grlP ' parkiral svoj avtomobil na ulici namesto v garaži. Ko 3 naslednje jutro, okrog devete ure, odklenil vrata svojeg® Mercedesa in sedel za krmilo, se je zaslišala strahovita det® nacija. Telo mrtvega človeka, ki mu je eksplozija odtrgaj® noge, je padlo na krmilo in pritisnilo sireno, da je zavij® v meglenem jutru.
Medtem so se začele v različnih delih Evrope in Afnk dogajati podobne reči:
28. novembra 1953 je v maroški prestolnici Raba® eksplodirala bomba v avtomobilu pomočnika glavnega j®v' nega tožilca Maroka liberala Francoza Augusta Guvenul® ki je vodil preiskavo o delu neke organizacije francoskih teroristov v Severni Afriki in preiskoval njihove zveze francosko armado, diplomacijo in uradno administracij0. Atentat je uspel.	v.
Dne 2. marca 1959 so ubili nekega trgovca z orožje®’
Dne 5. julija 1959 so v Rimu izvršili atentat na Pre^' stavnika Alžirske fronte Tajeba Bulerufa. Vendar, predeh je vstopil v svoj avtomobil, se je žoga nekega rimskega otroka zakotalila pod voz, v katerem je, pri prvem dotiku otroške roke s karoserijo, eksplodiral peklenski stroj in name®j alžirskega funkcionarja ubil otroka. Sest sprehajalcev je bi hudo ranjenih.	.
Ve te tri bombe so bile takšne kot tista, ki je ubu Georga Pucharta.
V ozadju teh atentatov stoji elegantni francoski p°lk0';' nik Marcel Mercier. To je človek z obnašanjem svetovnež potnika in z rameni boksarja. Njegova aktualna naloga: po® zemeljski boj z organizacijo Nacionalne fronte za osvob0 ditev Alžirije v Evropi. Francoski polkovnik, ki je po voj ^ iz francoskega odporniškega gibanja prešel v francosko tajh politično službo, se je pojavil v diplomatski javnosti še 1952. leta kot trgovski ataše francoskega poslaništva v Bern ^ Tu je imel polkovnik Mercier veliko uspeha. Ti uspehi neposredno vezani na senzacionalni samomor švicarskes vrhovnega javnega tožilca dr. Renea Diboisa. Med sue®^ krizo, novembra 1956, je Marcel Mercier odpotoval z dr, Dj' boisom v Pariz, »da bi ga spoznal s tehničnim in organizacij skim konceptom francoske informativne službe«. Resnic^ cilj potovanja javnost verjetno ne bo nikdar spoznala, njem pa zgovorno govorijo revolverski streli marca 19°' s katerimi si je vrhovni javni tožilec švicarske konfederacij Dibois na podstrehi svoje vile vzel življenje. Ugotovili da je pred tem aretirani inšpektor švicarske zvezne poli®1! Max Ulbricht prisluškoval vse razgovore med Kairo® egiptovskim poslaništvom v Bernu, da jih je posnel ® magnetofonski trak in izročil francoskemu trgovinske®^ atašeju, to se pravi šefu obveščevalne službe v Švici, P° kovniku Marcelu Mercieru. Ko je Ulbricht priznal, d® J to delal po ukazu Diboisa, je ta smatral, da mu ne preost® ^ ničesar drugega kot samomor, čeprav je svoji ženi Pur* pismo z besedami: »Oprosti, nedolžen sem.«
Odtlej se polkovnik Mercier mudi na progi Pariz—B°
—Frankfurt—Mlinchen.
PU1LES0VA I) B¥ E S C EVA IM B L ij ŽB A • DDLIESOVA OBVEŠČEVALNA SLII2BA • PIL
»SOVA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA
mf., /cm
Vodja CIO — Allen Dulles
3 Mesec dni pred Pearl Harbourom
V tem vzdušju se je Allen Dulles brž počutil kot doma. Ni še dodobra sedel v svoj fotelj, že je bil zapleten v neko zakulisno afero, kar kaže, da je to postalo zanj značilno.
šlo je za južnoameriško deželo Kolumbijo.
Kolumbija je po pogodbi odstopila Morganovih in Mellonovim izredno bo-
gate »Barco koncesije« na območju Notre de Santander.
Leta 1926, ko je Allen Dulles zapustil State Departement, so v Ko-mmbiji izvolili za predsednika dr. Mi-guela Abadia-Mengeša. Brž se je videlo, da je bil to neprijeten člen v dotlej blaženem svetu ameriških petrolejskih interesov. Zagrozil je, da bo
F,
umaknil »Barco-koncesije« in na ta način dobil močno podporo javnosti. Zategadelj so ameriški petrolejski baroni sklenili, da je treba nekaj ukreniti. Seveda so se obrnili za svet svojim pravnim svetovalcem:	Francisu
Lummisu, bivšemu funkcionarju State Departementa, in Allenu Dullesu.
Takoj so začeli s pritiskom na Aba-dia Mengesa, on pa je vztrajal na svojem stališču. Avgusta 1928. leta je obtožil ameriške družbe, da niso plačale Kolumbiji tistega, kar so bile dolžne za razdob je 1923—1926, in ponovil namero, da ukine »Barco-koncesije«.
Potem je sekretar ameriškega veleposlaništva v Bogoti sporočil Washing-ionu, da je prepričan, da predsednik ne bo preklical akta o likvidaciji sporazuma, razen če ne bo prisiljen s krepko in hitro zahtevo.
Uporabili so silo.
State Departement je poslal ostro noto v Bogoto. Kolumbija je odgovorila, da bo nacionalizirala vsa svoja petrolejska polja. ZDA so poslale uradni ultimat Kolumbiji. Mellon! so zagrozili z ekonomskim bojkotom. Srditi protiameriški demonstranti so korakali po ulicah Bogbte.
Mogoče ne bo moč nikoli ugotoviti, kaj vse se je dogajalo za kulisami. Vendar rezultati so bili jasni. Leta 1930 je Kolumbija dobila novega predsednika dr. Enrica Olaia-Herrera, bivšega kolumbijskega veleposlanika v ZDA in dobrega prijatelja ameriških bankirjev. Takoj po imenovanju je obiskal New
i
York, kjer so mu obljubili posojilo milijon dolarjev pod pogojem, da bo spoštoval »Berco-koncesije«. In spoštovali so jih.
BRATA DULLES DELATA ZA TRETJI REICH V karieri Allena Dullesa in njegovega starejšega brata Johna Fostera je bila ta poteza v mednarodni petrolejski diplomaciji zelo zgovorna. Pravzaprav je bila mala vinjeta. Interesi in pogledi ter stališča obeh bratov so se toliko prepletla, da sta postala ne-razdružljiva. Bila sta družabnika v podjetju »Sullivan in Croimvel«. Zastopala sta iste kliente in iste interese. Njuni karieri sta se gibali v medsebojni pomoči, v stalnem ritmu, to se pravi, kot koraki dobro izvežbanih plesalcev. Med njunimi različnimi interesi so bili tudi mednarodni karteli v Nemčiji.
; Med klienti bratov Dulles so bile tri velike industrijske družbe v. Nemčiji: »Vereinigte Stablwerke«, »IG Fai-benindustrie« in koncern Roberta Boscha. Pravniška sposobnost in ugled bratov Dulles sta pomagali i enemu i drugemu i tretjemu industrijsko finančnemu gigantu.
Tik pred drugo svetovno vojno so se začeli nemški solastniki »ameriške Boschove korporacije« bati za varnost svojega kapitaja, pa so zategadelj izdelali zanimiv načrt.
Švedska bankirja brata AValenberg sta se strinjala, da prevzameta »koncern Boscha« z obljubo seveda, da ga
i nč®^9'
bosta vrnila, ko se bo vojna k®1 vji* v iste roke. Zato pa so bila PotI/o' zanesljiva ameriška imena, da ?a!,zg0' vijo to kamuflažo. In tako se j® / dilo, da je John Foster Dulles P ji: edini skrbnik z glasovalno PraV7,0jo®j z večino akcij avgusta 1941, k mesec dni pred Pearl Harbouro®- ^ Leta 1942 je vlada ZDA zaseg®jeSo' cije, kajti smatrala je, da je ‘->n vo skrbništvo način, s kateri® P1 vajo sovražne interese.
NEMŠKI KLIENTI BRATOV f Podobna je bila vloga, ki Ujji Allen Dulles igral v veliki medn® {jr Schroderjevi bančni hiši. Glave j,jl ma je bila nemška, na čelu pa J baron Kurt von Schroder.
Ta je bil pravi Prus. Baron važno mesto na poti, ki j® * Hitlerja pripeljala na oblast, f baronovi vili v Kolnii sta se ?■ Jpapefl‘ ja 1933 sestala Hitler in von p' da pregledata pogodbo, s pom®®! tere bi prišli nacisti na oblast- «{le
- - - - - bil ScbJV
V naslednjih letih je ~ ... zelo blizu nacistični hierarhij1-je SS-Grupenfihrer (ustreza skemu činu) in predsednik V »Freudenkreutza S«, ki je ®e',
>5-
■ ‘e taJ^n
a®11'
skimi magnati zbiral sredstva za siranje Heinrieha Himmlerja. g fj' Izven Nemčije je Schroder J.	/
nančno cesarstvo prav tako i®e ,g ge in močne tipalke. V AnglU1 J iVr lovala »J. H. Schroeder Ltd«. .. i
»The Schroeder Trust ComPa®
»J. Henry Schroeder Corpora
tioV1'
Obiščite
VIL MEDNARODNI SEJEM VIN, ŽGANIH PIJAČ IN SADNIH SOKOV
od 26. avgusta do 3. septembra 1961 V LJUBLJANI
•	Pokušnja ocenjenih vin, žganih pijač in sadnih sokov ^
•	Najmodernejši kletarski stroji in naprave, kemična sr
stva in druge potrebščine za kletarstvo	^
•	Stroji in naprave za proizvodnjo sadnih sokov in ž?a Pijač
•	Shajališče vinskih trgovcev
•	Na zabaviščnem prostoru boste postreženi z Jugoslovan mi specialitetami in odlično kapljico
GOSPODARSKO RAZSTAVIŠČ®
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 34 — 26. avgusta 1961
J
NAGEL RAZVOJ
Konjunktura v proizvodnji lesa in dobro surovinsko zaledje Poljanske, Selške doline sta dala možnost in povod, da so kapitalisti med prvo svetovno vojno začeli ustanavljati v Škofji Loki žagarske in predelovalne obrate. Iz štirih pri-, vatnih lesnih podjetij, ki so od nastanka dalje nekajkrat menjala lastništvo je nastalo današnje lesno industrijsko podjetje »Jelovica«.
^ edanje podjetje ima dva obrata. V matičnem obratu I proizvajamo žagan les iglavcev in finalne izdelke iz tega lesa, montažne objekte, stavbeno pohištvo, zaboje in lahke gradbene plošče, »jugolit«. V II. obratu, ki je nastal iz prejšnjega podjetja LIP Trata, pa rezan les listavcev, ,ve-zane in panel plošče, plemeniti fur-nir in lamelna vratna krila. S tovrstnimi izdelki je podjetju uspelo uoseči izredno dobro izkoriščanje lesne mase, kar je glede na pomanjkanje lesa izrednega pomena.
nagel razvoj Np združitvi
jel. 1955 prišlo do združitve matičnega obrata LIP Trata, se je Pedjetje pričelo naglo razvijati. Tako s? leta 1956 z 472 zaposlenimi ustva-639 milijonov brutoprodukta, p L leta že 663 milijonov, nasledil6 leto 783 milijonov, 1959. leta Tpjonov in lani že 1 milijardo j.. milijonov. Letos so planjrali 1 mi-tiardo 160 milijonov brutoprodukta. t ®r. so v prvih šestih mesecih le-osniega leta ustvarili že 640 mili-u°V brutoprodukta, se pravi, da so P/letni plan presegli za 4 %, z opti-lpiZm°m gledajo tudi na izpolnitev iPPega Plana- Take rezultate je pod-,lu uspelo doseči z vzpodbudnim p ?VaieYanje po enoti proizvoda.
oduktivnost se je namreč vsako le-Prin gn-ila za 12 do	Sedaj se
P Pravljajo na uvedbo nagrajevanja do ekun°mskih enotah, s čimer bo-tate" °mno doseSli že boliše rezul-
GLAVNA NALOGA —
REKONSTRUKCIJA
PODJETJA
V
/ e lani se je kolektiv »Jelovice-* ^ odločil za obširno rekonstrukcijo podjetja, ki jo bodo izvedli v prihodnjih desetih letih. Zanjo so se odločili predvsem iz dveh razlogov: rekonstrukcija je za podjetje nujna, poleg tega pa zelo rentabilna. Po izvršeni rekonstrukciji bo namreč 520 zaposlenih ustvarilo letno dve milijardi 150 milijonov brutoprodukta, kar pomeni skoro štiri milijone na zaposlenega. Prav tako se bo dvignil narodni dohodek na-1,800.000 dinarjev na zaposlenega. Najprej nameravajo zgraditi obrat iverastih plošč s kapaciteto 6.000 kubičnih metrov. Iveraste plošče, katerih proizvodni postopek je v mehanskem drobljenju odpadnega lesa, v iveri, ki se potem z dodatki smol lepijo in stiskajo v plošče, katere zamenjujejo žagan les in panel plošče, bodo imele za surovino odpadni les iglavcev, veje in podobno. To sedaj večinoma propada v gozdu ali pa se porabi za kurjavo. S tem bodo dosegli boljše izkoriščanje lesne mase na Gorenjskem, lesna industrija pa bo dobila iz teh odpadnih surovin 6000 kubičnih metrov kvalitetnih plošč, ki bodo s pridom nadomestile uporabo žaganega lesa iglavcev predvsem v pohištveni industriji pa tudi pri izdelavi montažnih objektov. S tem obratom pa se bo tudi bruto-produkt podjetja povečal letno za skoro pol milijarde dinarjev. Raču-
najo, da bodo omenjeni obrat zgradili do leta 1946.
V drugi stopnji rekonstrukcije bodo zamenjali zastarele stroje in povečali kapaciteto obrata rezanega lesa. To zahteva gradnjo novega obrata s kapaciteto 600 kubičnih metrov vezanega lesa in 800 kubičnih metrov plemenitega furnirja. Brutoprodukt se bo povečal za približno 400 milijonov dinarjev, investicije skupaj z obratnimi sredstvi pa bodo veljale 440 milijonov dinarjev, od katerih bodo prispevali 150 milijonov lastnih sredstev. Ker Gorenjska v sedanjem obdobju ne more nuditi potrebne količine bukove hlodovine, ki služi kot surovina za proizvodnjo vezanega lesa, bo povečana proizvodnja slonela na domači surovini —- kvalitetni Smrekovim, ki jo je na Gorenjskem dovolj.
Zadnjo stopnjo rekonstrukcije bodo izvedli šele leta 1968 in 1969. S to rekonstrukcijo namreč ne bodo bistveno povečali proizvodnih kapacitet niti obsega proizvodnje. Preselili bodo namreč obrat iglavcev iz dosedanjih prostorov na levo stran proge, s čimer bo celotno podjetje postalo zaključena celota. Zaradi boljšega
strojnega parka, boljše funkcionalnosti objektov in bolje organiziranega transporta pa se bo vsekakor povečala produktivnost. Ker se obseg proizvodnje bistveno ne bo menjal, pa podjetje v sedanjih pogojih, ko so objekti skoro novi, nima interesa vlagati v novogradnjo 460 milijonov dinarjev. Če bo kako drugo podjetje pripravljeno od »Jelovice« kupiti sedanje objekte obrata I, pa bo selitev tega obrata sovpadla s prvo etapo rekonstrukcije, s čimer se bo celotna rekonstrukcija časovno skrajšala za tri do štiri leta.
Celotna rekonstrukcija bo zahtevala ogromna denarna sredstva, zato se je delavski svet odločil, da bo kar najpametneje gospodaril in vsa razpoložljiva sredstva usmeril v izgradnjo podjetja.
SKRB ZA STANDARD
i"k resnični skrbi za človeka kaže že «1 dejstvo, da so v zadnjih nekaj letih zgradili za svoje delavce 124 stanovanj, devet pa jih še gradijo.
Uredili so obrat družbene prehrane, kjer delavci po zmernih cenah lahko dobijo kosilo in večerjo ter tople obroke.
Kakor v drugih loških podjetjih imajo tudi delavci iz »Jelovice« možnost cenenega letovanja v počitniškem domu v Strunjanu. Oskrboval-nina v domu stane 750 dinarjev dnevno, podjetje pa vsakemu članu kolektiva regresira 2500 dinarjev.
Dobro so poskrbeli tudi za higi-ensko-tehnično zaščito. Gdkar imajo varnostnega tehnika, se število nesreč pri delu iz leta v leto zmanjšuje. Sicer pa imajo skupno s predilnico obratno ambulanto, kjer sta stalno nastavljena zdravnik in medicinska sestra.
V podjetju skrbijo tudi za izobraževanje svojih delavcev. Pošiljajo jih v republiški izobraževalni center za delavce v lesni industriji v Škofji Loki, za katerega ustanovitev je dala pobudo prav »Jelovica«. Sicer pa. pošiljajo svoje delavce tudi na razne seminarje.
O tem, kako se izboljšuje standard delavcev v tem podjetju zgovorno pripovedujejo tudi podatki o povprečnem zaslužku delavcev. Lani je znašalo to povprečje 22.600 dinarjev, letos že 29.000 dinarjev, kar je nedvomno rezultat velikih proizvodnih uspehov in pametnega gospodarjenja.
BESEDA O
Da irrm »Jskra« danes tako velik sloves, je vsekakor pripisati dejstvu, da ta tovarna kot ena prvih po osvoboditvi začela povsem od začetka, a v kratkem času dosegla zavidljive uspehe. Ti so bili v težavah leta 1948 celo kamen spotike na političnem in gospodarskem področju. Trdili so, da »■Iskra-« vara s svojimi kinoprojektorji, češ da jih le montira, ne pa izdeluje. To je bil tudi eden izmed vzrokov, da je naše ljudstvo, strnjeno okrog svojega vodstva, še bolj začutilo s kolektivom »Iskre«, ki so ga boleli taki neresnični očitki, in postajalo še bolj ponosno na mlado industrijo. Ze takrat so milijoni naših ljudi slišali za »Iskro« in »Iskra« je postala njihova. Nadaljnji uspehi »Iskre« so bili uspehi vsega našega ljudstva, sad skupnih naporov za utrditev ljudske revolucije in graditev novih socialističnih odnosov. •
"IjTečino prostorov današnje tovar-\ ne »Iskra« je zgradila leta 1930 * jugoslovansko-češka tekstilna delniška družba »Jugočeška«, ustanovljena leta 1922. Do prihoda okupatorja so v teh prostorih izdelovali tekstilno blago, predvsem svilo.
Tlfforda se lahko le malokatero pod-¥| jetje iz predvojne Jugoslavije pohvali s tako, revolucionarnostjo kot »Iskra« oziroma bivša »Jugočeška«. V tej tovarni se je 1936. leta začela mogočna stavka 14.000 tekstilnih delavcev, ki je trajala 40 dni. Ta stavka je v zgodovini delavskega gibanja v Sloveniji ena najdaljših, po obsegu in številu stavkajočih pa ena največjih. Bila je tudi prva razredna šola za mladi proletariat, ki je prišel v glavnem z dežele in je nosil s seboj obeležje polproletariata. Ta borba je delavstvo tako prekalila, da je le-to v narodnoosvobodilni borbi predstavljalo velik rezervoar neustrašnih borcev.
V takratni tekstilni industriji je bila delovna sila najbolj izkoriščana. Delavce so plačevali komaj z 1 do 2,20 din na uro. Večina delavcev ni imela s kapitalisti nobenih pogodb.
Delati so morali po 10, 12, 14 in celo 18 ur dnevno. Za družbeni standard teh ljudi se ni nihče brigal, socialna zakonodaja je bila borna. Nesramno izkoriščanje, odpuščanje z dela, podkupovanje in politično intrigiranje je stopnjevalo odpor delovnih množic. Na pobudo KPS je bila avgusta 1936 sklicana konferenca predstavnikov strokovnih organizacij, da bi zavzeli enotno stališče do kapitalistov. Na množičnem zborovanju, na katerem so tovarnarji zavrnili vse zahteve delavcev, so sklenili, naj si delavec pribori svoje pravice z borbo. Na pobudo Partije so po tekstilnih tovarnah takoj^ ustanovili stavkovne odbore (prvič izvoljene borbene organe), ki se ves čas vodili stavko in jo uspešno zaključili. Čeprav podpisana kolektivna pogodba ni bila ravno idealna, se je položaj delavstva nekoliko zboljšal, stavka pa je dokazala silo delavskega razreda, kadar je organiziran in ga vodi enotno vodstvo.
Partijska organizacija je v takratni »Jugočeški« začela delovati že leta 1934, torej skoraj dve leti pred veliko stavko. V tem obdobju je znala pripraviti proletariat za borbo
proti izkoriščevalcem. Uspelo ji je uveljaviti enotnost volje in akcije v razrednem gibanju in povesti kranjski proletariat v stavkovno gibanje.
Začetki dejavnosti »Iskre« pa spadajo pravzaprav v medvojna leta, ko so Nemci preuredili takratno tekstilno tovarno v kovinsko predelovalno industrijo. K temu so jih prisilile vojaške potrebe. V tovarni so izdelovali sestavne dele za letala. Položaj tovarne je bil ugoden, saj se je za takratne pojme nahajala v globokem zaledju. Stroji, ki so jih pripeljali in postavili leta 1941, so ob koncu vojne ostali skoro nepoškodovani. Sicer so jih Nemci mislili odpeljati, vendar tega niso dovolili delavci. Ti so se zavedali, da morajo ohraniti stroje čimbolj ohranjene, da bi po izgonu okupatorja lahko takoj začeli z redno proizvodnjo.
letu osvoboditve je prevzela tovarniške prostore in strojni park najprej vojaška enota tankovske divizije JLA, ki je uporabljala delavnice za popravilo tankov in ostalih motornih vozil. Istočasno pa so že prihajali v tovarno prvi borci iz NOB, ki so po odhodu tankovske divizije začeli z organizacijo redne proizvodnje. V začetku 1946. leta je tovarna nosila naslov: Strojne tovarne Kranj. V njej so izdelovali raznovrsten instalacijski in droben material. Proti koncu leta 1946 se je Strojna tovarna preimenovala v »Iskro«, tovarno elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov, z že prečiščenim proizvodnim programom. Takratna proizvodnja stenskih ur, telefonskih aparatov, električnih merilnih instrumentov in električnih vrtalnih strojev je bila kasneje osnova za nekatere sedanje panoge proizvodnje. Dokončno je bila oblikovana proizvodnja 1954. 'leta, ko je bilo določeno, da obsega program 7 proizvodnih panog: avtoelektriko, merilne instrumente, električna stikala, kinoakustiko, telefonijo, selenske usmernike in ure. Od vrednosti prve proizvodnje v znesku 600 milijonov je »Iskra« z dobro organizacijo dela in požrtvovalnim delom kolektiva lani dosegla že preko 10 milijard bruto dohodka. Kot enemu izmed najmočnejših podjetij elektroindustrije v Sloveniji so se letos aprila priključila »Iskri« še tri večja elek-troindustrijska podjetja, ki pred-
stavljajo skupno veliko in pomembno gospodarsko enoto.
|f7’ inoprojektorji so bili eden izmed §4 prvih proizvodov »Iskre«, ki so ponesli v svet glas o novem socialističnem podjetju. Kasneje so postali nosilci posebne panoge dejavnosti: kino in elektroakustičmh naprav. Toda še preden so izdelali prvi kinoprojektor, so že poskusno in redno proizvajali električne števce ter vžigalne tuljave. Prvi so postali nosilci panoge instrumentov, drugi pa panoge avtoelektričnega pribora. Tako so ti trije proizvodi že od prvih začetkov začrtali glavno dejavnost »Iskre«. Kasneje so začeli proizvajati še telefone, ki so dali spodbudo za proučevanje in uveljavljanje telefonije v proizvodnji. Ta predstavlja danes eno izmed zelo obetajočih in finančno močnih vej dejavnosti.
Strokovnjaki pa so kar naprej razmišljali o novih tehničnih izdelkih, stare izpopolnjevali, izboljševali in dopolnjevali asortiment ter uvajali proizvodnjo drugih, našemu trgu potrebnih izdelkov. Po večletnih »raziskovanjih v razvojnih laboratorijih so doma izdelali prve selenske stavke ter selenske usmernike, ki danes predstavljajo samostojno panogo dejavnosti. Ko so v »Iskri« izdelali pf' ve selenske stavke, je bilo v Evropi še zelo malo držav s proizvodnjo tega artikla. Celo tehnično naprednejše dežele so morale ta izdelek uvažati. Kolektiv »Iskre« pa je sam raziskal domačo rudo in sam našel postopek, kako iz rude dobiti čimbolj čist selen in kako izdelati selenske plošče. To je že peta panoga dejavnosti.
Šesto panogo predstavlja stikalna tehnika. Že pri svojih artiklih Je »Iskra« rabila mnogo različnih stikal, za katere pri nas še ni bilo pi'0" izvodnega podjetja. Najprej so v »Iskri« delali stikala samo zase, pozneje pa so proizvodnjo zaradi P°' treb po takih in drugih stikalih P°~ večali in še razvili.
S tem je v glavnem prikazana osnovna dejavnost tega velikega podjetja, čeprav so navedeni le najznačilnejši izdelki in najpomembnejše dejavnosti. Vsaka panoga ima še na stotine izdelkov v različnih iz' vedbah. Za primer naj navedemo, da ima samo panoga instrumentov več kot 800 različnih izdelkov.
Nismo pa Se omenili izdelkov (okrog 100), ki jih je »Iskra- izdelovala prav v začetku svoje proizvodnje, ko še ni imela ustaljenega proizvodnega programa. Takrat je delala vse tisto, kar je tržišče nujno Potrebovalo za obnovitev razdejanih domov in tovarn. Proizvodnjo teh izdelkov (še danes je znana stenska ura), za katere so izdelali tehnično dokumentacijo, orodje in proizvodne Postopke, so kasneje predali drugim tovarnam, ki so jih vzele med svojo glavno in redno proizvodnjo. S tem je »Iskra« opravila v prvih letih pio-uirsko nalogo razvojnega laboratorija mnoge naše tovarne, ki še niso imele ne kadra ne ostalih pogojev. Poleg tega ima danes še celo vrsto izdelkov, ki jih ni mogoče uvrstiti uied navedene panoge. To so elementi za avtomatizacijo, mehanske zidne in električne ure, ročno orodje za delavnice itd.
V-saka izmed navedenih panog kot f tudi ostali izdelki so že zdavnaj Prerasli prvotni obseg proizvodnje tako po kapaciteti strojev kot tudi po količini. Kolektiv se je zna-Sel pred dejstvom, da ima pod eno streho pravzaprav več tovarn, ki delajo druga drugi napoto. Prišli so do uste stopnje proizvodnje, ko so uvideli, da ne gre več p0 starem, da je treba dobiti drugačen prijem in imeti drugačen koncept, če hočejd mtreje menjati proizvodne progra-?ie in ne zaostajati. Delo je bilo ure-leno po strojnih1 skupinah, kar je Povzročalo • obilo administrativnih ezav, mnogo obratnih sredstev je v110 s takim načinom proizvodnje ezanih, ves ostali mehanizem pa ®Jo zapleten. Ze junija leta 1959 so t.Trdili prvi natrt o delitvi dela, £.° da bi bila vsaka panoga obrat, mer ki odpadlo mnogo težav. Do ga načrta je privedlo razmišlja-1® o splošnem razvoju industrije v .rrfdnjih desetih letih, posebej še usKtroindustrije LRS. Ce pogledamo m*vdj »Iskre« v zadnjih letih, vidi-u ’ °a se je razvijala mnogo hitreje je vcei°tna slovenska industrija. Ta Za	leto Povečala proizvodnjo
hiih i “■iskr3* sama pa je v zad-p], idiih povečevala proizvodnjo za oju ^ 15 i®tno- Ce pri načrtova-bnri„Xzarn®mo te procente tudi za Zna* i razvoj» potem bi leta 1971 hrutoprodukt »Iskre« že 35
milijard din. Vendar so na osnovi analiz za posamezne panoge ugotovili, da bo trg leta 1971 potreboval za 50 milijard njenih proizvodov. Tako so izdelali desetletni plan, po katerem naj bi »Iskra« dosegla 1971. leta 47,8 milijarde bruto proizvodnje. Upoštevajoč dejstvo, da je tovarna v letih 1954 do 1959 povečala svojo proizvodnjo kar za 208,1 °/o, dalje specializacijo in delitev dela v samostojnih obratih ter istočasno uvedbo avtomatizacije, smo lahko prepričani, da se bodo načrti izpolnili. K izpolnitvi takih nalog so že in še bo^o pripomogli razni činitelji, kot organizacija dela, ki se iz leta v leto vse bolj izpopolnjuje, stalno večanje produktivnosti dela, uvajanje novih zmogljivosti, širjenje in tehnično izpopolnjevanje zdajšnjih zmogljivosti itd. Velik vpliv na produktivnost ima tudi pravilno nagrajevanje in neposredno sodelovanje proizvajalca v upravljanju podjetja, decentralizacija delavskega samoupravljanja s porajanjem ekonomskih enot.
Tfcrve korake k specializaciji je r* »Iskra« napravila lani, ko je po *- daljših razpravah in analizah prišla do zaključka, da nekatere svoje dejavnosti, ki so delovale v okviru podjetja kot samostojne pa-
noge, oddvoji od matičnega podjetja in jih prestavi v tiste kraje, kjer so za to potrebni materialni pogoji in razpoložljiva delovna sila. Tako so v Šempetru pri Novi Gorici organizirali nov obrat avtoelektrike, ki je po prvem letu obstoja upravičil vse nade družbeno-političnih in gospodarskih činiteljev. S to potezo so Iskrani ne samo sprostili prostor in zmogljivosti strojev v Kranju, temveč tudi omogočili razvoj samostojne tovarne avtoelektričnega pribora, obenem pa povečali produktivnost in bruto dohodek. Predvidevajo, da bo do konca petletnega plana bruto dohodek samo tovarne v Šempetru večji, kot pa je bil celotni bruto dohodek »Iskre« v letu 1959. Na isti način so organizirali odnosno specializirali še poseben obrat instrumentov v Otočah, obrat številčnikov za električne števce in ure v Lipnici ter obrat selenskih usmernikov v Novem mestu, ki pa bo pod streho šele proti koncu letošnjega leta. S tem so dosegli veliko povečanje sedanje proizvodnje, istočasno pa uvedli novo proizvodnjo elektronskih, merilnih in kontrolnih naprav ter elementov za avtomatizacijo, Primerjava sedanje s perspektivno proizvodnjo po dokončni izgradnji je takale:
	,	1959	1971	«/«
Vrednost bruto proizvodnje v 000.000	6,961	47,590	685
Število zaposlenih	3.170	8.885	275
Površina m2	32.290 '	82.680	256
Vrednost proizvodnje na zaposlenega v 000	2.200	5.350	245
Podatki kažejo, da bo znatno po- Novemu	združenju	so se	poleg
1 d S les jut v-n-o v	j a. voou /o;,
pa se bo povečala tudi produktivnost dela (za okoli 240 "/o).
Razvoj in iskanje novih poti sta pripeljala kolektiv do razmišljanja o čim hitrejšem uvajanju avtomatizacije v delovni proces. Zavedajoč se velike naloge, ki ji sami ne bi bili kos, so na zasedanju delavskega sveta sklenili, da predlagajo poslovno združenje za avtomatizacijo, v katero naj bi se vključile vse tovarne, ki izdelujejo sestavne dele. To združenje naj bi bilo organ, ki bi usmerjal in vsklajeval interese vseh včlanjenih podjetij zaradi skupnega na' stopanja na področju avtomatizacije.
munikacije. Industrija za elektro-zveze, Tela, TIO, Niko, Elektrosignal, TOS, Inštitut za elektroniko in kasneje še druga. Združenje je predvidelo za leto 1961 hrutoprodukt 25 milijard, za leto 1966 66,7 milijarde, za leto 1971 pa kar 116 milijard din, od tega samo »Iskra« v današnji organizaciji 48 milijard.
T^ako kot »Iskra« so tudi druga J| elektro podjetja Slovenije iskala Primerna pota k povečanju produktivnosti in specializaciji proizvodnega procesa. V tem iskanju je prišel kolektiv Industrije za elektro-
zveze v Ljubljani do zamisli, da se »Iskra« in imenovano podjetje združita v enotno podjetje. To je utemeljil s trditvijo, da je nujno skupno delo pri ustvarjanju novih zmogljivosti. Vsekakor revolucionaren predlog naprednega kolektiva, ki se zaveda, da ne bo mogoče doseči pomembnih uspehov na področju proizvodnje sestavnih delov za avtomatizacijo, specializacije delovnega procesa itd., brez tesnega sodelovanja. Temu predlogu sta se kasneje pridružili še podjetji Telekomunikacije in Tela. Tako je nastalo novo združeno podjetje »ISKRA« — Industrija za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko, Kranj — s perspektivo harmonične delitve dela in specializiranja vseh proizvodnih enot v novem, velikem podjetju elektroindustrije na isti tehnološki in organizacijski ravni. Na osnovi izdelane organizacijske sheme novega podjetja je nastalo iz štirih podjetij in njihovih obratov 22 novih samostojnih enot ali tovarn. Na področju telekomunikacij in avtomatizacije je 5 proizvodnih enot, elektromehaničnih in mehaničnih izdelkov 10 proizvodnih enot, radio-tehnike pa 7 proizvodnih enot. Za vse te proizvodne enote so ustanovili nekatere službe, ki so skupne vsem enotam. Skupnim službam in proizvodnim enotam usmerja in vsklaju-je delo koordinacijski center. Najvišji organ združenja je seveda skupščina delavskih svetov, v katero volijo proizvodne enote na vsakih
.120 proizvajalcev po enega delegata. Vsa bivša podjetja so -seveda zadržala svoje delavske svete in obratne delavske svete z namenom, da decentralizirajo" samoupravljanje tako, da bi ga čimbolj približala sleherni enoti in kolektivu proizvajalcev.
S pripojitvijo ostalih podjetij je nastal kvaliteten družbeni, politični in gospodarski skok, da lahko govorimo o novi »Iskri«, ki bo z združenimi močmi zaorala ledino v našem gospodarstvu in postala, odločilen, upoštevanja vreden gospodarski faktor. Že danes zmore 21,5 milijarde bruto dohodka, v petletnem planu pa ga namerava povečati na 80 milijard, s tem da bo vložila okrog 30 milijard investicij in izvršila postavljeni plan na 170.000 m2 površine, na katerih bo delalo ob koncu petletke 16.500 delavcev.
V svojem komaj 15-letnem obstoju je »Iskra« pokazala delovno sposobnost ne samo s tem, da je dajala tržišču velikoserijsko število izdelkov, temveč tudi z neprestano težnjo po nadaljnjem razvoju, pokazala je gospodarsko dinamičnost, ki v poslovnih krogih vzbuja spoštovanje in ugled, pri ostalih pa ponos in spodbudo, da ji sledijo v stremljenjih, ki niso obrnjena, navznoter, temveč v dobro vse družbe. S poslednjim dejanjem, združitvijo, pa je pokazala nov način sodelovanja na osnovi enakopravnih, socialističnih odnosov. S tem 'je kolektiv »Iskre« pokazal visoko politično, ne samo gospodarsko zrelost.
Uspehi v razdobju desetih let
	Vrednost		Proizvodnja	Porast storilnosti v °/o	
Leto	proizvodnje	Število	na enega	na	na
	v milijonih	zaposlenih	zaposlenega	prejšnje	leto
	din		v 000 din	leto	1949
1950	968	1.755	'	551	1,7	101,7
1951	1.058	1.763	600	8,9	111
1952	1.837	1.913	960	60,0	177
1953	2.972	2.206	1.347	40,0	249
1954	3.531	2.372	1.487	11,0	' 274
1955	3.871	2.525	1.533	3,1	283
1956	4.409	2.954	1.700	11,0	314
1957	5.439	2.765	1.967	15.9	363
1958	6.504	3.029	2.147	9,3	397
1959 1960	8.551 10.200	3.189 3.800	2.681	25,0	497
VSAK DAN
MOCNEJŠ
Ob cesti, ki pelje iz Celja proti Mariboru, se v Slovenskih i Konjicah vsakemu tujcu hote ali nehote ustavi pogled na obsežnem kompleksu Lesno industrijskega podjetja. .
LIP Slovenske Konjice je na vidnem mestu v seznamu gospodarskih podjetij, ki so se razvila brez vetjih tujih sredstev in pomoči. Njegov kolektiv je ustvaril s svojimi silami za naše gospodarstvo važno .industrijsko podjetje.
/eodovina podjetja sega komaj v
leto 1950, ko je bila prenesena eksploatacija gozdov od takratnih gozdnih gospodarstev na novo ustanovljeno lesnoindustrijsko podjetje. Novo podjetje je sprejelo v svoj sestav naslednje lesnoindustrijske obrate: v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici, Ločah, Oplotnici, Lukanji, Zrečah in Poljčanah ter gozdne uprave v Slov. Konjicah, Slov. Bistrici, Poljčanah in Oplotnici kot tudi takratno podjetje za distribucijo gozdnih in lesnoindustrijskih izdelkov »Promles« iz Slov. Konjic. Celotni kolektiv je tedaj štel skbraj 900 članov.
Leto 1954 je bilo prelomnica za podjetje. Z reorganizacijo gozdarstva in lesne industrije v Sloveniji je prešla eksploatacija gozdov v roke gozdnih gozdarstev. Tako je bilo ukinjeno obratovanje žage Kopač v Slov. Bistrici, obrat Poljčane se je osamosvojil, prav tako delavsko uslužbenska. restavracija, režijski odbor LIP Konjice pa je prešel v sestav novoustanovljenega mestnega gradbenega podjetja Konjice. V tem letu je bila zgrajena v Slov. Konjicah tudi velika sušilna lopa za les, graditi so začeli umetno sušilnico za les, zatem so začeli v obratu v Slov. Bistrici z gradnjo nove zabojarne za izdelavo kakovostnih zabojev, medtem ko so v obratu v Oplotnici adaptirali poslopje in v njem namestili mizarsko delavnico.
Pozneje je podjetje dozi vejo že nekaj sprememb, tako da so od 1. 1956 dalje poslovali v sestavu z obrati v Konjicah, Bistrici in Oplotnici, medtem ko je bil obrat v Polj-
čanah ponovno priključen podjetju šele 1. 1959.
Zaradi nenehne rasti dejavnosti podjetja, je bilo treba zgraditi še eno sušilno lopo za les, ki je bila izročena v obratovanje 1. 1957.
Hud udarec je zadel delovni kolektiv, ko je leta 1958 pogorela žaga v obratu Konjice. Toda kolektiv ni klonil. Že v kratkem času so postavili novo, moderno žago z enako zmogljivostjo.
11 b ustanovitvi LIP Slov. Konjice ^ 1. 1950 so bila osnovna sredstva podjetja v kaj žalostnem stanju. Zgradbe so bile neprimerne strojna oprema zastarela, kadra pa le malo na razpolago.
Mem svojim 11-letnim razvojem pa je podjetju s požrtvovalnim de-
lom uspelo premostiti te težave. V 1. 1953—1959 je podjetje ustvarilo blizu 140 milijonov din investicijskih sredstev, ki jih je porabilo za urejevanje svojih obratov. Razen tega je delavski svet v 1. 1957 sprejel tudi okvirni plan investicij za rekonstrukcijo obratov v razdobju 1958—1961, ki je zajel obnovo obratov v Oplotnici, Slov. Konjicah in Slov. Bistrici v skupni vrednosti približno 195 milijonov din. Medtem ko sta prva dva obrata v glavnem že zgrajena, je v - obratu v Slov. Bistirci rekonstrukcija v polnem razmahu. Tudi obrat v Poljčanah bodo usposobili, za modem tehnološki proces.
Najpomembnejša sprememba v podjetju pa je bila, da se je podjetje žagarskih obratov preusmerilo v močno predelovalno podjetje lesne industrije ter zraslo s specializacijo posameznih obratov v tesno povezan lesni kombinat. Zdaj ima podjetje vrsto specializiranih obratov. Medtem ko proizvajajo v obratu v Konjicah kosovno pohištvo iz bukovega lesa, v obratu v Oplotnici stavbno pohištvo in v obratu Poljčane mize iz bukovega in drugega lesa, je proizvodnja obrata v Bistrici še bolj pestra. Lični in praktični embalažni izdelki vseh vrst in oblik imajo vedno dovolj kupcev na trgu doma in v tujini.
jp rehod iz žagarske dejavnosti v izdelavo končnih izdelkov je odprl podjetju nove ’ perspektive. Izvoz se je hkrati z zboljševanjem strukture strmo vzpenjal navzgor. Izdelki LIP Konjice že v naslednjih letih
niso bili več redkost v izložbah tujih prodajalcev. Izvoz teh izdelkov je porastel od 6 milijonov kar na 210 milijonov din lani, zmanjšal pa se je izvoz žaganega lesa in zabojev za približno 20 %.
Podjetje se je razvijalo v močno predelovalno podjetje. Se 1. 1953 je podjetje v glavnem prodajalo žagan les, v končne izdelke pa je predelovalo zelo majhne količine žaganega lesa. Razmerje je znašalo 70:30 v korist žaganega lesa, zdaj pa je obratno — 70:30 v korist končne proizvodnje.
Seveda razvoj podjetja v smeri proizvodnje kakovostnejših izdelkov ni oviral žagarske proizvodnje. Žagarska proizvodnja je morala prav tako naraščati, da je zagotovila potrebne surovine. V letu 1959 so razžagali že nad 30.000 m3 hlodovine, v 1. 1960 pa 33.000 m3.
Rast podjetja je še lepše razvidna iz statističnih podatkov o gibanju celotnega dohodka, vrednosti osnovnih sredstev itd. Včasih tako suhe statistične številke nam večkrat povedo več kot še tako podrobno opisovanje.
Celotni dohodek podjetja je porastel v razdobju od 1. 1953 do 1. 1960 kar za 210 %, v zvezi s tem pa se je povečalo število zaposlenih za približno 150 %, na 574 oseb. Pomembni uspehi so bili doseženi tudi na področju delovne storilnosti, saj se je le-ta dvignila za skoraj 60 % glede na 1. 1953. Vrednost osnovnih sredstev se je povečala v tem času za 58 %.
Prihodnost obeta podjetju še lepši razvoj. Perspektivni razvoj podjetja bo šel v smeri povečanja obsega proizvodnje in spreminjanja strukture v korist končnih izdelkov. Zboljšanje strukture je primarnega pomena, ker jim omogoča razvoj v obeh smereh. Zato nameravajo povečati količinsko proizvodnjo končnih izdelkov za približno 100%.
/ačetek dela samoupravnih organov *^v podjetju je bil težak in brez izkušenj. Kmalu pa so se pokazali uspehi, ki so vlivali članom organov samoupravljanja zaupanje vase in v kolektiv. Od 14. oktobra 1950, ko je bil izvoljen prvi delavski svet, je sodelovalo v delavskem svetu nad 230 članov,
Pri vzgoji strokovnega in političnega kadra so člani upravljanja pravilno razumeli potrebe ter odobravali ne samo štipendije za redni študij na stalnih šolah, temveč tudi sredstva za izvedbo tečajev, predvsem za pridobitev kvalifikacije pri starejših delavcih, ki niso imeli možnosti rednega šolanja ali učenja.
Vzporedno, s krepitvijo organov samoupravljanja je podjetje vseskozi skušalo urediti tudi pereče stanovanjske probleme. Gradnja novib stanovanj pa ni potekala tako, kakor so želeli. Pomanjkanje denarja je narekovalo iskanje novih oblik urejanja stanovanjske stiske in tako so uspeli zagotoviti več kot 30 prosilcem stanovanja. Pri vsem tem pa niso pozabili tudi na pomoč kultur-no-prosvetnemu delu v sindikatu, za kar dajo vsako leto več sredstev.
Ob vznožju Pohorja, v Bistrici pri Mariboru, prikupnem kraju v skrajnem severnem delu naše domovine, je zrasla v neposredni bližini železnice l. 1928, torej že pred 33 leti, svojevrstna tovarna za izdelovanje stavbnega okovja in raznih pločevinastih izdelkov, takrat znana pod imenom »Zele-zopromet d. d. Bistrica«.
T7 ot je bilo tedaj že v navadi pri nas, nova tovarna ni začela obratovati z novimi stroji in v novi zgradbi, pač pa v odkupljenem mlinu, ki je bil last Scherbaumov in ki so ga postopoma preurejali v skromno, finančno pa dobro donosno podjetje.
Lastnik nove tovarne v Bistrici ni bil domačin, pač pa tovarna Lapp-Finze v Avstriji, ki je poslala v novo ustanovljeno podjetje ekonomsko in delno tudi tehnično že izrabljene stroje in naprave. Že v 1. 1928 so montirali 73 raznih strojev, naslednje leto je matično podjetje dobavilo 20 ter 1. 1930 še nadaljnjih 9 strojev. S tem je bilo podjetje za tedanje razmere nekako izpopolnjeno s strojnim parkom, medtem ko so bili prostori pretesni in nezdravi.
Prvi proizvodi te tovarne, ki je tedaj zaposlovala 37 delavcev, so prišli na trg v jeseni 1. 1928. Izdelovali so okenske zapirače, dolge spone, križne spone, francoska nasadila vseh vrst in razne pločevinaste izdelke, kot so razni štedilniki, okviri za zidane štedilnike, dimne cevi in francoska kolena. Dnevna proizvodnja je znašala 600 do 800 kg.
Velika gospodarska kriza od 1.1929 do 1933 je spravila tudi podjetje v Bistrici v težak finančni položaj. Tovarna je zato februarja 1931 ustavila delo in delavci so odšli za kruhom drugam. S proizvodnjo so zopet začeli šele maja 1933.
TOVARNA V DOBI OKUPACIJE IN PO NJEJ
¥ zdajalska vloga tujega kapitala je I prišla v dobi okupacije do polnega izraza. Nemški fašizem je dobil pri vodilnih ljudeh tovarne močno oporo. Preganjati so začeli slovensko besedo, ki se je morala umakniti v
skrite kotičke. Več delavcev je moralo v pregnanstvo v Srbijo.
V tej dobi je Osvobodilna fronta začela tajno organizirati svoje člane. Mnogo članov tovarne je sledilo klicu revolucije, zapustili so delo in odšli v partizane, ali pa so, kjerkoli se je le dalo, organizirali razne sabotažne akcije. Za svobodo so darovali življenje najprej vajenec Milan Knuplež, potem pa še Micka Jurič, Franc Trilar, MilanjCalinšek, Husjak in Senveter.
NAPREDEK SELE V NOVI JUGOSLAVIJI
TVk pred osvoboditvijo je okupator I odpeljal najboljše orodje in delovni kolektiv je prevzel tovarno maja v zelo bednem stanju. Sele po nekaj mesecih so prispele prve surovine in avgusta 1945 je dal v borbi prekaljeni kolektiv svoje prve izdelke, na trg.
Proizvodnja podjetja je bila v prvi fazi obnove porušene domovine izredno važna. S prehodom na plansko gospodarstvo so bile podjetju vsaj delno zagotovljene surovine in tako je bila omogočena spet redna proizvodnja, ki je po 1. 1946 stalno naraščala. Že 1. 1947 je bila dosežena predvojna raven proizvodnje po količini in po vrednosti.
Medtem ko so še 1: 1953 izdelovali več kot 160 raznih pločevinastih izdelkov gradbenega okovja, med temi tudi navadne štedilnike in sobne peči, so začeli 1. 1954 postopoma opuščati proizvodnjo izdelkov kovinsko predelovalne industrije in preusmerjati svoj. proizvodni program na izdelavo termoelektričnih izdelkov, po katerih je bilo večje povpraševanje.
Tovarna je v 1.'1954 dala na trg prve električne štedilnike. S prehodom na izdelavo emajliranih električnih izdelkov si je Tovarna termoelektričnih proizvodov »Tobi« Bistrica, kakor se je podjetje preimenovalo, potem ko so v celoti spremenili predmet poslovanja ter so prešli na izdelavo termoelektričnih gospodinjskih pripomočkov, ustvarila sloves kakovostnega proizvajalca. Dobra kakovost in lepa zunanja oblika »Tobijevih« izdelkov žanjeta vse priznanje še tako razvajenega kupca.
Za razvoj podjetja pa je posebno pomembno leto 1957. Mimo že usvojene proizvodnje emajliranih električnih štedilnikov, pri čemer velja posebej poudariti dejstvo, da so ti štedilniki izdelani brez tuje licence, so dali v tem letu na trg kar 12 novih izdelkov. To so znani električni kuhalniki, infra peči in drugi ter-moelektrični gospodinjski aparati.
V naslednjih letih je tovarna še izpopolnila svoj sortiment in se od-
ločila za proizvodnjo absorbcijskih hladilnikov. Zaradi močne konkurence nemških hladilnikov na našem trgu pa je »Tobi« svojo proizvodnjo še okrepil in so zato prešli na izdelavo 120 litrskih kompresnih hladilnikov za potrebe gospodinjstva po licenci znanega nemškega podjetja »Linde«.
Pri tem pa so naleteli na težave s prostori. Prav posebne težave imajo še vedno kot vsa leta prej tudi z emajliranimi deli. V lastni emaj-lirnici, ki je ozko grlo proizvodnje, še zdaleč ne morejo emajlirati vseh delov za lastno proizvodnjo. Res je, da bodo letos dali v obratovanje II. del emajlirnice in drugo peč, vendar s tem še vedno ne bodo odkrite velike potrebe.
1 nvesticijski program podjetja pred-| videva predvsem dograditev in ■* opremo emajlirnice, zgraditev nove montažne hale in postavitev nove lakirnice, za kar bi skupno potrebovali blizu 300 milijonov din. Tolikšna sredstva podjetje samo naenkrat ne bo moglo zagotoviti, zato upravičeno računajo na posojilo. Nove investicije bi omogočile ekono-mičnejši proizvodni postopek in dvignile proizvodnjo za 80—90 %, pomembne pa bi bile tudi za druga tovrstna podjetja, katerim bi nudili svoje usluge. Razen tega bi se povečal bruto produkt od ca. 1,5 na 3,6 milijarde din po rekonstrukciji.
Vedno večji delovni polet kolektiva pa ne vpliva le na proizvodni program podjetja. Težnja za znižanje stroškov proizvodnje in povečanje delovne storilnosti je stalna skrb uprave podjetja. Velika zasluga gre predvsem celotnemu delovnemu kolektivu in organom delavskega samoupravljanja, ki so doumeli, da je zboljšanje življenjskega standarda odvisno v prvi vrsti od teh dveh elementov.
V tovarni »Tobi« posvečajo precejšnjo pozornost izobraževanju strokovnega kadra, kulturno-prosvetni dejavnosti kolektiva, uspešno pa rešujejo tudi stanovanjske probleme, ki so bili v tem kraju zelo pereči.
4
POT PODJETJA
DARSTVO
ri, -	-	/
Kot mnoga druga naša podjetja je tudi podjetje »Sodar-stvo« v Mariboru začelo kot majhno obrtniško podjetje in je njegov razvoj podoben razvoju drugih naših podjetij. Podjetje se je razvilo iz bivše sodarske delavnice »Franc Sulcer«, ki je pred vojno le životarila, med vojno pa se je nekoliko povečala in finančno opomogla.
skromnimi sredstvi in majhnim
številom delavcev je državni ob-^ rat »Mestno sodarstvo«, ki je bil ustanovljen v prostorih bivše delavnice leta 1946, izdeloval razne manjše vinske in druge embalažne ter lesene izdelke le za lokalne potrebe.
Tudi priključitev v letu 1949 k Industriji lesnih izdelkov v Mariboru podjetju ni prinesla zaželenega razmaha in napredka v proizvodnji. Majhni, neprimerni prostori, nejasna perspektiva bodočega razvoja, vse to je vplivalo na marljivi kolektiv, da se je odločil začeti povsem samostojno. Želja je postala resnica in v letu 1952 se je preselil celotni obrat v sedanje prostore na Pobrežju, kjer je začel kolektiv kot državni obrtni obrat »Sodarstvo« povsem drugačno pot svojega razvoja.
Ravnali bi napak, če bi rekli, da je bilo takoj vse dobro. Vrsto težav, s katerimi se je srečal mladi neizkušeni kolektiv brez tradicij in ugleda na trgu, pa so že od vsega začetka uspešno premagovali. V začetku svojega samostojnega poslovanja je imel obrat precejšnje težave pri prodaji svojih izdelkov, saj niso bili kakovostni, povrhu pa so bili še zelo dragi. Vendar sta prizadevnost
kolektiva in zavest, da je od njih samih odvisna uveljavitev pa trgu, premagala najhujše težave, da so uspešno rešili zamotane probleme.
Obrat se je začel širiti, proizvodnja se je večala in izboljševala. Vse več je bilo kupcev tudi iz drugih republik, ki so povpraševali po njihovih izdelkih. V tem času je delovni kolektiv sprejel sklep, da se obrat preimenuje v obrtno podjetje »Sodarstvo«, kot se imenuje še danes.
Seveda tudi program proizvodnje ni bil vseskozi enak. V začetku so proizvajali pivske sode, po katerih je bilo največje povpraševanje. Kmalu so začeli s proizvodnjo transportnih sodov, sodov ležakov pa tudi vagonskih cistern. Zaradi dobre kakovosti teh izdelkov je obrat vedno bolj uspeval. K temu so pripomogle tudi številna javna priznanja in odlikovanja kot srebrna medalja iz 1. 1955 na Zagrebškem velesejmu, bronasta medalja 1. 1958 na mednarodnem sejmu v Beogradu in 1. 1960 zlata medalja prav tako na sejmu v Beogradu. Pridobili so si ugled in s tem vsak dan več kupcev, ki so prihajali tudi iz inozemstva.
UVELJAVITEV ^TTDI NA TUJIH TRGIH
S e leta 1955 so izvozili prve koli-
čine vinske embalaže. Čeprav so med tujimi naročniki v glavnem vzhodnoevropske države kot Madžarska, Sovjetska zveza in druge, je moč najti med njihovimi odjemalci tudi kupce iz Nemčije. Medtem ko je še 1. 1959 odpadlo na izvoz 22 % vse proizvodnje, je ta odstotek porastel v 1. 1960 kar na 58 %.
Zaradi naraščanja naročil so morali iz leta v leto večati zmogljivosti proizvodnje. Višek proizvodnje je podjetje doseglo 1. 1957, na kar so vplivali začetek rodnosti novih vinogradniških nasadov, graditev centralnih kleti pri kmetijskih organizacijah kot tudi že omenjeni izvoz. Vrednost osnovnih sredstev je naraščala in v 1. 1960 so jo ocenili že na 30 milijonov din, čeprav so začeli z osnovnimi sredstvi le v vrednosti dveh milijonov din. Povečalo se je število zaposlenih na povprečno 60 oseb letno.
Uspehi poslovanja pa so seveda najbolj vidni iz finančnih rezultatov. Od 1. 1952, ko je podjetje pričelo samostojno gospodariti, je bruto dohodek podjetja nenehno naraščal. Primerjava med posameznimi leti kaže, da je bil dosežen največji skok v 1. 1956, ko se je dohodek kolektiva v enoletnem razdobju'celo podvojil in narastel v 1. 1957 na več kot 22-krat večjo vsoto kot 1. 1952. Potem pa je bilo opaziti rahlo padanje letne realizacije.
Organi delavskega samoupravljanja, ki se dolgo časa niso znašli, saj se niso zavedali svojih pravic, da lahko sami upravljajo podjetje, so takoj začeli budno spremljati položaj na trgu.
HUDI ČASI
8 gotovitve vsekakor niso bile raz-^ veseljive. Njihov glavni izdelek, t. j. vinska embalaža, je šel vse manj v promet, izgledi za bodočnost pa tudi niso bili rožnati. Kakovostne strukturne spremembe v našem gospodar-stvp so posegle tudi na področje izdelave vinske embalaže, kjer so za-
menjavali lesene sode vse bolj s cisternami za transport in za vskla-diščenje.
Kaj sedaj? Čeprav je »Sodarstvo« zaradi izredne kakovosti svoje izdelke lahko prodalo, so spoznali, da v tej proizvodnji podjetje nima bodočnosti. Nujna je bila torej preusmeritev proizvodnje.
Po skrbnih in natančnih analizah se je delovni kolektiv odločil, da bo prilagodil’ svoje zmogljivosti zahtevam trga in je v ta namen tudi priredil svoja proizvodna sredstva za izdelavo bolj perspektivnih izdelkov. To naj bi bile parketne frize, ki so jih že doslej izdelovali v manjših količinah iz odpadkov pri izdelavi sodov.
Že v 1. 1960 so izdelali mimo 122 sodov ležakov v skupni litraži 974 tisoč litrov in 3320 transportnih sodov s prostornino okoli 1,2 milijona litrov ter nekaterih drugih sodarskih izdelkov še približno 39.000 kub. metrov friz za parkete. Da bi svojo
proizvodnjo čimprej preusmerili, so že naročili novi stroj za izdelavo parketa, ki naj bi ga montirali v podjetju še letos.
Tako smo v kratkem pregledali dokaj razgibano zgodovino podjetja »Sodarstvo«, ki se postopoma uvršča med industrijska podjetja, pa tudi delovne uspehe kolektiva, ki si je prav pod vodstvom samoupravnih organov sam začrtal smernice in po njih stopa k novim delovnim zmagam.
Posebej velja poudariti prav zasluge in prizadevnost članov delovnega kolektiva, ki je uspešno prestal tudi najtežje trenutke. Lani je namreč ostal kolektiv brez vodilnega osebja, vendar ga to ni zmedlo. Nasprotno, kot en mož je celoten kolektiv brez strokovnega kadra skrbel za vse — za proizvodnjo in za komercialo, dokler ni bilo urejeno tudi to vprašanje. Zato ni bojazni, da se ta marljivi in zavedni kolektiv ne bi znašel tudi v prihodnje.
N
RAD IMAM SVOJE
PODJ
Tistega dne, ko sem se odpeljal v Novo mesto k SGP Pionir na službeni novinarski obisk, sem imel srečo. V avtobusu sem imel namreč za zgovornega sopotnika delavca iz omenjenega podjetja. To pa pomeni za novinarja veliko. Fant me ni »pustil na cedilu« s podatki o življenju v »Pio-nirju«.
Kad imam svoje podjetje, — je za-'"■"'čel mladi mož s pripovedovanjem. Vsebina njegovega pripovedovanja je bila tako bogata, da se je nizalo presenečenje za presenečenjem. O življenju podjetja mu ni bilo nič skritega. Do potankosti je vedel za uspehe in težave, ki jih doživlja podjetje. Nisem se mogel vzdržati vprašanja:
»Prav gotovo ste član kakega odbora ali sveta v podjetju, kajne«.
»Ne, nisem« — je odgovoril. »Sem pa član sindikata in SZDL«.
Še vedno pod vtisom vsestranske delavčeve razgledanosti in vpogleda v delo in življenje »Pionirjevih« gradbišč, sem prispel do »Pionirjevih« upravnih prostorov v Bršljinu pri Novem mestu.
Tamkaj sem imel priložnost govoriti s tovariši, ki imajo največ skrbi za napredek podjetja in s tem seveda tudi za gradbeniško dejavnost v tem delu Slovenije. Ne da bi skrivali težave, morda tudi spodrsljaje, ki so bili storjeni v preteklosti, in ne da bi bežali pred težavami in odgovornostjo, so mi z velikim zaupanjem v bodočnost podjetja pripovedovali o dejavnosti njihovega kolektiva. Razen suhih številk, ki so do-kumentarično spremljale naše razgovore, je bilo v vsem pripovedovanju čutiti skrb za človeka. S tem sem-tudi odkril »skrivnosti«, od kod mo-
jemu sopotniku v avtobusu toliko privrženosti podjetju.
NOVI OBRAZI MEST IN KRAJEV
olenjsko in Belo krajino je vojna
hudo prizadejala. Pravo upostoše-nje je zapustila za seboj, zato so že prvi povojni meseci zahtevali, da se pohiti z obnovo.
Vse to pa je zahtevalo gradbeno podjetje, ki se bo znalo spoprijeti z velikim nalogami. Zato je bilo leta 1946 ustanovljeno gradbeno podjetje »Novograd«, ki pa se je že leta 1947 preimenovalo v »Pionir«. Težave, na katere so že takrat naleteli, so bile na videz skoraj nepromostljive. Le na videz. Nezlomljivi polet, ki je ko-reninil v tradicijah NOB, je premostil skoraj vse. Tako je začel rasti »Pionir« na zdravih temeljih. Začel se je razvijati v močno gradbeniško telo, ki ni poznalo miru in počitka. 2e v začetnem razvoju si je začelo podjetje urejevati prepotrebne nove obrate, ki so pomenili podjetju toliko kot človeku-delavcu prsti na roki: mizarskega, kovinsko mehanični obrat, avtopark, itd, ki so kasneje prerasli v prava žarišča samostojnega in kakovostnega dela kot n. pr. strojno kovinski obrat, strojno in-ventarski obrat odn. park, cementni-narsko-kamnolomski obrat, v samostojno žago, v pleskarski in parke-tarski obrat itd.
SGP »Pionir« je bilo formirano kot podjetje republiškega značaja (bazensko področje). Do leta 1949 je izvajalo plansko usmerjena dela, in sicer na območju Novega mesta z okolico, v Beli krajini, v zasavskem bazenu in na Kočevskem.
Do leta 1951 je »Pionir« gradil predvsem industrijske in tem podobne objekte. V ta čas vpadata tudi začetek gradnje velike tovai-ne roto papirja »Djuro Salaj« v Vidmu Krškem kakor tudi gradnja industrije v Beli krajini in še marsikje drugje v Sloveniji.
S »Pionirjevo« pomočjo sta Dolenjska in Bela krajina vidno spreminjali svoj videz. Vse te velike spremembe tega dela Slovenije lahko pri »Pionirju« dokumentirajo tudi z originalnimi fotografijami. Ne bi mogel reči, da jim gre za pohvalo, čutil pa sem v njihovem pripovedovanju nemalo ponosa, ki sem ga zasledil tudi pri mojem Sopotniku v avtobusu.
letu 1955 je »Pionir« dosegel že ' 1439 milijonov dinarjev bruto proizvodnje. Znana gradbeniška kriza leta 1956 je nekoliko oplazila tudi »Pionirja«, vendar se je zaradi sposobnosti in združitve z manjšim gradbenim podjetjem »Gradnje«,, z nadaljnjo vsestransko prizadevnostjo delovnega kolektiva znova čvrsto postavil na noge, ne da bi težave zapustile resnejše sledove za seboj. Nova gradbišča od Ljubljane pa vse do Zagreba in od Bele krajine do Zasavja so dala kolektivu nove odgovorne naloge in tudi polet. V tem času so nabavili več modernih gradbenih in drugih strojev, izboljšali pa so si tudi strojni park na splošno. Vse prizadevanje delovnega kolektiva »Pionirja« pa lepo in jasno izraža tudi bruto proizvodnja po letih:
Bruto produkt indeks v letu 1957	100
Bruto produkt indeks v letu 1958	120
Bruto produkt indeks v letu 1959	152
Bruto produkt indeks v letu 1960	200
Prav v teh dneh je imel »Pionir« polletno konferenco za leto 1961. Vsa poročila so prikazala. zmagovito pot podjetja in perspektive v bodočnosti.
Petnajst let življenja »Pionirja« res ne predstavlja kdo ve kako dolgo dobo, vendar pa bogato po vsebini. To vsebino pa je narekoval vsestranski napredek našega splošnega gospodarstva in človekovega standarda
v preteklosti, še bolj pa ga bo v bodočnosti. Neumestno in pretirano bi bilo trditi, da ima zasluge za razvoj tega dela Slovenije zgolj »Pionir«, bili pa bi krivični, če bi mu odrekali delež, ki mu daje čast in priznanje.
NJIHOV PONOS
V sak napreden živinorejec, ki mu T uspe vzrediti lepo plemensko žival, vsak slikar, ki odloži paleto in se z zadovoljstvom odahne ob pogledu na umetnino, ki jo je pravkar dokončal, vsi'so ponosni na svoje delo in na svoje uspehe. In zakaj ne bi bili »Pionirjevi« gradbinci? Tudi oni imajo svojo preteklost, svoje ljubljence. Preveč jih je, da bi vse naštel. Le nekaj naj jih:
Tovarna roto papirja’ »Djuro Salaj«^ Vidmu Krškem, Tovarna No-voles v Straži pri Novem mestu, tovarna Belt v Črnomlju, Dijaški dom v Črnomlju, za katerega trdijo strokovnjaki, da je eden najlepših v Sloveniji, Hladnjača v Zagrebu in ne nazadnje avtostrada Ljubljana Zagreb, po kateri sem se vračal iz Novega mesta nazaj v Ljubljano. Na tej čudoviti cesti, na njeni speljanosti, ki vedno znova odkriva lepote Dolenjske, so mi prišle na misel besede nekega Holandca, s katerim sem se nedavno peljal po avtostradi:
»Čudovito, resnično čudovito.«
In »čudovito« je vzkliknil Holandec prav pod viaduktom v Ivančni gorici, katerega je med drugimi številnimi deli na cesti zgradil tudi
Po cesti »drsimo« in se bližamo naši metropoli. Spotoma se znova spomnim mojega jutranjega sopotnika. Že ga vidim, kako bo kmalu stanoval v udobnem samskem domu, ki ga gradi »Pionir« za svoje delavce. Dom bo imel vse udobnosti za stanovalce. Spominjam se besed, ki so mi jih govorili ljudje pri »Pionirju«: »Pri nas dela sindikalna organizacija z roko v roki z upravo in z drugjmi organizacijami v podjetju«. In ne morem si kaj, da ne bi vse to njihovo delovanje, vso to njihovo skrb povezal z besedami, ki mi jih je med drugim dejal zjutraj cjelavec v avtobusu »Pri nas, .Pionirju* je najmanj nesreč pri delu. V tem vodimo v Sloveniji«.
Že smo v Ljubljani. Švignemo mimo velikega gradbišča visokih stolpnic, ki jih gradi za Ljubljano »Pionir« iz.Novega mesta. »Pionirje! vo« gradbišče in še številni bloki v Savski koloniji, ki jih je že zgradil, potem tovarna testenin pri letališču, ki je v gi-adnji, mi porajajo novo prepričanje in potrdilo besed, ki sem jeh slišal od ljubljanskih investitorjev:
Novomeški »Pionir« je iskano gradbeno podjetje. Kakovost njegovih gradenj se je izkazala prav tu v Ljubljani, kjer je na kupu vrsta gradbenih podjetij. Priznamo, da sodi v vrsto najboljših. Zato je »Pionir« zaželen. Naša želja je, da bi tak ostal in da bi še bolj razširil svojo dejavnost. Dela mu ne bo zmanjkalo.
»Pionir«.
Samski dom gradbenikov »Pionirja«
im
PET MINE ZA COLIBR
1954. leta je bila podpisana licenčna pogodba z avstrijsko tovarno Steyr-Daimler-Puch.
1959 — točneje: 24. januar, dan ko je začela s svojim delom Tovarna motornih koles — TOMOS.
1959 — tovarna stoji. Tu je razpetih 21 lokov pod ostrešjem velike proizvodne dvorane.
14. junij nam uradno pove, da je bila takrat oficialno odprta prva jugoslovanska tovarna, ki povsem samostojno proizvaja motorna kolesa.
To leto — 1959 — oskrbi »Tomos« domače in tuje tržišče z 19.000 motornimi kolesi; leto 1961 pa preizkuša njegovo zmogljivost s proizvodnim načrtom, ki pravi, da bo dala tovarna do konca leta 50.000 Colibrijev.
¥ e borih pet minut je potrebno, da ■ .precizni mehanizmi v »Tomosu« '"■'popolnoma dogotove moped: Co-libri; le pet minut potrebuje 1400 parov rok, da z natanko opredeljenimi delovnimi operacijami obrne sebi v prid preračunane udarce strojev.
Matematika teh petih minut pa ne tiči zgolj v mehanizmih niti ne v usposobljenih rokah, pač pa jo je dobršen del v umni razporeditvi obratov, ki omogoča najkrajše transportne poti.
Orodjarna, kalilnica, galvanika, livarna, mehanska obdelava, pločevinama, oddelek za varjenje, lakirnica in montažni obrat so med sabo tako povezani, da drug drugega dopolnjujejo ter drug drugemu štedijo čas. Nad vsemi pa bedi montaža, ki je pravzaprav do sekunde natančna ura — pozorna spremljevalka delovne prizadevnosti vseh oddelkov skupaj.
V montaži se namreč zbirajo posamezni polizdelki. Tu se razvrste v pripravo za montažo motorja, za končno montažo motorja, prvo montažo motornega kolesa ih končno montažo Colibrija na tekočem traku. Vsa montaža je seveda razdeljena na posamezne delovne takte, ki se med seboj prelivajo v enoten ritem
na tekočem traku, katerega pot je dolga pet minut. Neizpremenjeni ritem na tekočem traku nas opozori na napor, ki je veljal tovarno, da je lahko montažni oddelek ob slehernem času preskrbljen z zadovoljivo količino v delov, ki se izoblikujejo v posameznih oddelkih. Teh delov pa je — reci in piši: blizu 200 kosov!
S to številko se lahko srečamo še enkrat: delovni takt tovarne je 200 novih motornih koles na dan. Letno — preko 50.000! To število pa predstavlja pomembni doprinos »Tomosa« k uresničitvi zveznega perspektivnega načrta, ki s porastom narodnega dohodka predvideva do leta 1981 porast motornih koles na milijon komadov.
V komercialnem oddelku so z novinarji, radovednimi po službeni dolžnosti, razmeroma kratkih besedi: s kazalcem usmerjajo pogled na zemljevid Evrope, Srednjega, Bližnjega in Daljnega vzhoda, pa ZDA in Kanade, prepletenimi s puščicami, ki nakazujejo pot Tomosovih izdelkov na tuja tržišča. Mnogi mednarodni sejmi v tujini, poznanjski, plovdiški, leipziški, solunski, iz-mirski, Damaščanski so v praksi dokazali, da lahko Tomos uspešno tekmuje z istovrstnimi industrijskimi
produkti tehnično visoko razvitih držav. To dejstvo pa podčrtuje še drugega: da se domača in tuja tržišča zanimajo za Tomosove izdelke, da so le-ti postali doma in v svetu popularni in da je zato popularnost skrita predvsem v kvaliteti in solidnosti: spomnimo se samo na evropsko pomemben Tomosov triumf v Hockenheimu!
Tu naj bi se končal skromen pregled kronike, ki pripoveduje o naši tovarni motornih koles. Kronika nekega zapisa, nekih dejstev, nekaterih številk, vsekakor. Omembe vredno pa je še eno poglavje, ki nam pove o zadovoljstvu koristnikov Tomosovih izdelkov, brnimo list!
Tovarna, kateri velja pripoved, je iniciator svojevrstne akcije na domačem trgu v korist potrošnika. Njena zasluga je, da je svoj osnovni proizvod — moped Colibri — približala delavčevim potrebam, saj je njen propagandni oddelek z neusi-Ijivim nastopom pred mnogimi delovnimi kolektivi omogočil preneka-terim delavcem nakup tega vozila.
Postopek v tej akciji je dokaj enostaven! Njegovo bistvo je vsekakor v nekoliko nižji ceni, predvsem pa v organizaciji individualnih posojil. Investicija v hitro in ceneno prevozno sredstvo pa pomeni delavcu prihranek na času in na denarju.
Zahvaljujoč tej iniciativi Tomosa, razumevanju posameznih podjetij in seveda tudi uvidevnosti bančnih ustanov, so marsikje že danes na dlani rezultati, ki izhajajo iz dejstva da se je velik del delavstva motoriziral. V mnogih podjetjih v Sloveniji, ki so že pred meseci nabavik-Colibrije, statistika ugotavlja dvig-produktivnosti dela tudi do 20 od stotkov v primerjavi z lanskim le tom. S tem, da je podjetje pomagali delavcem, da so pod ugodnimi po goji dobili Colibrije, je pomagalo tu di sebi, ne le s tem, da je zmanjšal-: visoke prevozne stroške za avtobu se in železnico, temveč predvsem s povečano storilnostjo svojih delav cev.
To novo v odnosu tovarna—delavec, pa je najzanimivejše poglavje v razvoju naših družbenih odnosov, ki ob gospodarski preračunljivosti uveljavlja zaupanje med ljudmi in zaupanje v človeka.
Nakup Colibrijev s strani kolektivov raznih podjetij ter ustanov, ki je
zajela mnoge slovenske in hrvatske gospodarske Organizacije, pa je že tudi prekoračil meje Srbije in Vojvodine. Za ilustracijo: letošnje leto bo izročilo Colibrije podjetjem: »Morava« v Požarevcu, »Železarna« v Smederevu, »Gradjevinarsko predu-zeče« v Boru, »Sloboda« v Kumanu, »Zemljoradnička zadruga« v Žabarih, »29. november« v Subotici, podjetjem v Zrenjaninu in še marsikje, kjer čas narekuje delavcem sodobnejši način prihajanja ter odhajanja na delo, opravljanja vsakodnevnih opravil.
Z raznobarvnimi »železnimi konjički« pa ne raste samo ugled . Tomosa, tovarne, ki jo pozna najza-kotnejši kraj v naši domovini, pač pa tudi ugled Kopra in z njim slovenskega obalnega pasu. Tomos in
Koper — to je dandanes že enoten pojem za najzapadnejšo mejo Jugoslavije!
In smo spet pri namenu našega pisanja, pri kroniki, ki se to pot obrača v zgodovino kraja, kjer stoji naša tovarna:
Serrenissima potrebuje zdaj močna očala z dioptrijo: njen podložni Konstantinopolis, ki je bil nekoč Egida, pa Capris in kasneje Capo-distria ter danes Koper, je na svojem nežoč solinarskem področju zgradil veliko, belo utrdbo. Stari koperski pretor, ves pogrbljen od strahu pred Benetkami, je prečital: TOMOS. Potem je odšel, stopil na svoj stari kamniti steber in zaspal. Mimo njega pa je iz belega giganta prhnila kolona nasmejanih Colibrijev!
mu vode,« je rekel Rade. , Hastlasan je odprl čutaro in jo Gavru fjj av^ na ustnice, ki so hlastno, vro-srkale hladno pijačo. Voda je to n.0tala P° grlu. Mašan je vedel, da Prav, toda zdaj je bilo že vseeno. k° ... Hvala ... Še ...« fraz* sv°jo čutaro, Rade, moja je ha,« je rekel Mašan. tiro 3p''enec je izpraznil tudi drugo ču-• Potem ni več govoril, le drgetal je. <jeia skale sta Mašan in Rade vi-žark-nebo vr^ Komova. Prvi sončni 2jje,1 50 obsijali planino. Ranjenec je 5ij . SaPo, potem je hlipnil in omahnil, mrtev.
{igr	je bil na tistem kraju izko-
Itj*! gr°b v rdečkasti zemlji. Mašan in j, sta ga izgrebla z noži in z rokami, otoj, ttntvemu tovarišu sta položila kj J®, vzela sta le strelivo in bombo, p je Gavro še imel. oj ,ot®m sta se tiho odpravila na kraj, kt £e° . r sta imela pregled nad cesto, le vila nad Levo reko.
“lat
veš, kaj imam v mislih?« je vPrašal Jakšo, ko sta sedla pod
»M^a.vrbu Travske gore. to6ejJls^m, da bi kar uganil. Nisem po-zato sem manj navezan na do->)hai bi®°> vendar mi misli kar naprej ša p0 k njej. Tudi ti misliš na dom, ^ho m otroke,« je odgovoril Jakša, bj f. ®tem me boš razumel. Rad bi, da Hiše ,? zavita v stran in šla mimo moje bčo]' ®am° za trenutek... Otroke bi »tr ’ zeno bi pozdravil. Kaj meniš?« ska^arrlen ki moral imeti namesto t^v' kdor st tega ne bi želel... Po ti ti povem, nečloveško bi bilo, če a kar tako mimo ... Joda naloga. Oj tnesta in toliko ljudi je odvisnih Tj8 petih, torej tudi od naju dveh.« m, prav zato se ne morem od-Samo vprašal sem te.«
^0] 6 tako vzameva, bi lahko rekla ...
Ure daljša pot, bi lahko rekla... tate Ure daljša pot, pa toliko veselja v ,za ženb in za drobiž... In spet: ^Voure so ljudje že zapravili kra-
^rav jmaš, vendar mislim ...«
kaj misliti! Na desno bova Hih. v.ln s® ustavila pri tvojih doma-tori6 '*e m°sel gledati, če bi se ali (j, sPet odpravili proti Hercegovini Hor n nas zaneslo celo do Krajine, ka-^ožn8 je.ze’ ti pa bi opustil sedanjo ^biž °St in ne bi videl tega svojega
°troci so najbrž že pozabili bo. k’' • Dajva, pojdiva, pa naj bo, kar V°ril r,11?0 da mi ne boš kasneje go-0 tem.--b
bozzij,i^a Se nama te pol
bobkom,

kar brez skrbi! Pohitela ure ne bo
je rekel Jakša.
Naglo sta se odpravila. Pazila sta, da ju je drevje kar najbolj zakrivalo tujim očem. Potem sta se začela spuščati po pobočju. Poganjala sta se v dolgih, neslišnih skokih, tako da sta bila bolj podobna poskakujočim sencam kot pa partizanskima izvidnikoma.
Ko sta spodaj pohitela skozi hrastov gozd in mimo samotnih bukev, sta zagledala Mijatovo hišo. Obema se je zdela nekam manjša, kot sta jo imela v spominu. Jasno sta razločevala njene obrise* ker jo je od strani oblivala mesečina.
»Jaz bom ostal nad hišo na straži, ti pa kar pojdi,« je Jakša rekel Mijatu.
Tudi on bi bil rad videl Joko in Mi-jatove otroke. Čeprav je bil Mi j at sta-
»Manjši otroci so najbrž že pozabili rejši, sta z Jakšo skupaj fantovala, dokler se ni oženil. Takrat je Jakša ostal stari fant, dobričina, kvartopirec, ljubimec vaških vdov in večni pomočnik pri vseh opravilih ob žetvi, košnji in takih rečeh. Njegove roke, prevelike za ko-ščato telo, so pokosile marsikatero senožet in zorale marsikatero borno njivo, čeprav je vedel, da mu ne bo tega nihče povrnil. Jakša je živel veselo, kar dobro se je počutil, ker je imel majhne zahteve.
Najprijetneje mu je bilo, kadar je prišel k Mij atovim. Njegova žena Joka ga je vselej sprejela s širokim, dobrodušnim nasmehom in z vzklikom: »Oho, svak je prišel!« Otroci so se motovilili okoli njega, Jakša je ugotavljal, da se Mijatova družina pomnoži vsako leto za enega kričača. To je vedel že po tem, ker je moral imeti v žepu iz leta v leto več sladkorčkov, lešnikov ali jabolk.
V	Mijatovi hiši je bil Jakša vedno dobrodošel, gospodinja je vedno imela kaj zanj, čeprav je okoli nje kar vrvelo otrok in je bilo kot v čebeljem panju. • Zdaj je Jakša gledal, kako so se Mijatu na poti proti domači hiši tresle roke od nemira. Upala sta, da bosta prišla neopažena, ker je bil Mijatov dom V stran od pogostnih pohodov čet-niških enot, in tako tudi odmaknjen od ceste, stisnjen na skrajni rob rodovitne zemlje in obkrožen z murvami, ki so jim nekoč skrbno izpodrezovali spodnje veje.
Mij at je stopil k vratom in prisluhnil, potem pa je potrkal na nizko okno.
»Kdo je?« se je zaskrbljeno oglasila Joka.
»Odpri, žena, pa otroke zbudi, da bodo videli očeta!« ji je zaklical presrečni Mijat.
V	hiši je završalo, Joka se je ogrinjala in mimogrede budila otroke, potem pa je skočila k vratom in odrinila zapah. Stekla je na dvorišče, ki ga je
oblivala mesečina, in se vsa v solzah obesila možu okoli vratu.
»Mama, kdo je prišel, praviš?« se je oglasila najstarejša deklica, ki ji je bilo dvanajst let.
»Oče je prišel!« je zaklicala mama in se na poti v hišo oklepala moževe roke.
Eden izmed otrok je jokal. Zmedel se je bil zaradi naglega bujenja in zavoljo vrveža v hiši. Joka je v temi segla po skrbno varovanem koščku lo-jenke. Petroleja že zdavnaj ni bilo več pri hiši. Medla luč je obsijala štiri postelje, iz katerih sta razen iz ene vstala ali pa gledala izpod odeje po dva otroka.
Mijat je široko razprostrl roke in objel pet otrok hkrati. Potem sta ostala v postelji le še štiriletna Djuka in triletni Vidak.
»Vido, Djuka, oče je prišel, pozdravita ga!« jima je rekla Joka.
Otroka sta se sramežljivo stisnila in se skrila očem velikega moža. Mijat je stopil k njima, ju pobožal in oba hkrati vzel v naročje. Sedel je na posteljo, otroci so se zgrnili okoli njega. Ta mu je zlezel na hrbet, oni sedel na kolena, najstarejša ga je božala po laseh. S solznimi očmi je Joka gledala ta čudni grozd življenja pred seboj. Srce ji je utripalo in se! širilo, da se ji je hiša nenadoma zazdela strašno tesna.
Pokleknila je h kupu otrok okoli moža. Tudi ona bi se ga rada oklenila, pa ni našla prostora med sedmimi pari rok in med kuštravimi glavicami.
»Glej jih, miške!« je zadovoljno vzklikal Mijat. »Kako ste zrasli!«
Ni vedel, kaj naj reče, le s prsti je božal otroške lase in poljubljal lica? ki so se odmikala od njegove brade s štrlečimi kocinami.
»Pa ti, Joka, kako kaj? Ali zmoreš
ob vsej tej množici drobiža?« se je obrnil k njej.
»Gre, gre, saj mora! Samo da si živ in zdrav,« je rekla in odrinila dva otroka, da je mogla sesti k njemu. Potem je poskočila. »Gotovo si truden in lačen Ali si sam?«
»Jakša je zunaj!«
»O, svak je prišel!« je vzkliknila Joka. »Zakaj pa ne pride v hišo?«
»Ne more! Saj veš, da je okoli Tare vse polno četnikov. Le mimogrede sva prišla ... Dalje morava.«
»Oh, ali že? Saj se še odžejal nisi!« se je vznemirila Joka.
»Upam, da se bomo lahko kmalu vrnili vsak na svoj dom,« jo je tolažil Mijat.
Tisti trenutek je počila puška v gmajni nad hišo.
Jakša je strmel v zrak in napeto prisluškoval. Vetrc se je lovil med listjem, kdaj pa kdaj je kak listič zanihal k tlom. Morda prav zaradi tega Jakša ni pravočasno slišal, da se bliža Mijatovi hiši dolga vrsta ljudi. Zagledal jih je šele, ko so bili kakih dvajset metrov od prijateljevega doma. Takoj potem je spoznal njihov namen: obkoljevali so hišo.
Zato je Jakša pritisnil na petelina. Naslednji trenutek je zletela ročna bomba, takoj potem pa je Mijat pritekel iz hiše.
, Četniki so že streljali. Ko so zagle-• dali Mijata, so udarili po njem. Jakša je videl, kako se njegov prijatelj poganja z velikanskimi skoki Še kakih deset korakov je bil od njega. Jakša je vrgel proti četnikom tretjo bombo.
Potem pa se je zgodilo tisto najstrašnejše, nekaj, kar je vso prejšnjo radost spremenilo v črno žalost in grozo: Mijat se je stresel, obstal in padel. Jakša je skočil k njemu, ga potegnil v zaklon in ga naglo izpustil, nato pa je vrgel bombo.
Četniki so se umaknili, Jakša je slišal nekaj stokov in kletvic, pomešanih z vzdihi. Vse njegove bombe so zadele, le zadnja je padla k že mrtvemu četniku.
»Kaj je, Mijat?« je Jakša skušal prevpiti odmev, ki se je vračal od okoliških hribov.
Odgovora ni dobil. Mijat je bil mrtev. Jakša ni mogel verjeti strašne resnice. Njegova roka je nehote zdrs-
nila po Mij atovem vratu in zadrhtela ob dotiku hude rane na glavi, iz katere so se raztresli po tleh človeški možgani.	/
-Veter je premaknil veje, bledi soj lune je osvetlil Mijatovo glavo in Jak-ševemu pogledu razodel vso strahoto smrti, ki mu je nekaj trenutkov poprej ugrabila tovariša. Jakša je vedel, da ne more storiti ničesar. Ni mogel v pokojnikovo hišo. da bi z besedo tolažil Mijatovo ženo in z roko pogladil njegove otroke. Vedel je tudi, da ne bo mogel
niti minuto ostati ob mrtvem prijatelju.
Ozrl se je in spoznal, da tudi zanj slabo kaže. Izpustil je. tovariša, se še enkrat ozri v njegov spremenjeni obraz, snel z njegovega opasača zadnji dve bombi, potem pa se je splazil v gozd. Nad njim so žvižgale krogle, ki so trgale vejice in porumenele liste.
Po nekaj metrih je Jakša vstal in stekel. Zdelo se mu je, da je izven neposredne nevarnosti, zato je omahnil med korenine velikega drevesa. Moči so ga zapustile, misli so mu zamrle od groze. Nič hujšega bi ne mogel doživeti ta trdi, trpljenja vajeni borec, kot je bila zavest, da je bil priča smrti najboljšega prijatelja, ki je padel pred domačo hišo, pred očmi žene in svojih sedmih otrok. Za trenutek je Jakšo obšla misel na jok in krike groze v hišici med murvami. Zahlipal je, potem pa so se mu v navalu moškega joka stresla pleča. Hkrati je bilo to zanj tudi trenutna rešitev. Možgani so začeli delovati, misli so se mu vfnile. Jakša je vstal in se kot pijan opotekel proti planini.
Ugotoviti je treba, si je rekel, ali se bliža nemška divizija, ali bo treba zaradi tega izseliti sto in sto družin, med katerimi jih je mnogo s sedmimi otroki, ali se bo moralo na tisoče družin posloviti od domačega ognjišča. Tri mesta in mnoge vasi čakajo na zanesljivo sporočilo o tem, se' je zavedal Jakša.
Vsa trda od strahu in groze je bila Joka ob pogledu na prizor, ki ga je videla, ko je skočila za Mijatom na vežni prag. Videla je moža, ki je padel kot od strele zadet, potem pa so bombe trgale telesa na njivi in okoli hiše. Joka ni vedela, kaj naj stori. Ali naj skrije otroke za ognjišče, kjer je bila kamnita stena, da bi jih he dosegle krogle, ali naj steče med drevje, kamor je Jakša potegnil Mijata?
Iz otrplosti so jo zbudile puškine cevi, ki so se pokazale izza vogala in se bližale njenim grudim.
»Ali je še kak bandit tu?« je nekdo vprašal.
»Tu ni bilo banditov,« je rekla Joka.
»Kdo pa je bil tisti, ki je tekel iz hiše?« je hotel vedeti četnik.
»Moj mož je bil... Dve leti ga nisem videla... Zdaj ste ga ubili...« Kakor v sanjah je govorila Joka.
»Ven! Pokliči vse svoje kričače!« je revsnil četnik.
Joka je vzela v naročje dva najmlajša, drugi pa so šli za njo bosi in v srajčkah. Sedem otrok je imela Mijatova Joka.
Četnik je vrgel butaro na ogenj. Ko so jo obliznili plameni, je segel po njo 5n stopil k postelji. Odrinil je koce in odeje, privzdignil slamo in pritaknil gorečo butaro. Štiri postelje so zagorele. Četnik je vrgel butaro na ogenj, zgrabil vedro z vodo in začel piti.
Hiša se je spreminjala v veliko baklo. V njeni svetlobi so četniki pripravljali nosila iz šotorskih kril in iz kolov, ki so jih našli pri hlevu. Tri mrtve in dva nevarno ranjena četnika so položili na nosila, potem pa so odprli hlev, segnali iz njega krave in ovce ter se odpravili navkreber po strmini.
Prišli so bili z namenom, da bi izropali partizansko domačijo. Niso vedeli, da se je prav takrat mudil v njej gospodar, ki je bil že dve leti v partizanih.
Kuštraste otroške glavice so se zbrale na robu gozda ob mrtvem ' očetu. Otroci so jokali in hlipali, Joka pa je strmela nekam daleč.
Tudi hlev so obliznili plameni. Iz doline, kjer se je nekaj lučajev od Mij atove hiše stiskala peščica domačij, so se razlegli kriki.
»O. gori! Pri Mijatu Miljaniču gori!«
Kmalu potem se je kakih deset žensk in starcev zbralo na kraju podtaknjenega požara.
Danilo se je, ogenj je pojemal.

Spored RTV Ljubljana za teden od 28. avgusta do 3. septembra 1961
Ponedeljek
torek
S.oo	s' avgusta 5,ti p. '®° Dobro jutro! (pi-t3« MetSbenl sPored) - 5.10-^Urrie domačih — 6.30—6.40 zt50r	8.05 Poje komorni
>oC ^ — 8.30 Počitniško
t* ~~ 8 4S11''6 0(1 strani d0 stra_ ure s kvintetom
06errUh mpifia ~ 9'00 v svetd ^lodij — 10.15 Zvočna
ti'1 Iv,arn~' 11'30 Prl skladaie-' v lritet x U Lipovšku — 12.00 Seul ^o Stritol - 12.15 „	2, nasveti _ 12.25 Me-
estiK °Poldne — 13.15 ob-
:sUla
30 Narofl 2abavna glasba -l3.55 g0g6 in umetrie pesmi
■tu
Leskovic: Domo-
1 I^PdiJa v enem stav-'rir srni
1	14 «>	V 1
,.S Pep^,Prlreaitve dneva
,(>11» na‘ !” plesl jugoslo-
b *' Crr -i5-15 °b™-
beS 15.40 t ln zabavna glas* blk! h revij -Z ,fllmov in glas-
h« 1 Ha	16,00 Naši popot-
r " 16'20 Vl0U-
S s0lom kolinikova inpia-D>lk ^	17'°° Lokalni
lan,,17'15 Šoferjem na
buS Rusait°alomki iz Dvo"
ki>bus !!lke - 18.40 Kultur-1B> ln l9'00 DPvestila, re-
>° Ramjsktbavna gIasba -
nnSbllko,- dnevnik - ao.00
l9-30
bihntaebkoVa „ k0n„ hiblodii panorama zabav-btje n Krai™ '	20.45-22.50
22.50 Tkb'vske filharmo-3'°5 Ples Warnl noktu:'no
glasba — 24.00 ključek oddaje
29.	avgusta
5,00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) — 5.25—5.45 Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Nekaj uvertur in mediger — 8.30 Za otroke —
9.00	Zvoki za prijetno razvedri-
lo — 9.40 Mariborski komorni zbor — 10.15 45 minut z Orkestrom RTV Ljubljana — 11.00 Pevec Tonny Ray — 11-15 Branje za vroče dni —	11.35
“čmrlj« in druge skladbice Jurija Gregorca — 11.45 Pančo Vladigerov:	Štiri skladbe —
12.00	Petnajst minut z Vaškim
kvintetom —	12.15 Kmetijski
nasveti —	12.25 Melodije za
opoldne — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Slavne baritonske arije iz Verdijevih oper — 14.00 popevke se vrstijo
—	14.30 Prireditve dneva — 14.35
Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Obvestila,
reklame in zabavna glasba —
15.40	Izbor iz Prvega zvezka Chopinovih etud — 16.00 Počitniška zgodba — 16.20 Ruleta za zabavo — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Robert Schumann: Simfonija št. 2 v C-duru — 18.00 Človek in zdravje — 18.10 Od plesišča do plesišča —	18.45
Ljudski parlament — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — - 20.00 Poje Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec — 20.30 Radijska igra — 21.33 Lucijan Marija Škerjanc: Nokturno — 21.37 Zvočni kalejdoskop — 22.15 Naše nove plošče s komorno glasbo —
23.05	Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu
—	24.00 Zadnja poročila in za-
SREDA
30.	avgusta
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	5.10—5.30
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 poštarček v mladinski glasbeni redakciji —
8.30	Počitniško popotovanje od
strani do strani — 8.45 Vesele citre —	9.00 Vsaka ura ima
svoj zven —9.50 Igrajo slavni pianisti preteklosti — 10.15 Zabavni potpuri —	11.30 Deset
minut iz naše beležnice — 11.40 Jean Sibelius: Tapiola, simfonična pesnitev — 12.00 Domače popevke Boruta Lesjaka —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne —	13.15
Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Igra pihalni orkester JLA
—	13.55 Nekaj hrvatskih samospevov in klavirskih skladb
—	14.30 Prireditve dneva — 14.35 Glasbena medigra — 14.40 »Bratci, veseli vsi...« Slovenske narodne — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Bruno Bjelinski: Koncert za flavto in godalni orkester —
16.00	Radijska univerza — 13.15 Koncert po željah poslušalcev
—	17.00 Lokalni dnevnik — 17.15
V sredo popoldne ob radijskem sprejemniku —	18.45
Šport in športniki — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Majhna prodajalna plošč s popevkami in zabavnimi melodijami — 20.50 Zgodba o Manon Lescaut — 22.15 Zaplešite z nami! — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Nočni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA	NEDELJA
31.	avgusta
5.00—8.00 Dobro jutro-! (pisan glasbeni spored) — 5.25—
5.45	Nekaj domačih — 6.30—6.40
Reklame —	8.05 “Na krilih
petja« in druge skladbe Fe.lixa Mendelssohna — 8.30 Za cicibane — 9.00 Naš zvočni magazin — 10.15 Solisti mariborske Opere pred mikrofonom RTV Ljubljana — 11.00 Poje Akademski zbor »-Tone Tomšič« —
11.15	Branje za vroče diH — 11.35 Melodije iz različnih 'dežel — 12.00 Bosenske narodne pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pet pevcev — pet popevk — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Max Reger: Variacije in fuga na Mozartovo temo —
14.05	Radi jih poslušate — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in po-reklame in zabavna glasba —
15.40	Nastopa Oktet koroških akademikov — 16.00 Trije veliki plesni orkestri — 16.20 Odlomki iz verističnih oper —
17.00	Lokalni dnevnik — 17.15 Hammond orgle in kitara —
17.30	Turistična oddaja — 18.00 Jazz na koncertnem odru —
18.15	Štiri skladbe za klavir Miloja D. Milojeviča — 18.30 S sporedov Britanskega radia —
18.45	Poletni kulturni zapiski —
19.00	Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik -2 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
20.45	Glasbena medigra — 20.50 Literarni večer — 21.30 Stjepan Sulek: m. klasični koncert —
22.15	Plesna glasba — 22.40 Karol Szymanowski: Sonata op. 9 za violino in klavir — 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu — 24,00
v	1. september
5.00—8.00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) —	5.10—5.30
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Glasba ob delu —- 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — 8.45 Ste-va Hristič: Simfonična fantazija za violino in orkester —
9.00	Od arije do arije — 10.J5
Ob obalah južnih morij — 11.00 Anton Foerster:	Sonatina za
violino in klavir — 11.09 Tri samospeve Aleksandra Lajovica zapoje mezzosopranistka Dragica Sadnikova —	11.19
Ljubljanski godalni kvartet —
11.40	Otroci pozdravljajo —
12.00	Marija Gazvoda in Lovro Rešek pojeta slovenske narodne — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije za opoldne —
13.15	Obvestila in zabavna glasba —	13.30 Veseli planšarji
igrajo in pojo, vmes zapoje nekaj narodnih Zenski vokalni kvartet — 13.55 Tenorista Benjamine Gigli in Jussi Bjdrling vam pojeta — 14,30 Prireditve dneva — 14.35 Popevke na tekočem traku — 15t15 Obvestila, reklame in zabavna glasba —
15.40	Ansambel Srečka Dražila — 16.00 Športni tednik — 10.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli — 17.00 Lokali dnevnik — 17.15 Koncert za vas — 18.00 'Hitri prsti —
18.15	Ljudska glasba arabskih
dežel —- 18.45 Iz naših kolektivov — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni orkester Alfred Scholz — 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.30 Iz del Antonina Dvoraka —	21.15 Oddaja o
morju in pomorščakih — 22.15 Razpoloženjska glasba z orke-’ strom Alfredo Antonini — 22.35 Moderna plesna glasba
2. septembra
5.00—8“00 Dobro jutro! (pisan glasbeni spored) -r-	5.25—5.45
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame —	8.05 Naši glasbeni
uspehi v preteklem šolskem letu — 8.30 Pionirski tednik *— 8.50 Klavir v ritmu — 9.00 Med vzporedniki in poldnevniki —
10.15	S sprejemnikom na dopust — 12.00 Trio Slavka Avsenika — 12.15 Kmetijski nasveti
—	12.25 Poje Ljubljanski vokalni oktet — 12.45 Z lokom po strunah — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe
—	13.57 Vedri zvoki —	14.30
Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Petar Stojanovič: Serenada za flavto in godalni orkester —
16.00	Humoreska tega tedna — 16.20 Od tod in ondod — 16.40 Moški zbor »France Prešeren«' iz Kranja —	17.00	Lokalni
dnevnik — 17.15 Pevka Jelka Cvetežar — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Spored za ljubitelje operne glasbe — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Domači zvoki za sobotni večer
—	20.20 Radijska komedija — 20.59 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
3. septembra
6.00—6.30 Jutranji pozdrav —
6.3.0	Reklame — 6.40 V;edri zvo-
ki — 17.15 Partizanske koračnice — 7,30 Radijski koledar in prieditve dneva —	7.35
Zvočna mavrica — 8.00 Mladinska radijska igra — Friedrich Feld: Almazarski vodnjak
—	8.53 Z orkestrom Andre Ko-
stelanetz — 9.00 Poročila —
9.05	Z zabavno glasbo v novi teden —	9.45 Franci Šturm:
Pet. malih skladb za klavir —
10.00	še pomnite, tovariši. ..
—	Aleš Sedlar: Zmagali sta mladost in volja — 19.30 Par-tizanske pesmi — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Nedeljska reportaža — 12.00 Naši poslu-šalci in pozdravljajo — I. —
13.15	Obvestila , in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.50 Koncert pri vas doma —
14.15	Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Reklame — 15.30 Majhen mozaik melodij — 16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila — 21.10 Življenja velikih romantikov —
22.15	Plesna glasba — 23.00 Poročila — 23.05 Nočni operni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
|lllll!!!llll!!lll!llll!lllllllli:ill!l!!ll!llllllll!!!ll!l|||!ll|||!l||l!ll|||!l<l
I OH TE mi..
— Kar naprej godeš, ker se je mleko podražilo za dva kovača — da so se pa lokomotive pocenile za pet kovačev, še omeniš ne!
— Bojim se, da sem za danes nastavil previsoke cene.
— Nič ne de, bodo pa še jutri držale.
— Še toliko bomo počakali s podražitvijo, da pride po solato moja že-
— No, končno smo jih le fiksirali na solidno
v'V-’
m
SAVO MARIC:
REORGANIZACIJA
Pripovedka pravi takole:
»Ko poletijo v jeseni žerjavi v topla kraje, zabodi, medtem ko ti preletijo hišo, veliko iglo pied hišni prag in izgovori čarovnijo — naenkrat se bodo zmedli, ne bodo znali naprej, vrteli se bodo stalno in do onemoglosti v krogu in če'se jih ne usmiliš in ne izdereš igle, ti bodo strmoglavili v naročje, kot bi hoteli reči: »Tvoj nož — naše glave.«
Eh, na to pripovedko moram vedno misliti, kadar pretrese naše podjetje reorganizacij ska vročica. To se pogosto zgodi. Kot da jo zakleto. Komaj se po oddelkih vse uredi, določi Vsakemu delo, postanemo »ažurni«, in organiziramo tekmovanje, že se prične šušljati o novih načrtih, že nas preplavljajo okrožnice, letijo direktive in proti-direktive, eno navodilo zamenja drugo, dežuje polne raznih prehodnih odlokov in že nas vse kot uklete žerjave prevzame nemir, raztresenost, omotica, vsi postanemo togotni, nezadovoljni, jezni. Kdor je pameten, dobro ve: zopet je reorganizacija na vidiku.
— 2e zopet — godejo veterani. Oni dobro vedo, da bodo morali prerivali stole in premeščati omare, prekladati prašne fascikle in prepolne mape odloženih aktov, urejati in razporejati, se vrteti v krogu in biti drug drugemu v napoto.
— Ne zopet, temveč popolnoma nekaj novega. Odkihlo se je nekaj neverjetnega: naše podjetje, podjetje zveznega značaja, ki ima podružnice v vseh republiških središčih, nima posebne direkcije za Srbijo. Kako je neki moglo podjetje sploh delati. Ne morem si predstavljati brez direkcije za Srbijo? — pravi projektant reorganizacije in si skoraj puli lase iz obupa.
Po oddelkih brenči. Ugibanje, diskusije. Vsi oblegajo daktilogralke, ker te najprej vse vedo. Tovariš projektant nove reorganizacije je med tem dvakrat obrnil ključ, izključil telefon, da bi ga kdo ne vznemirjal in — piše. Planira. Organizira.
Takoj je imenovana reorganizacij ska komisija in hitro izdelan konkreten načrt. Sledi čitanje načrta in komanda:
— Jutri pričnemo.
To ni samo prerivanje stolov, premeščanje omar in prekladanje aktov. Sedaj je velika selitev:
Tovariši iz sobe Številka 5 se preselijo v sobo številka 8, 8 gre v 3,
3	gre v prvo nadstropje, iz prvega nadstropja v sobo številka 5.
Številka 18 gre v 19, 19 v 1, 1 v 4,
4	v 18.
Tovariš, Aco iz številke 2 gre na 16, Rado v 11, Miko v 7, Pa j o iz 1 gre v 4, Pero v 9, Anka v 14, Stankovič iz 2 v 6.
In tako dalje po vrsti. Selijo se ljudje, selijo se stvari. No, ljudje že kako, ampak stvari. Na ozkem stopnišču se srečata omara iz 18 v smeri pritličje z omaro iz 3 v smeri nadstropja in se ne moreta srečati. Omari sta si tako podobni kot dvojčka. Ljudje javijo projektantu neverjetno odkritje:
— Kako bi bilo, če se vrneta vsaka na svoje mesto?
— Nemogoče. Plan se mora dobesedno izpolniti.
Tako je bil plan dobesedno izpolnjen.
Odprli so se novi oddelki, stari so dobili nova imena, ki jih do takrat nismo poznali, pojavili so se novi nazivi, pojavili so se novi šefi, pomočniki šefov, namestniki pomočnikov in pomočniki namestnikov. Projektant je postal namestnik pomočnika vršilca dolžnosti direktorja.
Nastala je splošna zmeda. Zgubili so se razni naslovi in uslužbenci se stalno iščejo. Vrtijo se, vsi iščejo, toda nihče nikogar ne najde. Prerivajo se med pohištvom, spotikajo se, jezijo se, in psujejo.
Končno, po desetih dneh smo nekako dojeli, kam kdo spada. Oči-
Križanka
VODORAVNO:	1. razprava, 7.
gorski travnik, 13. telesna poškodba, 14. vrsta žlahtnega plina, IS. stara nordijska junaška pravljica, 17. prevara, 19. časovni prislov, 21. samec domačega goveda, 22. afriški močvirski ptič, 24, zaščitno pokrivalo, 27. otroci, 28. vrsta palme, katere stržene meljejo v okusno moko, 29. vrsta tropskih sadežev, 31. kabine na ladji, 34. splošni naziv za otok v
stili smo prah s polic in z rokavov in pričeli z delom. Tovariš Žika mi pošlje akt. Dolgo časa je sedel blizu moje mize in prižigal cigareto z mojim vžigalnikom. »Samo da je živ!« pomislim. 2iv je, kako da ne, pošilja mi od nekod z drugega nadstropja akt »s prošnjo v pristojnost«. S prošnjo v pristojnost! . . -Ali je bila to reorganizacija, ali ni bila reorganizacija? Seveda, midva tudi sedaj delava isto kot prej. Jaz samo parafiram in mu vrnem akt. Toda, kar je _/res, je res: tovariš 2ika mi je postal nekako pomembnejši, nekoliko tuj, če hočete. Odtujil se mi je, odkar je takole »reorganiziran«. Odtujil sem se tudi jaz njemu. Im vsak tako. Odtujili smo se in ne vemo, kje se nas glava drži. Nadoknaditi moramo ves izgubljen čas. Kdaj bomo zopet ažurni? Kdaj bomo toliko spočiti, da bomo zopet mislili na tekmovanje?
Toda niti najmanj nam ni žal. Koliko nam samo to pomeni -— skoraj sem vam pozabil povedati — da se naš bivši »Oddelek za Srbijo« sedaj imenuje »Direkcija za Srbijo«?
Tudi tovariš 2ika se zelo hvali:
— Prezračili smo vse te kupe aktov in fasciklov tako, da mi v pisarni prav diši. Tudi za revmo je dobro, ker se vzpenjam v drugo nadstropje.
— Samo poglej, koliko je novih kurirjev, — mi pravi. — Dobili smo sobo*za sprejem strank, nove tablice z navodili za sprejem strank In navodili, kako se razgovarja s strankami, pri katerih vratih jih sprejemamo in pri katerih jih od-slavljamo. Toda najvažnejše, se razume, je to. da smo v osebi projektanta dobili namestnika pomočnika vršilca dolžnosti direktorja.
našem Podonavju, 35. glasbena vaja, 37. ugodna priložnost, 39. peneče sc vino, 41. vrsta vulkanskih otokov, 43. nedorasla krava, 44. del moške garderobe, 45. zdravilna rastlina z zelo grenko korenino.
NAVPIČNO: 1. del telesa, 2. vodna žival, 3. pokrajina v Indokini, 4. severnoameriška država, 5. enaka samoglasnika, 6. slonov rilec, 7. velika posoda, 8. matematično, znamenje, 9. del kolesa, 10. močvirna dvoživka, 11. ščit, zaščita, 12. kazalni zaimek, 15. vrsta antilope, 18. borišča, 20. naslov etiopskih vladarjev, 23. sol ocetne kisline, 25. spajati, zalivati, 26. stalna vojska, 28. nemška reka, levi pritok Labe, 29. pripadnik majhnega pirenejskega naroda, 30. nikalni prislov, 31. vpašalni zaimek, 32. glavni junak Vergilovega junaškega epa, 33. glavno mesto severno-francoske province' Calvados, 36. vrtna hišica, 38. strast, 40. kratica za »televizijo«, 42. veznik.
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
Vodoravno: 1. Trisul, 6. gruden. 11. Ra, 12. spomenik, 15. la, 16. ala, 18. Ikarus, 19. kap, 20. kolo, 22. Eros, 23. Lena, 24. ost, 25. az, 26. rob, 27. soja, 29. stik, 31. seme, 34. Ika, 35. krojač, 37. las, 38. tu, 39. grenadir, 41. ne, 42. ostriž, 43. iridij.
TOVJim lOVUSHH II tlEIItOlElUSSm IZDEim
ŽELEZ NI KS-SLOVE NI JA
NIKO
IZDELUJE: mikserje — gospodinjske mešalce, sesalce za prah, Ic.ščilce za parket, namizne ventilatorje, električne kavne mlinčke itd.
SERVISI: »NIKO« Železniki, Ljubljana, Elektromehanski servis, Rimska 11, Maribor, Vetrinjska 11.
1	2	3	4		5	6	bi	?	8 1 ■		9	10	1A	12
							15			m	16			
1?				18	H	19				20	m	21		
	m	22			23			m	2U		25			
Uš	26	m	2?				®i2B					m		m
29		30				m	31					32	m	33
3I.			M	35		36				3?			38	
39			40	n	41				42	m	43			
Š4						is		US						
OBVESTILA BRALCEM
Od SKUPNOSTI PTT PODJETIJ LRS v Ljubljani smo dobili pismo, v katerem nam sporočajo, da so verjetno mnogi naši naročniki v teku let menjali svoj naslov, bodisi da so se preselili ali preimenovali, bodisi da so se menjali nazivi naselij, pošt, ulic ali trgov-Številni naslovi so tudi pomanjkljivi, ker jim manjkajo nekateri podatki, na primer ulica, hišna številka* naselje, nadstropje ali podobno.
Že doslej smo dobili zaradi pomanjkljivih naslovov mnogo zavrnitev časopisa in so nastale neprilike v našem naročninskem oddelku. Prav tako pa so tudi mnogi naši naročniki neupravičeno negodovali in odpovedovali list zaradi neredne dostave, češ da ga naš3 uprava ali pa pošta ne dostavlja, čeprav so bili sanu krivi zaradi pomanjkljivega naslova.
Skupnost PTT podjetij LRS sporoča, da bodo pismonoše odslej nagrajevani po učinku in se seveda zavoljo tega ne bodo več toliko ubadali z razvozlavanjem pomanjkljivih naslovov.
Ob zaključku pisma piše tole: »Zaradi tega vas prosimo, da v svojem glasilu večkrat objavite kratek poziv naročnikom, naj‘vse spremembe naslova sproti sporočajo, ker bo sicer nastalo nepotrebno razburjanje pri njih samih, v upravi časopisa pa stroški.*

PRILIKO
PONOVNO VEMO ZNIŽANJE CEN VSEJ OBUTVI
ib - m
BBifflBBBBEaaiSIgilil
1 Ki JUKE S HSHb
99. V skladu z običajem naj bi ga Zorin sam izbral. Pokazal je mene: — Se strinjaš? — Prikimal sem. Nato sva ostala sama z Ano. Bral sem ji pritajeno skrb v očeh. Objel sem jo in jo nenehno poljubljal. Obljubil sem ji, da se bom vrnil in prav na tiho zahrepenel po Zemlji. Čez minuto je obzirno vstopil Zorin. Položil nama je roko na rame, zares sem mu bil hvaležen za zaupanje.
100. Poslovila sva se s tovariši in stopila na poševno ploskev prvega tira, na katerem je stala za odlet pripravljena raketa. Nenadoma je stopil pred naju otrok, objemajoč velik šop bele lipovke. Obstala sva nepremično, a otrok je z nekakšnim naporom dvignil šopek in ga izročil Zorin«. — Tu imaš, — je rekel deček, — a ko se vrneš, nam boš spet pripovedoval pravljice. — Odletela sva.
102. Vstajala sva s krajevnim svitom, obiskala vse	103. Nekega dne se je Zorin vrnil iz vsemirske	104. Ponoči	me je	prebudil tako silovit grom, ka-
kraje, kjer se je delalo. Potem se nisva takoj vr-	opazovalnice najslabše volje. — Kaj je? — sem	kor da bi	se mi	tik nad glavo razpočil železen
nila v visokotlačno celico, ampak sva šla na spre-	vprašal. — Zdi se, da bova imela kašo! — Kaša po-	zvon. Usedel	sem se, spustil noge s postelje	in
hod in spoznala okolico. To je bila neznanska ska-	meni v jeziku pilotov roj meteoritov. Radar je	z bosimi stopali začutil, kako se tla rahlo tre-
la, ki jo je obdajala prav tako mrtva pokrajina,	ulovil senco takega roja, ki doseže hitrost do dve	sejo. Zdelo	se mi	je, kot da je planetoid živa po-
Na severozahodu, tri sto kilometrov od najinega	sto kilometrov na sekundo in nosi s seboj ne-	šast, ki se prebuja	in premika, raztezajoč svojo lu-
doma, je razmeroma plana skalna ravan prehajala	izogibno razdejanje. Ukrenila sva vse, kar sva	pino. Tla so	se tresla vse močneje. — Slišiš?	—
v obrov, porasel z goščavo čudnih oblik.	mogla, da bi zavarovala najin dom in gradnje.	seni zavpil v	temo. Zorin ni odgovoril.
DELAVSKA ENOTNOST — štev. 34 — 26. avgusta 1961
101. Delo na najini vsemirski postaji je hitf°paji predevalo. Avtomati so delali ob vsakem čas«- jr in noč, to je bilo zanje vseeno. Vsak večer s' deia pri sprejemnikih, ki so bili nameščeni ^ stropju najinega doma, in pazljivo zasleduj. Geine signale. Gea je letela naravnost proti mu planetu; do cilja je imela še štirinajst Morala sva pohiteti z delom.
segalo oko, povsod je skalna ravnina P°K deset krajih obenem. Skale so se dimile. P . viharji so brizgali kvišku. Meteorji so Pa(" naprej. Oklep najinega bivališča je odbiP1^ jit' ve sunke in pri tem močno, nenavadno brn ',a 5 slednjo noč je bila toča meteorjev in gostejša, da se nisva mogla premakniti iz