Uradni vestnik
občin Ormož in Ptuj
Leto: XXXI
Ptuj, II. maj 1995
Številka: 11
VSEBINA
MESTNA OBČINA PTUJ
21.	Statut Mestne občine Ptuj
22.	Poslovnik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj
23.	Sklep o izvolitvi dveh podžupanov Mestne občine Ptuj
24.	Sklep o povečanju vrednosti povračil za priključke na vodovodno omrežje
25.	Sklep o soglasju k imenovanju direktorja Ljudske univerze Ptuj
OBČINA ORMOŽ
26.	Odredba o določitvi območij, kjer je obvezen odvoz odpadkov v občini Ormož
OBČINA VIDEM
27.	Statut občine Videm
21.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je Občinski svet Mestne občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: Mestni svet Mestne občine Ptuj) na seji, dne 24. aprila 1995, sprejel
STATUT
MESTNE OBČINE PTUJ I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Mestna občina Ptuj je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom. Območje mestne občine je določeno z zakonom in obsega naselja: Borovci, Bukovci, Draženci, Gerečja vas, Grajena, Grajenščak, Hajdoše, Kicar, Krčevina pri Vurbergu, Markovci, Mestni Vrh, Nova vas pri Markovcih, Pacinje, Podvinci, Prvenci, Ptuj, Skorba, Slovenja vas, Sobetinci, Spodnja Hajdina, Spodnji Velovlek, Spuhlja, Stojnci, Strelci, Zabovci, Zgornja Hajdina.
2.	člen
Mestna občina Ptuj je pravna oseba.
Sedež mestne občine je na Ptuju, Mestni trg 1. Mestna občina ima svoj grb. Grb ima obliko ščita s srebrnim poljem in rdečim križem. Grb mestne občine je grb mesta Ptuja iz leta 1576. Uporabo grba, zastave in pečata določi mestna občina z odlokom.
Mestna občina ima zastavo. Zastava je bele barve z grbom Mestne občine Ptuj.
Mestna občina ima pečat okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis "Mestna občina Ptuj".
Praznik mestne občine se določi z odlokom.
3.	člen
Mestna občina varuje koristi svojega prebivalstva.
V okviru ustave, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov mestne občine mestna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem mestne občine prenese v občinsko pristojnost država.
4.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v mest-ni občini neposredno in prek organov mestne občine.
Mestna občina se za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena lahko povezuje z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti.
II.	NALOGE MESTNE OBČINE
5.	člen
Mestna občina v skladu z ustavo in zakoni samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
6.	člen
Naloge mestne občine so zlasti naslednje:
1.	Na področju normativnega urejanja:
-	sprejema statut mestne občine, odloke in druge občinske akte,
-	sprejema druge akte, določene z zakonom v okviru pristojnosti mestne občine.
2.	Na področju upravljanja in urejanja:
-	sprejema kratkoročne in dolgoročne plane razvoja mestne občine,
-	upravlja občinsko premoženje,
-	upravlja in ureja stavbna zemljišča,
-	ureja lokalne zadeve varstva okolja (pospeševanje okoljevarstvenih dejavnosti, ukrepi varstva okolja, sanacijski ukrepi itd.),
-	ureja javni red in mir ter mirujoči promet; nadzoruje javni red in mir, mirujoči promet, komunalno urejenost in lokalne prireditve,
-	ureja mestni in primestni promet,
-	opravlja statistične, evidenčne in analitične funkcije za potrebe mestne občine; vodenje podatkov prebivalcev, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v mestni občini ter prebivalcev, ki imajo nepremičnine v mestni občini,
-	organizira civilno zaščito v mestni občini in druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	organizira gasilsko službo in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena,
-	skrbi za urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokal-nega pomena, izdaja dovoljenja za posege v pros-tor lokalnega pomena in gradbena dovoljenja za te posege v okviru pristojnosti mestne občine,
določa namembnost mestnega prostora in us-klajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
-	določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mestne občine
3.	S svojimi sredstvi in ukrepi:
-	pospešuje gospodarski razvoj in raziskovalno dejavnost,
-	pospešuje stanovanjsko gradnjo in skrbi za povečanje socialnega fonda stanovanj,
-	zagotavlja delovanje javnih služb na področju energetike in drugih gospodarskih javnih služb,
-	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb varstva okolja, ki skrbijo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalnih odplak, odvoz odpadkov, javno snago, urejanje javnih površin, dimnikarsko službo,
-	zagotavlja gradnjo, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
-	zagotavlja delovanje osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje,
-	zagotavlja javne zdravstvene službe na primarni ravni - zdravstveni domovi, ambulante, lekarne,
-	zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mestne občine, ki so lokalnega pomena,
-	zagotavlja pokopališko in pogrebno službo,
-	organizira in pospešuje informacijske in dokumentacijske dejavnosti; izdajanje javnih glasil,
-	oblikuje socialno politiko mestne občine,
-	skrbi za razvoj kulture in za javne kulturne ustanove ter dejavnosti lokalnega in širšega pomena, kakor tudi za naravno in kulturno dediščino,
-	skrbi za razvoj športa in rekreacije,
-	skrbi za smotrni razvoj na območju mestne občine kot celote,
-	skrbi za prometne naprave in javne zgradbe mestne občine in
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
III.	ORGANI MESTNE OBČINE
1.	Skupne določbe
7.	člen
Organi mestne občine so: mestni svet, župan, nadzorni odbor in volilna komisija.
Organi mestne občine se volijo za 4 leta.
8.	člen
Delo organov mestne občine je javno.
Javnost dela se zagotal ja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah mestnega sveta in delovnih teles sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik mestnega sveta.
Seje mestnega sveta in delovnih teles sveta so odprte za javnost, razen, kadar svet ali delovno telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu odloči, da se javnost izključi.
Kaj se šteje za uradno tajnost, določi mestni svet mestne občine.
9.	člen
Organi mestne občine so sklepčni, če je na njihovih sejah prisotna najmanj polovica njihovih članov.
10.	člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v mestni občini imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ mestne občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v 30. dneh.
2.	Mestni svet
11.	člen
Mestni svet je najvišji organ odločanja v mestni občini.
Mestni svet ima naslednje pristojnosti: sprejama:
-	statut mestne občine,
-	poslovnik za svoje delo,
-	občinski proračun in zaključni račun,
-	prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine,
-	premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco mestne občine,
-	odloke in druge akte mestne občine (odredbe, pravilnike, navodila...).
odloča:
-	o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kadar vrednost presega 0,5 % proračuna Mestne občine Ptuj,
-	o finančnem zadolževanju mestne občine in izdaji vrednostnih papirjev,
-	o povezovanju mestne občine v pokrajino in
druge širše lokalne skupnosti,
-	o izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla, kadar skupna vrednost presega 0,5 % proračuna Mestne občine Ptuj,
-	o prevzemu nalog iz državne pristojnosti, določa:
-	višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,
-	višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
-	obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov mestne občine,
-	način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb,
-	plačo oziroma nadomestilo članom sveta, županu, podžupanom, tajniku občinske uprave, članom nadzornega odbora in članom organov mestnega sveta,
daje:
-	soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,
-	pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice mestne občine,
-	soglasje k predlogu župana za organizacijo in delovno področje občinske uprave,
-	pobude za sklic zborov občanov,
-	soglasje k cenam komunalnih storitev,
-	mnenje k imenovanju načelnika upravne enote, imenuje ali voli in razrešuje:
-	podžupane na predlog župana,
-	predsednika in podpredsednika sveta,
-	sekretarja mestnega sveta na predlog župana,
-	tajnika občinske uprave mestne občine na predlog župana,
-	člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles mestnega sveta,
-	občinsko volilno komisijo,
-	predstavnika mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
-	člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
-	nadzoruje delo župana, podžupanov, občinske uprave in delovnih teles sveta glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
-	razpisuje referendum,
-	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, zavode ter gospodarske javne službe,
-	izdaja koncesijske akte,
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon,
-	daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje mestne občine in
-	druge pristojnosti, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
12.	člen
Mestni svet ima 32 članov.
Član mestnega sveta ne more biti župan, podžupan, član nadzornega odbora ali delavec v občinski upravi.
Član mestnega sveta tudi ne more biti načelnik upravne enote, vodja notranje organizacijske enote v upravni enoti ali delavec v državni upravi, ki ima pooblastila za opravljanje nalog v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov mestne občine.
Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
13.	člen
Mestni svet izvoli izmed svojih članov predsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Podpredsednika mestnega sveta pomagata predsedniku pri njegovem delu, ga nadomeščata v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravljata posamezne zadeve iz njegovega delovnega področja.
Mestni svet ima sekretarja mestnega sveta, ki opravlja strokovne, organizacijske in administrativne naloge za mestni svet.
Sekretarja imenuje mestni svet na predlog župana.
14.	člen
Mestni svet ima poslovnik, s katerim se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
2. Delovna telesa mestnega sveta
15.	člen
Za obravnavo zadev iz pristojnosti mestnega sveta ter za oblikovanje mnenj in predlogov svetu
se lahko ustanovijo odbori, pododbori in komisije, kot delovna telesa sveta.
Člane odborov, pododborov in komisij imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti člani mestnega sveta.
Odbori se ustanovijo praviloma za področja, za katera so ustanovljeni oddelki občinskega urada.
Odbori imajo po 7 članov, od tega 5 izmed svetnikov in dva člana izmed občanov mestne občine.
Poleg stalnih odborov, ustanovljenih s statutom mestne občine, ustanavlja mestni svet druga delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
Predsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Župan ima pravico prisostvovati sejam delovnih teles in sodelovati v razpravi na seji.
16.	člen
Mestni svet ima naslednje stalne odbore:
1.	Odbor za finance in gospodarjenje s sredstvi občine,
2.	Odbor za gospodarstvo,
3.	Odbor za družbene dejavnosti,
4.	Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo.
17.	člen
Odbori mestnega sveta dajejo mnenja in predloge ter:
-	obravnavajo predloge župana, članov sveta, občinske uprave in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča mestni svet in dajejo mestnemu svetu mnenje o teh predlogih,
-	razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo mestnemu svetu, županu in občinski upravi mnenja o teh vprašanjih,
-	predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja.
18.	člen
V okviru pooblastil iz prejšnjega člena dajejo posamezni odbori mnenja in predloge, zlasti na naslednjih področjih:
1.	Odbor za finance in gospodarjenje z nepremičninami
-	na področju javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja mestne občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv proračuna mestne občine ter naloge na področju gospodarjenja s premoženjem mestne občine.
2.	Odbor za gospodarstvo
-	pospeševanja razvoja gospodarskih dejavnosti,
-	spremljanja gibanj v gospodarskih dejavnostih.
3.	Odbor za družbene dejavnosti
-	na področju kulture, raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulturne dediščine, in-formacijsko-dokumentacijske dejavnosti in socialnega varstva.
4.	Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
-	na področju varstva okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in načrtovanja.
3.	Župan
19.	člen
Mestna občina ima župana in največ tri podžupane.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno. O njegovih funkcionarskih pra-Kricah in pravicah iz delovnega razmerja odloča mestni svet.
Župana nadomešča v odsotnosti ali zadržanosti podžupan, ki ga določi župan.
20.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
-	predstavlja in zastopa mestno občino,
-	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta,
-	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
-	izvršuje proračun mestne občine in odgovarja za njegovo izvrševanje,
-	predlaga splošne akte, proračun in zaključni
račun ter druge odločitve mestnemu svetu,
-	sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
-	sklicuje zbore občanov,
-	odloča o porabi sredstev rezerv proračuna mestne občine za kritje blagajniškega primanjkljaja in za kritje izdatkov, nastalih zaradi izrednih razmer,
-	predlaga sklic redne ali izredne seje mestnega sveta in obravnavanje določenih zadev na seji,
-	skrbi za objavo občinskih splošnih aktov in
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
Župan ima pravico prisostvovati na sejah mestnega sveta in sodelovati v razpravi na seji mestnega sveta.
21.	člen
Župan zadrži objavo splošnega akta mestnega sveta, če meni, da je nezakonit.
Kadar župan zadrži izvajanje nezakonite odločitve mestnega sveta, mora mestni svet ponovno odločati o sporni zadevi na seji, na kateri župan obrazloži zadržanje odločitve oziroma najkasneje na prvi naslednji seji.
Če mestni svet svoje odločitve ne spremeni, mora župan najkasneje v 15. dneh po tem vložiti pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo oziroma z zakonom oziroma obvesti pristojno ministrstvo o nezakonitosti oziroma neprimernosti take odločitve.
Sporna odločitev se izvrši,
-	če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi,
-	če sodišče pravno sredstvo, ki ga je uporabil župan, zavrže ali zavrne oziroma, če pristojno ministrstvo potrdi odločitev mestnega sveta.
22.	člen
Podžupani nadomeščajo župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti in opravljajo druge naloge v okviru pisnih pooblastil župana.
23.	člen
Funkciji župana in podžupanov nista združljivi s funkcijo članov mestnega sveta in članov nadzornega odbora in z delom v občinski upravi kot tudi ne s funkcijami in deli iz 3. odstavka 12. člena statuta.
4.	Nadzorni odbor
24.	člen
Nadzorni odbor:
-	nadzira razpolaganje s premoženjem mestne občine,
-	nadzira zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev proračuna mestne občine,
-	nadzira finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor opozarja uporabnike proračunskih sredstev na nepravilnosti, ki jih izsledi, in obvešča o teh nepravilnostih župana in mestni svet.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča mestnemu svetu o svojih ugotovitvah.
Nadzorni odbor izmed svojih članov z večino glasov vseh članov izvoli predsednika, ki predstavlja nadzorni odbor in vodi njegovo delo.
25.	člen
Nadzorni odbor ima 7 članov. Način imenovanja ureja poslovnik mestnega sveta.
IV.	NEPOSREDNO ODLOČANJE OBČANOV
26.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
27.	člen
Zbor občanov se lahko izvede po delih občine ali v četrti.
Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino ali po četrtih.
28.	člen
Zbor občanov v mestni občini razpravlja in daje mnenja:
-	o spremembah statuta mestne občine,
-	o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
• o lokalni problematiki,
-	o delu mestnega sveta, župana in drugih občinskih organov,
-	o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
-	o spremembah območja mestne občine.
29.	člen
Zbor občanov v četrti:
-	razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
-	razpravlja o delu organov mestne občine iz vidika interesov svoje skupnosti,
-	daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
30.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na zahtevo najmanj 5 % volilcev v občini, zbor občanov v četrti pa tudi na pobudo najmanj 5 % volilcev v tej skupnosti.
31.	člen
Akt o sklicu zbora občanov se objavi v uradnem glasilu mestne občine, v lokalnih sredstvih javnega obveščanja in na javnih mestih na običajen način.
Zbor občanov se ne more sklicati na praznik. Med objavo o sklicu in dnem, na katerega je sklican zbor občanov, mora preteči vsaj 8 dni.
32.	člen
V razpravi in pri odločanju na zborih občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju zbora občanov.
Delo zbora vodi župan ali predsednik krajevnega sveta.
Mnenje in priporočila sprejema zbor občanov z večino glasov navzočih volilcev.
33.	člen
Mestni svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi iz svoje pristojnosti razpiše referendum, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj 10 % volilcev v mestni občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
34.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabl_ jajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah.
35.	člen
Mestni svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz pristojnosti mestne občine, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v mestni občini oziroma v četrti.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe 30. in 31. člena tega statuta.
36.	člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po vložitvi zahteve.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve organov mestne občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
V.	OBČINSKA UPRAVA
37.	člen
Upravne naloge v mestni občini opravlja občinska uprava. Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi z odlokom mestni svet na predlog župana.
Delo občinske uprave vodi tajnik, ki ga imenuje mestni svet na predlog župana.
Delo občinske uprave usmerja in nadzoruje župan.
38.	člen
O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti mestne občine odloča na prvi stopnji tajnik, na
drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
Tajnik lahko za vodenje upravnega postopka oziroma za odločanje o vseh upravnih stjvareh ali o določeni vrsti upravnih stvari pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
Župan lahko za vodenje upravnega postopka pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
39.	člen
O izločitvi delavca v upravi in tajnika odloča župan. O izločitvi župana odloča mestni svet.
V primeru izločitve župana odloča v upravni stvari na prvi stopnji tajnik, na drugi stopnji pa mestni svet.
40.	člen
Položaj delavca v občinski upravi urejata zakon in odlok.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Delavca v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije župan, oziroma po njegovem pooblastilu tajnik.
O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
VI.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
41.	člen
Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje javnih služb zagotavlja občina neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih družb, z dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
42.	člen
Obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom ustanavlja mestna občina na področjih oskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ravnanjem s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov komunalnih odpadkov, na področju javne snage in čiščenje javnih površin, urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, na področju pregledovanja in nadzorovanja ter čiščenja kurilnih naprav zaradi varstva zraka ter na drugih področjih, določenih z zakonom.
43.	člen
Mestna občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za področja oskrbe industrijskih porabnikov z vodo, oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, oskrbe naselij s plinom, urejanja pokopališč in pogrebne službe, javne razsvetljave, urejanja javnih parkirišč in parkirnih hiš, ulic, trgov in lokalnih cest, urejanja lokalnih cest, urejanja prometne in neprometne signalizacije in prometnih režimov, plakatiranje in obveščanje ter na drugih področjih.
44.	člen
Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
45.	člen
Občinski svet z odlokom ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade.
46.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine.
Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5 % zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
Odločitev o zadolževanju in dajanju poroštev sprejme mestni svet.
VIL PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
47.	člen
Mestna občina gospodari s premoženjem v skla-
du s predpisi.
Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.
Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
48.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine, če ni z odlokom mestne občine drugače določeno.
49.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje dohodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo največ 5 % sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
50.	člen
1.	Javne sklade ustanavlja mestni svet.
2.	Mestni svet izvršuje vse ustanoviteljske pravice mestne občine do javnih skladov, zlasti pa imenuje organe upravljanja in poslovodne organe skladov.
VIII.	AKTI MESTNE OBČINE L Splošni akti mestne občine \	51. člen
Mestni svet sprejme statut mestne občine in poslovnik za delo mestnega sveta.
Mestni svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odbor mestnega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
' 52. člen
Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
53.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
54.	člen
Z odlokom ureja mestna občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pris_
tojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
55.	člen
Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen, ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
56.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
57.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
58.	člen
S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.
Proračun mestne občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Osnutek proračuna mestne občine mora biti predložen mestnemu svetu najkasneje do 31. 12. za naslednje proračunsko leto, oziroma najkasneje mesec dni po sprejemu državnega proračuna. Proračun mestne občine je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov mestnega sveta. Predpisi in drugi splošni akti Mestne občine Ptuj morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati. Akti iz prejšnjega odstavka tega člena se objavljajo v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj.
2.	Posamični akti mestne občine
59.	člen
Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti, s sklepom ali odločbo, odloča mestna občina o upravnih stvareh iz last-
ne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
60.	člen
Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX.	MESTNE IN PRIMESTNE ČETRTI
61.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov se območje mestne občine Ptuj razdeli na mestne in primestne četrti. Mestne in primestne četrti so pravne osebe. Območje mestnih in primestnih četrti določi mestni svet z odlokoht na podlagi ugotovljenega interesa prebivalcev na zborih krajanov.
62.	člen
Organ mestne in primestne četrti je krajevni svet, ki ga izvolijo krajani v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Število članov krajevnega sveta se določi glede na število prebivalcev mestne oziroma primestne četrti, in sicer:
-	do 5000 prebivalcev 7 članov,
-	nad 5000 prebivalcev 9 članov.
Člani krajevnega sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Člani krajevnega sveta izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Krajevni svet sprejme poslovnik, s katerim določi način dela krajevnega sveta. Določila poslovnika krajevnega sveta ne smejo biti v nasprotju z določili tega statuta.
Strokovna dela za krajevni svet opravlja občinski urad Mestne občine Ptuj.
63.	člen
Krajevni sveti dajejo zlasti mneja o zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena.
Krajevni sveti skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so mestni oziroma primestni četrti dodeljena iz proračuna mestne občine, in finančnih sredstev, ki jih zberejo krajani.
64.	člen
Mestne in primestne četrti so lahko lastniki nepremičnin.
65.	člen
Mestne in primestne četrti samostojno opravljajo naslednje naloge:
-	upravljajo s premoženjem mestne oziroma primestne četrti,
-	skrbijo za razvoj športa in kulture krajevnega pomena,
-	izvajajo druge naloge, ki jih nanje s sklepom prenese mestni svet.
X.	POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
66.	člen
Mestna občina Ptuj se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v šršo lokalno skupnost
-	pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi mestne občine v pokrajino sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino vseh članov mestnega sveta.
O odločitvi mestnega sveta se v mestni občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statusa pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene pristojnosti pokrajine.
67.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere mestna občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
-	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
-	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
-	gradnja in financiranje medobčinskih cest,
-	druge zadeve širšega pomena.
68.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli mestni svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
69.	člen
Mestni svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se mestna občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali večih občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za mestno občino. Ce zahteva večina navzočih članov mestnega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XI.	VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
70.	člen
Mestni svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine, posega v njene pravice.
71.	člen
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
72.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
73.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
74.	člen
Odbori mestnega sveta so dolžni za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
-	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
-	o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
-	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
75.	člen
Obstoječe krajevne skupnosti na območju Mestne občine Ptuj nadaljujejo z delom do sprejema odloka iz 3. odstavka 61. člena tega statuta.
Organi krajevnih skupnosti na območju Mestne občine Ptuj nadaljujejo z delom do izvolitve organov mestnih in primestnih četrti.
Odlok iz 3. odstavka 61. člena mora biti sprejet v roku 60. dni od sprejema statuta.
76.	člen
Do sprejema odloka iz 3. odstavka 61. člena tega statuta se dosedanjim krajevnim skupnostim prepove razpolaganje in obremenjevanje nepremičnin in premičnin, last dosedanjih krajevnih skupnosti.
77.	člen
Do izdaje predpisov Mestne občine Ptuj se v Mestni občini Ptuj uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta na območju Mestne občine Ptuj na področjih, ki so na podlagi zakonov v pristojnosti Mestne občine Ptuj. Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do 31. 12. 1995.
78.	člen
Skladi mestne občine, občinske javne službe in javni zavodi, katerih ustanovitelj je Mestna občina Ptuj, morajo svoje akte uskladiti z določbami tega statuta najkasneje v treh mesecih po njegovi uveljavitvi.
79.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, ki je določen za sprejem statuta.
80.	člen
Ta statut začne veljati 15. dan po objavi in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož ih Ptuj. Številka: 013-2/95-1 Datum: 24/4-1995
Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan ČUČEK, s.r.
22.
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94 in 14/95) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj z dne 24/4-1995 (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11 /95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 24/4-1995, sprejel
POSLOVNIK
MESTNEGA SVETA I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem poslovnikom se ureja organizacija in način dela občinskega sveta Mestne občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: mestnega sveta) ter uresničevanje pravic in dolžnosti mestnih svetnic in svetnikov (v nadaljnjem besedilu: svetnikov).
2.	člen
Vprašanja organizacije in načina dela mestnega sveta, ki niso urejena s tem poslovnikom, se lahko uredijo z odloki ali z drugim aktom mestnega sveta v skladu s tem poslovnikom.
3.	člen
Način dela odborov in drugih delovnih teles mestnega sveta se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi s sklepi o ustanovitvi delovnih teles in s poslovniki delovnih teles.
4.	člen
Mestni svet posluje v slovenskem jeziku.
Delo mestnega sveta je javno.
Javnost se lahko omeji ali izključi samo, če tako zaradi splošnih koristi odloči mestni svet z večino vseh članov.
5.	člen
Mestni svet dela na rednih in izrednih sejah.
6.	člen
Mestni svet predstavlja predsednik mestnega sveta, ki vodi delo predsedstva mestnega sveta. Predsedstvo sestavljajo predsednik in oba podpredsednika mestnega sveta.
7.	člen
Mestni svet ima svoj pečat.
Pečat je okrogle oblike in ima v sredini grb mesta Ptuja, okrog grba je napis, ki se glasi: Mestni svet Mestne občine Ptuj, Mestni trg 1. Sedež Mestnega sveta je Mestni trg 1.
II. KONSTITUIRANJE MESTNEGA SVETA
8.	člen
Prvo sejo novoizvoljenega mestnega sveta skliče dotedanji predsednik mestnega sveta. Do izvolitve novega predsednika mestnega sveta vodi sejo najstarejši član mestnega sveta.
9.	člen
Mestni svet se konstituira na svoji prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov svetnikov.
AU. V.1C11
Mestni svet izvoli na prvi seji na predlog poslanskih skupin komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Do ustanovitve poslanskih skupin se šteje, da sestavljajo posamezne poslanske skupine vsi svetniki, ki so bili izvoljeni v mestni svet z istoimenskih list, svetniki, ki so bili izvoljeni z list volilcev na podlagi poročila občinske volilne komisije.
11. člen
Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in
imenovanja se predloži poročilo občinske volilne komisije, potrdila o izvolitvi svetnikov in morebitne pritožbe kandidatov ali predstavnikov list.
12.	člen
Mandate svetnikov potrdi mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, potem ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter o vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov ali predstavnikov list.
Mestni svet skupaj odloči o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
Svetnik, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata.
Šteje se, da je mestni svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika liste kandidatov, vloženi pri mestnem svetu oziroma občinski volilni komisiji-
13.	člen
Po potrditvi mandatov mestni svet izvoli komisijo za statut in poslovnik ter izvoli predsednika in dva podpredsednika mestnega sveta.
14.	člen
Mestni svet praviloma v 30 dneh po konstituiranju ustanovi odbore in druga delovna telesa in izvoli sekretarja mestnega sveta.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI SVETNIKOV 1. Splošne določbe
15.	člen
Svetniki imajo pravice in dolžnosti, določene z ustavo, z zakonom, statutom, odloki mestnega sveta in s tem poslovnikom.
16.	člen
Pod pogoji, določenimi s tem poslovnikom, ima svetnik pravico ustanoviti skupaj z drugimi svetniki poslansko skupino, se včlaniti vanjo in v njej enakopravno sodelovati.
17.	člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se izreče, v katerih delovnih telesih mestnega sveta želi sodelovati. Izjavo sporoči vodji poslanske skupine, katere član je. Če svetnik ni član nobene poslanske skupine, sporoči to izjavo predsedniku komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
18.	člen
Svetnik ima pravico in dolžnost, da se udeležuje tudi sej delovnih teles, katerih je član.
Če se svetnik udeleži seje delovnega telesa, v katerem ni član, lahko na njem razpravlja le po sklepu delovnega telesa, nima pa pravice glasovati.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka ima svetnik, ki ni član delovnega telesa, pravico razpravljati na seji delovnega telesa, če v njem ni zastopana poslanska skupina, katere član je svetnik.
19.	člen
Svetnik ima pravico zahtevati od župana oziroma občinskega urada in organov mestnega sveta obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v mestnem svetu in delovnih telesih mestnega sveta.
20.	člen
Svetniku se izda izkaznica z osebnimi podatki. Izkaznico podpiše predsednik mestnega sveta.
21.	člen
Svetnik v mestnem svetu uživa imuniteto v skladu z določili ustave Republike Slovenije, ki jo ima od dneva verifikacije izvolitve do prenehanja mandata.
Državni organ, ki namerava pripreti svetnika ali pričeti kazenski postopek zoper svetnika, ki se sklicuje na imuniteto, mora najprej dobiti dovoljenje mestnega sveta.
Imunitetna pravica se nanaša samo na odgovornost svetnika za dejanja v okviru opravljanja funkcije člana mestnega sveta.
22.	člen
Svetniki imajo pravico do nadomestila plače in do povračila stroškov za opravljanje funkcije v skladu z zakonom, ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih.
2. Vprašanja in pobude
23.	člen
Na redni seji mestnega sveta je praviloma pred-
videna posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude svetnikov.
Mestni svet lahko odloči, da bo vprašanja in pobude svetnikov obravnaval na posebni seji. Svetnik mora prijaviti vprašanje ali pobudo sekretarju mestnega sveta najkasneje dan pred sejo, na kateri se obravnavajo vprašanja in pobude.
Predsedujoči mestnega sveta mora pri določitvi vrstnega reda postavljanja vprašanj in pobud skrbeti za to, da pridejo na vrsto svetniki iz raznih poslanskih skupin ob upoštevanju vrstnega reda prijavljenih vprašanj.
24.	člen
Vprašanje mora biti kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina razumljiva. V nasprotnem primeru predsedujoči mestnega sveta svetnika na to opozori in ga pozove, da vprašanje ustrezno dopolni.
25.	člen
Pri obravnavi vprašanj in pobud svetnikov morajo biti na seji mestnega sveta navzoči župan ali tajnik in vodje oddelkov občinskega urada oziroma njihovi pooblaščenci. Če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga lahko nadomešča podžupan, ki ga določi župan, ali tajnik občinske uprave.
26.	člen
Svetnik ima pravico postaviti vprašanje županu, občinskemu uradu ali posameznemu vodji oddelka z njegovega področja.
Svetnik lahko postavi vprašanje pisno ali ustno na seji mestnega sveta. Ustno zastavljeno vprašanje ne sme trajati več kot tri minute. Predsednik mestnega sveta mora pisno vprašanje takoj poslati občinskemu uradu ali vodji oddelka.
27.	člen
Če je vprašanje postavljeno pisno, mora župan, občinski urad ali posamezen vodja oddelka odgovoriti nanj pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo.
Na ustno vprašanje mora občinski urad ali vodja oddelka odgovoriti na isti seji, na kateri je bilo vprašanje po- stavljeno. Če tega ne more storiti, mora to takoj obrazložiti. V takem primeru mora na vprašanje odgovoriti pisno najkasneje tri dni pred prvo naslednjo sejo. Odgovor praviloma ne sme trajati več kot 5 minut.
Potem, ko je svetnik na seji dobil odgovor na svoje ustno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje, ki ne sme trajati več kot dve minuti.
28.	člen
Predsedstvo mestnega sveta odgovor občinskega urada ali vodje oddelka na pisno vprašanje takoj, najkasneje pa z zapisnikom pošlje svetniku, ki je postavil vprašanje, in z njim seznani vse svetnike.
Potem, ko je svetnik dobil odgovor na svoje pisno vprašanje, ima pravico postaviti dopolnilno vprašanje. Postavi ga lahko pisno ali ustno na prvi naslednji seji mestnega sveta.
29.	člen
Svetnik ima pravico dati pobudo občinskemu uradu ali posameznemu vodji oddelka za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov.
Pobudo lahko da pisno ali ustno na seji mestnega sveta. Ustno dana pobuda ne sme trajati več kot tri minute.
Pisno pobudo svetnik predloži predsedstvu mestnega sveta, ta pa z njo takoj seznani druge svetnike.
30.	člen
Če se pobuda nanaša na delo mestnega sveta, jo mora do naslednje seje mestnega sveta obravnavati predsedstvo mestnega sveta. Če svetnik z odgovorom predsedstva mestnega sveta ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji mestnega sveta.
3.	Postopek za ugotavljanje odgovornosti in ukrepi zaradi neopravičenih odsotnosti s sej
31.	člen
Svetnik se je dolžan udeleževati sej mestnega sveta in delovnih teles, katerih član je.
Svetnik, ki ne more priti na sejo mestnega sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o rtem in o razlogih za to obvestiti sekretarja mestnega sveta oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje, razen če tega ne
more storiti zaradi višje sile.
Za opravičeno odsotnost svetnika se šteje:
-	zadržanost z dela po predpisih o delovnih razmerjih in zdravstvenem zavarovanju,
-	odsotnost po odobritivi predsednika mestnega sveta,
-	zadržanost zaradi istočasnega dela drugega delovnega telesa, katerega član je,
-	zadržanost zaradi letnega dopusta,
-	zadržanost zaradi okoliščin, ki se štejejo za višjo silo,
-	odsotnost v primerih 3. odstavka 68. člena poslovnika.
32.	člen
Sekretar mestnega sveta ali predsednik delovnega telesa pisno obvesti komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja o opravičenih in neopravičenih odsotnostih svetnikov s seje mestnega sveta oziroma drugih delovih teles.
33.	člen
Na podlagi obvestila o dveh zaporednih neopravičenih odsotnostih svetnika s seje predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izreče svetniku javni opomin.
Zoper odločbo predsednika komisije iz prejšnjega odstavka ima svetnik pravico ugovora pri tej komisiji v 8. dneh po prejemu obvestila.
Ugovor zadrži izvršitev ukrepa.
34.	člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na sejo, na kateri obravnava ugovor iz prejšnjega člena, povabi tudi svetnika, ki je vložil ugovor. Svetnik ima pravico, da na seji komisije svoj ugovor pojasni.
O ugovoru odloči komisija s sklepom, s katerim ugovoru ugodi in ukrep prekliče, ali pa ugovor zavrne in potrdi veljavnost ukrepa.
IV. SEJE MESTNEGA SVETA
1.	sklicevanje sej
35.	člen
Seje mestnega sveta sklicuje predsednik mestnega sveta.
Predsednik mestnega sveta mora sklicati sejo na zahtevo župana ali najmanj četrtine svetnikov.
Če predsednik mestnega sveta na predlog župana ne skliče v 30. dneh, jo lahko skliče župan.
36.	člen
V	času rednih zasedanj ima mestni svet redne seje praviloma vsak zadnji teden v mesecu.Pravi-loma se seje sklicujejo ob 13. uri.
Po sklepu mestnega sveta se lahko redne seje skličejo tudi v drugih dneh.
37.	člen
Izredna sejo se skliče zunaj rednih zasedani mestnega sveta in v času rednih zasedanj, kadar ni pogojev za redno sejo.
Izredno sejo skliče predsedstvo mestnega sveta na svojo pobudo ali na zahtevo najmanj tretjine svetnikov. V zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj mestni svet odloča.
Če predsedstvo ne skliče izredne seje, kadar je to zahtevano v skladu s prejšnjim odstavkom, jo lahko skliče župan ali predstavnik svetnikov, ki predlagajo sklic, in hkrati predloži ustrezno gradivo.
38.	člen
Sklic seje mestnega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo.
Gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadev na dnevni red seje, se pošlje svetnikom najpozneje 7 dni pred sejo. Ostalo gradjvo za sejo se pošlje svetnikom najkasneje s sklicem seje.
Sklic seje in gradivo se pošlje tudi strankam, zastopanih v mestnem svetu.
Sklic seje in dnevni red se objavi na oglasni deski mestne občine Ptuj in v lokalnih sredstvih javnega obveščanja.
39.	člen
Predlog dnevnega reda seje mestnega sveta določi predsednik mestnega sveta po posvetovanju v predsedstvu z vodji poslanskih skupin in županom.
V	predlog dnevnega reda seje se lahko uvrstijo le zadeve, za katerih obravnavo so izpolnjeni pogoji, določeni s tem poslovnikom.
40.	člen
Izredno sejo lahko skliče predsednik mestnega
sveta tudi v krajšem roku, kakor je doloien v 38. členu. Dnevni red izredne seje lahko predlaga tudi na sami seji.
Gradivo za izredno sejo se lahko predloži svetnikom tudi na sami seji.
Izredno sejo mestnega sveta mora predsednik mestnega sveta sklicati na zahtevo župana.
V kolikor predsednik mestnega sveta v sedmih dneh od prejema pisne zahteve župana za sklic izredne seje, seje ne skliče, jo lahko skliče župan.
41.	člen
Mestni svet ne more odločati o zadevah, glede katerih svetnikom ni bilo prej poslano oziroma izročeno Ustrezno gradivo.
2.	Predsedovanje in udeležba na seji
42.	člen
Seji mestnega sveta predseduje predsednik mestnega sveta ali podpredsednik, ki ga določi predsednik mestnega sveta.
43.	člen
Svetniki imajo pravico in dolžnost, da se udeležujejo sej mestnega sveta in sodelujejo pri delu in odločanju na njih.
44.	člen
Poslanske skupine se v 15 dneh po konstituiranju mestnega sveta dogovorijo za stalni sedežni red svetnikov v dvorani.
O udeležbi svetnikov na seji mestnega sveta se vodi evidenca na podlagi ugotavljanja navzočnosti na začetku seje, ob glasovanjih, ob preverjanju sklepčnosti med sejo, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Za vodenje evidence o udeležbi svetnikov na seji skrbi sekretar mestnega sveta.
45.	člen
Seje mestnega sveta se lahko udeležijo osebe, ki jih na sejo povabi predsednik mestnega sveta ali župan. Druge osebe so lahko navzoče na seji v skladu z določili tega poslovnika.
3.	Potek seje
46.	člen
Ko predsedujoči začne sejo, obvesti mestni svet, kdo izmed svetnikov ga je obvestil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči nato ugotovi, ali je mestni svet sklepčen.
Predsedujoči obvesti mestni svet, kdo je povabljen na sejo.
Na začetku seje predsedujoči lahko daje pojasnila v zvezi z delom na seji in v zvezi z drugimi vprašanji.
47.	člen
Preden mestni svet preide k določitvi dnevnega reda, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. Svetnik lahko da pripombo k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni ali dopolni.
O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči mestni svet brez razprave.
Predsedujoči ugotovi, da je sprejet zapisnik, h kateremu ni bilo pripomb, ali zapisnik, ki je bil po sprejetih pripombah ustrezno spremenjen ali dopolnjen.
48.	člen
Mestni svet na začetku seje določi dnevni red.
Pri določanju dnevnega reda mestni svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena razprava ni mogoča. O njih lahko sporoče mestnemu svetu stališča predstavniki poslanskih skupin. Ustna predstavitev takšnega sporočila ne sme trajati več kot 3 minute. Po predstavitvi lahko predlagatelj razširitve v največ 3 minutah dodatno pojasni razloge za razširitev dnevnega reda.
Zadeve, za katere župan ali delovno telo predlaga, naj se umaknejo z dnevnega reda in uvrstijo na dnevni red naslednje seje, se umaknejo z dnevnega reda z obrazložitvijo.
O predlogih iz drugega odstavka tega člena odloča mestni svet brez razprave.
Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi zanjo nastali po sklicu seje, in če je bilo svetnikom poslano ali izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na
dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda lahko poda mnenje župan, če ni sam predlagatelj razširitve. Mestni svet lahko sklene, da mora pred odločanjem podati mnenje delovno telo mestnega sveta.
Po sprejetih odločitvah iz drugega odstavka tega člena da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti.
49.	člen
Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem vrstnem redu.
Med sejo lahko mestni svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda.
50.	člen
Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda predlagatelj oziroma predstavnik predlagatelja dopolnilno obrazložitev. Predlagatelj oziroma njegov predstavnik mora podati dopolnilno obrazložitev, če tako sklene mestni svet.
Za predlagateljem oziroma predstavnikom predlagatelja dobijo najprej besedo poročevalci delovnih teles, tajnik, če občinski urad ni predlagatelj, in predstavniki poslanskih skupin. Zatem dobijo besedo svetniki po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi.
51.	člen
Prijava k razpravi se opravi z dvigom roke.
Ko je vrstni red priglašenih razpravljalcev izčrpan, predsedujoči vpraša, ali želi še kdo razpravljati. Razprave tistih, ki se prijavijo na ta poziv, lahko predsedujoči omeji na določen čas, vendar ne na manj kot 3 minute.
52.	člen
Govornik sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Če se govornik ne drži dnevnega reda, ga predsedujoči opomni.
Če se govornik tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda, mu predsedujoči vzame besedo. Zoper odvzem besede svetnik lahko ugovarja. O ugovoru odloči mestni svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
53.	člen
Razprave svetnikov in drugih udeležencev na seji so časovno omejene na 10 minut, če ni v tem poslovniku drugače določeno.
Mestni svet lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo svetnika odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 3 minute.
Odločitev o odpravi omejitve razprave sprejme mestni svet pred začetkom razprave.
54.	člen
Svetniku, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Govor svetnika ne sme trajati več kot 3 minute. Predsedujoči poda po tem govoru pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če svetnik ni zadovoljen s pojasnilom, odloči mestni svet o vprašanju brez razprave.
Če svetnik zahteva besedo, da bi opozoril na napako, ali popravil navedbo iz pojasnila predsedujočega, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora svetnik omejiti le na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot 3 minute.
55.	člen
Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo.
Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, se razprava prekine in se nadaljuje po predložitvi teh predlogov.
56.	člen
Predsedujoči lahko med sejo prekine delo mestnega sveta in določi, kdaj se bo nadaljevalo. Predsedujoči prekine delo mestnega sveta, če to zahteva poslanska skupina zaradi posvetovanja v skupini.
Predsedujoči prekine delo mestnega sveta, če se ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja, če je treba dobiti mnenja delovnih teles oziroma občinskega urada in v drugih primerih, kadar tako sklene mestni svet.
Če je delo mestnega sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo za ta dan
konča.
57.	člen
Če mestni svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če mestni svet o zadevi ne želi odločati na isti seji, se razprave oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej.
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, mestni svet konča sejo.
4.	Vzdrževanje reda na seji
58.	člen
Za red na seji mestnega sveta skrbi predsedujoči.
59.	člen
Na seji mestnega sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom.
Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
60.	člen
Za kršitev reda na seji mestnega sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
-	opomin,
-	odvzem besede,
-	odstranitev s seje ali z dela seje.
61.	člen
Opomin se lahko izreče svetniku, če govori, čeprav mu predsedujoči ni dal besede, če sega govorniku v besedo, ali če na kak drug način krši red na seji in določbe tega poslovnika.
62.	člen
Odvzem besede se lahko izreče svetniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika, pa je bil na tej seji že dvakrat opomnjen, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika.
63.	člen
Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče svetniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji tako, da onemogoča delo mestnega sveta.
64.	člen
Svetnik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti dvorano. Odsotnost s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neopravičeno odsotnost s seje.
Svetnik, ki mu je bil izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, lahko v treh dneh vloži ugovor na mestni svet. Le-ta odloči o ugovoru na prvi naslednji seji.
65.	člen
Predsedujoči odredi, da se odstrani iz dvorane in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec ali poslušalec, ki krši red na seji.
Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
66.	člen
Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji mestnega sveta, jo prekine.
5.	Odločanje
67.	člen
Mestni svet veljavno odloča, če je na seji navzoča večina vseh svetnikov.
Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina vseh svetnikov, mestni svet veljavno odloča, če sta na seji navzoči najmanj dve tretjini vseh svetnikov.
Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost svetnikov v dvorani.
68.	člen
Navzočnost svetnikov se ugotovi z dvigovanjem rok ali s poimenskim klicanjem svetnikov.
O načinu ugotavljanja navzočnosti odloči predsedujoči.
Poimensko klicanje poslancev opravi sekretar mestnega sveta. Vsak svetnik potrdi svojo navzočnost z besedo "tukaj'1.
Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in ugotovi, da je navzoč ali odsoten. Navzočnost ali odsotnost svetnika vpiše sekretar mestnega sveta pri imenu in priimku svetnika v seznamu. Odsotnost vseh svetnikov posamezne poslanske skupine lahko predstavnik poslanske skupine na seji obrazloži.
69.	člen
Navzočnost na seji se ugothvlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem, ob koncu prekinjene seje in na začetku nadaljevanja prekinjene seje.
Navzočnost na seji se lahko ugotavlja tudi med sejo, če predsedujoči ugotovi, da je potrebno preveriti sklepčnost.
70.	člen
Mestni svet odloča z večino opredeljenih glasov navzočih svetnikov, kadar ni z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom določena drugačna večina.
Statut mestne občine mestni svet sprejema z dvotretjinsko večino vseh članov sveta, poslovnik pa z dvotretjinsko večino navzočih članov sveta.
71.	člen
Mestni svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
S tajnim glasovanjem odloča pri volitvah, imenovanjih in razrešitvah, kadar je to določeno z zakonom, statutom ali s tem poslovnikom. Mestni svet lahko odloči, da se opravi tajno glasovanje tudi v drugih primerih.
72.	člen
Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, O katerem se odloča.
Pred glasovanjem ima svetnik pravico obrazložiti svoj glas, če s tem poslovnikom ni drugače določeno. Obrazložitev glasu ne sme trajati več kot 3 minute.
O postopkovnih vprašanjih odloča mestni svet takoj, brez raz_
prave.
73.	člen
Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok ali s poimenskim izrekanjem.
S poimenskim izrekanjem se glasuje, če tako odloči mestni svet na predlog predsedujočega ali najmanj 1/3 navzočih svetnikov.
74.	člen
Glasuje se z dvigovanjem rok. Predsedujoči najprej vpraša, kdo je za predlog, in nato, kdo je proti njemu, po vrstnem redu predlogov. Svetniki se izrečejo tako, da dvignejo roko.
Če je določeni predlog sprejet s predpisano večino, glasovanje o naslednjih predlogih ni več potrebno.
75.	člen
Če se glasuje s poimenskim izrekanjem, sekretar mestnega sveta kliče svetnike po seznamu, vsak svetnik pa se izreče z besedo "za" ali "proti”. Predsedujoči ponovi ime in priimek svetnika in njegovo izjavo, oziroma ugotovi, da je odsoten. Sekretar mestnega sveta zapiše svetnikovo izjavo ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
Če se na podlagi števila opredeljenih ghisov ugotovi, da seja ni sklepčna, se glasovanje prekine.
76.	člen
Če svetnik ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, se glasovanje lahko ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči mestni svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega.
77.	člen
Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. Predlog je sprejet, če je zanj glasovala predpisana večina svetnikov. Če o predlogu predpisana večina svetnikov ne glasuje, se šteje, da o predlogu ni bila sprejeta odločitev. V tem primeru se predlog ponovno obravnava.
78.	člen
Tajno se glasuje z glasovnicami.
Za vsako glasovanje se pripravi 32 glasovnic. Glasovnice so enake velikosti, oblike in barve in so overjene s pečatom mestnega sveta.
79.	člen
Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in opredelitev "za" in "proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni, beseda "proti" pa na levi strani. Svetnik glasuje tako, da obkroži besedo ”za” ali besedo "proti".
80.	člen
Tajno glasovanje vodi predsedujoči s pomočjo sekretarja mestnega sveta in štirih svetnikov, ki jih izvoli mestni svet na predlog predsedujočega. Svetnikom se vročijo glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Predsedujoči ali svetnik, ki mu pomaga pri izvedbi glasovanja, izroči svetniku glasovnico, sekretar mestnega sveta pa označi pri imenu
in priimku svetnika v seznamu, da mu je bila glasovnica vročena. Svetnik nato odide v prostor, v katerem se glasuje.
Ko svetnik izpolni glasovnico, se vrne v dvorano k mizi predsedujočega in odda glasovnico v glasovalno skrinjico.
Predsedujoči pred začetkom glasovanja določi čas, ob katerem se glasovanje konča. Ob izteku tega časa predsedujoči sklene glasovanje.
81.	člen
Ko je glasovanje končano, se predsedujoči in svetniki, ki so mu pomagali pri izvedbi glasovanja, ter sekretar mestnega sveta umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, ki ga zapečatijo.
Neizpolnjena glasovnica in glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodiloth o načinu glasovanja, sta neveljavni.
Ugotovitev izida glasovanja obsega:
-	število razdeljenih glasovnic,
-	število oddanih glasovnic,
-	število neveljavnih glasovnic,
-	število veljavnih glasovnic,
-	število glasov "za" in število glasov "proti", oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, število glasov, ki so jih dobili posamezni kandidati,
-	ugotovitev, da je predlog izglasovan, ali da ni izglasovan s predpisano večino, oziroma, kadar se pri volitvah ali imenovanjih glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, kateri kandidat je izvoljen.
O ugotovitvi izida glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi sodelujoči iz prvega odstavka tega člena.
Predsedujoči objavi izid glasovanja na seji mestnega sveta.
6.	Zapisnik seje
82.	člen
O delu na seji mestnega sveta se piše zapisnik. Zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji in glavne podatke o delu na seji, zlasti o predlogih, o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljal-cev, o sklepih, ki so bili na seji sprejeti, in o izidih glasovanja o posameznih zadevah. Zapisniku je treba priložiti original ali kopijo gradiva, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči in sekretar mestnega sveta.
Za zapisnik skrbi sekretar mestnega sveta. Svetniki prejmejo zapisnik 10 dni po končani seji sveta, najpozneje pa z vabilom za naslednjo sejo.
83.	člen
O delu na seji mestnega sveta se vodijo dobesedni zapisi seje. Ti zapisi se na zahtevo izročijo svetnikom, predlagateljem ali županu.
Vsak govornik ima pred objavo pravico pregledati zapise iz prejšnjega odstavka in pravico do redakcijskih popravkov svojega govora na seji mestnega sveta. Popravki ne smejo spremeniti smisla in bistva njegovega izvajanja. V dvomu odloči o dopustnosti popravka predsednik mestnega sveta. Pregled zapisov govornik potrdi s podpisom.
O delu na seji mestnega sveta se lahko vodijo tudi avdio-video zapisi.
O delu na seji, ki je zaprta za javnost, se vodijo dobesedni zapisi in avdio-video zapisi, če mestni svet ne odloči drugače. Vpogled v takšne zapise imajo zgolj svetniki. Glede pregleda in popravkov takšnih zapisov se uporablja določba drugega odstavka tega člena.
84.	člen
Ravnanje z akti in z gradivom zaupne narave določi mestni svet s posebnim aktom.
85.	člen
• Svetniki imajo pravico vpogleda v spise in v gradivo, ki se
hranijo v pristojnih službah mestnega sveta in njegovih delovnih telesih. Vpogled v spise in gradivo, ki vsebujejo podatke’osebne narave, je dopusten le svetnikom, na katere se ti podatki nanašajo. Vpogled v takšne spise in gradivo je lahko dopuščen tudi drugim osebam, vendar le z dovoljenjem svetnika, na katerega se ti podatki nanašajo.
86.	člen
Izvirniki odlokov in drugih aktov in vse gradi-
vo, ki jih je oblikoval, ali obravnaval mestni svet ali njegova delovna telesa, se hranijo v arhivu mestne občine. Tam se hranijo tudi dobesedni zapisi sej mestnega syeta in delovnih teles, magnetofonski in avdio-video zapisi sej ter drugo gradivo.
Gradivo iz prvega odstavka se hrani najmanj do izteka mandata mestnega sveta. O nadaljnjem hranjenju se izdajo natančnejša navodila.
V.	PROGRAMIRANJE DELA MESTNEGA SVETA IN DELOVNIH TELES
87.	člen
Predsedstvo mestnega sveta po posvetu z županom in vodji poslanskih skupin pripravi predlog okvirnega programa dela za posamezno leto.
88.	člen
Okvirni program dela upošteva program občinske uprave za tekoče leto, predloge poslanskih skupin in druge predloge za razpravo ter odločanje v mestnem svetu in opredeljuje prednostne naloge. Pri tem zagotavlja smotrno povezavo posameznih obravnav zakonodajnega postopka.
89.	člen
Na podlagi programa dela predsednik mestnega sveta po posvetu z županom in vodji poslanskih skupin uvršča posamezna vprašanja na dnevni red sej mestnega sveta ter določa za obravnavo posameznih Vprašanj odbore in druga delovna telesa.
Sklicu seje mora biti priložen tudi predvideni dnevni red seje in predvideni datumi sej delovnih teles.
90.	člen
Delovna telesa oblikujejo in medsebojno usklajujejo svoje programe v skladu s programom dela mestnega sveta.
VI.	PREDSEDNIK, PODPREDSEDNIKA IN SEKRETAR MESTNEGA SVETA
1.	Predsednik mestnega sveta
91.	člen
Predsednik mestnega sveta predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
Predsednik mestnega sveta:
-	vodi seje mestnega sveta,
-	sklicuje in vodi seje predsedstva mestnega sveta,
-	podpisuje akte, ki jih sprejme mestni svet,
-	skrbi za urejanje in uresničevanje z zakonom in s tem poslovnikom določenih razmerij z županom in občinskim uradom,
-	skrbi za izvajanje poslovnika mestnega sveta,
-	dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom mestnega sveta,
-	odloča o sporih glede pristojnosti med delovnimi telesi mestnega sveta,
-	opravlja druge naloge v skladu z zakonom, statutom, sklepi in s poslovnikom mestnega sveta. Predsednik mestnega sveta opravlja svojo funkcijo neprofesionalno in do prve seje novega mestnega sveta.
92.	člen
Predsednik mestnega sveta je za svoje delo odgovoren mestnemu svetu.
Predsednik mora na zahtevo desetih svetnikov ali poslanske skupine mestnemu svetu dati pojasnila v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
2.	Podpredsednika mestnega sveta
93.	člen
Podpredsednika pomagata predsedniku mestnega sveta pri njegovem delu in opravljata v dogovoru z njim posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
Če je predsednik odsoten, ga nadomešča eden izmed podpredsednikov, ki ga določi predsednik mestnega sveta.
94.	člen
Podpredsednika sta za svoje delo odgovorna mestnemu svetu.
95.	člen
Predsedstvo mestnega sveta usklajuje svoje delovanje na sejah predsedstva, ki jih vodi in sklicuje predsednik mestnega sveta najmanj enkrat mesečno, obvezno pa pred vsakim zasedanjem mestnega sveta.
Na seje predsedstva mestnega sveta se obvezno vabita župan in tajnik občinske uprave.
3.	Sekretar mestnega sveta
96.	člen
Sekretar mestnega sveta pomaga predsedniku
mestnega sveta pri pripravi in vodenju sej, skrbi za zapisnik, za objavljanje odlokov in drugih aktov mestnega sveta in opravlja druge zadeve, določene s statutom in s tem poslovnikom.
Sekretarja mestnega sveta imenuje mestni svet na predlog župana. Njegova funkcija preneha s konstituiranjem novega mestnega sveta, mora pa opravljati svoje naloge do imenovanja novega sekretarja.
Za svoje delo je sekretar odgovoren mestnemu svetu.
VII. POSLANSKE SKUPINE
97.	člen
Svetniki imajo pravico, da se povezujejo v poslanske skupine.
Svetnik je lahko član le ene poslanske skupine.
98.	člen
Svetniki, ki so bili izvoljeni z istoimenskih list, imajo pravico ustanoviti le eno poslansko skupino.
Svetniki, ki so bili izvoljeni z list volilcev, imajo status neodvisnih svetnikov.
99.	člen
Poslansko skupino iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko ustanovita najmanj dva svetnika. Svetniki ustanovijo poslanske skupine najkasneje v 8. dneh po konstituiranju mestnega sveta. Vodja poslanske skupine obvesti o ustanovitvi poslanske skupine predsedstvo mestnega sveta in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.
100.	člen
Vodja poslanske skupine obvesti predsedstvo mestnega sveta o morebitnih spremembah števila članov poslanske skupine v treh dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži predsedstvu mestnega sveta njihove podpisane pristopne izjave.
Ustanovljeni poslanski skupini se zagotavljajo pogoji za delovanje sorazmerno s številom svetnikov.
VIII. DELOVNA TELESA MESTNEGA SVETA
L Splošne določbe
101. člen
Mestni svet ustanovi delovna telesa za preučevanje posameznih področij, za pripravo mnenj o politiki na teh področjih in za oblikovanje mnenj o posameznih vprašanjih iz pristojnosti mestnega sveta.
Poleg delovnih teles, ustanovljenih s tem poslovnikom, ustanavlja mestni svet delovna telesa z odlokom, ki določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje.
Delovna telesa so posvetovalno telo mestnega sveta.
102. člen
Sestava delovnih teles ter funkcije v njih se določijo, upoštevajoč število svetnikov v posameznih poslanskih skupinah. Vsaki poslanski skupini je praviloma zagotovljeno vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu. Pri tem mestni svet upošteva tudi interes za delo v posameznem delovnem telesu, izražen od posameznih svetnikov.
Poslanske skupine predlagajo listo svojih članov v delovnih telesih.
103.	člen
Delovno telo ima predsednika in praviloma enega podpredsednika, ki ju mestni svet izvoli izmed svetnikov.
Način dela delovnih teles se uredi s poslovniki posameznih delovnih teles. Določila poslovnikov delovnih teles ne smejo biti v nasprotju z zakonom, statutom in tem poslovnikom.
V primeru, da delovno telo ne sprejme poslovnika za svoje delo, se primeroma uporabljajo določila poslovnika mestnega sveta.
104.	člen
Delovna telesa mestnega sveta so stalni in začasni odbori mestnega sveta, pododbori in komisije mestnega sveta.
2. Odbori mestnega sveta
105.	člen
Mestni svet z odlokom ustanovi stalne odbore, praviloma za področja, za katera so ustanovljeni oddelki v županovem uradu. Za pripravo posameznih mnenj in za spremljanje izvajanja nalog in izvajanja zakonodaje na posameznih področjih lahko mestni svet ustanovi pododbore za določene naloge oziroma ožja področja.
Odbori mestnega sveta in pododbori mestnega sveta imajo sedem članov, ki jih voli mestni svet, in sicer pet članov izmed svetnikov in dva člana izmed občanov mestne občine Ptuj. Vodstveni delavci proračunskih porabnikov so lahko člani, ne morejo pa biti predsedniki odbora mestnega sveta oziroma pododbora mestnega sveta z njihovega delovnega področja.
Delo stalnega odbora oziroma pododbora usklajuje vodja oddelka v občinskem uradu za posamezno področje oziroma referent za posamezno področje v okviru oddelka. Vodja oddelka oziroma referent v okviru oddelka nima pravice glasovanja pri delu stalnega odbora oziroma pododbora mestnega sveta.
3. Komisije mestnega sveta
106.	člen
Mestni svet ima stalne komisije:
-	komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
-	komisijo za statut in poslovnik,
-	komisijo za vloge in pritožbe,
-	komisijo za odlikovanja in priznanja,
-	statutarno pravno komisijo in
-	volilno komisijo.
Mestni svet lahko z odlokom ustanovi komisije za preučevanje določenih skupnih vprašanj ali za preučevanje posameznih zadev.
107.	člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima naslednje pristojnosti:
-	obravnava vprašanja iz pristojnosti mestnega sveta, ki so v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami,
-	opravlja razpis oziroma kandidacijski postopek, če tako določa zakon, odlok ali drugi akt mestnega sveta in v primerih, ko je mestni svet pristojen za imenovanje, pa predpis ne določa pristojnosti za razpis ali kandidacijski postopek,
-	pripravlja predloge za izvolitev oziroma imenovanje ter razrešitev, v kolikor za to ni pristojen župan, in predloge za sestavo delovnih teles mestnega sveta ter pripravlja in predlaga sestavo delovnih teles mestnega sveta,
-	daje mnenja k predlogom župana za imenovanje in razrešitev vodij oddelkov v občinskem uradu,
-	daje mnenja k aktom za določanje plač,
-	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon, statut mestne občine, ta poslovnik in drugi akti mestnega sveta.
108.	člen
Komisija za statut in poslovnik ima naslednje pristojnosti:
-	spremlja uresničevanje poslovnika in statuta mestnega sveta,
-	razlaga statut in poslovnik,
-	obravnava in daje predloge za sestavo statuta in poslovnika ter za spremembe in dopolnitve statuta in poslovnika,
-	na predlog mestnega sveta daje razlago določil statuta in poslovnika,
-	opravlja druge zadeve, določene z zakonom in s tem poslovnikom.
109.	člen
Komisija za vloge in pritožbe ima naslednje pristojnosti:
-	obravnava pritožbe, ki se nanašajo na posamezne zadeve, jih po potrebi preizkuša po ustreznih organih in pri njih ukrepa, da rešijo zadeve po veljavnih predpisih, in o tem obvešča vlagatelja oziroma pritožnika,
-	proučuje prošnje, pritožbe in druge vloge, ki jih občani pošiljajo mestnemu svetu in delovnim telesom ter ugotavlja vzroke zanje,
-	opravlja druge zadeve, določene z zakonom in tem poslovnikom.
110.	člen
Komisija za odlikovanja in priznanja zbira predloge o zaslužnih občanih, podjetjih in organizacijah ter daje mnenja in predloge za podelitev priznanj in odlikovanj mestne občine Ptuj.
111.	člen
Statutarno pravna komisija ima naslednje pristojnosti:
-	ugotavlja potrebo po izdaji ali spremembi odloka in drugih aktov mestnega sveta,
-	sodeluje pri pripravljanju programov zakonodajne dejavnosti mestnega sveta,
-	določa prečiščena besedila odlokov in drugih aktov mestnega sveta, če je z odlokom ali aktom
pooblaščena za to,
- opravlja druge zadeve.
Statutarno pravna komisija zaradi skladnosti aktov z ustavo, zakoni in statutom občine obravnava odloke in druge akte, ki jih sprejema mestni svet, in daje mestnemu svetu o obravnavi poročila s svojim mnenjem in izvršuje redakcijsko obdelavo aktov mestnega sveta.
112.	člen
Stalne komisije mestnega sveta, razen volilne komisije, imajo pet članov, ki jih mestni svet izvoli izmed svetnikov.
113.	člen
Volilna komisija opravlja naloge, določene z zakonom, in izvaja volitve v Mestni občini Ptuj v skladu in v okviru pristojnosti, določenih z zakonom.
4.	Naloge delovnih teles in način dela
114.	člen
Delovno telo mora poročilo poslati predsedniku mestnega sveta najkasneje 8 dni pred sejo mestnega sveta.
Delovno telo izmed svojih članov določi poročevalca na seji mestnega sveta, ki bo predstavil poročilo delovnega telesa, navedel razloge za sprejeta mnenja in predloge ter povzel glavne dileme iz razprave.
115.	člen
Delovno telo lahko zahteva od občinskega urada, državnih organov ter javnih zavodov in skladov podatke in posamezne dokumente, ki so pomembni pri oblikovanju mnenja delovnega telesa.
Delovno telo lahko predlaga, da strokovni oziroma analitično raziskovalni delavci raziščejo posamezna strokovna vprašanja, ki so predmet obravnave.
116.	člen
Predsednik delovnega telesa v sodelovanju z vodjo oddelka v občinskem uradu oziroma referentom za posamezna področja v okviru oddelka organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje in izvaja sklepe delovnega telesa.
117.	člen
Predsednik delovnega telesa določa dnevni red in dan redne seje, razen če ni o tem delovno telo odločilo na prejšnji seji.
118.	člen
Seja delovnega telesa je sklepčna, če se je udeleži več kot polovica članov. Vsak član lahko zahteva ugotavljanje sklepčnosti. Seja se lahko tudi ob nesklepčnosti nadaljuje z obravnavo vprašanj, o katerih se ne odloča.
Če se svetnik iz opravičenih razlogov ne more udeležiti seje delovnega telesa, katerega član je, ga lahko na seji delovnega telesa nadomesti svetnik, ki je član iste poslanske skupine, z vsemi pravicami in dolžnostmi člana delovnega telesa, razen če mestni svet z aktom o ustanovitvi delovnega telesa ali drugim aktom ni določil drugače. Svetnik, ki nadomešča opravičeno odsotnega svetnika, se izkaže s pooblastilom vodje poslanske skupine.
Na seji delovnega telesa sodeluje sekretar mestnega sveta.
119.	člen
Glasovanje v delovnem telesu je javno. Sklep je sprejet z večino opredeljenih glasov.
O	vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik. Seje delovnih teles so praviloma odprte za javnost. Delovno telo lahko z večino navzočih članov sklene , da se seja ali njen del zapre za javnost.
5.	Nadzorni odbor
120.	člen
Organ mestne občine je tudi nadzorni odbor. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet. Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporab
niki proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor ima naslednje pristojnosti:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem mestne občine,
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
-	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev
• in druge pristojnosti, določene z zakonom, sta-
tutom mestne občine in drugimi akti.
IX.	AKTI MESTNEGA SVETA
1.	Splošne določbe o aktih
121.	člen
Mestni svet sprejema planske akte mestne občine, odloke, odločbe, proračun mestne občine in rebalans proračuna, sklepe in stališča in druge akte, določene z zakonom, s statutom in drugimi akti mestnega sveta.
122.	člen
Mestni svet z mnenji opredeljuje politiko do obravnavanih zadev in daje pobude za izvajanje politike in izvrševanje aktov mestnega sveta.
123.	člen
Odloke in druge akte, sklepe, stališča in mnenja, ki jih sprejema mestni svet, podpisuje njegov predsednik.
Sklepe delovnih teles, ki jih ta sprejemajo pri svojem delu, podpisujejo njihovi predsedniki.
124.	člen
Na izvirnike odlokov in drugih aktov mestnega sveta se da pečat mestnega sveta, izvirniki odlokov in aktov se hranijo v skladu z določili tega poslovnika.
Odloki in drugi akti mestnega sveta se objavljajo v občinskem uradnem glasilu mestne občine.
2.	Postopek za izdajo odloka
a)	Splošne določbe
125.	člen
Odlok se praviloma sprejema v dveh fazah, in sicer kot osnutek odloka in predlog odloka.
126.člen
Odlok lahko predlaga najmanj pet svetnikov, poslanska skupina, župan in delovna telesa mestnega sveta.
127.	člen
Predlog za izdajo odloka se vloži pri sekretarju mestnega sveta, ki ga posreduje predsedniku mestnega sveta in odboru, v katerega delovno področje spada. Če predloga za izdajo odloka ni vložil župan, se mu pošlje predlog, da poda k njemu svoje mnenje.
128.	člen
Predlog za izdajo odloka mora vsebovati: zakonsko podlago za izdajo odloka; oceno stanja na področju, ki ga je z odlokom potrebno urediti; razloge, ki utemeljujejo potrebo po novih predpisih ali njegovi spremembi in probleme, ki jih bo odlok reševal; načela, s katerimi naj bodo urejena razmerja na ustreznem področju, cilje, ki se želijo doseči, poglavitne rešitve z ustreznimi alternativami in posledice, ki bodo nastale za občane na podlagi predlaganih rešitev; materialne obveze, ki bodo nastale za občino, zavode in podjetja ter za občane; druge okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja odlok.
Predlogu za izdajo odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
129.	člen
Predlog za izdajo odloka obravnava pristojni odbor. Na sejo odbora se povabi predlagatelj in predstavnike občinskega urada, če le-ta ni predlagatelj. Predlagatelj na seji odbora lahko poda dopolnilno obrazložitev in ima pravico sodelovati pri razpravi.
130.	člen
Po končani razpravi se odbor odloči o predlogu za izdajo odloka. Če predlog ni dovolj obrazložen, se predlagatelju določi rok za dopolnitev.
O sprejemu ali zavrnitvi predloga odloči odbor s sklepom. Sklep, s katerim se sprejme predlog za izdajo odloka, se pošlje predsedniku mestnega sveta in občinskemu uradu, ki pripravi osnutek odloka. V sklepu se določijo stališča, mnenja in predlogi odbora, ki jih naj občinski urad upošteva pri pripravi osnutka predloga. Odbor s sklepom zavrne predlog za izdajo odloka, če:
-	smatra, da je predlog v nasprotju z veljavnimi občinskimi ali državnimi predpisi,
-	smatra, da je predlog v nasprotju z javnim interesom občine,
-	če bi sprejem odloka pomenil preveliko finančno obremenitev za občino, njene zavode in podjetja ali občane.
Zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo odloka ima predlagatelj pravico do ugovora, ki ga mora vložiti v roku 15. dni od sprejema sklepa o zavrnitvi. O ugovoru odloča mestni svet.
131.	člen
Občani, javni zavodi, podjetja in društva lahko vložijo zahtevo za izdajo odloka.
Zahteva za izdajo odloka se obravnava po istem postopku, kot je določen za obravnavo predloga za izdajo odloka.
Če se ugotovi, da je zahteva za izdajo odloka utemeljena, se pošlje občinskemu uradu, da pripravi predlog za izdajo odloka.
b)	Osnutek odloka
132.	člen
Osnutek odloka vsebuje rešitve, ki se predlagajo v obliki pravnih določb.
Osnutek odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati vse elemente, ki se zahtevajo pri predlogu za izdajo odloka. Priložena morajo biti še stališča, mnenja, pripombe in predlogi delovnega telesa, ki je obravnavalo predlog, mnenje statutarno pravne komisije in mnenja župana, če ni bil predlagatelj.
133.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik osnutka odloka. O tem odloči mestni svet s sklepom. Če se sprejme tak predlog, se postopek ustavi.
134.	člen
Mestni svet osnutek odloka obravnava najprej načelno - tako, da svetniki izražajo svoja mnenja o tem, ali so načela, na katerih naj temelji odlok, v osnutku pravilno in dosledno upoštevana.
135.	člen
Če mestni svet načelno sprejme odlok, preide k obravnavi posameznih členov ali tez.
Po končani obravnavi mestni svet s sklepom določi stališča, mnenja in predloge k osnutku odloka in jih pošlje občinskemu uradu, da pripravi predlog odloka.
Če mestni svet osnutka odloka načelno ne sprejme, ga vrne predlagatelju in občinskemu uradu in s sklepom določi, v katerem pogledu je potrebno osnutek spremeniti ali dopolniti. Hkrati se določi tudi rok, v katerem je potrebno pripraviti spremenjeni oziroma dopolnjeni osnutek odloka.
c)	Predlog odloka
136.	člen
Predlog odloka ima obliko, v kateri se sprejme-majo zakonski predpisi.
Predlog odloka mora biti obrazložen. Obrazložitev mora vsebovati zlasti: kako so upoštevana stališča, mnenja, pripombe in predlogi, ki so bili dani k osnutku odloka; katerih stališč, mnenj, pripomb in predlogov predlagatelj ni sprejel in zakaj ne in rešitve, ki odstopajo od osnutka odloka; besedilo tistih določb odloka, za katere se predlagajo spremembe oziroma dopolnitve ter finančna sredstva, ki so potrebna za izvedbo odloka; vire in načine zagotovitve potrebnih finančnih sredstev. Predlogu odloka mora biti priložena potrebna dokumentacija.
137.	člen
Obravnava predloga odloka na seji mestnega sveta obsega načelno obravnavo predloga in obravnavo njegovega besedila.
Preden se preide na načelno obravnavo, lahko predstavnik predlagatelja odloka, predstavnik pristojnega delovnega telesa in predstavnik občinskega urada obrazložijo stališča, mnenja, pripombe, predloge in amandmaje.
Med načelno obravnavo predloga odloka se lahko izražajo tudi mnenja, zahtevajo pojasnila in druga vprašanja glede rešitev, ki jih predlog vsebuje.
Med obravnavo besedila odloka po delih, poglavjih oziroma oddelkih se razpravlja o predlogu odloka, lahko pa tudi po členih, če mestni svet tako sklene.
138.	člen
Po končani načelni obravnavi mestni svet odloča o amandmajih. Med odločanjem o amandmajih se lahko začne obravnava le o njih.
Po končanem glasovanju o amandmajih mestni svet odloča o predlogu odloka v celoti.
139.	člen
Mestni svet lahko med obravnavo o predlogu odloka oziroma o posameznih amandmajih ugotavlja stopnjo soglasja s predhodnimi izjavljanji in sklene, da se obravnava in sklepanje odloži, če se ugotovi, da ni doseženo soglasje oziroma, če se ugotovi, da je posamezna vprašanja, ki so se ob obravnavi pojavila, potrebno
preučiti.
Če mestni svet sklene, da sc obravnava in sklepanje o predlogu odloka odložita, sprejme sklep o tem, kaj je potrebno v zvezi s predlogom odloka opraviti, kdo naj to opravi ter določi rok za ponovno obravnavo.
140.	člen
Predlagatelj lahko predlaga umik predloga odloka. O takšnem predlogu mestni svet razpravlja ter odloči s sklepom,
d)	Amandmaji
141.	člen
Predlog za dopolnitev ali spremembo predloga odloka (v nadaljnjem besedilu: amandma) mora biti predložen v pisni obliki.
Amandma lahko predlagajo tisti, ki imajo po tem poslovniku pravico predlagati odlok (najmanj pet svetnikov, poslanska skupina, župan in delovna telesa mestnega sveta).
142.	člen
Če amandma vsebuje določbo, ki zahteva finančna sredstva, predlagatelj amandmaja hkrati opozori predlagatelja odloka na možnost za zagotovitev sredstev. Svet lahko sklene, naj se pred odločanjem o amandmaju prouči vpliv teh določb na razpoložljiva sredstva in na zagotovitev sredstev za financiranje predlagane rešitve v amandmaju.
143.	člen
Amandma k predlogu odloka je potrebno poslati predsedniku mestnega sveta najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo, na kateri bo mestni svet obravnaval predlog odloka.
Amandma k predlogu odloka predsednik mestnega sveta pošlje predlagatelju odloka, županu, pristojnim delovnim telesom mestnega sveta in statutarno pravni komisiji.
144.	člen
Pristojna delovna telesa in statutarno pravna komisija predloženi amandma proučijo, do njega zavzamejo stališča in jih predložijo mestnemu svetu.
Na sejo delovnega telesa, statutarno pravne komisije in sejo mestnega sveta se povabi predstavnik predlagatelja amandmaja.
145.	člen
Amandma k predlogu odloka se sme izjemoma vložiti tudi na seji mestnega sveta, vendar najkasneje do začetka obravnave amandmajev na seji. Tudi tak amandma mora biti vložen pisno, z obrazložitvijo posebej utemeljenih razlogov za tako predložitev amandmaja. Mestni svet najprej posebej razpravlja o utemeljenosti razlogov za predložitev amandmaja in z glasovanjem odloči, ali bo predloženi amandma sploh obravnaval.
146.	člen
Predlagatelj odloka lahko daje amandmaje do konca obravnave predloga odloka.
Tudi župan občine lahko vse do konca obravnave daje amandmaje k predlogu odloka, ki ga ni sam predlagal.
Mestni svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja predloga odloka sklene, da bo predloženi amandma obravnaval kot sestavni del predloga odloka.
147.	člen
Predlagatelj amandmaja lahko med obravnavo svoj amandma pisno spremeni, dopolni, ali umakne. Spremembo, dopolnitev ali umik amandmaja je potrebno obrazložiti.
O umiku amandmaja, ki je nepreklicen, se ne glasuje.
148.	člen
Predlagatelj odloka in župan mestne občine lahko povesta svoje mnenje o amandmaju k predlogu odloka.
149.	člen
O vsakem amandmaju se praviloma glasuje posebej.
Če se izjemoma glasuje o večjem številu amandmajev po poglavjih ali delih predloga odloka, mora predsedujoči pred takim glasovanjem ugotoviti, ali kdo izmed svetnikov zahteva ločeno glasovanje o katerem izmed predloženih amandmajev.
Če predlagani amandma narekuje spremembo, dopolnitev ali črtanje kakega drugega člena oz. črtanje posameznih določb predloga odloka, se takoj po sprejetju takega amandmaja razpravlja in odloča še o drugih povezanih amandmajih. Če taki amandma, ki terja črtanje oz. spremeni-
bo posameznih določb predloga odloka, ni sprejet, predsedujoči ugotovi, da o drugih amandmajih ni treba glasovati, ker so izgubili svoj pomen.
O taki ugotovitvi predsedujočega svet ne razpravlja in ne glasuje.
Če je k členu predloga odloka predloženih več amandmajev, se najprej glasuje o amandmaju, ki najbolj odstopa od vsebine člena predloga odloka in nato po tem kriteriju o drugih amandmajih k temu členu.
Če je predložen amandma k amandmaju, se najprej glasuje o amandmaju, ki je dan k amandmaju predloga odloka.
e)	Združitev faz v postopku za izdajo odloka
150.	člen
Če ne gre za obsežne in zahtevne odloke, lahko na predlog predlagatelja in mnenja pristojnega -odbora mestni svet odloči, da se združita fazi obravnave osnutka in obravnave predloga odloka.
Odločitev iz 1. odstavka tega člena lahko mestni svet sprejme, kadar gre za:
-	manj zahtevne spremembe in dopolnitve odlokov,
-prenehanje veljavnosti posameznih določb odlokov ali posameznih odlokov,
-	zmanjšanje posameznih materialnih obveznosti javnih zavodov in podjetij ter občanov,
-	spremembe in dopolnitve odlokov na podlagi odločb Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
f)	Hitri postopek za izdajo odloka
151.	člen
Odlok se lahko izjemoma izda po hitrem postopku. Tako se lahko izda samo takrat, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v občinskih zavodih in podjetjih, kadar to zahtevajo interesi obrambe, državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe.
152.	člen
Predlog za izdajo odloka po hitrem postopku obravnava mestni svet. Predlog mora biti posebej obrazložen, navedeni razlogi za izdajo odloka po hitrem postopku in posledice, ki bi lahko nastale, če odlok po tem postopku ne bi bil izdan. Odlok se lahko tudi izda po hitrem postopku, kadar je to nujno zaradi preprečevanja in odpravljanja večjih motenj v gospodarstvu, kadar to zahtevajo interesi državne varnosti, naravne nesreče in druge izredne potrebe ali interesi Mestne občine Ptuj.
153.	člen
Če mestni svet sprejme predlog, naj bo izdan odlok po hitrem postopku, začne na seji ta predlog takoj obravnavati. Med obravnavo lahko zahteva od pristojnega delovnega telesa in od statutarno pravne komisije, naj dajo svoje mnenje. Če predlagatelj ni župan, se zahteva njegovo mnenje pred odjočanjem o sprejemu odloka.
154.	člen
K predlogu odloka, ki naj bo izdan po hitrem postopku, je mogoče do konca obravnave predlagati amandmaje.
g)	Postopek za obvezno razlago odloka
155.	člen
Predlog za obvezno razlago odloka lahko dajejo predlagatelji iz 126. člena tega poslovnika, občani, proračunski porabniki in sodišče.
156.	člen
Predlog oziroma zahtevo za obvezno razlago odloka obravnava statutarno pravna komisija. Če komisija ugotovi, da je predlog oziroma zahteva za obvezno razlago odloka utemeljena, pripravi predlog za obvezno razlago in ga pošlje mestnemu svetu v sprejem.
Če komisija ugotovi, da zahteva za obezno razlago odloka ni utemeljena, potem obvesti predlagatelja.
Predlog za obvezno razlago odloka obravnava mestni svet po postopku, ki je v tem poslovniku določen za obravnavanje predloga odloka.
5.	Sprejem drugih aktov mestnega sveta
157.	člen
Drugi akti mestnega sveta, ki niso odloki, se praviloma sprejemajo in obravnavajo po določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek sprejemanja odloka, tako, da se združita prva in druga faza postopka.
Odločbe, sklepi in stališča se lahko obravnavajo in sprejemajo po tistih določbah tega poslovnika, ki veljajo za postopek obravnavanja predloga odloka.
158.	člen
Odlok o proračunu Mestne občine Ptuj sprejema mestni svet z večino svojih članov v skladu z določili zakona.
X.	REFERENDUM
159.	člen
Mestni svet lahko o vprašanjih, ki se urejajo z zakonom ali s statutom mestne občine, razpiše referendum.
160.	člen
Mestni svet lahko na svojo pobudo razpiše referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za Mestno občino Ptuj -posvetovalni referendum.
Mestni svet lahko razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju.
Mestni svet ni vezan na izid posvetovalnega referenduma.
161.	člen
Mestni svet razpiše referendum z odlokom, ki ga objavi v uradnem glasilu mestne občine.
Odlok o razpisu referenduma mora določati besedilo vprašanja, ki bo dano na referendum, in dan izvedbe referenduma.
Besedilo akta oziroma drugo vprašanje, o katerem se bo odločalo na referendumu, se objavi tudi v javnih občilih.
162.	člen
Izid referenduma se objavi na enak način kakor razpis referenduma.
XI.	VOLITVE IN IMENOVANJA
1.	Splošne določbe
163.	člen
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali statut ali, ko mestni svet z večino glasov odloči, da se glasuje tajno.
Volitve funkcionarjev, ki jih po ustavi in zakonu ter statutu Mestne občine Ptuj voli mestni svet, se opravijo po določbah tega poslovnika, če zakon ne določa drugače.
Predstavnik predlagatelja kandidature ima pravico pred začetkom volitev obrazložiti predlog kandidature.
164.	člen
V primerih tajnega glasovanja o večih kandidatih za isto funkcijo se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
Če se glasuje za ali proti kandidatu oziroma za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali “proti". Na dnu glasovnice je beseda "za" na desni strani, beseda "proti" pa na levi strani.
165.	člen
Kandidat je izvoljen, če zanj glasuje večina svetnikov, ki so oddali veljavne glasovnice, če zakon in ta poslovnik glede posameznih volitev ne določatg drugače.
166.	člen
Če se glasuje o večih kandidatih za isto funkcijo, pa nobeden pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
Če se glasuje o večih kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu.
Na glasovnici pri drugem glasovanju sta kandidata navedena po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju.
167.	člen
Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
2.	Volitve predsednika in podpredsednikov mestnega sveta
168.	člen
Kandidata za predsednika in podpredsednika mestnega sveta lahko predlaga poslanska skupina ali najmanj pet svetnikov. Izvoljen je kandidat, za katerega je glasovala večina vseh svetnikov.
3.	Dajanje soglasij k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij
169.	člen
Soglasje k imenovanju direktorjev javnih zavodov in javnih podjetij daje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in predlog župana.
Če se daje soglasje k imenovanju direktorja, ki je istočasno tudi svetnik v mestnem svetu, ta svetnik nima pravice glasovanja.
4.	Imenovanje predsednikov in članov delovnih teles
170.	člen
Delovno telo mestnega sveta imenuje mestni svet na podlagi liste kandidatov za predsednika in člane delovnega telesa.
Listo kandidatov določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja na predlog poslanskih skupin.
Če lista ni izglasovana, se postopek imenovanja ponovi na podlagi nove liste kandidatov.
5.	Postopek za razrešitev
171.	člen
Mestni svet razrešuje funkcionarje, ki jih voli, ali imenuje na podlagi statuta ali tega poslovnika, po enakem postopku, kakor je določen za izvolitev ali imenovanje.
Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je določen z ustavo, zakonom ali s tem poslovnikom.
Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino, ki jo določa zakon, statut ali ta poslovnik.
XII.	RAZMERJA MESTNEGA SVETA DO ŽUPANA
172.	člen
Mestni svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti samostojno in je v skladu z zakonom najvišji organ odločanja mestne občine. V okviru svojih pristojnosti daje tudi mnenja k predlogom župana, občinskega urada in delovnih teles. Mestni svet je tudi posvetovalno telo župana in občinskega urada.
XIII.	JAVNOST DELA
173.	člen
Mestni svet obvešča javnost o svojem delu ter o odločitvah in stališčih glede zadev, ki jih obravnava.
174.	člen
Akti in druga gradiva, ki jih obravnava mestni svet, se v celoti ali v povzetku objavijo v glasilu mestnega sveta, lahko pa tudi v javnih občilih. Način objavljanja aktov in drugega gradiva, ki jih obravnava mestni svet, določi predsedstvo mestnega sveta.
175.	člen
Javnosti niso dostopni dokumenti in gradivo mestnega sveta, ki so zaupne narave.
Vrste in stopnje zaupnosti ter ravnanje z zaupnimi dokumenti in gradivom se določijo s posebnimi predpisi.
Svetnik javnosti ne sme sporočiti podatkov iz dokumentov in gradiva, ki so zaupne narave.
176.	člen
Mestni svet lahko sklene, da bosta določena seja ali del seje mestnega sveta potekala brez navzočnosti javnosti.
177.	člen
Predstavniki javnih občil imajo pravico biti navzoči na sejah mestnega sveta ter obveščati javnost o njegovem delu.
178.	člen
Predstavnikom javnih občil so na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov mestnega sveta, obvestila in poročila o delu mestnega sveta, glasila in druge publikacije, ki jih izdaja mestni svet.
179.	člen
Mestni svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost ali za javna občila. Uradno obvestilo se da zlasti o sejah ali delih sej mestnega sveta, ki so potekale brez navzočnosti javnosti ali brez. navzočnosti predstavnikov javnih občil. Mestni svet lahko sklene, da se da uradno obvestilo tudi v drugih primerih. Besedilo uradnega obvestila določi mestni svet.
XIV.	DELO MESTNEGA SVETA V VOJNEM ALI IZREDNEM STANJU
180.	člen
V vojnem izrednem stanju dela mestni svet po
določbah tega poslovnika, kolikor s poslovnikom za delo v vojnem ali izrednem stanju ne določi drugače.
181.	člen
Če mestni svet ne sprejme poslovnika za delo v vojnem ali izrednem stanju, so v vojnem ali izrednem stanju v skladu z nastalimi razmerami ter potrebami obrambe in varnosti dopustna odstopanja od določb tega poslovnika:
-	glede rokov, določenih za sklicevanje sej mestnega sveta, delovnih teles in za pošiljanje gradiva,
-	glede načina sklicevanja sej in pošiljanja gradiva, prostorov, kraja in časa sklicevanja sej,
-	glede rokov za obravnavanje aktov,
-	glede obravnavanja predlogov aktov v delovnih telesih,
-	glede javnosti dela in obveščanja javnosti o delu mestnega sveta.
182.	člen
V	vojnem ali izrednem stanju predsednik mestnega sveta ugotavlja in obvešča župana:
-	da se mestni svet ne more sestati,
-	da so prenehale okoliščine, zaradi katerih se mestni svet ni mogel sestati.
183.	člen
V	vojnem ali izrednem stanju morajo svetniki osebno ali prek pristojnih državnih organov nemudoma obveščati predsednika mestnega sveta o naslovu in telefonu, na katerem so dosegljivi.
XV.	RAZLAGA POSLOVNIKA
184.	člen
Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga poslovnik med sejo predsedujoči.
Zunaj seje daje razlago poslovnika komisija za statut in poslovnik, ki po potrebi pridobi ustrezno strokovno mnenje. Vsak svetnik lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki jo je dala komisija za statut in poslovnik, odloči mestni svet.
XVI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
185.	člen
Akti, ki so bili v postopku v Skupščini občine Ptuj pred konstituiranjem mestnega sveta in glede katerih niso bile sprejete končne odločitve, ostanejo v postopku v ustrezni fazi, v kateri so bili sprejeti v zborih Skupščine občine Ptuj, če tako odloči mestni svet na predlog župana ali predsedstva mestnega sveta. Akti, ki so bili v postopku v mestnem svetu in glede katerih do uveljavitve tega poslovnika niso bile sprejete končne odločitve, ostanejo v postopku, tako da:
-	se šteje, če je bil že sprejet predlog za izdajo odloka, prva obravnava predloga odloka po tem poslovniku za opravljeno,
-	se v vseh drugih primerih opravi druga obravnava predloga odloka po tem poslovniku.
186.	člen
Z uveljavitvijo tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Skupščine občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 15/91, 32/92, 3/93) in začasni poslovnik mestnega sveta z dne 23/12-1994.
187.	člen
Ta poslovnik začne veljati dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 013-1/95 Datum: 24. april 1995 Predsednik Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Milan ČUČEK, s.r.
23.
MESTNA OBČINA PTUJ
Na podlagi 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/95, 5/95), je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 24. aprila 1995,
IZVOLIL
za podžupana Mestne občine Ptuj
1.	Ervina HOJKERJA, roj. 2/10-1944, stanujočega v Ptuju, Grajena 40, in
2.	Ivana Jurkaoviča, roj. 11/9-1942, stanujočega v Ptuju, Vodova ulica 11.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 108-10/95-1
Datum: 24/4-1995 Predsednik Občinskega sveta Mestne občine
Ptuj
Milan Čuček, s.r.
24.
MESTNA OBČINA PTUJ
Na osnovi 2. odstavka 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 1/95, 5/95) in 12. člena Meril in kriterijev o povračilu za nove priključke in povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje ter 2. in 6. člena sprememb in dopolnitev Meril in kriterijev (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85, 37/86 in 10/88) je Občinski svet Mestne občine Ptuj na 5. seji, dne 24. aprila 1995, sprejel naslednji
SKLEP
1. Poveča se vrednost povračil za priključke na vodovodno omrežje in znaša:
Zap.št. Priključek (v ")	Vrednost (v SIT)
L	3/4	60.432,90
2. 1	93.667,30
3.	5/4	154.737,40
4.	6/4	241.783,50
5.	2	3778.790,10
6.	2/5	740.468,70
7.	3	966.331,00
8.	4	1.511.163,70
2. Poveča se vrednost povračil za priključke na kanalsko omrežje in znaša:
Zap.št. Priključek (v cm) Vrednost (v SIT)
1.	15	107.261,00
2.	20	189.690,80
3.	25	303.351,80
4.	30	433.595,50
3.	Poveča se predračunska vrednost montažnih del 100 m vodovodnega priključka preseka 3/4 cole in znaša po predračunu KP Ptuj z dne 10/2-1995 64.368,70 SIT.
4.	Občina sme v soglasju uporabnikom, ki se naknadno priljučujejo na že zgrajeno vodovodno oz. kanalsko omrežje, zaračunati tudi pozitivno razliko med realnim deležem, ki so ga prispevali uporabniki pri izgradnji omrežja in deležem, ki so ga prispevali uporbniki pri izgradnji omrežja in deležem iz tega sklepa.
5.	Sklep o novih cenah se objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj in prične veljati na dan objave.
Številka: 108/1-86-14-PA Datum: 24/4-1995 Predsednik Občinskega sveta Mestne občine Ptuj
Milan Čuček, s.r.
Milan Čuček, s.r.
26.
Na podlagi 4. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ormož (Uradni vesnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92) je Občinski svet Ormož na seji dne 7. aprila 1995 sprejel
ODREDBO
O DOLOČITVI OBMOČIJ, KJER JE OBVEZEN ODVOZ ODPADKOV V OBČINI ORMOŽ
L člen
Na območjih, ki jih določa ta odredba, je obvezno redno odvažanje in sortiranje komunalnih odpadkov na način in ob pogojih, ki jih določa Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 37/92).
2. člen
Na območju KS Ormož, naselje Ormož je obvezno redno odvažanje in sortiranje komunalnih odpadkov.
Sistem zbiranja: ločeno zbiranje papirja, stekla, bio mase in ostalih odpadkov.
ZBIRANJE INDIVIDUALNA GOSPODINJSTVA POSLOVNI ODPADKOV GOSPODINJSTVA V BLOKIH PROSTORI
na izvoru	x
BIO MASA centralno na izvoru
PAPIR
centralno	x
na izvoru STEKLO centralno	x
na izvoru	x
OSTALI ODPADKI centralno
x
x
x
x
x
X
X
X
X
X
X
X
X
X
Frekvenca odzova:
-	papir: 13x letno
-	steklo: 13x letno
-	bio masa:33x letno
-	ostali odpadki:26x letno (individualna gospodinjstva, stanovanjski bloki, poslovni prostori), 52x letno (stanovanjski bloki in poslovni prostori)
-	po potrebi (industrijski obrati in kontejnerski odvoz)
Podroben terminski plan je prologa št. 1 sestavni del te odredbe.
3. člen
Na območju Krajevne skupnosti Ivanjkovci, Kog, Miklavž, Podgorci, Šredišče ob Dravi, Tomaž, Velika Nedelja in ostala naselja KS Ormož je obezno redno odvažanje in sortiranje komunalnih odpadkov.
Sistem zbiranja: ločeno zbiranje papirja, stekla in ostalih odpadkov.
25.
MESTNA OBČINA PTUJ
Na podlagi 2. odstavka 4. člena Statutarnega sklepa Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 1/95 in 5/95) je Občinski svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 24. aprila 1995, sprejel
SKLEP
o soglasju k imenovanju direktorja Ljudske univerze Ptuj L
Občinski svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k imenovanju Ota Jurgeca, roj. 20. okrobra 1944, stanujočega na Ptuju, Ulica Vide Alič 16/a, za direktorja Ljudske univerze Ptuj.
2.
To soglasje začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 108-18/95-1 Datum: 24. 4. 1995 Predsednik
Občinskega sveta Mestne občine Ptuj
ZBIRANJE INDIVIDUALNA GOSPODINJSTVA POSLOVNI ODPADKOV GOSPODINJSTVA V BLOKIH PROSTORI
na izvoru	x
PAPIR
centralno	x	x
na izvoru	x
STEKLO
centralno	x	x
na izvoru	x	x
OSTALI ODPADKI
x
X
X
x
x
centralno x	x x
Frekvenca odvozov:
-	papir: 13x letno
-	steklo: 13x letno
-	ostali odpadki:26x letno.
Redno odvažanje komunajnih odpadkov (vključno s sortiranjem) iz navedenih območij se izvede postopno.
Obvezen odvoz (vključno s sortiranjem) se mora v celoti realizirati do 31.5.1995.
Podroben terminski plan je kot priloga št. 2 sestavni del te odredbe.
4.	člen
Občinski svet Ormož za reševanje posameznih primerov pooblasti Odbor za varstvo okolja in urbanizem, ki bo na podlagi kriterijev (oddaljenost od odvzemnega mesta, socialno ogroženost, število družinskih članov itd.), izdelal mnenje o upravičenosti izločitve posameznika iz organiziranega odvoza komunalnih odpadkov.
5.	člen
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 353-24/94 Ormož, dne 7. april 1995 PREDSEDNIK OBČINSKEGA SVETA ORMOŽ Alojz Sok, s.r.
27.
Na podlagi 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list Republike Slovenije, št. 72/93, 57/94 in 14/95) je občinski svet občine Videm, na ó.redni seji dne 3/5-1995 sprejel
STATUT
OBČINE VIDEM
1.	SPLOŠNE DOLOČBE TER OBMOČJE OBČINE
1.	člen
Občina Videm je temeljna lokalna samoupravna skupnost ustanovljena z zakonom.
2.	člen
Občina Videm je pravna oseba.
Sedež občine Videm je Videm pri Ptuju 42. Občina ima pečat okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis "Občina Videm".
Občina ima grb. Grb je okrogle oblike z naslednjimi vrisanimi simboli: žitni klas, list in grozd vinske trte in most čez reko.
Praznik občine in zastavo občine določi občinski svet z odlokom.
3.	člen
Območje občine Videm obsega območja naslednjih naselij: Barislovci, Belavšek, Berinjak, Bolečka vas, Dežno pri Podlehniku, Dolena Dravci, Dravinjski Vrh, Gorca, Gradišče, Ja-blovec, Jurovci, Kozminci, Lancova vas, Ljub-stava, Ložina, Majski Vrh, Mala Varnica, Pobrežje, Podlehnik, Popovci, Repišče, Rodni Vrh, Sedlašek, Sela, Skorišnjak, Soviče, Spodnje Gruškovje, Spodnji Leskovec, Stanošina, Strajna, Strmec pri Leskovcu, Šturmovci, Trdobojci, Trnovec, Tržeč, Vareja, Velika Varnica, Veliki Okič, Videm pri Ptuju, Zakl, Zgornja Pristava, Zgornje Gruškovje in Zgornji Leskovec.
4.	člen
Občina varuje koristi svojega prebivalstva. V okviru ustave in zakonov samostojno opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem občine prenese v občinsko pristojnost država.
Občina skrbi za skladen in celosten razvoj območja občine Videm.
5.	člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v občini neposredno in prek organov občine. Občina se pri uresničevanju skupnih nalog povezuje in sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami ter širšimi lokalnimi samoupravnimi skupnostmi.
6.	člen
Občani, skupine občanov in pravne osebe se lahko obračajo s peticijo ali drugo pobudo na katerikoli organ občine, ki jim mora odgovoriti najkasneje v 30 dneh.
7.	člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Videm je v Vidmu pri Ptuju.
8.	člen
V občini so ustanovljene krajevne skupnosti Videm pri Ptuju, Dolena, Leskovec in Podlehnik in vaške skupnosti....
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost oz. vaško skupnost.
Postopek o oblikovanju krajevne ali vaške skupnosti določi občinski svet z odlokom, v skladu z zakonom o lokalni samoupravi.
Krajevna oziroma vaška skupnost je pravna oseba in je pristojna, da nastopa v pravnem prometu s svojimi sredstvi in s sredstvi, katera krajevni skupnosti, za krajevni program odobri občinski svet, oziroma s sredstvi, ki niso lastnina občine ali s sredstvi, ki niso del občinskega proračuna in sklepa pravne posle v svojem imenu in za svoj račun.
Krajevna skupnost oziroma vaška skupnost nastopa v pravnem prometu v imenu in za račun občine.
Premoženje in naprave, s katerimi upravlja krajevna skupnost, so lastnina občine. Premoženje in naprave, s katerimi upravlja in jih vzdržuje krajevna oz. vaška skupnost, so lastnina občine. Premoženje in naprave se ne smejo odtujevali brez soglasja KS ali vaške skupnosti prav tako se ne sme izvršiti sprememba namembnosti brez predhodnega soglasja krajevne skupnosti ali vaške skupnosti.
9.	člen
Občinski svet lahko s sklepom prenese upravljanje določenih zadev iz občinske pristojnosti v upravljanje krajevni skupnosti. Ža ta namen določi občinski svet tudi ustrezna sredstva.
10.	člen
Občinski svet mora predhodno dobiti mnenje organov krajevne skupnosti ali vaške skupnosti in političnih strank, ki so zastopane v svetu občine Videm, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese prebivalcev samo te skupnosti.
11.	člen
Občina Videm se lahko povezuje v pokrajino. Pokrajina se ustanovi, spremeni ali ukine z zakonom na podlagi odločitev občinskih svetov, sprejetih z dvotretjinsko večino vseh članov. O odločitvi občinskega sveta se lahko izvede referendum. Odločitev o vključitvi občine v pokrajino je na referendumu sprejeta, če se za to odloči večina volivcev, ki so glasovali.
Občina Videm sodeluje z drugimi občinami za opravljanje skupnih zadev na načelih prostovoljnosti in solidarnosti.
2. NALOGE OBČINE
12.	člen
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1	) na področju normativnega urejanja:
-	sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun;
-	sprejema načrt razvoja občine;
-	sprejema prostorske plane;
-	predpisuje lokalne davke;
-	ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
-	ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
-	ureja javni red v občini;
-	ureja delovanje občinske uprave
-	ureja občinske javne službe;
-	ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
-	določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
-	sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
-	sprejema načrt varstva pred požari v lokalni skupnosti;
-	ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
-	določi organizacijo in način dela v vojni;
-	ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2	) pospešuje:
-	službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
-	vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
-	razvoj športa in rekreacije.
-	osebno in vzajemno zaščito prebivalcev ter dejavnost za preprečevanje in blažitev posledic naravnih in drugih nesreč.
3) na področju upravljanja:
-	upravlja občinsko premoženje;
-	upravlja lokalne javne službe;
-	vodi javna in druga podjetja;
-	upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
-	upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
-	vodi sile za zaščito, reševanje in pomoč.
4)	s svojimi sredstvi:
-	gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
-	pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
-	gradi komunalne objekte in naprave;
-	gradi stanovanja za socialno ogrožene;
-	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
-	zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
-	sredstva za izvajanje dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti na območju občine Videm;
-	daje subvencije in tekoče transferje v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti) na območju občine Videm;
-	organizira, usposablja in opremlja občinske enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč;
-	organizira požarno stražo, ko je razglašena povečana nevarnost požarov v naravnem okolju ter izvaja druge ukrepe za varstvo pred požarom;
-	organizira sistem alarmiranja;
-	gradi javna zaklonišča na območjih, kjer je obvezna graditev zaklonišč;
-	zagotavlja sredstva za opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe na območju občine Videm,
-	zagotovlja sredstva za požarno varnost in gasilstvo.
5)	vzdržuje
-	lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
-	vodovodne in energetske komunalne objekte;
-	sredstva za zaščito, reševanje in pomoč.
6)	s svojimi ukrepi:
-	spodbuja gospodarski razvoj občine;
-	pospešuje razvoj športa in rekreacije;
-	skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
-	skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov;
-	spodbuja razvoj požarne varnosti in gasilstva;
-	razvija dejavnosti za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7)	zagotavlja in organizira:
-	pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč;
-	nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
-	izvensodno poravnavo sporov;
-	zagotavlja pomoč socialno šibkim, invalidom in pomoči na domu;
-	spremljanje nevarnosti ter obveščanje in alarmiranje prebivalstva o pretečih nevarnostih;
-	zveze za potrebe zaščite, reševanja in pomoči;
-	zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah;
-	usposabljanje prebivalcev in pripadnikov Civilne zaščite za osebno in vzajemno zaščito oziroma reševanje in pomoč;
-	odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč;
8)	pridobiva in razpolaga:
-	z vsemi vrstami premoženja,
-	pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9)	sklepa:
-	pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah, o uporabi javnega dobra in o drugih razmerjih, v katere stopa občina,
-	pogodbe z društvi in drugimi organizacijami o opravljanju gasilske javne službe ter nalog zaščite, reševanja in pomoči.
10)	pomaga:
-	pri organiziranju kurirske službe in izvajanju mobilizacije;
-	pri pripravah in organiziranju proizvodnje in storitev v vojni.
13. člen
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
-	volitve predstavnikov lokalnih interesov v
Državni svet,
-	občinsko upravno nadzorstvo,
-	nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
-	evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
-	ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
-	določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
-	odločanje o rabi prostora,
-	izdelavo in usklajevanje načrtov zaščite in reševanja;
-	varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine,
-	ukrepe za zaščito okolja,
-	sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
-	odločanje o namembnosti urbanega prostora,
-	izdajanje dovoljenj za posege v prostor lokalnega pomena,
-	javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnosti,
-	mrliško ogledno službo,
-	določanje komunalnih dejavnosti,
-	organizacijo dimnikarske službe,
-	oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
-	odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
-	graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
-	graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
-	vzdrževanje gozdnih cest,
-	pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
-	varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
-	urejanje lokalnega prometa,
-	določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
-	določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
-	predpisovanje prometne ureditve,
-	urejanje lokalnega potniškega prometa,
-	ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
-	zagotavljanje pogojev za gradnjo stanovanj,
-	zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
-	upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov,
-	in druge zadeve določene z zakonom in podzakonskimi akti.
14.	člen
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
-	davek od premoženja,
-	davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke od iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin,
-	določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
-	določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja,
-	določa komunalne prispevke,
-	določa nadomestila za stavbna zemljišča,
-	določa druge davke, prispevke in nadomestila v skladu z zakonom
3.	ORGANI OBČINE 1. Skupne določbe
15.	člen
Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
16.	člen
Organi občine se volijo za štiri leta.
Sveti krajevnih skupnosti in vaških skupnosti se volijo za štiri leta.
17.	člen
Delo občinskih organov je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah občinskega sveta in občinskih odborov ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik občinskega sveta.
Občinski svet obvešča javnost o svojem delu na
krajevno običajni način in v javnih občilih. Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in drugih občinskih organov, ki so zaupne narave.
18.	člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča najmanj polovica njihovih članov. 2. Občinski svet
19.	člen
Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini.
Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut občine,
-	sprejema odloke in druge občinske akte,
-	sprejema poslovnik za svoje delo,
-	sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
-	potrjuje začasne nujne ukrepe,
-	sprejema občinski proračun in zaključni račun,
-	določi organizacijo in delovno področje občinske uprave,
-	ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje občinske odbore oziroma njihove člane,
-	imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora,
-	imenuje in razrešuje volilne komisije za občinske volitve,
-	imenuje in razrešuje podžupana na predlog župana,
-	nadzoruje delo župana, podžupana, odborov, občinske uprave glede izvrševanje sklepov in odločitev občinskega sveta,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kolikor o tem v skladu s tem statutom in s pooblastilom občinskega sveta ne odloča župan,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
-	razpisuje referendum,
-	daje pobudo za sklice zborov občanov,
-	določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
-	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
-	daje koncesije,
-	določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
-	daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
-	imenuje in razrešuje predstavnike občine v sa-svetu načelnika upravne enote,
-	imenuje in razrešuje člana sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
-	določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	določi organizacijo občinskega sveta in uprave ter način njihovega dela v vojni,
-	imenuje člane odbora za razpolaganje z dodeljenimi sredstvi požarnega sklada,
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
20.	člen
Občinski svet daje tudi mnenje k imenovanju predstojnikov republiških organov, pristojnih za občino.
Občinski svet odloča o vseh na občino prenesenih pristojnosti iz državne pristojnosti, če zakon ne določa, da o teh zadevah odloča drug občinski organ.
21.	člen
Občinski svet ima 17 članov.
Župan, podžupan, člani nadzornega odbora ter delavci v občinski uprav ne morejo biti člani občinskega sveta.
Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
22.	člen
Članu občinskega sveta preneha mandat:
-	če izgubi volilno pravico,
-	če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije,
-	če je s pravnomočno sodbo obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev,
-	če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
-	če nastopi funkcijo ali začne opravljati dejavnost, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta,
- če odstopi.
Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet ugotovi, da so nastali razlogi iz prejšnjega odstavka.
23.	člen
Občinski svet se konstituira na svoji prvi seji. Prvo sejo občinskega sveta skliče dotedanji predsednik občinskega sveta, do izvolitve novega predsednika občinskega sveta vodi sejo najstarejši član sveta.
24.	člen
Občinski svet izmed sebe izvoli predsednika in podpredsednika sveta.
Predsednik sveta predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo.
Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja in ga nadomešča v odsotnosti in v primeru zadržanosti.
Občinski svet ima sekretarja , ki pomaga predsedniku pri pripravljanju in vodenju sej sveta, vodi zapisnik in opravlja druge zadeve po nalogu predsednika. Sekretarja občinskega sveta izvoli občinski svet na predlog župana.
Župan z zaposlenimi v občinski upravi skrbi za strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, njegovih komisij in odborov.
25.	člen
Komisiji za volitve, imenovanja in mandatna vprašanja lahko predlaga kandidata za predsednika občinskega sveta najmanj četrtina članov sveta.
Kandidat je izvoljen z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov.
Predsednik sveta je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta. Predsednik je razrešen, če za predlog za razrešitev glasuje večina vseh članov sveta.
Na enak način kot predsednik se voli in razrešuje tudi podpredsednik sveta.
26.	člen
Seje občinskega sveta sklicuje predsednik občinskega sveta na'lastno pobudo, na zahtevo občinskih odborov, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj četrtine članov občinskega sveta.
Predsednik mora sklicati sejo občinskega sveta tudi na obrazloženo zahtevo župana. Predsednik sklicuje seje sveta praviloma enkrat mesečno, najmanj pa enkrat v treh mesecih. Dnevni red sveta predlaga predsednik sveta na lastno pobudo ali na predlog najmanj četrtine članov sveta. Dnevni red lahko predlagajo tudi vsi tisti, ki imajo pravico zahtevati sklic sveta,skupaj z zahtevo za sklic seje. O sprejemu dnevnega reda odloči svet.
Na vsaki seji občinskega sveta mora biti določen čas, najmanj pa pol ure, rezerviran za vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta predstavnikom občinskih odborov oziroma županu, ter za odgovore nanje.
27.	člen
Seje občinskega sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
Člani občinskih odborov in župan imajo pravico prisostvovati sejam občinskega sveta. Predstavniki občinskih organov so se na zahtevo občinskega sveta dolžni udeležiti seje odbora in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta.
28.	člen
Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Občinski svet sprejema odločitve z večino navzočih članov, razen, če zakon ali ta statut določa drugačno večino.
Glasovanje je javno. Tajno se glasuje le, kadar tako določa zakon ali ta statut in kadar tako zahteva najmanj večina prisotnih članov sveta.
29.	člen
Občinski svet ima svoj poslovnik, s katerim podrobneje ureja način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih občinskih organov.
Svet sprejema poslovnik z dvotretjinsko večino navzočih članov.
3.	Občinski odbori
30.	člen
Občinski svet ima naslednje občinske odbore:
-	odbor za gospodarstvo,
-	odbor za komunalno infrastrukturo,
-	odbor družbenih dejavnosti,
-	odbor za planiranje in razvoj,
-	odbor za prireditve,
-	odbor za socialno skrbstvo,
-	odbor za požarno varnost,
31.	člen
Občinski odbor za gospodarstvo ima pet članov. Občinski odbor za komunalno infrastrukturo ima pet članov.
Občinski odbor za družbene dejavnosti ima pet članov.
Občinski odbor za planiranje in razvoj ima pet članov.
Občinski odbor za prireditve ima pet članov. Občinski odbor za socialno skrbstvo ima pet članov.
Občinski odbor za požarno varnost ima pet članov.
32.	člen
Občinski odbor v okviru svojega delovnega področja:
-	v skladu s statutom občine in poslovnikom občinskega sveta obravnava zadeve iz pristojnosti občinskega sveta,
-	daje občinskemu svetu mnenje in predloge,
-	opravlja druge zadeve, ki mu jih poveri občinski svet iz svoje pristojnosti.
33.	člen
Na predlog najmanj četrtine svojih članov lahko občinski svet izreče nezaupnico občinskemu odboru z večino vseh članov občinskega sveta.
Nezaupnico lahko izreče le tako, da obenem z večino glasov vseh članov sveta izvoli nov odbor.
34.	člen
Člane občinskega odbora izvoli občinski svet izmed svojih članov in občanov. Predsednika občinskega odbora izvolijo člani odbora izmed sebe z večino glasov vseh članov odbora.
O izvolitvi članov odbora se glasuje tajno na podlagi liste kandidatov. Na listo se uvrstijo kandidati, ki so jih predlagali najmanj trije člani sveta. Kandidate iz vrst občanov lahko predlagajo tudi zainteresirane organizacije v občini in politične stranke zastopane v občinskem svetu. Če je predlaganih več kandidatov, kot je članov odbora, imajo prednost uvrstitve na listo kandidati iz različnih političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, in sicer v sorazmerju z zastopanostjo strank v svetu.
35.	člen
Člani odbora so izvoljeni, če je za kandidatno listo glasovala večina članov občinskega sveta. Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji volijo člani odbora posamično na podlagi javnega glasovanja. Če na ta način niso izvoljeni vsi člani odbora, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji občinskega sveta. Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do izvolitve vseh članov odbora, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov odbora.
4.	Nadzorni odbor
36.	člen
Nadzorni odbor:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
-	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
-	nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.
37.	člen
Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov.
Člani nadzornega odbora so imenovani na podlagi liste kandidatov z večino glasov vseh članov občinskega sveta. Listo kandidatov določi predsednik občinskega sveta na podlagi predlogov najmanj četrtine članov občinskega sveta,
zainteresiranih organizacij v občini in političnih strank zastopanih v občinskem svetu. Člani nadzornega odbora ne morejo biti župan, podžupan, člani občinskega sveta, občinski uradniki in drugi javni uslužbenci ter člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
5. Svet krajevnih skupnosti in vaških skupnosti 38. člen
Svet krajevnih skupnosti in vaških skupnosti predstavlja interese krajevnih skupnosti v občini in interese vaških skupnosti.
Svet sestavljajo predstavniki krajevnih skupnosti in vaških skupnosti.
Vsaka krajevna skupnost in vaška skupnost izvoli v svet krajevnih skupnosti po enega predstavnika.
39.	člen
Svet krajevnih skupnosti daje mnenje občinskemu svetu, odborom, nadzornemu odboru in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese krajevnih skupnosti in vaških skupnosti, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj občine in na prostorsko ureditev občine.
Svet krajevnih skupnosti lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali o odloku, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo lahko svet poda najkasneje v 15 dneh od sprejema takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet z večino vseh članov sveta.
6. Župan
40.	člen
Občina ima župana in enega podžupana.
Župan je izvoljen na neposrednih volitvah, za dobo štirih let, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov.
Župan opravlja svojo funkcijo poklicno oz. nepoklicno.
41. člen
Župan opravlja naslednje naloge:
-	predstavlja in zastopa občino,
-	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
-	vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
-	sklicuje zbore občanov,
-	predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta,
-	se udeležuje sej občinskega sveta in na njih razpravlja,
-	predlaga sklic redne ali izredne seje občinskega sveta,
-	predlaga obravnavanje določenih zadev na sejah občinskega sveta,
-	skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
-	izda akt o sistematizaciji delovnih mest v občinski upravi,
-	občinskemu svetu predlaga organizacijo in delovno področje občinske uprave,
-	o imenovanju oz. sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi odloča župan oziroma po njegovem pooblastilu tajnik občinske uprave,
-	zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven in nezakonit,
-	skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
-	imenuje poveljnike in štabe Civilne zaščite občine,
-	sprejme načrte zaščite in reševanja,
-	določi društva, gospodarske družbe, zavode in druge organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči,
-	vodi zaščito, reševanje in pomoč,
-	določi ostale gospodarske družbe, zavode in druge organizacije na območju občine, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
-	ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
-	odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev ter izjemoma določi lastnike in uporabnike stanovanjskih hiš, ki morajo začasno sprejeti na stanovanje evakuirane in ogrožene osebe,
-	sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati,
-	predlaga upravnemu organu za obrambo razporeditev delavcev oziroma državljanov na delovno dolžnost v Civilni zaščiti ter uresničevanje materialne dolžnosti,
-	odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin kadar vrednost ne presega 2% proračuna,
-	opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko določi, da bo določene naloge iz pristojnosti občinskega sveta opravljal župan.
42.	člen
Župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora. Če to stori, mora navesti razloge za zadržanje take odločitve na seji občinskega sveta oziroma občinskega odbora.
Če se odločitev sveta oziroma odbora nanaša na zadevo, ki je bila z zakonom poverjena občini, mora župan opozoriti pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost odločitve.
43.	člen
Župan ima pravico udeleževati se sej občinskega sveta in občinskih odborov, sej nadzornega odbora pa le na njegovo povabilo.
44.	člen
Podžupan pomaga županu pri njegovem delu in ga nadomešča v odsotnosti. Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posamičnih nalog 42. člena tega statuta.
45.	člen
Operativno strokovno vodenje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v občini izvajajo poveljnik in štab Civilne zaščite občine ter poverjeniki za Civilno zaščito. V ta namen pripravljajo ocene ogroženosti in načrte zaščite in reševanja.
46.	člen
Člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občine so občinski funkcionarji.
7. Organi krajevnih skupnosti in vaških skupnosti
47. člen
Organ krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti je svet krajevne skupnosti oziroma vaške skupnosti.
Svet volijo volivci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti oziroma v vaški skupnosti za štiri leta.
48. člen
Svet odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih samostojno opravlja krajevna skupnost oziroma vaška skupnost.
Glede načina dela sveta se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo način dela občinskega sveta.
Svet podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom, ki mora biti v skladu s statutom občine Videm.
49.	člen
Svet krajevne skupnosti oz. vaške skupnosti izvoli izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Neposredne oblike odločanja občanov
50.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov in referendum.
51. člen
Zbor občanov skliče župan za vso občino ali pa za eno ali več vaških skupnosti oziroma krajevnih skupnosti.
52.	člen
Zbor občanov v občini:
-	razpravlja o spremembah statuta občine,
-	razpravlja o povezovanju z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
-	razpravlja o lokalni problematiki,
-	razpravlja o delu občinskega sveta, župana in drugih občinskih organov,
-	razpravlja o poročilih občinskih organov o njihovem delu,
-	razpravlja o spremembah območja občine,
-	daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
53.	člen
Zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti:
-	razpravlja o problematiki v svoji skupnosti,
-	razpravlja o delu svojega sveta oziroma o njego-
vera poročilu,
-	razpravlja o delu svojega predstavnika v svetu krajevnih skupnosti in vaških skupnosti,
-	razpravlja o delu občinskih organov z vidika interesov svoje skupnosti,
-	daje mnenja o zadevah iz prejšnjih alinej.
54.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, skliče pa se tudi na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v krajevni skupnosti oziroma vaški skupnosti pa tudi na pobudo najmanj pet odstotkov volivcev v tej skupnosti ali na pobudo njenega sveta.
55.	člen
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva namanj deset odstotkov volivcev v občini.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
56.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe zakona o lokalnih volitvah.
57.	člen
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov. Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj pet odstotkov volivcev v občini oziroma krajevni skupnosti ali vaški skupnosti.
Izid svetovalnega referenduma ne zavezuje občinskih organov.
58.	člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma občinskih organov.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.
Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.
Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki urejajo ljudsko iniciativo.
4.	OBČINSKA UPRAVA Organizacija občinske uprave
59.	člen
Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana. Župan lahko predlaga spremembo organizacije občinske uprave, določene s tem statutom. Podrobnejša organizacija občinske uprave se lahko na predlog župana določi z odlokom.
60.	člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi javnih pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
61.	člen
O izločitvi župana odloča občinski svet.
O izločitvi tajnika in uradne osebe odloča župan. V primeru izločitve župana odloča v upravni stvari na prvi stopnji tajnik, na drugi stopnji pa občinski svet.
Nadzor nad zakonitostjo dela uprave
62.	člen
Ministrstvo vsako na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave.
V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
63.	člen
Občani lahko opozorijo pristojno ministrstvo, ki nadzoruje delo občinske uprave, naj ukrepa po zakonu o upravi, če ugotovi, da uprava, župan ali občinski svet pri odločanju ne ravnajo v skladu z zakonom, statutom in drugimi zakonitimi predpisi.
5.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
64.	člen
Občina Videm organizira javne službe na naslednji področjih:
-	oskrba s pitno vodo,
-	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
-	ravnanje s komunalnimi odpadki.
-	odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
-	javna snaga in čiščenje javnih površin,
-	urejanje javnih poti, površin ža pešce in zelenih površin,
-	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
-	varstvo pred požari
-	in drugih področjih
65.	člen
Občina Videm skrbi tudi za:
-	javno razsvetljavo,
-	plakatiranje in okraševanje naselij,
-	urejanje pokopališč ter pokopališko in pogrebno dejavnost,
-	urejanje lokalnih cest,
-	deratizacijo in dezinfekcijo,
-	in druge zadeve
66.	člen
Za izvajanje nalog iz prejšnjih dveh členov ustanavlja občina javna podjetja in javne gospodarske zavode, podeljuje koncesije in oblikuje režijske obrate v okviru občinske uprave.
67.	člen
Občinski svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
Občinski svet z odlokom ustanovi posamezno javno podjetje ali posamezni javni zavod. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE pBČINE
68.	člen
Premoženje občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti občine, denarna sredstva in pravice.
Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Občinski svet odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin, kadar vrednost presega 2% proračuna.
69.	člen
Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov in iz davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom.
70.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine. Proračun občine sestavljata bilanca prihodkov in odhodkov ter račun financiranja.
V	bilanci prihodkov in odhodkov se izkazujejo načrtovani prihodki iz davkov, taks, pristojbin, drugih dajatev in drugi dohodki ter prihodki od upravljanja in razpolaganja z občinskim premoženjem in načrtovani odhodki.
V	računu financiranja se izkaže odplačevanje dolgov in zadolževanje občine.
71.	člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu občine se smejo prevzemali obveznosti le okviru sredstev, ki so v proračunu predvidene za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi s statutom in zakonom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
72.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan občine, če ni z odlokom občine drugače določeno.
73.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje odhodkov uporabijo sredstva rezerve občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
74.	člen
Občina oblikuje svoje rezerve, v katere izloča del skupno doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov, ki se določi vsako leto s proračunom, vendar najmanj 0,2% prihodka. Odstotek izločanja sredstev določi občinski svet na predlog župana.
Izločanje v rezervo se izvrši vsak mesec. Izločanje prihodkov v rezerve preneha, ko dosežejo rezerve občine 2% letnih doseženih prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov za zadnje leto.
75.	člen
Rezerva se uporablja:
1.	za pokrivanje stroškov ukrepov ter pomoč prizadetim pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč;
2.	za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki pritekajo neenakomerno;
3.	za kritje proračunskega primanjkljaja.
Sredstva za namene iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka se dajejo praviloma brez obveznosti vračanja, sredstva iz 2. točke morajo biti vrnjena v rezerve do konca leta.
O uporabi sredstev iz 1. in 3. točke prvega odstavka odloča občinski svet.
Z odlokom občine je lahko določeno, da župan odloča o uporabi sredstev za namene iz 1. točke prvega odstavka do zneska, določenega v proračunu za tekoče leto.
76.	člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme občinski svet zaključni račun proračuna za preteklo leto.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki, predvideni in doseženi odhodki ter predvidena in dosežena izvršitev računa financiranja.
Občinski svet sprejme hkrati z zaključnim računom proračuna tudi premoženjsko bilanco občine na dan 31. decembra leta, za katerega s sprejema zaključni proračun.
Zaključni proračun se predloži občinskemu svetu do konca marca tekočega leta za preteklo leto.
77.	člen
Občina se sme zadolževati z izdajo vrednostih papirjev ali z najetjem posojil v skladu z zakonom.
Občina izda vrednostne papirje v skladu z zakonom.
Občina se ne sme zadolževati v tujini, razen na podlagi zakona.
78.	člen
Občina se lahko zadolži le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za opravljanje gospodarskih javnih služb.
O zadolžitvi odloča občinski svet.
O zadolžitvi občina obvesti Ministrstvo za finance v osmih dneh po sprejetju odločitve.
79.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem ustanovitelja.
O soglasju odloča občinski svet.
Občine smejo dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica so, vendar največ do 5% zagotovljene porabe v letu, v katerem se daje poroštvo.
80.	člen
Prihodki občine za financiranje zagotovljene porabe so:
• davek na dediščine in darila,
-	davek na dobitke iger na srečo,
-	davek na promet nepremičnin,
-	upravne takse.
-	posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic,
-	dodeljena sredstva požarne takse.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v viSini, ki je določena z zakonom o njihovi uvedbi.
Za financiranje zagotovljene porabe pripada občini tudi del prihodkov od dohodnine v višini, določeni z zakonom.
81.	člen
Prihodki občine za financiranje drugih nalog so:
-	davek od premoženja,
-	nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
-	krajevne takse,
-	komunalne takse,
-	pristojbine,
-	odškodnina zaradi spremembe namebnosti kmetijskega zemljišča in gozda,
-	prihodki uprave,
-	drugi prihodki, določeni s posebnimi zakoni.
Prihodki iz prejšnjega odstavka pripadajo občini v višini, ki je določena v aktu o njihovi uvedbi. Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko občinski svet predpiše, da se davek od premoženja plačuje v višini, ki je do petkrat večja od višine, ki je določena z zakonom.
82.	člen
Sredstva za tekočo finančno izravnavo se zagotavljajo za primer, če občina ne more zagotoviti zagotovljene porabe.
83.	člen
binančno poslovanje izvršuje knjigovodska služba.
Delo knjigovodske službe nadzorujejo župan ali tajnik in nadzorni odbor.
7.	SPI.OŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine
84.	člen
Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.
Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Občinski odbor lahko sprejme poslovnik za svoje delo in izdaja pravilnike.
Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni
račun.
85.	člen
Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z. dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta.
86.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta.
87.	člen
Z odlokom ureja občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
88.	člen
Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
89.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
90.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
91.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
Občinski proračun je sprejet, če zanj glasuje najmanj večina navzočih članov občinskega sveta.
3.	Posamični akti občine
92.	člen
Posamični akti občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo -odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
93.	člen
Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokočnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
8.	VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
94.	člen
Občinski svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma, če se s predpisom pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja občine, posega v njene pravice.
Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
96.	člen
Župan oziroma občinski odbor po pooblastilu občinskega sveta lahko kot stranka v upravnem sporu spodbijata konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sprožita tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.
97.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.
98.	člen
Občinskibdbori so dolžni za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje Državnemu zboru.
Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh in to:
-	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti;
-	o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti;
-	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
9.	POVEZOVANJE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
99.	člen
Občina Videm se poveže z drugimi sosednjimi
občinami v širšo lokalno skupnost...........
(pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi občine v pokrajino sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
O odločitvi občinskega sveta se v občini lahko izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo občina prenesla na pokrajino. S potr ditvijo statusa pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti na pokrajino.
IGO. člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega
pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
-	določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
-	gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
-	gradnja in financiranje medobčinskih cest,
-	izvajanje nalog skupnega pomena za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
101.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli občinski svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
102.	člen
Občinski svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se občina poveže v skupnost ali v zvezo dveh ali več občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za občino. Če zahteva večina navzočih članov občinskega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
103.	člen
Občine pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodelujejo med seboj ter lahko v ta namen združujejo sredstva in organizirajo skupne strokovne službe ter organe in enote za opravljanje teh nalog.
104.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi.Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, ki je določen za sprejem statuta.
Štev.: 371/95 Datum: 3/5-1995 Predsednik občinskega sveta: Friderik Bračič, s.r.
Uradni vestnik občin Ormož In Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, In to v četrtek. Naročniki Tednika pa prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj: Zavod Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6 Ureja uredniški odbor - odgovorni urednik Franc Potočnik. Sedež uredništva: Ptuj, Mestni trg 1. Tiska GZP Mariborski tisk. Tržaška 14, Maribor