ji Naša naloga: ^ | p ro buja in napredek naroda! | I Naš namen : 1 | V edinosti in slogi do cilja! g NAROl.Nl VESTNIK fr NATIONAL HERALD. ..risžSSiSS *************-’ ^ Največji slovenski di g v Zedinjenih drža JU The Largest Semi-We< v& the United States of Ai *' era N) O ^ IX X URADNO GLASILO SLOVENSKEGA KAT. PODP. DRUŠTVA SV. BARBARE, FOREST CITY, PA. — OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN CATHOLIC BENT SOCIETY ST. BARBARA, FOREST CIT 47 , — Štev. 47. DULUTH, MINN., THURSDAY, JUNE 11, 1914. — ČETRTEK 11. JUNIJA 1914. Vohune IV.—Letnik IV. Slu nova plačilna lestvica za PREMOGARJE V PENNSYLVANI.II OD 40.000 IZPRTIH DELAVCEV SE JE VRNIL VELIK DEL NAZAJ na delo. ŠTRAJK v westinghouse DELAV¬ NICAH SE NADALJUJE, ŠTRAJKARJI NE MARAJO PODPORE. BOMBE ZA SKEBE. V ITALIJI JE PROGLA¬ ŠEN GENERALNI ŠTRAJK V ZNAK PROTESTA. '»dita ®lade it ' n uri. _ inaamo ] '• kat erih ne ^ 111 da nebosteo graves, , Pittsburgh, Pa., 10. junija. — |od 40.000 premogarskih delavcev, L: s0 že več mesecev na Strajlku, C je vrnil precej čem del nazaj na lekio, potem, ko je bil napravljen načrt za novo plačilno lestvico. 1 'godili so tudi zahtevi za boljše varnostne naprave. Svetilne, ka¬ tere imajo delavci na kapah, dobr 0 nove akumulatorje, ter jiii bode Jbreiskali, predno se podajo delavci l ' e M ]ia delo v rove. Proti temu so se družbe jako upirale, 'ker jim na¬ rastejo stroški v znesku okoli .■1250,000. Pittsburgh, Pa., 10. junija. [Policija iz East Pittsburgha je pre ■povedala štrajkarjem Westing- house Electric Comp., da ibi po¬ javljali svoje straže v takem šte" AR NOS fvilu kakor sedaj. Širijo se vesti, ""a namerava družba igipor tirati fečje število skebov. Allegheny Oomgenial Industrial Trnom, kateri pripada 12,000 čla- . jnov, od katerih jih je 10 tisoč od .. fealnjega petka na štrajku, je ne- Ml Mvisna organizacija ter ni pri* “ klopljena nobeni drugi delavski pezi. Od mnogih strani so ji ponu- Sli finančno podporo, katero so pa odklonili. Vodilni uradniki s > restp**#* izjavili, da ne želijo nobene pomo¬ lči od “American Federation of abor” ali od “Industrial Wor' kers of the World”. Organizacija a samo ta namen, izboljšati po* 'žaj delavcev pri Westinghouse leotrie Comp. Toda vsakemu de- iavcu je dano na prosto voljo, da pridruži- organizaciji, in samo f Pittsburghu je okoli 200.000 ne- Grganizovanih delavcev. Colliers, W. Va., 11 junija. — aLocust (Jr o ve rudnik, last West Sl«bcya tl trdnoni BANItof SHE1 cene, riim abtsa S- Virginia & Pittsburgh Coal Comp., kjer štrajkajo delavci od septem¬ bra meseca pr. 1.',- je ‘bil danes zno¬ va uprizorjen napad. Ko so šli ske- bje na delo,-je eksplodirala bomba, ki pa ni napravila posefbne škode. Seveda pripisujejo napad štraj¬ karjem. Rim, Italija, 10. junija. — Ge¬ neralni štrajk, ki je bil proglašen v znalk protesta zoper postopanje vlade v Ancona, kjer je /bilo pri- neki politični demonstraciji ustre¬ ljenih več mož, se vedno bolj širi. Razun lista “Popolo Romano” ne izhaja v Rimu noben časopis. Na tisoče štrajkarjev je hotelo kora¬ kati proti Kvirinalu, toda policija in vojaki so jih ustavili. Devet salv so oddali nad glavami štraj¬ karjev, predno so jih. mogli potis¬ niti nazaj. Štrajk se razteza na Bologno, Benetke, Florenco, Genuo, Milan, Turin, Bergamo in Bestijo. V Ge- nuamo so morali trgovci zapreti svo je prodajalne. V Turinu so se po¬ lastili štrajkarji dveh vozov toba¬ ka, Pri spopadu z vojaki je bil nek mož usmrčen, dva smrtno ran¬ jena in več lahko. V Anconi so raz¬ drli štrajkarji železniško progo. V Milanu so napadli štrajkarji po Zborovanju policijo s kamni. Poli¬ cisti so morali zbežati. Šele šva - diron kavalerije je razgnal demon strainte.’Ti so se pa zopet zbrali, ter pognali karabinijere v beg. Na to so zapalili voz, na katerem je ta bencin. Nastala je strašna eks¬ plozija. V boju je bilo ranjenih več oselb. Železniška zveza je takorekoč popolnoma prekinjena. Brzovlaki iz Milana in Neapolja so izostali. REKORDNE LETINE JE PRIČAKOVATI. Junijsko poročilo poljedeljskega departmenta obljubuje boga¬ to letino. Pridelek žita v Združenih državah. W ashington, D. C., 9, junija. — Skoraj polovica povprečnega pri¬ delka pšenice na svetu bodo dale to leto Združene države, ako ne pričakovani dogodki ne ovržejo proračuna poljedelskega depart¬ menta. Po pravkar objavljenem junijskem poročilu o stanju setev v državah bodo pridelali farmer- ji letos okroglo 'devet sto milijo¬ nov bulijev pšenice. Za Združene države pomenja to nov rekord. Pričakovani pridelek žita cenijo na približno 137 milijonov bušljev'. Da obeta bili letina tako bogata, se je v prvi vrsti zahvaliti ugodne¬ mu vremenu, ter da so letos kme¬ tovalci obdelali mnogo več zemlje. Tudi pridelek ovsa in ječmena o- beta biti prav dober. Iz poročila poljedeljskega de* pr.rtmenta posnemamo sledeče šte¬ vilke : Jare pšenice je visejane na 17,- 990.900 akrov, ter je j^čuniti, da se je bo pridelalo na aker okoli 14:6 ‘bušljev. Skupni pridelek se ceni na 262,000.000 bušljev. Ozime pšenice je pričakovati 638.000. 000 bušljev. Ovsa, ki je vsejan na 38,383,000 akrih približno 1,216,000.000 bu¬ šljev. Ječmena vsega skupaj okoli 206.000. 000 bušljev ter rži 17:2 bušljev na aker. V splošnem obeta biti letina prav dobra, da, narav¬ nost rekordna za Združene države. . L* j LfS » ,,S ‘ V BREZ DOMOVINE. , New York, N! Y., 9. junija. — ■atlian Cohen, 35 let star, je v res feifi brez domovine. Da-si rojen v so ga od tam izgnali. Po- j. , ^ je najti svojo srečo v icr ,1Ql ; a ni imel sreče. Sedaj se na- ) r* la na naselniškem otoku Ellis k ier čaka, kaj se ;bo zgodi- :° z njim, g ma i a 1912 je prišel Cohen iz r os - Brazilija. Meseca arca sc ^ 'Policija in ga spra- L* na v Ellis Island, kjer so prišli M-luski uradniki do spoznanja, la j 1 6 ^ re ^ a denortirati Ros so Sliau aVili naza ' J v Brazilijo. Bra" r j., ns a aaselniška oblast je pa na to, da Cohen ni tamešnji ^aem, ter Llo. g er ga slala u- _ . . se tam ni mogel izkazati tojef nim listom ’ da je v Rusiji . e Tnor al znova nastopiti po- 'l e ’ l er išče sedaj domovine. PRED NOVO VOJNO? ‘Timet’- An ? li . ja ’ 1L JurLi.ja. — >iti j P° roca jo, da zna izbrulr m , °"lednem času nova voj- lost i ' ed j° 'n Turčijo. Nevar NASELJEVANJE. Washington, D. C,, 10. junija. - Poslovno leto, ki se konča s 30. junijem 1914, bode najbrže rekor¬ dno glede na naseljevanje v Zdru¬ žene države. Meseci do konca aprila kažejo številke, ki zapostav- lljkjo vse druge prešnje. Aprila meseca je prišlo v Ameriko 110.885 naseljencev, v prvih desetih mese¬ cih 1,038,956. Na podlagi teh šte¬ vilk je treba račumiti na skupno naselitev 1,351,00 oseb. Dosedaj najvišje število je bilo leta 1907, ko je prišlo 1,285,349 naseljencev. FRANCOSKI KABINET. Pariš, Francija, 9. junija. — Pri¬ zadevanje, sestaviti nov kabinet, se je vendar posrečilo. Senator Ri- bot je naznanil danes, da je izbral ministre. Izmed ministrov je pet Ribotovih tovarišev v senatu, ter sedem članov poslanske zbornice. SPLOŠNA PROHIBICIJA PRETI ZDR. DRŽAVAM. Vprašanje o narodni prohibiciji naj pride še tekom tega zase¬ danja v zbornici do razgo¬ vora. nove ,'fEtičnih Y °] ne j e nas tala vsled / lh Policijskih naredb Ml; proti Grkom v Mali ŽRTVE viharja. John, N, mr B-, 10. junija. -- ja, ki je divjal v zali¬ je izgubilo življenje Pot 0 ° Se ^' r ^iških ladij se .)aio°! > r' 0 ' Iz dru gih krajev pri- J0 sl icna poročila. vihati ]|f* . Clla leur ee sto MILIJONAR —SIROMAK. Chicago, 111., 10. junija. — V sold nekega hote 1 a druge vrste v Houston, Tex., so našli mrtvega bot čudaka) znanega cliicaškega milijonarja Francis A Ogdena. Umki je, kakor je živel, sam, za¬ puščen. Nikdar ni iskal prijateljev ali zabave. Odgen je bil star 84 let ter zapušča premoženje, kate¬ ro cenijo na več milijonov dolar¬ jev Za sebe je izdal na dan 50 centov. Njegovi dediči se bodo pač 'smejali! NEURJE. St. Paul, Minn., 9. junija. — Hu¬ di nalivi v zvezi z orkanskimi vi¬ harji so napravili precejšnjo ško¬ do na poljih. Q človeških žrtvah ni še nobenih poročil. Slična poro¬ dila prihajajo tudi iz drugih kra" jev MORILEC SE JAVIL Danburv, Conn., 10. junija. — Napol mrtev vsled dolgotrajnega stradanja, zasledovan s krvnimi psi, se je javil danes zamorski po¬ ljedelski delavec Sam Haynes še- 'rifu Herbert Winshipu. Zamorec je. v torek v Paterson, N. J. težko /ranil svojega delodajalca John Harrisona ter usmrtil njegovo so¬ progo. GOZDNI POŽARI. . Ma'rquette, Midi., 10. junija. — Gozdni požari divjajo v bližini me¬ sta. Najbrže so zanetile iskre z lo¬ komotive suho listje. Tristo akrov gozda je že opustošeno, dve “kem- pi’ sta zgoreli. Dosedanji poizku¬ si gašenja so ostali brez vspeha, ker gori les kot slama. Washi>ngton, D. C., 10. junija. — Poslanec Undervvood, vodja demo¬ kratske večine v zbornici, je na¬ znanil včeraj, da naprosi pristojni zbornični odsek za izdan je poseb- t ega dovoljenja, da bode mogoče takoj razpravljati o dodatku k u- stavi za splošno prohibicijo. Isto¬ časno se je izrazil v prid glaso¬ vanja o dodatku za žensko volilno pravico tekom tega zasedanja, da- si je znano, da je načeloma proti temu. Ta izjava je učinkovala v kro¬ gih politikov kakor bomba. Oči- vidino nikdo ne ve, kaj je napotilo Underwooda do tega, da si je str¬ gal krinko raz obraz. Nekateri me¬ nijo, 'da Undervvood ne meni resno, da je vse to samo “bluff”. Vse¬ kakor je pa gotovo, da je izrazil Undervvood željo, da se takoj raz¬ pravlja o omenjenih amendmentih. Nekateri zagotavljajo, da tičijo za to izjavo mogoče “mofcrači”, ker so prepričani, da dostavek k ustavi za splošno prohibicijo ne bo sprejet. Drugi so pa zopet mne¬ nja, da je napravil Undervvood s to svojo izjavo politično šahovno potez, z namenom, črtati vpraša¬ nje o opojnih pijačah pri prihod¬ nji predsedniški kampanji. Washington, D_ C., 10. junija. — Poslanec Hohson iz Alabame, oče ideje za splošno prohibicij v v* Združenih državah, je izpremeiri svoj ameiidment, ki 4 r* s 'i.aSi- sedaj sledeče: “Prodaja in' izdelTi-Chcnijei—trans, port in uvoz v svrho prodaje opoj¬ nih pijač je v Združenih državah in v vseh teritorijih pod jurisdik- cijo teh prepovedana za večne ča¬ se. Kongres, oziroma države pod njegovo jurisdikcijo, ima polno moč, da nap ! ravi postave, ki bodo dale tej odredbi pravo veljavo.” London, Anglija, 10. junija. — Javno mnenje se je končno priva¬ dilo na misel, da naj trpijo sufra- gete vse posledice svojega počen¬ janja. Vlada namerava predložiti predlogo, po, kateri kaznilničnih uprav ne bi zadela nobena kazen /oziroma odgovornost, ako bi kaka bojevita sufrageta umrla na po¬ sledicah stradalnega štrajka. Raz - ,ni odličnjaki, tudi duhovniki, se PRAV SLABA KAŽE ZA ANGLEŠKE SUFRAGETE. ‘Pustite jih, naj umrejo lakote”, zahtevajo njihovi nasprotniki, ako gTedo na stradalni štrajk. škodnine. Huer.tov režim je izvedel strinjajo s takim postopanjem vla- od amerilkanskih delegatov, da je de. Pater Bernard Vaughan, brat umrlega kardinala Vaughana, je izjavil, da je ta misel prav dobra. Enako so se izjavili tudi druki du¬ hovniki. Na mednarodni konjski razsta¬ vi v Olimpia, gledališču so uprizo¬ rile sufragete v kraljevi pričujoč- nosti 'demonstracijo. Neka sufra¬ geta se je dvignila v loži, nasproti kraljevski dvojici, ter začela go¬ voriti proti nasilnemu hranjenju sufraget. Le s težavo so jo spravili iz gledališča. Sufragetke so se odločile, da bo¬ do odslej naprej protestirale če je (mogoče v kraljevski navzočnosti “Nobenega miru za kralja Jurija in kraljico Mary”, je njihova se¬ danja parola. A. NEVARNI POLJUBI. Pittsburgh, Pa,, 10. junija. — Osem let starega John Dasta se je 'lotila steklina, ter so ga prepeljali v bolnico. Deček je poljubil svoje¬ ga brata, ki je umrl dne 13. ir a ja na steklini. Njegova mati in dva druga elana nesrečne rodbine so v opazovalnici. BANKIR OBSOJEN. Bellingham, AVash., 9. junija. - C. Gunu iz Seattle, kateremu sso dokazali., velctatvjno y zvezi z nakupom Sumas državne banke, je bil obsojen v ječo od 2 do 15 let. G mm in njegovi prijatelji bodo jprosili guvernerja, da pomilosti, obsojenca. MEKSIKI NI TREBA PLAČATI . VOJNE ODŠKODNINE ZDR. DRZ. WILSONOVA VLADA JE ZADOVOLJNA S TEM, DA NA¬ STANEJO V SOSEDNJI REPUBLIKI ZOPET ZDRAVE RAZMERE, NEVARNOST NOVIH ZAPLJETLJAJEV JE ODVRNJENA. BLOKADA PRISTANIŠČA TAMPICO NI IZVRŠENA. MEKSIKANSKE LADJE SO ODPLULE. Niagara Falls, Ont., Camada, 10. junija. — Združene države ne bo¬ do zahtevale od Meksilke vojne od NOVA RAZPRAVA. Quiney, 111., 8. junija. — Ray Pfannschmidt, ki je bil spoznan krivim, da je umoril svojega očeta, mater, sestro in učiteljico Miss Kaempen, bode znova procesiran, iVrhovno sodišče je zavrglo pravo- rek porotnikov z utemeljitvijo, da jso bili porotniki zevzeti zoper ob¬ toženca. Wilsonova vlada zadovoljna, ako nastanejo v sosednji republiki zo¬ pet zdrave razmere. Posredovalci so predložili Huertovim delegatom predloge amerikansike vlade za pa- cificiramj Meksike. Predlogi so z malimi izpremembami talki, na ka¬ kršne 'so se 'zedinili posredovalci m meksikanski delegati. Ta načrt o- dobruje tudi diktator Huerta, Po novem načrtu naj preide se¬ danji režim v novo provizorično vlado, iki naj vodi v nekaj mesecih volitve za urad predsednika, pod¬ predsednika in mandate elanov kongresa. AVashington, D. C., 9. junija. — Kontre admiral Badger je nazna¬ nil, da sta amerikanski topničarki “Bravo” in “Zaragoza” odpluli iz Tampico v Puerto Mexico. Iz Vera Cruz prihaja zopet poročilo, da hoče Huerta odstopiti. Washington, D. O., 9. junija. — Le malo je manjkalo, da se ni nc nadoma končala mirovna konfe¬ renca v Niagara Falls. radi Huer- tovega povelja, blokirati pristani¬ šče Tampico. Meksikanski topn čarki nista izvedli blokade, ampak sta odpluli nazaj v Puerto Mexieo. Tako je tedaj nevarnost novih za _ pljetljiaje'v srečno odstranjena. Tajnik Daniel je kgavil, da se politika Združenih držav ne izpre- meni in da ostane luka Tampico prosta. Če pa hode prosta tudi za vojno komtrebando, ni nobenih po¬ jasnil. Niagara Falls, Ont. Canada, 10. junija. — Posredovalci se morajo boriti z novimi neprilikami. Zdru¬ žene države ne marajo pripoznati OBČUTNA KAZEN. St. Charles, Mo., 10. junija — Frank Weiss je bil obsojen v de¬ narno globo $200 in na šest mese¬ cev zapora, ker je valil sod pive čez dvorano, v kateri se je takrat vršilo zborovanje neke verske sek¬ te. V PASTI. New York, N. Y., 10. maja. — V nekem stanovanjskem poslopju na iztočni strani mesta je postalo -žrtev požara osem oseb, večinoma žensk. Ogenj, ki je nastal pod stop njiščem, se je tako naglo razširil, se ljudje nisc mogli rešiti. Ne¬ ka ženska in njen sin sta se ubila, ko sta skočila z okna na ulico. ODMEVI KATASTROFE. Rimouski, Quebec, Canada, 9. ju¬ nija. — Prvi korak za dvignjenje potopljenega parnika “Empress of Ireland” so storili danes, ko se je podal nek potapljač v ladjo. Do¬ gnal je, da leži ladja na strani v globočini 150 čevljev. V ladji se nahaja približno 800 trupelj. OTROCI UTONILI. Green Bav, Wis., 9. junija. - Trije otroci so utonili pri Cran- don, ko se je prevrnil čoln, v kate¬ rem so se podali na jezero. PARIŠ V SNEGU. Pariš, Francija, 9. junija. — Dvainpol palcev snega je padlo v Parizu. Sneg v Parizu meseca junija je dogodek, kakršnega, ne pomnijo najstarejši ljudje. Tudi je precej mrzlo. VULKANSKI IZBRUHI. Red Bluff, Cal., 9. junija. — ■ assen ognjenik bluje ogenj be V Lassen okraju je zapadel sneg, ki je rdeče barvan. Menijo, da je to v zvezi z novo erupcijo. PANAMSKI PREKOP. Panama, 9. junija. — Prvi oce¬ anski parnik je plul skozi Gaitun zatvornice v Panamskem prekopu. Bil je to parnik “Albance” Pa namske parobrodne družbe, ki raz¬ rili e vode za 4000 ton. Vožnja je imela namen, preizkusiti elektri¬ čne vlaeilne lokomotive za velike parnike. SMRTNI PADEC. Marinette, Wis., 9. junija. — Profesiijonelna Zrakoplovka Nettie S't. Cia ir. 22 let stara, je padla včeraj v pričujočnosti velike mno¬ žice radovednežev iz visočine 800 čevljev s svojega zrakoplova ter ostala na mestu mrtva. SUŠA. Richmond, Va., 9. junija. — Vremenski urad je izdal buletin o trajni suši, ki vlada v državi Vir¬ ginia. Pričakovati je samo polo¬ vico povprečne letine. Najbolj je prizadeta koruza in pšenica. Pašni¬ ki so osušeni. provizorične vlade v Meksiki, ki bi bila vstanovljena na podlagi Iluertovega režima. Amerikanska vlada namreč ne mara ničesar, kar >i dišalo po Huerti. Posredovalci so se sporazumeli z Huertovimi de¬ legati, da imenuje Huerta svoje¬ ga naslednika. S tem pa amerikan skl delegati niso zadovoljni. Bati se je, da pridejo pogajanja na mrt¬ vo točko. John Lind, bivši guverner drža¬ ve Minnesote in osebni zastopnik predsednika Wilsona v Meksiki, je odpotoval domov. Čuje se, da se ne vrne v Washington, ker ga predsednik več ne potrebuje. Dr¬ žavni tajnik Bryan je pa nasprot¬ no izjavil, da je odšel Lind po o- pravilih v Minnesoto, da pa se kmalu vrne v ’Wa , shing , ton. Saltillo, Coiahuila Mex„ 10. ju¬ nija. — Ko je prišel general Car- ranza na poti od tukaj skozi San Pedro de las Colonias, so mu na¬ trosili na cesto cvetlic. Povsod so ga sprejeli z velikanskim navdu¬ šenjem. Torreon, Mex., 10. junija. — General Villa je prišel sem ter se pripravlja za novo kampanjo. U" porniki pod poveljstvom generala Aquirre Benavides so zavzeli me¬ sto Fresnillo. Washington, D. C., 9. junija. Vsa znamenja kažejo, da se 'bodo konstitucionalisti na ta ali oni na¬ čin udeležili mirovne konferenci v Niagara Falls. Da še ni odgovora načelnika uporne stranke, pripi¬ sujejo brzojavni zvezi med Saltil¬ lo in amerikansko mejo. Ministrski svet je imel danes pod predsedstvom predsednika Wilsona daljše posvetovanje, na katerem so razpravljali o doha T, i orožja za upornike. Sklenjeno j- 1 p.'O, da se v Meksiko ne sme uva¬ žati orožje. 60 TISOČ FRANKOV NA LETO ZA KLOBUKE. Svoto 60.000 frankov na leto izda gospodična BertyOva, znana pariška diva, za svoje klobuke. Bertyova ima vsak dan drug klo¬ buk. “Kako krasen klobuk ima¬ te”, je rekel nekega večera galan¬ tni čestilec igralki. Toda diva je odgovorila: “Kako, ta stara stvar? Ta je že zdavnej iz mode! Tega sem nosila že danes zjutraj in zdaj je šest ura zvečer.” KRVAV BOJ VOLILCEV OKOLI VOLILNE KRSTE. Iz Toulousa poročajo: V Montrejeau je stara navada, da po volitvah v državno zbornico neso volilci kandidata-zmagovalea po .mestu krsto poraženega protikan¬ didata Ribeta, ki je bil dne 26. aprila izvoljen, so dali napraviti krsto za gospoda Abeillea, ki je podlegel pri volitvi. Krsto so pri¬ peljali na kolodvor in zmagovalci so jo hoteli odnesti /Proti temu pa so se uprli volilci poraženega kan didata in tako je prišlo na kolo dovru do krvavega spopa/da, pri katerem se je krsta prevrnila. Pri tem se je krsta odprla in iz nje je padel — mrtvec. Takoj je bilo ko nec pretepa. SLOVAŠKA STOLICA NA PEŠTANSKEM VSEUČILIŠČU Ogrski naučni minister je ne¬ davno izjavil v kabinetni seji, da bo ustanovil na vseučilišču v Pesti stolico za slovaški jezik in slova¬ ško književnost. Za profesorja slovaškega jezika bo imenovan dr. Fran Jedlička, bivši poslanec. DANCI NAPREDUJEJO. Kodanj, Dansko, 10. junija. — G 102 glasovi proti 6 je sprejela danska zbornica predlogo, ki pra¬ vice gosposke zbornice zelo okraj- šuje. Kroni je vzeta pravica, ime¬ novati 12 od 66 članov gosposke zbornice. Obstoječi volilni sistem je odpravljen, kep je bil v korist le premožnejšim razredom. Tudi se 'upelje ženska volilna pravica. V gorenji zbornici so konservativci izostali od seje, in koalicija socia- litov, radikalcev ter drugih ni bi¬ la dovolj -močna, da Ibi bila goPen- ja zbornica sklepčna. Ministrski predsednik je zahteval pri kralju da naj razpusti gorenjo zbornico. TRAGEDIJA V NORIŠNICI. Grozna tragedija ise je odigrala pred nekoliko dnevi v norišnici v Alicante v Španiji. Tam sita bila zaprta v eno celico dva norca, od katerih je bil eden oblečen v prisilni jopič. Ko so strežaji odšli zn nekaj časa iz celice, se je vrgel drugi norec na svojega tovariša, ki je ležal na tleh. Ko so strežaji slišali grozno vpitje, so prihiteli v celico. Nesrečnež je ležal ves v krvi na tleli. Drugi norec je iztak¬ nil z nožem tovarišu oči ter iztr¬ gal jezik iz grla. ROOSEVELT ML. POROČEN. Madrid, Španija, -0. junija. — Kermit Roosevelt, sin bivšega predsednika Združenih držav, je bd tukaj poročen s hčerko aneri- kanskega poslanika. Miss Belle V yatt Willard. Ccd. Roosevelt je bil pričujoč pri poroki. SLUŽBO DOBI STAVEC, kateri razume delati forme in vso ročno tiskarsko delo (job work. linijsko delo in unijska plača. Pi¬ šite na (4x) Narodni Vestnik, 405 W. Miehigan St. Duluth, Minn. 2 NARODNI SLOVENSKO KATOLIŠKO I l, PODP. DRUŠTVO SVETE BARBARE ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE* Sedež: FOREST CITY, PA. inkorporlrano dne 31. Januarja 1902 v državi Pennsylvanla. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box95, WiUoek, Pa.^ 1 Dodnredeednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa. L podpr a ,t/mj TiVMD. 299 N. Cor. 3rd St., Rock Spnngs, H. podpredsednik: ALOJZ TA\ČAR, 299 N, Wyoming. Tainik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II Tainik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa Blapainik- MARTIN MUHIC, Box 537, Forest City, Pa. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR. 1004 North Chicago St, Joliet, lil. 111. Pa. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MARTIN J. IVEC, 900 North Chicago Street, Joliet, NADZORNI ODBOR: Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield I nadzornik: JOHN TORNIC, Box 622, Forest Crty, Pa. Il’ nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa III.’ nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Avenue, Cleveland, Ohio. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kansas. I. porotnik: MARTIN STEFANČIČ, R. R. No. 2, Pittsburgh, Kansas. II.’ porotnik:’ MIHAEL KLOPČIČ, 169 Victor Ave, Detroit, Mich. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D, No._2, Box ll^^Bridgeport, O. T unravnik: ANTON DEMŠAR, Box 135. Broughton, Pa. II.’ upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 707, Forest City, Penna. Društveno glasilo: “NARODNI VESTNIK’’. naj veljajo mesto posebnega od¬ govora te vrstice. Buhi. — Hudo žejo so morali imeti neki mladeniči, ko so vsta¬ vili razvažalca pive George Viko- viea, hoteč se polastiti ječmenov ca, katerega je imel voznik na vo¬ zu Nakana se jim ni posrečila, in vrh tega bodo morali svojo pože- ijivost po pivi krotiti v kaznilnici, kamor jih je poslalo pristojno so¬ dišče za 30 dni Chisholm. — Revidirana cenitev plasti rude pod jezeri v severni Minnesoti, katero lastnino si pri' svaja država napram zasebnim po¬ mnikom, se glasi na 400 milijo¬ nov ton mesto 40 milijonov. 30. junija se bode o tem razpravljalo pred vrhovnim sodiščem. Za drža¬ vo se gre pri tem za $100.000.000. Serif Meining odgovarja eks deputiju Magie=ju. Eveleth. — K poročilu o veseli¬ ci “Izobraževalnega društva “Slo ga”, ki priredi v soboto 13 juni' ja v Auditorium dvorani velik koncert še pristavljamo, da stane vstopnina 50 c. in za otroke, stare nad 12 let brez spremstva staršev 25 c. — 'Slovenci in Hrvati! Volitev je pred vratmi! V torek 16. junija bodemo glasovali kedo bode za c )unty Cormnissionerja. Dobro vam je znano, da imamo v svoji sredi¬ ni moža, ki je 'Sposoben za ta urad, in ako hočemo, da storimo kaj do' brega za sebe in za naš narod, vo¬ limo Peter C. Cosgnow iz Gilber- ta ki, je dobro znan večini Sloven¬ cev po vsem Rangu. Več volilcev. MINNESOTA. Duluth. — Te dni se je zglasil v naššem uredništvu rojak Jos. Ro¬ žič, naš zvest naročnik, iz Neiv Dulutha, kateremu sta se izgubila njegova dva dečka v starosti 13 in 8 let. O tem smo na prvi strani že poročali v predzadnji številki. Rojak Rožič je ves obupan vsled izgube svojih ljubljencev, da mora vsakdo sočustvovati z njim. Kakor nam je naznanil nesrečni oče, sta odšla njegova najstarejša dečka v torek dne 2. t. m. 13 letni Josip in 8 letni Frane po večerji lovit ribe. Odšla Sta, in od tedaj ju ni več nazaj. Ko dečka ob deve¬ ti uri zvečer še ni bilo domov, je vprašal oče dečkove tovariše, če ne vedo kje sta se mogoče njegova otroka zamudila. Dobil je v odgo¬ vor, da so ju videli pri vodi, ter da sta se vrnila v mesto. Rojak Ro žič, sluteč, da se je moralo njego¬ vima otrokoma kaj pripetiti, ker inače nikdar nista izostala z do¬ ma, je šel na policijo. Nekaj stra¬ žnikov je šlo z njim po mestu, is¬ kali so pogrešana dečka, a brez uspeha. Nato je šel Rožič k vodi, kjer imajo čolne. Tam je izvedel, da sta dečka sicer vzela nek čoln, a ga tudi pripeljala nazaj. Drugi dan, ko dečkov le ni bilo, so šli iskat pogrešanca s .krvnimi psi, to¬ da prepozno. V noči je namreč de¬ ževalo, da krvni psi niso mogli sle diti. Druga sled je vodila na Fond du Lac, kjer je povedal nek far- mer rojaku Rožiču, da je videl dva dečka, na katera se je vje- mal popis. V petek se je zaznalo, da so videli ljudje dečka pri Thompson, ter da sta prenočila v nekem praznem železniškem vozu. Od tega časa za dečkoma ni nobe¬ ne sledi'. Ako bi kdo kaj izvedel, kje bi se mogla nahajati otroka, naj to nemudoma naznani našemu ured¬ ništvu, ki bode takoj obvestilo o- bupajoče starše. Rojak Rožič blodi noč in dan okoli ter povprašuje po farmah za svojima ljubljencema. Ko je prišel v naše uredništvo, je šel naš zastopnik z njim na poli¬ cijski glavni stan, od koder so po¬ slali brzojave na vse strani ter iz¬ dali generalni alarm za izgublje- uma dečkoma. Rožič ima šest o- strok, izgubljena dečka sta najsta¬ rejša sinova. Fanta sta pridno po¬ hajala v šolo, ter se marljivo uči¬ la. Starejši Jožef je bil učenec pe¬ tega razreda, mlajši je 'hodil v drugi razred. Oba sta bila zelo mirna in pridna učenca. Upamo, da se zašla dečka vrneta zdrava ter rešita prizadeto rodbino Ro¬ žič skrbi. — Slovečem v Duluthu in ran » e dobro znani lastnik “Slavenskega salona” na vogalu W. Michigan Str. in šeste avenue, g. Mike Dan- culovič,, je rešil z lastno smrtno nevarnostjo v nedeljo 18 let sta¬ ri gospodični Ray Ilomicke s štev. 31 izt_ sedma ulica življenje. Pod mladenko, ki je zrla na vsled de ževja zelo naraslo in razburjeno vodo gorenjih Chester vodopadov v parku, se je podala zemlja. Vje- la se je k sreči za grmovje, da ni padla v globočino toda pomagati si ni mogla. K sreči je bil v bliži¬ ni g. Danculovič s svojo soprogo, ki je neglede na lastno nevarnost, rešil mladenko iz obupnega polo' žaja. Mogoče se mu rešitev ne bi posrečila, ako ne bi tudi njegova soproga priskočila na pomoč ter pomagata g. Danculoviču, da je re šil dekleta in sebe. G. Danculovič po ponesrečeni rešitvi ni hotel na¬ vesti svojega imena, in v tukaj¬ šnjih angleških dnevnikih vsled tega ni bilo navedeno njegovo ime. Listi so pisali, da : je nek junak (bero) rešil dekleta iz smrtne ne¬ varnosti, ne da bi izdal svoje ime. G. Danculoviču čestitamo na tej junaški rešitvi. — V našem uradu so se zglasili: Ilija Vraneš iz Calumet, Mich., Charlie Gorup na poti v Calumet, Mich; Ivan Čampa iz Chisholma, grede v staro domovino v Sodra' žico na Kranjskem; John Pezdirc iz Bradley, 111., radi lot v jeklarni v Duluth; Frank Špenko iz Gil- bert, Mirin., grede na farme v VVausaukee, "Wis. — Parnik Octorora Anchov čr¬ te, ki je dospel v Duluth 7 tm. je otvoril potniški promet na velikih jezerih. Parnik je pristal na doku štev. 3 Northern Pacific Co. — Med dopisi prinašamo zani¬ mivo poročilo iz Vera Cruz, ka* ter o nam je poslal rojak Kotche- var, sedaj v službi strica Sama. Opozarjamo nanj. Ely. — V Laingod pogrebni za¬ vod so pripeljali Bennjamina Ta" no, katerega je po nesreči ustrelil njegov tovariš. Dne 7. t. m. sta se odpravila na Everet Lake ribe lo¬ vit. Tanov tovariš, ki je imel pu¬ ško na rami, je šel naprej, ko mu je naenkrat izpodrinilo, da je pa¬ del. Pri tem se je sprožila puška in krogla je zadela za njim hode' čega Tanota v srce. Tano je oble¬ žal na mestu mrtev. Ustreljen je bil star kakih 24 let ter ostavlja bogate starše v starem kraju — V nedeljo 7. junija okoli 9. ure zvečer se je peljal Frank Čer- ček s prijatelji od Burnside jezera domov v 'avtomobilu. Predno so prišli do mesta, se je zvrnil avto¬ mobil v jarek. K sreči je bilo me¬ sto nesreče močvirnato, da ni bilo hujše nesreče. — V eni zadnjih številk smo pri občili iz Ely dopis, podpisan “Su¬ ženj”. Priobčili smo ga, ker smo dopisniku kot naročniku našega lista verjeli, da poroča resnico. Ker smo dobili več uprašanj, kdo ie dopisnik, se nam zdi, da nas je kdo mistificiral. Oglasijo naj se prizadeti in dopisnik, da se uveri- mo o resnici. Oni dopis smo slučaj¬ no shranili, in imamo tedaj naj¬ boljši dokaz v roki. Zapomnijo naj si vsi dopisniki, da ne maramo mi nositi event. posledic, ako nam kdo vedama kaj napačno poroča! Prizadeti hnnin Rooorir. Hibbing. — Okoli petsto, socia¬ listov različnih narodnosti se je zbralo v nedeljo v Bemeth parku na pikniku. Govorniki so govorili v šestih raznih jezikih. — Delavca Mike Skribnerja je dal aretovati Steve Gerrula, češ, da je z lopato udaril njegovega brata Mike Gerrula in ga smrtno- nevarno ranil. Skribnerja so obdr¬ žali v zaporu ibrez pripustitve jam- čevine. Nashawk. — Predpretekli po¬ nedeljek je začel obratovati Haw- kins rudnik s polnim parom. V rud niku dela 300 mož. Drugi rudniki so še zaprti in mi znano, kdaj za¬ čnejo delati. Stillwater. — Pazniki v novi je' tnišnici nameravajo vstanoviti baseball” klub, da na ta način zabavajo jetnike. Dvakrat na te¬ den bodo kazali kaznjencem tudi kinematografične slike, da jetni¬ kom me bode predolgočasno. '-— V tej deželi res lepo skrbijo za lo¬ pove, medtem, ko siromašen dela¬ vec čestokrat nima kaj dati v usta. Virginia. — Ta teden v četrtek, petek soboto in nedeljo bo tu v Royal’ gledališču imel čarobno predstavo nadarjeni 'Slovenec j. John Grdina, sin znane slovenske rodbine iz Clevelanda, O. — Roja' kom iz bližnje okolice, Eveletha, Gilberta, Mountai Irom Buhi itd priporočamo, da posetijo te dni imenovan gledališče. Vstopnina saimo 10 c. Zabava in pohvala go¬ tovo ne izostane. Pred nekaj dnevi je razglasil prejšnji deputi šerif Frank L. Magie, kandidat za šerifa za St. Louis okraj, v podporo svoje kan¬ didature, neko poročilo, v katerem je pojasnjeval, da so stroški pod šerifom Meiningom veliko večji kakor so bili zadnje tri leta pod prejšnjim šerifom Viljem Bates- om. Šerif Meining pojasnjuje, da je dotično poročilo povsem neopravi¬ čeno in pravi: Prejšnji deputi šerif in sedanji kandidat za nominacijo za šerifa, Frank L Magie, je izdal poročilo glede stroškov za vodstvo šerifo¬ vega urada, in vtem poročilu pri¬ merja stroške prvih treh let svoje administracije in zadnjih treh let administracije prejšnjega šerifa iljema Bat& On navaja, da je stal pod mojo administracijo šerifov urad davko¬ plačevalce več kot pod šerifom Bates Jaz 'hočem to stvar povsem razjasniti, vendar hočem najp'reje povdariti, da nastop Mr. Magie-ja ni lep in opravičljiv. Pred vsem hočem povdariti, da so vse primere dobrodošle, vendar kadar skuša kedo napeljati glaso¬ ve volilcev, naj bi bile take prime¬ re popolne v vseh ozirih. Če- se s takimi razpravami pristransko i- gra, se skuša predložiti take pri¬ mere le onim davkoplačevalcem, na katerih lahkovernost dotičnik računi. Air. Magie je skušal omajati za¬ upanje ljudstva v mene, ker je dejstva le deloma obelodanil. Če je tako pripravljen dajati ljudstvu nepopolna pojasnila, je čudno, da si upa obrniti do volilcev St. Louis okraja za zaupanje in za glasove. Mr. Magie 'hoče s svojim nasto¬ pom volilcem pokazati, da je on logični mož za šerifa, mene je pa mislil spraviti v zagato. Vendar jaz holčem pokazati vo¬ lile em, da-iijegovo razkritje ni nr kako razkritje, da on ni častivre¬ den politični nasprotnik, ker ho¬ če s zadrževanjem in prikrivan¬ jem dejstev spraviti sebe na povr¬ šje, mene pa postaviti v slabo luč. Ako pogledamo njegovo poroči¬ lo, bomo našli, da navaja on le šte¬ vilke stroškov in plač v uradu še¬ rifa, nikjer pa ne omenja dohodke in zaslužek, važnejši razvoj tega urada, kar vse hočem pokazati jaz. Skušal bom pokazati v primerje- valnem poročilu stanje šerifovega urada od leta 1908 do leta 1913, s posebnim povdarkom, da so bile okoliščine- leta 1909 in 1910 pod administracijo šerif Bates vse dru¬ ge kot so bile leta 1912 in 1913 in to iz sledečih razlogov: Na 'Virginiji se je vstanovilo so¬ dišče in okrajna ječa. Tam je na¬ stavljen sedaj sodnik, nastavljeni so pa tudi deputi šerifi. V Duluth je bila stavka pocest¬ nih 'železničarjev, vsled česar je OHIO. Cleveland. — 'Poročil se je John Svete, sin hišnega posestnika John Sveteta z Frances Kmet iz znane 'Kmetove rodbine. Bilo srečno! — Umrla je soproga znanega ro¬ jaka Alojzija Arko. "Neža Arko, sta'ra 26 let. Umrla je za sušico. Sedem let je bivala v Ameriki, do¬ ma je iz Gradenca pri žužember- gu. Zapušča soproga in tri otroke. Pred dvema letoma so ji morali radi zastrupi jen ja krvi odrezati nogo, in od tedaj ni bila nikdar več zdrava. Počivaj v miru! Glencoe. —-Smrno je ponesrečil rojak Pavel Dolenc, ki je ibjl kot več drugih žrtev razmer. Pokojni je šel za 'delom v državo Pennsyl vania in zadela ga je nesreča. Dne 21. maja je prišlo obvestilo iz Wel- sburga, W. Va., da so tam vzeli iz prometnega železniškega voza gori omenjenega brata, ki je bil popol¬ noma zmečkan. Dva člana S. N P. J. sta šla takoj tja in ukrenila vse potrebno in pripeljala ga na Glen¬ coe dne 23. majia popoldne. Poko¬ pali so ga vnedeljo 24. maja na tukajšnjem pokopališču ob udelež¬ bi mnogobrojnega občinstva. Po¬ greba so se udeležili vsi člani dru¬ štva “Jutranja Zora” štev. 54., ve liko članov društva “Bratstvo” Izdatki Plače šerifa in deputijem $15,422.71 3.306.14 5.686.14 Jetničar in jetničarka .. Stroški za potovanja ... Hrana jetnikov. Globe . Delo za St. Louis okraj .. Čisti zaslužek. 1,27473 bilo treba vposliti več deputijev, kar je stalo $2500. — V St. Louis okraju je vedno več prebivalstva vsled česar se tudi delo množi. Za okrajno sodišče v Duluth je bil nastavljen en sodnik več. Vstanovila se je nova okrajna farma, v okrajnem zaporu se je pričelo podučevati, in vpeljalo se je več drugih stvari, katere so po¬ vzročile več dela in več pomožnih šerifov. V-zlic vseh teh novih stroškov se je pa šerifov urad sam vzdrževal. Če primerjamo poročilo iz leta 1908 z letom 1911, najdemo, da je bil čisti zaslužek tega urada pod administracijo mojega prednika, ko so bile razmere enake, prilično polovica zaslužka tega urada pod mojo administracijo prvo leto. Če se primerja poročilo leta 19- 09 z letom 1912 se najde, da se je izplačalo leta 1912 $10.000. — za posebne deputije radi stavke pocestnih železničarjev v Duluth in za deputije in za jetničarje na železnem okrožju. Kar se pa tiče službovanja za St. Louis okraj v letu 1912 se razvidi iz računa, da so znašali dohodki leta 1912 $36.- 298,69, med tem ko so znašali do¬ hodki pod šerifom Bates le $21,- 918.21. V letu 13 so znašale plače de- putijev in jetničarjev na železnem okrožju $6,879,92 med tem, ko ni bilo leta 1910 pod šerifom Bates nobenih izdatkov v te svrhe. Dele za St. Louis County je zneslo pod mojo administracijo leta 1913 $33.- 328,57 med tem ko je zneslo delo pod Bates-ovo administracijo le $22,573.48. Razvidi se tudi, da je razlika kolekfanju glob v teku omenjenih 3 let. Bates je nakolektal leta 1908 za $217.— glob, skozi mene se je nakolektalo $1,658.33. Globe za le¬ to 190!) nakolektane po Bates-u so znašale $153,— in skozi mene $1,658.83. Globe nakolektane po Bates-u leta 1910 so znašale $476. —- in 'leta 1918 skozi mene $1,263. 62. To je le nekaj podatkov, katere predložim volilcem v pojasnilo. Vsakdo ve, da se je število prebi¬ valstva v tem okraju mnogo pove¬ čalo in da je v šerifovem uradu vsako leto več posla, in da vsled tega naravno tudi stroški rastejo. To poročilo sem obelodanil le radi tega, da se ljudstvu pojasni kaj je prav in kaj ne, ker je poro¬ čilo prejšnjega deputija nepopol¬ no in zapeljivo. Vsakdo je pa vab¬ ljen, da sam pogleda v knjige v uradu auditorja in se prepriča, da je moje poročilo povsem verodo¬ stojno. Kar se tiče mojih zmožnosti za šerifa, naj se pa blagovoli obrniti do istih s katerimi sem imel kaj posla in sem prišel ž njimi v oseb¬ no dotiko Šerif Meining je izdal sledečo računsko poročilo: W. J. Bates John R. Meining. 1911 Izdatki Dohodki $24,201,17 8, 682.31 5,799.33 $ 5,342.32 $13.411.17 217,— 1,658.33 20,130.40 ‘ 31,299.86 7,616.55 cene ]še, L. P A M L V ' & Ml GAN barvo ? ^ ™ Zato, ker je najobljša, in jo dobite tudi vsako drugo stvar. Posebno znižane cene na vrata in okn Josip Mantel, Ely, ki «°Ved> ! M ' gOSP’ rii f e postaja „w)4S. r 0^° jvaiF ,ko -v,i pr 'fr a '^*V £ prečil P* p 1908 Dohodki $25,689.72 $25.689.72 $46,229.36 $46,299.36 Plače šerifu in deputijem $16,333,— $19,895. 3,305.— 10,406 34 ■ rizadeti imajo besedo, 'katerim (Nadaljevanje na 8. strani.) Jetničar in jetničarka Stroški za potovanje ., Hrana jetnikov . Globe,. Delo za St. Louis okraj .. Posebni dep. radi stavke . Dep. in jetnič. na Range . Čisti zaslužek . 1,218.15 $ 9,191.28 153,— 21,918.21 4,471,- 9,936.36 2,553.66 7,820,— 3,624 89 $10,343.39 1,658.83 36,298.69 Plače šerifu in deputiju . $17,497.- Potni stroški. 14,349.07 Jetničar in jetničarka ... 4,325.— Dep. in jetnič. na Range. Razno. Hrana jetnikov ..’. Globe ..... Delo za St. Louis okraj .. Primanjkljaj .. Razno . Čisti zaslužek. $ 8,712.67 476,— 22,573.48 4,408.92 $22,445,— 11,038.96 4,608,— 6.879 92 278.50 -rože* 1)3' Prvi in centralni oddelek Garv- sta iraj jeklarne v Minnesoti, sta edina krala. H * . sta kraj jeklarne v Minnesoti, sta edina kraja, ki se # P tvornice MINNESOTA STEEL KOMPANI JE, ki stane cjjkSv In rs . »vil, t. okraju "bo in je že vstanovilo tisoče jeklarskih delavcev ° 00 ’ 000 ’ K TotniH+«n T>»ni1ra na trna VATrnot« +wn’rt , iri«A SVOjo Izvrstne prilike za vsakovrstno trgovino. Stanovanjske lote merijo 30 in 33x100 čevljev in naprej, in sicer $25.00 Jio $100.00 naplačnine, ostanek v fc' '0 naurei. *J^ 8ečni h ob* po $10.00 do $15.00. — Trgovske lote od $700.00 naprei četi« ec ostanek $25.00 na mesec. Cene so take, da sedaj lahko še Prebivalstvo šteje že danes 2000, konec tega leta štelo r »7 I moderna izboljšanja, tako da lahko sami izračunite kai iS? 7 500, - T* I kolikor se tiče zvišania cene: zato kunite seflai. ’ J oo to 1 kolikon se tiče zvišanja cene; zato kupite sedaj. Za popolne podatke pišite ali se pa zglasite na na C a rok ,’ te i po » tlfa mme & ' diP l0 *! r i' , r glaj^ vetn^ fi"* s vet" t ven in iz'ro< ,-ijitnsk 1 *• ir. Trllle . r • j,jtev Gary Land Company 202 Palladio Building Duluth, M,,. ZASTOPNIK ZA EVELETH Max Volčanšek, Jones Street, Eveleth {ostnem mesca 118 , vipavske" 1 L Min. “Best Hojds and Malti Brewed without faulf’ v 1 „ 1 • eovoril creZ J f a v neki gos kega otroka, zaradi varno il obsojen v < Obesila se je na kij i Dolinar iz S gjj. Odpeljali so jo v Cjr. Križu. Vzrok s *;;a Urša Dolinar piua alkoholu, ki je Ipovod njenega hren Jop. Te dni je neki i na cesti gosti m Vilarja iz Pod-g< I okrog enajste ure bi iz neke gostilne doi p je vzel Vilerju žepi il. Orožništvo moža iz tamoši i sumu, da je izv »p. Izročili so ga T Ljubljani. Odposlanstvo mesta izropana g. g občinskih odbor falskemu ministri JAY W. ANDERSON, zastopnik za 352 WEST MICHIGAN ST. Telephone '• B. BUSH, zastopnik za Virginia $31,262.49 $31,262.49 $48,300.91 $48,300.91 $10,268.28 1,264.62 38,328.54 4,678.73 67.64 $36.171. 07 $36,171.07 $49,929.11 $49,929 11 V založbi Narodnega Vestnika j* DELAVSKI ODŠKODNINSKI ZA*«* ZA DRŽAVO MINNESOT 0 (Minnesota Workmens Compensatjon Act' Cena 30 Centov Navodila kako postati drža# Cena 15 Centov tudi ministru ,za ^ pre v dl °žilo razu otone. V prvi ^ v J )a;|0 T «ako lete ž tudi Tv privii *** uči i n k ’ kl zahtev ' G-v s ^T :nk( ' dr ■. J Nežel ni Stra «k c 5v^i sl r <: ' Sr - čsocraii SQl n v n ' ' JUbl iai Go f i: Pos estni a Pca e 512 Jarš 'oz ; 2 rs st. 8 _ , „ A atoa t >ušk e ■V l ap oar L1 a a H ^t bi Pot : fga bv e 0 t tok a, S( 1 ■! k* n>ill ( . Sr % a ^t at "b J - Je I k* S H,V ' a 1)1 k; a v G' tt ,. %")*> sa; o dolgi mučni bolezni Konjski gori g. Oskar AnaoU 5 pravnik, edini sin gospo- fcL 'V-m-nega svetnika Anrlolška. iožii se je gosp. T. F.rhežuik k O rož. posta j e vod j a v Beli , j gospodično Ivanko Lav- firko g. Ivana Lavrica, tr- l "’. j, v Travniku pri Rakeku. Prazna smrt. V Kočevju se je „ ma j a ponesrečil 181etm Ivan fcmult delavec pri premogokopni žb i na grozen način. Pri delu L ie pograbil, za roko transmisij- L jermen, zavrtel po zraku in vr- r, ob steno, da jo obležal z razbi- Jobbanjo. Došli zdravnik je mo¬ lel konštatirati le smrt. j zro gitev diplome častnemu me- ičanu dr ' Šlajmerju. Gospodu hladnemu svetniku ^ in višjemu Nravstvenemu dr. Premrova. Nato je šel Brilli prosit znane gospode zase za se¬ kundante. Toda litijskim gospo¬ dom se ta nespametnost ni d-opa" dla in so se opravičili. Med tem časom sta se gospoda oficirja spre bajala po trgu in vzbujala občo pozornost. Kmalu sfe je po trgu iz¬ vedelo, iza kaj se gre. Da ne bo škandala, so nekateri gospodje prevzeli vlogo posredovalcev in za po- Šlajmerju bočila sta v g. '“ iV > župan ljubljanski dr. Tavčar m g. ** podžupan dr. Triller v spremstvu r ma g. svetnika Blenversa diplo- 3 o častnem meščanstvu ljubljan em. gkof tožil radi razžaljen j a ča¬ sti Na Vipavskem je neki agent ’;laž Š. govoril črez ljubljanskega nezoškofa v neki gostilni, da ima .ezakonskega otroka. Škof je. vio¬ li tožbo zaradi varnosti časti. A- ent je bil bbsojen v denarno glo- | Obesila se je na kljuki pri vra- Mlt foni Urša - Dolinar iz Sela pri Mo " JUl Idili itak Odpeljali so jo v mrtvašnico jri sv. Križu. Vzrok samomora je svetniku dr. Ed- leznan. Urša Dolinar je bila zelo plana alkoholu, ki je bržkone tu¬ li povod njenega breupnega čina. m ■ fj Rop. Te dni je neki neznanec na 4 Nf napadel na cesti gostilničarja Ja- r / aeza Vilarja iz Podgorice, ki se & k ro g enajste ure ponoči vra- ] MT r ' a l® ne 'k e gostilne domov. Neziuv J L, j e V zel Vilerju žepno uro in j ' // jobegnil. Orožništvo je aretiralo lekega moža iz tamošnje okolice, rije na sumu, da je izvršil omenje j ljeni rop. Izročili so ga deželnemu B oTTUNOPiAKt sodišču v Ljubljani, i 0 R£W 1 NCCO, Odposlanstvo mesta Idruje, ob¬ stoječe iz župana g. Štravsa ter I Iveh občinskih -odbornikov tako JI mljedelskemu ministru Zenkerju UJU iakor tudi ministru za javna dela Trnki predložilo- razne zahteve estne občine. V prvi vrsti se gre 1 odpravo gralbelj v Idrijci, ki ‘spravljajo vsako leto ob večji fodj mnogo škode. Razmotrivalo je tudi vprašanje izboljšanja mer idrijskega -delavstva, tako an ih “starih privizijoništov”, ikor tudi stališče učiteljstva na drijski šoli, ki zahteva, da imej '? aca J m prejemke državnega u- ll * :e ljstva < V deputaiciji lle za- topane vse tri stranke. Vodili so P ® "g- deželni poslanec Gangl ter ih / ! ža ' ni Polanci dr. Ravnihar, ,. a ? Winte'r (,socialist) ih Go¬ di Ne ar. i 11 A Grozna smrt v Gostinskem gra- ■ u v ljubljanski okolici. Neko P b 1 at0 Popoldne ob 1 l a la hlape uri sta pe- . '“T F ' ja posestnice Marije •U f n t r j atle * z . dai ' 8 ®L 8 . s steljo na- 0 e ° 1 0 ea v* iz Gostinskega grabna. - 111 ^-Dton Jančar je vodil ko* Jo? ^ Andrej Bolta pa je opiral na slabi poti, da bi se |j revrnd - Na mestu pa, kjer -vo- es a Poleg -potoka, se je pod vo' ?. tr S a l s vet in zdrsnil v vodo. Pen lln Se ^ P revr -nil voz tako ne adreB d n t po ' ko P al P od sebo i J Bolteta na ta način, da je ponesrečeni z -glavo naprej v ar i r . - 114 se tako zadušil. Jan- eip Se k° mol či iskat k bližnjim big- ’. da 80 mrtvega' pomagali lr 11 Vode ter na voz naložiti, jtrj ev do P re P el i ali na go-spo- irill° b °j V Litiji? Psa lekarnerja ostihf m dr - Premrova sta pred toartnJ* 1 ? ati na Ust -j u P 4 ' 1 °eii a ? ' cetrt ek, dne 21 . maja ir. j> ru ^ v drugega. Navzoči nato večkrat ustreli fiJ-K Qal kar pri-de i-z goistil 6lll P st" r zakb ° e dr - Premrovu, ii - r rija, saj nismo v Albani- 0 govor mu dr. Pretorov efe]j VOlb '°j! Že drugi dan, v ' P^ lde ta k Brillitu -dva čast- Ljubli jane kot sekundanta pregovorili oba duelanta ravnavo.. Vlomi in tatvine v novomeškem okraju. Kakor se nam z Dolenjske -poroča, je tatinska družba, ki že dlje časa vznemirja Dolenjsko, še vedno pridno na -delu. V zadnjem času ise je utaborila v gorskih va¬ seh pod Gorjanci. Kmetje tožijo, da ni nobena hiša več varna pred vlomi -in tatvinami. Po načinu, ka¬ ko se tatvihe vrše, sumijo, da mo¬ ra biti to kakšna -domača družba, kateri so razmere po vaseh in hi¬ šah -dobro znane. Pred nekaj dne¬ vi se je jo Novem mestu potikal neki tuj človek majhne postave, ki si je -sumljivo ogledoval vrata in okna 'posameznih hiš, ter se -pri tem pre-vidno skrival v zakotju, -če je čutil v bližini kakšnega člo¬ veka. Najbolj všečne so- mu bile kavarne in trgovine. Sumi se, d.i je bil to ogleduh one vlomilske -družbe, ki je na Dvoru, v -Sote-ski in tamošnji okolici prirejala vlo¬ me v trgovi-ne ter povrt-ala bla¬ gajne. Na reški cesti napaden. Adam Peter, posestnik v Dragatušu, j > šel na Hrvatsko v Kameral Mora- vice po krstnega botra. Bilo je okrog 8 . izvečet, ko se -mu pridru¬ ži neznan človek s prošnjo, naj ga vzame na voz, da prihaja iz bol¬ nice. Rodo-m je -moral biti Madžar, kajti razumel je le za silo nekoli¬ ko hrvatski jezik. Tako prideta do križečih se cest. Adam stopi z vo¬ za in prižge žveplenko, da bi po kažipotu -spoznal, kod mu je kre¬ niti proti Moravicam. V tem hipu ga ta lopov udari s tako -silo po. glavi, da je padel takoj nezave¬ sten na tla. Tako je ležal sko'ro 2 uri na cesti, kraj samoten, pomoči od nikoder in ko pride zopet ves krvav k zavesti, pogreši uro z ve¬ rižico v vrednosti 120 K in 23 K denarja. Konji -so ostali na mestu. Le z naj-večjo težavo -se mu je po¬ srečilo -priti okrog dveh čez polnoč na namenjeno -mesto, kjer -so mu dali so za silo prvo pomoč. Umrli so v Ljubljani: Dne 17. maja: Pr. Virant, sin mizarskega pomočnika, 2 mese-ea, Rožna ulica 35. Dne 18. maja-: Val. Šebat, po¬ štni poduradnik v pok., 66 let, Ra- deckega cesta 9. — Ema Podržaj, žena gostilničarja in posestnika, 34 let, sv. Florijana ulica. 5 — Ma tko Dežman, slaščičarja sin, 4 me¬ sece. Domobranska cesta 5 Dne 19. maja: Neža Bleje, »bivša služ- kinja-hiralka, 89 tet, Radeckega cesta 9. — Ferd. Osolnik, sirota, 2 leti, -Streliška uli-ca 15. Fr. Elber, bivši vrtnar, 80 let. Dunajska ce¬ sta, 9. V deželni bolnici: Dne 15. maja: Ivan Jereb, občinski ubožec, 72 let Dne lc. -maaj : Marija Kogovšek, bivša služkinja, 41 let. Fr. Pilko, bivši ključavničarski mojster in meščan ljubljanski, 81. let.. Dne 18. maja: I-v. Zevnik, poljski dni¬ nar, 69 let. Martin Erjavec, želez¬ niški no-čni čuvaj cl let. Marija Hebat, žena gozdnega paznika, 31 let. Dne 19. maja: Karel Notar, -sin železniškega kurjača, Pl me¬ secev. Napad na poštni avtomobil No¬ vo mesto-Krško pred sodiščem. 20 maja se je pred novomeškim okro žnim sodiščem vršila glavna raz¬ prava zaradi napadov na poštni avtomobil Novo mesto-Krško. Pr? vasi Kalce-Naklo na Krškem po lju je 'šofer -poštnega avtomobila že več-krat zapazil preko ceste na¬ stavljene trame. Ker se je to zlo- kins-tvo uganjalo na ravni cesti in je bilo trame la-hko opaziti, je avtomobil u-stavil in so ovire na. cesti odstranili. To pa zlikovcem ni bilo všeč. Izbrali so -si o-streje cestne ovinke, na katerih -se ovire niso mogle od -daleč zapaziti, zlasti ne ponoči. Ko je avtomobil v ne delj-o dne 25. aprila ob 8 uri zve čer peljal v Krško, je v bližini Leskovca pri vasi Kalce-Naklo za¬ del na 2 in pol me-tra velik tram. ležeč čez -cesto. Šo-fer Wei-s je to oviro zapazil šele pa : r treno»tkov pre-d seboj. Šofer je storil kar je bilo v njegov-i .moči, vendar je av¬ tomobil treščil s silnim sunkom ob tram. V-sled sunka so -se razbile ši¬ pe, poškodovala so se kole-sa, iz¬ med potnikov v vozu pa’ sta bili ranjeni dve osebi. Sum se je že od vsega p-očetka teh napadov na av¬ tomobil obračal na hudobno vaško mladino. Orožnikom se je res po mladino. Ooroižnikom se je re-s po¬ srečilo zaslediti prave krivce. Bili so 4 po-bje iz vasi Brezje in Kalce in sicer Jože Felicijan 17 let. Fe" An-t. Petelin, Alojiz in Anton Trše- šelič, v starosti od 14 d-o 11 let. Le- licijan je igral vlogo glavarja te družbe. Pri svojih manevrih so pobiči v bližini ceste skriti škodo¬ željno opazovali, kako se jim je njih satanski namen posrečil. Le čuječnosti in veliki sigurnosti šo¬ ferja se je zahvaliti, da se pobom ni namen tudi vzadnje-m kritičnem slučaju ni popolnoma po-srečil. Ču¬ dno je bilo videti te mlade zločin¬ ce sedeti na obtožni klopi. Dva s-ta še tako majhna, -da njima nogi ni¬ ste 'dosegli tal do klopi. Vsi štirje so med posvetovanjem senata tuli¬ li; a da jim ni prišlo od -skesanega srca, se je opazilo, ko so mlajši vedno postrani gledali -starejšega; čim je -ta prenehal s tulenjem so thdi oni prenehali. Felicijan kot načelnik te -družbe je bil obsojen na 8 mesecev, njegov ožji pajdaš Alojz Tršelič na 5 mesecev ječe. Mlajša dva: Alojz Peterlin na 1 mesec, uajmlajši 11 letni Anton Tršelič pa na 14 dni zapora v po¬ sebnem kraju. Felicijana pošljejo v Maribor, druge tri pa v Ljub¬ ljano. iURODNI VESTNI] PRIMORSKO. Za 11.000 kron dragocenosti u- kradenih. Pred kratkim je bilo vlo mljeno v stanovanje -druži-ne.Coen v ulici delle Acue. Družina Coen je šla namreč na izprehod, kar so neznani vlomilci porabili. Ukrade¬ nih je -bilo več drugih dragoceno¬ sti za 7000 K, pozneje se je pa še dognalo, 'da manjka tudi še za 11 .- 000 K razne zlatnine in sličnega blaga, ki so pa bile zavarovane proti tatvini z vlomom. O tatovih -še sedaj nimajo nobene sledi. Zbesnel mornar. 44lletni mornar Matej Paulovič pričel jev jezi v svojem istano-vanju v ulici -del Soli t.ari -0 v Trstu tako- razgrajati in razbijati pohištvo -da je obstajala nevarnost za njegove sostanoval¬ ce, da koga ne ubije. Poklicani re¬ dar ga je z velikim trudom areti¬ ral in odpeljal na policijo, kjer se je mornarju -počasi ohladila jeza. Morilec inženirja Pichlerja are- ran? Na otoku Krfu je bili baje aretiran neki človek, katerega zu¬ nanjost odgovarja baje popolno¬ ma osebnemu popisuo nega Maria Zanierja, ki je pre-d štirimi meseci umoril inženirja Pi-ehlerja v Trža¬ škem tehničnem zavodu. Na otoku Crfu aretirani človek se je pa le¬ gitimiral z dokumenti, M se ne gia se na ime Zanierja. Velike tatvine v tržaški prosti luki. Policija v Trstu je prišla na sled velikanskim sleparijam, zase¬ gla je namreč tatinsko družbo, ki je že leta in leta organizirano kra¬ dla po raznih skladiščih prosite lu¬ ke, ter blago vtihotapljala v 'razne kraje, seveda v prvi vrsti v Itali¬ jo. Policija je dosedaj zaprla ka kih 20 -oseb. Po-glavar te družbe je neki -Jakob Pontello italijanski podanik. V Italiji so aretirali do sedaj 12 oiseb, večinoma trgovcev, ki s-o vedoma prodajali vtihotap¬ ljeno blago. Pri Vidmu so aretira¬ li P-ontellovega očeta in mu zaple¬ nili vse blago. Tudi so zaprli več zadrug, ki so imele s to tatinsko družbo zveze, Dognalo se je, da je družba imela tekom let na sto- tisoče dobička in da je imela več prometa, 'kakor marsi-kaka veletr¬ govina. Tatovi so pokradli na leto blaga za približno 70.000 K. Pač lepe razmere, čemur -se pa ni čuditi, če -se pomisli, da v prosti luki delajo sami iredentovci, ki si¬ gurno gledajo na to, da si na av¬ strijskih tleh napolnijo svoje žepe, da potem v domovini, blaženi Ita¬ liji lahko jako udobno žive. ŠTAJERSKO. Iz Vranskega. Pogorel je v sre¬ do dne 20 . maja kozolec posestnika Fr. Čulka, po domače Urhovateka v Šmiklavžu. To je v kratkem času že tretji požar pri istem -gospodar¬ ju. Umrl je na Gomilškem za suši- co posestnik in bivši trgovec Riz¬ mal. Savinjsko učiteljsko društvo ob -haja letos štiridesetletnico svojega obstanka. Iz Šmarja pri Jelšah. V mes-tdnj- ski okolici se je klatil stekel pes in je tudi nekatere osebe ogrizel. Te ljudi so -spravili v Pasteurjev zavod na Dunaju. Delavske organizacije so se o- prijeli klerikalci po celi Spodnji Štajerski s precejšnjo \nemo. Po v so-d prirejajo zborovanja, na -kate¬ rih love kaline 'za klerikalno “ju¬ goslovansko strokovno- zvezo“ v Ljubljani, v prvi vrsti seveda za to, da ujamejo ob volitvah delav¬ ske glasove. Umrl je 18. maja pri sv. Juriju v -Slovenskih Goricah kaplan Ivan Hribar, rodom iz Mengša. Umrl je vsle-d pljučnice. N. v. m. p.! Dva graška ognjegasca utonila. Dva graška ognjegasca Vin. Res¬ man in Kahr, ki sta v čolnu na Muri pazila, da hi se delavcem, ki popravljajo pri klavnici most, ne -dogodila nesreča, sta s čolnom pri¬ šla v vrtinec in vtonila. Defravdacija v graški občinski upravi. V Gradcu -so aretirali pro¬ dajalko v paviljonu mestnega pre¬ skrbovalnega urada za živila -gdč. Pavlo Schleiflinger, ker je me-stno občino oškodovala za večjo vsoto. Iz Maribora. Dne 27. aprila je nenadoma zopet zgorel v Leiter- šperku parni mlin nekega Hansa Marksa. Sedaj -so Mar-ksa in nje¬ govega poslovodjo- Grafa zaprli, ker ju sumijo, da sta mlin zato zažgala, da bi dobil Marks visoko zavarovalnino. Iz Celja. (Avtomobilna nezgo¬ da.) V nedeljo 24. maja ob četrt na 10 . uro- zvečer se je pripeljal zdravnik dr. Branko Žižek iz Idri¬ je po -državni cesti iiz Celja p-roti V-ojniku. Pri Flisu v Šmarjeti je zavozil voz, s katerim se je peljal lesni trgovec Glonferro z nedelj¬ skega zleta domu- nazaj. Avtomo¬ bil je imel eno močno svetilko, voz pa dve. Nesreča je hotela, da sta se avtomobil in voz izognila v isto stran in avtomobil .ie zavozil na¬ ravnost v konje. Enemu konju je oddrobil nogo, drugega je le rah¬ lo poškodoval. Na Glonferro-vem vozu je sedel gospodar z ženo in otroci ter hi se seveda lahko 'zg-o dila velika ne-sreča. Iv -sreči Sta av tomohili-st in voZ-nik ohranila vso hladnokrvnost in nadaljno nesre oo preprečila. Glonferrovega ran¬ jenega konja sd morali na mestu ubiti; bila je lepa žival, vredna nad 1000 K. Vozu se ni prav nič zgodilo. POLITIČEN OGLAS. Priobčen po naročilu Mr. Peter Cosgr-ove, kandidat za 60. okraj. Plačano $12.60. Peter Cosgrove. VOLILCEM 60. DISTRIKTA! Naznanjam Vam, cenjeni volilei, da kandidiram za county commis- sioner _ ja za 60. o-kraj. Naš okraj potrebuje ceste, in če bom jaz iz¬ voljen, deloval bom vedno na to, da žadobi 60. okraj boljše ceste in več cest. Jaz sem bil rojen kot farmer in kot tak vem potrebo do¬ brih cest, ki pomagajo tudi mešča¬ nom, ker zamore kmet, če so ceste dobre, pripeljati pridelke v -mesto na trg. Dam vam častno besedo, da bom deloval vedno za dobrobit našega okraja, če bom izvoljen. Jaz sem delavec in prijatelj vseh, kateri služijo kruh -s tem ali onim delom. Se Vam uljndno priporo¬ čam, da odais-te dne lč. junija glas za PETER COSGROVE kandidat za 60. distrikt. Naznanilo in priporočilo. Rojakom iz Chisholma in okolice na¬ znanjam, da sem preselil svoj GOSTILNO v Klinc-evo hišo na 2nd AVENUE & LAKE STREET. Priporočam se Slovencem in Hrvatom za mnogohrojen poset. Pri meni se dobi vedno izvrstna kapljica za žejo in fine smodke Svoji k svojim! JOHN LAMUTH SLOVENSKI GOSTILNIČAR. Barrows, Mino. na Cuyuna železnem okrožju. Nova naselbina z evliko bodočnostjo. Woo-dland Park addition je ravno razdeljen v lote. Pravi park z lepim senčnatim drev¬ jem, ravno kot pod, samo nekaj blokov od krasne Mississippi reke in od rudnikov. To je prostor kjer kupite nekaj lot, kate¬ re so sedaj po $100. do $250., na lahka mesečna odplačila. Cene se bodo zvišale, kakor hitro se bo otvorilo več rudnikov in po¬ cestna železnica. Za podrobnosti se obrnite na Barrovvs Realty Co. 312 PROVIDENGE BLDG., DULUTH, ali FIRST NAT‘L BANK, BARROVVS, MINN. N E W DULUTH JEKLARSKO MESTO MINNESOTE. je prostor, kjer bo v poldrugem letu naseljenih na tisoče delavcev. To je prilika za investirati denar.. Dolina okoli jeklarne, ki bo stala $30,000,000.00 in okoli cementne tvornice, ki bo stala $ 2 , 000 , 000.00 se bo napolnila z raznimi drugimi tvornieami, s podjetji, trgovinami in domovi. — Danes je NEW DULUTH še vas, čez dve ali tri leta bo mesto. Zemljišča se dražijo rapiano. — Poslužite se te redke prilike, in bodite deležni velikega dobička. — Rojaki, investirajte denar blizu rastočih in¬ dustrijskih mest, dokler so cene nizke in odplačila lahka. — Jeklarna bo v tiru leta 1915. Požurite se, pišite po podrobnosti, pridite in oglejte si vso okolico in priznali boste, da ima NEW DULUTH najboljšo bodočnost. Cena lot je danes še od $375.00 naprej, na. lahka mesečna odplačila, in se bo zvišala početkom drugega meseca. NEW DULUTH REALTY CO. 5 SO. 5th AVENUE WEST DULUTH, MINNESOTA. Podružnica: 313 Commonwealtli Ave., (nasproti gasilnice), New Duluth, Minn. Kadar greste nazaj v stari kraj zahtevajte “tdket” za Baltimore and Ohio železnico CHICAGO do NEW Y0RKA Pišite : R. C. HAASE, Northwestem Passenger Agent, ST. PAUL, MINN. po parobrodno knjižico, ki kaže vdobnosti te železnice do parnika. KOROŠKO. Vsled obrekovanja v smrt. V Ce lovcu je naznanila neka gospodi¬ nja, -da je izginila njena stanoval¬ ka 201etna Pavla Turner. Dekle je zapustilo stanovanje in pustilo tamkaj pismo, v katerem izjavlja, da -si bo vsle-d obrekovanja vzela življenje. Ko se je neki večer vra' čal z dela neki mizar, je zapazil pri zatvornici pri neki žagi ob Gli¬ ni truplo utopljenke. Potegnili so truplo iz vode in konštatirali, da je to Pavla Turner. Talko je posta¬ lo -dekle, ki je bilo zelo lepo- in za¬ ročenka nekega celovškega kroja' ča, žrtev obrekovanja. Nezgoda in požar. V Celovcu je kuhala neka Janeš v kleti hiše v Wulfovski ulici zmes iz terpetina in voska, ki je bila namenjena za izdelavo neke kre-me za čevlje. Pri kuhanju je pa ameis prekipela lo¬ nec in se vnela. Pole-g stoječi Ja¬ neš se je vnela obleka. Zbežala je na stopnjišče ter -s -tem, da se je valjala p-o tleh zatrla ogenj. Med tem 'časom pa se je ogenj v kleti razširil in -so se vnele tudi mize in stoli. Bati se je bilo, da se požar razširi thdi po ostali hiši. Dospela požarna hramba je po hudem na.- poru zadušila ogenj. Janeš je -d-obr la težke opekline na obrazu, na le¬ vih pnsi-h in po obeh rokah. Pre¬ peljali so jo v deželno bolnišnico. Škoda, ki je nastala vsled ognja, znaša nad 1000 K. Nazadovanje premogokopa pri Sv. Štefanu. Že več mesecev se o- paža nazadovanje v obratovanju pri premogokopu grofa Henckla -pri -Sv. Štefanu. Pri premogokopu je bilo zaposljenih okoli 400 de' lavcev, v zadnjih -dveh mesecih pa je bilo na'd 200 odpuščenih iz služ¬ be. Mnog-o -družin -se je iz-selilo na Nemško, in to kljub tetam, da so lansko leto -sezidali dve -hiši za de¬ lavce in da se je 'govorilo, da pre- mogolkop v kratkem najame še 1000 delavcev. Tudi v glavnem ro' vu se že- ne dela več. Najbolj ču¬ dno na celi stvari pa je, da premo- gokopna družba niti ne pove vzro¬ ka, zakaj tako postopa. Govori se tudi, da je vzrok ta, da za premog ni odjemalcev, kar je pa najbrž le prazen izgovor. Mi trdimo vedno in to dejstvo vedno PEERLESS je najboljši tobak na svetu za močne trdne može. Ta tobak je bil po- stavlljen na trg nalašč za te vrste mož. Mi smo ga prvič prodajali pred petdesetimi leti, in ta tobak je bil najljub^i močnim možem od prvega dne. Ta tobak je pristen tobak iz Kentucky, skrbno in naravno vležan sko¬ zi tri do pet let zato, da se dobi iz njega milo, naravno bogastvo in tobačni okus. Ta tobak je sočnat in poln tobačne moči in popolnoma zadovolji zahteve tobakarja. Long Cut Tobacco Vzemite za primer kovača. Če hoče zadovoljenja s tobakom, ga ne more do¬ biti iz navadnih mešanic. On mora imeti tobak, ki je narejen za može. — PEER¬ LESS je edini tobak, kateri popolnoma zadovoljuje. Če mi povemo velikim, mislečim mo¬ žem, da je PEERLESS najboljši tobak za nje na trgu, tedaj vedo, da se zamo- rejo zanesti na to — in kdor ga skozi en teden poskuša, bo o tem prepričan. Če ga že kadite ali žvečite — rabite samo PEERLESS. Na prodaj povsod v zavojih po pet centov. Druge velikosti, lOc, 20c in 40e v zavojih in 45c v ko-sitetani šk-atlji. 4 “Narodni Vestnik” National Herald. Slovenlc Saml-Weekly. Owned and publlshed by the *> loven lan Prlntlng & Publlshlng Company a Corporation. Plačo ot Business: Duluth, Minnesota, 405 W. Michigan Street. _ National Herald Issued every Monday and Ttiursday; subscrlptlon yearly $2,00 _ Tke best Aevertlsing medlun: among Slovenlans In the Northwest. Rates on appllcatlon 'ntered as second-class matter May ii. 1911 at the post Office _ Duluth, Mlnn., uoder the Act March 3, 1879." _ »narodni vestnik« izdaja Slovenska tiskovna družba, Duluth, Mlnn. »Hala vsak ponedellek In četrtek zvečer oa 8. straneh Naročnina stanc: Za Ameriko In Canado za celo leto . $2.00 za pol leta $1.00 Za Evropo za celo leto . ■ _ $3.00 _ Dopisi brez podpisa In osebnosti se ne sprejemajo. Denarne poslljatve m dopisi se naj pošiljajo na naslov: »Narodni Vestnik”, 405 VV. Michigan Street, Duluth, Mlnn. Telephone, Melrose 1113. NAŠ STARI GREH. Vzadnjem času splošno opažamo, kako se lasajo med seboj ljudje, ki takorekoe pred" stavijtajo v amerkanski javnosti naš narod. Ljudje, od katerih zahteva že njihov stan za poklic, 'da bi širili slogo in vspodbujali naš narod v tujini k napredku, ga učili sloge in dajali s svojim delovanjem lep vzglpd, se za¬ ganjajo n'a vse strani, .ruj e jo proti vsemu, kar imamo, ter zdražbarijo, kjer se pokaže prilika. Ako pogledamo naše slovenske liste, vidimo, polne kolone samega prepira osebnega znača¬ ja. Ton, katerega se poslužujejo nekateri listi, je nad vse surov ter časih naravnost škanda¬ lozen. Ali nam je to v korist? Prav gotovo ne, in ako velja časopisje za zrcalo onega naroda, za katerega je pisan, potem nas morajo soditi ljudje jako silabo. Morajo si misliti, da smo surov, neizobražen in prepirljiv nardd, kate¬ remu ni nič do napredka! Omeniti moramo v prvi vrsti list, katerega urejuje katoliški duhovnik, in ki sam trdi, da je prvi in edini katoliški list v Ameriki. Ali se razliva gnojnica v predalih onega lista na rojake tudi na katoliški podlagi, ali uči vera, da se mora ‘ ‘ katoliški ’ ’ list rogati in zasramo¬ vati delavce, ki so po dolgotrajni delavski bortbi podlegli kapitalističnemu nasilju ? Ali je katoliško, priganjati nezavednega delavca v kapitalistični jarem ter ga učiti, naj poljub' lja Ibič, ki ga vihti kapitalizem nad njegovo glavo! Mislimo, da si more 'dati vsakdo pravi odgovor. Majhen narod smo Slovenci, in zato je tem¬ bolj žalostno, da se niti v tujini ne moremo bolj približati drug drugemu, da smo tu mogo¬ če še bolj razcepljeni, dasi pavzaprav ne mo" rerno reči, da bi bili razdeljeni v kake stran¬ ke. Saj se celo listi, ki zastopajo eina in ista načela, prebijajo med seboj, mesto 'da ibi :s slo¬ žnim skupnim delovanjem stremeli 'za hitrejšo dosego skupnega cilja. Ta nesloga, ki nam to¬ liko škoduje, izvira pa največkrat iz osebnih napadov posameznikov. Ako se dva skregata, alo v list z nasprotnikom! Ako eno uredništvo takšnega osebnega dopisa ne priobči, že naj¬ de drugo, potem se pa rivalizirajoča urednika lasata za prazen nič in v škodo dobre stvari. Priznati se pa mora, da imajo uredniki slo¬ venskih listov v Ameriki kaj težko stališče. Vsem ne more nikido ustreči, naj piše tako ali tako, vedno je preskrbljeno, da bo dobil na¬ sprotnike. Mnogi tudi nimajo prostih rok rib morajo pisati proti svojemu prepričanju. Ozi¬ rati se morajo na želje naročnikov in nk ! želje oziroma ukaze lastnika lista, da so tedaj pri¬ siljeni, izbrati si najpripravnejšo srednjo pot'; kar potem napišejo ti peresni sužnji, ni ne kuhano ne pečeno. To pride. pa tudi vsled tega, ker Slovenci v Ameriki nismo politično organizovani, ni¬ mamo stranke, za katere cilje bi se potegovali. Goniti vedno eno in isto o združenju, slogi, organizaciji itd. se naveliča vsakdo in tudi či¬ stejši ji ne bi hoteli pebavljati vedno ene in iste “duševne hrane”. . Tako moramo tedaj odkrito priznati, da se amerikansko slovensko časnikarstvo kljub precej dolgemu obstoju še ni povspelo do vi¬ šine, na kateri ibi moralo biti. Krivda zadene tako urednike, v večji meri pa — bodimo od' kritosrčni — tudi nekatere naročnike. Resnico je zapisal oni kolega, ko je rekel, da se ima že vsakdo za dobrega urednika, ki zna podpi¬ sati svoje ime. Med Slovenci imamo v resnici tudi prav dobre dopisnike, katerih poročil je vesel vsak urednik, a je tudi veliko takih, ki mislijo, da imajo kot naročniki pravico dikti¬ rati uredniku, kako naj piše. In'kakšna zamera je, aiko zleti kak dopis v .kos, Najprej dobi ured nik prav “Ijulbeznjivo” pismo, za katero se se¬ veda ne zmeni, potem dežujejo na lastnika protesti, ki že da uredniku kako pod nos, češ, da je po možnosti vsem ustreči. To pomeni pa toliko, kako: vse v list, kar pride, da ne trpi „ Business.” Pri tem imam v mislih seveda vso časopisje, ki je pavzaprav le reklama za kako postransko podjetje in zasebne namene. S tern pa trpi naš ugled pri drugoroidcih, ko vidijo našo neslogo in našo omahljivost’ Sreča je še, da imamo nekaj listov, ki se v res¬ nici nesebično trudijo za napredek slovenskega naroda v Ameriki. Napredno misleči Slovenci poznajo te liste, da jim jih menda ni treba na¬ števati po imenu. Od teh naprednih in zaved¬ nih rojakov je tudi v veliki meri odvisen na¬ predek listov. Na te apeliramo, da pomagajo určdniiku pri njegovem ne bas lahkem delu da mu pošiljajo dopise in poročila iz slovenskih naselbin, razprave o tem ali onem vprašanju ter s terni bodrijo še druge na delo za korist slovenskega naroda in zavednega delavstva v Ameriki. Ako se bomo bolj izogibali osebnih napadov, sploh osebnosti v listih, ter posvečali večjo pozornost-nas se tikajočih perečih vpra¬ šanj, potem šele moremo reči, da imamo na¬ predno časopisje, ki je na svojem mestu. Na¬ prednim listom se bodo morali pridružiti tudi drugi, ker ne bodo mogli več ©Skladati svoje gnojnice, iker se zavedni in napredni 'Slovenci ne 'bodo več brigali za napade, katere sedaj gotovi listi s tako slastjo ponatiskujejo. “Narodni Vestnik” vabi napredne Sloven¬ ce,, da mu pomagajo z doneski pri njegovem delu. Tudi okorna roka, vajena bolj krampa in lopate, more lepo izraziti svoje misli. Zato je urednik tu, da popravi in opili, kar je bolj 'robatega. Na delo z nami, otresimo se našega starega greha — nesloge in osebnosti v listih, da ne 'bode trpel naš ugled in da se moremo predstaviti v javnosti kot zaveden, napreden narod! POD VARUŠTVOM. 'Takozvani svobodni amerikanskd državljan se nahaja v resnici pod varuštvom, ki menda nima mej. Da ga kontrolirajo, kaj bode pil in kdaj mora iti spat, se je že privadil. Sedaj je pa nek sodnik v Pennsylvaniji šel tako daleč, da hoče celo zasigurati državlja¬ nom njegovega okolišja zadostnega spanca. Prepovedal je društvom, prodajati opojne pi¬ jače, ali jih dajati društvenikom talko, da bi društvo, oziroma društvena blagajna imela od tega kaj dobička. Prepovedal je nadalje, da društva ob nedeljah ne smejo prodajati opoj¬ nih pijač in jih tudi ne dajati zastonj. Konštablerjem v county Payette je naročil sodnik Umbel — tako se imenuje ta skrbni oče — da obiskujejo društva vsaj vsak mesec po enkrat, posebno pa ob nedeljah. Konštab¬ lerjem je naročeno, da strogo pazijo na to, da se sodnikova odredba mogoče ne bi kršila, in da po enajsti uri nikdo več ne dobi opojnih pijač. Kdor bi se pregrešil proti tej zapovedi, sme biti pripravljen na občutno denarno ka¬ zen. Sodnik je utemeljil svoj ukaz s tem, da mož, ki se zabava še po enajsti uri, drugi dan ni tako sposoben za delo, 'kakor oni, ki se je že ob enajstih spravil v posteljo. Tako ta sodnik. Očdvidmo mu ni znano, da nekateri ljudje vedno spijo, ker je pri njih vedno duševna noč, da pa radi tega še vedno ne napravijo toliko, kaokr oni, ki manj spijo. In tudi tega ta sodnik ni domislil, da so živeli v vseh časih veliki možje, 'katerim je bilo par ur spanca dovolj. Pred vsem je pa pozabil, da je mnogol judi, ki sploh ne morejo iti ob enaj¬ stih že spat, iz enostavnega vzroka, ker mo¬ rajo delati. Potem so še druge stvari, ki motijo ‘'po¬ trebni in naravni” spanec, kakor par kozarcev pijače po enajsti uri. Naj bo na stvari že kar hoče, ta sodnikov ukaz je samo nov dokaz, da ne vemo, na kaj bodo gotovi brihtni ljudje še prišli. A m eri - kanskemu narodu se pa godi čisto prav. Kdor se zadovolji z vlogo nedoletnega otroka pod varuštvom, se mora zadovoljiti tudi s tem, da postopajo ž njim kot z otrokom. ITALIJANSKE OBTOŽBE PROTI AVSTRIJI. Dunaj, 22. maja. Albanska afera se pričenja razvijati v smeri kakor ni nikdo pričakoval. Prvi brzojavi iz Drača, so bili sicer jako nejasni in so le trdili, da je aretirani vojni minister Esad paša vele-, izdajalec, toda šele danes smo izvedeli za konkreten fakt, da je namreč Nj. ekscelenca “Veliki križ” Franc Jožefovega reda in Co" rone d’ Italia najel morilce, ki bi naj bili od¬ pravili kneza Wieda z bombami. Da je Esad paša eden največjih albanskih falotov (in to gotovo nekaj pomeni) je nedvomno, da je ibil od nekdaj nasprotnik kneza Wieda, je gotovo in da je v Albaniji vse križem zrevolucijoni- rano, razdrto in 'razrušeno, to je gotovo v znatni meri zasluga Esad paše, katerega zveze so se predle tja do Carigrada. Tem manj um¬ ljivo pa nam je, da se je knez AVied zadovoljil s pismeno obljubo svojega nasprotnika in kom kurenta, .da se ne vrne več v Albanijo ter ga pustil mirno oditi v Italijo. V Italijo, kjer Esad paše nikakor niso spre¬ jeli zonim ogorčenjem, s katerim ga obsoja¬ jo dunajski listi. Kajti v Italiji velja Esad paša le kot žrtev — avstrijske politike in ako ravno vedno Italijani tako dobro vedo, kakor dragi, da je faktično stremel po prestolu, kon- spiriral proti knezu, katerega ste Avstrija in Italija za Albanijo izbrali, obžalujejo Esald pašo v prvi vrsti kot nekakega mučenika za italijanSkos tvar. Včeraj bi bil menil dajati znnanji minister di San Giulano v italijanski zbornici pojasnila o dogodkih v'Draču '■— to¬ da izgovoril se je, da je bolan in je molčal. Tem manj pa molčijo listi in še jasnejše go¬ vorijo italijanski politiki, ki trdijo, da je naj¬ novejši albanski coup d’ etat — avstrijska in- NARODNI VESTNIK triga. Italijanska javnost dolži Avstrijo, da za vedno kompromitira zEsad pašo vred vse one albanske notable, ki so bili do danes naj¬ močnejša opora italijanska vpliva na knežjem dvora v Draču in v albanski politiki sploh. To na prvi hip ni nekoliko čudno očitanje ko kritizirajo italijanski politični krogi talko-le: Že dalj časa je Avstrija z nevoljo gledala, 'ka¬ ko se jača v Albaniji italijanski vpliv in kako mu vedno bolj podlega tudi knez AVied. Avstri ja ima v Albaniji le malo pristašev,, celo kato¬ liška plemena so razdeljena v dva tabora, av- strofiliski, kateremu .pripadajo Malisori in italofilsiki, kjer igrajo Miriditi največjo vlogo. Avstrija bi bila. od vsega začetka hotela, da je albanski knez katolik in ko to ni šlo se je zavzemala 'za to, da postane vsaj Skader, kjer je katoliški element najjačji, glavno mesto. Tudi to se ni dalo izvesti in kompromisnim potom si je moral potem knez AVied izbrati razcapani Drač za svojo rezidenco. Odkar je knez AVied v Albaniji, ga avstrijski diplomati vedno plašijo pred muslimanskim in pravo¬ slavnim elementom ter fa zagotavljajo, da se ■more zanesti edinole na katoliški del prebi¬ valstva. Intrige Esadpaišine in nesoglasja, ki so bila nastala med vojnim ministrom in ho¬ landskimi oficirji, je avstrijska diplmacija spretno izrabljala, da ustvari situacijo, v kate¬ ri je bila kneza AVieda prepričala, da je nje¬ gov spas le v zaslombi katoliških plemen Se¬ verne Albanije, p ; reko katerih bi bilo mogoče spraviti albansko politiko popolnoma pod du¬ najske vplive. Intriga je skoraj dospela do vrhunca — Esad paša, morda izvabljen, se je dal zavesti k neprevidnim načrtom in dejan¬ jem, o katerih so obvestili kneza, da ga pre¬ pričajo, da je Esad paša veleizdajalec, da je on (knez) sam v nevarnosti in da je treba na¬ glih in energičnih ukrepov. Tako je prišlo do aretacije vojnega ministra, kateri naj bi bila sledila njegova obsodba. Istočasno pa je knez AVied, boječ se za svojo varnost poklical po nasvetu svojih avstrijskih prijateljev Maliso- re na pomoč. Do trenutka, ko se je z aretacijo Esad paše pričela odločilna faza te široko zasnovane in¬ trige. Italija ni pav nič vedela, kaj se priprav lja. Šele boj v Draču in obtožba proti Esadu, njega nasilno interniranje in sicer po izrecni želji knezovi na avstrijški križarki, akoravno se je nahajala pred Dračem večja italijanska vojna ladja z višjim poveljnikom, je opozorila, italijansko vlado, da gre tukaj za politično igro prijatelpice Avstrije. Italijani so storili, kar se je storiti dalo, izposlovali ali izsilili so v Italijo, ne da ibi ga kot veleizdajalca stavil od kneza privoljenje, da odpusti Esad pašo pred že konštituirano vojno sodišče. Vse se seveda ni dalo preprečiti — poklicani Malisori so že 'došli v Drač ter Se po'd vodstvom treh avstrijskih frančiškanov etablirali kot knezo¬ va posebna telesna straža. Coup Avstrije se ni popolnoma posrečil . . . Tako itJalijamsik ikrogi. Ne vemo v koliko so njihova očitanja utemeljena; govor italijan¬ skega zunanjega ministra bo povedal, kaj mi¬ sli italijanska vlada. Vendar se nam zdi prav verjetno, da so se glede Albanije pojavili med obema državama prvi resni spori, prva odkrita nasprotstva, ki so za bodočnost obojestranske politike, za bodočnost medsebojnih odnošajev, kar najislabši pomen. Zaenkrat bi moglo oibe državi spajati drugo čustvo, kakor pa ono medsebojne zavisti in konkurence, namreč čustvo osramočenja nad nezrelim in gnjilim uspehom njune “jadran¬ ske politike”. Saj obstoja danes cela Albanija skoraj 'le iz mesta Drača, in še tam je mir in red le, ker ga vzdržuje avstrijsko in italijan¬ sko vojaštvo in ker stojijo zunaj v pristanišču — avstrijske in italijanske križarke, čim da¬ lje se Albanija razvija, tem bolj se podira. Ostala Evropa pa jasno namiguje, da se Av¬ strija ih Italija varate, ako mislite, da pride skoraj dan “delitve”. “S. N.” Človek, ki je v življenju mnogo pretrpel, ne more prav sreči več zaupati. Vedno se boji, da ne bi njegova nepričakovana sreča bila po¬ dobna luči, ki za trenot.ek visoko vzbaklja, predno ugasne. P. Pajkova, Dora. Človek, ki ne veruje v življenje po smrti, tem bolj ljubi življenje na zemlji in hoče tu ustvariti nebesa, ne samo zase, ampak tudi za drage, kajti le v tem mor.e ležati njegova sreča. Svobodna Misel II., 2. Človek nikdar ne premaga svojih človeških slabosti in nepopolnosti in vedno napredujoč pride v časa teku do vrhunca, a ke'r naprej ne neba stopati, je nadaljna hoja od vrhunca niz- dol samo nazadovanje. To je usoda vsega člo¬ veškega delovanja. I. Mencinger, Moja hoja na Triglav. Tako zelo je človek ubog, da je prisiljen odpovedati se celo tistemu, kar mu je dose¬ gljivo. Tako slabe in plahe so njegove roke, da¬ si ne upajo poseči po najbližnjem. Tako je človek malodušen in zbegan in tako se je bil privadil misli, da je temna noč na vsej dolgi poti pred njim, da se brani celo prijazne me¬ sečine, ki bi mu osvetila cesto z 'bledo svetlo¬ bo ter mu vlila v srce tolažbo; boji se, da je nevreden tolažbe, da nima pravice do nje, ker mu je bila usojena večna noč. Prebavni neredi kakor zapeka, neprebava, slaba prebava otrpla jetra, napihovanje, nečisti jezik, U slo izpehavanje in žolčnica zahtevajo skrbno m pravilno zdravljenje. SEVEROV ZIVLIENSKI BALZAM »nnoi' nerede. Ndeeova raba med okreva,n im« _i. je znan kot pravo zdravilo zoper take nerede. Njegova raba med okrevanjem ali po¬ navljajočo mrzlico bo pomagala bolniku bolj hitro okrevati ter mu bo oliranii a moč. Cena 75 centov. Ljudje ki si privolijo odvajalo v obliki sladkorja, posebno otroci in slabotni lj udip bodo našli Severove TAB-LAX zelo prijetni in uspešni pripravek. Cena 10 i n 2 5 c osebno Čistost visoko priporočajo vsi zdravniki, zdravniški strokovnjaki in zdrav, oblasti sedam. SEVEROV ANTISEPSOL IN SEVER0V0 ZERAVIINO L (Severa’s Medica,ted Ski n >s ^ Lrft» er , ■h 1 ' -pe? 1 Severa ’s Antisepsol) sta dragocena pripomočka osebne čistosti. Imajo na stotinne uporab v vsakem dom u \ i-ii, i • : l« -i 1 ^ rr n IauI aIa ,lrr»rvoli i n lvmntaimn Pono m.n ^ 1— . sol kot ustno izpiralo in milo za toaleto, kopelj in izmivainje. Cena vsakega j e 26 Na prodaj so v vseh lekarnah. Zahtevajte Severova. če jih nima lekarnar, naročite jih W. F. Severa Co. CEDAR RIP| 0S . I 0 WA " K. rt ve ' Ž iffSh il° larnetij^ i" Z »?ota 11,1 d0 Najvecja prodaja fonografov >.<« ‘gostjo. : kate J i si glas ika predstavlja REGAL govoreči stroj, ki ima najslajši, najjasnejši, naj- asnejši in najčistejši glas. Velikost stroja je prikiadna, 12 inčev široka, 7 inčev visoka. Omara stroja je izdelana iz.hrastovine, bogato emajlirana ter krasno okičena z zlatimi okviri. Za trpežnost se jamči 15 let. Te vrste stroji prodajali so se doslej po $40.00 zaradi tekmovanja pa prodajamo se¬ daj te stroje širom Združ. držav in Kanade zaeno z 12 najboljšimi pesmami katere si lahko sami izberete iz našega cenika in 500 iglami za samo MESEC istotako prodajamo dobro poznane VICTOR govoreče stroje ter COLUM¬ BIA gramofone. Pišite po naš novi, bogato ilustrovani cenik, katereča Vam pošljemo poštnine prosto. uBpeh° v P : ', e Alinnesot miverner. iro w ' ntOHL Saul Birns, 117 2 nd Ave., Dept. 47 New York Cit) POLITIČNI OGLAS. Naročen po Mr. Oidin Halden. 'Plačano $6.00 ODIN HALDEN Jaz sem kandidat za nominoeii- jo za okrajnega pravnika' (county att'Orney). Postava določuje, da se sme kandidirati le na nestrankar¬ ski liisti (nom-partiisan ticket), za¬ to apeliram na vse volilce, brez razločka na strankp, da se me spomnejo na dan primarnih voli¬ tev dne 16. tega meseca. Kar se ti¬ če mojega poslovanja, je isto mno¬ gim znano, ker bil sem toliko ča¬ sa eounty a>ttorney, da me marsi- keldo osebno pozna. In na podlagi mojega preteklega službovanja ljudstvu 'St. Louis okraja predla¬ gam voililcem mojo kandidaturo, m trdno upam, da me boste posa¬ dili na staro mesto. Z vsem spoštovanjem ODIN HALDEN. kandidat za County auditorja. VAŽNO ZA ROJAKE. Kdoi hoče imeti 'dobro narejeno obleko naj pride v mojo krojačni- co. Imam mnogo vzorcev vsako¬ vrstnega blaga, da si lahko vsak izbere. Cene primerne za delo jam¬ čim. Imam v za l og i tudi vsakovrst¬ no opravo. Frank Žagar. krojač in trgovec, 4 Chisholm, Minn. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Grand McMahan. Plačano skupaj $22.80. GRANT MCMAHAN je eden najstarejših meščanov mesta Ely, Minn., kandidira za mesto. [okrajnega komisarja (COUNTY COMMISIONER) Mr. McMahan uraduje v tem u- radu že štiri leta, in pod njegovim nadzorstvom se je zgradilo več po¬ tov v našem okraju, kakor kedaj poprej, zatorej zasluži naklonje¬ nost volilce v. Priporoča se slovenskim volilcem da glasujejo pri primarnih volit- dne 16. junija 1914 za njega. Grant McMahan. Probate Gourt Notices. Order of Hearing on Petition for Adml- nistration. State of Minnesota, County of St. Louis, SS. IN PROBATE COURT. IN THE MATTER of the Estate of Zalmon Laven, L)ecedent. THE PETITION of Harry Laven having been filed in this Court, re- presenting 1 , among ^»ther things, that Zalmon Laven, then being a res - ident of the County of St. Louis, State of Minn died intestate, in the County of St. Louis, State of Minnesota, on the 4th day of March 1914; leaving estate in the County of St. Louis, State of Minnesota, and that said petitioner is the attorney in fact of the heirs of said decedent, and praying that Letters of Administration of the estate of said decedent be granted to said Harry La¬ ven. IT IS ORDERED, That said petition be heard before this Court, at the Pro¬ bate Court Rooms in the Court House in Duluth, in said County, on Monday, the 29th day of June 1914, at ten o clock, A. M., and ali persons intere- sted in said hearing and in said matter are hereby cited and required at said time and plače to show cause, if any there be, why said petition should not be granted. ORDERED FURTHER, That this Or¬ der be served by publication in the “Narodni Vestnik” according to law, and that a copy of this Order be served on the County Treasurer of St. Louis County not less than ten days prior to said day of hearing, Dated, Duluth, Minn., June lst, 1914. By the Court S. W. GILPIN, Judge of Probate. Attest: A. R. Morton, Clerk of Pro - bate. Seal, Probate Ct., So. Louis Co., Minn. N. V., June 4, 11 , 18, ’14. POLITIČEN OGLAS Naročen po Mr. J. 0. P Plačano $7.50. ' °' eberhai »ms, J. 0. PREl^ ,ZA DRŽAVNEGA BLAGA' A Jjud stv u , jih P tavi svoj,. 1 d za 'Suverj let CENJENI V0LIIi [ ‘trenje r ndklf " *ih ! >dst Vil NAZNANILO. Naznanjam Vam, da sem otvo- ril novo krojačnico. Čistim tudi obleke, naj si bo ženske ali moške. Se priporočam JOHN DEBELAK. 413 Monroe St-. Eveleth, Minn. Volilci se ne bodo z® 'bodo zbrali prihodnji f 16. trn., J. A. 0. Pr«**;, tom za državno? 3 ^ (State treasurer). ni komisar j,e bil . in delaven uradnik- 11 lan kot odvetnik 'j šen državni urrf*^. mnogo trudil za nih zavarovalnih terimi se je znižala zadružnikov, fei ° bst °I , iz kmetov, dela'0® govcev, in kot z * . j r ;i sar je storil tud . e ijud' osnov, ki so koris ^ to je splošno ® J V'- A. O. Preus y est "’ tf>r3 .i' gajnik, g la| sujte a} , pri primarnih nija 1914. ^ ' dn( - J ka »djdat, •iod' Cemlip RtWi * F >lji aa ’ Qa 'U ■ Sn ' ( '? a s^‘10 i, ."■km 7 v au la žal l^čin, 5i d> v Podpisani prod 3 " 1 vo na Ely, { , ceni, ker se b«* 1 ■ farmi. Posestvo J ^ vsake vrste tr "° U >° V >1 . >i^it e k L Sn ! 0t k in,a lili ti ^ i 1 ""';; na kojega se vsi spomi' li* 0 ? 0 , z ljubeznijo- in na delova- Izsl '° Jega smo lakko vsi ponosni. L 211 sem njegovo dobo. Na dr- I' konvenciji leta 1910 sem bil L 5 Sno imenovan za kandidata ^ov. erner '’ em ' z ve ' Sil10 60.000 gla- esa ’ r Z v ma ®nl' sem v vseh okrajih, dat' 1 - S ° dose » e l noben kanidi- 5 • ' z S Q, dovini države. Leta 1912 pih y /t ] ruz ^° ve e politikarjev, ko- Flamh r bl ' bil rad g nverner > P r0 ' Pa sn 3 1 S ° Se re ®ite 1 ljemi ljudstva aistf, m . e ^ a ^ klato na mojo admi" aci i°- Denuncirali so konven- L n ; n za 'ktevali so naravnostim 1 ^' u'anje kandidata uverner- ii n ' s ! ’° , | i 0m Primarnih volitev. Ka- Par,i • P a ti špekulanti razo" koj' 'J *° sem objavil, da bom ta' tii ( ”i l e Sislotu'ro, da vzako- primarno po- šeni bil prepričan ta* N n- - ln - s f m Prepričan sedaj, da ’ ni kee ne boji predložiti svo- F F . v ‘ larav nonostno *, n Jaz PTat Andidat jen ker je sklicalo par prevaranih politikarjev konvencijo z očivi-d- nkn namenom pomagati ljudstvu, v resnici se pa gre le iza vsakega teh politikarjev lastne koristi. Ako se tem politikarjem ne posre¬ či ovreči -primarno postavo, po¬ tem jo hočejo tako predrugačiti, da ne bo ljudstvu dovoljeno posta¬ viti si svoje kandidate, dokler*ni kaka konvencija določila, katere¬ ga kandidata .si srne ljudstvo iz¬ brati. Ljudstvo te države je z navduše njem odobrilo primarno volilno po stavo in ono ne bo glasovalo za može, kateri kujejo tikoma načr¬ te, da bi jo razveljavili. Le malo teh zarotnežev je toliko srečnih, da bi razveljavljenje primarne po¬ stave javno priporočali, vendar dejstva govore glasneje kot bese¬ de. Oni so se zavezali spremeni¬ ti postavo na razne načine, in če bo ljudstvb pazljivo, jo bodo tako spremenili, da bo vm-rla. Človek, ki ima polno mošnjo lahko skliče konvencijo za vsako malenkost, kajti nobene postave ni, ki bi ome¬ jevala koliko se sme potrošiti za konvencijo. Dovoljeno je potrošiti $100'000.— in več za vzdrževanje konvencije in za razkošno potova¬ nje ter življenje delegatov v najfi¬ nejših hotelih. Kandidat, katerega postavijo prigovor j eni delegati, ,ne zasluži -glasov volilcev. Jaz sem danes guverner ker me je iz¬ volilo ljudstvo, ne pa zato ker so me zbrali nekateri pilitikarji. Si¬ stem- maše državne vlade daje ljud¬ stvu prosto roko nominirati kan¬ didate za državne urade in jih tu¬ di izvoliti, in dokler bom jaz gu' nui05[® A8 iCAOJcIez traoq j9ujoa poskusu vničiti direktno primarno uro naravnost ljud- -postavo. Zategadelj je največje važnosti da se vdeleži vsak voli- lec primarnih volitev dne 16. tega meseca in da glasuje za kandidata za guvernerja. Drugo važno vprašanje predsto- ječih volitev je, da se določi način vporabe. javnih, skladov. V moji poslanici 'legislaturi leta 1911 sem priporočil, da se mora naša držav¬ na administracija radikalno p-re - osnovati. Prodno pa vresničimo to ali ono reformo, treba se je prepri¬ čati, če je praktična, in če bo ko¬ ristna ljudstvu države. Isto sem priporočal vedno, vendar denar iz državne blagajne se je vedno po starem načinu vporabljal in pre- osuove ne bo, dokler jo bo ljudstvo zahtevalo potom volilnega glasu J d legislature. Pod sedanjo konsti tuci-jo ima -guverner pač moč za¬ vreči sklepe legislature, nima pa pravice zmanjšati sv-ote, ki so se določile v razne namene. Na te¬ melju te avtoritete sem zavrgel sklepe s kojimi sem prihranil dr¬ žavi četrt miljona dolarjev nepo trebnih izdatkov, če ibi smel zmanjšati sv-ote, prihranil bi dav¬ koplačevalcem pol miljona dolar¬ jev. Mesto starega načina predla¬ gam, -da se uvede sistem, po kate¬ rem bi se morali vsi stroški na drobno raztolmačiti in predložiti davkoplačevalcem najmanj en me¬ sec predno se zbere legislatura k zasedanju. Kar se tiče pobiranja in razde¬ ljen j a šolskih ,in cestnih skladov, je dana deželi prednost pred mesti, in to je povsem pravilno, zato ker uspeva dežela k -prospehu večjih mest. V moji poslanici leta 1911 sem tudi predlagali, -da se naj odstrani¬ jo razni odbori in odseki, katere je ustvarila legislatura v teku časa, in kateri stanejo mnogo denarja. Priporočal sem, da se naj razdeli državna administracija v štiri de¬ le v: zemljiški, zdravstveni, šolski in dohodninski oddelek, kateri od¬ delki naj -bi sodelovali. Za, vresni- čenje tega sem imenoval, ne ozi¬ raje se na stranko, 31 im-ož, kateri naj bi t-o s-tva'r preštudirali ter predložili njih sklep legislaturi. To poročilo je sedaj gotovo in ob¬ javilo se bo ljudstvu. Geslo moje administracije je bi¬ lo napredek in razvoj države, in uik-do. mi ne more., ugovarjati, ako trdim, da- je’ Minnesota v kmetij¬ skem in induistrijelne-m pogledu bolj napredovala kakor katerakoli druga država. Za časa moje vlade nisem jaz sedel mirno v guverner¬ skem- stolu, -ampak -povdarjal sem pri vsaki priložnosti, da se naše kmetijsko življenje izboljša in da se uvede v naše šole pouk v raznih ob rtih, v gospodarstvu in gospo¬ dinjstvu. Vsled te agitacije ima¬ mo danes v državi 42 kmetijskih višjih šol, 96 obrtnih šol po vaseh im mestih, in sto združenih ljud¬ skih šol na kmetih, kjer je ves drug pouk, kakor je bil prej, ko so bile razcepljene majhne učilni¬ ce. V teh šolah se poučuje kme¬ tijstvo, gospodarstvo, gospodinj¬ stvo in obrt, in to je gotovo Velikan ske vrednosti za naše -otroke in za bodočnost naše države. Z vsemi močmi se-m se tudi zav¬ zemal za vstanovo farmerskih za¬ drug in za sodelovanje med far* merji ter med farmerji in mešča¬ ni, da bi se spravila producent in konsunier bližje skup. Na podlagi tega delovanja se je vstanovilo že mnogo farmerskih zadrug, ki so prinesle blagor dotičnim okolicam, in tudi po mestih, so se začeli ljud¬ je zanimati za zadružno življenje, ki bo medvomno spravilo bližje skup farmerja in mestnega delav¬ ca, vsled česar bo dobil far-mer več za njegove pridelke in mestni delavec ho pa i-rnel cenejše življen¬ je. Prihodnji legislaturi hočem pri¬ poročati, da nastavi za vsako coun ty državnega zastopnika, ki naj bi skrbel za izboljšanje živinoreje in mlekarstva. Na moj poziv is-o so sešli trgovci in bankirji, ki so ku¬ pili več čistokrvne živine in so jo razdelili po nekaterih okrajih med farmerje na kredit. S tem se ho zboljšala živinoreja in dvignilo se bo mlekarstvo, kar vse bo poma¬ galo k skupnemu blagostanju dr¬ žave in njenega prebivalstva. Lansko leto je razsajala po Min¬ nesoti svinjska kuga, in po posve¬ tovanju z več f-armerskimi Muhi sem posredoval, da je časopisje po¬ učevalo ljudi kako se boriti zoper to nesrečo, ki je napravila tisoče škode. Rezultat je -bil, -da se je s pomočjo pouka -potom časopisja ta kuga omejila in poizneje povsem iztrebila. Pred štirimi leti sem bil povab¬ ljen i/n sem se vdeleži! shoda gle¬ de “county op-tion”. Moje mnenje takrat je bilo, in istega mnenja sem še danes, da se moramo drža¬ ti sklepov večine ljudstva. Veči¬ na je izvolila take poslance v za¬ konodajo, ki so zoper “eounty option”, in zato se jaz teka skle¬ pa držim; če hi večina glasovala v prid “county option'’. izvrševal bi tudi sklepe večine. In to je vse, kar mora in zamere' storiti nepri¬ stranski guverner; vec kakor se zamore in mora storiti, pa ne bo obetal noben poštenjak. Moje mnenje je, da se drži strogo obsto’ ječih postav glede opojnih pijač, da se pa n a ob rut n-o dopusti istim, katerim je to dovoljeno, zmerno uživanje jedi in pijače. Varstvo delavstva je eno naj¬ važnejših dolžnosti države. Poseb¬ no- je -treba gledati, da -se upoglji¬ va delavke in otroke kolikor mogo¬ če najmanj. Nobena država ne bo napredovala, ako ne bo branila istih, ki delajo, in jim ne -bo poma¬ gala do opravičenega zaslužka. U- poštevajoč to, je bilo in bo vedno moje prizadevanje držati se strogo delavskih postav, in blažiti koli¬ kor mogoče spore med delavstvom in kapitalom. Pri vstopu v mojo volilno kam¬ panjo za renominacijo sem sklenil, da si ne bom mazal rok z ljudmi, ki bi mogoče napadali mojo admi¬ nistracijo, ker jaz sem si isvest, da ljudstvo nikdar ne odobrava gr¬ dih, neosnov-anih političnih napa¬ dov. Volilci, jaz, A. O. Obehart, sedanji guverner države Minneso¬ te, stojim pred vami kot kandidat za guvernerja. Jaz ne pričakujem nika-kiih -dobrot, vendar, ako skle¬ pate, da sem mož na pravem me¬ stu, oddajte -dne 16. t. m. svo-je glasove za me. TJPRAŠANJA IN ODGOVORI.. A. K. Gormania, W. Va. — Pi¬ sani kumarov hrošč ('Striiped Cu" cumbe-r beetle) se najboljše omeji, ako požge cela okolica v jeseni vse šangje p-o vrtih, ker se »tem vnici mnogo zalege. Najboljše sredstvo obvarovati mlade 'kumare, pred napadom te¬ ga škodljivca je, da potrosimo na rastline in okoli njih prah v zraku gašenega apna (air-slacked lkne.) Boljše še je opC-ašiti rastline z me¬ šanico 1 funt “Pariš green” na 50 funtov prahu v zraku gašenega apna. Prašiti je- treba več¬ krat dokler s-o 'hrošči in vselej ka¬ dar je dež spral prah. Boljši uspeh se -doseže, če kupi¬ te v lekarni prašek z imenom “Py- rethrum” in ga z -mehom za pr¬ šenje praškov (pow-d-er hellows) raztreste -po 'rastlini. Vendar je ta špas zelo drag. Osi-panje rastlin s praški naj se godi zjutraj ob rosi. Vendar je to mrčesje jako težko ugonobiti s pra ški, zato je boljše, da se pokrije mlade rastline. V to svrho -naj se vtakne v zemljo žica al-i palica, ki se zboči kot pol obroča. Na ta dr¬ žaj se -dene tul (gauze ali mosquit- to cloth) in okoli spodnjega dela se zadela trdo z zemljo, da ne spo¬ drinejo hrošči skozi. Rastline je treba imeti pokrite le dokler so mlaide, in zato se naj tul potem opere in spravi za drugo leto. Hrošči so najbolj nadležni ka¬ dar je čas parjenja. Kakor hitro zležejo -samice jajca, jih bo večina zginila, zato naj se 'sadijo potem še pozne kumare, rane naj se pa sadijo v pokrite grede, in kadar so dovolj močne naj se z zemljo vred presadijo na prosto. Snaga na vrtu, dobro gnojenje in obdelovanje so najboljše sred¬ stvo zoper tega nadležneža. J. P., Hibbing, Minn. Podgane ne more iztrebiti en -sam gospodar, ampak treba je, -da jim cela, na¬ selbina napove neizprosen boj do¬ kler -zadnja -ne podleže. Z-a vničen- je po-dgan, vpora-biti je Strup, pa¬ sti, mačke in pse. -Strnp je najbrže najboljše sredstvo za vsmrčenje podgan, vendar mora biti človek previden, da ga -ne nastavi tja, ka¬ mor pridejo otroci ali kaka druga žival. Najboljše je mišica ali stri¬ hnin (strychnine), katerega je dja ti par zrnc v opaljeni sir in nasta¬ vi naj se v kak kanal ali v luknjo kjer se držijo podgane, kamor pa ne pridejo otroci ali -kaka doma¬ ča žival. Jako uspešno sredstvo je tudi “Bariurn Carbonate” ali “Bary- tes ’ ’, ki se naj zmeša, en -del stru¬ pa na pet -delov malo zmočene tur-, šične moke, in se nastavi tam, kjer se najraje podgane klatijo. Vrhu tega imajo lekarne razne druge strupe za podgane na pro¬ daj. Glavno pa je, da jih strehi j a ce¬ la okolica. L. R., Chicago, Hl # — Sekcija 2 Priseljeniških postav prepoveduje vstop v Združene -države slede¬ čim : slaboumnim in božjastnim; osebam, katere so bile pet let pred ■prihodom blazne; beračem in ose¬ bam, ki so živele od javne milošči¬ ne, ter osebe za katere se more slu¬ titi, da Ibi mogoče mora-la javnost skrbeti za nje; jetičnim; sifilitič- lini, ali s kako drugo s-polsko ali sploh kužno boleznijo obsedenim osebam; zločincem; moralični-m grešnikom, poligamistom, to je o- nim možem, ki verujejo v mnogo¬ ženstvo in onim ženskam, ki veru¬ jejo v mnogomoštvo; anarhistom; prostitutkam ali vlačugam, in žen’ skemu spolu, ki pride v Ameri¬ ko v nemoralne svrhe; osebam, ki vzdržujejo nemoralne -hiše ali se živijo od denarja, -ki se zasluži v nemoralnih hišah; osebam, ki uva¬ žajo dekleta v svrho vlačugarstva; delavcem, katere je kedo nagovo¬ ril ali zvabil, da se izselijo v Ame¬ riko, češ, da bodo dobili tu -delo; -delavcem, ki so bili pred enim le¬ tom -deportirani, ker so -bili zvab¬ ljeni pod obljubo -dela v Ameriko ; osebam, za -katere plača vožnjo ko¬ do drugi; otrokom pod 16 le-t-om -starosti, če jih ne spremlja mati ali oče, izven izvanre-dnih slučajev, katere -dovoli zvezni tajnik delav¬ stva. F. P., Waukegan, 111. Vi ste dja- li znamko- za 5c na pismo, katero ste n-a-m pisali, in priložili -ste znamko za 5c za odgovor. Pohva¬ liti vas moramo, ker ste priložili znamko za -odgovor, kar malo ro¬ jakov stori; ' vendar moramo Vas -pa -opozoriti, in v-s-e druge, ki tega ne vedo, da zadostuje za pismo, ki se pošlje kamorkoli po Združenih državah, znamka ali stamp- za 2e. Zdravi! Wisconsinčan: — Vaša hči se neim ore v državi Wiscon-sin poro’ čiti brez dovoljenja očeta ali varu ha predno ni 18 let stara. Neka¬ tere države zahtevajo celo starost 21 let, in le ena država v Uniji do¬ voljuje možitev dekleta s 16 leti. Fant zapade strogi kazni, če pre - r ovori premlado dekle v zakon, ako ^ed-o stvar javi in toži. Dokler vi skrbite za mladolet¬ nega otroka, se mora isti vam po¬ koriti in z varni iti četudi v stari ■kraj. Ako ne morete napraviti otroka, da uboga, vam bo poma¬ gala oblast. Nepoboljšljivi otr-oci gredo v “Tra-ining school”. Ako potrebujete več pojasnila ste do¬ brodošli. Listnica upravništva. Obračamo se -do vseh cenjenih zastopnikov z uljudno prošnjo, da odpošljejo z vsako naročnico na list tudi denar. Mi zaupamo našim zastopnikom, vendar v upravništ- vu je preveč nepotrebnega kujigo’ vodstva, če se pošiljajo jpt; ročnine brez denarja. Prosimo, da blago¬ volijo to upoštevati. Apeliramo tudi na cenjene za¬ stopnike, da se potrudijo pobrati naročnino. Naročnine je precej za¬ ostalo in list pošiljati zastonj, pre" prepoveduje poštna oblast. Kdor je pa brez dela in ne more sedaj poslati naročnine, naj nas obvesti, da mu ne vstavi-mo lista. Mi stavi-mo vse'upanje v naše cenjene zastopnike,, da bodo pobi¬ rali naročnino in da bodo dobili tudi nove naročnike. Naobratno bomo pa tudi mi vse storili za iz¬ obrazbo in napredek naroda slo¬ venskega. Veliki Slovensko-Angleški Tol - mač, obsega slov. - angl. slovnico, razgovore pisma in navodilo ka¬ ko postati -državljan poleg naj več¬ jega -slov.-angl. in an-gl. slov slo¬ varja. Knjiga je nujno potrebna vsim -onim, -ki se res želijo nauči¬ ti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (430 strani) je $2. ter se do¬ bi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St. New York, N. Y. Za oglase tujih in nepoznanih tvrd ne prevzame ne uredništvo ne upravništvo nobene odgovorno¬ sti. Nekatere stvari so dobre, ven¬ dar je boljši idrši, nego lovi. r - 0 P&ssAffrrfl mr. 'I lil Brfvvi no Compa.vv Fitger Brevving Co. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih In stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. CENTRALNA LEČA. ČISTO NA NOVO OPREMLJENO. SOBE S PARNO KURJAVO, TOPLO IN MRZLO VODO. UREJENE PO NAJBOLJ MO¬ DERNEM NAČINU. Park Hotel ILIJA RATKGV1CH, iastnik Š TEV. 531, VOGAL ZAPADNE ŠESTE AVENUE IN SUPERIOR STREET TELEFON: MELROSE 1673. DULUTH, MINN. SE PRIPOROČA SLOVENCEM ZA OBILEN POSET. CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA. TA MOKA SE SAMA HVALI Ako hočet biti med onimi, ki pečejo najboljši kruh, rabite Duluth Universal moko (Najboljša moka za kruh) DULUTH UNIVERSAL MILLING GOMPANV Safetv and (burtesy Includcd Wxth Your Tickcta’ Make Your Reservations Early For Mountain, STREAM, LAKEand /A.sk°rWrite Either n sto in stoletja. Na dan volitev oddaj tvoj glas za delavskega kandidata, ker le on ve, da se go¬ di tebi trpin vnebovpijoča krivi¬ ca. Le delavski kandidat te zarno- re rešiti iz tvojega tužnega polo¬ žaja. Vreme imamo sedaj prav ugod¬ no. Solnce pripeka prav močno; trava in ž njo vred vso rastlinstvo kar bujno raste. Ptički skakajo od vejice do vejice in prepevajo svoje nežne in mile pesmice, vese¬ leč se narave. Tudi mladenei in mladenke se kaj pridno sprehaja¬ jo v toplih večernih mra-kih ; seve' da, katerim je večni Manitov na¬ klonjen. Tukaj je nas nekaj tudi akih, ki ne moremo dobiti sprem¬ ljevalnega tovariša v krilu. Takih se nas zbere večje število in nato odkorakamo vsi žalostnih obrazov po hodnikih. Kadar srečamo kje kakšen zaljubljen parček, se prav žalostno spogledamo in se s kisli¬ mi obrazi obrnemo vstran. Tukajšnjim mestnim delavcem so tudi odtegnili od bore plače po 50c. S tem je zopet lep dokaz, kaj zamore storiti kompanijski priga¬ njač, — namreč v odboru feompa- nijskih mož. Delavci, pri prihod¬ njih volitvah obrnite takim kandi¬ datom hrbet za vedno. Tukajšnja rodbina L. Kočevarja je dobila v družini prirastek za eno glavo: štorklja je namreč pred kratkim korakala blizu ome¬ njene rodbine in pustila jima je zalo hčerko. Častitam! Pozdrav vsem čitateljem in či- tateljieam tega lista, teibi N. V. pa kar največ predplačnikov! Kovačev France. Vera Cruz, Mexico. Dragi prijatelj urednik N. V.: V svesti si, da prvi dopis iz Vera Cruz ne bode romal v uredniški koš, hočem na kratko opisati tu¬ kajšnje razmere. Sedanje razmere v Meksiki so pač vsakemu znane, amerikanski mornarji “blueja' ckets’ so 'zavzeli Vera Cruz ter raz vili amerikansko zastavo nad njim. Dne 21. aprila je prišlo povelje, da se morajo naši mornarji izkr¬ cati ter se polastiti javnih uradov. General Maas, kot poveljnik prh stanišča, je bil uradno obveščen o tem. Mož gotovo ni imel časa dati odgovor, ampak jo je brez zamude odkuril proti glavnemu mestu, pir siivši svoje čete — kakih 5000 mož — pod poveljstvom nižjih častni¬ kov. Mestna oblast je izpustila vse jetnike iz zaporov pod pogojem, da se bore zoper nae. Naša prva naloga je bila, zavzeti carins-ko poslopje, železnico ter brzojavne ■postaje. Prvi streli so bili oddani pri carinskem poslopju. Naše strojne puške so v krat¬ kem času počistile “greasarje”. Na najhujši odpor smo naleteli pri mornarični akademiji. Tam so imeli nasprotniki par topov po¬ stavljenih, ter več strojnih pušk. Tja so začeli naši streljati s kri¬ žarke “Chester” ter transportne ladje Prairie”. V malo minutah akademija ni 'bila več podobna akademiji. Na nas so streljali s streh ter oken. Da pa naših iti pa¬ dlo več, je vzrok ta, ker nasprot¬ nik ni znal rabiti orožja. Kolikor te sodrge ni padlo, jo je odkurila proti glavnem mestu. Sedaj se nahaja nasprotnik ka¬ kih 15 kilometrov od Vera Cruz ter kakih par sto metrov od naših prednjih straž. General Maas je bil odpoklican, na njegovo mesto je poslal Huerta generala Penna. Ta ima sedaj okoli 12.000 mož, več topov, in dobiva tudi streljivo v zadnjih časih — navzlic “mirovni konferenci.” Dne 27. maja je nemški parnik “Ypiranga” izložil 15 milijonov nabojev, 90 strojnih pušk ter 15 težkih topov. Nekaj dni prej pa je parnik “Bavaria” pripeljal ve' čjo zalogo orožja za- Mekikance. To se je zgodilo v Puerto mexico, z vednostjo naših “peace at any priče” v Washingto.nu! Uporni konstitucionalisti se na ■vse mogoče načine oborožujejo ter dobivajo vsakovrstno orožje ter streljivo iz Združenih držav. Ali z dovoljenjem amerikanske vlade? To orožje se bode najbrž c rabilo zoper Amerikance, v slučaju da mirovna konferenca' ne bode ime¬ la zabeljenega vspeha. Ljudje, ki dobro poznajo razmere v Meksi¬ ki, ne pričakujejo od ABC posre¬ dovalcev nobenega vspeha Ako pa vendar pride do sporazuma, bode 'le začasno. Delati račun brez krč¬ marja, pravijo, da ni dobro, in v tem slučaju je krčmar uporni ge¬ neral Carranza. Odkar se nahaja Vera Cruz pod amerikansko zastavo, se je v mestu precej izpremenilo. Pred revolucijo je štelo 80 000 prebival¬ cev, sedaj le še kakih 40.000. Našega vojaštva se nahaja na suhem 7500 mož, in sicer 3000 mor narjev ter 4500 vojakov. V prisl a- niišču in okoli je kakih 50 bojnih ladij (dre^dnoughtov), križark, torpedo vk itd. Tudi imamo 8. zra¬ koplovov (hydroaeroplaneis), ki se •>’sak dan dvigajo v zrak ter opa¬ zujejo sovražnikove postojanke z visočine 3000 do 4000 čevljev. Tukajšnje podnebje je zelo ne¬ zdravo radi nizkega sveta, ki se dviga samo dva čevlja nad mor¬ jem. Vročina je neznosna, toplo¬ mer kaže od 95 do 105 stopinj nad ničlo v senci. Zato za danes tudi končam. Za slučaj, da se odpravi¬ mo proti glavnemu meksikanske- rnu mestu, bodem od tam kaj več poročal. Želeč Vam obilo vspebov, ostajam Vaš prijatelj L. H. Kotehevar, U. S. Marine. Eveleth, Minn. Cenjeni g. urednik N. V.: — Prosim, odtopite mi nekoliko pro štora v našem naprednem listu. V zadnjem dopisu sem nekoliko po¬ jasnil, da hoče najeti mesto $20o.- 000 posojila za popravo cest in o- lepšanje mesta, da bi na ta način dobili bezposelni delo skozi polet¬ je. Obžalovanja vredno pa je, da so tukajšnji posestniki tako proti temu. Lahko je takim govoriti, ki nimajo posestva, pravijo. Dobro, kaj pa, če pride k vam. tak, ki ni posestnik, zakaj vam je pa njegov denar dober. In predno ste posta¬ li posestniki, ali si niste pridobili imetka od onih, ki ne lastujejo zemljišč in hiš. Ravno s denarjem teh ljudij ste si nakupili posestva. Nadalje mOram vprašati te nas¬ protnike posojila in posestnike, ko¬ liko bi bilo mesto Eveleth vredno, če bi odšli vsi oni, ki plačujejo na¬ jemnino. Odkod hi dobivali, potem denar, da bi plačevali one stra¬ šanske doklade ( ! Taxes). Preira-] čunili ste, da hi prišlo na vsakega posestnika okoli $12.00 doklad, ako se dovoli ono posojilo. Kaj je ta svota res nepremagljiva? Ali posestniki ne pomislijo, da se za mnogo več zviša vrednost njihove lastnine, da torej ta malenkostna doklada niti ne more priti v po¬ štev Ali ni nadalje tudi resnica, da plača 'kompanija več kakor tri četrtine vsega davka. Zakaj torej te krokodilove solze, ko bi se lahko vsaj deloma olajšal položaj brez¬ poselnih delavcev! '"rej, V-o so ;csp-d. ri’- v ' nije, srh- bili proti njim, sedaj pa, k' inrnmo župana, ki se v resnic’ poteguje za del Lea, v - 1 - 1 ni prav. Prav:'jo, da ima preveč po licajev in bogve kaj še vse. Res¬ nica pa je, da imamo dobrega žu¬ pana, da še nikdar prej ni delalo toliko Slovencev in Ilrvatov za mesto, kakor ravno sedaj. Ta vam tndi ni po volji? Kaj more napra¬ viti župan, ako nima mesto denar¬ ja in ako ne 'bodete volili za dovo¬ litev posojila. Slaba sloga to, ko ne more vide¬ ti drug drugega. Ako proda npr. kak salooner kozarec pive več, je že za vidnost. Slovenci in Hrvati, pomislite nekoliko za delavske in - jterese, in volite vsi, posestniki C neposestniki za posojilo _ Nikdo naj ne reče, da je dobro tako, kakor je bilo zadnjih 15 let. Napredek je potreben povsod, potrebuje ga tu¬ di mesto Eveleth. Za sedaj naj zadostuje ter iskre¬ no pozdravljam vse one, ki so na¬ prednega mišljenja, tebi N. V. pa želim obilo napredka. ‘Moje ime je, kakor me imenuje urednik “Glas¬ nika”, Janez iz Telečjega vrha ali pa Masleni Janez. Masla dovolj za Muksa. John Agnich. Gary, Ind. Cenjeni urednik: Tu vam pošiljam nekaj vrstic iz železnega okraja ter mesta Gary Ind. Delavske razmere so že leto dni zelo slabe. V tukajšnji jeklarni, v kateri je bilo svoj čas vposljenih okoli štirinajst tisoč delav¬ cev, jih dela sedaj samo polovica. Dobro miljo in pol oddaljena tvornica pod imenom American Sheeth and Tin Plant Oo. posljuje samo 3 dni tedensko tako da de¬ lavcem zmirom 'gorje preti. Druž¬ ba za zgradbo jeklenih mostov, kjer se gradijo velikanski mosto- ,vi tudi ne posljuje s polno paro. Vsled tega je tukaj za delo dobiti trda in brezuspešno ga iskati j imam tudi žalostno novico. V naselbini, kako miljo oddalje¬ ni od tukaj po imenu Taleston, je po osemmesečni mučni bolezni u- mrla rojakinja 'Marija Tomašieh, soproga Franka Tomašieh bivajo¬ čega v tej okolici že več let. Rajnca. je bila na operaciji šti¬ rikrat in vsled onemoglosti tele¬ sa ter izguba krvi je podlegla če¬ trti operaciji. Umrla je v Ohicagi v gv_ Anto¬ na bolnišnici v svojem osemindvaj setem letu starosti. Sem je bila prepeljana dne 3. tega meseca. Mnogobrojno ljudstvo je priha¬ jalo kropiti blago ženo. Rajnica je bila pri društvu Napredni Slo¬ venci št. 61 katero pripada k Slo¬ venski Narodni Podporni Zvezi z glavnim sedežem v Conemaugh Pa. 'Omenjeno društvo je bilo v Garv ustanovljeno in dobro na¬ preduje. Priredilo je pokojnici ve¬ ličasten pogreb, fcakoršnjega me¬ sto Gary ne pomni od slovenske strani od vstanovitve mesta do se¬ daj : Izrekamo soprogu srčno so¬ žalje umrli pa naj bode lahka zem Ijica. Soprog rajnice je član omenje¬ nega društva, ob enem glavni nad¬ zornik glavnega odbora ter tajnik društva Napredni Slovenci. Pri sklepu še opominjam Slovence in Slovenke, pristopite k dobrim or¬ ganizacijam, ker ne vemo ne dne¬ va ne ure, kdaj nas more zadeti nesreča. N. M. Wukšinich. Joliet, 111. Cenjeno uredništvo N. V. Upam da mi bodete drage volje odstopili zopet nekoliko prostora v predalih našega neustrašenega, kot tudi vztrajnega boritelja de¬ lavskih pravic N. V., je lahko po¬ nosen, ni se mu treba srataovati, ker do seldaj še ni omadeževal svo¬ jega zares častnega imena, kot se to dogaja pri večini listov, in li¬ stičev, niti ni še zgrešil pota, koje- ga si je začrtal ob rojstvu. Da! N. V. kot do sedaj, stopaj tudi v naprej, po poti kojo si si začrtal, ker edino ta pot je prava. Moj namen pa ni filozofirati, pač pa, da očrtam nekoliko resni¬ ce, kojo pa nekateri zavijajo z o- studno lažjo v svoj osebni namen, da tako preslepijo razne že itak zaslepljene siromake, da ne vedo ločiti laž od 'resnice. V dokaz re¬ snice naj navedem slučaj, ki' se je dogodil v tukajšnji naselbini! Dne 30. majnika t. 1. šel je naš rojak, (kojega ime pa zamolčim) po svo¬ jem okraju nabirati prispevke za cerkev. Pri tem je prišel tudi do enega izmed mnogih zaslepljen¬ cev, ki ga je surovo nahrulil češ, da ima socialista na stanovanju, in hrani, in ne vem še vse kaj. Vbogi zaslepljenci, ki poljubujete bič, koji vas tepe, dočim sovražite roko ki vam v pravi bratski lju¬ bezni hoče pomagati da bi se o- tresli spon, koje se vam zajedajo v meso. Naj navedem nekaj slučajev: Mladenič in mladenka sta se do¬ go vbrila, da hočeta stopiti v za¬ kon, in ker sta siromašna, sta skle nila. da se poročita civilno, kajti civilna poroka stane zelo malo, dočim morata plačati za cerkveno poroko veliko pristobijno, in si¬ cer $10 za obred, to je duhovnu, in ko sta plačala pristobijno za obred, vaju pa še ociganijo ka : r v cerkvi, pod pretvezo, 'da darujeta cerkvi. In tako se dogodi, da mo¬ ra siromak večkrat velik del pri¬ hrankov vreči v nenasiteno mal- lio. Zdaj si pa pomislimo. Ti, ki moraš trdo delati cel teden, mo¬ raš dati duhovnu ki se je zamu¬ dil k večjemu 10 minut, moraš plačati toliko dočim ti sodnik, ki ima ženo in otroke računi malen¬ kost. Zakaj pa vpijejo duhovni da je edino cerkveni zakon pravi? To je lahko uganiti. Ko bi bil duhov¬ nik primoran po zakonu, poroča¬ ti -brez plačno, sedaj bi se prokle- to malo brigal, kateri zakon da je veljaven. Tako se pa oni briga¬ jo le za dolarje. Odtod tedaj, da je zoper vsako reč, koja je tebi v ‘korist in njemu ne dobiček. In ko boš umrl, pa še nisi zapustil toli¬ ko, kolikor se njemu zljubi, da te spremi na zadnjem potu, tedaj gorje tvoji duši, ker ni bila dele¬ žna molitev duhovna zbog tvojega ubožtva. Ako ne bojo imeli Tvoji morebiti zapuščeni otroki, in žena kaj jesti, kaj obleči, ga ne bo mar. Ubogi siromak, odpri vendar en¬ krat oči in pomisli nekoliko, in našel boš resnico, o kojej še nisi nikdar mislil, in spoznal boš tu¬ di kako hudo si se pustil varati od ž,e večkrat imenovanih, da si postal upornik lastnega blagra — lastne sreče in v njih korist te'r v svojo škodo. Še predobro se spo¬ minjam kot mladenič iz stare do¬ movine časa ko so jeli razni na¬ predni časopisi 'izhajati. Takrat ni bilo niti v spovednici niti na leči niti pri izpraševanju drugega na dnevnem redu kot vprašanje ali eitaš napredne liste? In ako je potrdil izpovedanec, tedaj gorje. Psovk ni bilo niiti konca ne kra¬ ja, in kar je bilo še narhujše — da se mu je zaprla linica brez od¬ veze. Na leči pa: kdor čita Sl. Na¬ rod, ima smrten greh in kdorkoli bo čital napredne liste, ne bo do¬ bil pri spovedi odveze. Da se je priprosto neobraženo ljudstvo te¬ ga zbalo, mi ni treba menda pose- be omenjati. Ker pri neobraženem človeku je volja duhovna res ne¬ ka sila ki se mora izpolniti brez pomislilo. In tu tiči vzrok zakaj je ljudstvo nevedno, in zapeljano. Dotakniti se moram še neke toč¬ ke, ki se tičejo v prvi vrsti raznih šol in zavodov. Vsak napreden d IZ¬ PLAČAN OGLAS. Priobčen po naročilu Charles T. Mu : rphy. Plačano $12.00. Samostojno Slov.-Hrv. Podporno ki,c, Složni Bratie ' Ustanovljeno 1 svečana 1913, Eveleij, Mi Društveni odbor: Predsednik: John Intihar, Box 123. Podpredsednik: Fr 0 v I. tajnik: Frank Peterlin, -Rox 706. II. tajnik: Anton r.Nj Blagajnik: Josip Francelj, Orana Av Bolniški odbor: Prank Blatnik, predsednik. Math. Hrovat Gregor Gregorčič za Spruce Loc. Frank Platnar^ Itle8l o Nadzorniki: John Tanko. Frank Štrukelj, John Kapus Društveni zdravnik: Dr. Johnson Bedne seje se vrge vsako tretjo nedeljo v mesecu dl, Francelj. d *or a . Dragi rojaki Slovenci ln Hrvati! Zanimajte se za 'h I gtvo, katero vam nudi lepo podporo v slučaju bolezni. 1Se PoJ Por le fl* * , '-i Hl1« e V * u r:. a ^ r d»' b *>> f * GLASUJTE ZA CHARLES T. MURPHY KANDIDAT ZA POSLANCA ZA 61. OKRAJ. Jaz se hočem zavzeti za dobre ceste. Dalje, da se na farme posodi dr¬ žavni denar. Dalje, da se državna zemlja deloma sčisti, predno se po¬ nudi v prodajo, in da se stroški, ki so se porabili za izboljšanje, pri - štejejo k ceni zemlje, in da se to plačuje nazaj na lahke obroke. Uzakonjenje novih postav in sprememba obstoječih za izboljša¬ nje pogojev pod katerimi delav¬ stvo dela in v mednarodno delav¬ stvo. Za napredek vseh stvari v korist okraja. Zanašam se na slovenske glasove BERITE IN R AZŠ IRJAJTE “NARODNI VESTNIK’ CHARLES T. MURPHT. John Skiill Edini slovensko-hrvatski saloon MESSABA, MINN. PRVI SALOON OD DIPE. Priporoča Slovencem in Hrvatom svoj dobro založeni saloon v mnogo- brojen poset. Ti prihraniš denar ako pošiljaš denar v staro domovino p 0 Miners State Bank & Veliko ljudi ve za naše nizke cene, in ti se posluž" svojo korist naše banke pri pošiljanju denarja v staroT ' vino. Zakaj ne bise tudi ti? Ako plačuješ več, ne»o navedene cene, si izkoriščan. spoda 50 kron.$ |035 100 kron.$ 20.50 200 kron.$ 41.00 500 kron.$102.35.. 1000 kron.$204.25' r • M- V zgoraj navedenih cenah je vpošteta poštnina in “ B . ney order”. Ako primerjaš naše cene z drugimi ter k i st C prišteješ poštnino in stroške za “money order” (denarnoi kaznico), prišel boš do zaključka, da so naše cene najnižje Za priložnost tistim, katerim je nemogoče če k0 ^rba ] kije lam- ^ •S.«-*** ta d & se zaprla - f^tvozje čak 5 'l.n.rmra.ie. Stekaj v svop prav maio « -dvojnika s svo Jeri« na brej ^ ;e mno ■■Ali je barka p Eden izmed njiji j nasipa 1 korakov žavljan, bodisi že koje koli drža ve ali republike, je ponosen na svoje napredno svobodne šole, in to po pravici. To je tudi povod, da ravno radi opravičenega ponosa se hvalijo napredni 'krogi z istimi šo¬ lami, ter tu in ta'm zopet opravi¬ čeno pobijajo 'strogo katoliške šo¬ le in zavode. Tu pa pride nazad¬ njak ter začne v svojem nazadnja¬ škem lističu napadati napredne svobodne šole, ter na vse pretege hvali razne katoliške privatne šo¬ le, in razne redovniške zavode. Duhovni, kot je Janez, pobijajo iz same zlobe svobodne šole z na¬ menom odvrniti ljudstvo od resni¬ ce s vsakovrstnim zlobnim zavija¬ njem in pačenjem resnice. Strah vas je pred vsem kar je napred¬ nega, pred vsem kar diši po resni¬ ci naobrazbi, ker dobro veste da bo prišel in moral priti čas ko bode konec razredov, Čas se bli¬ ža hipoma in dan ni več daleč, ko si bomo v resnici vsi enaki, ne da jbi nam bilo treba čakati to šele iolb 'koncu sveta kot učite. Mi se že sedaj zavedamo, da nam gre po naravnem in človeškem zakonu e- nakost in da si smo bratje. Zaved¬ ni delavec, v boj do zmage, da se eimprej uresničijo naše srčne že¬ lje kajti po boju pride zmaga po zmagi pa počitek od trudopolnih dni trpljenja našega. ■Srčen pozdrav vsem zavednim Jolietčanom. Jos. Ivainetich. Bear Creek, Mont. mjeno uredništvo Narodnega nika:— Prosim priobčite sle- vrstice v N. V., da poročamo du skupne seje tukajšnjih slo¬ kih podpornih društev. Seja 5 vršila dne 31. maja, udeleži' ) se je društva Slovenski Sino- tev. 112 SNPJ, Svobodomisel- Slovenci štev. 90 SSPZ, ter itvo sv. Štefana štev. 58 JSKJ. skupni seji je bila sprejeta 3 Ča resolucija, oziroma pro- Tukajšnji člaini vseh gori o' enih društev odločno prote- no proti vsem članom, ki bi i po listih proti združenju ot in Zvez. (Nadaljevanje na osmi strani.) Ah Kemal je p« "Z glavo mi ja® pte od brega; 'eak S prožno, riso vsi jllje tam in zažvi Deset temnih po 4 strani in se zbr; SkipetaTa pa sla ;drignila jo v eoli Io je bil tremoti • iz njene rol V prejšnjih letih. Velikokrat slišimo, kako so naši pradedje živeli in kal so bili zdravi. Živeli so vedno po zahtevah narave in brez vsa¬ ke razkošnosti. Sicer je pa to absolutno nemogoče za ljudi, ki žive v mestih, da bi jim dalo tako življenje zadovoljstvo. Ne¬ navadno življenje, kakor primanjkljaj svežega zraka in sok čne svitlobe, vplivajo zelo slabo na nas in nas prisilijo, da® 0 " ramo iskati zdravila, katera pomagajo vzdržati naše pres¬ ne organe pri pravem delovanju. Kot tako zdravilo je dobre poznano ; VN Trinerjevo zdravilno grenko vino. I Povi ‘ so hudi , 3 it'' na štaeun *®* s d bila, h; - ' '* aepotretm Saj« ^Pustek P° senu Prvi učinek tega zdravila je, da očis 1 ! vse zaostale t' ar ne, ki ne bi smele biti tam, posebno ostanke neprebavne ^ ne, ki so se vstavili v drobu. Ti stari ostanki jedil zastrupi” celi život. Drugo sredstvo je, ojačiti notranje organe >n t a ‘ preprečiti ponovno bolezen. Mi priporočamo nadaljšo rabo tega zdravila 1 pri 1 Jekli ttfol J? ®iošk "U« te j ‘^Ikhi^ ‘-•opici V BOLEZNI ŽELODCA V BOLEZNI JETER v bolezni Črevesja. • 'tf nO" To zdravilo navadno daje popolno zadovolnost in sicer zato, ker pnna moč. Ravnotako je v raznih drugih slučajih, kot pri zapeki, nervoznosti u-j: _ • i -iv r i ... sinili, zg- | ] v * • J o CIJ.MV/1AJ Ulj L |J1 1 Z-Up/Vlvlj “ bolečinah in ujedi, bledi in rumeni barvi kože, zgubi moH, lenem životu, apetita in izgubi spanca. DOBI SE V LEKARNAH. Bi?* C,, deli '•Mi »5 Jaz, Ji Vzei - li i 'i o« Je <1, 11 v P s v 4 J< JOS. TRINER, IZDELOVALEC 1333-1339 SOUTH ASHLAND AVE. chicag° & mm TRINERJEV LINIMENT je precej m očno zdravilo, lahko se ga pom esa o jem. Večkrat se pripeti, da bolečine v u dih, sklepih in mišicah P 1 ze pri prvi uporabi. Imejte ga vedno doma pri rokah, da ako je treba. ^ v aj s V°J? , ^bo-fSi 'd' Aežl 36 .«? ? e| ( Je ^1 Hi i VhiS Nw>i« 11. .jumja_ 1914 narodni vestnik *»« >l N, t)Nl-N v % •ank • se j e stisnila v plašč in pajčolan, kakor je vedela in znala, Je •, na hodnik. Zagledala je takoj Alija Kemala z dvema nje- 11 f vestih Spiketarov in dva Halilova zamorca, ki sta se tiščala k f 'ter merila tujce s sovražnimi pogledi. ct q sužnja je zajokala z vijočim glasom hripavega šakala in b ., ]jakor da 'bi hotela skočiti k dozdevni lady Heleni in ji po- l d Z =’ e ro ^ 0 _ _ . Toda oholi Arbanas je sunil babo z nogo, da je ve- 11111 ge se ,sedla v kot; nato je segel Jerici pod pazduho in jo odve- ' a' 8 'voreč ji namenoma glasno in slišno: - ’ o Oprostili boste, mylady, da vas vznemirjam tako pozno; mudi v j n !ino j brat vam hoče ponuditi drugo bivališče, prijetnejše in P aC l - j . varnejše, da . . . hehehe ...” co- I0.!S lil ■5 ■ $ ■ $ •$ 102,5 i.25, 'inaij ■* teti MMH lenafe Tsatjj plačilnli! iše od tega e Ba Tinn. Zavaruje p jrnej^e e^i ^ ^ j n porogljivo; Jerica ni vedela, ali velja ta zlo i^ehnjej ali Halilu beju. Ko sta šla skozi 1 vežo, se je mahoma odgrnila zavesa; pojavil se Ib Ujej, vzravnan visoko, ustnice stisnjene, roke prekrižane na Na bledih licih mu je žarelo dvoje temnih lis; oči so mu gorele ffS1 -vi*o-rozi; toda HaliloV pogled je plamenel mimo nje, ki je bila lig' za široko Arbanasovo ramo. Spomnila se je zdajci, da Halil ne r. nan j 0 ki je njemu v tem trenotfcu lady Helena, marveč na Je- 1S1 - na svoj plen, ki ga čaka trepetaje tam gori v skritem brlogu .. . Uboga la-dy!’ je vzkliknila sama pri sebi in pomislila z grozo, kkšna usoda 'čaka Angležinjo, ako se izkaže njena prevara prej, pre- pridepo njo ta divji, ponosni razbojnik, ki se očividno ne boji ne >kla ne neba... Toda že jo je objel nočni hlad, in zvezdno nebo se je razprostrlo id njeno glavo. Neizmerno breme je padlo Jerci od srca, ko je sliša- kako so se zaprla za njenim hrbtom jezno in gromko vrata te stra- ,e hiše. Zaprt voz je čakal nedaleč od hiše. Ali Kerna! jo je posadil vanj irisedel, mrmraje ji razburjene, nerazumljive besede, nekaj v fran- išeini nekaj v svojem trdem in divjem domačem jeziku. Kočija je * 'drala prav malo časa ; ustavila se je mahoma, in ko sta skočila Ke’ * ji^a vojnika s svojega sedeža na kozlu ter odprla vratca, se je za¬ dala Jerica na bregu Bospora, ki je pljuskal monotono in umerjeno, imeč temno melodijo svojih skrivnosti .. . “Ali je barka pripravljena?” je vprašal Ali Kemal svja Skipe- ra. Eden izmed njiju je molče iztegnil roko in pokazal na čoln, ki se zibal par korakov odondot, opremljen z jadrom in vesli. Ali Kemal je pomagal Jerici na tla in jo izročil vojnikoma: “Z glavo mi jamčita zanjo ! ... In ti, krmar, pazi in ne oddalji se leveč od brega; čakaj, dokler se ne vrnem!” S prožno, risovsko- kretnjo se je obrnil in planil v n-OČ; ustavil se dalje tam in zažvižgal ... Deset temnih postav je prihitelo z mačjimi, neslišnimi skoki od eh strani in se zbralo -okrog svojega poglavarja... Skipetara -pa sta prijela Jerico s svojimi neveščemi, grobimi roka' ■ i, dvignila jo v čoln in skočila sama za njo. To je bil trenotek, ki ga je čakala. Ko sta j-o vzdignila s tal, je rknilo iz njene roke nekaj drobnega in belega na peščeni breg. Bi¬ lo je eno izmed pisem, ki sta jih bili pripravili z lady Heleno. “Da bi te našlo oko rešitelja! ” je vzdihnila sirota, ko se je žarna - jali barka pod njenimi nogami. V barki je bilo prostora za več ljudi; dva temna, zaraščena dedca sta isedela pri veslih, tretji je držal krmilo in gledal mrko in topo, ka¬ kor da ga ne briga nič na svetu razen ukaza, ki mu ga je bil dal stra¬ šni skipetarski oficir. ArnaVta sta vzela Jerico v sredo; eden izmed njiju ja je podložil na sedež debel vojaški plašč, momljaje zadovoljno nekaj v brk. kakor da mu samemu inponiru to njegovo neokretno kavalirstvo. Nato so prijele krepke pesti -za vesla ; breg s svojimi redkimi lučkami ise je začel odmikati in'se je ustavil šele, ko je bil ze tako da¬ leč, da so oči komaj razločile, kaj se godi ha njem. Tisti hip sta ju srečala v neveliki razdalji dva čolna, ki sta hitela z vso naglico poti skutarskemu bregu; Jerica je razločila v njiju več temnih postav, ki pa jih ni mogla spoznati v nočnem mraku. Toda vztrepetala je; -veter ji je -prinesel mimogrede zamolklo govorico teh neznancev, in njej -se je zazdel-o, da sliši -besede, sorodne njenemu je¬ ziku, in glas — razburjen glas ... tako podoben nekemu drugemu gla¬ su, znanemu ji izza davnih, srečnih dni ... Kateremu, se ni mogla spomniti sredi nemira, ki je utripal v njenem ubogem, zbeganem srcu. Videla je, kako je čoln pristal ob bregu; možje so stopili na su¬ ho in se izgubili v noči. A barka se je zibala pod njo na temni vodi; neznano nebo je zrlo izza megla s svojimi nemimi zvezdama — slika negotovosti prihodnjih usod, ki je legla na Jeričino dušo s težko, ogromno tegobo. XV. Katastrofa. POLITIČEN OGLAS priobčen po naročilu Jas. W. Osborne. Plačano skupaj $22.60. r Poročniku Vdieelerju se je bilo posrečilo najti že v Stambulu vs-trežljivega človeka, ki je opasal kraj in lego Halilove vile v -Skntari- ju tako natanko, da bi jo bili našli z zavezanimi očmi. Odpravili so se torej smelo pot, na videz vsi dobre volje- in brez skrbi, v resnici pa sleherni bolj ali manj vznemirjen in nervozen; lahko si mislimo, da sta bila. tista dva, ki sta najslabše- prikrivala svojo nestrpnost in notra¬ nji nepokoj — naša prijatelja Ivan in Dušan. “Ako se nam posreči,” je dejal Ivan svojemu pobratimu, ko so drčali proti skutarskemu bregu v dveh najetih čolnih, kamor s-o bili presedli iz kapitanove ladjice pri sredi Bospora, “-potem daj Bog, da izgubim glavo pri tem podjetju. Moj zunanji videz se je pomiril te dni ■— a kak-o je v moji -duši, tega ne ve nihče drugi kakor jaz sam. Ampak trd -posel bod-o imeli, če nam bodo hoteli biti kos!” Zaškrtal je z zobmi in stisnil ročaj širokega noža, ki ga je imel o" pasane-ga pod suknjo. Stara ribiška barka z zadrgnjenim jadrom je zdržala ta hip mi¬ mo njih, počasi in nemo ne da bi se bil kdo oglasil. Naši bralci so ugenili gotovo že v prejšnjem poglavju, d'a je bilo' to srečanje Jerice in njenih rešiteljev, ne da bi -vedel drug za drugega: usoda še ni hotela končati njihovih muk ... Priveslali so k bregu in potegnili čolna, do polovice na suho. Zdaj je bil vsak trenotek dragocen. Brez razgovora so se napoti¬ li drug za drugim proti določenemu cilju, pripravljeni tvegati vse, pripravljeni umreti, če bi 'bilo treba. Dušan in divji Marko sta korakali na čelu. Kmalu so dospeli -do Halilove vile, ki so jo spoznali po opisu na prvi pogled. Mrklo in zagonetno je strmelo njeno golo pročelje v noč¬ ni mrak “Tukaj je!” sta si -šepetala pobratima. “K-Orajžo zdaj !” (Dalje prihodnjič.) Jas. W. Osborne ELY, MINN. kandidat Vermillion okraja za dr¬ žavnega poslanca 61. distrikta. Primarne volitve dne 16. ju¬ nija 1914. Mr. Osborne živi v tem okraju nad 12 let in so mu potrebe tega okraja dobro znane. Če bode izvo¬ ljen, obljublja zastopati svoj okraj v naprednem smislu. 500 AKROV ZEMLJE dve milje južno od mesta Eiv, Minn. Izvrstna kmetijska zemlja. County bo delala cesto čez zem¬ ljišče. Kdor se zanima za kmetijst¬ vo, je tukaj lepa prilika. Zemljiš¬ če pokaže brez vseh stroškov Anton Hočevar, Ely, Minn. dedje ziv na rave in ;m ogoce ie zadovolji z raka® s io. za o> # Prihajač. Povest. — Spisal Dr. Fr. Detela. (Dalje.) ‘Oče so hudi,” so dejali gostje, in res je bil slabe volje Mejač; se je na štacunarja, na Čedina, na semenj, na vse. In vesela tudi pnW . inica ni ‘bila, ki -je neutrudna tekala semtertja. Premišljevala je, ir/ati našc.n N bi mogla skrivaj par besedi izpregovoriti s Petrom, da bi se po- I avilo f . Tes ne Pčtre'bni prepir Ko se je zmračilo, je stekla na semenj -, pit um odpustek in hitela na njegov dom, a Petra ni bilo doma; ak ga je po semnju, a ni ga dobila, in nesla je odpustek s seboj do- > T ' Sedla je na klopico pred hišo in ga čakala, in res je prišel po vasi. •1(10 zdravila ga je prijazno, a on je ozdravil mrzlo in šel mimo. Razžal- Y U‘ V stekla deklica v svojo sobico in zaprla v skrinjo namenjeno 1*0« rilce. Kako je moški!” je dejala sama pri sebi, in usta so se ji napela, jajvoljo te neumnosti se pa tako drži! Le čakaj, zaman me boš iskal ,, p^ši ljubi klopici.” J kremi pa je prorokoval naš Stržen. Hvalil se je, -kako dobro se 0 nesla kupčija, in, zahvaljeval se županu, ki mu je bil prepustil . c i : pripraven .prostor. Župan pa je še vedno godrnjal in robantil na 1,1 Z ", r Wl ' ki delajo zdražbe, na trmastega soseda in na preklicani smreki, j a ! b i ji vzel vrag. ‘‘ Ali pa jaz, oče,” se oglasi Stržen. “Koliko Vam daim zanji?” ( .ii posekate takoj jutri.” ^opoldne še, je bil odgovor, in kupčija se je sklenila, i. 'Ho, Lojze,” je vpil Stržen; “kaj ne? Danes pa ni sobota. — I boš sekal smreki?” Sekal,” j e dejal Lojze. “A tepen bom; bolečine bo-ste plačali.” Jdasen smeh je odgovoril občutljivemu Lojzetu. L AH veš Lojze,” je izpraševala krčmarica, “kako je bilo pred Jju^^jsetimi leti na današnji dan?” j e dejal oni in pil; krčmarica -pa je pravila, kako so ga odgnali žandarji. | nUv ^ i e spravil noter?” je vprašala. | nj je dejal oni. . L lz v ea ! ? a je pa silil, da mora povedati kako je bilo. A to je bila L‘ rec - Lojze .se je ddkašljal pa Ar at in pričel, a ni mu tekel jezik, P > se i e , kakor da hi mlatil. L.,° va Para podplatov je bil ukradel,” de naposled na smeh vse krčmarica pa je posegla vmes in omenila, kako je takrat f “\r semn ju Minež ali pa Lojze — ; .d, me ž,” je popravljal Lojze. . L ' Ne vem,” reče ona, “toda naj velja tvoja. Izmakne torej nekaj E m Se k Kdbi med množico. Lojzeta je pa povsod dosti, kje-r ga m L; Sta bila skupaj. “Lojze’, pravi Minež, vzemi ti te-le pod- 1 s s eboj. Saj veš, kako je. Če jih zagleda Mejač pri meni, bo hud, kupuje, dolgov pa ne plača. In če tebe kdo vpraša, ti a je.blago tvoje. Lojze pravi: bom, in odrine.. Ljudje so 'bili pa L,, lraeli kmalu padejo po Lojzetu Roba je moja! je kričal Lojze ’ al P a kramarjih. Enega je bil dobro otolkel. A nič mn m poma¬ di moja!’ je vpil nazadnje, ko ga je vklepal žan-dar To mu Pomagalo nič. Pri sodišču se mu je j>a razvezal jezik, da je ovadil Mineža. Prijeli s-o še tega. A Minež je ptič! Sodnika: in Lojzeta je prepričal, da je Lojze tat. Njega -so izpustili, Lojze je pa obsedel.” “Po nedolžnem,” je -pristavil Lojze. “Po neumnem,”j e dodal Stržen. Ko pa je Lojze ostavljal -drušči¬ no, mu je prišlo -na misel, kako hud bode Čedin, če on poseka smreki, “Pravzaprav,” .si je -dejal, “bi moral biti hud na St ržena. Toda ljudje so čudni, in najboljše bo, če mu povem že naprej.” In potrkal je na hišna vrata, ki so bila že zaprta. Od hleva sem je prišel Peter in zarohnel nald njim: “Kaj laziš okrog -hiše? Idi k štacunarju!” “Poslušaj, Peter,jaz sem nedolžen,” je tolažil Lojze. “Ti si -vedno nedolžen, in naj te desetkrat zapro!” “Nedolžen,” je -ponovil oni. “A jaz ti imam nekaj poke-dati o štacunarju.” “Jaz pa tudi nekaj,” je zavpil Peter, “da poveš štacunarju in županu. Jutri ga grem tožit k sodišču; zdaj pa mir besedi in spat!” Lojze je moral iti, ne da bi bil povedal svojo novico. “Vsi so ne¬ umni,” je mrmral sam pri sebi; “vsi Čedin, Mejač, štacunar; ha, ta je pa najueuunnejši, 'če je prav gospod.” III. Hudobnež j'e podoben slani, Ki padla v mrzli noči- je. S. Gregorčič. “Zakaj ne prineseš orodja s seboj!” se je hudoval drugega dne Mejač na Lojzeta, ki je iskal -sekire po dvorišču. “Oče,” se je opravičeval Lojze, “Čedin mi bo sekiro vzel.” In reis, komaj je pdairil Lojze po smreki, je prihitel z debelo pali¬ co Čedin in ga zapodil, da je popustil orodje in se vrnil k Stržehu. Nemudoma se je napotil ta k županu vprašati, kaj bode s kupčijo. Tr¬ do je hodil župan po sobi semintja in hud je bil. Ukazal je sinu Tine¬ tu, naj gre z dvema hlapcema Lojzetu pmagat. ‘Tdda, Tine,’ je naročal, “udariti Bog ne-daj!” 'Sfrženl jie kupil -fantom vina, da bodo pogumnejši, p-reArbel Loj¬ zetu novo sekiro, in šli so. “Tine,” je dejal Čedin, ko jih je zagledal, “z vašimi hlapci se jaz ne bom rval; ampak moj sin je -šel k sodišču, da razsodi, čigavi da sta smreki. Počakajte razsodbe!” Minica, ki je vsa nemirna z materjo za vrati poslušala, je prosila očeta, naj še počaka; a takoj je bil Stržen zraven. “Smreki,” je menil, “tudi lahko čakata na -tleh. Podrimo ji, da Vas ne bosta jezili, ki ste župan.” Sekira je zapela, in kmalu sta ležali vitki -smrieki na tleh. A ko¬ maj je bilo delo dokončano, se je pripeljala gosposka in konstatovala, da sta smreki na tleh. Potem pa je poklical sodnik starih mož, pre¬ meril svet in prisodil smreki Čedinu. Zaman je govoril Stržen, zaman se je upiral Mejač; moral je plačati globo. Hud udarec je bil to za župana-, in ves njegov srd se je obrnil zdaj proti sosedu, ki se je pred pa'r dnevi hlinil takega prijatelja, zdaj pa po kancelijah hodi pravice iskat. Kar glave so stikali -skuip župan, žu¬ panja in Stržen in. -zabavljali na gosposko, na Čedina in na sosede. “Res me jezi,” je dejal župan, “ko -sem mu že izkazal toliko do¬ brot, ko sem mu sina oprostil vojaščine!” “To ste bili osel,” je menil Stržen. “Kaj -pa da,” je pritrkavala županja. “Dobrota je sirota. A bo že še prišla Čedinka, pa ja porečem: kar k sodišču pojdi. Toda pojdite no, gospod Stržen, menite li, -da se gosposka ne more zmotiti? Naj bi bil drug sodnik, bilo bi pa drugače.” (Dalje prihodnjič.) Cenik za šilo in knjige pošlje¬ mo na zahtevo zastonj. KNJIG0TR2NICA ŠOJAT & JURKOVIGH Box 448 DlILUTH, MINN. Naznanjam Slovencem in bratom Hrvatom, da sem zopet otvoril SALO O N —: na :— VIRGINIA, MINN. 207 Chestnut Street. Na razpolago vsakovrstne pija¬ če in smodke. — Jamčim dobro postrežbo ter se priporočam za obilen poset. M ATT. PRIJANOVICH. Ljudje, ki poznajo dober tobak, kadijo HAVANA CIGARE Posku ite cigaro =S. N. P. J.^E ki je najboljša cigara na Range. VAROS in IBY so tudi dobre cigare. LOUIS TILLMAN Al) RO RA MINN. ZNAK DOBRE OBLEKE Clolhing Co DVE VELIKI TRGOVINI DULUTH SUPERIOR Cena za vse enaka. — Obleka za možke in fante; najboljše blagfo po primernih in poštenih cenah. SLOVENSKA GOSTILNA Frank Medved CHISHOLM, MINN. Phone 101. PRIPOROČA SE CENJENIM ROJAKOM V OBILEN POSET. NAJBOJSA POSTREŽBA Z VSAKOVRSTNIMI PIJACAML KJE JE Frank Vesel, doma iz Dolenje vasi pri Ribnici. Bil je v Chisholmu na 1. maja in je neznano kam odšel. Prosim cenjene rojake za nje¬ gov naslov, ali se pa naj sam javi. Stephen Zgonc, (6—18) Chisholm, Minn. FIRST NATIONAL BANKA DULUTH - minn. Glavnica. $500.1 Preostanek in nerazdeljen dobiček - - - - $1,550.000. V to banko vlaga država svoje vrednosti. Obresti hranilnih vlog se plačujejo od dneva vloge. Kupci, ki se peljejo z našega Urada v Duluth, Minn., proti velikan¬ ski jeklarni, ki bo drugo pomlad v tiru. The Kinzel - Burke Realty Co. No. 2 Lyceum Building, Duluth, Minn. (en blok od Union postaje) GLEJTE NA NAPIS NA NAŠEM URADU “Steel Plant Lots” * Svoji k svojim! * s Podpisani priporoča cenjenim rojakom in slovenskim Sfi gospodinjam iz mesta Bivvabik in okolice svojo lepo ure- yi !fi jeno in bogato založeno ijj grocerijsko trgovino. I V zalogi ima občeznano “Cremo” moko; dalje pro- !fi daje krmo za živino, kakor: oves, koruzo, mrvo in slamo Cene zmerne, postrežba solidna. Naročila se dostavlja- jo tudi na dom. ROJAKI PODPIRAJTE ROJAKA! Za mnoijobrojen poset In naklonjenost se uljudno priporočat M A T H. V I D A S, _ slovenska trgovina |fi BIWABIK, MINN. Telefon 63. £ s ffi UR £ ifi yfi m s s m s SR 9R m ROJAKI! ORGANIZIRAJTE SE NA POLITIČNEM, DELAV¬ SKEM IN GOSPODARSKEM POLJU. V ORGANIZACIJI JE MOČ IN NAPREDEK VSEH SLOJEV ! Miners National Bank, EVELETH, MINN. 0 0 0 Kapital, preostanek In delniška odgovornost $74.000.00 0 0 0 Pošiljamo denar In prodajamo parobrodne l!Me na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Posetlte nas. 8 H. Jttaii. 0*. POSLEDNJI BOJI ZA MEKSI- Me ™ se i e ^la vsa ta stvar sumljiva. Odhitel sem k brigaidir- KANSKO CESARSKO KRONO. Zgodovinski spis. Priredil za “N. V.” Milutin. (Dalje). NEPRILIKE NA POTI. II. Od 20. februarja 1867 naprej je bila za cesarske čete prekinjena vsaka zveza med Cordovo 1 in po¬ stajami v notranjosti dežele na čr¬ ti Orizaba — Puebla. Za odhaja j očimi Francozi in Avstrijci so namreč sovražne čete zasedle vse kraje in ceste; radi tega je tudi naborni posel zelo slabo uspeval, kljub nasilnemu lovu (leva) do¬ mačinov. Na poročilo o moči svo¬ jih čet je dobil tudi general Perez -Gomez od cesarskega namestnika v Vera (Cruz ukaz, da naj opusti Cordovo, vzame seboj arhiv pod- prefekture in drugo lastnino, ter jo naj .odpravi v Vera Cruz, sam pa da se naj pridruži s svojimi ljudmi kot zadnja straža odhaja¬ joče legije tujcev V dveh dneh smo spravili v za¬ boje vse, kar je bilo kaj vredne¬ ga, naložili na vozove in tovorne živali, vzeli zadnji novec iz adna- ne (carinskega in davčnega ura¬ da) in Vzhajajoče solnce 23. feb¬ ruarja je že obsevalo čete briga¬ dirja Perez-Coiueza na poti. Krasne čete, srce razveseljiv po¬ hod! Na čelu je korakalo 150 pro¬ stovoljcev, to se pravi, vjetih no¬ vincev v narodni nošnji, z umaza¬ nimi, širokokrajnimi slamniki, pi¬ sanimi in obledelimi iserapami ter bosonogi; njim na strani so tekle njihove žene in otroci’. Očividno je, da ne vživajo ti “izbrani” vojšča¬ ki popolnega zaupanja svojih viš¬ jih, ket jih obkoljeva straža na konjih, da mogoče kdo izmed teh “prostovljcev” ne bi zginil v ob¬ stranskem grmovju. Za temi je korakal bataljon infanterije doma činov, in tudi ti vojaki so vlačili svoje žene in otroke seboj. Toda te žene so bile že navajene takih pohodov ter so pomagale nositi možem nahrbtnike, potrebne ku¬ harske potrebščine ter nekaj ži¬ veža. Nato je prišel train ter ko- nečno elitne čete, francoski in av¬ strijski pešci z generalnim štabom. Zadnji so bili avstrijski jezdeci. Po komaj dveurnem korakanju naenkrat slišali klice: “He, smo los chinacos!” Res, videli suno za nami hiteti oddelek konjiče, ki se nam je približal na nedoločno daljavo ter oddal nekaj strelov kot v pozdrav, kajti krogle nas ni so dosegle.. (S tem so jezdeci naj¬ bolje hoteli pokazati, da se naha¬ ja sovražnik že v Cordovi. Izgini¬ li so kmalu in čez dan smo imeli mir. Ob enajstih smo prišli do prve postaje, velike bacijende. V Ko¬ ral, t. j. velik, štirioglat nepokrit prostor za živino, katerega je ob¬ dajal,, kake tri metre visok zid, smo spravili rekrute in train, dru¬ go možtvo pa je poleglo okoli ha' cijende. Tudi brigadir si je dal postaviti šotor ter je ostal na pro¬ stem. Blagajno in ročno prtljago generala so spravili vanj, medtem ko se je nahajal na vozu arhiv in tudi moj. Edini izhod iz Korala sta stražila dva vojaka, katera so menjali vsako uro. Poveljnik stra¬ že je bil nek poročnik Oordovske di tri predstraže. infanterije, ki je imel postaviti tu- Ko je nastopila noč, je franco¬ ska patrulja šla okoli in našla vse v redu. Sovražnika ni nikdo videl. V taboru je vrvelo živahno življen je. Bilo je nekako ob devetih zve¬ čer, ko me je naprosil general, da naj naročim poveljujočemu čast¬ niku pri Koralu, naj postavi čez noč stražo pri tovornih vozovih. Odšel sem, da izvršim povelje, to¬ da poveljujočega častnika nisem našel. Na vprašanje, kje se naha¬ ja, m*i je odgovoril narednik, da je šel senor subtemente pregledo¬ vat predstraže. Vsled tega sem pa sam postavil stražo pri tovornih vozeh, in pri tej priliki sem tudi pogledal po svoji prtljagi. Svoje¬ ga kovčeka nisem našel, kakor tu¬ di ne generalovih. Pogrešil sem ob enem zaboj podprefekture. “Kam so prišle te stvari, sar- gento?” sem Vprašal, in dobil v od govor, da je pustil iztožiti senor comandante de la guardia prtlja¬ go s štirih vozov ter jih poslal do¬ mov, ker hoče jutri haeijcudero za štiri vo l zove preskrbeti pripre- go. ju ter,mu,naznanil, kaj se; je zgo’ 1 dilo. Komaj sem končal s svojim poročilom, ko je s krepko kletvico poskočil s stola, mi zaklical, naj grem z njim iti v nekaj minutah sva bila v koralu. ‘‘Nje je poveljnik straže?” je zagrmel nad počastnikom. “Pri predstraži, general!” “Da, pri hudiču je” je vzklik- 1 brigadir tra*oč se jeze. Planil je k tovornim vozovom, rekoč mi v naglici: “Hitro ,konjeniška pa¬ trulja, dohitite airrieros.’ Razumel sem. V komaj desetih minutah je odvihrala kavaletij’ ska patrulja Avstrijcev in Fran¬ cozov mimo predstraž v temno noč. Še smo slišali kopitanje na¬ ših konj ko nam udari na uho po¬ rogljiv zasmeh ter pokanje pušk. Takoj sem se podal proti koralu, kjer je preiskoval brigadir vozo¬ ve in tovorne živali. Manjkala sta dva generalova kovčeka srednje velik zaboj z napisom “D. (Docu- mentos) de la Sub'Pr»f©etura po¬ lit ica” ter. moj kouipanijski kov¬ ček. Tega sem nalašč pustil v tej odlični družbi, v mnenju, da je tam najbolj na varnem. Takrat sem največ pogrešal pe¬ rilo, danes ipa želim, da bi imel vso lepo zbirko slik, narodnih pesmi, pravljic in pripovedk, kakor tudi zapisano knjižico, v katero sem za pisoval dogodke od oktobra 1864 do decembra 1866. Čez kaike pol ure se je vrnila patrulja in naznanila: ‘ O arrieros ni nobene sledi; za bližnjimi gri¬ či tabori precej močjio število so¬ vražnikov, poveljujoči častnik je najbrže pri njih, ker so nam po¬ rogljivo imenovali imena nekate¬ rih naših častnikov ter jih zasme¬ hovali. ’ ’ Kolerična narava generala je prišla do popolnega izbruha. Iz¬ guba dragocene lastnine ga ni ta¬ ko jezila, kakor to, da so izginili akti ter druge važne listine, iz ka terih se je mogel poučiti sovraž- :ik o političnem: delovanj n p-od- prefekture, kakor tudi o marsika¬ teri državni tajnosti. Najbolj je pa menda razjarilo brigadirja, ker je s to izgubo postal v Meksiki ne mogoč, če bi zmagali cesarski vo¬ jaki ali uporna stranka. Najprej je zaukazal menjavo stražarjev ter njihovo aretacijo; podčastni¬ ka, straže pri koralu ter predstra¬ že na cesti so takoj dali v železje; zoper krivce naj bi se naslednji dan vršilo vojno sodišče. Stražar sko službo so prevzeli Francozi in Avstrijci. Medtem je postalo polnoči. Kra¬ sni južni križ je polagoma izginil za višinami, kjer se je utaboril so¬ vražnik ter se veselil svojega ple¬ na; veseli smo bili, ko nam je glas roga naznanil, da se je treba pri¬ praviti za odhod. Dne 24. februarja opoldne smo prišli na železniško postajo Paso del Maeho. Kraj ter vsa poslopja železniške postaje je bil napolnjen z odhajajočimi Avstrijci in Fran¬ cozi. Pomanjkovalo je vozov, da so mogli odpraviti na dan 'dva vla¬ ka proti Vera Cruz. Utaborili smo se zunaj sela v neki dolini pod mi¬ lim nebom, le general je dobil sta¬ novanje pri alkaldu. Popoldne se je sestal vojni svet. Dognali smo, da je dobil hacijen- dero, pri katerem smo se ustavili prejšnji dan zvečer, štiri vozove. Poveljnik straže pri koralu je brez dovljenja in ne da bi koga obve¬ stil o tem preložil prtljago ter po¬ slal arrieros z ukradenimi konji, vozovi in prtljago naprej. Takoj >ko se je 'Odpeljal zadnji voz, je re¬ kel poročnik podčastniku, da gre pregledovat predstraže ter da se kmalu vrne. Vrnil se pa ni in šele pozneje smo morali izvedeti, kam je izginil. (Dalje prih.) 5). Vsa tukajšnja 'društva ape¬ liramo na vse članstvo slovenskoli Jeldnot in Zvez, da Sklicujejo skup ne seje, posebno pa še na članstvo, ki pripada raznim Jednotam in Zvezam, katere do- danes še niso storile nobenega koraka v prid /druženja. Pozivamo pa tudi pri pravljalni odbor, da prej ko mo¬ goče pove svoje mnenje in da se da potem na splošno glasovanje vprašanje o združitvi. Ako pride do združenja, apeliramo na vse članstvo vseh Jednot in Zvez, da izvolijo delegata za glavno kon¬ vencijo ne po prijateljstvu, am¬ pak da gledajo na delegatove zmožnosti. Končno še želimo, da bi se kmalu združili v eno močno organizacijo. Frank Rihar, predsednik., Mar¬ tin Šetinc, Fr. (Podlinšek zapisni¬ karja. TROJE POTREB. Ako hočemo, da se veselimo živ- Gilbert, Minn. Cenjeni urednik N. V.:— Naj se tudi jaz nekoliko oglasim v na¬ šem naprednem delavskemu listu. O delavskih razmerah ne hoten po¬ ročal, ker je vsakemu znano, kak¬ šna brezposelnost vlada tukaj. Na še mesto je v tem pogledu tako na slabem, kakor ni bilo še nikdar po¬ prej. Kar je bilo naprednih roja¬ kov, so se podali s trebuhom za kruhom. Dne 7. junija se je naš župnik zopet zelo razhudil. Izpred altar- ja je naznanil, da ne sme v cerkvi nikdo stati, ampak mora vzeti se¬ dež, ki stane $1.00. Zaletaval se je tudi v napredne liste, ter zagro¬ zil vsakemu, ki bi si jih drznil brati, da bode zbrisan iz vere itd. Toda njegove besede ne zaležejo nič, napredni listi se vedno bolj širijo, kar je tudi prav. Srčen pozdrav vsem rojakom* in rojakinjam širom Amerike. Mladenič. ljenja in popolnega zdravja, po¬ trebujemo redne tečne hrane, do¬ bre prebave in rednega odvajanja, to je, mi moramo zaVživati dovolj redilne hrane, 'gledati da je ista dobro prebavljena in gledati na to, da se strupene snovi ali blato izčisti iz telesnega sistema ali čre¬ vesja. Ako nam katera teli treh manjka, postanemo bolni. \ takih slučajih priporočljivo je Trmer- jevo zdravilno grenko vino, kajti to 1 .) ustvarja dober tek, 2 .) po¬ maga hrano prebavljati in 3.) Sči¬ sti telesni sistem popolnoma. To da telesu moč, kar znači dobro zdravje. V boleznih želodca in črevesja, kadar spremlja te bole¬ zni zaprtje in njega enakosti, je Turnerjevo zdravilno grenko vino najboljše zdravilo. V lekarnah. Jos. Tri n or, izdelovalec, 1333 — 1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako hočete pregnati in ozdra¬ viti bolečine, v mišicah in členkih, v prsih in križu, tedaj rabite Tri- nerjev Linimeut. Je zelo močno. (Advertisement.) Sedaj je ^ pravi čas. Na (morskem obrežju. Gospodična: 'Poglej, ljubček, kako lepo je morje, kako voljno se 'ziblje, kakor bi bilo olje.. ... Gospod: To se morajo sardine dobro imeti. • * * Mož: Ti ... to je pa sumljivo . . kaj pa nomenijo te škatlje ... Žena: Nove klobuke sem dobila na izbero .. . ker si rekel, naj bi enkrat kupila kak klobuk po tvo¬ jem okusu. Mož: N ! o, 'da ... ta beli klo¬ buk . .. Žena: Poglej, rdeči klobuk sem izbrala, ker se ta meni do,pade ... če pa se onile beli klobuk tebi do¬ pade ... 'bom obdržala pa oba. IZ NOVE DOMOVINE. (Nadaljevanje druge strani.) štev. 4. iz Neffs, O., z zastavo, ve¬ liko število njegovih prijateljev in znancev in drugega občinstva. Društvo “Jutranja Zora,” štev. 54., h kateri je pokojni tudi spa¬ dal, mu je položilo na krsto kra¬ sen venec. — Dne 27. maja je umrl Anton Kisovec. Ranjki je bil doma iz Gor polja pri Žužemberku ter sta ; r šele 34 let. V Ameriki je bival 13 let in se je pečal z gostilničarsko obrt¬ jo. Tukaj zapušča soporogo, 5 ne¬ doraslih otrok in eno sestro v Col- linv, oodu. Bil je član društva sv. Janeza Krstnika št. 71 J. S. K J. Policija ni prav nič vredna, praiv nič .. . — Kako to? — Jaz sem že sedem mesecev pod policijskim nadzorstvom, pa bi ane bil ravnokar avtomobil sko- ro povozil. — Veš, Olga, pa to me je tudi vprašal, če .imaš pristne lase ali barvane. — In kaj si mu rekla? — O, jaz sem še dobro zmazala! Rekla sem, da nisem bila zraven, ko si svoje lase 'kupila... Nova 46 Slovenska naselbina pri Merril, Wj a v>*‘ \0 ■ it* Df«' Jek’ ti** Spomlad je tu — čas, ko se pre¬ buja vsa narava v novo življenje. Tudi človek, del narave, se skuša otresti nenaravnih verig, ki ga pri¬ klepajo na zaduhlo, nezdravo me¬ stno tovarno, ter beži ven na pro¬ sto, na kmete, v zdrav, sveži zrak. Naši rojaki so se v zadnjem času začeli precej zanimati za farme. Kdor le more, otrese se spon indu¬ strijskega sužnja, kupi si farmo ter postane sam svoj gospodar, ka¬ teremu nima nikdo ukazovati, ki ne pozna ne kriz in ne napornega dela v slabem, nezdravem zraku. Res. je sicer, da mora tudi kmeto¬ valec, vsaj v začetku, trdo delati; toda’ on se trudi za sebe, za svojo lepšo bodočnost, — dočim mora in¬ dustrijski delavec vse svoje življe¬ nje garati le za nenasitnega ka¬ pitalista. Važno za vsakega, ki si hoče ku¬ piti farmo, je to, da si svet prej ogleda, predno kupi, ker se mu drugače lahko pripeti, da kupi ma¬ čko v Žaklju! Naj bi se torej vsa¬ kdo na lastne oči prej prepričal, kakšna je zemlja, kakšna je oko¬ lica, in kakšni so tudi drugi pogo¬ ji za uspešno kmetovanje. Mi prodajamo zemljo v enem najrodovitnejših krajev države Wisconsin, in sicer pod pogoji, ka- koršnih Vam ne more ponuditi no¬ beden drugi prodajalec zemljišč. Dva rojaka iz države Pennsylva- nia, ki sta si v zadnjem času naš svet ogledala ter tudi. kupila, sta polna hvale o dobroti zemlje, kra¬ sni okolici in drugih prednostih, ki se nudijo kupcu našega zem¬ ljišča. Pišite nam še danes za natančen opis zemlje, ki jo prodajamo, in mi Vam istega pošljemo z obratno po¬ što brezplačno. Rojaki, vabimo Vas, da si ogle¬ date naš svet, predno kje kupite, in mi smo prepričani, da boste ku¬ pili od nas! — Kupcem povrnemo celo vožnjo. Sedaj je pravi čas, da si svet o- gledate. SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA 198 First Ave., Milwaukee, Wis. Vsem onim ki se zanimajo za farme; in, ki so nam že pi s ,,. odtvorili novo poslopje s pisarno na postaji v Merrill, m* 1 - ki si ogleduje zemljo v teh krajih. Kupujte zemljo samo n * 6 mestih; tam je bodočnost. Nova naselbina “New Ili ria „ J v,:.' Merrill, z blizu 15000 prebivalci, veliko_ evetoco industrijo ki tet v navadno hitro razvija. Glavna reka države. ;‘Wisconsin rivL’ Se 1)0 e« ■‘V* f«* Skoz naselbino. Gradite se dve novi železniški progi i n V| ... __/Krzi lot« otnri nnsAlipnci Vi , miljo od naselbine so dve leto stari naseljenci, ki so letos Cest v -jna-i^nrinvitneiši v državi: nič peska nič kameuic - z > Svetf je naj rodovi tnejši v državi; nič peska nič kamenja; zemu^li cega močvirja, s dobrim trdim lesom, ki se lahko proda Cen^ '•Uo juni $16. Plačilni pogoji lahki, in po dogovoru. Kedor ne naid Sai *o opisano se mu povrne vožnja. Nobenih knjig in podob. Ne hodr Vse skih mest v gozde, glejte da bo Vaša zemlja hitro rasla v p 1 . pri velikih industrijlnieh mestih s veliko bodočnostjo. ILIRIA C0L0N1ZAT I0N C0„ SHEBOYGAN V V Vi d? i ! 4 *|V V ,**i »i* i*4 V V j*4 V V Srt. V FIRST NATIONAL BAN Chisholm - - Minn. Kapital $25.000. Preostanek $29 3 1 Osebna odgovornost $5,000.000 Obrestuje denar po 3 ^SjSKAb (0 vbott *£Jso*i ?$> u 0 v i'4 V V 4 V }*4 V i'4 V V 4 v j>4 V Prodaja parobrodne liste in pošiljadena- na vse strani. Posebno pozornost dajemo Slove ncem Pridite in se prepričajte! po®«« 1 S6 n prek«** -^Sanski fjšlo do . .., 14 obletn« Za .let^zgoJM f ‘ l. polici ' ,!,ra -' P rU darski u I članov. j' e 1 *^ lot! ooo 8 o»» n ROJAKI! jjjlo u® 1 ! 1 ' Ako želite kupiti gramofon, uro, verižico, britev, v no vrstne stvari za smeh itd., pišite po slovenski cenš BENKO RUS & CO 11250 INDIANA AVE., CHICAGO WEST VIRGINIA. V petek, dne 29. maja se je po¬ nesrečil rojak Štok, doma od sv. Petra na^Krasu. Pri miniranju mu je dinamit predčasno eksplodira! ter reveža strašno poškodoval. Iz¬ trgalo mu je desno oko, preklalo desno roko ter ga tudi po prsih razmesarilo. Prepeljali so ga v bol¬ nico v Cumberland vendar ni u panja, da bi okreval. Kar je naj¬ bolj žalostno, je to, 'da ni bil pri nobenem društvu. Taki slučaji bi morali vendar enkrat že rojake iz¬ učiti, da se zavarujejo, bodisi pri eni ali drugi Jednoti, ker po toči zvoniti je prepozno. PENNSYLVANIA. Crocksville, Pa. — Neizprosna POLITIČEN OGLAS. Priobčen po nafočilu James P. Boyle, kandidata za poslanca v kongres. Plačano $3.50. DOPISI. (Nadaljevanje šeste strani.) 2 ) . Tukajšnje 'članstvo vseh treh društev je za združenje ali priklopitev, seveda za tako, da ne bode nobena Jednota ali Zveza, kakor tudi ne člani oškodovani. 3) . Vse članstvo je za več raz¬ redov, za tri aJli štiri, in da ne zna¬ ša bolniška podpora več kot 3 do¬ larje na dan, in smrtnina ne več kot $1500. 4) . Člani smo proti ponovni zdravniški preiskavi, ako se član ali članica ne pomakne v višji raz red za bolniško podporo ali smrt- iiino. V tem slučaju se mora pod¬ vreči zopeitni zdravniški preis¬ kavi. smrt je pobrala ljubljenega sobra¬ ta Jakob Vičiča. Bolehal je že par let na revmatizmu, nato je prišla pa še pljučnica. Poslali so ga v bol nišnieo, pa tudi tam mu niso mo¬ gli nič pomagati. Umrl je dne 21. maja, previden, s sv, zakramenti. Da je bil povsod priljubljen se je pokazalo 23. maja, ko je bil po¬ greb. Že ob 7. uri zjutraj je bilo polno občinstva okotu hiše žalo¬ sti, godba, društvo sv. Barbare spadajoče k J. S. K. J. in društvo sv. Barbare spadajoče v Forest Ci- ty, Pa.; (zastopanih je bilo preko 150 članov. Pri pogrebu je bil nav¬ zoč tudi glavni predsednik J. S. K. J.. Pokojni je bil 'doma iz vasi Za- rečica pri Ilirski Bistrici, V Ame¬ riko je 'prišel pred 14 leti; nekaj časa je bil tudi v Braziliji. Tu za¬ pušča soprogo in osem nedoraslih otročičev; najstarejši je star 13 let, najmlajši pa 3 mesece. Zapuš¬ ča tudi brata Franka v Pittsburgu. Da je bil delaven in varčen, je razvidno iz tega, ker si je veliko prihranil in zapustil soprogi dve hiši in dva zemljiška (lota) V. m. p.! OBJAVA. Rojakom naznanjam, da sem zo¬ pet začel razprodajati zemljo v slo¬ venski farmerski naselbini v Wau- saukee, Wis., kjer je kupilo zem¬ ljo že nad sto rojakov in se jih tu¬ di že mnogo naselilo ter si posta¬ vilo svoja domovja. JAMES L. BOYLE. kandidat za poslanca v kongres za 61. okraj. Vsem Slovencem in Hr¬ vatom, državljanom in nedržavlja- nom, se toplo priporočam za naklo¬ njenost. Jaz poznam potrebe pri- prostega ljudstva in obetam, da bom stal vedno za pravice dela-v - stva in priprostega ljudstva. Slovenci in Hrvati, glasujte za¬ me pri primarnih volitvah dne 16. junija. JAMES P. BOYLE, kandidat za 8. okraj za poslanca za kongres. IŠČEMO. Peter Barts-a in Jurija Movrin oba iz Starega trga pri Poljanah na Kranjskem. Zadeva je jako va¬ žna radi dediščine, zatoraj naj se takoj zglasita, ali pa naj naznani¬ jo rojaki, če bi vedeli za njiju na slov. Piše naj se na: A. B. c. o. Na rodni Vestnik, 405, W. Michigan Str. Duluth, Minn. $50.00 NAGRADE dobi tista oseba, katera izve za ime tistega človeka, kateri je upepelil “Slovenski Pavilion” na Ely, Minn., kateri je bil last dr. Cirila in Metoda, štev. 1. J. S. K. J. Ker podatkov imam dovolj v ro¬ kah, da je nekdo istega -zažgal, se je sklenilo pri zadnji seji, da se da iz društvene blagajne $25.00 ter rojak John Preshiren iz dobre volje $25.00, Za vsa nadaljna pojasnila, ter naznanila blagovolite se obrniti na tajnika društva: Frank M. Delatch, P. O. Box 617 (6—15) Ely, Minn. V prvi vrsti povdarjam, da se prodaja ta zemlja izključno le Slo¬ vencem, da dobi tedaj vsak kupec rojaka za soseda. Jaz sam sem tu¬ kaj naseljen s svojo družino, tako da morem vsaktereinu v vseh mož¬ nih ozirih pomagati in mu na roko iti. Svet, katerega prodajam, je y splošnem jako rodoviten, ter se pridela na njem vsakovrstne pri¬ delke kot v starem kraju. Pod¬ nebje je ugodno, voda zdrava in dobra, ravno tako imamo tukaj ve¬ dno dober trg za vse pridelke, ki se prav lahko in dobro prodajo. Kraj, ki je jako prijazen in zdrav, nudi tudi vse ugodnosti, kot po večjih mestih. Tu imamo med dru¬ gim dobre šole, cerkve, mlekarno kmetijske družbe, banko, različne trgovine, dobra pota in jako ugo¬ dne železniške zveze z vsemi dr žavami Unije itd. Postrežba je poštena in solidna. Vsakdo, ki svet kupi, dobi čiste lastninske papirje brez vseh ob¬ veznosti, kakor Deed in Abstract, in to brez odlašanja ali kakih po¬ sebnih stroškov. Tu se ni bati, da bi bil kdo goljufan, ali da bi izgu¬ bil denar ali zemljo, ker garantira za to Grimmer Land Co., ena naj¬ večjih zemljiških družb, ki lastuje na stotisoče akrov zemljišča. Da je vse to resnica, Vam lahko doka¬ že veliko število rojakov, ki so tu¬ kaj kupili zemljo, in številna za¬ hvalna pisma, ki so v uradu vsa¬ komur na razpolago. Povsod tu naokoli je cena zem¬ lji že poskočila, a jaz prodajam rojakom še po isti ceni kot lani, to je od $15.00 do $ 20.00 na aker. Tu¬ di povrnem vožnjo vsakomur, ki kupi najmanj 40 akrov zemlje. Po¬ goji so jako lahki in ugodni. Za natančnejša pojasnila se obrnite pismeno ali osebno na PRIPOROČAM Slovencem in Hrvatom svojo grocerijo in mesnico. V zalogi imam vedno sveže bla¬ go po nizkih cenah. Anton Smolich, Aurora. Minn. KJE JE. John Peternel? Šel je iz Nemčije iz ^Vestfalskega od Gladbeka leta 1910 v Roundup 'Montano_ ‘Za nje¬ gov naslov bi rad izvedel Pavel Welletz. Ako ve kateri drugi naj mu naznani, ker mu ima važno stvar izporočiti. Paul Welletz Coleman Ave 759. Jonhstown Pa. POZOR, ROJAKI! ter so n Zm VMl h '* or k, parad«- p« kd JLnih več oseib. unije J a airšala p»ade M« , vr gli s konj. i jt tudi drugi mijm j morali poiskati z v šerifovem ' izgredniki raz Klali v unij sl Tam so |ndi mesta, r rrdi na ulico. Knj ter tudi unijsko run. Omaro, v k listki za nove \ ;o razbili ter ri po cesti, an Frank C župan mesta, v unijsko ‘dvora izgrednike. 'I skozi okno dr ri na cesto. Prej v tolnieo. ]; 1 raznesli pr ® niso niti p Pe j ): zborovalni dvorar demonstracij Ooseb ’ Policija' opraVl iti Edino ' l0ntl - J« bila pr ^tilnah ter L, nes Zy ečer i e , Ba kateri CE Sl ŽALOSTEN poseti naš EIy Opera H* kjer bodeš videl kr®®* 0r kers of novejše P obsegajoče ,remik a J° f ' Črtice sveta. Slike so jako ^ in tudi zabavne, mo jih vsak dan. len poset se a prišb ra ik a , oz j, >Ov 2a , š i, ! r udarii „ 1 r* ! i $8 oo n praYi i •rirskiAf $ l0 -0' ls «lad. V P A. MANTEL, Wausaukee, Wis. Dobil sem iz Washingtona za svoja zdravila serialno številko, da so zdravila prava in koristna. f'° dolgem čakanju se mi je posre¬ čilo iznajti pravo Alpen tinkturo in Po¬ mado proti izpadanju las, kakoršne še dosedaj ni bilo na svetu, od katere mo- skim in ženskam gosti in dolgi lasje res- meno popolno zrastejo, me bodo več iz¬ padali in ne osiveli. — Ravno tako zra¬ stejo moškim v šstih tednih krajni brki popolnoma. Revmatizem v rokah in nogah ter križicah v 8 . dne« popol¬ noma ozdravim; kurja očesa, bradavi¬ ce, potne noge in ozebline se popolno¬ ma odstranijo. Da je to resnica, jam- čnn s $500. Pišite po cenik, katerega zastonj. — JAKOB WAHOIC, 1092 E. 64th St., Cleveland, Oblo. American —Ba^‘ VIRGINIA - Najbolj pripravna Slovence in Hn 1 "' Pošiljamo M 11 * strani sveta in vozne 1 » dl - m A ] 6 °bj| °d 4j 'jeti z. % 1 '^ho SaJ 51 *** Hi »iki so bs •«., ;. ,e tri ’ l le i>S . dS.j H, ■ASS 6 Y st; « i> Ulj p an, J Io M °d 15 H NAROČAJTE slo JS®n'«* p ’ j d« uža M ^