Naši dopisi.
Dobrova 15. febr. {Kozi in šola,) Koze so v tu-Kajšnji fari, oziroma šolski občini, od pretečene jeseni sem prav hudo in epidemično razsajale. Prva nalezla bila se jih je zadnje dni meseca septembra lanskega leta Marija Zalaznik, menda, kakor je sama rekla, nekje v c. kr. tovarni za smodke tam v Ljubljani, od kodar bila jih je v svojo rojstno vas Kožarje zatrosila. Od tod razširile bile so se v posledici tudi še v sledeče vasi tukajšnje fare: na Vrhovce, Dobrovo, Švico, Hruševo, Utik, v Gabrije, Stransko vas, Smartino, Komanijo, Razore in Draževnik. Po vseh teh vaseh bilo je do sedaj v 86 družinah 219 bolnikov; od teh jih je prebolelo in ozdravelo 177, umrlo pa 42 oseb. Največ trpeli so otroci od 13. leta nazaj doli pred kozami; med vsemi bilo je do sedaj le 5 odraščenih kozavih bolnikov. Koze so najhuje razsajale v tej fari od prve polovice meseca novembra lanskega pa do začetka februarija tekočega leta.
Slavni c. kr. okrajni šolski svet ljubljanske okolice bil je zaukazal s svojim dopisom z dne 9. novembra 1887, štev. 16.990, da se ima tukaj šolski poduk za to-
liko časa prenehati, da se epidemija vnese in poleže. Prav britkim srcem smo potem dne 11. istega meseca (na sv. Martina dan) tukaj omenjenemu zaukazu vstregli iu z rednim šolskim podukom prenehali. Vasi Kožarje in Gabrije bili sta pa na višji zaukaz uže popreje radi koz glede šole v kontumacu.
Ker v zadnjih 10 dnevih, izvzemši dva slučaja, ni bilo več novih pojavov kož, in ker so med tem časom tudi drugi zadnji rekonvalescenti uže precej dobro okrevali, smo danes tukaj z božjo pomočjo zopet pričeli z rednim šolskim podukom.    Bog daj obilo blagoslova!
Grde koze so nam pa letos šolske letine napredek prav neusmiljeno oglodale in razdejale.
Škoda neprecenljiva je, da nam je najugodnejši čas tekočega šolskega leta zavoljo grdih koz glede šolskega napredka  kar tako  brez  vsega  haska zginil iu potekel.
Prav trdno upamo in se zanašamo, da z božjo pomočjo ta grda in ostudna bolezen našo faro v kratkem popolno zapusti. Bog daj, da se upanje to tudi skoraj popolno vresniči!                                             M. Rant.
Iz Ljubljane. —  Vladika   Strossmaver.    Dne
16. t. m. minulo je petdeset let, odkar je bil Stross-majer posvečen v mašnika. Naravno je toraj, da se tega lepega praznika enako radostno spominja cerkev kakor narodi slovanski na jugu in severu naše države. — Povodom tega praznika izrekli so toraj prav naravno svoje čestitke velezasluženemu duhovniku in rodoljubu Stross-maverju: Sveti oče papež Leon XIII., zastopniki jugoslovanske akademije znanosti, katero je ustanovil, narod hrvatski iz vseh večjih mest in krajev, slovenska narodna društva skoraj vse brez izjeme, prav tako pa tudi državni poslanci slovenski, hrvatski, češki in poljski. Čestitka državnih poslancev glasi se tako: „Tebi apostolu uzvišene zamisli ujedinjenja Hrvata i Srba, u čistoj ljubavi prama domovini, u štovanju zajedničkih ideala; Tebi s velikodušnom osnovatelju jugoslavenske akademije i pokrovitelju svakog plemenitog narodnog poduzeća sretnom prigodom petdesetgodišnice Tvoga svećeničkog jubileja, istodobno i petdesetgodišnice Tvoga uspješna, blagoslovljena rada na polju vjere, narodne prosvjete, sva slavenska plemena zastupana kroz podpisane na carevinstvom vječu, u bratskom priznanju Tvojih neprocjealivih zasluga za slavenske narode, svien srcem kliču: Vladiku Stro8smajerju, diku cielog slavenskog svieta, Bog poživio i dozvolio mu da svoju patriotičnu nakanu podpuno iz-punjenu vidjeti uzmogne."
— Srednje in ljudske šole v Ljubljani, ki so prenehale zarad bolezni, otvorijo se zopet v petek dne 24. februarija; toda učenci, ki hočejo priti v šolo, morajo dokazati, da so jim bile koze stavljene in da v dotičnem stanovanji ni kozavega bolnika. Sicer pa je tudi naročeno, da si morajo učitelji in šolske sluge dati koze staviti.
Mi samo želimo, da bi se po tej naredbi deželnega šolskega sveta koze ne pričele zopet bolj širiti po našem mestu.
62    _
Po uradnem ukazu bilo je due 16. t. m. 177 ko-zavih bolnikov, ko jih je bilo prejšnji dan samo 174. — Pojemanje bolezni toraj še nikakor ni zagotovljeno.
—  „Slovenec" v svoji sobotni številki objavlja sod-nijsko razsodbo, po kateri je bil njen vrednik gosp. vi-karij Žitnik obsojen na 10 gold. globe, ker ni hotel sprejeti odgovora kanonika dr. Gregor ca na izjavo slovenskih državnih poslancev. — Obžalovati moramo take tožbe in vsikako čudno je, da bi se duhovnik z duhovnikom ne mogel porazumeti zaupno — brez — sodnika.
—  Ljubljanski „Wochenblatt" prizadeva si v svoji zadnji številki dokazati, da popravek dr. Poklukarjev v graški „Tagespost* ni utemeljen, ki je trdil, da pri razpravi o prošnji gorenjskih mest razpust kranjske gimnazije ni imenoval „Schandfleck des Jahrhun-dertes". V dokaz svoje trditve navaja „L. W.", da je en člen nemške stranke tej trditvi ugovarjal z do-8tavkom, da je kranjska gimnazija „Strafgymnasium". Resnica je, da dr. Poklukar ni rekel, da je razpust kranjske gimnazije sramota stoletja, — pač pa je rekel, da se je ravnanja naučnih oblastev pri sprejemanju učencev slovenskih sramoval, in baron Schwegel te obsodbe ni zavračal, temveč po vsem odobraval. — Naj bi dopisovalec graške „T. P." in „Wochenblattov" stenografične zapisnike pogledal, preden zagovarja svoje laži.
— O državnem poslancu dr. Ferjančiču se nam naznanja, da je toliko obolel, da mu je zdravnik prepovedal potovanje na Dunaj. Tudi se nam javlja, da je soproga gospoda poslanca nevarno bolna, kar naravno britko zadeva njegovo lastno zdravje. Gotovo se ves naš narod strinja v gorki naši želji, da bi Bog prav kmalu povrnil zdravje dragemu rodoljubu, kakor tudi blagi njegovi soprogi.
—  Gospod Josip Rudolf Milic, lastnik tiskarne itd., umrl je včeraj ob 3. uri popoludne po dolgi in mučni bolezni v 72. letu svoje starosti. Rajnki je bil zelo znana in priljubljena oseba, posebno med učiteljstvom. Naj v miru počiva!
—   Kmetijsko potovalno  predavanje na Brezovici
pri Ljubljani ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gospod Gustav Pire v nedeljo 26. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu. Predaval bode o reji prašičev.
63