J  ' • v

II 273885

N 543

3 ?

ANTON MAMIN SLOMSEK

PO MJCLOST* BOfcX


*ns sh# mmw

POZDRAVU?! SVOJE LJUBE OVCI C E

IKO

vmm ir&mmu km^mm

m m mm m  mm

1 E L I


preljubi ! Slovenci se radi prav po keršansko pozdravijo, rekoč:

Hvalen bodi Jezus Kristus!  Tudi jaz vas ravno tak po domače pozdravim, vam
po starim znanji roko podam ino Boga prosim, de bi bil jaz svoje škofije, vi pa
mene svojiga škofa veseli; naj bi veliko let v gnadi božji skupej živeli h časti
Bogu, našim dušam pa k hvcličanju.  De bo pa naše veselje gotovo, naj bo naša
perra skerb svoje dolžnosti dobro spoznati ino zvesto dopolnili, vsak po svojim stanu.

Slovencam lepšiga ino bolj imenitniga dela ni, kakor vinograd  obdelovati'

Vinograd Gospodov  obdelvati je moje delo, pa tudi vaša dolžnost meni pomagali-
de bo gorica Lavantinske cerkve , ki je zdaj meni od Jezusa Kristusa, Gospoda
vsih gospodarjev, po njegovih viših namestnikah v skerb izročena, dobro obdela-
nimu vinogradu podobna, v katerim žlahtno tersje lepo rasle, disoce cveti ino
obilniga sadja rodi. Pogovorimo se torej prav po domače, kako se bomo apo-
stolskiga dela lotili, de nam pojde veselo ino prav spešno od rok. Le pomislile!

Vsemogočen ino vsmilen Bog je zasadil velik ino imeniten vinograd, svojo  Izaias, 5.
sveto cerkev,  na gorico tiga sveta, ki se razlega od soncniga izhoda do zapada.

Ljudje  po boži podobi vslvarjeni so žlahtne lerte.  Jezus Kristus, hoži Sin ino
izvelicar človeški je kupil vinograd z svojo predrago rešnjo kervjo , ter ga izročil
svojim nameslnikam , svetimu očetu Rimskimu papežu,  svojimu vidnimu poglavarju
na zemli, škofam,  nastopnikam apostelnov, ino maš/Akam,  vucencov Kristusovih
nasledvavcam , ker je djal: ..Kakor je mene Oce poslal, pošlem tudi jaz vas. Jile
po vsim sveti, učite vse narode: učite jih deržalivse, karkolj sim vam zapovedal. 1 . Mah ~8,1 it-

Lepa vinska gorica  vinograda Kristusoviga je Lavantinska škofija,  ki se po
Koroški ino Stajarski deželi razlega, blizo šterkrat sto tavžent duš ima, lepo žlahtno
tersje, med katerim sim tudi jaz izrasli!, si vsake službe poskusil, ino sdaj viši
pastirja službo prevsel, naj bi viši hišnik velikiga vinograda Gospodoviga bil. Bog
daj , de bi svojo službo zvesto opravljal! — Potreba mi je b timu dobrih delavcov.

Kakor je hišni gospodar  v svetim evangelji zjutraj zgodaj vstal delavcov
r svoj vinograd najemat, ravno tak tudi jaz v začetku svoje škofove službe, delavce
klicem ino prosim svoje duhovnike ino šolske gospode, stariše, gospodarje in
gospodinje, de mi pomagate.

20 .

jf. Gorico Lavantinske -škofije pridno ino dobro okopavali  z naukami sveto
l<atolške vere, katira je luc. ki na ni sveti v večno živ!enje.“ Nar veči bogatija,
nar dražej zaklad (šac), nar lepši čast je katolška vera. Ona prinese izveličanje
grešnikam , razsvetli slepe, opraviči spokornike, poterdi v dobrim pravične, venca
(krona) marlernike. obrani device, vdove ino zakonske v čisti sramožlivosli, nas
za nebesa pripravlja, ino nas z angelmi večniga veselja deležne stori. Gotovo
bogastvo je, ki nam ga svet: nima .dali : vuči sv. Auguštin. — Vaš dom,  vi sto risi
ljubi, naj bo za vaše otroke,  ki so žlahtne mladike vinograda Krislusoviga perva
šola,  de jih v keršanskim nauki skeijbno podučite ino po keršansko redite. Dobra,
ker.šanska reja otrok mi nar več na serci leži. Skos boljši ljudi skerbimo za

boljši čase.

8tir pomoge  (mitelne) imate, preljubi očetje ino matere, svoje olroke
prav izrediti , ki so otrokam toljko potrebne, kakor vam vsakdanjga kruha. Perva
pomogu  dobriga izrejenja je podučenje ,  de otroke vsiga učite, kar je potrebniga
vedeti mladim ljudem, ino se njih letam prileže. Preljube matere,  ki svoje
deca napersih imate, Jezusa ljubili jih učite, koljkokrat jih dojite, ino jim skerbno
pravite, kakor hitro se zčajmajo, kako je tudi Jezus malo dete bil, terpel ino
vmerl iz ljubezni do nas. — Vi očetje,  kdar pervi košček kruha svojmu otroku
vrežete, k nebesam mu pokažite, kjer dobrotlivi Oče prebiva ino otroku kruheja
da. Kakor se sončni žarki sadja primejo ino ga oromenijo, ravno tako se bo

serce otrok, mehko ko vosk , ljubezni božje vnelo, ki jim vse žive dni vgasnila
ne bo. Vse človek rad pozabi, vse pozemelsko lehko zgubi, le matern nauk pa
očeta svaritev mu ostaneta vse žive dni.

Druga pomogu  otroke čedno izkojiti (izrediti) je posvarjenje,  kedar kaj
prekanejo. Iz nevednosii otrok marskaj počne, kar se nespodobi ino storiti ne

sme. Matere bistro oko vse zagleda, ino ena sama beseda; nikar tako! to je

gardo!  ovarje mlado serce velike nevarnosti, ino otroku sveto sramožlivost ohrani.
Kakor rudeči roži ojster tern-je Bog nedolžnosti sramožlivost  varhinjo dal. Sker-
bite, očetje ino matere, redniki ino učiteli, de mladih ljudi sveta sramožlivost ne
zapusti, ino skerbno otroke svarite.

„Globoko vsajena v mladenčevo serce je hudobija, pravi sv. Duh; pa
šiba njo bo izpodila." Draga reč je torej šiba strahovavka  per hiši, tretja pomoga;
zakaj, kjer strah boži gospodari, tam so bogaboječi, pridni otroci doma. Vsaka
ker.šanska hiša, kjer so otroci, naj dvojno orodje ima: božjo martro na steni, pa
šibo v koti. Kar beseda ne zda, naj šiba pripomore. Srečni otroci, katire mati
ino očetje tepejo; ne bo jim ptuja palica pela. Kakor je potreba v vigredi (spom-
mladi) mešičevje iz drevja trebili, de se gosence ne izplodijo ino ne razlezejo, pa
tudi divje šibe odrezavati, de drevce ne izdivja. se mora tudi otrok v mladih
letih slabih nagonov odvaditi ino pred gerdimi razvadami ohraniti, de se otroka
ne lotijo. Kleti otrok pa Bog ovari! Očetov blagoslov (žegen) otrokam hiše pod-
pera, materna kletev jih pa podera. Stariši, ki svoje otroke kolnejo, jim srečo
zakolnejo; za to je toljko ljudi nesrečnih.

Za p s to n j se pa čiovek vpira, ako mu Bog ne pomaga sosebno v reji otrok.
Starta pomoga je torej molilva,  de stariši vsak dan otroke Bogu priporočite, naj
jim pravično pamet da. Sv. Monika je šestnajst let molila, de je svojimu sinu
Auguštinu preobernenje izprosila; matere solze ino očeta izdihleji za otroka pred
Bogam veliko ceno imajo. Per vsaki sveti maši molite za svoje sine ino hčere,
naj jih angel boži vodi po pravi poti. Oj stariši vi,  očetje ino matere, vi sadu-
nosne drevesa v verti Gospodovim. vi sle moji pervi pomagavci  v obdelvanji
Gospodoviga vinograda. Ne zapustite me ino za dober nauk pa za bozi strah
svojim otroka ni skerbite. Bog’ ne bo samo iz mojih, ampak tudi iz vaših rok
njih duše terjal. Vsako drevo pa, ki dobriga sadu ne prinese, bo posekano ino
v ogenj verženo. Sad daleč od debla ne pade; ino kakor starisi, taki tudi otroci.

Pa tudi vam gospodarjam ino gospodinjam,  ki rejenke, hlapce ino dekle
imate, priporočim, de jim za keršanski poduk ino za pošteno zaderžanje skerbite.
Nikarte, de bi se vam per živini požvinili; saj imajo tudi oni po boži podobi
vstvarjeno dušo, za katiro je vsmileni Jezus svojo drago kerv prelil. V imeni
Jezusa vam jagneta moje čede priporočim. V imeni pastirja vsih pastirjev jih bom
tudi iz vaših rok terjal , de jih odrajtam Njemu, ki jih je moji, pa tudi vaši
skerbi izročil.

3

Človeku, ki po sveti hoče, se doma vsiga potrebniga naučiti ni
mogoče ; naši mladini je v sedajnih časih tudi šole  potreba. Otrokam za
šolo skerbeli je naša sveta dolžnost. Slovenci šole premalo obrajtajo, ker
dobrote šol premalo poznajo. To je večno živlenje, Kristus veli, de ljud- j 0 h. 17  3 ,
je tebe edino praviga Boga spoznajo, ino pa Jezusa Kristusa, ki si ga
poslal . 44  Kje se pa Bog bolj na tenko spoznava, nja sveta volja lepši razlaga,
kakor v šoli per keršanskim nauki? — Kde se otroci gorši učijo Bogu lepo služiti
in svete sakramente vredno prijemati, kakor v pravih keršanskih šolah? Ino dokler
je Človek rad pozabliv, pogosto tudi zapušen, se uči v šoli brati ino pisati; kar
je velik boži dar. Dobre bukve (knige) so v žalosti dober prijatel, ino pismo,
od praviga prijatla krez hribe ino doline poslano, je v terplenji žlahtno hladilo,
dober svet v dvomi (v cvibli), je v sili pomoč. Kdor vsiga tiga ne zna, je v sedajnih Ma t- 19, 14.
časih sromak; ino nisim še pametniga človeka slišal stariše kleti, de so ga bili
v šolo dali; veliko jih pa poznam, ki izdihujejo, cle niso v svojih mladih letah

v šolo hodili. Naj se vam torej ne mili, kar za šolo daste; nar boljši dota bo
vašim otrokam, katire jim nesreča vzela ne bo. Bog sam ve, kamo še otrok pride;
ino česar se v mladosti nauči več velja od gotoviga dnarja. Za farnoj cerkvo je
šola fare perva dobrota, iz katire vsmileni Jezus kliče: „Najte malim k meni priti
ino ne branite jim, zakaj njih je nebeško kralestvo. 44  Matere so z otrocmi h
Jezusu silile; oj nikar, de bi vi, ljubi stariši, svojim otrokam v šolo branili,
nikarte, de bi otroci iz šole ostajali, se potepali in pohujšali. Skerbno jih nepre-
nehama v šolo pošiljajte. Naj bi bogat gospod v šoli cekine alj pa križovače
otrokam delil, gotovo bi imeli otroci čas jiti, clo gonili v šolo bi jih, de bi zlata Sir. 30, 8.
ne zamudili. Vsak dober nauk pa več velja, ko zlato ino srebro. Potuhe pa
otrokam doma nikar ne dajajte, kedar jih šolski gospodje v Strahe vzemejo, kar

je prav. Vsaka dobra keršamka šola  mora bili sadonosniku  podobna, v katerim
spomladi (v vigredi) priden kmetič skerbno mešičevje obera, kebre otresa ino
gosance pogonobi, de mu žlahtniga drevja ne objedo; ternje potrebi, de se mu
ne zaraste. Glejte, tako ternje, ino mešičevje so per otrokah slabi nagoni, razvade
in svojvoljnost. Ako se za rano ne potrebijo, hitro se zarastejo, de so otroci
srovina, gerdi starišam ino učenikam, sebi ino drugim nadloga, vsi deželi nesreča.

Ne daj Bog, otrok nespametno zagovarjati. Sola, v kateri se otrokam svojvolja
da, kaj ne velja'.

Kar očetov dom ino farna šola ne dogotovita v spoznanji hožim ino
zaderžanji keršanskim sveta cerkev  doda v pridgah ino v keršanskih naukih. Ne
mudite, ljube duše, besede božje skerbno poslušati,  ki ima večno živlenje, Le
poglejte pridne bučelice , kako skerbno po leti vsako jutro letijo sebi ino drugim
po rožah sladke sterdi naberat. Tudi vaša duša naj ravno tak skerbna bučelica
bo, vsaka pridga ino keršanski nauk^ji pa duhovska roža svetiga raja, iz katire 4  4
željno pije hrano živlenja večniga. „Človek ne živi samo od kruha, ampak vsake Luk'. 4' ll
besede, ki iz božih ust pride. Kdor vas (namestnike moje) posluša, mene po¬
sluša; — kdor vas zaničuje, mene zaničuje 44  — govori Kristus. Ako ponidama
pridgo v Gospodovih dneh zamudiš, le pol cerkvene zapovedi dopolniš, pol pa na
dolg ostaneš; kdaj boš drugo pol dopolnil? Skos svoje namestnike sam Bog z
vami govori, kedar njegove svete nauke oznanujejo. Kedar vi molite, z Bogam

vi govorite. Ako ne poslušate radi bože besede, tudi Bog vaših prošenj vslišal ne
bo. — Ne letajte po ptujih zhodih, po cerkvanji ino semnjah; nar ljubši vam naj
domača farna cerkva bo. Ovce, ki prerade krog letajo, ino se svoje črede ne
derže, se lehko zgubijo. Za to sveta mali katolška cerkev želi, de se vsako svoje
domače farne službe bože derži ino brez vzroka (uržaha) drugam ne hodi. — Glejte,
ako bomo tako za dober nauk doma, v šoli ino v cerkvi prav pridno skerbeli,
bomo v vinogradah lepih Lavantinskih goric žlahtne mladike ino rodovite vinske
terte imeli, ki bojo toljko dobriga sadu svetih čednost ino dobrih del rodile, de
bo veselje Bogu ino ljudem.

II. Žlahtno tersje, dobro okopano je potreba tudi pleti ino ovezali,
de dobi šončne luči ino toplote, rose ino mokrote. Nam kristjanam luc je nauk svete
vere ; toplota pa ino potrebna mokrota nam je posvečjoda gnada božja,  ki nam jo u-
smilen Jezus zaslužil, sv. Duh nam jo pa deli nar prej per svetim kersli ; po tem pa
per vsih drugih svetih sakramenlih,  ako jih vredno prejmemo. Posvečjoča gnada božja
nam je toljko potrebna pomoč, de ne zamoremo brez nje za večno izveličanje kaj
dobriga storiti. Poslušajte, kaj Jezus pravi: „Jaz sim vinska terta, vi ste moje
mladike. Brez mene niste kos kaj dobriga storiti . 44  — Vsak smerten greh nas Joau, 15,5.
Jezusa, našo vinske terte loči, nam prijaznost božjo vzeme, nas delčiče nebeškiga
kralestva v otroke pogublenja premeni. Ino kakor mladika, ki se vinske terte ne
derži, se hitro posuši, ino bo v ogenj veržena, de zgori, ravno tako bo z nami,

n

Job. 20,22-23.

Prip. 24, 16.

.To at). 13, 1,.

Mat. 1 1, 28.

Joan. 6, 57.
laik, 22,' 1 5.

Mat. 5, 10.

Trid. sbor. sej
23.

ako v smertnini grehi živimo, ino vmerjemo. Vsmileni Jezus je torej, poprej, ho
je v nebesa sel, zakrament svete pokore  postavil tistim v potrebo, hi so po svetim
kersli smcrtno grešili, ter je dal namestnikam svojim oblast, grešnikam grehe od-
pušati alj zaderžali. Bog je zvest ino pravičen, ter nam hoče grehe odpustili, ako
se jih izpovemo.

Kdaj pa je potreba, k spovedi jiti , ino zakrament svete pokore prijeti ? —
Ne samo o veliki noči ino o božici, lemuc ko smer/en greh storiš , hitro h spovedi
teci ino pervo nedelo saj izpovedali se ne zamudi. Strašnej stanu ni, kakor v
smertnini grehi živeli! Vse molitve in dobre dela, kijih v smertnirn grehi storiš,
nimajo pred Bogam nobene cene. Grešnik čedalje huj v dobrim slabi ino smertna
rana njegove duše težej zaceli. Zadosti je eden smerlen greh nas vekomaj pogu¬
biti; in kdor v smertnirn grehi živi, tako rekoč na pajcini nad peklenskim brezdnam
sedi; cesar nas Bog ovarji. Le ena sama žilica pokne, ino po grešniku je časno
ino večno. Torej vas prosim, škof vaših duš, za svetih pet kervavih ran Jezusovih,
ce ste nesrečno v smerten greh padli, ne odlagajte spovedi ino hitro se zopet z
Bogam spravite.

Naj si pa tudi smertniga greha ne storimo, vender sv. Duh priča, de
pravičen sedemkrat na dan pade. Kako lehko grešimo v malim mi vsi? In mali
grehi, noj si nam ravno posvecejoce gnade celo ne vzemejo , nam jo vender pomanj¬
šajo ino storijo, de človek v dobrim omaguje, kakor se mladika suši, kedar njo
začne cerv jesti. ,,Čudno je slišati, pa vender si upam rečti, de bi se skoraj bilo
malih grehov vec bati, kakor velikih, pravi sv. Krizostom ; zakaj smertnih grehov
se vstrašimo samih na sebi, mali nas pa lehko v hudo zaziblejo; ino kedar jih malo
obrojtamo, se jih duša ne brani. Iz malih grehov pa hitro veliki izrastejo.“ Po¬
glejte, kako potreba nam je svojo vest tudi malih grehov pogosto očistili , čolnič
živlenja našiga malih kamencov izprazniti, de se nam ne potopi. Vsake kvalre,
v nevarnih letali tudi vsakiga mesca h spovedi hitimo ; saj tudi pridna dekla pogosto
hišo pomete, ce se ji koljkaj nasmeti, ino skerbna gospodinja perilo opere kakor
hitro se zamaže; mi bi pa ne cedili svoje vesti? Posebno vredno ino pobožno se
naj velikonočna spoved opravlja. Za  to je izpraševanje pred velikonočjo , de du-
hovski pastirji svoje ovčice presodijo, ali so dovolj podučeni kristjani ino vredni
sveto veliko noč z Jezusam obhajati, ino jih podučijo v tim, kar jim pomanjkuje.
Kdor se velikonočnimu izpraševanju  vmika, velikonočne spovedi po redi ne opravi
ino sam sebe goljfa. Pokorno ino skerbno torej, ljube duše, k velikonočnimu
izpraševanju hodile, de vam bo vesela ino izveličanska vsaka velika nedela.

De se pa z Jezusam, mi mladike z svojo vinsko terto po bitji združimo,
nam je postavil on, ki svoje ljubi do konca, nar svetejši zakrament, presveto rešuje
Telo , svoje pravo meso in kerv v znaminje ljubezni, v kateri med nami v podobi
kruha na altarji živi, ter pravi: Glejte, jaz sim z vami do konca sveta. Balite k meni
vsi, ki terpite ino ste obloženi, jaz vas hočem poživiti. Kdor zavživa moje telo,
ino pije mojo kerv, ostane v meni ino jaz v njem.“ Z velikim poželenjam je hotel
Jezus velikonočno jagnje z nami jesti; mi smo pa radi toljko merzli, ino po redko,
pa še tistokrat slabo pripravleni, gremo k miši nebeškiga kralja.

Kaj pa nam je potreba vredno pristopiti h svetim obhajilu?  — Ni nam
potreba srebra ne zlata, ne Žide ne tenčice; le šter reči  si oskerbimo: čislo serce,
pobožno dušo imajmo , na trupli teši ino čedno oblečeni bodimo.  Ce pa za to ne
skerbimo, nismo pravi kristjani. — Koljkokrat nam je pa dobro ino potreba, k sve¬
tima obhajilu jiti?  Pogoje ko je, ako le vredno, boljši bo, kakor vam spovednik
naročijo. Ne po svoji glavi letali, ne opušati; zastopnimu duhovskimu očetu se
izroči. Ako pa vsakiga mesca alj clo vsakih osem dni k sveti boži mizi pristopiti
želiš, imaš po nauki svetega Frančiška Zalezja brez smertniga greha  biti, pa tudi
dopadenja do malih grehov ne imeli.  Tvoja ljubezn  do Jezusa mora biti tvoja go¬
spodinja  , in tvoje živlenje svetla luč poterpežlivosti ino zvestobe, de bojo ljudje
videli tvoje dobre dela ino hvalili Očeta, ki je v nebesih.— Kakor kristjani mizo
božo opušajo, v keršanski ljubezni pešajo. Za to sveta mati katolska cerkev opo¬
mina, prosi ino priporoča skoz vsmilenje našiga Boga, naj kristjani skerbijo ta
nebeški kruh prav pogosto, vredno prijeti, ter skofam ino masnikam naroča ravno
to verne učiti. Pogosto in vredno sveto obhajanje vam torej tudi jaz, vas škof
priporočim, vas k sveti boži mizi vabim, ter vas per ljubezni Jezusovi zarotim,
de radi ino skerbno sami hodite, pa tudi svoje otroke ino podložne vadite z ljubim
Jezusam v presvetim zakramenti prav pogosto družiti se. Ino naj vas ljudje barajo,
pokaj toljkokrat k svetimu obhajilu hodite, odgovorite jim, deje  povelja Jezusova,
volja svete matere katoljške cerkve, ino pa sercna želja vasiga škofa ta, de terdni

5

kristjani ne onemorejo, slabi pa močni prihajajo skos gnado ino pomoč nar sre-
tejšiga zakramenta. Ino kakor rože po jutrajni rosi gorši cveto , mladike v vino¬
gradi za pohlevnim dežam lepši rastejo, tako hote v dobrim rastle tudi ve, ljube
duše, neveste Jezusove. Vaše serce bo Jezusov tron, ino vi tempel svetiga Duha.
Dopolnila se bo vam obljuba Jezusova: „Kdor mene ljubi, njega bom tudi jaz
ljubil], in tudi moj Oče ga bo ljubil; in bomo prišli ino per njem prebivali. 44

Joan. 14, 23.

Kakor se vinska lerta svojiga kola zvesto derži, de nje vihar ne polomi,
tako se mor mo deržati Boga tudi mi v veaelji kakor v žalosti, v sreči kakor v ne¬
sreči : Z ljubim Bogom nas pa veze svela služba božja , katero smo dolžni vsako
nedelo in zapovedan praznik (svetek) spodobno slišati, ino per svetim farnim
opravili v duhi zbrani biti. Sest dni nam je dober Bog dal vse naše posvetne IH, Moje. 23,

dela opraviti in truplo oskerbeti, sedmi dan je sebi posvetil, de ga Bogu v čast ino 3-4.

v izvelicanje duše obernemo. Ni dobro prepogosto po zhodih letati, domačo služ¬
bo božjo pa opušati. Ni zadosti le kako tiho mašo vjeti, besede božje pa ne sli¬
šati. Ni prav se o nedelih ino praznikah po ošterijah potikati, rajati, alj v slabe
tovaršije zahajati. Grehi ob svetih dneh storjeni so za toljko veči. Greh je v ne¬
delih ino zapovedanih praznikah po cesti težko voziti, brez vse sile ino dopušenja

za posveten dobiček delali. Dajte Bogu, kar je božiga, ino bo tudi Bog dal, kar

je vam potrebniga.

Vsak skerben gospodar v soboto večer  po roženkranci svoji družini naroči,
kdaj ino kamo naj k službi boži gre, pa tudivkaži, kako se naj otroci ino družina
h keršanskimu nauku verstijo. Kdor pa za varha doma, alj bol«in v cerkvo ne
more, vzemi doma ob časi službe božje molitvine bukve (knige) alj pa roženkranc
v roke, se na stran farne cerkve oberni, se v duhi z keršansko sosesko združi, ino
kleče alj stoje, če moreš, svojo službo opravi. Dober Bog bo tebe tudi doma
vslišal. Kedar pa v cerkvo dojdeš, združi se z svojmi bratami ino sestrami. Moli
na glas, kedar molijo, z njimi poj, ako pojejo. Spomni se, de pred živimBogam
stojiš, ki le vidi ino sliši; de nar viši Gospoda ne žališ, ampak zahvališ-za vso, kar si
prijel, ino prosiš, cesar potrebuješ, de blagodarvan na svoj dom greš.

Vsako nedelo večer  gospodar svojo družino izprašaj, kaj so pridgvali, kaj
se oni per keršanskim nauki naučili? Kar eno ne ve, naj drugo pove, de bote seme
božiga nauka v zemljo svojiga serca skerbno pozhranili ino z molitvijo pomočili.

Tako vam bojo dnevi Gospodovi k izvelicanju; po tem  pa tudi delavniki srečni
ino veseli.

Kakor nam pa dober Bog vsak dan sape ino živlenja, živeža, obleke ino
vsiga potrebniga da, dajmo tudi mi Bogu majhen dar vsakdanje molitve.  Naj si
ravno veliko moliti ne vtegneš, saj dober namen (dobro majningo) sjutraj stori,
rekoč: Zahvalim te Oce nebeški, de si me nicoj hudiga varval; ovarvaj me tudi
dones vsiga zlega na duši ino telesi, ter mi daj vse k tvoji časti storiti. — In ke¬
dar zvečer truden dolgo moliti ne moreš, pred postel poklekni rekoč: Zahvalim
te, Oce nebeški, za vse dobrote, ki si mi jih dal. Odpusti mi moje grehe ino
mi ljubo, lehko noč daj. V imeni božjim naj zaspim, v imeni božjim se zopet
izbudim. — Taka molitvica je zlata vredna, ker nam vse naše dela Bogu prikupi.

Slišiš juternico, o poldne alj zvečer zvonili,  ne odlagaj moliti, naj bo na
poti alj pa doma. Tudi pred jedjo ino po jedi  molite skupej ino na glas. Moli¬
tev pravičniga veliko premore; nar močnejši je molitev združena. Zakličite torej
vi gospodarji in gospodinje svojo družino opravim časi k molitvi, v sredo mednje
pokleknite ino glasno molite ž njimi. Angeli bojo vaše molitve nosili pred božje

obličje ino vas varvali. Kjer sta dva alj terje skupej v mojim imeni, sim jaz v sre- Mal. 18,’20.

di med njimi, pravi Jezus sam. — Vučite moliti, vi očetje ino matere svoje otroke,
ino iz mladih dni vadite jih. Kdor prav moli, tudi prav živi. Molitev gre gorj, Sv. Avguštin,
vsmilenje božje pa dolj. Kdor skerbno moli in pridno dela, svoje dolžnosti dopolni.

Ne dajte otrokam kosilca (froštika) dokler ne odmolijo ino se čedno ne vmijejo;
brez molitve jim ne dajte zaspati. Česar se človek v mladosti navadi, vse svoje
žive dni zna.

Kakor izveličanska [molitev—tako hudobna ino pogubliva je kletev.  Oj de
bi nje nikolj nikjer med vami slišati ne bilo! Kdor kolne, svojo dušo zakolne, uči Sir. 21,30.
sv. Duh. Molitev je kluč nebes, kletev pa pekla. Z jezikam hvaljmo Boga Očeta,
z jezikam kolnemo brata, ki je stvarjen po boži podobi. Per vas, bratje, ne smo Jak. 3, 9,

tako biti, opominja sv. Jakob. Zavežite jezik hudobcu, ki v pričo vas kolne, de

Bog žalen ne bo. Vpričo otrok nikolj ne zakolnite, de se kletve ne naučijo.

G

Sir. S, 11,

Prip. 83,31,33.
I. Kor. 6, 10.

Mo dr. 4, 1.

Prip.Sl, 86.

Mat, 5, 4, 9.

Hebr. 13, 17.

Kletev matere otrokam hi.se podera, ino otroci, ki jih starejši kolnejo, srečni ni-
kolj ne bojo. V nebesih izvoleni Boga hvalijo, pogableni se v pekli preklinjajo ;
z katermi v živlenji deržiš, k tajistim po smerti prideš. Kletva žali Boga, pohujša
bližniga ino nas pogubi. Kar nam molitva pripravi, nam kletev zapravi. Bog
nas varji kletve!

III-  Lepo okopano ino čedno ovezano tersje  se mora skerbno pleti’
de ga ternje ino zel ne prerasteta; pa tudi varvati,  de ga zverina ne zatere ino
ne pokonča. Ravno tak potreba varvati je pred vsim drugim mladih, nedolžnih
ljudi, oni so rahle oke ,  katire slana zapelivosti hitro omori. Varujte stariši, go¬
spodarji in gospodinje svoje domače prevzellive gizdosti  (oferti). Gizdost je dober
kup, prelepa obleka pa draga; ona veci del ljudi ob božje dopadenje, pa tudi ob
premoženje dene. Vsakter se naj po svojim stani ino premoženji nosi. Ko se je
svoje dni mogočen kralj Cirus ženil, so na njegovo vkazo iz vsih dežel pred nja
dekleta prišle prav bogato oblečene, ki so upale njemu dopasti; pa mu nobena ne
dopade. PosledniČ vgleda za drugim pohlevno devico, preprosto, pa vender čedno
oblečeno, ter ji roko poda ino njo pred druge postavi, rekoč: „Pošteno devico
hočem za ženo, ne pa gizdastih oblačilino  vse druge osromotene k domu pošle.
Ravno to bo tudi nebeški kralj storil. Nar gorši oblačilo tisti ima, ki si ga doma
pripravi. Kdor preveč za oblačilo trupla skerbi, lehko na oblačilo duše pozabi.
Gizdost alj ofert v noši je den denašni nar huj vjima, pa tudi velika pregreha.
Ne dopustite mladenčam se tobaka  privajati; tobakaja je med nami nekaka kužna
bolezn, polna škode ino nevarnosti.

Varujte se kuzniga zganja,  ki ga slepi ljudje ko vodo pijejo, dušo zalijejo
ino truplo zažgejo. „Taka pjača gladko teče, poslednic pa pikne ko gad,“ uči sv.
Duh. Pjanost je gladka steza v pogublenje; ino pjanci nebeškiga kralestva ne bojo
posedli, sv. Pavl priča. Pa tudi v vini je nečistost. „Keršanski človek se mora
posebno dveh reči varvati, uči sv. Anton pušavnik, nečistosti na trupli ino pa po¬
svetne časti. <{

Varujte se presestvanja inovsiga necistiga d jati ja }  ono je rak, ki v sedaj-
nih časih človeški rod je. Nečistost je široka cesta, ki v pekel pelja, ino strašno
jih je, ki po njej hodijo. Oh drage duše Kristusove! nečistosti varjte se. Zapelivci
ino pa ponočvavci so dereči volki in pomagavci peklenskiga satana. Ne imejte jih
med sebo, de vam nedolžnih ljudi ne pohujšajo. Pregreha nesramnih del zemljo
pokriva, ino nečisto djanje vpije v nebo za mašvanje. Prosim vas torej ino zaro¬
tim per izveličanji vaših duš, vi očetje ino matere, v sveti sramožlivosli svojo mla¬
dino ohranite, naj ne vidjo ino ne slišijo, kar bi nedolžnim sercam škodo storilo.
Sveta sramozlivost  varje nedolžnost. ,,In kako lep je čist rod v svoji svetlosti.
Njegov spomin je večen , ker per Bogu ino per ljudeh znanje ima.“

Varujte se lazi ino vsake zvijače mož beseda naj bo per vas do¬
ma; tat ino lažnivec sta si brata ino lažnive usta dužo vmorijo. Otroci ki lažejo,
slabo kažejo ino zaslužijo ojstro strahvani biti: „Bog hoče od vsakiga človeka, po
nauki sv. Antona trojno imeti: Pravo vero iz vse duše ino iz celiga serca, v besedi
resnico ino pa čistost živlenja.“

Varujte se tožb ino pravd ;  one so kervave sovražnice keršanske ljubezni,
ino v soseski veči nesrečo storijo, kakor ogenj. Vselej je bolje kratka sprava kakor
pa dolga pravda. V tožbah ljudje izdivjajo, v pravdah obožajo, ino vinograda toča
nikdar toljko ne zatere, ko pravda hišo. Izveličani so krotki, zemljo bojo posedli;
izveličani so mirni, otroci boži bojo imenovani.

Radi imajte svoje dume pastirje,  vbogajte radi svoje duhovske očete. Oni
čujejo nad vami ino bojo za vaše duše odgovor dajali; naj to z veseljam storijo,
ne pa zdihvaje; to bi ne bilo dobro za vas. Varujte se pa krivih prerokov,  ki vas
slabih reči, krivih ver ino praznih molituv učijo, ter vam naročajo posebne poste
ino pobožnosti, katirih sveta katoljška cerkva ne spozna. Take, navidez še toljko
sveleče reči so ljuljka med pšenico. Gorje mu, kdor se na nje zanaša; one so
goljufen dnar, z katerim ne smeš na svetlo. Pravoverni kristjan le troje učenike
posluša: sveto pismo,  ki se nam bere, sveto katoljško cerkev,  ki nas po namestni-
kah svojih uči, ino pa svojiga dobriga spovednika . Kdor se tih trojnih učenikov
derži, si ne bo vgrešil.

7

Pokorni bodite svoji deželski gosposki,  katiro je Bog postavil vam za
pravico, hudobnikam pa v strah. Kdor se gosposki zoperstavi, se Bogu vstavlja,
ino njega bo Bog. Dajte vsakimu , kar mu gre. dacjo , komur dacjo, čast komur
čast. Tistim, ki Boga ljubijo, vse v dobro izide. Bog ljubi pravico ino resnico;
je pa Bog z nami, kdo bo zoper nas?

Lepa vinska gorica je Lavantinska škofija,  drag vinograd Gospodov; pa
se lepši bo , ako ga pridno obdelavamo. kakor sim vam povedal. Mi bomo sadili
ino polivali; Bog bo pa rast dal, de bomo veseli obilniga sadu za večno živlenje,
svetih čednost ino dobrih del. Prav lepo vas prosim v imeni Jezusa , storite mi
radost, de se vas bom z svetim Pavlam pohvaliti mogel rekoč: „Vi ste moje ve¬
selje, in moja krona.“

Ako Bog zdravje da, vas bom pogosto objiskal  ino pogledal, kako kaj
vinograd vaše fare kaže; ali se mladenci ino deklice čedno nosijo, možje ino žene
pošteno zaderžijo , ali se starčeki ino babele skerbno pripravljajo za dolgo večnost?
—- Kako hočete naj k vam pridem z šibo, alj pa z ljubeznjo v duhu krotkosti?
Oj nikar, de bi namesti žlahtniga grozdja svetih čednost Gospod vinograda
le ternje najdel, nam vinograd vzel ino drugim dal, ki bi mu odrajtali
obilnej sad v svojim časi.

Objiskal bom skerbno vaše otroke, ino pogledal, kako oke poganjajo, ali
ndadike lepo kažejo, ali bojo pridni, bogaboječi kristjani. Izprašal jih bom, ino
videl, kako ste jih kaj podučili, ali so ljubeznivi boži otroci? Oh skerbite, de
jih bom vesel! Apostolske roke nad nje pokladal bom, za nje molil, ino Bog sv.
Duh jih bo v zakramenti svete birme  z svojmi darami napolnil. Pohvalil bom
pridne, pa tudi pokregal slabe kristjane po oblasti, katero mi je dal On , ki me
je poslal, Jezus Kristus. — Tudi vernim mertvim bom večen mir ino pokoj zapel,
ki v Gospodi počivajo, bom dopolnil z božjo pomočjo svojo veliko apostolsko
službo, ino oskerbel imeniten vinograd naše Lavantinske cerkve, ako mi bote
tudi vi, preljubi, pridno pomagali.

Poglejte, sonce živlenja na.šiga hitro zahaja; den se bo nagnil ino  pribli¬
žal večer našiga dela v vinograd: Gospodovim. Ne bo dolgo, ino Gospod poreče
svojimu hišniku nas na plačilo zaklicat ino dat vsakimu zaslužen dnar. Blagor
meni, blagor vam, ako nam vsakimu veselo poreče: „Dobro tebi hlapec priden

ino zvest; ker si bil v malim zvest, bom te čres veliko postavil. Pojdi v veselje
svojga Gospoda/ 4

Bodite torej pozdravleni v imeni Gospoda. Vsi sveti vas pozdravijo. Gna-
da gospoda našiga Jezusa Kristusa, ljubezn božja ino edinost svetiga Duha bodi
z vami vsemi. Amen.

Per svetim Andreji na Koroškim 19. dan maliga Serpana 1846.


Kini. 18, I -

Rim 8, 31.

I. Kor. 3,6-7.

Filip. 4, 1.

I. Kor. 4, 21.
Jz. 5,2.

Mat. 20, 8.

Mat. 25, 21.

II. Kor. 12 , 18.

-


. ff M / '

/7:^-

|R, J * mii?

* «


\;«ipr's)f4

t-tf.e?. ;


'7, IjJfA •. «•• ;i'


<W  . ' ;

-•

.



»»’ f;,!r , e{- ^ j \v<‘'* : .Wo uAiQ<^ m' 1  ’ *. ■  ♦ *vr

'

:*<>.pb *s»T, ! V-;ji>U ofeijjpftfHrtj

• ' ' ,



f; ; fT

'. ‘V

milim* f)HT

%’*> -*• 1  '.jflfe ,f, '• i r 10 iV.t* 0<nfc -tf ■'

.oni ,mm! iji fo^sl ti*; ind*-. ; . j! . * ‘ ■ ■■: V>

ol> ,'9li <*j» *iO •" i')'rd ^ .

.7» nor Jife.n e ja 'r-K . *>ti •* oj« • <v\

''*! lj jiievtJo ’ • ti«  £ " ViHf. jj^S*.

'• /i ' . «0• 1r.h • »fhv'<m!0 . ne .?<|- «fj \ ■">  ■ *•'•

■■■ ■ ' . •> (i' ^ - .

’

'



'' •;:. ■ } v v

A




ldi'i(j oni Rivgr-a. od  »a uob ; <;■;;/ r *“'«J  mi  * --»i: • m i ' ;'i J '

*l f»«5 fiffjjej > ' 1 J s I . 0«^tp4> |.l8t*70

8 OS ■ 1

nohiv T>C]t : .d itl‘*> :  mi| ‘jr&.jj

ojjb^v v j ;  j. '! iv '.iij  7’  f,  • %  (.v

H -fiiu.) '.oj'iv«;«f),soq er,v jlo^e.iaV ' .Žj< inruii  v ib f vbq.  jp-v

hgfiovB jaojiibo oni e jaki dtfediiil* , f-<l ■  H

t .#» ,?*

a rn>.


,9#Bt nnespoR' ftailAfii osi 1' ; ini:lt'o’M * ijoifaiiA mincfa

'




m

*

• *
*

7 /.<yA r /r. .yjLS\r jp:x jt.sc&iv

Sit^rgattg 184?.

(&m%m ffinrft  = Btfcf)4f liou SUtant

giujfct im £errn feinen geliebten ©tOjcfcm - @(etuš un&
wunfd>ct fciner t&euern £ert>e @egen unt> aCe& Sure,

t. SJorfcfjrift bejugttcl) bet 3I6itaf)me unb Drbniing gebrucfter ^onfl(loria{*(§urrenben.

II. SHitorbnungen jiber bnž Slbfjatten be3 83raul* «nb Antepascal-Eiamens, unb iibet bal
abboltcn ber itirdjenfatedjefen.

I.

Jitm cinem mebrfad) aužgefprod)enen 5Bunfd)e unb fublbarem 23eburfnijff
ju begegnen, toerDen nad) Dem23eifpiele DerSftad)bar* Sibjefen aud) Die bierdmtli*
c&en CurrenDen pon Skgintt De6 ©olarjabreo 1847 an in -Ovutf  aefegf merDen.

Seber 3>farrDorfieber totrD oerpflicbfef cin ©pcmplar jebež 3obrsongež
abjunebmen, Dem porgefcbriebenen 23erorbnungen ^ iprotofolle gebbrig anjureil)en
tmD feiner ^friinDe alž ©igentbunt ju bclaffett. 3 ur  glctd)cn 2lbnal)me toirb aud>
jeDcr £>ilfžprie|ter au t>  Dem ©runbe »erpflic^fet, bamit fid) feiner mit Unfenntnip
Dec erdoffenen SSerorDmmgen entfcbulDigen fbnne. Set* ja^rfidje gJranuraerationž*
SŠetrag fiir cin ©jremplar a11er CurrenDen einež  3abrgangež iji auf 30 fr.
C. SR- fefigefebt unD jebežmal nad) Cmpfang Der crfteu CurrenDe Durd) Daž Se*
lanalamt anber einjufenben.

©ollten gegen Crlag Dež gleicben šBefragež pr. Cpemplar einige #errn
©eelforger mebrere Derfelben ju uberfonmten munfdjen, oDer aucb nicbt in Der
©eelforge angefieDte ^riejfer, 9>enftonijten unD Seftjienfen jur aleicften
2lbnabme geneigt fepn, fo boben biefelben unpcrroeilt Die $ranumeration Dri Dem
betreffenben Selanalamte ju mad)en unD anjugeben, ob fte fiir alle erfcbeinenDen
Sa^rgange 2lbnebmer bleiben roollen.

3eber 23ogen mirD nacf) SRufJer Dež gegemoarttgen mit Der SBenennung
Dež 3obrgangž, mit Dem 2imtž=S?ruž. unD unter Dentfelben mit Der fortlaufen,
Den 3abl Der erfcbeinenben 3abrež* CurrenDen bejeicbnet fepn unD fid) ^ieburct>
foroobl jur beguemen Slnreibung alž aud) jur Ueberftcbt, ob feine Sfummer in
S&erflojj geratben fep, eignen.

Sie SSerorDuungen im ©cbulfadje toerDen mit bcffen 0efd)dffž»S?umcru6
unb ber fortlaufenben 3«bl ber CurrenDen bejeicbnet abgefonbert gebrucft unD
jeber organifirten ®<i)ule DerSibjefe einCpetnpiar unenfgelDlicb »erabfolgt roerDcn.

S)ie.£>errn £)cd)anfe unD ©cbuibiftrifteauffeber boben Die genaue©amm*
lung biefer Currenben pon ©eite allcr perpfficbteten Slbnebmer unb ber betf)eilten
£ebrer genau ju uberroacbm unb ftcb bei ©elegenbeit Der SSifitation, roie aucb in
S3eranberungžfallen bei Curatpfriinben, ober im gebrperfonale einer ©cbule, pon
beren orbnungžmafjigem SSorbanDenfepn ju uberjeugen.

Sebem Sabrgange mirb ein SnDep ber erlaffenen SJerorbnungen unter
^inmeifung auf einfcblagige SSerorDuungen friiberer ^abrgdnge beiaegeben unD
»enn Die žBogenjabl mebrerer 3obrgange ju einem beguemen 33anbe 1)inmč)t,  ein
SSerbal*unb 0tealregiffer iiber fdmmtlicbe 3obrgdnge einež93anbež nad)getragen
tperben, tpelcber S5anD alžbann gebbrig einjubinben unb aufjubeioabrrn fepn mirb.

•W aj>. 44).

IA.

„.£>abet 2ld )t auf  eucb unb eure £)erbe, bamit nicbt reifienbe Mfe
unter rud) fointnen, bie Dec .£)erbe nic^t fcbonen."

Siefe apoftolifd)e SOlabnuttg »erbient in unferett Sagen nie^r alč je con
unč/ geliebte Gruber ;  beberjiget ju roerben, inbem ftcf) falfdje gebren felbjt unter
bač gemeine SSolf irnrner rnebr aučbreiten, unb irrigett ©runbfdben »erberbte ©it*
ten auf bcm Šujjenadjfolgen. Siefem einreifenben SBerberben ftnb mir nur burcb
Srjielung etneč grunblicben Unterricbteč in ben ©runbmabrbeiten unferer fjciligen
OMigion im ©fanbe mit Sntfcbiebenl)eit entgegen ju treteii/ roenn tuir bač djriji:*
lid)e33olf »oi’ ber »erberblicpen Umpijfenfjeif unb £>ber|idcblicbčeit, bann aber aucb
»or Slalte unb ©leicbgiiltigfeit gegcu bic dteligion unb if)re Oeiligen Ucbungen ju
»ertoabren tracbten.

Um bei unferrn 58olfe eine grunDlicfje $emttnifj in ben Oteligiončroabrbeiten
ju erjtoecfen, tmiffen mir unfer 'ilugenmerf »orjitglicb auf bie Sitem unb ftdnber
ricbten, unb bač fe(>r meife unb roof)it()dtig angeorbnete bratit-unb Antepascal-
Exnmen jtoecf mdfftg bebanbeln.

Sč tuirb baber allen©eelforgern ber £a»anter Siojefe f)iemit anbefof)ien:
I. Sie mit b- |)offanjIei * ,Oefrete »om 8. 3uni iS 1 3 oprgefcbriebene 0ieli-
giončpriifung ber žBrautleute jleberjeit »or bem lten Slufgebotbe mit benfelben mit

? en>iffen()after ©enauigfeit »orjunebmen, unb bač SBrautpaar nicbt etjer 'ju »er*
iinben, be»or nic^f b:e beiben 33rantleufe in ben ©runbtoabrbeifen ber Steligion
geniigenb unterricbtet befunben tuorbeit ftnb ,  unt baburd) ben £3rautleufen foftfpie*
lige ?8orbereifungen, bem getuijfenbaften ©eelforger aber fo maneken $3erbrufj ju
erfparen. 3jt ber eine sBrauttbeil auč einem frentben gjfarrčbejtrfe, fo bat ber*
felbe »on feinent ©eelforger bač »orgefcbriebene Dieligiončjeugntf jlettem ©eelforger
beijubringen / ber bač 2lufgebotl) annintmt, unb tiber bieSlufnabme ben ©eelforger
beč anbern 33rauttbeileč ju »erjfanbigen bat. 58»n ber SSornabme beč SBraut*
ejramenč entfcbulbige Eetn 2tnfef>en ber ^ffan, inbem unč bie traurige Srfahrung
genugfant (ebref/ bajj nid)t feltett bei SUtanojen auč ben febeinbar gebilbcteren©tdn»
ben eine »iel grbjjere UntuiflTenbeit in ben šXeligiončt»abrl)eiten »orgefunben tuirb,
alč fclbjf unter bem genteinen SSolfe.

šSei ©elegenbeit biefer šKeligioučprufung bat ber ©eelforger bie 23raut*
leufe auf eine angemejfene 2lrt anjumeifeit fteb auf ben Smpfang beč b- ©afra*
menteč ber Sbe totirbig »orjuberciten, unb i^nen ju rafben aucb eine ©eneralbeidbt
abjulegen. Sabei ftnb bie 23rautleute ju »erbalten gleid) ju Slnfange bež 2iufge*
botbeč einjelntoeife ju beicbten, bann aber toenigjfenč 3 Sage »or ©d)lie{jung ber
bač b. ©aframent beržBuflfe unb beč 2lltarč ju entpfangen, um fo jleneršSer*
legenbeit mbglidbfl »orjubeugen, in bie ber SSeicbtoafer fo oft bei bergleidjen ^dUen
ju fomrnen pflegt/ rnenn bie SSrautleute erjf ben Sag »or ber Stopulafion, obet
gar am Sage ber ebelicben S3erbinbung bie b- ©aframente entpfangen. ?teb(fbei
rnirb erinnert/ ba§ bie žSrautleute aucb tubbrenb ber SSerfuttbejeit nacb 23ebarf
»orjurufen, unb liber bie ^fiicbten berSbflfute/ ber ^)auč* unb^amilenoorfieber
auf eine anjfdnbige SBeife ju unterricbten fepen. tUur »on moblunterricbfeten cbrijt*
licljen Sitem b«&cn n>ir gut erjogette Stinber ju ermarfat.

2. Sač in ber £a»anfer Šiojefe mit£>rb.* žSerorbnung »om27. ^ebr. 1811
135 in ben 4 Sefanaten biečfeitč ber Srau angeorbnete/ in ben tGScfanaten
ienfeitč berSrau aber bereitč fange »Orber eingefitbite Antepascal-Examen ift »on
aUen ©eelforgern mit flugem Šifer unb gemijfenbafter ©enauigfeit auf bie bičfjer
iiblidbe ?£Beife ttacb @t«nbeč»unb ©efcblecbtč« Slbtbeilung gleicb nacb ben n ^Beib*
nacbtčfepertagen/ ober mie eč bie ©eelenanjabl unb bie itbrtgen biefbejitglicben
Šeit*unb £)rtč»erbdltni(fe forbern/»orjunebmen, unb nur alte, ober fonff gebredb*
lid)e geute, benett man benSlpprobationčjcttel, fo tuie ben biftinguirten ^ouoratio*
ren, »onberen 0^eligiončfenntnif nmn iiberjcugt fepn fann, nacb ^)auč iiberfcbicfet,
ba»on frep ju bolf™. )5abrifen ober grofjeren ©eroerfen, bei roeleben ein
grofereč ^Jerfonalc bebtenjtef iff, bat ber ©eelforger im SinoerjfdnbniflTe mit ber
i&orjtebung einen eigenett Sag fur bie »orbjlerlicbe 95riifung ju bcftitnmen, unb
notbigen Sallč auf Srfucbett ju einer angemeffenen 3eif an ber ‘Zlnjfalt felbft biefe
Šteligiončpriifung »orjunebmen.

^ei biefer »orbfierlicben ^Jrufung iff auf eine genttgenbe stennfnifj ber
©runbroabrbeiten unferer b- Oleligion, inčbefonbere aber ber bb- ©aframente ber
^uge unb beč 9lltarč mit meifer, lieb»oUer ©trenge ju bringett, unbbaruber nčtit

ber 3lužfrag< immer aucp cin furjer Unterricpt ju »erbinben. $ie 9fote ber 9W<«
gionžfenntnijj ijf bet jebem SSeicptfdpigen einjeln in Dte mit pierdmtlicper £?rb. *
ŠSerorbttung »om 1. 5uli 1807 9fr. 1252 »orgejcpriebenen ©eelenjfanbžprotofolle
jiaprroeife genau »orjumerfen; moriiber man bet Dcn fanonifcpen, bifcbo^ictjen unt>
Šefanatžoifttationen Dte notpige (Binjfcpt neumen mirb. £>pne Sgormeifung bež
3lpprobationž*3rtM$ »ff 9fietnanb jur bfferlicpen 23eicpt anjunepmen: unb mili er
auž Šeootion feine SBeicpt »erricpten, jo ifl bemfelben fein ^eftel iiber Die »oll-
bracpte SJfferfommunion aužjufolgen. Služgenommen fepen .ftonoratioren.

Šic S»nii!iem, .£)auž* unb 8abrifž*§8orffeper ftnb anjfanbig jn »erpalten
nad) Slblauf ber £>lterjeit »on ipren Untergcbcnen bie cbeit genannten 3^1 iiber
ipre »erricptete ,£>jferanbacpt ju fatnmeln, unb Dom £)rtžfeelforgcr unfcr 2lngabe
berer, »on benen fte feine getrel erpielten, ju iiberreicpen.

3. Um boi bem 33o!fe eine genitgenbe 3teligionžfenntn$ ju erjroedfen, mirb ben
sBeburfnijfen ber £a»anter SMbjefe angemeffen §olgenbež im SBetreff ber (Bprijfen*
lef>re angeorbnet:

a. *)in aUen jenen©tationen, mo jmei ober meprere ©eelforger mirfen, ijf bei
bem erjfen fogenannten ^riipgottežbienjfe burep ein palbežSapr, b. i. »on ?0?id)aeli
biž ®eorgi nad) VIblefung bež p. (Boangeliutnž jfatt ber £>omtlie jeberjeit eine <ft’ir*
epenfatedjefe fiir (Brmacpfene mit praftifeben Slnmenbungen nacp ber £)rbnung bež
fftatecpižmuž mit sBenitpung einež gut ju mdplenben |)anbbucpež mit Srag* unb
Slntmort »orjutragen.

b. 2ln allen @eelforgž*©fationen ijf ^faepmittagž an gebotpenen ©onmuttb
Scpertagen »or ber fogenannten SSefper bie Cprijfenlepre ju f>alfen.

©eliten ež bie £>rfž* unb 3eif»erpaltnijTe niept einratf)en sftacpmitfagž bie
(Vprijfeulepre »orjunepnten, fo ijf an allen biefen ©tationen aud) bei bem jmeiten
ober .£)auptgottežbienjfe nad) Slblefung unb einer furjen (Brfldrung bež (Boangeli*
ttmž ebenfallž eine angemeftene &'ircpenfatccpefe burep baž gleiepe palbe 3apr »or*
jutragen; nur an ben gebotpenen ^ejtfagen bež £errn unb ber #eiligen fann eine
formliepe g^reDtgt ©tatt jtnben. S)až ©leiepe ijf an jenen ©tationen ju beobacp*
ten, mo nur ein ©eelforger angejfellt ijf.

c. 2tn jenen ©tationen »on jrnei ©eelforgern, mo bie tttcpf ju empfeplenbe ®e«
pflogenpeit perrfcpet, bajj beibe ©eelforger anfŠomt* unb^epertagen baž p.^Dfefj*
opfer gleidp nad) einanber »errtcpten, unb bižper nur ber eine SSormittagž prcbigte,
pat fiir bie Bufunft bei ber erjfen p. SDleffe jeberjeit ber eine ©eelforger eine Slir*
cpenfatecpefe, bei ber jmeiten p.SMeffe aber ber anbere bie 93rebigt ju palten.

d. 2ln jenen gilialen, mo megen (Bntfernung »on ber gjfarrfircpe regelmajjig
alle Sonate ober alle 14 Sage ber ®ottežbienjf abgepalten mirb, ftnb mit^luž*
naprne ber popen Sejttage bež ^)errn unb ber Seper bež 9>atrojiniumž nad) ber
Slblefung bež ©»angeliumž unb nacp einer furjen grflarung bežfelben burep baž
ganje 3apr angemeffene Sprijfenlepren nad) ber ,£)rbnung bež ft'ated)ižmuž ju
palten. 2lm ©nbe ber Cprijfenlepre iff iiber baž SSorgetragene furj abju(ragen,
unb jo befonberž baž junge 2Solf anjugerobpnen aucp in ber ^fird)e gepbrig ju
antmorten.

e.  Samit bie ®ldttbigcn um fo gemijfer bem Dfeligioužunferricpte beimopnen,
fo ’ ftnb bei jcbern 9>farržgottežbienjfe bie ^irepenoortrage jeberjeit nad) bem (Boam
gelium ober nacp bem (Brebo, mie ež in ber alten $?ird)e ©itfe mar, niept aber
»or ober nad) bem ©oftežbienjfe abjupalten, infoferne niept mieptige ,£>rtž»erpdlt*
nijfe eine Služnapme nofproenbig forbern.

f. Samit bie brei gottlicpen Sugenben in ber ganjen Sibjefe gleicpmafftg ge*
betpet, unb bie®ldubigen burep bie »erfd)iebenen ^ormeln in ber (Brlernung biefež
eben fo notpmenbigen alž erbauliepen ©ebetpež niept beirrt merben, mirb piemit
angeorbnet, ba|j »on nun an nacp ben »ormiftagigen flooenifepen £epr»ojtragen
bie in ber 3iUter= Služgabe bež ©»angeliumž: Sveti Evangelji, v’Zeli 1845 ©eite
523 ~ 525 »orftnbige ^ormel, melepe mit ben torten anfdngt: Verjem v tebe,
pravi trojedini Bog u. f. m.; — nacp ben beutfd>en geprioortrdgen aber bie in bem
»orgefcpriebenen @epulfafed)ižmuž ju ftnbenbe $ormel: Sep glaube an £>icp,
maprer brepeiniger®ott u. f. m. an allen ©eelforgjfationen opne, Stužnapme lang=
fam unb »erffdnblid) »orjubetpen fep.

Unter (Binem mirb bie mit ber ©epuloerorbnung »om 16. (21.) Slpril
1845 «Rr. 71 erlaffene SBeifung pier erneuert, fiir jene fttnber, bie feine ©epule
befucpen, unb fiir bie erjte p. SSeicpt unb Communion oorjubereiten jtnb, mentg*
^enž bur^ ein Šnpr »orper mbcbentlicp ein 3Jfapl eine abgefonberte ^inberlepre

, unb nar jene SVitabet! unb2)idbc()m jut erften 33cuf>f'unb Coni*
»»anion jujulaffen, n>e(<t>e Dtefen Unterric&t fietjug befudtf §a|m, unb geniigenb
»nterric&fet befunben toorben ftnb. -pietnit glaubt man aud) bie perrn ©eelfor-
ger roegen ber fo nmnfc&enOtoeriben ©leidtfbrmigfeif aufmerffam tnad)en ju mtiffen,
&afj in beržKegel bie Sfrnber juer|t jur {).Š5eid)tabgefonDert, unb ein i;a(6e0, ober
ein ganjeS 3al)r bantad) jur erjfen f> ; . ©ommunion ju fu^ren fcpcn/ um fte fo leidjier
unb bejfer ju einem roiirbigen ©mpfange btefcr Ijf). ©aFramenfe oorjubereiten.

Uebrigenč ftnb bte ©Idubigen bei jeber fd)tcflid)en ©eleaen&eit an bte
totd)fige spflicbt bcm d>rif^itd>en Unt,’rrid)te an iebem@oun*unb gebotffenen $eper*
tage fleijjig beijuroojjnett ju erimteu, babei aber aud) jum oftmabiigen rourbigen
©mpfange ber t)t).  <&aFrumente ber S3uffe unb beč 21 (tarč anjuetfern, um ba*
burd) bei bem R3olFe cin lebenbigeč 0)riflentf)um, ba£ ficb burd) t»af)re £ugenb
unb burd) »erbien(F(id()e gufe fJBerfc aučjeid)nef, immcr mel)r ju enoecFen.

3d) fetje mcin Serfrauen auf bcn fjeiligen ©ifer nieiner geliebten SKitar*
betfer im SEBeinberge be$ .perm, bajj @ie bicfc in ^olgc eigener ©rfaf)rung al$
nof()t»enbig befunbenen oberljirtlid)en 2lnorbnungen toitrbigen, ben ©eift berjelbm
erfaffen, unb feine SftuJje fdjeuen roerben, bem .perm ein rcligtbč glaubigeč tf)at*
Fraftigeč d)rifilid)e6 3So(F beranjubdben, bab bie ©l)re unferč SEBirfenO, unb bie
SDrone unfcrcr šBemufjungen fepn foll.

Šiefe fpejielen S3erfugungen ftnb am erfien ©onntage nad) bem ©in*
treffen be$ Čircularč ber ©emeinbe aučjugtoeife im SRarnen beč S3ifd)ofe$ be»
Fannt ju mad)ett/ bamit bie $)farrfinber ju beren SČenntnif? gelangen, unb ber
»OrtSfeelforger »or jebem S3erbacf)le einer ©igenmacfotigFeit gefdriifct bleiben mbge.

fibtfd)&fltd)e$ £a»anter £rbinartftt ju ©t. Stnbrea «m 2. 2fdnner 1847;

Hnton sKartttt,

»fit# . »Ifcfcof.

Dr. g. ©tepifcfcne^,

5£e»fl#ortaI -


1047 .

3(«tan iBartin, v on ©offcs

^nabrit jFuvft  = Btftfjof bon Hatoant

entfctetet atten ©(dufcigen Dec ftnjantec ©tojefe «g>etl unD
©egen in @i;ritfo Dem £errii!

d$e!id>ie $er£e!

^U'n .^ampf til unfcr gektt »011 ber SIBiege bič juro ©rak. SSBtr fdmpfen um
ben ©ieg ubor itttO felbft, unD um Den $reiO einer feligen ©migfeit. — Šer
gefdf)rlid)jrc §einb, mit betn mir eš ,?u tl)un bukn, ftnb unferebi?fen SSegierben;
inOkfottberc akr, Dte §8egierlid)feit be$ gleifcbeO, unb t>te  33egter*
lid)feit ber Slugett uno bic £)offart be$ gebenč  nad) ber gebre bež
I). Soljannee. cr. £rf. 2, 16.) SSBerfeinc ©tune beberrfebet unb itkr ftd^ felbft beti
©ieg crringt,  ber ift  mc()r mertb,  Icf)rt ber ©eijt ©otteS, al$ jener, ber©tabte
erokrt. («rnrfm<ert. 16, 32 .) Ste s ^a|fen ju biefem gcijtlicbcn £'ampfe ftttb  baž
©e6etf), bie gajte unb ba$ Sllntofen; bie ©cbule bajti ift bie Uebung biefer brert
gufen jlBerfe, unb bie Uebungčjcit bie »on ber f).  Hutter ber fat^olifc^m &ird)e
»orgefcbrieknen ^afienjcit.

Sač Smften ift alfo fo alt alč bač 5 Jtenfckngrfd>/rck; tvie c$  und bie
©efd)i$fc lel)fct, tuitrbe felkž »on allen fronunm SŠdttttern beo alten Sefiauten*
teO geitbet, im ttetten $unbe »on (£[)viftc>  bem .^errn felbft gebeiliget, »on fetnen
Slpojfeln befolgf unb bon ©fdubigen junt ©celenbeile anbcfoblcn, mie cO felbft
»on rneifen Šlerjten alO ber ©efunbl>eit kfonberO gebeiljlid) angcrarl)en mirb; uitb
ekn »on ber c^riftfat^olif^ett SVirdje »on 5 lnkgintt bi$ auf unfere ^dčen ben
©lauoigen »orgefcljrieben. ’3lUe guten SČinber f)»ren bie ©timrne il;rer forgfamen
Hutter unb folgen i(jr.

Um ©ieger iikr unfere bofett SSegierben, kfonberč aberuber bie ©enufl*
fudjf, bač grofjfe Uebel unferer 3ctt — ju roerben, ntufjen mir in ber ©djule bež
3 aften$ bao ©nrbeljren unb baO ©rtrajjen lernen.

Saju bat unfere l). $ird)e breperlci Naften angeorbnef: ben 2 lbbrudj, inbem
mir unč »on jeber 2 lrf 9tal)rung ©tma£ abbred)en, unb un$ nttr ein 9)laf)l bež
Sageč fdttigen; banu bie 9ibjtinenj ober €ntf)altung »on gleifctjfpeifen, bie
mir «n$ »erfagen, obor aud) beibeč jugleid) kobalten, je nadjbem eine jtrengere
»kr milbere fjajle gebofben tfl. . _ , _ .

^adt ber allgenteineu 2 lnnabme ber fatbolifeben i^irdbe ftnb jungegeufe^
kren $brper erft im 5 Bad) 0 fl)ttme kgriffen ifi, bann fcbmacbe ©reife, mie aud>
fcfjmangere unb fdugenbc Hutter, bann befonberč febmer arbeitettbe 5 >erfonen nicfjt
fctjufbig fteb Dlakntigabjubred)en, bod) follen fte auf benS«^g nid)t ganj »ergeffen/
unb ftdb bod) tbeilmeife einen 2 lbkucl) tbun. Sagegen ftnb kefe fcbulbig an ben
gebotbenen 2 lbjnnenj=&ajttagen ftd) tn ber Otegeloom 7 . Sllferčjabre an, »on Sfeifcb-
fpeifen ju cnfbalten, mentt fte nicbt burd) eine kgruttbefe Siepen^ biefer ^fltcbt ^ut*
boben finb. ©bcnfo ftnb bte »on ber flbjtinenj biOpenfirten 9 >erfonen fcbulbig fteb
ben »orgefcbrieknett Slbbrucb ^tt tf)un, infofern fte nic^t ba$ 2 (lter ober eine an*
bere gegriinbete Urfacbe ju faften entfd)ulbiget. ^ ., r

ibbgleicb mir alle Sage uttfereO gebettž ber Sugenb unb ber 2lu»ubung
gufer fffierfe ju roibmen fcbulbig ftnb, fo bnf unž bod) bie fiir uttfer £eil kforgte
^irebe gemilfe ?5ajltage jur Uebttng bcliintmf, unb burd) baž gattje 3abr meife
»effbeilt, in bttten mir baO Cntk&reit tutb ftd) felbft »erfagen lernen follen.

SHefe -fltttJ: ■

a. Si e g rope  ob  er  40 f <i g i 3  c $ a fr e oor £>$m,  »on Sefu ©ffrifto
felb fl gelfeiliget, ber aucb 40 Sage unb 9tacf)te gcfaftct, um ftd) auf fesu £ef)r*
amt »orjubereifeu. Siefe &'trd)enfafte ift nacl) bem ^eugniffe ber Srircbenlebrcr
bereifč »on ben Slpofteln eingefefst, unb murbe »on ben trften ©Ijriftett fo ftrenge,
beobacpfet, bafj ftc au§er S 5 rob, ©alj, £>el)l unb ©artengemdcbfen gar ntc&tč,
Ujttt>. btefeč erjt 9i6enD^ jur ^a^mug nai;men, .(£• Sbeopt). ?mr.)

SBir follen unč in t>cr 40tdgigett ggftenjeif tiebjtbi befonberč burcf) t>ic
S3efracl)tung beč biffern £eibeitč unb ©ferbenč uufereč ©cloferč auf einen mur^
bigen ©mpfang ber t). f).  ©atramcitfe t>cc S3ufje unb beč 2Ufar6 »orbereiten,
um fo mit Sefu, unferm ftegreicf) erftanbenen »pctlanbe miirbig £>ftmt ju f)alte».
3Som 2lfcf)ermittmocf)e bič jurn ©infd)fufj beč ©Ifarfmnftageč ift allc Sage, mit
Slučnaffrne ber ©onnfage geboff)ener Slbbrud).

b.  £)ie faften ber 4 fogenannten £?uatemberjeifen  an jeben fSHtt*
mocf)e unb ^eepfage unb ©amftage, um unč in jebem 23ierteljaljre in bem fo
notf)n>enbigen geiftlicfjen SSampfe ju itben, aber aud) burd) ©ebetl) unb $aften
gufe 9>ricfter »on ©ott ju erbiften, roeld)e fottfi um biefe -Jeit gemeibet murben.
&lef>en follen mir in ben ,Qitatembcrmod)en nad) bem šBeifpide ber erfteti ©ffrijten*
gemeinben um gnte .pirten, bie bač grbfjte ©efd)ent beč .pimmelč fur bie ®(au6i-
gen ftnb. 2Bir follen aber aud) im Srufjlinge ©ott bitfen, er mode unč ben 38ad>č 5
ff)um ber $elbfriicf)te fegnen, bie mir gefaet — jur ©ommerčjeit unč biefelben »or
Unglucf bemalfren unb reifen — im .pcrbfte foldje glucflicf) einbringen — unb im
SBinter moblgebeipen laffen; unb Diefeč ©egettč follen mir unč »orjug(td) burd)
©ebetl) unb gaften miirbig ju macf)en beftreben.

c. Sie Slboenffafte  burcf) bie 4 SBoc&en mit Snbegriff ber ^uafember?
jeit »or ber ©eburt unfereč .perm Sefu ©&rifti, in ber jeber iOiittmod) unbgrepfag
gebot&ener 2lbbrud)čfafttag ift, um unč an bie 4 Saufenb Saf>re ber@ef)nfud)t unb
ber ©rmarfung auf bie Slnfunft beč S53eltl)cilanbeč ju erinncrn, aber and) ©elegeit*
fyeit  ju ge&en, unč auf bie gnabenreidje §eper ber ©eburt Sefu nntrbtg »orjubcreiten.

d. Si e SSigilien * Naften  »or ben grbgeren Sejten beč .perrn, 5)tarienč

unb ber .peiligen ©otteč follen unč erinnern an bie befonberen ©ebeimnijfe. unferer
©rlbfurtg, fo mie an bie »orjuglicpfien Sugenben ber nun feligen šreunbe ©otteč
aufmerffam mac^en, bie unč alle mtt bem l). 9 >auluč jurufen: ©epb unfere ^ad)=
folger, fo toie mir ^acbfolger €l;ri|ti toaren. (>ptn(ip. 3, 17 .) Siefe ^ad)fofge
©^rtjti aber bejtel)t »orjitgli^ in ber šSerldugnung unfer felbjt, meldje burd) bač
fird)li^e »»rb.

Um aber ben ^eiligen 3mecf ber Saftett ju erreicfjen, laffet unč im ©ei fte
uubtnŠBa^r^eif  faften, rcie unč ber l). ^Sernffarb fe^ret: „.pat ber ©aumen
aHetn gefunbigef, fombge berfelbe allein faften; paben aber aud) bie ubrigeit ©lie*
ber gefunbigef, toarurn follen biefelben nicpt faften? Naften foll bač Sluge burd)
©ntpaltung »on »ort»i(?igen §23licfen unb feber SČedfljeif, um eč in bemutf)iger žBuffc
ju bejd^men, nac^bem eč mit@unb^aftigfeit umf)erfd)i»eifte. ©č fajte bie 3 uitgc
unb entbalfe ftd) »or SSerleuntben. ©č fafte bač S)f)r unb entljalte ftd) »omSln*
Mren bbfer Singe, bie ben ©eift »ergiffett. ©č fafie bie boanb unb entpalte ft 0
»on aUen Sdnbeleien unbUBerfen, bie roiber beč|)errn ©cbotfj ftnb;  am meiftett
aber fafte bie ©eele unb cntf>alte ftd) »on allern SBbfen, roeil o^tte folc^eč Saften
tebe anbere 2 lrt beč ^^m -perm ntijjfdllf."

©ntfagen miiffen mir befonberč in oer ^eiligctt ^aftenjeif jebent uppigen
SCBeltleben, bač unč benSlnfprucf) auf bie emige @elig!eit raubf.(2uc ^  24 — 35 .)
SSermeiben follen mir aber aucf) bie ju anberit geifen erlaubten UnterMltungen unb
©rgMlic^feiten, um unč unget^ei^ mit ©ott unb unferm ©eelenbeile ju befebdfs
tigen; benn eben bie Sage ber l). S^^njeit ftnb bie ©ott angenebmen Sage, ftnb
bie befonberen Sage unfereč ^)eileč. (n. ^or. 6, 2 .) ©elicbte C^riften, f)6ret nic
bie ©timmeber  ^>of  f ar  t an, melcbe ju fagen pflegt: SSBout foll fgften?
id) babe mir feine fo groben Kepler »orjumerfett, um ^Buffe rcirtnt ju nmjfen ?
?SBenn mir fagen, ba§ mir feine ©tinbe M&en, fo tdufd)en mir unč felbft , unb
bie SSBafjrbeit ift nicf)t in unč. (i. 3et>. 1 , 8.) Unb Sefuč fprid)t ju unč Stilen:
„Sffienn ibr nid)t23uffe tb«n merbef, fo merbef if)r Stile ju ©rttnbe geben/' (fur.
i3, 5.) Sie ©uten follen faften um nid)t »on ilfren bbfen ^eigungett ubermunbett
ju merben; bie SeblerMften follen faften, um ©ieger ttber ilfre funbbaftett
fBegierben ju merben, tmb ftcb jo jur ftftlid)en SffMeit ber ^inbcr ©otteč ju

erpebm. ©<nn »ač gaffen ift jtefč »ie ©peife »er Sugen»: »on bor Čnffiattfam«
fetf goljen reine ©ebanfen, »ernunftige fSBunfdje, fjeilige &atpfd)ldge auč, un»
»urd) »te freprotUigen ©ntfagungen ftirbt »ač Sleifd) »er 23egierlid)Eett ab, mir»
»ec ©cift »er £ugen» erneuert — tc^rt »er (j. geo. Solget ttic »er 25egierlicb«
feit »er 2 lugen,  Jjoret nie »te ©ttmme »eč Sleifdječ  an,  »ie fldf) »a*
mit cntfcpulbigt, alč fep ifjr »ač Saften fcf)n>cr. Se fdjroerer »ač Sajeti, »eflo
meljr 23er»ienjt ftir unč pat eč »or ©ott; Oenn »ač .£)immelreid) lei»et ©emalf,
un» nur »te ftd) eč etmač foften laffen, rcerben ečerobern. (a»at&. u. 12 .) Spat
eč »od) Sefum fo unenMtcf) »tel gefoftet 11116 ju erlofen; — un» mir fonnton unč
nicpt ein ©titcfcpeit ^letfc^, nidjt eine@cf)alJe &’affee o»er fonfteine ©peife Ourd)
eittige ®tuit»en auč giebe ju iprn »erfagen.?

iOie $irdje ift in»efj immer eine eben fo aitfige alč forgfame Hutter,
»ie jene $in»er »eč Sajtenč enfpebt, »eren SCorperčtrdfte ju fdjmad) ftn», u.nci=
ne jtrenge »ollfommene ^afJen ju ertragen.

Sn 2lnbetrad)t »ejfen foll aucpfitr »ač laufenbe Saljr »ont £5eginne»er
4otdgigett ^aftenjeit 1847 bič »apin 1848 folgenbe SMocrung auč nrcplidjer
SMmacpf eintrctett:

1. Sitr »ie ©laubigen »eč meltlidjen ©tattbeč:

2Bir» »er ©enufj »er gleifcpfpeifen bemiUiget; nur paben fte jf dj »on Sleifcpfpei*
fen ju entpalten

1. Sin atlen Sreptagcn »eč ganjen Sapreč;

2. 21 rt »en ©ant|tagen »er 4otagigen Naften;

3. Sltt »en SMittmocpcn un» ©amjtagen »er ^uatemberroodjen;

4. Sim Slfcpermittmocpe uit» an »en 4 (cpten Žagen »er ©parmodje;

ft. Situ ©amftage »or »ettt $>fingftfefte;

d. Slnt Sftontage »or 6em Sejte »er f). h-  2lpoftel četrtič ttitb ^auluč;

7. Sltn ©amftage »or Sftaria #immelfaprf;

8. Sim ©amftage »or SlUerpeiligen;

9. Sim Sienftage »or SJlaria ©mpfangnijj; utt»

10. Slnt Srepfage »or »er ©ebiirt ©prifti, meld)er opne&iefj etn gebotpcner
Slbbrucpč* un» Slbjiincnj • Safttag ift.

11. Sur iperfonen »eč geijtlicpett ©tan»eč  triff »ie gleicpe 5M»e*
ruttg ein, mit »er einjigen Slučnapme, »ajj fte in »er »ierjigfdgigen Saftenjeit
mit Slučnapnte »er ©onntage, »ann an »en SŠitfroocpen »er 2l»»entjeit nur bet
einer 3)iapfjeit ndpntficp SJlittagč SleifcPfpeifen genitffen, Slbenbč abcr fo roie
an allett ©amftagen »eč ganjen Sapreč bei »ci»en SOtapljciten |tcp »er Saftenfpei-
fen be»ienett.

Sie £>r»ettčleufe ftn» an »ač Saftengebotp iprer £>r»enčregel gebunben.

Uebrigcnč mir» allett ©laubigen bemerft:

1. S)ajj »er fromme ©ifer jetter ©priftett ju beloben ift, »ie »on »iefer SJtadj-
fidjt feinen ©ebraudj mad)en, un» att allen Snfttagcn ol;ne Slučna^me feine
Sleifd)fpeifen genuffett, mie foldječ nod) bei »ielen Sontilten »er alfc&riftlidje ©e?
braud) ift; nur rnbgen fte jene nid)t »erad)tcn, »ie ftc^> »er tird)lic^en Sičpenč be»ienen;
»iefe aber jene nicfjt belad)eln, fonbern nacj) »er SDtafjnung »eč f).  Slugu(tinu6
unter SEBeinen effen, ftd) »emut^igen un» nur frauern, »a^ i^nen ibre ocrjar-
telte 9tatur nic^t julapt, »ač Snftengebotl) »er ganjen ©trenge nad) ju oeobadjfen.

2 .  3ft »iefe 9tad)ftd)t nur auf »en ©enufj »er ^letfcbfpctfen, nicf)t aber auf
»en Slbbrud) aučjube^nen, »en man an allett geboffjenen Saftf igen gemiffen^aft ju
mad)en ^at, menn nid)t eine fottfl gegriinbete Urfad)e eine Slučnabme geftattet.

3. SlUe jene, meld)e »on »iefer 9tad)ftcf)f ©ebrauc^ mad)en, ftn» »erpfiid)fef
an allen »ičpenftrten Snfttagen, un» »ief aud) an allen ©amftagen, an melc^en
fte Sleifd)fpeifen genitffen, »rep SSafer unfer, »rep ©egriiftet fepeft »u ?9tarta, »ann
»en apoftolifdjen ©lauben, un» jmar mo immer moglid), gemeinfcbaftlid^ »or
o»er nad) »em ©peifen ju ©f)ren »eč bittern £ei»enč un» ©terbenč Sefu ©brifit
laut un» mit 2ltt»ad)t ju betpen, mit »em Soeifape, »a§ an »ičpenftrtett Sagen
mit Sleifcpfpeifen jugleid) S»fd)e JU genitffen bei einer un» »er ndpmlicpen !9tap(*
jeit nicpt erlaubt ift.

4. 3n jenen Sdllen, mo eine meifere SMčpenč fuc einjelne ^Jerfonen nofpmens
^•9 fepn follfe, ift »ač ©efud) mit »er SEBopltneinung »eč or»entlid)en ©eelforgerč
un» »eč Slrjteč unferftupt bei »em X?r»inariate einjureicpen. Sffienn ©efapr im
S3erjuge ©taft ftn»et follen aiicj) »ie žBcicptodter ermdcptiget fcpu in fo langc

fctepenfirm, bte bie iDtfipate »om iCnbinariate eingejangf ftt>n mirt); n»r mbaea
1tc& bie<531au6tam nicbtfelbji: btepenjtren, nod) mit un^altbarcn ©riinbeii ftd> felbji
8tib bie geijHiaie £>brigfeit faufajett, inbem »or ©ott Čem SBetrug rctbfferfiget.

5. %Ue  ©laubigen btc [id)  einer StepenS »om 5a|tcngebot^ bcbiettcn, mo*
gen i^cert ©ifer itt ber 2tu$ubung guter SEBerFe »erboppeln, unb ben SMangel ait
gafien bcfon&cr^ burdj ©ebefb unb 2llmofengeben ju erfeljen tracbten, benn ba$
©ebetbmit unb Sllmofen ift befier ate @cbd$e binferlegen. (2o6. u, 8.)

©c&iufjftcf) ermabne unb bitte id) ate £>berbirt im Plamen be$ £errn ber
^eerfid&amt, tn^befonberc aUc SSorffr&et, gamtlieneatet unb Hutter, foroof)l
bobnet  ate nieberer ©tdube in biefem (Stiicte be$ ^aflengebot^c^ ©ott, 3cfu ©f>ri*
jto unb feiner ^citigm Sl?irc&e einen fcttblicbro ©eborfam ju benigen, ben Unter*
gc&enen, $inbern unb SMenjileuten fcin ubite SBcrfpiel bte Ungeborfanite ju geben,
nod) toeniaer biefelben ju Uebertrefungen be$ Saftengebotbte t»ie immer ju »erleitcn,
moblbemupt, bafi Sienfiperfonen, bie ©ott unb feiner Stircbe unfreu gemorbm, aud>
tb>rcit jeiflicben *^)errn unb $rauen balb untreu merben, unb bitte roobl ju bebenfen,
bafj bcrjlenigc ©ott nid)t jurn 23ater baben fann, ber bic $ird)e nid)t ate SRuttcr
»erebff, inbem ber ©otfte ©ob. tt  3*fu$ fctBfi ben 2lu$fprucb getban:

„1®er bie Širclje nicbt f)bt<t,  fe^ bit roie cin Unglaubiger unb
ein offentlicber ©iinber.  (aJlotb. 18, 17.)

Siefeč £irtenfcbrei&en ij! bem S3olfe am ©omtfage ^uinguagcfit«<»» mit
21u$nabme beffen, i»a$ bie 9>erfonen be$ geiftlid)en ©fanbed betrijft, »on ber Stan*
jel geborig »orjulefen, unb im £aufe be$ Šabred ftnb am ©onntage »orber bie
cinfaHenben Safitage »on ber &'anjel ju »erlautbaren.

3urjibifcb»ffi<b f $ £)rbinariaf ju ©f. 2lnbred am 2. ^dnner le*7.

Stntou Martin,


jys  !l«5,

I»IS.

3 lntan JBartin i  uan #ottce

©nabrit #iirfl = Btfrfjof bon fLabattt

graver fegnenb fetnen $ (eru3 unD aUc ®ldubtgen Det gauanter-
£)to$efe in @f)riffo unfetm četrti!

'it’ l;a&en, totc eg dud),  ©elie&tcjte, fd)Ott lattcje befannf fcpn n>irb,
abermalg einett nettcit e&enfo liebeoollen, alg um bag £)cil feiner ©laubigen beforg-
ten allgemeinen SSater bcr ©(jriftenfjeit, Pius ix., alg ftd)tbarcg £>bcrl)aupt
unferer beiligen fatl)o(tfd)en &'ird)e. 2Wit ^u&el bcgrufjte if)it bie gahje fatf)o*
lifd)e SSBcIt lmb barifte ©ott ftir bie eben fo fdjnelle alg glitcfJicfje 2Bafjl, mclc!>c
uno tuieberljolt bag crfrculidjc ^eugnifj giebr, baj? ber SlUgutige feine ftird&e mcljf
»erldfjf, itttb ber (jeiligc ©eift Diefelbe leitet.

3Bie fid)  aber bie ©laubigen if>vc6 geijtlid)en £>bcr()aupteg frcuen, fo
briicfcn ttnfrrn allgemeinen 58ater fdjroere ©orgen, tu einer fo betoegtcn 3eit, alg
eg bie unfcrc ijf, bte 5tird)c ©otteg mit 5S8eig()eif unb Skaft ju rcgicren.

3jnbem toirabcr Sltleg in Setu »ermbgen, ber uitg ftdrfef, uitt> jte&c g ute
©abe bon obeti fptnmt, »otn SSafer beg £icbfcg, fo forbern ©cine jgeiliafeit
9>apjf Pius ix. bie gattje ©Ijriffenfjeif auf, »on ©ort bie ©ttabe einer g[Mlid)ni
jftegierung ju erbitfat, barnif, toie bag Spcil uitferev  tjcitigen rbmifd) = latf)oiifd)en
štirdje etn ©emeinguf aller ©fdubigen ift,  audj bag $lel)en barutn junt 23atet
ber (Bfbarmung cttt alfgentetiteg 2in(iegen rocrbc.

Um jebod) ©ott mit unferem ©ebetf)c ein angeneljmeg X)pfer ju britigen,
tuirb »on uttg etn rcitteg' »on jebern .gjange jur ©iinbe freieg, tnif ©ott auege=
fohnteg #crj erfprberf, bag »on reirter ©ofteg= unb 9Jtcnfd)enliebc befeelet ift. lini
alfo unfern šBufteifer ju beleben, unb tmg eitte »ollfOntmene 5liigfb!jnung mit
©ott ju erleicptern, fjaben ©cine opeiligfeit Pius IX. ben ©nabcnfc&afc bcr ft?ird)e
allen ©laubigen erbjfnet, unb nad) beiii 83etfpicle ber SSorgdttger junt 5Jnfriffe
ber Dtegierung allen ©(jrijfgldubigcn jebeg ©tanbeg unb ©efd)led)teg eineit »ofU
Fomtnenen Slblaf in ber 51 rt unb 20eifc eineg Subilduntg ju ert^etlen befun'
ben, roelebe bie jur ©croinnung begfelben fejfgefegten SSebiugniffč treu unb getoif'
fenljaft erfullen, alg:

a)  3nnerf)alb brei 3£6oc^en jene brci ober jtuci Stird>en ober ©fafionen, bte
baju bejtimntt tuerben, ;  ober njenigfleitg eitte berfelben jtoetmal tefud)en, unb bOrt
bureb eittige %eit  an&<pfig betf>en, ©ott rcotle ung bie ©trnbett »erjetbeit, feitlc
beilige S?ird)e befcbiiben unb augbretfen, bie Srrgldubigen unb Urtgldubigen jrtr
toajjren ©rleniUntf, bie »erftoeften ©iinbet jur maltren JKeue unb £ebengbefreruuit
fit()rcrt, allc geiftlici)en 'unb n>eltlid)eu ^itrjfeit aber in roaf>rer ©infradtf erbalfeit
unb befejfigert;

b) 3n einer biefer brei SGBo^en ant ?0?ittt»od)c, ^reitage Uhb. @amftage

c) ^nnerbalb biefer brei 3Bod)en nad) ^etoijfenbaft »erridjtefce ?oeid)t bag
beilige ©aframent beg Slltareg miirbig etnpfaugen;

d) ?Rad) SSermdgeit ein beliebigeg 5llmbfen mit frontmer ©eftnnung ben
Slrmen geben.

5tud) bie Stcmrtben ju SBaffet unb ju £anbe fonuett ben gletd)en 5lbla^
geroinneit,' fobalbfte , auf il>ren §85ol)norf juructgefe^rt, bie obgcnannten gufeit

f&erfe »ollbringen, unD Die Daju befiimmten <ft’ircf)en jroeimal befucl)et, unD Da#
t>orgefcl)riebene ©ebetf) »erric^tet £>aben.

3« §23etrcff Der fftranfcn, ©efangcnen, fo n>te aUer 3ener, tt»e(c^e Die
obangefubrten guten 3Berfe im allgemeinen obcr im einjelnen ju erfiillen aitffcr
©tanDe ftnD, ijt jeDetn »erorDneten SSeicbtoater Die 33efugnijj eingerdumt, Diefelben
in anDere Den UmjfdnDett angemcjfenere SSBerfe Der grijtnmigfeit ju umanDern, unD
fofcfK gufjufegrn, mdc()e Die S3eici)tfmber ju »errid)ten im ©tanDe ftnD, oDer
aucf) auf dne fommenDc giitnjfigere $eit ju ©erfe$en, aud) $inDer, Die jroar
gcbeicbfet, at>er jur fjbiligen &'ommunion nod) nicf)t jugeiaffen roerben, jur ©eroim
itung De# 2lblajfe# »on le^fcrer ju Difpenftren.

3n roic mdt ©rine papfHicJ)e £eiligfeit Die S5efugiti§ in 2(u#n>af)l Der
i25cidf)t»dtei* fitr £>rDen#perfonen, jo roie bie ?3efa()igung ber fBeicljfodter jur
©rtbeilung ber £o#fpred)ung pon oorbdjaltencn §dUen fiir biefe Slblafjjeif au#ge=
be^nt f>aben, ijf au# nad)fo(genbem bem btefbejuglid)en 'ilbla$* 23re»e (datum

Romae apud sanctam Mariam Majorem sub annulo piscatoris die 20. mensis i\o-
vembris 1846) entttOmmenen Sibfc^nitfc JU erfebcn: Insuper omnibus, et singulis
Christifidelibus Saecularibus, et Regularibus cujusvis Ordinis, et Instituti etiam
specialiter nominandi, licentiam concedimus, et facultatem, ut šibi ad hunc effec-
tum eligere possint quemcumque Presbyterum Confessarium tam Saecularem, quam
Regularem ex actu approbatis a locorum Ordinariis (qua facultate uti possint,
etiam Moniales , Novitiae, aliaeque mulieres intra Claustra degentes, dummodo
Confessarius approbatus sit pro Monialibus), qui eos ab excommunicationis , suspen-
sionis, aliisque Ecclesiasticis sententiis, et censuris a jure, vel ab homine quavis
de causa latis, vel inflictis praeter infra exceptas, nec non ab omnibus peccatis,
excessibus, criminibus et delictis quantumvis gravibus et enormibus, etiam loco¬
rum Ordinariis, sive Nobis, et Sedi Apostolicae speciali licet forma reservatis, et
quorum absolutio alias quanlumvis ampla non intelligeretur concessa, in foro con-
scientiae, et hac vice tantum absolvere, et liberare valeant; et insuper vota quae-
cumque etiam jurata, et Sedi Apostolicae reservata (castitatis , religionis, et obli-
gationis, quae a tertio acceptata fuerit, seu in quibus agatur de praejudicio tertii
semper exceptis, quatenus ea vota sint perfecta et absoluta, nec non poenalibus,
quae praeservativa a peccatis nuncupantur , nisi commutatio futura judicetur ejus-
modi, ut non minus a peccato committendo refraenet, quam prior voti materia)
in alia pia et salutaria opera dispensando commutare, injuncta tamen eis, et eorum
cuilibet in supra dictis omnibus poenitentia salutari, aliisque ejusdem Confessarii-
arbitrio injungendis.

Concedimus insuper facultatem dispensandi super irregularitate ex viola-
tione Censurarum contracta, quatenus ad forum externum non sit deducta, vel de
facili deducenda. Non intendimus autem per praesentes super alia quavis irregu¬
laritate sive ex deliclo, sive ex defectu, vel publica, vel occulta, aut nota, aliaque
incapacitate, aut inbabilitate quoquomodo contracta dispensare, vel aliquam facul¬
tatem tribuere super praemissis dispensandi, seu habilitandi et in pristinum statum
restituendi etiam in foro conscientiae, neque etiam derogare Constitutioni cum
appositis declarationibus editae. a fel: re: Benedicto XIV. Praedecessorp Ncstro
„Sacramentum Poenitentiae“ quoad inhabilitatem absolvendi complicem, et quoad
obligationem denunciationis , neque easdem praesentes iis, qui a Nobis, et Aposto-
lica Sede, vel aliquo Praelato, seu judice Ecclesiastico nominatim excommunicati,
suspensi, interdicti, seu alias in senteritias et censuras incidisse declarati, vel puh¬
lice denunciati fuerint, nisi intra tempus dictarum trium hebdomadarum satisfece-
rint, aut cum partibus concordaverint, ullo modo suflfragari posse, aut debere.
Quod si intra praefinitum terminum judicio Confessarii satisfacere non potuerint,
absolvi posse concedimus in foro conscientiae ad effectum dumtaxat assequeudi
Indulgentias Jubilaei, injuncta obligatione satisfaciendi statim ac poterunt-

Um Den ©Idubigen ber Baoanter Siojefe bie ©eminnung biefe# 2lbla|fe#
nic&t langer oorjuenfbatten, unD ibren (Hifer ju er^bfien Die betlige ,£>jierbeicf)f
unD ^ommunton mit DefonDerer Š3orbereitung ju »erricbfen, um fo mit Dem
#eilanDe mit einem um fo rcidjerti ©eelengeroinne £)ftem ju fyaUt n, mirb Die
geit jur ©eroinnung biefe# 3(blajfe# pom funften ©onntage in Der gajien Judica
genannt, al# oom 21 . Sfldrj bi# jum erjien (fogenaitnten toeijjen) ©onntage tiadb
JOflern, al# bi# jum u. Slpril l. 3. einfcbliejjig fejigefe^t, unD jur mttrDtgen
Seper Diefer ©naDenjeit SolgenDe# angcorDnef:

V , am  »terten ©onntogc in Der Sabori t>iefcr Srlag Dem erforDerlicben
Sn^afte nnd) on ollen ©eelforgffationen »on Der Štanjel »erftdnDlicb »orjulefen,
unD Dem »erfammelten SSolfe on Diefem, oDer om DarauffolgenDen ©onntage
ein entfpied>enDer Unfemcbt uber Den siblag unD Die šBebingungen folcften ju
geroinnen ju polten;

2 . ©inD »on jeDem g>farrč»orffeber Die jur ©eroinnung beč siblaffeč ju
DefucbenDen Stircben (in Srmanglungčfdllen gemiget aucb eine Stapelle oDer ein
gelofreuj) ju beffimmen unD Dem gldubigen $iolfe befannt ju geben;

3. 2lm 20 . 9)tdrj 2lbettDč iif Del ollen $farr« uuD *$ilial£ird)en jur feoer*
licben Sroffnung Der Jtblagjeit Durd) eine f)albe ©tunbe »or Dem 9i»c 9Karia
tnif ollen ©locfen ju Idufen;

4 . 2lm 2 i. SJtdrj, alč om funffen ©onntage in Der $afien ifi in ieber
$farrfircl)e Der 2>iojefe ein feperlicbeč 2lmt ju balten unD Dač £)od)rourbigjte
©afrantenf Deč Slltareč Durd) eine ©fuitDe jur 2lnbetl)ung aučjufeljsen;

5. Jur Die gonje flblagjeit iff in jeber 93farrfird[)e ouf einem fd)idlicben
£>rfe ein Sifc&c&en mit emer ©amme(bud)fe unfer Der 2luffd)riff: „$ut  £)auč«
or m e" oufjujlellen, um Die ©Idubigen, roelcbe jur ©eroinnung beč 2lblajfeč
il)re 2litDacbf »errfd>ten, Domtt ju erinnern, Die ©penbung beč 2llmofenč nicbt
ju unterlafjen. UnD inDern Dač Naften in Der Ijeiligen £)flern>od;e, alč in Der
3eit bcfonDerer $reuDe nicbt ublicb, in Der »ierjigtdgigen gajtenjeit ober obnebem
alle Sage mit Slučnabme beč ©onntageč gebofbene 2lbbrud)čfafftage ftnD, fo roirD
»on Dem Šifer Der ©Idubigen juoerficbflicb erroartet, Dog fte Den 2lbgong beč
jur ©eroinnung beč 2lblaffeč »orgefcgriebenen gagenč Dureb ein um fo reicblicbe*
reč Sllmofen erfefjen unD fomit Den .£)aučarmen eine 3ubeljeit bereiten roerDen.
Sie gefommelten £>pfergaben l)oben Die £errn £>rtčfeelforger im Sitroergdnbnijfe
mit Dcr i  2lrmen»orftcbung unfer Die .£)aučarmen jur 2lnfcbaffung Der Jčebenč«
mtftel fitr Die £>fferjcit ju »ertljeilen;

6 . 21 m erjten ©onntage nod) £ffern (Den n. Slpril l. 3.) ig gleicbfalB
ein feperlicbeč Sonfamt bei aučgefebten ^ocljmurDigflem ©ute obju^olfen, unD
jum @d)luge Der Slblagjeit nacb Dem 2lmte Dač Te Deum kudamus ju gngen;
2lbenbč ober ebenfalB eine golbe ©tunDe »or Der 2lbenDDdmnterung bep allett
Stirdjen mit ollen ©locfen ju louten.

©o mie gd) gute StinDer freuen einen fiebeoollen, forgfotnen SSater ju
boben, cbeit fo unD nod) mrfjr boben mir fatbolifcbe ©bfigen unč ju erfreuen uber
Die glucflid)e SBabl bcč neucn alfgemeinen 2Sofer6 Der Čljriftenbeit, unfer 6  ober«
|fen .Dirfen unD ©tclloertreter^ ©ottež ouf SrDen. 2luf Dog ober unfere $rcuDe
»ollfommen merDe, laffet unb©ott, Den©eber olle^©ufen, red)t ingdnDig bitten,
Dog er Dem ncuen Stircbenoberboupfe ,  unferm gufen 95opge Pius IX. eine longe
fegenopolle 0?egierung fdjenfen roolle — loffet un^ ferner Diefe ©noDenjeit Durcb
einen murDigen Smpfang Der beiligen ©ofromente Der SSuffe unD De 6  2/lfoB unD
Durd) eine »ollfomntene 2liBfbt)nung mit ©otf ju unferm ©eelengeile mobl »er«
menDen — unD enDlicg Durd) reid)lidt) gefpenDetež Pilmofen »om »ergdnglidjen
©ute unž unoergdnglicbe ©d)d^e fommefn, Die un$ Sener bunDertfdltig »ergelten
roirD, Der oud) einen Srunf Falten SBogeB Dem ?Rdct)^en au$ £iebe gereid)t, ju
bejoblen »erfprocgen bot.

©o roerDen itd) mit unč oud) Die Sngel ©otfeč freuen, roerDen unfere
gufen SEBerfe »or Den Sbron Deč Sllierbormerč bringen ,  Damir unfere §reube
»ollfommen roerDe, Die unč tftiemanD rouben roirD. Sč gefdjebe!

$iirgbifd)bgiebeč £o»onfer S>rDinariat ju @t. SlnDred om 17 . S^tuor 1847 .

2lnton

5v»trfl : S8tf^of

W'  i
...ilrii.r ;

s V

ilf H 9 ,;ri;j.r>(

M.v '''lij p

■ /'»!>- : ■ K <

•jv^j. jj; {■•■ f)' r ,p;

. .Vr r in v

ijftu

1'ii’trt


HI JI

•*!$• j 4ii

'

>.r-4 ■'  V V^V' J# * ‘ >y

I!, *‘ ■

Utfll «/i<j nf *4

■ •

, jKv tit.

vr"»nif jr.-jv/c-:'.,

’ J,

.Vi-iu si K'«S‘//r.

/

3«J>r9<ut«! 184».

4 .

Martin %  »011  f&oiicz

^nafirit ifutft = litfrfjof bon H.ibattt

grttftef fegnenb fetnen ftleruč unb aflc ©Idu&igen ber 2at)anter=
©iojefc in (S&rifto unfecm £errn!

I. 9tepu6licatien einrr oberbirtticben SSerortmung Mer bad Sidciplinar? Ser&aft* n  bed 'Diojefan
Jiflerud.

n. 9Rilff>eihmg ber tf)fo(ogifcf>fn gragen fur bad 3afjr 1847.

I.

Hm meincn aelkbfen S>ibjefan=^lecu6 »or gefdbrlidjen Slušarfungen ju
fcemafjren, Peffen 2(nfeoen ju fc&uijen unP in jener priefferlidjen Sišciplin ju erljal*
mi,  Pie ii)in »^r Peni Solfe jlene 2(cf)tung »erfd)ajft, Pie ifjrn gebiifjrt, ftnoe id) eš
fur. nof f  ?.:nPig, jene fird)fid)en 23orfd)riften, Pie Paš ?8efud)en Per ©afffjdufer
nnP ©cpenfen (auf Dteifen oPer in anPern 9}otf)fdIJen abgered)net) Pen ®ei|Jiid)eu
ffrenge »erbietijen, unP tf)eilš in allgemeinen £oncifiar*23efcf)tii|Ten, ffjeiiš in ein=
jelneit S>i6jefan = ©tatufen, befonberš »on meinen žQorgangern, feligen SlnPenfenš,
gegeben ivorPen fino, abermaiš ju erneuern, unP Per £)iojefan=©eijUid)feit mit
giebe, aber aucp mit oberpirtlid)em <£rnjfe an Paš #erj ju legen.

3u allen 3eiten rcaren Pie 3Birtl)šl)dufer geijilkben JJerfonen »erbot&en.
2)aš »krte Soncilium »on Čateran im 3af)re 1215 fagt: „©k follen ©cbenfen

t anjlidj mciPen, auffer t»enn auf IKeifen Pie 9?otl) fte Paju jrodnge." SSiele
)ibjefan=©tatuten »erbiet&en Pen 33efucf) Per @d)enfen unter ©trafe Per ©ufpem
(ion. UnP ift gleid) in Per čaoonter * Siojefe eine fold)e ©trafe iiber Pie Ueber*
treter eineš fo allgemeinen <f£ird)engefef)eš, maš fd)on Purd) cin Concilium »on
Sartljago, miff)in in fef>r alter 3eit erlaffen rourPe, unP n>eld)eš nur ein gerotf*
fenšiofer gjrkjter aujjer ^icf>t laffen fann, nod) nid)f »erljdngt roorPen, fo ftnP
Pod) »on Oiefem £>rDinariate, unP jroar unter 10. 9luguft i8o3 3af)l 498— i5.
3)tai i8o5 3ai)( 938 eben fo roeife alš noffjroenPige (Erldje Piefjbejiiglid) erfloffen.

3n»er neuefien3^k iff »om le&toerjforbenen5iirftbifd)ofe Šranj 3ta»ec
unter 8. ^anner 1845 3af)l 36  Per 2Bktf)šf)aušbefud) »erbotfjen, unP mebrere
S)išctplinar*'2lnorPnungen gemadjt roorPen. SRacbPem aber Pkfe Sibjefan * S3or*
fdjriften bei »ielen Sibjefan - 9>rieftern in abermalige 23erge|fenfjeit getommen ju
fepn fcf)einen, oPer »on fo SOtancfren gar nid)t bead)tet merPen, roooon id) niicb
ju nteinem ©eelenfd)merje fcbon fo oft iiberjeugt, fo fe^e tc^ eš fur meine uner^
Id^lic^e 95fiicbf an ,  Pen ebenbeiobten ©rlafj abermalš, unP jroar roortiid) ju roie*
Perboien; roie folgt:

„3d) »erncbme »on %eit  ju 3eit auš jenen Sefanaten^ Pie tcf) bišber
nicf>t perfon(id) befucpen fonnte, »iel ©rfreulicbeš unP £roji»oUeš uber Paš ti SBirrm
fc manšet ©eelforgcr, iiber ibren ed)tprie(ferlicj)en gebenštoanPef unP iiber i^r
fur Pie ®emeinPcn erbauenPeš S5enebmen.

3cj> freue micb innig(i iiber fofcbe fur Pen 58ifd)of berubigenPe ^acb-
ndjten* unP Panfe Pafiir ®ott »om ganjen Merjen ,  Per mir Pkfe SreuPe fcbenfef.
5lUein eben Pa^er famen mir (eiPer aud) »ielfdltig ganj »etld^Iidje ^Injeigen ju

mieberflolfen Ment uber flefleflenbe ©eflrecflen ju, ufler n>clcf>e icfl alb šBifdiof,
nacflbem icfl beren Ž25eflant) ju»erlaflig erfloben flafle, nic^t mefjr fcflmeigen fann
unb barf, um nicflt meine fPflicflten ju »erleflen, unb etn 33errdffler metnem fcflme*
ren .£)irtenamteb ju merben. ©b ift aUen meinen lieflen ^)erren ©eelforgern flim
(dnglicfl Aefannt, mie flocflfj: micfltig unb notflmenbig eb fep, bafl mtr ©eifllicfle
tn aUen 23ejieflungen, unb uberall, in ber ifttrcf)e unb aufler ber jSlircfle, trn £aufe
unb aufler bem £aufe, unfern anoertrauten ©laufligen mit bem eigmen guten
23eifpiele »oratmeben; bafl au’ unfer ^rebigen unb afle unfere geflrett unb ©rritafl*
tmpgen i%e ©rfelg Aleiflen merben, menn mir Dtefelflm nicflt mitunferm eigenen
guten ?8ftfpiele »ti jebet ©degenfleit unttrftušen Unb befrdftigen; menit mir, bie
mir burd) unfern SSeruf unb ©tanb aufJ>en Seuc^ter geflellt flnb, ben unb an»er.
ttanfen ©enteinben nictjt mit einem guten unb erbauenben iSeifptele jtetb »orleucflten.

£>ieraub folget notflmenbig, bafl mir unb tn unferer ©tellung alb SSor*
jfefler ber cflrifllicflen ©enteinben alleb beflTen, mab bettfelben junt 2lnflofle fenu
fijnnte, ober maž mit bem gjrieflerflanbe nicfjt »ereinflarlicfl ifl, gaujlicfl ju ent*
flalten, unb biefl ..ju meiben flaben.

3n Slnbetracflt beflTen, unb ba id) burd) meine fpflicflt alb SSifcflof flrenge
baju aufgeforbert bitt, flnbe id) notflmenbig golgenbeb anjuorbnen:

1. SBirb bie fcflon immer flefleflenbe unb oft mieberflolfe 23orfcflrift, bafl
bie ©eifllicflen oflne Unterfcflid), ZSelU  ober £>rbenbgeifllicfle, bie ojfentlicflen
SBirtflbfldufer, um bafelbfl ju trinfen ober Unterflalfung ju fucflen, nid)t befucflen
bitrfen, mieber erneuert, mit ber aubbrucflicflen 33emerfung, bafl id) auf bie
genaue -£>anbflabung biefer 23orfd)rift aub ben bereitb befannten ©riinben mit
aller ©trenge feflen roerbe. £>ab Sefanat flat itber bie Š3efofgung biefer
crneuertett Sorfcflnft flctb ju macflen, unb crfldit fliemit bie SBeifung, bie bage=
gen £)anbelnben nacfl angemenbeten frucfltlofen ©rmaflnungen oflne Serjug bem
X)rbinariate anjujeigen.

2 . 9Jtit maflrer SBeflmutfl »erneflme id) immer rneflr »on meflreren ©eifen
ben groflen ?))?iflfl:anb unb 5S)tiflbraudi|, ba§ an bem £ifcf)e ber ©eelforg^ - SSor*
ftanbe unb ibrer kaplane aud) bie ^ocflinen ober ^)au^bdfferinen tc ber 3>farrer
fifyn  unb mitf^eifen, unb fo geugen ftnb »on 2tUem, t»aO entmeber ber f>farrer
ober bie kaplane fpredjen, unb oft mofll notbmenbig fpretben mtiflen. ©benfo
beftebt bie b»cbfi unanpnbige ©epfiogenbeit, bafl mandbe ©eelforger mit ibren
^!od)inen ober ^>au^f>altcrinen in einent unb bemfelben SŠagen offentlicb b^um*
fabren, unb ftcb »on ibnen uberatlb* n  ^egfeiten (aflen.

3cb fcin rneit entfernt ben ^)erren ©eelforgO = SSorfldnben »orfd)reiben ju
roollen, maO fte ibren Š>ienfl6otben fitr eine SSerfoflung reicflen; unb ob biefelben,
metin fte ftcb an entfernte ,£>rte ju begeben baben, ju ^ufle geben ober fabren
follen. Siber e6 ifl 5pflid)t beO i8ifd)ofe^, bie ^)erren ©eelforger aufmerffant ju
mad)en, bafl fle bab mabre unb ricfltige SSerbdlfnifl, in meldjem bie Šienflbotben
in einem geifllicben ^)aufe tiberbaupt, unb inbbefonbere bie rceiblicben — ju bem
©eelforgboorftanbe unb ju ben bemfelben ttnfergeorbneten ©eifllicben fteben follen,
nie aub ben 9iugen »erlieren bitrfen, meil ber ©eelforger mie in 2l0em fo aud)
tn feinem ^aufe in jeber SSejiebung ein ?D2ufler fiir bie ganje ©emeinbe feon foll,
an bem fld) bie ©emeinbeglieber erbauen, unb eb mufl in feinem ^aufe 'JJlIeb
forgfaltig befeitiget merben, mab anflbflig fepn fbnnte. 333irb bab ricbtige 33er=
baltnifl »errucft, unb inbbefonbere einem meiblicben Sienflbotben in einem geift*
lid)en ^)aufe eine 9Jubjeicbnung unb eine a5egunfligung jugeftanben, bie nur einem
SŠJliffeelforger ober £ilfbgeiftlicf)en gebii^t; fo iff bie Unorbnung fcflon ba, unb
ber SStifl* unb Ueflergriffe »on ©eite einer folcflen 95erfon gegen ©eifflidfle unb
©emeinbeglieber fein ©nbe, unb bie^gemoflnlicfl bie SSeranlaffung ju fo »ielen
iKlagen, bie »on meflreren ©eiten gefuflrt merben.

Scfl fann bafler ben genannten SRiflflraucfl, ber ganj gegen bie SBurbe unb
bab 2lnfeflen beb gjrieflerflanbeb, unb gegen bie bem ^rieflerflanbe geflitflrenbe
«cfltung iff, ber ju »ielen Slnftoflen unb Slergerniffen, unb fo »ielen u6lert bem
ajrie^erffanbe nacfltfleiligen Dlebereien bie 23eranlaflung giflt, unb flefonberb auf
iungere ©eifllicfle einen in ben ^olgen feflr ungitnfligen ©inbrucf macflt, unb
iifler melcflen bie žSefcflroerben fo flduflg »orfommen, burcflaub nicflt angeflen laffen,
unb flnbe micfl albžBifcflof »erpfticflfet, bie |)erren ©eelforgboorfldnbe mit lieflen*
bem Merjen, afler aud) mit aUern ^Racflbrucfe aufjuforbern, biefen Sftifljtanb, mo
«befleflt, un»erjuglicfl ju fleflen , bte fldublidjen SSerfldltnifle fo ju orbnen, mie
eb bie SSBurbe, ber Slnflanb unb bab Slnfeflen eineb geifllid)en |>aufeb unerlaflficfl

erforbert, unb ftcf) au 4  fon ji mit aller 9 >afloraUftlugbeit gegen t>a$ »ei&licfee
Sien|tperfonale im 9>fart’5»fe ju benebmen.

34 ju»erfi4tli4, bajj man rneine roobfoteinenbe SlbJu&t, bag 2lnfe*
ben unb bie SBiirbe beg $urat*$?lerug ju fdjiigen unb aufrecbf ju erbalten
nicf)t miffennen, baber au4 biefer 5lnorbnung mit 23ereitt»iUigfeit $olge leijien
merbe. Sag Sefanat t»irb iiber bie SSolIjie^ung biefer SEBeifung genau ju roacpen
baben; unb menn eg benn oocf) ®eelforgg»orjtdnbe geben foUte, bie fteb ^ieruder
ungea4tef biefer rooljlmeinenben Slnorbnung hinaugfe^en, bat eg biefe bem £>rbi-
nariate anjujeigen.

3. ©g tjl gegen ben 9fnjlanb eineg jpriefterg unb ©eelforgerg, roenn er an
bjfentlicben ^rten, felbfl in ©tdbten, mit einem Jftappel ober n>ie eg leiber man 4 e
jiingere ©eijilicbe ju tbun pfiegen, mit einem roeipen ©frobbute bebeeft, erfd)eint;
fo mie eg itberpaupt (acberlicb ijf, menn ber $riefter, berjtcbburcb 33ef4eibenbeit
unb fein gefe^teg unb ernfteg SEBefen »or anbern augjeicbnen foU, alle Šftoben
ber 3Beltmenf4en glei4 mitmacben mili. 54 ftnbe baber biefeg fur bie golge
biemif ju unterfagen, unb erroarte, baf rneine -£)erren ©eelforger immer ibrem
©tanbe unb ibrer SBiirbe gemdf? gefleibet an bffentlkben Srten erfebeinen merben.

4.  Sinbe icb aucb nocb anjuorbtten, baf, mie eg obnebin firdblicbe
SSorfcbrift ift, bei jeber ©eelforggfrr4e roenigfteng fo »iele šBeicbtjiiible alg ©eel*
forgggeijllicbe bafelbft angejfellt jtnb, geborig eingerieptef, cratibus interpositis
anjufebaffen unb angemejfen aufjujtellen jinb. Sag g. Sefanaf bat bei ber
<jt'ircben = SSifttation barauf ju feben, baf an ben£>rten, mo eg etroa big^er nocb
mebt gefebeben i|i, biefe fircblidtK 23orf4rift beobacbtet unb in S 3 olIjug gefefct
roerbe, rooriiber nacb abgebaltener S3ijtfation an bag £>rbinariat žSericbt ju erjiat-
ten iji"

54 »ertraue auf rneine geliebten Sibjefan ^riejler, bafj jtc ftcf) gegen*
feifig jur genauenJ8ea4tung biefer geroifj notbroenbigen Sibjefan-Slnorbnungen
aufmuntern unb fur bie ©br f  beg 9>riejterjianbeg roa4en toerben, unb erroarte,
ba| rneine £offnung ni4t iu @4anben n>irb.

Sie tbeologif4en gragen fiir bag 5ab* l8/ »7  mit SSejug auf ben ,£>rbu
nariafg*Šrlajj »om 20 . 9?ooember 1844 3 ahl » 9 ? 1 ;

1 . Quibus argumenlis probatur necessitas religionis revelatae, et veritas reli-
gionis christianae romanocatholicae?

2 * Sine S?ir4enfate4efe fiir Sraa4fene ijl iiber bag 3fe ©ebotb ©otteg
ju »erfajfen, roorin befonberg mit £inbli<f auf unfere 3 eit augetnanber ju fe&en
fommt, t»el 4 e 2 lrbciten an ©ottn* unb gebotbenen ^eicrtagen erlaubf, unb mel 4 e
»erbotben fepen; ob eg ben gubrlcuten gejtaftef fep ju fubrmerfen, ben ^)anbt»er*
fern ju arbeiten, ben IBfublern jumaljlen, ^’ir 4 enmdrfte ju balten u. b. g., unb
eg finb bie bieffaHg bejlebenben 5t'ir4en* unb ©taatg * 23orf4riften anjufubren.

3. SBag ijl bie fogenannfe ©eneral=2lbfolution (Benedictio apostolica in
articulo monis imperiienda) , mer f)at bie 33efugni§ fold>e ju erf^eilett, roann
unb roem foll biefelbe ertljeilet roerben ?

Siir(ibif 4 bjli 4 eg Saoanter .Orbinariat ju@t- 9lnbred am 17 » februar 1847.

Litton Martin,

JVurft: $8ifcftof.

Dr. 3. ©tepif^neg*,
^onjijlorialratb-

mu

& f

».m

mt..

W:.

•v5af#t '#•

** Vrr'


95 §«

7 .

do  n Sottcfi

©naften JPiirfl * Difrijof bon flatoant

gruftet feine a?ltebten £)to$efancn uub n>unfct»et atten tceuen
Sftitarbeihm im SBetnberge M  £ertn £dl un& ©ege«.

I. Grmfu(>rung geifUtcber (šjrercitieit fiir beri Diojefaii^lerue.

II.  Slnorbnung nregen 2lb(raftuitg »on g>aftoraI - ^onferaijrn

III. Slnempfefrtung »on Dr. ©dblor’3 „93ctracf)tmtg6bii4> fur Jtlmfer unb *priejhr" unb ber in ber

^»eribert ?ampffg>en Iit^ogr. artijt. SlrtjMt eiufcienenen .SatecbiiSniuš*Silber.

1.

„ttur (čuteč iff nt>t^roertOig" — fprad) unfer £err unb Stteiffer
finjl ju ber gcf(J)afttgcn SSJJartfja. „3Jtaria 6af t>en befien 2(K«f erroablr,
ber ibr nid)t roirb genommen roer D en." £uc- 10, 4. i)iefe gro^e
SBabrbeit frnDct tn unfern Sagen auf unč, (Jbrmurbtgc fSciibcv!  fine befonbere
9!m»enbung, bie n>o^l beberjiget ju roeroen »erhenr. 28ir tjabcii »ieUeicbt Safjre
unb Sonate mit ber flejf?igen ?9?artba unč uttt jebr »ide jeitlicbe SMngc befum«
mert, fiir bač -£)eil 2(nbercr gearbeifet, unb nur ju leid)t auf unč fetbft »er*
gejfen; laflet unč nun aud) mit bet frommen 'Sftaria bei ben SuflTen Sefu liber
bač (Sittc 0lotl)tt>en&iftc unfereč eigenen *£>eileč ern|i(id) nacbbenFen, unb unč
im ©eifte erneuern, auf bafi mir nid)t etiua, nacbbem mir ‘Jlnbern ge*
prebiget babe n, felbji »ertuorfen roerbin. i. Cor. 9, 27.

2Dač šBebitrfnifj ber 3eit — fo t»ie bač febone 23orbilb fo »ieler unferer
SRit&ruber forbert unč auf, unč bureb frontne geifHicbe Uebungen ju beiligen,
unb fiir bie ©ad)e ©ofteč neu ju belebett, bentt bie 3eiten ftnb bbfe, bauftg ber
Srrtbum, unb bie S3očbeit £>cr SSBiberfadber unferer beiligen Didigion i|t grofj.

23on ber .£>»b e  jeneč Selfenč, auf Een Sefuč €j)riftuč unfere beilige
^irebe erpauet, bat ber neue ©tattbalter ©ottep Pius ix. bie »ielett ©efaljren fo
roie bie mandberlei geinbe unferer 3eit tief uberblicft, feine ©timnie crl>oben, unb
folebe in bcm apoffoltfcben ©cbreiben »om 9. %»ember 1846 feinen šBriibern ben
93:fcbbfen mifgefbeift unb ibnen an bač -£>erj jelegt, ben gottgen>eif)ten &deruč
mebr unb rnebr ju beiligen, batnif an feinem Čmauben unb an feinent auferbau*
licben £3eifpiele aucb ber ©laube beč 23oIFč belebt, in ber Sngenb befeftiget, reid)
an guten SSBerfen roerbe. ^ur ein &leruč »om ^eil. ©ifer befeelt unb »om tabel*
lofen čebenčiuanbel, ein im ©lauben ffarfe^ unb in ben @itten reine^ Pat5oIifcf>c6
SSolf i|f fene uniibcrminblicbe ^cbubmauer gegeu alle bie feinbltcben 0tiirme ber
3eit, bie unfern ©lauben unb unfere Sugenb bebroben. 3u»* f»ttgefekten ?8il*
bung be^ 5tferu6 empfabl ber beit. ^ater befonberS eine genaue Š3eoba<f)tung
t>er ^ircben*2Sorfcbriften, fletfe geiffige ©rneuerung bureb gei(ffid)e Uebungen
ober ©percifien, unb bie ©rfiillung be6 »otgefcbriebenen fird)iid)en ©ebetbtS -
jur JSifbung be# 23o(Feč aber eineit »crboppelfen ©ifer beč Unfcrricbfeo in ben
©laubenž* unb ^itfenlebren, fo mie bie fieifjigeSlučfpcnbung ber bi ©aFramenfe.

SDtefen beilbringenben Sitifang ju tuacbeu bieit p, ‘ us  fei^ft i ut ’ r ft &if
grofjen ©eiffež > Uebungen mit feinem $feru5 unb mit feinem SSolfe ju 9?om.

Saufenbe »on fetnen ©bbtten »erfammelfen ftd) gemeinfcbaftltd) mit bem beiligen
s^ater tfo« Deu SVarbindlen biž sum Ihteti $ird)enbiener ju Deti ^irffen bež -£>errn,
urn ftd) m 2>efrad)tung emiger 2Bal)rbeiten »on ben ?9tgcFeln ber ©iinbe ju remi*
gen, unb baž ©ott gemad)fe 23erfpred)en beiliger £reue ju enteuern. Unb mie
Per ©ott gemeibte Meruž — (jat ftcf)? aud) baž FatfjoHfcfjc 23o(F mit feinern ©eelen*
beile ernftlid) befd)dffigef.

233až in ber -£)aupfjtabt ber Fatbolifd)en 28e(t fitr baž ©eelenbeil
gefdjab/ fotle ftcf) nad) bent S£Buttf(l)e bež ^eiltgett S3aferž in ber ganjen C^riften?
heit mieberbolen. Sie Merjen aller ©KtUbtacn folleit iurd) baž ©aFrament ber
jpif* ge&'iuiget, uilbtnurdb baž 55anD Mt Seri* a m (fcifcbj bež -perm »ereiniget
em neuež'Wben in ©off bbgtnnm.'biefem »afer(td)eit 3&nnfd)e gentafj f)abm
mit bie ©nabenjeit in unferer Sibjefe — icf) bbff e  ež »on ©ott — jurn groben
©eelennu^en bež glciubigen SSolfež mit ©egen »ollenbet. ©oUen mir fPriejler,
bie mir bie 2ajt unb #i£e bež Sajež'tragen, Feine befonbere ©nabenjeit baben?

Venite Venerabiles Fratres! et reqaiescite pusillum. Marc. 6, 31. S^Oltimef bei*

feitž, ©ciiebtc ?9tttarbeifer! id) lebe ©udj jur beiligen ©eijtež'23crfammluttg —
ju gcijUicben ©percitien ein, »on bert faglidjen ©efcbdften ein menig aužjuruben,
bett ©faub ber f235elt unb ifjrer SSegierbett »on unfern £>erjen abjufd)ittteln, unb
mit ‘Staria bet ben SuflTen bež -perm liber baž @tne 9£otl)toeubifle' unferer
eigenen .peiligung red)t ernfl(id) nacbsubenFett. Siefe fromnten ©eijiežitbungen,
»on unferer beiligen Fafbolifd)ett Sirene fo oft anentpfoblen, nad) bem 33eifpiele
Sefu unb feiner 2ipoffel »on alle» apoftolifcben OJiannern geitbt, unb in »ielett
benad)barten Sibjefen mit bem fdpnfien ©rfolge gefront, merbett and) bei unž —
menn nid)t Slllea nofbmenbig, hod) gernifj 2lUen nu|(id) feptt, um unž ttad) ber
?9tabnung bež dpoftelž im ©eifre unferež ©emittijež ju erneuern, unb
ben neuen 5Jtenfd)en anjujieben, ber nad) ©oft gefd)affen ift, in
©erecbtigFeif unb mabrbafter -peiiigFeit. Eph. 4, 23.

„2Baž nii|t ež aud) bie ganje SSBelt jtt retten — fagt ber beti. granj
3£a»er, menn i^r eud) felbft »ernadjlaffiget, unb bamit baž eigene -peil »erliert"?
,,2>ie gei|ilid)ett uebungen macfjeti, baf? mir ben gbtfiicben 3®iUen fud)en unb
erfennen; unb fobalb mir ijjn erbennen, unž bemfelbett untermerfen, uttž barnad)
rid()teu unb mit i()m »ereinigen; nad) ber d)rift(id)en SSollfommenfjeit fireben unb
|te enbltcb erretdben." s. vincentius a Paula. „Ueber 30 ^a^re babe icb 9)J)ilo?
fopbie unb Sbeologie gefernt unb gelebrf, unb bocb \)abe  id) ju meittem ?Ju^eu
niemafž fo »iel gelernt, alž anž biefeti ©etjiežubungen in menigen Sagen.^

Dr. Barth. Torres.

„ ^Rad)bem mebrere gJriefier ber 2a»anter SMojefe an biefen frommen
©eijležubungett ju ©raft Slntbeil genomtucn, unb baž SBobltbattge berfelben auž
eigener ©rfabeung gelernt bnben, ijt baž SSerlattgen nacb g'ei(ilid)en ©^ercifien
bei einem groben Sbeile bež ?a»cnfer=^lefuž ermadjf, unb ber l^unfcb bereifž
bem §ur(tbtfd)bfe Šranj  3£a»er, feligen “Jinbenfenž, biftmeife bebannt gegeben
morben; barunt fann unb barf icf) nicbf (dnger fdumen, biefem gerecbten 23er*
lattgett nacb ^rciffen ju entfpred/n.

Sa unž an einem geeigneten SoFale baju in ber 2>ibjefe mangelf, fo
babe id) meitte 0te|tbenj ju ©t Vtnbred jur 2lb()a(tung ber ©percitien fitr bie
SDeFanati' bež ^(agenfurter unb fitr bie ndberen SeFanate bež ^'reifež

beftimmt, unb labe aOe fene piejler ein, bie unbefcbabef ber ©eelforge baju
erfebeinen Fbnnen. Siefe aUgemeinen ©percitien merbett in ber bifdjbfldcben 3Gob s
nung »om 13. ©eptember ‘)ibentž biž 17. eben bežfelben 'Jrub abgebalfen, unb
»on einem allbeFannten unb »eref>rfen ©eiftežmanne ber ©eFaiier ^ ŽHbjefe geleifet
merben. 55ie ^>erren £beilnef)mer an biefen Uebungen b^ben fteb burdb

baž betrejfenbe SeFattalamf biž la- Sluguji su melbett, bamit fitr ^tnfdttgiid)e
UnterFunft geforgt merben Fbnne, unb am 13. ©eptember Sftad)mitfag biž 4 Ubr
int Salar ju erfdjeinen unb baž 25re»ier mifjubringen.

Um fenen Stojefan^riefFern, bie megen ju meiter ©nffernung ben
©percifien in ber bifdmfUdjen 0?eftbenj nicbf beimobnen. Fbnnen, bie 9)žbglid)reit ju
»erfd)ajfen, an biefem »orjitglicben Sugenbmiffel Slntbeil ju nebmen, bat ftd) baž
|)ocbmiirbigfte ^ ^3. £)rbinariaf ©eFau auf mein^©rfucben eben fo juoorFont'
mettb alž bereifmiUig erFlarf, aUe jene £a»anfer SMojefan # 93riefter gaftfreunblicb
aufjuneb.men, bie ben aUgemeinen piefter* ©jfercitien ju ©ra|, me(cf)e in ber
jmeifen |)d(ffe bež iSfonatež ©eptember abgebalfen merben, beimobnen moUen;
nur baben fteb jene ^Mefter ‘biž 15. '2iugufF f. 3. bei bem bierorfigett ^rbinariafe

fcbrifttid) I« melben, E>amit man ftcb jatgered)t um t>ie Unterbrutguag 6ct tern
benad)barfen £>rbinariate »erroenben torne.

Ueberbiefj mirt) »on jenen 93rieffern erroartet-, t)ie ftd) bei t>m allgemeinen
(Ejercitien burcb 2lmtggefd)dfte ober anbrre bringenbe Umifanbe gebinbert nid)t
einftnben ronnen, ober nicbt roollen, bafj fte ju einer anberen angemejfenen 3eit
in irgenbeinem geijlficben #aufe unter ber21nleifung cine6 erfabrnen ©eeienfreun-
bco biefe jur <Erroe<fung unb s 43efef!igung beg fierifalifcben 0eifteg notbroenbigen
unb fjeilfamen Uebungen einjeln »ornef)nici nterben.

©eltebte, tbeure 3Jiitbritber! mein|)erj ftd) fof>v (Eucf) bafbum micf)
»erfammcft ju fef)en, um mid) mit <Eud) dg SBifdjof itber bas cigene roie aud)
iiber bag £>eii uttferer ung an»ertrauten .jpirbc ju befpred)en, unb meiner oberbirt*
licfjen |)fJid)t nad)ju?ommen, fiir unfere gdenfeitige £>edtgung ju forgen, ber id)
einfi nid)t nur fitr micf), fonbern aud) fiir Eud) roerbe ffrenge šKed)enfd)aft geben
mitffen. Safoer id) nicbt auf^drc inhteinen 0ebetben (Eurer ju ge«
benfen, bafj ber 23afer ber .£>erriidfeit ung geben roolie bon 0eift
ber SBeigbeit, Eph. 1, 16 — 17. ungfelb#, unb jene, bie ung i)i>r.en,
felig ju road)en. i. Tim. 4, 16.

II.

• - '1  ' *' - ' - •» ;  .

Unfere eigene (Erfabruttg leljrct uitg, bafj eo fiir etncn ©eelforger nid)t
geniige, in ben ©djiden bie geforoerten S&offenntnifTe erbalren ju bn&en, unb im
ijjriefter ©eminarium jum (Etnpfange ber b’iligen SBeiben »orbereitet roorben ju
fepn. Sie geiftlicbe ŠSilbung mup aud) in ber ©eelforge fortgefe$t roerben.
Siefe ununtgdnglicb notbroenbige Sbrfbilbung bei meinent geiiebten Sibjefan*
^lerug n;b,jlid)|f allgemein ju mad)en, t)ak  td) befcblojfen, nacb bern SSorbilbe
»ieler anberer Sibjefen nebjt ben geifiltcbelt (Ejcercitien jur SBecrung eineg ec^t
religiibfen ( f(erifa(ifd)en 0eijteg aud) 9>afforal * (Eonferettjen jur SSelebung
unb (Erbbbung ber notbroenbigen roiflTenfcb:tftlid)en 23ilbu:ig unb gleicbfbrmigen
Siugiibung ber ©eelforge anjuorbnen, uitJ crroarte »on meinen Sibjefanen bie
rodrmfie Sbeilnabnte unb SKitroirfuitg.

Sie ^aftoraI=(Eonferenjen foden freunbfc^aftlicfie SKiftbeilungen
unb £3eratbungen itber 0egenftdnbe ber ©eelforge, liber (Erjiebung
unb ©cbule fepn, um in ntbg(id)er Uebeteutfftmmung an ber toahren SSUbung
ber ung an»ertraufen #erbe 0offrg ju itirfen. 5ngbefonbere foU burcb biefe
Conferenjen bie tbeologifc^e' šBifbung beg jiiigeren Sderug burc^ tJlitt^eilung ber
am bejten geluttgenen tbeologifc^en Štugarbeituugen beforbert, unb burc^ gemein*
fd^aftlidje s Sefprec^ung iibet »orjiig(id)e Q3aftoral ? 0egen(idnbe jiingere ^rie|ter
jur gletd>mdffigen S5e()anblung ber ©eelforg? angeleitet toerben.

2)ie 0egenjtdnbe biefer fr^unbfd)afriid)en 35eratbungen ftnb t^eoloe
gi|d)e (Elaborate, »on t»eid)en bie bejten entbeber abgefurjt, ober erganjt »orge«
lefen unb ber Šibjefait«0ei(iIic^feit jur fenntnifj gebracf)t roerben; — eine
gegenfeitige SJlittfjeilung |ener Srgebniffe unb tErfaf)rungen/ bie
man am ^ranfenbette, in ber ©c^ule ober i» einem anberen ©eeffprae

erlebt bat; — 2lnfragen iiber befonbere ftdUe, £ofung »orfomntenber 3ibeifel

U. bgl. '

S)ie 3eit ber abjubaitenben ^ajtcral.gonferenjen n>irb aOjdbrlicb »on
bern £)rbinariate mit ben t^eoIogtfdf>eu ^fugen bern ^ierug befannt oegeben,
!Sie (fonferertjcn roerben in ber S* «5- fKeftbetij jmei ?9ta(, an ben ubrigen©faffe*
nen, bie baju bejtimmt merben, aber ein ?0ial im 3a^re abgeijalten, unbjroar
fiir bag 3ab» 1847 in ber Dtejtbenj ju @t. Slnbrea am 3. -augulf unb am 30.
^»»ember, an ben iibrigen 0onferenjs©tafionen aber am 17. Siugufl L %  aBge«
balfen merbetu

SSJdre ein Secfiant »erijinberf am bejtimmfen Sage bie Confemtj nBjit*
balten, fo bat er in einer angemejfenen 3eit ju»or mittelfi einer 9cote m ben ju
feiner Conferenj * ©fation beigemiefenen Sefattaten einen anberen Sag baju anju*
beraumen.

Si e ©fationen  ju ben Conferenjen roerben »orlanftg beftimmt:

1. @t. 2inbrea,  fur bie Sefanafe ©t. ^nbrea, ©t. Seonba^b, 29o(fermar?t
unb 5ŠBo(fgberg;

?. ©bernborf,  fitr bie Sefanafe©bernborf unbU3leiburg;

3. 2lltenmarft, fin* t>ic SefanateSlltenmarft, ©albenfjofen unt> ©falič;

4. § ra filetu, fiir Dic Sefanate Srafjlau unD Sberburg;

5 SBinDifcbfeiffritj, fiir Oie Sefanate Seifiri|, ©anobib, 9Co(jitfc&;

6.  š&toem fiir Ote Sefanate SSiOemimO etnige ipfarren »on SradE)rnburg;

7.  gilli, fiir Oie Sefanate 3illt, ©t.SJtarein, "ifteuf (rcl)en, Siiffer unO Šradjjen«
burg.

llebrigenč foO ce ben #erren ©eelforg tn frei ffeben, jlebe naber gelegene
gonferenj = ©tation ju befucben.

S)te Srbnung,  ttacf) roel^er biefe biforaUSonferenjen abgebalten
merOen, ift folgenOe:

1. Um 8 Ubr iSRorgene »crfammeln ftet) oieSerren Conferentiften im beftimmten
£ofa!e unter Oem ^orft^e Oeč -pirrit £)rteoed)anteb. ©rfdfeinf cin Srbina-
riatž*Commi(far Oaju,  fo bat otefer Ote &onferenj ju letten. 3uer|t mirb
Oie Scrj gemeinfcf)aftlicf) gebetf)ei.

2. Sie »om Smoinariate gegebcnett 2iufgaben unO ŠrrlcefTe merOen Ourd) beti
betreffenOen £>rt$becbant »orgelefen unO notbtgen Saliee erlcmtert.

3.  35on eitiem jiingereti g^rtcfler met Oen cine oOer jmei Oer bejten tbeo(ogtfd)rn
^ubctrbeitimgen, mie fo(d)e »om Srbinariafe Oaju beftimmt unb jugefenoet
merOen, »orgelefen. Ser £>err Srt$Oed)ant ^>at Oaš 'dftanuffript Oent geetor
jur SSorbereitung friib genug jujufeftigen.

4.  9}ad) Oiefem mirb Oie ©ept gebefbet.

5. £>crnacb merOen freunOfd)aftltd)e tSfittbeilungen auo Oer ©eelforge nad) Oer
»om Serm SrtčOedjante beffimnren SrOnung »on Oen |)erren Sonfcrentijfen
entmeOer fcf>riftltcf) oDer ntiinOlid; »orgetragen, uttO allfddige 'žiušarbeitungen
Oem šerrn Šedjanfe jur meiterett Siorlage an Oač SrOinnriat iiberretd)f.
2lud) neu erfd)icnenc t^eoli>gifcf>e SLBei-tc follen befamtt gegeben unO befprocbcn
metom. 3ur ©inbgltung Oer ttotbmcnOigen Srbmmg baben ftcf> jene bcim
•perm Sedjonte ju ntelOen, Ote (Btmaš »orjutragen : miinfd)en. ©pibftnOig<
feiten, leiOcnfcbaftltcbe 2luofulle, |o mie aile Oer ©eefforge frentOe ©egert«
ftanOc fino »on Oen ^aftorgUdonferenjen auegcfc^loffcit

6. 2(Ufallige 21 nff anbe bel 2lu3iibung Oer ©eelforge, obmalfenOe Smeifel u bgL
merOen »on Oen Sbcilnebmern corgebrad)t uno Ote notbmcnbrgen 2infragen
geffel/t. ^Biiroeti oiefe nicbt ge/tugerib aufgelojt mcrocn, fo bgt Oer JOcrr
£>rfšOcd)atii 3emanOcn »on oen gegemvartigen ^rteff.ern aufjuforOern, iiber
Oett frdglid)rn ©cgettffano Oie Suellen rtad^>iufcf>lagen, unO Oač DtefuTtat Oer
^orfd)ung bci Oer nacbften (Eottferenj »orjutragen. ©cniigf Oer ©rfolg md)t,
fo ifi bariiber Ote 2lnfrage an igo £>rOinartaf ju ffeUen.

3um (g(f)Iu§e merOen Ote fiir Oie ndcf>fte (Eonferenj bedtmmten ©eaen-
ffdnOe »om .£>errtt Srt60ed)ante befcnnt gegeben, mit Oer 2tuffor0erung Oaruber
ju refieftiren; roornad) Oie Non mit Oer Antiphona finali gebetijet mirO.

©oUte et? SemanO Oer betreffenOen Šcrren Scdjaitte fiir auferbaulidjer
ftnoen, Otefe Conferenjeit mit etner fnenicben t>eil. SJZefie unO Oem Veniš. Špiritu«
anjufangen, mit Oem Te Deum aber ju befd)(ie^en, fo mirb foldjco mit SBo 1)1-
gefallen »ernommen; nur follert Oabei auflfallenOe ©onOerbarfeifen »ermieOett
merbet.

Ser Oie ^afforaI = €onferem (eitenoc ^)err Secbanf bat  einen fungeren,
fdbigen 5>riejter a(^ Confercnj = ^otdr  ju befiimmen, Oer Oie »orfontmenOen
©egenjfanoe aufjeidjnen foUe. ^fatf) Oer abgebaltenen Sonferenj bat Oer SeTr
Sedjanf ein furjeg fummarifdjeb ^rotofoll  ju »erfaflen, in mefeben Oie
Spetlnebrner mit ?iamcn aufgefiif>rt ^ Oie bcfprocbcnen ©egcnfianbe famrnt Oer
©d)lufjmeinuttg angetnerft, uno Oie fiir Oie niicbfie Sonferenj beftintmfen ®egem
fičinOe bejeicbnet merOen. Sicfež ^3rofo?oll fantmt oen allfalligcn SSeilaaen ifl
binnen 14 Sagen ari Oa^ SrOinariat  einjufenoen, mit einem 2Serjeid)itiffe
Oer Sjmen  Sbeilnebmer, oie beberberget uno bemirtbet morOen^fino, mofur Oem
Jperm Secbantc Oie 'Jluelagen »om ?Bifcf)ofe (rooju id) mtd) fur meine gebjeiten
»erbinbe) »ergiitet merOen. 3n einem SŠirtb^baufe ju fpeifen mirb au^Oruiiicb
»erbofben. ‘)tucb mirO febr gcmiinfcbT ba§ bei jeoer €ottferenj*©tafion unfer Oer
©eiffficb^eit ein £efejir!el errtd)tef miirbc, um fteb rine bemdbrfe tf>eologifcf>e ^eit*
fdjrift ju balfen unO gufe tbeotogifebe 3Berfe mifjutbciten.

S>bfcbon fein ©eelforger jnni Ž25ef«cf>c Oiefer ipafforal^Sonferenjen
gejmungen fepn foUe, fo mirb Oocb »on Oen Scrrett ^apldnen uno fungeren
$>farrern ermarfet, ba§ fte an Oiefen fmmOfcbaftltcbcn šBeratbungen uber Oieroid)*

tigffen ©egenfianbc ber ©eelforge mit Sfer S&etl neumen tucrbrn. Ar* »i-iium
est regimen animarum, fpricf)t ber (jeti. $tpji ©rcgor ber ©rofje, uitb rite fonneit
S3ud)er Dem jungen (Scclforcjer baž leifteL roa£ i()nt bie Srfabrung alferprobter
SKitbruber gibt; unb biefe 20iittf)eilung erfefjrner ©eelforger an bie iungeren folle
burd) biefe angeorbnefett ^j^oral * Confeenjett erjtelet roerben. Obsecro autem

vos fratres per nomen Domini nostri Jesu Christi,, ut idipsum dicalis omnes, et
non sint in vobis schismata; sitis autem jerfecti in eodem sensu, et in eadem
sententia. I. Cor. 1, 10. \

III,

23on bern unermublidjett 33eforbd>r ecfjt flerifalifd)er 33ilbuna, betu
•£>ocf)tt>urbigett £erm Dr * 2llot$ @d)lbr, Snritual trn g. 35 .  j§Clerifal=®emina*

rium ju ©ra£, erfdEjeint in brei — f)eftn>ei °. r  — cv> ‘

tracfjfungžbucl) fitr ^lerifer ttnb
beč (jeil. Soangeliuntž,  n>elc()ež bci
^Olanuffripte bereitž »ollenbet, unb alž gro,

Ssnjtitute Der barmfjerjigeit @d)t»eftern ju ©af? ubergebeit,' »orliegt

Stnrubenb erbalt baž 8- 23. Sefaialamt baž erjle |3robebeft ttebff einer
@ubffriptionž=£ifie mit ber Slufforberung, bie ungefdumte Sirfulatioti berfelben
ju »eranlaffeit. ŠJžan jroeifelt nict)t, bajj brfež fur bie geijfigen SSeburfniffe bež
$leruž iuo()lberecf)nete SBerf bež burcfj fein (gdjriften in ben roeiteffen ^rcifctt
mit grobem ©eelennugen roirfenben .fjerrn SSerfafferž aud) unter ben ^rieftem
biefer Sibjefe grojjen 23eifall unb eifrige Šbtiafjme ftnben tuerbe, um fo mef)r,
ba ber — bei Smpfang bež erften #eftež jorauž ju bejaljlenbe — $reiž einež
23anbež nur auf 2  fl. ©. 201. fejigefiellt iff, S)ie unferjeicbneten ©ubfcrtpfionž*
£tffett ftnb mit moglidjfter 23efd)ieunigung mljet »orjulegcn.

aužjugebenben — Š5činben ein 28 c.
iefter itber ben ganjen Snbalt
SbOO 28etrad)fungen entljcilt, unb im
mittljtgež ©cfdjenf bern mo()It^dtigen

©dmmtlicben |)errn Jfčafecfjefeit utb Sugenbfreunben merben bie
tu ber litfjograpljifcfoett arttffifcben 2ln|falt bež £eriberf Sampl ju 0raf$ erfd^ie-
neneu unb aucf) bet 23aumgarfner, biirgu 25uc()binber ju 3illt/ »orratljigen
S£atec()tžmuž*23tlber jurSibnaljme emtfoljlett, »on benen baž £unberf, ntit
beuffcbem Sejrfe »on @r. .£>ocbfurf}(icben Sitaben bern .£>od)n>urbigjfen £>errn
Surftbifcbofe »on 25ri>en, 33eruarb 0alura, f  auf 48 fr. C 3)t., baž $  um
bert ntit fla»ifcf)em 3:epte»om unferjetd)nefet Siojefan*S3ifd)ofe, nad) beifolgen=
ben SRujtern, auf 40 fr. C. $Dt. ju fie^cu fommt, unb roclcfje fammtlicb auf
geeignete SSilbung ber 3ugenb burd) S5ilb inb SBort beredjnet ftnb.

^itr(fbifd)bfltc^ež ?a»anter I£)rbinariaf ju ©t. 5tnbrea am 11. Sipril 1847.

Litton S»octin f

9 iir* = «ifct>l>f.

Dr. 3afob @tcpifd)nt08,

^onH^orifllr«^.

2. »ojeit ». M  958J7. 1847.

%

$

• . • ' \

4 .  h&m

*


\W

3e.f>rt)<ut<i 184».

* ,♦ 3413.

1 / 1 =--

S.

n ton  Hlarftu, »011  %oiiez

©nabrit JPitrft = Utfcftof bon Satoant

tern (jcfarnmten Ž>iojefans@leru$, ©ruft unt> @tgen.

I. Sifiirgifdie Sorfariften, bfe Slltare, tfelc^, £ircf;tmt>df4>e, D?eno»atioit bet b. b. jhoflien unb
bie SMe^jlipenbieu bettefenb.

H ^aj!oraIJ«;S3orfctjriften liber aberglaubifc^e Slnbacbtcn, g-u&rung ber 9WatrifeIbuc$er, ba« S3eicbt»
l;o ren, ba6 SSorbetljen, liber SintrittS *  unb SJbfc^iebžprebigten.

III. Shiorbmmg einer Slnbacbt fiir bebrangte 6^riflengeraeinben im aKgemeintn unb fur bie not$t'i»
benbett SJerocftner 3rlaitb$ inbbefonbere.

^llč £>iener ©btiff* unb Sfučfpenber ber ©ebeintniffe
©ofteč ftnb t»ir »erpflidjtet, geliebfe 33rtiber! bie 33orfcbriftrn ber &’ircbe treu
miD getoiffenbaft ju beobadjten, bie fte unč alč forgfame SOfutter fiir bie genaue
SSenoaltung unfereč beiligeit ©eelforgamteč <}i6t- £)ie r i»trb nun »on ben
Slučfpenbern geforberf, Dafj jeber treu  befunbett toerbe. a. Cor.
4,1 -2.) 3d) ftnbe eč barunt ber gemadjten ©Tfabrung ju $olge nicbt nur alč
mifelid), fonbern aud) afo notbtuenbig, nad)jfebenbe liturgifcbe 58orfd)riftcn jur
gennffenbaften £arnad)ad)tung bcm gdiebten S>iojefan = Cleru^ inč ©cbdd)tnifj
ju rufcn. . , -

a.  3«r 23errid)fung Deč X)\.  SiJtefjopferč toirb nad)  SSorfcf^rift ber (jf;
fatb- &ird)e ein confecrirfer 211tar erforbert. SUtdre gibi eč unbet»eglid)e
unb tragbare (Portatilia), bte nur ber 33ifcf)of nad) bem im Pontificaii Romano
»orgefd)rirbetten Siituč ju confecriren ()at. 3Bo eč baber in einer ftird)e nic^t
cčnfccrirte 2Utdre gibt, aitf benen cclebrirt roerben foUe, iff etn foldjer Šiftar
mit einetn Portatiie ju »erfeben, ivelebeč man im ©rmanglungčfalfe auč ber
X)rbinariafč ^anjfei gegeri ©dag ber gefcfjlirfKn Sape erf)alten fann.

©in Šiftar »erliert bie ©onfecration, fobafb bie f)I. 9?eliquien
auč bemfefben genommen tuerben, ober bač ©epuldjrum, rocrtn folcf>c aufbe*
roabrt ftnb, »erlef?t, ober ber Slltarffein bebeufenb, unb jtoar ein Portatiie fo jet*
brodeti roirb, baf? ber &Md) fammt Spntenc auf bemfefben nicbt mef>r 9>Ia^ fiat.

©č toirb barunt ben ©ecfforgertt aufgetragen, bie confecrirten Slftare
bor jleber tbefentlicben SSerlejgung >. unb bab ®cpuld)rum »or jeber ©roffnuttg
befonberč. bei Umbanteit ober ?Keno»intngeu jti betbaf)ren.

SBirb bci Umditbmmg eitteč Sfftareč, ober burd) irgenb einen %ufa\l
bač ®epuld)rum aufgebrod;en, fo ftnb bie Dfdiguien 5rr«uč ju neumen, unb
fammt 3nf;a(t attffdnbig bem Š)rbinariate einjufenben. Slud) feere Portatilicn
ftnb gdegenfjeitficf) jur neuen ©onfecratiott an^fr ju ubermittefu. ©in ffcfjenber
Slltar, ber auf bie obbefd)riebene SBeife epfecrirf morben, iff mit einern Portatiie
fo fange ju »erfeben, bič berfcfbe burd) ben 23ifd)of abermablč confecrirt roirb.

b.  2>ač erjfe unb »orjiigficbffe ©efa^ jum bi. Sftefjopfer iff ber ^'efd)
mit ber 0atene; baf)er foll berfefbe nacb ben 0?ubrifen unb nad) 23orfd)rift
beč aHgenteinen Stird>enrecbteč (Gam ut c ali*, de conseer. dist. 1.) »ort ©ofb

»Dee ©ilber feptt,. ober ioeuiggertD fin« »ergolDete t'«ppa aU« ©ilber
Daben. 9?dd) 23orfcf)rift Dec SSirdje mufi Dec $elcf) fammt Dec ^atene burd)
©albung mit (ji. Cljrifant Don einem a3ifcf)ofe geroeiljet roerDen, Damit ec jut«
1)1. SJtegopfer gcbraud)t roerDen burfe. 3ur (grleicbterung bat Dec infulirte £err
2lbt ju 3tUi fuc Dm borfigen &rei$ t>ie SSefugnig, ftelctje mit Den g>atenen ju
confeccicen, unD ©lotfen ju tvei^ett.

Sie ©onfecration gegt »erloren, t»enn Dec S?eldj ober Die Q3atene
fo roefentiicb jerbrod)en rcorDen, Dag ge jur 23olIbringung DeD $1. SJžegopferD
itid)t melje taugen, ober fobalD fte Die inttere SSergolDung »erliereu. Sal)ec fmD
iteu »ergolbete telege unD $>atenen neuer.DingD ju confeccicen.

c.  ^a<$ einer neuerlicgen liturgifcgen SlnocDmtng (S, Rit. Congreg. is.
Maji 1819) f»0en Die .pumcraliht (Amfetus), bit ftlben, Die SUtactudjec,
Die ©orporalien, Die 9>a l le n (minores) unD Die ^urificarorien, toegen Dec
mogifcgen £3ebeutung berfelben bei Dem gl. SOtegopfer nuc »on Čittrtm oDec .panf ,
unD »ofi feinem anDecn ©toge, ec ntoge nod) fo reia^ feg ober fofrbar fepn,
»erfertigt roerben. 23ereif$ ©organom* pumeralien, Sllben, unD Siitartudjec
au$ 33aumt»olle fonnen SttacggcgtD f)al6ec bi$ jur oolligen 2lbnugung a(6 folcfje
pecroenDct roerbett; Docg fitr Die 3uF«nft. gnD Diefe ©erdtgfcgaften au$ 23aunt*
roolle nicgt rnegr anjuggagen. Sie Cocporalien, Spallen unD ^urigfatorieti
miigen ogne 23erjug, infofernc fte bei irgenD eincc $trd)e »on 33aumt»oUe bc«
gegen, auger ©ebraucg gefegt, uttD nacg «3ebarf auD £innenjeug angefcgagt t»er»
Den. Sie Corporafien unD 9>ucigfatocien gnD »on einem Šprieger in eittcm be-
fonberefi ©efage mit @aife ober £augc gut ju nrafcgen, unD jroei 5JJal mit
3Bager auDjufcgroentmen, be»oc man ge jur meirecen Šleinigung gibt. SaS
SBBaffer Da»on ig in Da$©acrartum ju giegen. Sab Diocgett (Superpeilicium)
gegoct nicfjt unmitfeibac jutn Slltarbgebraucge bei Dem gl. SDtegopfer, unD ig
bager »on Dec obgenannfcn 33orggrift auegenommen.

d.  Sab £3irett ig bei gottcb&ienglicgen .panblungen, alb jum
lefen, ^JreDigen, bei Sitaneien, Seicgcnbegdngnigen u. D. gl. immec »orfcgrift*
mdgig ju gebraucgen, unD jroar (o oft, alD Dec ^Jcieger in firdgicger SlleiDung
in oDec augec Dec Sticdje erfd)eint. 3nDem aber Die ^iccDenbirette nid)t fuc einen
jleben ^opf gut pajfen, fo f)at  gd) jeDer ©eelforgec ein eigeneD SSirett beiju*
fcbagen, unD gcD aucD Dejfen ju beDienen, fo oft ec itnSalacc »on feiner SKoD*
ntfitg juc ^'irdje gegf.

v.  £ie confecrirfett ^)ogien gnD nacg SSocggrift Dec ^ircbe (Concll.
Turon. 4. cap. Medioi. 4. p. 1.) t»cniggett$ alle tSRonate ein 3)lal)l, an
einem fcu^teit ^»rtc, ober irgenD cineD anDern UmgattbeD roegen aber aucb
bfter, befonberD rccnn Die ^)ogtcn nid)t ganj frifd) gub, foroobl auD beut ,£>gen-
fonurn (iSlongranje) t»ie aud) au6 Dem Siborium ju confumtron; rnobei ju
bemerfen ig, Dag ci  nid)t erlaubt fep, Die fyl.  .pogie auD Dem .Ogenforiutn in
Sbede ju jerbrecben, um folege Den ©laubigen jttr S;'ontmunion aubjuU)eilen,
fonDecn foldbe ig jeDerjeit post sumtionem ss. Sanguinis »om 9>rieger ju confumiren.

S5ie ^)ecrn i^rtbfeelforger rcecben ecinnerf. unter fd)t»erec SSecantmoc*
tung gemigenDaft unD grenge Dafiic ju forgen, Dag Die .pogten »orfd)rifrmdgig
beceitet roerben, unD Dec £)pfect»ein mo immec mbgltd) aus ibeerit eigenen
Keller, oDec Docb auž einer »erlaglicgen ^cbdnfe genommen roerbe, inbent fteft
nicbf felteit fcaucige SaUe ergeben, Dag ^riegec eutmeber mit £>bgmog »cc^
mengtert SEBeirt, oDec gar ISranDroeitt jum i)pfec Der bi- ‘Siefle bcbmmeit.

<£$  ig^srge ju tcagen, Dag iiberaU nad) fird)licj)er33orfd)rift »oc Dem
aKeCbetliggen ©aframente bei Sag unD 9tad)t unaužgefe^t DaD emtge i ? icf)t brenne.
2lud) bei armecen^iccbenmirb eDgeljngen, DurcD©parfam!eit, ober Durd) Stugor*
Derung Dec ©emeinDe ju milom SSeifrdgen ei  babin jit bringen, Dag biefe in betu
©lauben an Die toefcntlid)? ©egeumact unfer^ ©rlbfero gegritnbete 23ocfd)rtft be-
folgt mecbe.

f. SeDec Sibjefanpciegeč ffdt  tin eigenež 9J?effenprotoFoll mit Deit
begimmfen DJubcifen DeD ©m»fange§ Dec SJtegintentionen, unD Deren
^Jecforution gemiffenbaft jufubcen, UnD Dem betregenbenS)ed)anre bet DerS)e*
fanat^Pigtation, ober bei ©elegenbfit Dec ftollafiontrung Dec ?9tatrifel* Copiett
»ocjuroeifeh. SDec ^)err Secgant gat bei Diefer ©elegenbett nad) ber Cesten ?5tfgin»
terttion DaD Vidi mit Dem Saturn UnD feinec Untecfd)rift beijufe^en. Sab ange<»

t fffe SRegen»erjeid)nig ig erg Daitn ju »ertilaen, roenn Der .pett Sed)ant Deit 3» s
mmen^ong ridtfid dngefeben, unD Die ^Befeitigiing Degen gebiOiger bat. Sebe

&eitt fat  (£rCinariafb*©m:renC. 7 . Suni i 83 7  ffir. 645 , si.  3uli 1841  9tr. 890
UnC 28 , 3uni 1843  9tr. 7 33) Cer '-prtefier am untern DCanCe alfogleid) ju unter*
ferfigen, fobalD er Cie erjte DftcfjintentiOit Carauf gefcbrieben bat. Sie Sftcfjftipen*
cicngelCer »on Cen uiiperfdlotrten 3ntentioneu ftnD abgefouCcrt mit einer gcbbngen
Sluffd)rift aufjuberoabren, Camit fold)e bei ©tcrbfdllen aubgefd)ieCeit, unC pon
Cent gci{tlid)cn ©perrfommiffdr in (Empfang genommen roerCcn.

Sin ‘tStaitual* tSftefjfhpenCien Carf Cer fpriefter nnr fo oiel annebnten, alb
er in etner furjen 3cit ju ocmdjten im ©taitCe ift. (S. Congreg. Cone. Trid. interpret.
21. Junii 1625 cx  auctoritate Urbani Vlil. con/irm. Innocenlio XII.) &i(fe  furjf
3eit ift auf einen 3ftonat (S. Congreg. 17. Julii 1655) fefigcfefjt, fann aber bei
Cm 33erf)dltmffeu ttnfercr Stojefe auf Dret Sonate, ute aber iiber eitt
bdlbeb 3abr aubgeCebttt  roerCcn. Sie ubrigen 3ftejjllipenCien ftitb jeitgembfj
an beciirftige, aber oer l d fH id) e Spriefter unter cer geborigcit 23ormerfung abju*
acben, ober an Cab .OrCtnariat jur S3eforgung Cer ^'er(oloirung einjufenben.
3ftef?|liputCien um einen bbijeren 3Jreib ju fammein , af:- eb Cie Stbjefatt* ©tatu*
fen porfcbtNken >  »Cer cer Sntbgebraud) beltimmt, unC foldje nad) 23orbel)alt Ceb
einen S)edb Cer .erbaltenen SftefjftipenCien Curd) anCere 3>riejter, fet) eb am nam*
ttcbeu ocer an eiučnt anCern£)rte, mo man 3fte|jfhpen0ieu um (inen geringeren §>reib
amtimmt, »errid)ten ju lafien, jjf bet ©trafe cer ©ufpenfion ipso fatto perbofben.

(Bj':iedicti XIV. Constit. ddo. 1741, cjiiae incipit: Quanta cura).

2fn cab ŠKcjfenoerjeidjm^ Cer < 3)?anuaU©tipenCien i(i aud> Cie ^Jerfoloi*
rung Cer .3fteffe.it pro populo parochiano »oit allen jetteu ©eelforgern »otjumer*
fen , Cie feld)e ju »erricbfen »erpflicbtet jtnb; roie aud) Cer S3oUjug aller ©tift*
meffen, mo nid)t eitt eigetteb ©tiftmeffen^rorofoli gefiibrf toirC; Cann Cie Šota*
tioitbmeffen, im gleid)en CieSftejfen fiir »erjforbene Šibjefanpriejfer einju*
tragen.  ©o mie Cer (Empfang unC Cer SSolijug Cer Sfteginfentionen cine fd)mcre
©emtfiTenbfacbe ift, fo mbge aucb Cie SSormerfung Caritber treu unC geroiffenbaft
bon jeCem §>rte$ep btf>anCeIt merCert^v.

11 «

1. ŠBie Cab Unfraut unter Cern SBei^ett jum 3Sorfd)?inc fomntf, unC rtsd^t
frlfen Cen guten©aamen untcrCrucft, oCer am©cCei()en binCert, fo aibt eb unter
Cen firci)lict) approbirten aud) oieie abergldubifcbc 9inCacbtoubungen  bei
Cern SSolfe, Cie »on abergldubifdjen, oft eigennu|igm 9ftenfd;en perbreftef, fal*
[d)en 3)tunjen g(eid) um ftd) greifen, unC bet cinfdltigen Veufni lene  -Doffnmtgcn,
rine falfdtc ©id)erl;eit, unC maneben groben 3:rrfbum erjmgen. Siefe beimitdjcn
9inCdd)tclfpen,.Cer mabren cfjrifflidjcit SugenCubuttg unC Srbtftmigfeit febr nad)»
t()eilig, forCern con ©eite Cer ©eeiforger cine befonCere Slufmerffamfeit. i

Hnfer Cen »ielett, tf>cil6 geCrucften, tbeiB gefd)riebenen aberglaubifd)en
SlnCacbt^formett ftnC in Cer gaoanter Sibjefe folgenCe befonCerč befatmt: Sie 6
«£>aupt=, ®lorie* ober ^afftončmejfen (Rimske ali general mase) mit einer erCid)te*
ten SDeftbtigung cont Sientedb XII. (Eine SBefcbrribimg Cer jmblf Sreitoge ju fa=
ffen unC JU betbett (Dranajst petkor posta ino molitre) angebiid) POrtl 1)1.  ^Pl^C
Člemenb L  Q:in munCerbarer SSrief Curd) Cen (Erjengel tSfticbael »ont ^immel ge=
fcrad)t. (čudno pismo k nebes) — $.)efd)reibung Cer fogenannten fiinfjebn bcim*
licben £eiCen Sbrifti. — ©cbr frdftige 0ebetbe jur beiligften Sreifaitigfeit. - (Sine
fd)bne 0efd)id)te, unC ©ebeti) ju mirfiicben Srojt Cenen armen ©eefett im gegfeuer,
aud) in minCifdjer ©pracbe geCrucft. — ©ei|fiid)eb ©naCen * S5runC(ein. — ©ebetb
l»?r bb- 3Štbnige. — ©t. ©orona * ©ebetb. — Unfer lieben ^rauen Sraunt. — Sie

fteben ©cblo§gebefbcr. — Sie ftebett ^immeib*9{iege{ (Sedem nebeških Hlucarnic.)
— Sab goICene SSater unfer (Zlati Oce haš.) —Sie trt Cern befannten fogenann*
ten groben unC fieinen ©oiombtti* ©egen entbaltenen aberg(dubifd)cn '2inCacbfb*
tibungen. — ©eiftlicber ©djilC (Duhoma Bramba;) u. C. gl.

Siefe unC Cergleidjcn aberglciubifcbe flnCacbtett, Cie bab ©eprdge i^rer
JSermerjTicbfeit an fteb tragen, miemof)l ftd) einige Ccrfelbett Curd) falfcbestngaben
einer S3e|tdtigung Ceb apbjtolifd)en©tuf)leb oCer einer dnCern fird)ltd)en Siutbori*
tat rubmen, Cab 23o(F mit ^erbeiffuttgett unfeblbarer SSirfungen taufeben, unC
mn ju oftUrfacbe beCauerlicfier žSermirrungen ftub,  buben Cie ©eeiforger mogliebft
J« entfernen, Cergleidjen 35tid)lein unC ©dfriften abjuneljmen, notbigen ^aUeb
aud) mir 3piife Cer meltiidien £)brigfeit ju cernicbten, Cie SSerbrcitung cerfelben ju
nerbuiben^ unC CabSSolf bei fd)icflicber ©elegenbeit fomobl »on Cer sanjcl, alb
aucb in ^rioatunterreCungen iiber Cab Unerlaubtf unC ©iinCbaftc foldjer perbo*
tbenen 21 neopren unC ©egenftdnCe ju bvlebren.

, 2. gur Die genaue Siti) rit ng t> e c €0*1 a i r i E c 15 ud) c r > Derett DJicbtig*

M im bitrgedicben £cbeit roicbtige Solgett ()af> ftnD Die ©edforger oeranfroortltcb,
unD biiffm eben Dantra oijne jmoerlaffigcr Ueberjeugung Dec 0Cid)tigfeit auf blojje
2lngabeit uubefannterv t>Der nicbt t>crla^ftd)cr g3crfoncn, 5 . 23. .£)ebammetv g>atben
u. D. gl. fcmeit Tift alB folcben dhfragen, of;ne bet porfonmtenDeu 3roeifeln Die er*

'for Dediče tftacbroeifung fogletd). cinjubokm; inDeffen ift Det šKaunt fiic Diefeti 2lft
in Dem 3)?afdMbucbe offett ju laffeit.

2Bdre eitt SSater DDer dneJJJiuffcr eiitjufragen, Deren kameri unb (if)araf.
fer betn ©eelforger nid)t genau befantrt ift, mtD mat ci* DieUmftdnDe Durd) gefeb*
Iid;e Šofunte,nte nid)t nad)rociBlid),fo baben rocnigftenB jroet red>t(td>c, Dem ©cel*
forger rool)[ befannte ^erfouen bariiber 3eugenfd)aft abjulegen, unD fid) intSauf*
bud)e ju unfctfertigen. SČbnnte aud) btefe Beugetifcbaft utd>t beigebrad^t roerDcu,
fo ift Die befreffenDe politifd)e S5ebbrDe um Die nabere €d)ebung ju erfud)en.

Ser trauenbe unD taufeuDe ^defter f>at feinen Jamčit bet jeDem €0?inifte-
rialaftc, in foroeit eB t^unlic^ ift, in Die Daju beftimmte Oiubrif eigcnf)dnDig einju*
febreibett, unD eB fjaben Die Surrobrter unD Sormelcn: idem, qui supn» u. D. gl.
auffer ©ebraud) ju fomnten. ©o n>ie aUe f^reibfunDigett Beugeit baben ftd) aud>
Die Saufpatbnt eigenfjdnbig einjufd)reiben. Sie DeB ©cbrcibcnB OdcfftfuttDigeu
bat etn Sritter, roo tbunlicb nid)t Dec futtgirenDe ©edforger, einjutragen, unD ftd>
alB OdtmenBfertiger ju unterjeicbnen. Sic £>errn Sed)ante baben auf Die genaue
Šubrung Dec iSftatrifelbucber ju feben, Die »orfontmenDcn Selffer bei Dec S?ollatio*
nirung ttacb S^unlicbfeit fogleid) ju bemerfen, unD oor Dec 23orlage Der »ibirnir*
ten Copiea »erbeffern ju lajfen, bcDeutenDe ©ebrec^en abcc Dem SrDinariatc juc
SČenntnift ju bringen.

23dm (£tnfragen tn Die gjfarrbitcber, fo roie bei Dec SluBfedtgung amt*
lidjer UrfunDen ftnD Die (£ i g c n * u n D 23 u l g a r n a m e n jeber jeit nacb Der@cbretb-
arf Der ©efcbdftB*©prad)e ju febreiben, man ntbge ftd) Dabci Dec Deutfcbett
oDer Dec (atcinifd)cu ©cbrift bebtenett, inDem Die »erfcbieDenen @d)teibmetboDcn
floroenifcber !J3amen nuc Šerroirrung unD Unfeferlicf>feit amt(id)ct: UrfunDen .er*
jeugeu. .

3. €ftad) Den allgemeinen S?icd>en= Canonen unD nacb Den befonbern Sio*'
jefan * 23crorDnungen ift eB ftcenge porgefebdeben, Dač bi- 23uftfaframent,
befonberB bei 9>erfonen Deč meiblicben ©efcblecjbteč,  aučgenotnmen in
mirdicben Stranfbdtčfdllen, nuc in Dec St trebe im 23eicbtftubl  e (crate inter-
posita) unD in geiftlicbec StleiDung ju »crroalfen.  (Concii. Trident. Sess.
24> c. 8. — Concii. Modiolan. 1565  P. II. Č. II. C. t». 1576 P. II. C. 5. Concii. Sa-
lisb. 1549. C. X. — Benedict. XIV. 2. Jun. 1751 §.20. — Rituale Roman, et Salisb.
lil. de Sacramenlo Poen. — S. Caroli Bar. Instruct. Pastor. P. II. C. 4. Statut, gen.

Salisb. 1616.) 21uf Diefe SSorfcbdff iturb feDec neu antretcnDe ©eelfocger in feinem
SuričDifttbnč * Suftrumente aufnierffara gemacbt; Da Diefcč Die^)eiligfeit Dcč@a*
fcamenteč, n>ie aud) Die@ocge fiic DaB ©eelenbeil D<č SBeicbfoaterB fo rnie DeB

^pbnitenten erfOCDerf, ne fiat laqueus peccali, quod esse deberet mediurn salutis.

^ecfbnen DeB ibetblicben 0efd)lecbteB Dticfcn au9 nicbt an Dem ©ingange DeB
S$eid)fftubleB, fonDedt nuc Durcb Die beiDen ©eifengittec jur 23eid)t gebbit mer*
Den. 2)er f25ifd)of ift uecpfticbtet auf Die genaue ffiefolgung Diefec žSbrfcbrift mit
alleni 2ftacbDcucfe ju Dringen, unD obne mrcbtigec ©tiinDe fcirre 2iuBuaf)mcn ju
"Dul Den.

gur ©djmerbbrige foll bei jieDer 93farttir9e eitt angenteffener ^la§
^u Diefem Broecfe beftimmt unD Die ^JfarrBgetueinDe aufmerffam gemacbt roerDett,
folebe 23ei9tfiuDer, Die eine abgefonDerte šSebanDlung braudjen, an cittetn befott*
Deren Sag,e/ rob fein2lnDrang Der ^bnitenten ©fatt ftnDer, jurS3eicbt ju bringen.

SJtannBperfonett »oin ©tanDe fbnnen im 3> m mer jur 23eid)t ge*
bort roerDen; Docb f»Hc DiefeB, .roenn nicbt im©b or ^<f e / roenigftenB im Salare,
mit etner ©tolle uon Pioletter Šatbe gefebeben. 3m CiPilrocfe S3cicf)t ju ()bren
ift in unD auffer Der Sdrcbe »erbotben.

S3et teDec 95farrfircbe miiffen roentgftenB nadb 'dnjabl Der orDentlicb an*
geftefffen ©eelforger au 9  šSetcbtftitble mit ®itter oerfeben uorbanDen fepu.
©ollte eB Der DCaum in einerSCird)e nicbt geftatten, etnen orDenflidjen žSeid)fftuf)[
aufjufteffen> fo ift Docb dne bbljerttc SKanD, in Sorm eineB 93cid)tftuf)IeB mit ci*
ner ©ette, an irgenD dnem fd>icrlicben £rte anjubringen. Um fiir gerobbnlid) ob
eineB befonberen 0runD«B im 3iromer 23eicbtbbren ju Diirfen,  roirD itt Der
Čaoantec Siojefe fine fpeetele ©rlaubttift DeB <OrDiuariuB erforDert. S a bei fefit

man in Den frommen Šifer bei* ©eelforger Daž ftcbere 23ertrauen, Dag ftc DieUn*
be^uemlicprciten einer raubeit SBitterung ober fortfftgec Umjtdnbe t>iefem heiligen
©efd)affe (  millig ju m X5^fcc bringcit merbcn.

4. Um bei Dem dffentlidjen SSorbefben  in Der S)ibjefe cine ©leid)*
formigFeit ju erjiclen, unD Dem S3olfe bei Dem fcaujtgen SSBecbfel Der ©eelforger
Daž ^ad)bet^en ju erleid)fcrn, mirD i)iemif attgeorDnet, Dag alle ©eelforger Die
fogenannten Necessaria medii et praecepti do: Daž 23ater unfer, ©egriiget fepft
Du SJtaria, Scb glaube, Die jef)n ©cbotf)e ©ottež u. f. m. in Dcuffc^er ©pracbc
genau nad) Dem »orgefdmebenen @<&ulfated)ičmu$, in floraenifd)er ©prad)e aber
nad) jenent Der Sillicr S»angeliett*2Ju6gabe (V’ZeH 1845 per Joshefu Gajgerji) alž
2lnf)ang beigcDrucftert Katekisem obne urtnot^iger SlenDerung Der ŠSBorte (aitgfam
unD Deutlid) »orbetben, unD Die &'inDer Darnad) betben lefjren.

9 Jčad) Deit <£anjel»ortrdgen gnD nebjf Den Drei gbftlicben Sugenben
nic^t mef)r alž bocbgenž Drei SSater unfer unb ©egriiget fepfi Du SJlaria,
Dod) jeber 3eit langfant unD mit SBiirDe ol)ne jeber Silfertigfeit »orjubetben.
£>ie an matteben £>rten iiblicben ,51'ommemorafionen ftnD erg ant ©djluge Dež
©oftešbiengež »or Dem kitare ju »errid)fen.

23ci Dem nad)miffagigen ©ortežbienge ig nadj Der £aurefani«
feben Sifanei, men n folefje gebetbet rairb, entmcDer Die Sintipbone: Unter bei*
nen ©cbub unD ®d)irm, (Pod tvojo pomoč) oDer baž ©al»e Dlegina
(češena fi Hralica) mit Dem DarnacbgebenDen ©cbetbe, Dann Die ©ebetbe jum
allerbeiltggen SUtaržfaf ramente, fiir Den $apg, S8ifd)Of, SČaifet
unD fiir Die aligemeinen b t f) e n ju »errid)tcn. Sftad) Der.£itanei a 1 Cer
#eiligen ftnD an ©onntagen Sflacbniittagž nur Die fiinf (ebfgenannfen ©ebetbe
(Die nad) jeber £itanei ju bcfbett ftnD) »orjunefjmen. 3n Der gagenjcit mirD Die
Šitanci »om SeiDen ©Ijrifti, mie aud) »or Dem aužgefeljten^)ocf»murDigfien
©ute, Die 2ifanei »om ^eiligjfen Slltaržfaframente, oDer »om fiigen
sgamen Sefu mit Den obgenannten fitnf ©ebetben »orjubetfjen erfaubf. ‘2ln
Šegfagen, an Dencn bei Der itad)mitttigigen 2lnDad)t meDer cine 5>reDigf nod)
eine Cbrijfenlefjre, nod) eine ^reujmeganDadjt ©taft ftnDet, ig bei DerSSefper Der
beil. fKofcnfranj »orjubetben.

Ucbrigertž mirD fiir Die gufunff »orgejebrieben, Die nacbmiff dgigen
€J)rijfenle()fett an aden ©onntagen  Dež ganjen Sabrcž, mit  2lužnabnte
bež £)gcr*unb 93gnggfonnfagež, menn nifht immev  fur Die Srmadfjfenen, Dod)
fiir Die SftnDcr abjubalfcn. ©oUfe ein orffid)ež 23erbdlfnig eine Služnabnte for*
Dem, fo i|t foicbe »on Dem ^DrDinariafe ju ermitfm.

5. 2UIe @eelenf)irten bnb^n auf if>re ©enteinDen 5lcbt JU tragen, (Act. Ap.
20, 28.), ftnD »on Der <ftird)e jut £ReftDenj »crpfli^tef (Cone. Trid. sess. 25. cap.
1. de ref.) unDDiirfen ftd) nur auf ganj furje 3eit »on i^rer ©eelforg^
ff at  ion  e n tf  er  nen. SSleibt cin ©eclforger itber 3 Sage »on feiner ©tation ab=
mefenD, fo bat er ftd) Daju »om betreffenDen £)ed)ante — auf ein 2)?onat aber »om
£)rDinariate Die ©rlaubni^ ju erbitten. Sie kaplane b«ben fteb ob«e 2Sormi(fen
i^re^ 9)farrerD nicbt au^ Dem 9>farrbejirfe ju entfernen, unD bnben jum §>farrti*
fd)e ju 9Jiittag uttD SlbenD^ orDnungčmdfjig ju erfdbeinen.

i)bne SSormijfen Dež 93farrerž oDer ^Jfarržpro»iforž f)at  fein kaplan
eine 5lnDacbt aufjunebnten, nod) ju »erSinDen.

3BirD ein ^»ilfžpricfier erfu^t, eine beflimmfe ?9Zeffe oDer eine fonjf
erlaubfe SSerri^futtg »orjunebmen, fo fyat  er folcfje jeitlicb genug Dem gJfarrer
ju mefDen, Damit ež »orfcbriftmd^ig in Daž SSerfiinDbiicbel eingetragen mcrDe. SDa
jmifeben Da-gjfarržgemeinDe unD einem ^)ilfžpriefler fein fo engež geiffiicbež 2Serbd(t»
nifi@taft jtnDef, alž jmifdjenDem5>farrerunD Derfelben, fo Diirfen in3ufunft Die
kaplane meDer eine fogenannte Sintrittž*nocb 2ibfcbieDžprebigt
bal ten, meil ež Die ©rfabrung lebref, Dag folebe nur ju leid^t migbraucbf mer*
Den, unD ju leiDenfcbaftiid)en2iužbriid)en ‘iinlag geben. Unfer einent mcrDenaber
aucb alle felbgjfdnDigen ©eelforger im ermaf)net, bei Dergfeidjen ©elegen*
beitžreDen aUe unjarten 9iužfdUe, ebrgei|igen unD uneDlen 93ejiebutigeni forgfaltig
ju »ermeiDen, mobleingeDenf, Dag jjeDe SintrittžreDe eine frobe ?ootbfd)aft »om
Reiche ©ottež — jeDc ‘2lbfd)ieDžpreDigt aber ein SEBorf jenež SrieDenž, Den unž
C^rtfiusž Der £err binterlieg, fepn follf.

H. 3?0g. ad Nrutp. 2412,

lil.

Stile reddglaubigat Cljpifen in ber ganjen Mt  ftnb lebenbige ©lieber
eineb geibeb, D effen £aupt Sefub £{>nfiu$ ift. (I. Cor. 12,12.) 2Bie
unb bab23anb beb roa&rcn ©laubenb umfd)lingt, folle unb aud) babSSanb einer
lebenbigcn, roerFrf>aftgen d)rtftlicf)en giebe umfaffen. greneti follen mir unb
mit ben grol)lid)en, aber aud) mcitten mit ben SSBeiitenben(9tom. 12 .,
15o , unb an iijrett geiben eitren milbfljafigen Slntlfeil neljmen, med fte unfere
33ruber unb IRfterben ©forifii ftnb. gu&let etn ©lieb bie ©cbmcrjen beb anberit
©liebeb ntc^t, fo ift cb bereitb- tobt.

SBeltbefamtt ift eb, melcbe fd)toereSrattgfale bie Cljrifien Srlanbb,
biefe uncrfct>uffcrItcE)en ^cfenner beb f)eil. 0atf>. ©laubenb, melcbe ben ©laubenb*
jeugen ber erjien C^tflen^eit beigejafdt ju merben perbienen, im perflpfTenen mie
nicf)t ntinber im gegenrodrtigen Sabre nacb ©otteb unerforfd)lid)en fKatbfcblitffen
beimgefucbt ^abm, unb bie armen sSemofrner biefeb fd)mer gepriiftcn Šnfelreidjeg
ju erbritcfen Droben. geljljabre (befoitberb gdulnifj: ber ©rbapfel, if)rer fafi cinji*
gen ^a^rung) erjeugfen unter biefen artncn Jštatbolifen eine uttgembbnlid)e S^eu=
nmg, burd) biefe entftanb einc aUgemeine Jpungerbnofb, biefer folgfen tdbtlicbe
^'ranfbeifen unb eine fo grofje ©tetblid)feit nad), bafj gattje Jpdufer pollig aub*
geftorben, unb »tele !at()olifd)c gJriefter ein £)pfer if>rer traten Michterfullung in
biefer allgctncinctt 9?otb gemorbett finb.

SSont tnnigfien Sftitleiben gegett biefe armen 3K&6ruber geru^rf baben
©c. £>eiligfeit pub ix. im apoftolifcpen ©enbfcbreibcn potit 25 . 9Jidrj 1847 aUc
3?ifd)ofe ber fat^olifctjen SEBelt aufgeforbert, fitr bie ©laubenbtreuen, leiben*
ben SSemoljncr Srlanbb breitagige bffentlicbe ©ebetbe attjuorbnen, um poit ©ott,
betu SSater ber ©rbarntuitgen unb alleb Srojteb Jpilfe fitr bab fdjmer betmgefud)te
Srlanb ju crbitfen, unb berglcidjen ganbebplagett pott ben ttbrigen gdnbertt ©m
ropab abjurnenben.

3u biefem 3me<fe ftnb in ber gapanfer Sibjefe bie Eommenben brei
le^fen gafcbingbtage (5. 6. 7. SDtarj 1848)beftiramt. Sin jebern biefer Šage
tfl in allen 93farr?ird>ett ju einer fc^icflicfjett ‘Storgenfhmbe eine ijeilige ©egem
nteffe abjubalfen, unb am ©nbe bab ©ebetb fur bie allgemeinen Šftb*
tfjen  ber €f)riftenbeit mit 5 23ater unfer, 5 ©egriipet fepfi bu ®iaria unb
1 ©iauben ju betf)en.  3n ©tdbfen unb SJiarften fo toie in grb^eren ^farrbbr*
feni ift anbiefettSagen ju einer beitebigen ©funbe attd) ^admiftagb 6ei aub.
gefe^tem f)od)n)urbigjlen ©ute ber f). y? o fen Franj, mit ber £i ta ne i a Ker
»^eiligen unb ben bavauf foigeitben ©ebet&en abjubaifen. ©e.^)eiligfeif
$iub IX. erti)eiien aub apoftolifdjcr SSoUmaept ein e n Sl 6 la %  pon 7 Sahrett
allen jenen ©Iciubigen, bie ftd) jlebebmal bei biefeit brcitagigen, bffentlid)en ©e*
beljen einftnDen; Senen aber einen polltotnmenen^blap, ipelebe in berSSocbe
biefer brcitagigen 2lnbad)t nebft bem ^8efud)e ber pbgenannfen Slnbac^fbubungen
bab ^l. ©aframenf ber ^8uffe unb beb Sfltareb ipitrbig empfaitgen

Siefe ganje Slnbacptborbnung ift am ©onntag Sexagesima pon ber
Štanjel ju ‘Perfunben ,  unb ftnb bie ©laubigen einjulabeit, ju biften unb ju er*
mabnett, iljre leibenben SStitcbriften im ^»eiligen ©ifer mit einent pertrauungbpollett
©ebet^e fraffig ju unterftii^en, ba bei ber and) in uitfern ganbern berrfd)enbeit
^otl) eine Unterjtii6ung mit Sllntofen ntd)f fbunlid) mare; babei aber aud) fiir
aUe in unferer fo bebroingten &'ar|)oltfen in ber ganjen ©firifi-en^eit red)f
eifrig ju bet^en unb toobleingebenč ju fepn, ba^ aud) auf unb, unb pielleicbt balb,
bie fKeilje ber .£)eimfud)ungen ©otfeb fomrnen Ibnne. SSBab mir banu rounfd)en
mitrbett, bafi unbSlnbere t^un, bab milen unb mollcn aud) mir ie&t ifmen fbun.
matti). 7,  12.)

Unb nun, geliebteiSruber unb tpeure gKifarbeifer ©otteb, bienef cinam
ber, Seber mit ber ©«be, bie er empfaitgen f)at,  alb gute^)aubbdlfer ber man*
nigfaltigen ©naben ©otteb; bamit in allen Šingett ©ott gepriefen merbe, burd)
Sefum ©briftum ,  meldjem ©^>re unb #errlid)feit fep pon ©migfeif ju (Emigfeif.
Slnten. (K ^>etr. 4, 10. ll.)

^urftbifdjbffic^eb gapanter 45rbinariaf ju ©t. Slnbred ant 15. Sejetnber 1847.

§(nton Martin,

čuvff: SHicbvf.

ANTON MARTIN

po vsmilenji božjim Lavantinski škof vse verne

lepo pozdravim ino Vam pišem za svet postni čas.

J^reljubi verni kristjani! poslušajte svojiga škofa, de bo tudi Bog Vas poslušal.
Kar Vam z ustmi povedati ne morem , naj Vam po pismi povem. Moja dolžnost
je učiti, Vaša pa lepo slušali, kar je v sedajnih časih vedeti ino storiti sosebno
nam katolškim kristjanam potrebniga.

Dve luči  nam je vsmileni Jezus prižgal, naj bi nam svetile po poti živ-
lenja : luč svete vere, ino pa luč svete čednosti alj kreposti. Za to je djal: ,,Jaz

sim luč scela  , kteri sim prišel na la svet , de vsakdo, ki v mene verje, ne hodi
po temah , ampak ima luč zivlenja.“  Ta dvojna luc nebeška nam kaže pravo časno
srečo ino izveličanje večno , de ga lebko jišemo ino srečno najdemo , ako le hoče¬
mo. To luc so nam per svetim kersti prižgali, nje znamnje , merlvaško svečo,
nam bojo posledno uro v roko podali, de bi nam svetila večna luc, ino mi v po-
pokoji počivali.

Sovražen veter pa močno piha, hud vihar se vzdiguje nam luc svete včre
in svete čednosti vgasnit. Kdor v sedajnim časi nevarniga vetra skušnjave ne cuje,
ino za svojo luc ne skerbi, njemu že slabo gori, ino lehko bo mu vgasnila. ,,Se
malo časa je luč pri Vas,  pravi vsmileni Jezus. Hodile, dokler imate luč , de Vas
tema ne objide; zakaj kdor v lemi hodi, ne ve kumo greš 1, — Kedar svetlo sonce
za gore zajde , pride temna noč, ino noči sovražne moči dobijo svojo oblast. Bo
vgasnilo sonce naše svete vere per nas, bo izginila med nami luc keršanskiga živ-
lenja ino lepih izgledov, kaj bo za nas? — Obšle nas bojo teme nevednosti in
hudobij , obdajala bo nas černn tema zmot ino pregreh , noc krivovdr ino never nas
bo pokrila, kakor pokriva niiljone naših nesrečnih bratev in sester, ktiri v smertni
senci neverstva sedijo.— Preljubi! ta nesreča se nam blizo kaže, alj sedajni ljudje
vsi v posvetno zamišleni le nevaršine ne čutijo, ne vidijo svoje bližne nar veci ne¬
sreče. Kdor sveto vero zgubi, alj pa ob sveto čednost pride, njemu vgasne dušna
luc v sredi terde noči. — Bratje ino sestre moje! varjle luc svete včre , de nam
nje sovražen veter sedajniga sveta ne vgasne. To je moja perva prošnja.

Hočete vprašati, od kod sovražen veter piha , kteri nam vere luc gasi?
Piha iz ust posvetnih ljudi, ki ošabno od nove vere kvantajo, de ne bo potreba
k spovedi hodili ne duhovskih pastirjev redili i. t. d. Tako so svoje dni krivoverci
kalolške kristjane lajhovali, in zapeljali veliko jezer abotnih ljudji. „Kaj človeku
pomaga , naj ves svet pridobi , na svoji duši pa škodo lerpi ?“  — Piba iz lažnivih
pisni zapelivih bukev ino posvetnih novin (cajting), posebno v Nemškim jeziki
pisanih. V ti zaničujejo katolško vero, čemijo nje svete nauke ino pobožne opravila,
ino opravljajo papeža, škofe* ino druge namestnike božje. Ako pa duhovska go-
spodska svojo poštvanje in čast zgubi, bo tudi vtira, ktero učijo, onemagala. —

Hudoben veter piha iz ust sedajnih posvetnih svdtvavcov ino posednikov,
kteri pravijo, de duhovskim pastirjam ni verjeti, ino kar učijo, ne slušati, ako
zadene časne pravice ino pozemeljske reci. Ali ne bomo tudi od vsiga tiga Bogu
odgovor dajali ? Ali ni duhovskih pastirjev sveta dolžnost, resnico učiti ino sva¬
riti pred krivico? — Sovražen veter piha iz posvetnih sere kristjanov, ki hočejo
vse stare pravice zatreti, ino ne porajlajo več na Jezusovo vkazo: ,,Dajte cesarju,
kar je cesarjeviga, in Bogu, kar je boziga.“  — Piha iz slabiga zaderžanja kristja¬
nov, kteri so po enokaterih krajih toljko ošabni (nepuhneni), de jim du-
hovski učeniki še rečti kej več ne smejo, kar njihovim posvetnim željam in ra-
spušenim počutkam ne dopade. Ako sol b ožig a nauka med nami zgine,  s cem se
bo solilo ?  Skoraj bo keršansko ljudstvo po tem takim neslana jed.

Tako so svoje dni sovražniki katolške vere na Francozkim delali; ino po¬
glejte, kamo so zajšli! Pisali so lažnivih in zapelivih bukev (knig), deje bila groza,
v katerih so katolško vero silo gerdo zaničvali , njo pravovernim ogabit. Služav-
nike božje so nevsmileno ogovarjali, ino jim nespodobne priimke dajali, naj bi
jih ljudje ne spoštovali. Vzeli so cerkvam stare dohodke alj prihodisa, ktire so
jim rajni za to izporočili, naj bi se božja služba čedno opravljala, ino skerbelo
za izvelicanje duš. (Sovražniki včre so vzeli cerkvi premoženje, naj bi si cerkveni

služavniki ne imeli z tem pomagati. Izpodili so menihe, naredili iz kloštrov ka¬
sarne; preganjali škofe in mašnike, kleri jim niso po njih krivični volji storili. Za¬
klenili so cerkve, prepovedali službo božjo, zatajili Kristusa ino sklenili pravo vero
zatreti. Godilo se je kakor na dvori Pilatuža. Prijatli Jezusovi so se poskrili, so¬
vražniki pa so ljudstvo podpihvali, de je vpilo: Križaj ga! JNi ga bilo, kdor bi se
bil za nedolžniga Jezusa poskusil. Oh de se vsrnili Bogu! preteklo leto so tudi po
enih krajih ravno tako delali. Zlo se bojim, de je to preganjanje in zaničvanje nase
svete vere začetek — pa še ne konec!

Veselijo me vender tri reci, ktire per Slovencih najdem, ter mi nado
(trošt) ino zaupanje dajajo, de nas dober Bog še ne bo zapustil ino nam luč svete
včre vgasnila ne bo.

Pervo je , de Slovenci zapelivih pisem  in lažnivih knig alj bukev ne bero,
v katerih se sveta vera zatira. Drugo je, dedujem in sam vidim, kako skerbuo verni
kristjani svete zakramente prijemlejo , z veliko večo svetoželjo kakor poprej. Tretjo
je, de za lepoto božjih cerkev lepo s ker bi j o,  ino za božjo čast radi pomagajo. Za
to trojno veselje ne moram Boga dovolj zahvaliti , pa tudi verne kristjane zadosti
pohvaliti; zakaj to trojno mi priča , de še sveta vera per nas živi ino nas Bog ne
bo zapustil, dokler mi njega ne pobazimo.

Alj cujte , preljubi moji kristjani! neskončno moder Bog nas hoče v se-
dajilih Časih poskusiti,  koljko kaj naša vera velja; hoče zaspane kristjane izbuditf,
malopridne prevejati kakor gospodar svoje zerno na gumni. Ne smemo torej brez
vse skerbi dremati , ne križam roke deržali, ampak vsakdo izmed nas naj po svo¬
jim slani za sveto vero poskerbi, ter v djanji ino v besedi pokaže, deje pravo¬
verni katolški kristjan, pi-ipravlen rajši vse zgubili, kakor dopustiti, de bi se veri
med nami kaka škoda godila. V časti  rnormo imeti namestnike božje,  rimskiga
papeža , škofe ino mašnike , ktire je sam boži Sin nam učilele svete vere dal, re¬
koč: ,,Kdor vas posluša , mene posluša , kdor vas zaničuje, mene zaničuje. u  Oni
so razdelivci božjih skrivnost, kleri imajo kluce nebeškiga kralestva , njim je svoje
nauke ohraniti dal, njim je obljubil sveliga Duha, de se vsi skupej ne bojo zmo¬
tili ; oni za verne kristjane skerbijo, kakor mali za svoje otroke skerbi: za to se
v sim skupej sveta mati kut. cerkev  veli. JSiecno živi in srečno vmerje, kdor se
svete matere katolške cerkve zvesto derži. Naj pravijo posvetni ljudje kar hočejo :
to svojo cerkuv je Kristus na skalo postavil; nje ne‘bojo premagale vse peklenske
moti.

Potreba je dalej se keršanskiga nauka dobro prijeti,  otroke učiti doma,
v šoli ino v cerkvi. Svoje dni bilo med nami ni toljko nevernih ljudi, noben
nas ni skušal za sveto vero. Zdaj jih srečaš po vsih cestah, in najdeš po kercmah
(tabernah), ki se za v^ro prepirajo , ino tajistim keršansko serce podirajo . ki ker¬
šanskiga nauka dobro v glavi nimajo. — Preljubi očetje ino matere, ki vas za
vaše otroke kaj skerbi Bog ve, kamo še vaši otroci pridejo, komu v roke zajdejo!
Dehko de bi vero zatajili — ako jih ne bole v keršanskim nauki prav dobro podu¬
čili. Nimate jim koga dali varha ino tovarša na pot, kedar se po nevarnim sveti
podajo. Preskerbite otrokam svete vere svetlo luc; ona jim bo svetila, de bojo srečno
hodili, podpirala, de v dobrim ne opešajo, jih pripeljala srečno k vam damo, ino
pa k Očetu v sveto nebo. -— Visoko učene ino premetene ljudi hoče sedajni svet
imeti; alj vsa posvetna učenost je brez katolške vere bledi luni (mesencu) podobna,
ki slabo sveti. Svete vere nauk je pa zlato sonce , ki človeka prav razsvetli ino za
vse dobro ogreje. Bog daj , de bi nam vselej lepo sjalo svetlo sonce nauka Jezu-
soviga! — Kristjani! mi ne spoznamo , kaj imamo; za to pa tudi sveto katolško
vero premalo obrajtamo. Kdor sveto vero prav obrajta, se tajiste skerbno uči, in
po njenih svetih naukih zvesto živi/ kako smo pa mi mlačni ino zanikarni! Strašno
je vsmilehi Jezus malopridnim Judam in tudi vsim slabim krisljanam zažugal,
rekoč: ,,Božje krales/vo izveličanske vere bo vam vzelo ino drugim dano  , k!eri bojo
boljši sad svetih čednost prinesli. Prišli bojo od sončniga izhoda ino zahoda , ino
bojo v nebeškim kratestvi sedeli; malopridni verni pa, ki se kristjani zovejo, kakor
hujdje pa živijo, bojo v unajne teme pogublenja pahnem, kjer bo jok ino škripanje
<zob.“  Oh te nar veči nesreče nas Bog varji!

De se nam pa taka ne prigodi, obranimo lepo tudi drago luč,  ktiro nam
je Kristus prižgal, luč svete Čednosti,  pošteniga keršanskiga živlenja: ..Jaz sim pot,
resnica ino zivlenje ,  uči Kristus. ISihče ne pride k Očetu drugači kakor za menoš'
Kako malo kristjanov pa po stermi stezi svete čednosti za Jezusam gre! Stariši
svoje otroke večidel premalo učijo , ino premalo skerbijo de bi se otroci keršan¬
skiga živlenja od mladih dni lepo privadili. Cesar se pa privadi mladost, to zna
iudi starost. •— Otroci  svoje stariše slabo vbogajo dokler so mladi, jih gerdo imajo,

kedar odrastejo, ino preradi svojiga ljubiga očeta pa mater celo pozabijo, kedar
so stariši vbogi. Nehvaležnim otrokam se pa vselej huda godi. — Odrašeni mlu-
dcnči ino deklice  zapustijo clo hitro svojiga ljubiga Jezusa; posvetna ljubezn jih
omami in na šroko cesto spravi , klira v pogublenje pelja. — Možje ino žene  od
samih časnih skerbi pravo stezo za Jezusam izgrešijo , ter ne čujejo , kako lepo
Jezus uči : „Jisile pred vnem nebeško kruleslvo ino njega pravičnost , na lo vam bo
vse drugo naverženo.  — Slarčeki ino babele,  če ravno že z eno nogo u večnosti
sloje, šo svojiga pregrešniga živlenja se tako močno privajeni, de ga ne morejo
opustiti; stara navada je per njih železna sukna. — Posebno pa kmelam  v sedajnih
časih druziga ni na misli , ko nove pravice; tako de se je močno bati, de bi od
samih pravic ne pozabili, kaj je keršanska pravica - . — Družina je  večidel, kakor
se sploh tožuje , tak hudo razvajena, de ni že mogoče izhajati z njo; ne porajta
gospodarja ne gospodinje, pa se tudi Boga ne boji. — Prešestnikov, postranskih
mater ino otrok  je loljko po sveti, kakor bi bil pravičen Bog šesto zapoved izbri¬
sal. — Veliko kardelo močnih, terdnih beračev se po cestah brez dela snuje, do¬
kler na polji ino v delavnicah pridnih rokodelov pomankuje. Vsako leto raste število
goljufov, tatov in hudodelnikov, de so ječe pretesne Ino vse to nam žalostno
priča , de svetla luč svete čednosti in lepiga keršanskiga živlenja med nami vga-
snuje . ino se besede Jezusove per nas poterdijo , ki govori: „Široka je cesta, klira
v pogublenje gre in veliko jih je, ki po njej hodijo.“

Pa kaj bi Vam pravil, kako se po sveti godi; saj sami vidite in slišite,
de ni kakor bi po keršansko imelo bili. Rajši Vam naj povem, kaj imamo posebno
v sedajnih časih storiti, de nas bo dober Bog vesel, pa tudi mi srečno ino veselo na
tim sveti živeli. Potrebne so nam pred vsem tri reči:

I. Vsakdo naj v svoje luslno serce pogledu,  kako kaj luč keršanskiga živ¬
lenja v njim gori; ali sveti naša luč tako ljudem, de vidijo naše dobre dela, ino
hvalijo Očeta , kteri je v nebesih ? — Večidel pa le preradi druge gledamo, njih iz-
glede posnemamo^ sami sebe pa pozabimo pregledati, ali je naše zaderžanje v
resnici kalolško ? Hitro tudi vgledamo pezder v očeh svojiga bližniga, bruna pa
v svojim očesi ne vidimo. Taka spoznava je slaba; ino kdor sam sebe prav ne spo¬
zna, vsa njegova Uičenost nične velja, naj bi si vedel zvezde na nebi šteti, ino sli¬
šal na zemli travo lastili. Revna dekla , ki svojo vest prav izpraša , se pred Bo-

gam bolj obnaša , kakor še lak imeniten posveten modrijan , kteri na vesti zaspan

svojih grehov ne spozna.

2. Vsak!eri naj narpoprej pred svojim pragam pomele,  bodi si hlapec alj
gospodar, naj d bo dekla alj gospodinja, potem še le v sosesko gre. Slabo za
svojo hišo skerbi . kdor le črez druge tožuje, slabe čase in pa hudobne ljudi dolži,
sam sebe pa ne vidi. Slabe čase in pa hudobne ljudi tožvati je lehko , alj popra,
viti jih je težko, clo nemogoče, ako sami per sebi ne začnemo; potem per svoji
hiši, ino po lem še le per soseski. Pravi kristjani malo tožujejo , drugih clo ne
dolžijo, alj veliko dobriga storijo ino boljšajo tako svet.

d. Premagajmo sumi sebe,  strahujmo svoje slabe želje, pokončajmo hude
navade . ako nas imajo v oblasti. ,,Kdor hoče za meno prili , kliče Jezus, naj
sam sebe zataji, naj svoj križ zadene vsak dan, in hodi za meno. e(  Toljko v dobrim
izhajaš . koljkor sam sebe premagaš' - , pravi pobožen mož Tomaž Hempenzar. Pa
kaj deje slaba naša premaga ! Eniga premaga jeza, drugiga lenoba, eno gizdost
(ofert) , drugo nečistost , emga vino, drugiga duar; redek je med nami sam svoj
gospodar. Ino dokler ves svet od svojbode (frajosti) sluje, je če dalje več sužnih
pregrehe. ,,Kdor pa greh dela  , veli Jezus , on je sužen greha.‘ c  Le kdor sam
sebe premaga, on je sam svoj gospodar, ino vec velja kakor vajvoda , kliri mesta
premaguje.

Ravno v svetim postnim časi  se vsak priden kristjan tiga zveličanskiga dela
loti , ino se vadi sam sebe premagati . svoje slabe navade opustiti , mo svoje pre¬
grešne počulke zatreti. Sveta mali katolška cerkva postavi znamnje sveliga križa  ver¬
nim kristjanam pred oči, ino kliče svoje otročiče se pod to bandero terdno vojsko¬
vati zoper svoje lastno hudo poželenje ino zoper skušnjave sveta. Vojska je huda
ino nevarna . zakaj nar huji sovražnike imamo doma , v svojim lastnim serci. Nas
v ti dubovski vojski podpirati nam katolška cerkev trojno orožje podaja , molitvo
post ino milohio  (almožnoj, kaliro nam posebno za svete postne dni priporoča.
Molitev nam nebesa odpira, post nas po stermi stezi k nebesam podpira ino milo-
šna nam v nebesih zaklade fšace) nabera, kijih bomo vekomaj vživali. Smo bili
dozdaj za molitvo mlačni, bodimo te dni pridni; smo dozdaj svojimu mesu preveč
stregli ino dovolili, pritergajmo mu te svete dni ino se terdno postijmo. Smo do¬
zdaj premalo ino nevoljno dali vbogajme, bomo v tim svetim časi prav radi dajali,

koljkor premoremo. Vsmileni Jezus je nas vojvoda, mi njegovi vojšaki; oj naj ki
]e bili laki, de bi nas bil Jezus prav vesel. Kakor je premagal Izveličar naš pre¬
greho, pekel in smeri, tudi mi premagujmo svoje grešno poželenje, zapeliv svet
ino skušnjavo vsake hudobe; tako bomo z Jezusam častito premago obhajali ino imeli
veselo veliko noč.

Zaupam, preljubi verni kristjani! de bojo dnevi sveliga posta dnevi izve-
ličanja za Vas ; ino zatorej Vam po dovolenji svete matere katolike cerkve , ki svoje
verne otroke po materno ljubi, tudi za lelosno leto post polajšati hočem , kar je
prav ino za sedajne čase krisljanam potrebno, ter dovolim, de se meso je , razen
tih nasočnih dni, namreč:

Mesojeja je prepovedana

1. Vsak petek celiga leta.

2. Vse sabote štirdesetdanskiga posta.

3. O kvaternih sredah ino sabotah.

4. Na pepelnico ino štiri posledne dni velikiga tedna.

5. V saboto pred Binkoštmi; v četertek pred Petrovim; v tork pred veliko Go-
spojnico alj veliko Mašo; v sredo pred vsemi Svetmi. V petek pred Devico Ma¬
rijo v Adventi je brez liga terdno zapovedan post; ino v pondelek pred Božičam.
Vse druge dni štirdesetdanskiga posla je meso jesti scer dopušeno , pa si priter-
gati zapovedano , ino le enkrat na dan do sitiga najesti razen nedel, v katerih ni
posta.

V svetim adventnim časi je vsako sredo post si pritergati, če ravno meso
jemo ; pritergati si mormo tudi vsak adventni petek.

Kdor v štirdesetdanskim posti meso jd , se naj le enkrat mesa do sitiga
naje , na večer pa le z meseno juho alj župo za dobro vzeme ino pa kakih postnih
jedil zravno zavžijc. Ribe pa mesenino oh enim mešati ni dopušeno.

Kdorkolj o postnih dneh meseno vživa , ima vsak taki dan, pa tudi vsako
saboto celiga leta, ako meso je, tri Očenaše , češene Marije ino eno apostolsko vero
v čast terplenja Jezusoviga prav pobožno moliti. Nar bolje bo, če vsa družina sku-
pej pred jedjo alj po jedi to molitvo za mesojejo opravi, de se ne pozabi. Go-
spodarjam ino gospodinjam se priporoči, de na to gledajo.

Priprušeno je rečene postne dni mesa jesti; kdor se pa cel posten čas ino
vsako saboto mesa zderži, boljši stori; le zaničvati drugih ne sme, kteri se dopu-
šenja poslužijo.

Bolnikam imajo po naročili zdravnikov spovedniki ino domači duhovni pra¬
vico mesojeje dovoliti. Kdor boh-tnih se pa mesa clo zderžati ne more . naj do-
pušenje po svojim duhovskim pastirji od škofije izprosi.

Sveti post je dušno zdravilo,  pa nas ozdravil ne bo , ako se greha ne
varjemo. Sveti post nam v nebesa pomaga,  pa nas zveličal ne bo, ako pravično
ne živimo. Kdor se pa celo ne posti, ino si vse dovoli , kar mu serce poželjuje,
on na meso seje, in bo tudi od mesa pogublenje zel.  Kdor še pa verh tiga sveto
katolško cerkvo zastran posta zaničuje , on po hajdovsko dela ; njemu sveta cerkev
mati — pa tudi Bog oče ni. Ino de si je ravno po sveti v sedajnih časih groza
takih ljudi; med Vami, zaupam, de noheniga ne bo!

Preljubi! Ie poslušajte ino poglejte, kaj se po sveti godi. Veliko se greši,
pa tudi Bog strašno greh tepe. Prevzetija in nepokoršina se vzdigujete, ter bi rade
Tse obernile ino zaterle ; Bog ji pa ponižuje z kervavo vojsko ino strašno kugo,
ktire nevsmileno ljudi morite. Veliko nedolžnih z krivičnimi terpi; ino ravno to
nas uči, de naj tudi za druge skerbimo , de Bog per nas žalen ne bo.

Predrage moje ovčice ! sedajni časi so grozno nevarni ; ino močno me za
veliko Vas skerbi. ,,Kdor misli, de ves terdno sloji, naj se varje, de ne pade. u
Veliko kristjanov za posvetno dobroto sveto vero zaigra, veliko jih za časen dobi¬
ček dušo proda. Tudi za mnogiga Vas se bojim; za to Vas Bogu ino Manji pri¬
poročim. Hvalen bodi Jezus Kristus zdaj ino vekomaj ! Amen.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

po milosti bosi Lavantinski škof f , pozdravim svoje
ljube ovčice , ter vsim vernim Lavantinske škofije
srečo ino vse dobro od Boga želim.

Preljube moje ovčice!

gjp veto pismo nam pravi, de je celo naše živlenje od zibele do pokopa
hud* vojska za večno izveličanje. Sami si skušamo, kAr sv. apostel Pavl
priča, de se meseno poželenje poskuša zoper duha, duh pa zoper mesenost;
ino de sla si obdva (oljko sovraž, de ne storimo liga, kar hočemo. (Gal. 5, 17.)
Sveta vojska je ta,, ino za svete nebesa velja, če srečno premagamo. .Ako po
mesi živimo, bomo pogubleni; če pa dela inesa z duham vkrotimo, bomo zve¬
ličani: zakaj tisti, kise dajo hožimu duhu voditi, so boži otroci. (Rim. 8, 13—14.)

Nar huj sovražnika imamo doma svoje lastno spačeno poželenje, ki ga
sv. Joanez imenuje poželenje mesa, poželenje oči ino pa prevzeli ja zivlenja.
(I.Joan. 2,16.) Kdor to svoje pregrešno poželenje premaga ino sam sebe sataji, več
velja, kakor on, ki mesta premaguje. (Prip. 16, 32.) Orožje zoper tiga nar
huj domačiga sovražnika je svet post, ki nam ga sveta mati katolška cerkev
priporoča, posebno v svetim postnim časi naroča, ter nas tako rekoč v sveto
vojsko pelja premagati svet ino vse nja poželenje.

Har svet stoji, so se vsi bogaboječi ljudje postili; ino tudi Jezus, ljubi
Jzveličar naš se je 40 dni ino noči postil, nam v izgled, naj se postimo tudi mi.

Postili so se apostelni ino pervi kristjani, ter so post vsim vernim v izvelicanje

duše naročili, kakor ga modri zdraviteli k zdravju trupla hvalijo; ino po tem
takim tudi sveta mati katolška cerkva post zapoveduje. Kar pa skerbna mati na¬
roča, to tudi dobri otroci storijo ino radi vbogajo; kar zaupam, de hote tudi vi.

Hočemo svoje hudobno poželenje premagati, se mormo navaditi sami
sebi ne vse dovoliti, česar poželimo, ampak si pritergati ino se zderžati. Za

to sveto navajo nam sveta mati kat. cerkva Irojin posl  naroča: de si živeža pri-

! er gamo, ulj pa mesojeje zderzimo;  — v časih si pa ludi pritergamo ino mesu
ne jemo vse ob enim,  kedar je terdo zapovedan post.

Po nauku svete matere katolškc cerkve se mladi ljudje, ki še rastejo,
ino ravno tako tudi starčeki v visoki starosti, noseče ino doječe žene, pa težaki,
kateri imajo težko delo, terdo postiti niso dolžni; pa koljkar toljko si pritergati
se jim vender naroči, posebno ki so zdravi ino pa terdne postave. Ce se pa
ravno obtešijo, mesa jesti na prepovedane dni le ne smejo, ako kdor posebniga
pripušenja nima. Kdor pa pravično dopušenje ima v prepovedanih postnih dneh
mesa vživati, si mora vender še več pritergati, ako ga bolezen alj pa starost
ne izgovori.

Naj »I ramo imamo vse žive dni za čednost ino dobre deia prizadevati
si, je nam naša skerbna mati vender le posebne dni odločila, de tako rekoč na
sveto vojsko stopimo , ino sami sebe poskusimo, kako smo kaj po duhovsko
močni, ter se okrepčamo ino pripravimo, kedar prej alj slej sovražnik duše pri¬
de. Taki dnevi duhovske vaje so sveti postni dnevi, katire nam je katolška cerkva
skuz celo leto tako skerbno razstavila, de se vse skuzi čedno vadimo ino v
duhovskim boji ne zadremlemo.

a) Nar imenitnej postni čas je sliv deset danski post  od pepelnice do
velike noči, ki ga je Kristus sam posvetil. Ta velik post so apostelni naročili ;
ino pervi kristjani so se ob suhim kruhi postili, ter so še le u večerko nekoljko
zelenjave z soljo pa z oljarn napravlene povžili. Tudi nam je razen nedele vsak
dan post, de se le enkrat na dan do sitiga najemo, zvečer pa le kaj maliga
povečerjamo. Premišlovati mormo skuz sv. štirdesetdanski post bridko terplenje
ino smert Jezusovo , pa se na velikonočno spoved ino sveto obhajilo vredno pri¬
pravljati, de bomo z Jezusam veselo sveto veliko noč obhajali, ki je greh, pekel
ino smert veličastno premagal.

%r

b) Štiri kvatre je vsako sredo, petek ino soboto,  terdno zapovedan
post, nas povadit v premagi pregrešniga poželenja. O štirih kvatrah si mormo
pa tudi skuz post ino molitvo dobre duhovske pastirje po izgledi pervih krist¬
janov od Boga izprositi, ki sO se večidel v kvaternim časi posvečvali. Tudi
nam je spomlad alj v vigredi kvatern teden potreba Boga prositi, naj Bog
blagoslovi, kar smo vsjali, de bi lepo rastilo — v poletnih kvatrah, de bi srečno
zorilo — v jesenskih, naj bi srečno pospravili — v pozimskih kvatrah pa , de
bi zdravo vživali , kar smo pridelali. Vsiga tiga se pa z postani ino z molitvijo
vredni storimo.

c) Adventni post,  štiri nedele pred božiČam (z kvaternim tednam vred)
se je postiti vsako sredo ino petek; ino če si je ravno dopušeno v adventno
sredo jesti mesa, si vender mormo v sredo ino petek pritergati, ter se le enkrat
na dan do sitiga najesti. Pomnijo nas te štiri adventne nedele na unih dolgih
štiri tavžent let, v katerih so obljubleniga Odrešenika toljko željno ino težko čaka¬
li ; pa nas tudi napravljajo se na svete dni rojstva Jezusoviga vredno pripraviti.

d) Svete bilje  pred godovami Gospoda našiga Jezusa Kristusa, Marije

ino Svetnikov je zapovedan post, nas opomnit, kaj nam je Bog dobriga storil v
naše izveličanje, nam pa tudi pokazat svete čednosti ino izglede Marijne ino ljubih
Svetnikov božih , naj bi se skuz posnemo svetih izgledov z njimi poprijaznili, ki
nam velijo: „Bodite naši naslediteli, kakor smo mi nasledvavci Kristusovi bili/*

(Fil. 3, 17.) Mi pa Kristusa ino Svetnike nar lepši posnemamo, ako sami svoje
poželenje zatajujemo: česar se vadimo skuz sv. post.

De se pa ne bomo zapstonj postili, se mormo postiti v dnhi ino v resnici ,
kakor nas sv. Bernard uči, rekoč:,,  Ako je samo gerlo (golt) grešilo, naj se posti
samo; če so pa tudi drugi udje grešili, zakaj bi se oni ne postili? Posti naj se
oko pregrešnih ino nečemernih pogledov — uho nepotrebniga izveličanju duše
škodliviga poslušanja—jezik obrekliviga, nespodobniga, pregrešniga govorjenja —
roke vsiga prepovedaniga djanja; pred vsim se posti duša vsiga poželenja popačene
volje. Brez takiga posta vse drugo kaj ne velja.“ Odpovedati se mormo vsimu
presladnimu, mehkuževimu, posvetnimu živlenju, ki nam pravico jemle v nebesa
priti (Luk. 6, 24 — 25); pa se tudi varvati v svetim postnim časi za drugo dobo
pripušenih dobrovolj, de se bomo ložej z Bogam poprijaznili ino za izveličanje
duše skerbeli; zakaj ravno postni dnevi so Bogu prijetni ino nam izveličanski
dnevi. (II. Kor. 6,2.) Ne rekajte keršanske duše, kar napuh alj prevzeti ja pravi:
Saj nisirn kaj takiga storil, de bi se postil.  „Ako pravimo, de greha nimamo —
nas sv. Joanez uči — sami sebe goljfamo, ino ni resnice pri nas.“ (I. Joan. 1, 8.)
Grešniki smo vsi; ino Jezus vsim veli: „Ako ne bote pokore storili, vsi bote konec
vzeli. (Luk. 13, 5.) Pravični naj se postijo, de njih pregrešno poželenje ne pre¬
maga; krivični naj se postijo, de svoje hudo poželenje premagajo, ino bojo pravi
svojbodni boži otroci, zakaj : „Post ne pokonča le greha, ampak pregreho iz kore-

niae verže; ne zadobi samo odpušanja, ampak podeli veči guado ino pomoč; ne
izbriše le storjenih grehov, temuč pomaga tudi se varvati prihodnih.“ Sv. Bernard.
— A T e glejte na poželenje oči  — ne na to, kar vam meso veli , de vam je tešim
biti, alj pa postne jedila vživati pretežko.  Bolj ko post občutimo, več si per
Bogu zaslužimo; zakaj nebeško kralestvo, pravi Kristus, tudi silo terpi, ino le
oni, ki si kaj prizadenejo, si ga bojo osvojili., (Mat. 11, 12.) Tudi vsmilenimu
Jezusu je težko hodilo nas odrešit; mi bi pa ne premogli si hpsček mesa alj pa
žlico kuhe pritergati?

Sveta cerkev je pa ravno tak dobrotliva mati, kakor je skerbna. Ona tistim
svojim otrokam post polajša, ki so preslabi popolnoma ojster alj terdno zapovedan
post deržati. Zatiga del se vernim tudi letošno leto navadno polajšanje skuz oblast
svete cerke dodeli, de se bo smelo o terdno zapovedanih postnih dneh meseno
vživati od letošniga štirdesetdanskiga posta 1847 do prihodniga 1848; samo te le
dni je mesojeja ojstro prepovedana :

1. Vsak petek celiga leta;

2. Ob sabotah štirdesetdanskiga posta; t

S. Ob kvaternih sredah ino sabotah;

4. Na pepelnično sredo ino pa štir posledne dni velikiga tedna;

5. V saboto pred Binkuštmi;

<5. V pondelek pred sv. Petram ino Pavlam;

7. V saboto pred veliko Gospojnico alj veliko Mašo;

8. V saboto pred vsemi Svetmi;

I). V-tork pred Devico Marijo čistiga spočetja v adventi; ino

10. V  petek pred Božicam, ki je  terden zapovedan post.

Duhovskim peršonam je le dopušeno štirdesetdanski post (v nedelo dvakrat)
tako tudi ob adventnih sredah samo enkrat na dan , za kosilo meso jesti, zvečer
pa postne jedi zavživati; tudi o sabotah celiga leta duhovskim ni perpušeno
mesa jesti.

Naroči se pa vsšns vernim:

1. De je svetoželja tistih kristjanov hvalevredna,  ki se po stari šegi
ojstro postijo, ino v postnih dneh mesa ne jejo, če je ravno tudi jim perpušeno:
kar imajo še per mnogoterih hišah v navadi; samo zanicvati tistih nikar, ki po
dovolenji cerkve meso vživajo. Oni pa, ki o postnih dneh po dopušenji meso
jedo, ne smejo tistih zasmehovati, ki se ojstro postijo, temuc, kakor sv. Avguštin
uči, naj jokaje — z žalostjo vživajo, de ne premorejo zadosti ojstro postiti se .
kakor sv. mati katoljška cerkva želi.

2. Kdor v postnih dneh po dovolenji meseno je, si je pa vender dolžen
pritergati,  ino se le enkrat na dan do sitiga najesti, ce ni kako drugač postu izvzet.

3. Vsi, ki po dovolenji v postnih dneh meso jedo, imajo za vsak tak
dan, kakor tudi za sabote skuz celo leto, ako ob sabotih meso jejo, tri Očenaše
ina Češenu si Mariju, pu eno vero prav pobožno molili,  ino ce je mogoče vsa dru¬
žina skupej alj že pred jedjo alj ,pa po jedi v čast bridkiga terplenja ino smerti
Jezusove. Prepovedano pa je zravno mesa tudi ribe alj drugih takih postnih jedil
per kosili alj pa per večerji skupej vživati.

4. Kedar bi bil kdo vernih po samim potreben, naj se mu post odhenja,
ker bi se ne mogel po pričvanji zdravnika postiti, se prošnja po g. fajmoštri v
škofijo pošle j za  te čas de od škofije dopušenje dojde, imajo fajmoštri ino spovedniki
oblast post prevzdigniti; le verni se ne smejo po svoji glavi sami post* otresati.

5. Kdor se poslili ne more ino si post prevzdigniti da, naj za loljko oec
moli ino vbogajime da j a , ter tako boži pravici zadostuje; zakaj moliti, poslili se ino
pa vbogajime dajati je bolj kakor zaklade zhranjovati. (Tob. 12, 8.)

Verh vsiga tega opominam ino prosim jaz viši pastir v imeni Gospoda
vojskinih trum posebno vse hišne očete ino matere, gospodarje ino gospodinje, ho¬
dijo si kmetje alj gospodje, naj svet post zvesto sami dopolnijo, pa tudi za svoje
podložne otroke ino družino lepo skerbijo, de se bojo postili, kakor so dolžni; ino
ne daj Bog, de bi jih sami napeljali post prelomiti, ter jim povem, de družina, ki
božih ino cerkvenih zapoved ne derži — Bogu ino cerkvi nepokorna — tudi svojim
gospodarjam in gospodinjam zvesta ne bo. Tudi naj pomislijo, de Bog tistimu
Oce ne bo, ki svete cerkve za mater nima, ker je sam Jezus boži Sin djal, de kdor
cerkve ne posluša, imej ga kakor neznaboga (hajda) ino ocitniga grešnika, ki ne
sliši med pravoverne kristjane. (Mat. 18, 17.)

Le to pismo se ima tretjo predpepelnicno nedelo iz kancelna (razen tega,
kar duhovske zadene) vernim zastopno povedati; skuz leto pa vsak zapovedan
postni dan poprejno nedelo iz kancelna oznaniti.

Per sv. Andreji v Lavantinski dolini 2. Prosenca  1847.

ANTON MARTIN.

Lavantinski škof.

JV"*«*'

1 .

AHTOI MABHK SLOMŠEK.

po TSiiiilcnjl božjim škof Lavantinski, svoje drage ov¬
čice prav lepo pozdravim, ter vsi m vernim ljubo zdrav¬
je, pa vse dobro za dušo ino telo od Boga želim.

Preljubi verni kristjani l

Hfridne ovcice svojga pastirja glas rade poslušajo , ino grejo crez hribe
ino doline veselo za njim, kamor jih klice. Tudi jas, vaš škof ino viši pastir,
vas klicem za prihoden svet posten cas na veselo dobro voljo svetih nebes. „Duh
boži nam priča, de smo otroci boži ino sodelcici (ravnoerbi) Kristusovi.** (Rim.
8, 16 — 17.) Le v nebesah smo prav doma;  na tem sveti pa le popotva*
mo od dones do jutri. Oh naj bi tega nikolj ne pozabili, ino le jiskali, kar je
nad nkmi tam , kjer Jezus na desnici svojga Očeta sedi, ne pa kar je pod nami
na zemlji (Kol. 3, 1 — 2.), kar nam vsmileni Jezus priporoča, rekoč: „Jišite

pred rsim božje kralestvo ino njega pravico; vse drugo vam bo naverženo**
(Mat. 6, 33.)

Potreba nam je vse žive dni za nebesa skerbeti,  v svetim postnim
časi pa posebno serce ino ušesa odpreti izvelicanskimu opominvanju-svete katolške
cerkve, ktera nam z svetim Pavlam veli: „Gleite, zdaj je cas gnade; glejte, zdaj
so dnevi zveličanja.** (II. Kor. 6, &)

Nebeško krono si imamo služiti, vene svetih čednost za večnost spletati-;
ino si naberati 2 aklade (šace) , katerih rija  in moli ne snedd, tudi tatje ne iz*
kOplejo ino ne vkradejo. (Mat. 6, 20.) Dobre dela so nobooki zakladi,  ino
med njimi nar itnenitjej dobre dela tri: mol'iti, postiti se ino vbogaij.me
dajati.  Živlenje naše na tem sveti je kratko, večnost pa dolga; potreba seje
za večnost skerbno pripravljati. Tukaj'je  setev, tamkaj bo žetev. Pomislimo
torej to troje zlato seme nar imenitnej dobrih del, kako bi naj pridno sjali, de
bomo po smerti obilno želi.

L Molitev.  Kedar molimo, z Bogam govorimo, hvalimo za prijete
dobrote, prosimo za dušne ino telesne potrebe; pa tudi častimo Svetnike, pri-
jatele božje, ino hvalimo Boga, ki njim toljko milosti daja. Velika čast je go¬
voriti z kraljam alj z cesarjam; ino kdo bi z toljkim gospodam ne rad govoril!

Nar veci čast je pa z Bogam govoriti; nar veci veselje nam torej bodi
moliti. Pticice pojejo, levi rujovejo, vse stvari dajajo hvalo Bogu, mi bi pa ne
molili?! Kakor je sapa truplu — tako potrebna je duši molitev, de v gnadi boži
ne onemaga ino ne vmerje. ,,Potreba je vselej moliti ino ne henjati,
Jezus uci, (Luk. 18, 1.) ino sv. Pavl veli: „Molite brez nehanja.** (I.Tez. 5, 17.)
„Na visoko goro bi hotla jiti, naj bi vsi ljudje moj glas slišali, ino bi klicala:
Ljudje, molite, molite, molite!** sv. Terezja govori. Je bilo svoje dni za sveto
Terezjo toljko moliti potreba, za koljkor vec je potreba nam moliti sedajne dni,
v katerih je pohujšanja tbljko po sveti, tako malo pa poboljšanja, ker med nami
prava vdfa vmira , ino vgasnuje keršanska^ ljubezen; vsako leto sovražnikov vec,
po malim pa pravih služavnikov božjih. >siba božja nam žuga, glasi se lakota,
Vojska in kuga (kužna bolezen kolera) ; ako nam Bog ne pomaga, bo slaba za
nas. Molimo torej, ljube duše, pa ne le z jezikam, temuc v duhi ino v resni¬
ci; zakaj:  ..Bog je duh,  in  kteri ga molijo, ga morjo v duhi  ino resnici moliti.,,
(Jban. 4. 24.) Bog ne gleda le na jezik, ampak na serce, samo duh z Bogam
govori , de sl ga ravho naj tudi jezik ino truplo v molitvi časti. Kdor od samih
[iosvetnih skerbi molitev opusa , brez Boga prazno serce nosi. Naše serce je n«
tri vogle Vstvarjeho; okrogel svet ga napolniti ne more, ampak le sama presveta!
Trdjica , aktf- se nepženehama V molitvi k Bogu povzdiga. Ino kako lehko je te
VBbgajtrid dajati nima vsak; tudi pdstiti sva vsakdo ne more; mdli pa lahke zdrav

in bolen, naj si bo kralj alj berač. Oh naj bi le tudi vsi moliti hotli ino pa
znali prav J

Kdor prav pobožno živeti  želi, naj opravi tri reci:

1. Vsakdanjo molitev.  Zaranoseškorjanciknapoljiknebesampovzdi-
gaje svojo pesm juterno žvergoli, ter opomina ljudi zjutraj moliti. V hladni tihi noči
slavic za germam milo poje, naj bi človek brez večerne molitve ne zaspal. Ce ravno
kristjan, veliko in dolgo moliti ne vtegneš, moli pa večkrat. Pokrižaj se zjutraj ko
vstaneš, priporoči vsako delo Bogu ; zahvali Boga, kedar vživaš. kar ti dobriga da;
na božjo voljo izpusti, ker se ti hudo godi; Bogu se v roke daj, ino vse tebi v
dobro izide. Moli kratko, pa dobro.  Take molitve so dragi kamenčki, ki
sijih  za nebeško krono naberaš; dober namen je cisto zlato, ki nam naše dela
Bogu prijetne stori. Naj si je ravno zemlja niška, pa visoko nebo, vender Bog
človeka, sliši, ako le cisto vest ima. Molitev pravicniga je kluc nebes. (Sv. Au-
guštin) Oh de bi saj vi stariši ino redniki za molitvo bolj skerbni bili, in pa o-
troke iz mladiga moliti učili; cesar se otrok navadi, star človek zna. Veste, de
samo tisti vejo prav živeti, kteri znajo prav moliti? Človek brez molitve ino pa
truplo brez duše — kaj bo iz njega drujiga , kakor trohnoba ? — Kdor hoče biti
pravičen kristjan, mora

2. Svete nedele in zapovedanepraznike  (svetke alj nedelce) vred¬
no posvecvali.  Kako skerben, dober ino vsrnilen je Oče nebeški, ki nam je
vsakiga tedna nedelo dal,  de njega spodobno počastimo, ino za svojo dušo po-
skerbirno ; naše truplo si pa počije , tudi ljuba živina si lehko odebne ino se
Stvarnika tcljko dobriga razveseli. Nehvaležen ino hudoben človek si ti, ako Bo¬
gu nedele in zapovedane praznike kradeš, kedar brez potrebe ino pripusenja
delaš, se pregrešno dobrovoliš alj očitno grešiš, dneve Gospodove v božje razža-
lenje , drugim v pohujšanje, sebi pa v pogublenje obračaš, ter ne porajtas, kar
Bog, sveta cerkev in tudi svetli cesar prepovejo. — Oh poslušajte nebesa, zastopi
zemlja, kaj se po sveti ob nedelah in svetih praznikab hudiga godi! Poglejte
ino pomislite tudi ve, keršanske duše! kaj je ob teh Bogu posvečenih dneh pre¬
povedano ino greh.

Greh je rofeodelam  (antverharjam) , ob. nedelah ino praznikah delati,
šivati in oblačila za plačilo gotoviti, pa tudi po fabrikah  brez posebne potrebe
in praviga dopušenja posluvati. Grešijo kupčevavci,  kramarji in predajavci,
kteri na seme  j alj oerkvanje take svete dni blago vozijo ino prodajajo; grešijo
pa tudi vsi, ki ob nedelah in praznikah brez potrebe kupujejo,  naj si
bo v mesti, alj na božjim poti. Le živež ino pa take reci, ki so za božjo čast,
alj za bolnike potrebne, se brez greha prodajajo ino kopujejo. — Greh imajo
v o za rj i (furmani), kteri ob Gospodovih dneh blago nalagajo alj izlagajo ino ka¬
kor ob delavnikah vozijo. Samo vožnja ob časi vojske, potrebniga živeža
pripeljati, ino pa merlice  voziti je perpušeno, kar se odložiti ne da. Tudi brod-
narji ino flosarji  imajo greh, kteri ob zapovedanih praznikah nalagajo ino
brez sile po vodi blago vozijo. Ni prav ob svetih dneh na dalni pot hoditi;
samo na kak pošten božji pot, k službi božji, alj pa bolnike objiskat, ino merlice
pokopat hoditi je pripušeno. Mlinarji,  ki ob nedelah ravno tako melejo ko ob
delavnikah , grešijo. Kdor ob teh svetih dneh na lov (jago) hodi, greši, posebna
pa taki divji lovci  alj jagri, kteri zverino kradejo, za (oljko hujši grešijo. Brez
greha si pa družina  po večernicah oblačila karpa alj šiva,  v veliki sili brani,
naj bi ogenj vstal alj povodnja prihrula. Na polji, po senožetih (travnikah) alj
pa v vinogradih poopravljati pred slabim vremenam je potreba duhovsko gospos¬
ko za dovolenje prositi.

Pošteno dobre volje  biti, se v Gospodi brez greha ob nedelah ino
praznikah razveselili, sveta cerkev ne brani, alj dobro voljo še le po večernicah
dopusti. K v a rta ti ino k egi a ti ob časi božje službe, alj pa predolgo v noč je
greh. Ponočni ples alj raj,  naj bo na gosli alj na citre, de se v noc truši ino
pijancje, ni brez greha. Sv. Avguštin uči, deje  manj greh Bogu posvecne dni
orati, kakor pa plesati.

Nar hujši pa o svetih nedelah ino praznikah grešijo pjanci,  ki se vpi-
janijo ; bojvavci, kise  tepo ino kolejo , ponočni Voglarji  (vesvavci) in po¬
tepuhi , ki se dero, ukajo. ljudem riepokoj delajo ino Bogu posvečen počitek kratijo,
ter dopernašaje grehe , ktire še imenovati ne smemo. Oj de bi saj ne pozabili taki
razujzdani kristjani, de so grehi dvakrat veci, kteri se o nedelah  store.
Priden kristjan biti ne more, kteri Bogu ino pa svoji duši svete praznike jemle,
pa tudi srečen ne bo. Bog je svoj blagoslov (žegenj na tretjo božjo zapoved po*

zamcujejt

poslušali ino storili po moji zapovedi , naglo ras bom objiskal. Dal vam bom od
zgoraj nebo terdo ko železo, ino zemljo kakor rudo (nerodovito). Zemlja ne bo
rodila ino drevje ne bo nosilo. Po deset ženskih bo v eni peci kruh peklo. Jedli
bote, pa sili ne bote.“ (III. Mojz. 26, 14 — 27.) Zato se nam huda kaže, ino
po sveti živeža pomankuje , ker ljudje tako slabo Gospodove dni posvečujejo. Opom¬
nite se torej kristjani, de bote praznike prav posvečovali.“ (III. Mojz. 20, 8.)

Kdor svete nedele in praznike prav posvečuje, objiskuje službo božjo
v svoji domači farni cerkvi,  ter sveto mašo ino božjo besedo pobožno sliši.
Samo kako tiho mašo slišati zadosti ni. Kdor zjutraj ne bo k pridgi mogel, naj
popoldne k keršanskimu nauku gre, ino saj enkrat V nedelo sliši božjo besedo.
Velik greh  je torej brez pridge ostajati, alj pa odpri d ge iz cerkve  brez
posebne potrebe hoditi.  „Kdor besede božje ne obrajta, znamnje pogublenja
nosi.“ (Sv. Gregor ) ,,Kdor je iz Boga , božjo besedo posluša? 4  ( Joan. 8 . 47.) —
Tudi ni prav,  brez dovolenja alj praviga vzroka (uržaha) farno cerkev opu¬
sa  ti,  in v ptuje cerkve k službi božji hoditi. Sveta cerkev  škofam (ino faj-
moštram) veleva ljudi opominati , naj se v svoji domači cerkvi pridno zhajajo , sveto
mašo in besedo božjo poslušat; ker domač pastir za svoje ovčice nekervavo daritve
opravljajo, in bojo nekdaj za nje odgovor dajali. (Trident. zbor sej. 24. p. 4.)
Nar slabsi se služba božja po cerkvanji  obhaja, kedar po leti vsako nedelo
k drugi cerkvi letajo , predpoldne malo molijo, popoldne se pa po kerčmah (litu-
žih) potikajo in nespodobno zaderžijo. Take zhode , o kristjani, morte opustiti,
ako hočete Jezusu ino Svetnikom ljubi biti; zakaj na take zhode Bogu ino sveti
cerkvi merzi. — (Je si za v a r h a d o m a , je zima huda , alj si bolen ino v cer-
kev ne moreš, poklekni ob času službe božje proti farni cerkvi; če klecati ne mo¬
reš, pa stoj. Molitvine bukvice alj pa roženkranc v rokah se z keršansko sosesko r
duhi združi, ino svojo molitvo opravi. Poprašaj tudi domače, kedar iz cerkve pridejo,
kaj so pridgvali, od česa keršanski nauk imeli ? Tako lehko za silo tudi doma bož¬
jo službo opraviš.

Posebno vam, očetje ino matere, gospodarji in gospodinje,
bodi priporočeno, de ob nedelah ino praznikah svoje otroke ino rejenke pervih
resnic keršanskiga nauka učite, ino potrebnih wiolitn v  privajale. Imate cas,
naj kdokaj lepiga bere;  imate priložnost. bjišite bolne sosede;  ino
če drujiga ne morete, za verne duše molite,  ter si pripravljajte prijatle,
ki vas bojo v večno prebivališe sprijeli. Tako vam bo vsaka nedela ino praz¬
nik ena stopinja bližej svetih nebes.  Gletje, kakor človek Gospodove dni
posvečuje, tako se mu na duši godi. Po svetih praznikah se pozna, koljko fara
per Bogu velja.

Kdor hoče prav po keršansko živeti, mora posebno o svetih nedelah
ino godovih

,‘l. Svete zakramente pogosto ino vredno prijemati.  „Jaz sim
vinska terta — pravi Jezus — vi ste mladike, brez mene ne morete nic storiti.
Ako kdo v meni ne ostane , bo vunkaj veržen. kakor mladika , ni bo vsehnila, in
jo bodo pobrali in v ogenj vergli. in zgori.“ (Joan. 15. 5 — 6.) Vsak smerten
greh  nas loči Jezusa , ino stori, de smo brez posvecejoce gnade božje, suhim mla¬
dikam podobni, za večen ogenj pripravljeni. Vse naše dobre dela pred Bogam

* * 111 .1 1  1 _ —. ,      — . .    — .. I .. . . . .. r, Avvl- v\ A Ali O« A

nobene cene nimajo, dokler v stani gnade nismo; ino stare smerlne dušne
rane težko zacelijo, ako odlagamo, se z Bogam spraviti. Koljko je takih , ki snier-
'no grešijo, pa spoved na velikonočni alj pa adventni čas odlagajo, pa tudi per
jervim grehi ne ostanejo, ino poslednič števila grehov ne vejo. Prosim vas torej,
luše moje, hitro po grehi popolnama grevengo obudite, ino pervo nedelo se iz-
jovete. „Dones je Bog obljubil odpustili vam.  jutre ni obljubil. -i  ( Sv. Avguštin )

tno

pervim

d

povete.

Ako se hudo vrežeš alj vsekas. ne boš odlagal rane celiti tako dolgo, de druga
rana pride! — Pa tudi za malih grehov del se pogosto izpovete, saj vsake kvatre,
pa še pogoje, ako ste v hudi pregrešni nevarnosti. Kakšna bo tvoja srajca (kikla),
če njo le enkrat alj dvakrat v leti opereš ? Tudi tvoja vest čista ne bo, ce pored¬
ko k spovedi hodiš. Kaj nečistiga pa v nebeško kralestvo ne pojde.
Ali ne greši tudi pravičen sedemkrat na dan?—  Oh,  kako veseli mormo biti, de
zakrament svete pokore  imamo, v katerim se dušnih madežev lehko očistimo.
De zanikarni kristjani po enkrat na leto k spovedi grejo ; zanikarnost je pa nagla-

rni greh. ttdbd aama'enkrat h*  leto k »poradi gre, le za en las ned p6gublenj*i»
vasi :  kdor pa še enkrat ne gre, njega sveta katolška cerkev za »rojiga ne spozna;
on je kakor nevfelnik ino očitni grešnik.

Ste omili sktiz cisto spoved ino vredno pokoro serce svoje, pripravili čed¬
no prčbivalše Jezusu, sVojimu dušnimu ženinu, oh le radi prav pogosto k
božji mizi ho dite. Je veselje Jezdsovo per nas prebivati, bodi tudi nam veselje
se z Jezusam združiti v presvetim obhajili. Čujte, kako vas lepo vabi: „Priditek
meni vsi,kteri se trudite in ste obteženi, ino jazvaS boni poživel.* 4  (Mat. 11, 28.)
„Kdor zavživa moje telo ino pije rfiojo kerv, Ofi ostane v meni ino ja« f  v njem. 44
(Joan. 6, 57.) Oh de bi kristjani'veliko srečo saj spoznali, ki njo per svetim ob¬
hajili imamo, naj bi prav živo neizrečeno ljubezn Jezusovo občutili, ki ga permora
z nami prebivati, kako veseli ino srečni bi bili! „BrezfJezusa biti je hudi pekel,
biti z Jezusam je sladek raj 44  (paradiž). (Tom. Kentp.) Za to veleva sveta čerkev
škofam ino mašnikam, naj svoje verne prosijo ino opominajo prav pogosto in vTe-*
dno prejemati presveto rešnje Telo. (Trident. zbor 13. sej. p. 8.) — Ravno zktb
vam tudi jaz priporočam ino bom priporočal vse žive dni z svetim Frančiškam
Zalfezjam: „Prejmite prav pogosto presveto rešnje Telo, ino verjemite irii, de če vi
duše svoje z'  Studencam vse lepote ino dobrote, vse svetosti ino čistosti pogosto
nahranite, bojo tildi duše vaše pred njim vse čedne ino pravične, vse svete ino
čiste. Obhajajte se mnogokrat, moje duše! koljkorkrat vam je kolj rriogoče, pa
vselej le po dovolenji vašiga spovednika; tak bote po vodnim češenjiiftb ‘ Vzivimjit
Lepote, Dobrote ino Cislobe (Jezusove) tudi vi vsi dobri ino vsi čisti prihajali. —
Vas prtfšajo otroci sveta (posvetni kristjani), pokaj toljkokrat k bdži miži Hodite; re¬
cite jim, de to storite, se svojih' napak (grehov) očistiti, svoje reVšine iznebiti,
se v svojih težavah tolažiti, v svoji slabosti moči prijeti. Poyete jim, de je dvoj¬
nim ljudem pogostiga obhajila potreba: popolnim, ki so dobro pripravleni, in bi
črez vse nemodro ravnali, če bi se studencu vse popolnosti ne bližali; in nepopbh
nim, de bi prave popolnosti jiskali; — močnim, de ne oslabijo ; slabim, de se • o-
krepčajo; — bolnim, de ozdravijo, zdravim , de ne zbolijo. PdVetejim, de tisti,
ki niso preveč z posvetnimi opravilami obloženi, naj velikokrat k boži miži grejb,
ker jih delo ne vstavlja; de pa tudi tisti, kteri so v mnoge posvetne reči zamotali,
naj to storijo , ker jim je  tega silo silo potreba. Recite jim, de prečestit zakra¬
ment zato pogosto prijemate, de bi se ga prav prijeti naučili, ker se le redko kdaj
delo dobro opravi, kateriga Se privadili nismo. 44  (Filoteja II. buk. 21. post.)

Oh naj bt sveta želja po inizi božji  med nami spet oživela, ki je v sercih
•pfervth kristjanov gorela, hitro bi se tudi čedno keršansko živlenje med namiomladilo, ki
je pervte kristjane toljko lepšalo J de je bilo skoraj toliko Svetnikov koljkor kristjanov.

Preljubi, poglejte, vsakdanja molitev, služba božja o sVetih pVažni-
kah, ino pa pogostta vredna prijema svetih sakramentov  so trije stebri
prrive keršanske pobožnosti (andohti), so tri nar močnejši podpore nase popolnosti.
Srečen kdor svoje izveličanstvo na nje zida; ne bo mu ga hud veter skušnjave
poderl. „Pobožnost (brumnost) je za vse dobra, ker ima obljubo sedajniga živlenja
ino prihodniga. 44  (I. Tim. 4, 8.)

II. Molitev ino post sta si pa brat ino sestra;  eden brez dru-
*iga biti ne moreta. Post molitvo podpera, de se ložej k Bogu povzdiguje; mo¬
litev pa post posvečuje, ter Bogu prijetniga — nam pa izveličanskiga dela. „Za to
ras prosim, bratje, skuž vsmilenje božje, de daste svoje telesa v živ, svet ino Bogu
dopadliv dar (ofer), de bo vaša služba modra. 44  (Rim. 12, 1.) To se ima zgoditi
rikiiz svet post, ki dva dela  ima: pervič, de svoje pregrešno poželenje
datiramo,  ino se greha skerbno varjemo; drugič, de si po zapovedi svete
bč^kve neko lj ko ž iveža ino mesa posebno pritergamo,  tei* žfe vadimo
Sami sebe zatajiti, ino ne všiga dovoliti, kar se naši popačeni naturi poljubi; to
je keržanska vaja svetih čediibst. KdOr pravi, de pravično živi, pa se rte' pdstr,
sAm sebe slepi , ino ni pravi katolški kristjan. KdOV se posti, pa zravno posta
sirterfno greši, sam Sebe goljfa; greh posili žasluzerijb vžeme.

Ojstro so se svoje dni kristjani postili; nam se nekdaj rii post pre¬
težek  ždi. Zalo nam ga naša ljuba mati,  sveta katolška cerkev polajša, ter nam
pripbVoča saj pomanjšan post za Ibljko bolj zvesto deržati , ino dobrih del v do-
rtiestilo ža toljko več Opravljati. Oh keršanske duše, vbogajte svojo skerbno mater.
Sveto cerkev, ino rijenih postov ne zaničujte, ampak terdno deržite, Če hočeta
hiti njeni ino pa BOžjT dobri otroci. ,,Veite, de Boga n<> moro irheti očeta. kdor
gerkVe sa h^Aler ritrttjt (Sv. CipriAn)

Preljube moje ovčice ! ako ue: bole pozabil!; kar sim pisal, ino pridno
dopolnili, kar sim ram r imeni božjim priporočil, ter se rarrali grehov, posebno
o svetih nedelah in zapovedanih praziukah. tako vam hočem v kheni naše svete
katolške cerkve post;, kakor za lansko tudi za to leto 1848 polajšali, ter zaupanj,
de bole saj- to, malo za toljko bolj zvesto deržali. Naj bo tedaj vse h  drflge, dqi,
mesojeja dopušena, le samo te le dpi je mesa jesti  o jg.tr. o prepovedano :
(.r*  <•  petekicel^.lela;

2. Ob sabotah štirdesetdepskiga. posta „.

Sftbonod .vi ( 3r l nfl b .My?l ter n Jl1  sredah,;ino sahotebj,,,..!

4. Sjfo  pepelnično sredo in pa štiri posledne dni velikiga tedna:

5. V snboto pred Binkoštmi;

6. V sredo pred sv. Petram in Pavlam ;

7. V pondelek pred veliko Gospodnico alj veliko Mašo ;

S. V tork pred vsemi Svetmi;

J). V celertek pred devico Marijo cistiga spočetja v adventi;

10. V saboto pred Božicam , ktira je tudi kvaterna sabota.

Duhovskim peršonam  je štirde^etdanski post (razen nedel) ino pa
ob adventnih sredah le enkrat na dan,  za kosilo, mesa jesti pripušeno ; na večer
imajo postne jedila žavživati. Tudi ob sabotah celiga leta ni duhovskim mesa
jesti dopušeno. || | | te ft II a \ (4  $

Vsim vernim  s e ;p a ns*rO«i : Sf . sl «

1. De je svetoželja  tistih kristjanov hvalevredna,  kteri se po stari
šegi ojstro postijo, ino o postnih  dh-eihi ; me« a.! n e jedo,  ako je ravno tudi
njim kakor drugim pripušeno, kar še v mnogoterih hišah v navadi imajo; sam«
zanicvati listih nikar,  ki po dovolenji cerkve mesa vživajo. Oni pa, ki ob post¬
nih dneh po cerkvenim dovolenji meseno jedo, se nimajo tistim posmehvati, ki
se ojstro postijo, ampak naj mesa z žalostnim sercam vživajo, ker se preslabi ču¬
tijo po stari cerkveni šegi se ojstro postiti.

2. Ako ravno postne dni meseno ješ, kar ti cerkev dovoli, si pa vender

dolžen si pri te rg ati,  ino samo enkrat take dni se do sitiga najesti, če nisi

kako drugac postu izvzet.

3. Vsi, kteri po dovolenji o postnih dneh meseno jedo, imajo za vsak
tak dan,  kakor tudi za sabote celiga leta, ce meso jedo, tri Očenaše inoČešena
si Marija- pa eno Vero  pobožno vcastbridkiga terplenja ino smer-
ti Jezusove moliti;  ino kjčr' je mogoče, pred jedjo alj po jedi na glas vsa
družina skupej. Ob postnih dn£ i zravno mesa tudi ribe per kosili alj per večerji
skupej jesti je prepovedano.

4. Je kdo vernih po samim  potreben, naj se mu postodhenja  ino
mešojeja dovoli, naj po priči zdravnika prošnjo skuz svojiga g. fajmoštra v škofijo
pošle. Dokler dovolenje iz žkofije ne dojde, imajo fajmošlri ino spovedniki ob¬
last, post preložiti, le verni si nimajo sami po svoji glavi posta otresati.

5. Kdor se postiti ne more, ino si rnesojejo izprosi, naj za toljko več
moli ino vbogajime  d a j a.  ino tako božji pravici zadostuje. „Moliti, postiti
se ino vbogajime dajali je boljši, kakor zaklade zhranjevati.“ (Tob. 12, 8.) Jno
ce ne moreš za vsem teš biti, ino ti slabo prihaja, obteši se; za drugo pa pri-
tergaj , koljkor premoreš ino trupla svojiga preveč ne miluj (ne cartlaj).

Po vsem tim vas prosim ino opominam. vaš viši pastir ino škof vaših
duš,  ki bom na sodbi odgovor za vas dajal, de svet post zvesto obhajate, pa
tudi vi o č e tj e ino matere, gospodarji in gospodinje, gospodje kakor
kmetje,  pridno skerbile, de bojo vaši podložni, otroci ino družina se zvesto
postili, kakor so dolžni. Ne daj Bog, de bi jih zapeljali alj clo silili svet post
prelomiti, ino jih učili Bogu ino sveti cerkvi nepokorni biti. Družina, ki se Boga
ne boji, tudi svojim prejpostavlenim pokorna ni. Gorje pa vsim, ki pohujšanje
dajnjo , bolje bi takim bilo , de bi se jim mlinski kamen na vrat obesil, ino poto¬
nili v globočino morja. (Mat. 18, 6.)-Mi pa ostanimo pridni božji otroci,

zvlgisti svoji ljubi materi, sveti katolški cerkvi, in tudi Bog, nas dober Oce, nas
svojih otrok ne bo zapustil

III. Tudi vbogajime radi dajmo,  koljkor premoremo, de bota
molituv in post milošno (almožno) za tovarsico imela, ki bo zamestila, kar nam
na pravi molitvi ino na vrednim posti pomankuje. Posebno vam katolške  mis-
jone med nevernikimi priporočim, de misjonarje z molitvijo ino milim darmi
podpirate, božje kralestvo med neznaboge lepo razširat. Prav sercno vse brate
ino s es t r e s ve t iga Leopolda braterne zahvalim,  ki tako lepo pripoma-
II. Bog. ad Nrc. 167jl

gajo za božjo čast no izveličanje ljudi. Prosim ras, ne naveličajte (dovolj te) se,
ampak še r prihodno radi pomagajte a molitvijo ino almožno, naj vsi ljudje Boga
prav spoznajo ino častijo , r sveto katolško cerkev pridejo ino z nami večno živlenje
dosežejo. Kdor apostelnam pomaga, bo tudi apostelnov plačilo prijel. „ Postre¬
zite radi eden drugimu . kakor je vsak dar zadobil, kakor dobri delivci mnogo¬
tere milosti božje, naj bode Bog v vseh rečeh časten skuz Jezusa Kristusa, kate-
rimu bodi čast ino oblast od vekomaj do vekomaj. Amen. (I. Petr. 4,10—  11.)

Bogu ino Mariji vas vse priporočim.

(Leto pismo se ima tretjo predpepelnično nedelo vernim iz kancelna
zastopno povedati, skuz leto pa vsak terdno zapovedan post poprejno nedelo
oznaniti.)

Per sv. Andreji v Lavantinski dolini 15. Prosenca 1848.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

i

. fooito ijž

ofod *)!j .oruoiofmcm •!<
iimn 'ir.;! , sliiaercn s od
■it m  *» >1 ž ! o J n d r ' v o< .

ota'j d -»ev ono s--.« Y<n f ! .tn-iiJ:
-8rnoqmj oqof o;!<i id . rrt i f » v

po milosti fooži Lavantinski škof svojini dragim ovčicam
srečne ino vesele velikonočne svetke (praznike) želim,

PRELJHPBK!

\^es kersanski srci se reseli svete velike noči, častiliga spomina odre*
serija nsšiga.' Pa ne le svet, Inrli nebeški angeli se veselijo kersAnskih spokornikov,
kteri v svetim velikonočnim časi pregreho zapustijo, krivico poravnajo ino se z
Dogam spravijo.

Zelezje pregrehe razkovati. pregrešnim navadam za vselej slovo dati.
postati skuz sveto pokoro otrok božji: to je prava keršanska svojboda alj frajosf
katolskiga kristjana, klero nas Kristus uči, ino pravi, de je nad enim takim veči
veselje med angelmi v nebesih kakor nad devet ino devetdeset pravičnimi, kteri
(po svojih mislih) pokore ne potrebujejo. — Vas škof, preljuba moja čeda! pa
žalujem od velike skerbi, de bi si verni veselo Alelujo v žalostno pesm ne pre-
menili; zakaj, ko so ljudje spali, je sovražnik med pšenico gerde ljuljke vsjal,
de na mesti božih angelov le peklenski sovražnik svojo veselo žetev ima. Zašlo*
pite. kaj pravim:

Veliko let ste knte/je vi želeli, nuj bi te vam dacje preložile ino polajšale.
Slišali sle ino tudi lehko brali, de so naš svetli Cesar  sklenili nam novo deželsko
postavo  alj konšlilucjo  dali, ino vam koljkor mogoče stan polajšati. Namesti de bi
po keršansko Boga zahvalili ino pa kakor pametni možje lepo poterpeli, de so
jim obljuba bi spolnila, pa po enih krajih silo gerdo  delajo kakor ra zujzdani
otroci, kteri staro obleko na ravnost lergnjo ino teptajo,  kedar jim skerben oče
novo oblačilo omisliti obljubi. Ali je to prav? — Bote rekli: kaj pa je? — Sreča
vaša, ako še ne veste, kako so nekteri Zadruvljuni,  planinci ino teržani (tudi od
nekoljko Krajncov se ta žalost sliši) na veselo Cesarjevo oznanilo po gradih razbi¬
jali, razsajali, se grozili ino svojo gosposko hudobneži lasali. — Tako gerdi
otroci znajo, ki tudi vbogo mater lasajo, ki jih v strahi ima, kedar očeta z šibo
blizo ni. Ali je to prav? To ni po keršansko, tudi moder človek tiga ne stori, le
razbojniki tako delajo, ino pa ljudje, ktire je hudi duh obsedil. Bog nas tiga
varji! To je strašna praska alj kervnvi punt. Puntarjam se pa ni dobro godilo i«
ne bo.

Kmetje pravijo: Gospoda nas dere in goljfd;  mi nismo dolžni toljke d*,
rovnje alj dacje plačvati, ne tlake (robati) delati, ne desetine dajati. Tako so tudi
svoje dni lerdovratni Judje  terdili. ino Jezusa prašali, rekoč: ,,Učenik! vemo de
si resničen ino ne gledaš na stan ljudi; povej nam, kako se tebi zdi, ali je prav,
cesarju dacjo dajati ?*‘ Oni so le Bogu darovnjo tempelna dajat’ per volji bili. Na
to jim Jezus reče : „Da]te cesarju, kar je cesarjovga, ino Bogu, kar je božiga. te
Ta božja resnica ni bila Judam po glavi; Jezusa križajo. Tako tudi sedajne dni
lerdovratni kmetji tiste sovražijo, ki jih prav učijo, kar je resnica in pravica.
Kar daste deželski gosposki, cesarju daste; kar dajale duhovski gosposki, dajat*
tudi Bogu. Sv. aposlel Pavl pravi: ,.Podložni mori e biti, ne samo znvolj strahu,
ampak tudi zavolj vesli. Za to lud davke dajajte ; namreč hlapci boži  so, ino
ravno to je njih služba. Dajle tedaj vsim. kar jim gre: dacjo komur dacja, harmico
fcol alj mulo J komur harmico , spoštovanje komur spoštovanje, čast komur čast. ie
Sr.  Pavl bo saj vedel, kaj je prav? Brez davkov ni bilo, kar svet sloji, ino ne
bo, dokler bo svčt stal. De se vam dacja polajša, koljkor je mogoče, je pa tudi
prav.

Kmetje se grozijo: „Tlake ne bomo delali  Bog vam srečo daj; tlaka je
po enih krajih res velika in težavna. Ali ste pa že slišali, kako je svoje dni tlaka
huda bila? Ko so stare grade po skalah zidali, je kmet vole napregel ino na
tlako vozit šel, ino je tako dolgo vozil, de je kožo volov na herbti k domu pri-
nesil. Take grozne tlake zdaj med nami ni; pa tudi ta bo po malim henjala;
samo poterpite, de bo visi gosposka na povelje svetliga cesarja čedno poravnala,
kar je prav. Alj pa tudi veste, kaj Kristus od tlake govori: „Ako le kdo eno nulo
daleč z njim na tlaki jtH »Hi, pojdi raji dve mili  * njim, kakor bi se vstavljal.-

Mre/, vso tlake pa ni bilo in ne bo. Svoje dni so kmetje hude tlake sluzili p  pa
vender pravijo, de so veliko srecnej bili. Zdaj se nekteri kmetje tud v kuči jah
vozijo, alj veliko jih v pogubo zapelja. Ali ni v resnici taka? —

Kmetje pravijo: ,,Brez desetine hočmo bitif'  Bog vam srečo daj! Veliko desetine
je že henjalo; svoje dni so tudi od jarieža ino mete desetino dajali, od vsiga, kar
so pridelali, kakor se v svetim pismi bere. Veliko desetine že ni med nami več;
in ta ko je še desetina, bo tudi henjala, kakor se vidi, ino po sveti godi. Ali bo
pa kmetam brez desetine teža manjši ino sreča veci, to sam Bog ve. JNi davka
tako stariga, kakor je desetina. Ze je blizo pol šterto tavžent let, kar je večni Bog
po Mojzesu zapovedal desetino odrajtovati, ino obljubil po preroki veliko srečo
dati njim, ki desetino radi ino zvesto dajajo. „Ali je prav, de človek Boga oropa,
kakor vi mene oropale P vpraša gospod Bog. ,,Vcimu smo le oropali?“  vprašajo
Izraelci. Bog jim po preroku odgovori: ,,Per desetinah ino pervinah  (katere ne opra¬
vljale). Za to vam pomenkuje, kar mene oropale. Odrajlujle desetino, de bo zivez
moji hiši, ino poskusile me po lem, pravi Gospod, ulj vam ne bom oknov nebes od¬
pevi ino vam obilno svojih darov dal .•'• (Mal. 3, 8 — 11.) Tako sv. Duh govori.
Lepo pa tudi sv. Avguštin uri: ,,Ako desetino dajaš, ne boš samo obilno pridelal,
ampak tudi zdravje trupla ino duše imel. Dober Bog se je vsmilil nam vse dati,
ino le desetino obderžati, ne sebi, ampak gotovo nam k pridu. Ako je greh ne¬
voljno dajati, za koljko veci greh je celo ne daii? Ker si lehko skuz desetino poze-
melsko ino nebeško plačilo služiš, zakaj se skuz lakomnost ob dvojni žegen (blago¬
slov) spravljaš? Pravična je ta božja šega, de če ti desetine ne dajaš, boš ti v dese¬
tino obsojen. Izvoli si eno alj drugo. Alj dajaj Bogu desetino, ino on bo tebi devet
delov pustil; ce pa ne boš deseti del odrajtal, hoče Bog tebi devet delov vzeti, ino
le deseliga pustiti. Dajal boš groznima vojaku alj žoldnirju, kar nočeš dajati duhov¬
niku; dobil bo fi.škus, kar ne dobi Kristus. Desetine so dari potrebnih duš,“ pravi
sv. Avguštin. Sc  ve, de seje zdaj veliko premenilo, kar ni prav; za to se vam bo
tudi popravilo. Le poterpite, de vam bo desetino cesarska oblast preložila, ino bojo
svetli cesar poprej oskerbeli, kako bojo duhovniki ino drugi gospodje v prihod
živeli, ki so dozdaj desetine imeli. IS T e bo vam sreče prineslo, de bi vaši pastirji
stradali, ker bi jim vi ne pdrajtali, kar jim desetine gre, dokler desetina prekli¬
cana ne bo. Do zdaj šc ni; zavpamo pa v kratkim, de bo preložena. Kdor si pa
sam pravico dela, on jo razbojnik, alj pa tat. Bog nas tiga varji!

Kmetje pravijo: ,,Gospoda nas g olj ja, ino nam krivico delu. Krivica pa ni
bila prav ino nikolj ne bo.“  Tud jaz pravim tako: pravica mora biti; ce na tim
sveti ne, kar je ni lehko mogoče, bo pa za toljko lepši enkrat v nebesih tam. Pies
je med gospodoj goljufov, kakor med kmetami. Ali ni bil med dvanajstimi apostelni
tudi Judaž tat in izdajavc? —Lehko de vas je eden alj drugi oderl; pa križal vas
saj ni. Našiga Ijubiga Jezusa je pa krivičen oblastnik na križ pribiti dal. Vender
ni Jezus klel, se ni grozil, ampak je pokoren bil do smerli, do smeri i kriza.  Ino
poglejte! skuz svojo pokoršino je Kristus svet odrešil. Naj bi bil Kristus delal, ka¬
kor hudobni kmetje delajo, mi vsi bi še sužni hudičevi —• pogubleni bili. Za to
nam je zapustil lep izgled poterpežlivosti ino pokoršine, de ga posnemamo. Ino
sv. Pavl pravi: „S 7 i oblasti od drugod, kakor od Boga ; ktera pa je, je od Boga
postavlena. Kdor se oblasti zoperstavi, se božji volji zoperstavi, ino si pogublenje
nakople. Kdor vas drugač uči, bodi preklel p naj bi se vam ravno angela delali
Tako sv. Pavl pravi. Ali mu ne verjamete ?

Bote rekli: Škof lehho govorijo,  ker per nadevani mizi sedijo , se v ku-
ciji vozijo, ino nc vejo, kako nam vbogim kmetam je. Oh preljubi, ce to
mislite, mene, svojga škofa ne poznate. Tudi mene je kmetiska mati povila ino
na slamo položila. Do trinajstiga leta sim vbogi hlapcic bil. Prešibek za plužiti
sim oraču gonil, sim mlatil in kosil, ter sim si kakor vi zmesniga kruha vžil. Pa
vam povem, de sim bil bolj zdrav ino vesel, kakor sim zdaj na škofjim sedeži.
Dobro vem za težave vaše, pa tudi za moje. Peljam se res z dvema konjama; alj ne
za me, ampak za vas, de prehitro ne oslabim ino vas ložej objišem, ker vas
imam veliko objiskati. Ino če ravno konjev nimam, bom pa ob palci prišel, dokler
bom mogel; ino če opešam, bote vi pomene prišli, ino me od fare do fare nesli.
Tiga se ne bojim. —- Pies de imam gosposko mizo, pa ne samo za se, ampak
več za druge gospode, ki mi pomagajo ino me objišejo, ter morjo po svojim
stani živeti, kakor vi po svojim. Ino če ravno to zgubim, ino bom moral kakor
vi zmesen kruh zopet jesti, se tudi lega ne bojim, ampak le samo eniga se nar
huj bojim :  de bo mojih dragih ovčic veliko pogublenih , posebno zdaj v tih nevarnih
časih, kedar hudi duh svojo obilno želvo ima. Toljko ljudi svoje gosposke viši ne

spozna, toljko kristjanov svojim duhorskim pastirjam ne verjame. Ljudstva se pun¬
tajo ino kmetje se svoje lastne gosposke hudobno lotijo. To ne more nikdar dobro
biti. Ste slišali hudobnih puntarjev žalosten konec ?

Leta 1515 pred 333 lefami se je na Dolenskim nad 80,000 kmetov spun-
talo, ki so jih zapelivi šuntarji nadražili, de so Breško mesto  oblegli, gosposko
morili, grade razbijali, pa tudi božjim cerkvam niso prizanesli, kakor stekla zve¬
rina. Cesar pošle vojšakov, ki jih veliko pobijejo , veliko povjamejo, ino poobesijo. —
Spet 58 let po tem se njih krog Klanjca , v Podsosedam na Urovaškim ino po
Bizelskim  20,000 vzdigne, rekoč, de hočejo rajši stokrat vmreti, kakor tlake delati.
Cio svojiga cesarja so si hudobci izbrali ilija po imeni. Viši tedajni vojvoda Karl
II. je poslal tri vojske, ki so puntarje razpodile. Puntarskiga cesarja Ilija so per
Pilštajni vlovili, v Cele prignali, ino v Zagrabi na žerecim sedeži z žerečo krono
vgonobili. —Cres 02 let so se krog Cela, Marburga ino Radgona  zopet kmetje pun¬
tali, veliko grašin, ino tudi Kovi kloštar požgali; clo Sent - Jurskiga fajmoštra so
vmorili, ki so jih po nauki Kristusovim učili : Dajte cesarju, kar je cesarjeviga.
Cesarski vojšaki so nad nje vdarili, ino jih pokončali. Poglejte trojniga punta sdo
žalosten konec. Tudi za rajniga cesarja Leopolda so se na spodnim Krajnskim ino
Štajerskim vzdigvaii; pa vselej je nad puntarje še veči nesreča prišla. Kmetje so
vbožali ino ob svoje kmetije prišli; veliko jih je na boriši, veliko po ječah pomerlo.
Veliko hiš je brez gospodarjev, veliko žen vdovic,, veliko otrok je Srotic postalo.
Bog nas liga varji !

Pravica mora bili,  pa mora od Bogo po viši gosposki priti. Vsi pa ki hudo
delajo, ojstri pravici božji vbežali ne bojo. Bog odlaga, alj gotovo zadene. Me mo¬
tite se, če se hudodelcam hitro po zaslugi ne plača; njim šiba božja raste. Bog
ne daj, de bi sedajnim puntarjam taka pravica obstala, kakor si jo sami delajo,
ter hočejo gosposki po sili vso pravico potreti. Po tim takim ne bo dolgo, de bo
tudi sin očeta črez prag vergel, ino hlapec svojga gospodarja od hiše pregnal.  Ali
bo to pravica? Ljudje ne pomislijo, kaj strašniga delajo.

Šuntarji in puntarji bojo ob vse svoje — ob  dobro vest ino oh svojo dušo,
ako se ne poboljšajo ino ne spokorijo. „Kaj pa človeku Itusne, če ves svet pridobi ,
svojo dušo pa zgubili  — Pravica mora bili  za hudobne ino dobre, Poterpežlivim
dobro — razbojnikam pa bo gorje. Stara pravica je, de viši zapovedujejo, pod¬
ložniki pa vbogajo; Bog je tako pravico storil. Zdaj pa hočejo podložni zapovedvati,
ino gosposko posiliti, vse po njih volji storiti. To je na robe svet. Kdaj pa je bilo
na robe prav? — Pravica mora bili,  de božji namestniki vernim božje resnice oz-
nanujejo, kristjani pa nauke besede božje lepo ohranijo. Zdaj so pa začeli posvet-
neži brez vere in Boga bogaboječe mašnike čerteti, jih preganjati, jim celo pre-
povedvati pridge ino nauke, ki jim po volji niso. Ali ne spoznate, de nam za sveto
vero gre. Kjer se pa lere sveta vera, ino prava keršanska ljubezn vmira, tam tudi
pravice ni Oh molile in prosite, preljube moje duše, de nam ne vgasne svete ka-
tolške vere luč! — Huda se nam kaže.

Kdo vas se še spomni rajnih hudih let, ko so strašno dolge vojske bile,
za vojske pa nerodovitne letne ino dragine nastopile. Ljudje so lakote merli, in
vender ni od punta nobeniga slišali bilo. Lepo so Bogu služili ino voljno poterpeli,
dokler je vsmilen Bog ob pravim časi boljši dal. Do zdaj smo veliko let ljubi mir
vživali, dobre letne imeli, dovolj je bilo kruha ino po večini dnarja. Tudi popravilo
deželskih postav, polajšanje davkov se nam obeta ino že daja. Ino za vse toljke do¬
brote božje pa gerdi ljudje razsajajo, se v hudo šuntajo, puntarjam piti kupujejo, de
keršanske učenike zaničujejo, ino po grašinah razbijajo. Recite vi sami, ali je to
pravica? Niso taki ljudje (imajo si gosposko alj naj kmetiško suknjo) nehvaležni,
razujzdani otroci, ojslre šibe vredni? Pravični Bog nam kaže oj.sire šibe tri : vojsko,
lakoto in kugo,  ki se nam bližajo. Oh bojim se bojim, de jih bomo skoraj skušali
tud mi!

Pa še ene velike nesreče se ob veliki noči per vas bojim. — Katolški krist¬
jani grejo v tim svetim časi k spovedi ino k sveti božji mizi , ter krivico poravnajo,
sovražtvo opustijo, se lepo z Bogam spravijo ino tako z svojim ljubim Jezusam ve¬
liko noč čedno obhajajo. Kako bo pa letaš za vse liste, ki so svojo gosposko kleli,
njo zaničevali alj clo lasali? — za take, ki so od hudiga duha kakor obsedeni, ino
se ne dajo posvariti, ne podučili? — Ali pojdejo kaj taki razbojniki k spovedi? —
se bojo svoje hudobe kaj obtožili? — jih bojo mogli spovednik odvezati, če se ne
poboljšajo, svojo razžaleno gosposko lepo ne spravijo ino krivice ne poravnajo? —
Ino če se tiga ne obtožijo, z gerdim sercam ino hudo vestjo presveto resno Telo
Jezusovo prejmejo, ali se ni bati, de bi se jim godilo kakor Judežu Jškarjotu na

posfedni večerji, v kalerga je satan sel, kakor hitro je bil od Jezusa pomočen griž-
lej vzel. Sv. Pavl
ne razloči Telesa
'se per vas nar h’

časih za vas skerbi. Ne j išem kurje vašiga, lemur vas.  Ako vase duše zgubim, je
za mene in za vas vse zgubleno.

Preljube duše! veselo veliko noč vam želim, ino za pet kervavih ran Jezu¬
sovih vas prosim, vslišile me tri reči, če hočete srečni biti:

1. Poterpitc , ino sami sebi pravice nikar ne delajte. Skuz krivico, ki bi
jo storili, si prave pravice nikolj ne hote naredili; ino kar si posilite, Bog ne bo
poblagoslovil alj požegnal. Ne sovražite gosposke, ne mašujte se; sovražlvo in mašt-
vanje nista od Boga, ampak sta hudičova. — Ne pozabite, de brež terplenja na tim
sveti ni bilo, in ne bo ; zakaj : „Tezek jarm lisi Adamove otroke ; od dne, ko se ro¬
dijo, do dne ko se pokoplejo v zemljo, ktira je nam vsim mali. Ino taka se godi
vsakmu, naj si na veličastnim sedeži sedi alj pa v prahu niskiga rod ur-  Sirah. 40.

2. Prenesite še  ino dopolnile svoje dolžnosti, naj bo tlaka alj desetina,
alj druga dacja le do liste dobe, de vam cesar po pravici preložijo, rekoč: od tega
dne ne bole več liga davka imeli,  ampak na mesti liga vam polajšane dacje odraj-
tovali. Ino to zaupam, bole skoraj slišali. Ste stare davke že toljko let nosili, sc
bote časek tud prebili, de med vami zmešnjave ino boja ne bo.

3. Ne dajte  se hudobnim šuntarjam, podpihvavcam ino zapelivcam nale-
gali ne zapeljati,  naj vam ravno piti kupujejo, alj še tak sladko govorijo. Slepci
so ino pa hudobci.—• Alj niso slepci, ki pravijo, de gosposke ino davkov več ne
bo ? Ali niso slepi, ki take laži verjamejo? če pa slepec slepca vodi , obdva v jamo
padeta. To so  tri moje prošnje na vas. Viši pastir svoje ovčice prosim, ker me za
vas skerbi. — Se enkrat prosim vas, zaslišite moj glas. Sv. Duh je nas  škofe posta¬
vil, de  učimo ino svarimo, ter sveto božjo cerkvo vladamo  (rižarno). Kdor nas
posluša , Kristusa posluša, kdor zaničuje nas, zaničuje Kristusa.

Oh keršanske duše! poslušajte svoje pastirje ino jih lepo vbogajte, tako
bo vas ljubi Bog vesel, veseli vas bojo svetli cesar, ino tudi jaz vas bom vesel.
Žalost se nam bo v veselje premenila, ino naše sreče — našiga veselja nam ne bo
nobeden vzel. To vam iz serca želim za veselo alelujo.

Per »v, Andreji v Lavantinski dolini 2. maliga travna 1848.

Anion Martin,

rava uti liski škof«

f

r

tako uti:  „ tsdor po nevredno zavztje, si obsodbo  j e vi pije. h er
Gospodovega/*  Ino ic nar veči nesreče v svetim velikonočnim časi
ij bojim. Močno močno me serce boli, ker me v tih nevarnih

i

ANTON MARTIN

po milosti boži Lavantinski škof pozdravim vse verne,

ter Vam mir Gospodov ino vse dobro za novo leto želim.

Žalostne ino vesele prigodbe Vam oznanit imam, preljube moje ovčice, de se v keršanski
ljubezni med sebo razveselite z veselim, pa tudi z žalostnimi žalujete  Rim. 12, 15.

Gotovo ste že slišali, kako je sovražna derhal hudobnih in nepokojnih ljudi, ki so
po vsih deželah Evrope rastavleni podirat pravice ino sveto vero zatirat, tudi našiga svetiga
očeta Pija IX.  gerdo imela in nadlegvala, ker so se njih malopridnim napravam cerstvo
vstavljali. Nesrečne prekucije ljudje so tudi Rim, poglavitno mesto kafoličanstva naredili
jamo razbojnikov, so clo prebivališe Papeža z morijo okervavili ino njih nar zvestej služav-
nike alj pomorili alj na ptuje pregnali. Nehvaležniki, ktire so papež Pij IX. v svoji veliki
ljubezni iz ječe popustili, ino jih izprostili (svobodne storili), so jih zdaj prav za prav kakor
jetnika kovarili. ino clo v njih stanovanje strelali, ker niso hotli vse po njih razpušeni volji
storiti. Svojiga živlenja si ne svesti, so raj po sveti Katarini tisto noč iz Rima pobegnili, kakor
bi bili hudobnim puntarjam krivične in pregrešne naklepe spolnili, ktire so hotli z papežovo
pomočjo napraviti v škodo svete katolške cerkve.

>Se prej ta dan so enimu gospodu, kter jih je obiskal.  Papež djali: „Bog svojo
cerkev skuša v nje poglavarji ino v nje udih. Veliko plevela je v vinogradi Gospodovim, kleri
se mora izruvati. Izgodi se volja božja! Naj izročijo kamor pridejo, vsim škof um ino vernim
kristjanam, naj za me molijo / naj neso vsim moje pozdravlenjc in pa moj blagoslov .‘ c  Na
pobegi so nastopnik svetiga Petra sveto katolško eerkvo na grobi aposlelnov kleče Bogu pri¬
poročili, ino so se podali iz Rima na žalostno pot v Neapolitansko zemljo. Pija VI. in Pija VII.
so svoje dni vunajni sovražniki iz Rima po silim odpeljali: Pija IX. so pa domači po svojim
grozovitnim djanji izgnali, gerdi ludje, klečim so toljko dobriga storili, ter jih preveč
osvojbodili. Oče miru so morii izbežati za to, ker niso v krivično vojsko nad naše privolili.
Dopolnilo “se je nar viši Poglavarju Kristusovimu premlevanje križa (de se jim križ od križa
poreče). Križ nam kaže ljubezn, in za ljubezn je Piju IX. njih lastno ljudstvo zdaj križ. po¬
dalo, križ terplenja ino bridkosti.

To žalostno djanje sedajnih hudobnih Lahov, de so svetiga Očeta posilili iz svojiga
svetiga sedeža pobegniti, nam priča grozovitost sovražnikov  naše svele vere, ktero bi radi
zaterli; ter mislijo prej nar viši Poglavarju katolške cerkve svojbodno oblast vzeli, potem pa
z njimi po svoji spačeni volji ravnati. Bojo verne od nar viši Pastirja ločili, bojo lehko tudi
katolško čredo razškropili; zakaj pisano je: „Vdari pastirja in ovce se bojo razškropile /• de
jih bojo dereci volki razlergali. — Ta solz vredna prigodba nam pa tudi pokaže zapeljaniga
ljudstva prečudno slepoto,  de verje in zaupa svojim sleparjam, nesrečne jame pa ne vidi.
katiro mu koplejo, ker zadnjimi potega, Papeža pa zapusti. To pa tudi vsim pravovernim
katoličanum  na glas veli, naj molijo za Papeža  in za sveto katolško eerkvo, ki z svojim nar
visim Poglavarjam terpi.

Res potreba je, de Boga vsi skupej prav v solzah prosimo, naj sovražnike naše svete
cerkve ponižaj, ino njindjsvoje ljube neveste v oblast ne da, kteri nam žugajo, našo sveto
eerkvo stiskati, pravo sveto vero zatirati ino vse zveste služavnike božje gerdo preganjati,
kteri jim niso po volji. Bojo oni po sveti gospodarili, bo svojboda (frajost) naše katolške
cerkve v železji; zakaj oni so ljudje brez prave vere in brez Boga. Kjer pa božjiga Duha ni,
tudi ni prave svojbode alj'prostosti.* II. Kor. 3, 17.

Dobri, pridni otroci so si v velikih skerbih, kjer ni ljubiga očeta doma; tako
dolgo zadnjih molijo in Boga prosijo, de pridejo srečno zopet nazaj. Tudi mi hočemo prav
po otroško za papeža Pija IX. ki so nas vsih duhovski oce, tako dolgo moliti, de se bojo
srečno ino veselo spet na'svoj Rimski stol povernili, ino nam kakor rajni papež Pij VII. ljubi
mir prinesli. Tako so molili pervi kristjani v Jeruzatemi  neprenehama za sv. apostelna Petra
kteriga jim je bil hudoben Herodež vzcd in mislil vmoriti. Angel Gospodov je prišel, je rešil
svetiga Petra iz sovražnih rok, ter ga srečno v sredo ljube cede nazaj pripeljal, ktira je
toljko serčno za-nj molila. Djanj. ap. 12, 1—11. Noj pripelja angelj prijatel tudi svetiga
•četa Pija IX. na Rimsko apostolski sedež skoraj nazaj , kteri sedež je serce vsih pravovernih

kristjanov. Molili bomo torej po vsaki pridgi molitvo za Papeža , dokler bo dober Bog naše
ponižne prožne vslišal.

Drugo imenitno novico zvedii smo perve dni ndvenlniga časa, de so dobrollivi
cesar Ferdinand  /. prostovoljno iz cesarskiga trona stopili ino drugi dan Grudna cesarsko
krono Francu Jožefu, sinu svojiga brata presvilliga nadvojvoda Franca Karlna, kleri krone
vzeli niso, podali. Brona, v sedajnih časih zlo ternala, je cesarju Ferdinandu 1. v tolikih
skerbch jela pretežka bili, čutili so, de je mlajši moči potreba, vse le nove pravice lepo po
vsih širokih deželah vravnati, spoznali vsakimu kar je prav in novo deržavno vstavo tako
terdno postaviti, de ho stanovitna stala. Priporočili so torej svoje ljudstva božji milosti ino
posebni hrambi, so vzeli v solzah kakor cesar od nas slovo, in so nam zapustili mladiga
ino junaškiga cesarja Franca Jožefa perviga  po tim imeni, ki so po pravici nastopa Avstri-
janskik cesarjev zdaj po milosti božji naš sinili Cesar.

Lepa zahvala naša naj bo Ferdinandu milimu za loljko dobrotno serce, ktiro so nam
toljkokrat skazali, kakor dober oče svojim olrokam — enkrat pa večna veliko lepši krona v
nebesih plačilo! Bog daj pa tudi cesarju mladimu Francu Jožefu J.  srečno ino veselo prav
veliko let kraljovati, naj 30 miljonov njih podložnih v ljubim miri pod njih cesarskim žeslam
prebiva ino obilno vživa slavniga vladanja milih dobrot! Za to smo pa dolžni vsi podložni
Njim za srečo in blagoslov alj žegen Boga prositi; zakaj: <,,Vse dobro ino vsak popolnoma
dar pride le od Očeta luči, per katerim premenenja ni.“  Jak. 1, 17.

V sedajnim nepokojnim časi, v katerim ljudje nar svetejši zaveze svnjovoljno razter-
gajo , pravice brez vse vesli overžejo ino nar veči dolžnosti radi pozabijo, mislim de je viši
pastirja sveta dolžnost, Vam preljube moje ovčice, ob tej priložnosti lepo povedati, kratko
pa dobro, kaj smo mi katoliki kristjani svojimu Cesarju, posebno zdaj po novih postavah
dolžni, de bomo vedli dali cesarju, kar je cesarjeviga,  kakor nam Jezus zapoveduje, ako
hočemo Kristusovi biti, ne učenci zmote sveta.

Vsi poznate ljubih bučelic  (čibelic) veselo kardelo  (ljudstvo), kako čedno in pridno
se nosi. V sredi roja matica, bucelic kralica svoj tron ima. Krog nje delavne živo šumijo,
letajo in nanašajo žlahtniga blaga, voska in sterdi, de imajo same živeti ino tud drugim kaj
dati. Ako so bučelice ob svojo kralico, je tudi njih kardelo per kraji. Klaverno lazijo ino
malice jišejo. Ce matice ni, v kratkim tudi bucelic ni. Lepa podoba kraleslva!

Tako je neskončno moder Bog vsakimu kralestvu tudi poglavarja dal, kralja alj
cesarja, svojiga namestnika v posvetnih rečeh, je mu postaval v sredi ljudstva veličasten
tron, ter ga na-nj namesto sebe posadil, svojim podložnim pravico spoznat, nedolžnost var-
vat, krivico in hudobijo strahvat, varvat ljudi in premoženje, de se jim žaiiga ne prigodi,
pa tudi vsimu kralestvu za pravo srečo skerbet. To so velike, imenitne, pa tudi potrebne
reči, za kalire Cesar skerbijo. Dokler cesarjev tron terdno stoji, Cesar črez svoje podložne
kakor oče milo, pa tudi pravično roko deržijo, vsi podložni Cesarja za svojiga deželskiga
očeta imajo, kakor dobri otroci vbogajo in lepo poslujejo, vse cesarske postave, zapovedi
kakor prepovedi zvesto brez greha dopolnijo, tudi sreča po kralestvi prebiva, je blaga in
dnarja zadosti, ino vsim se dobro godi, ki so pridni in pošteni. Blagor tacimu kralestvu! —
Začnejo pa hudobni ljudje Cesarju posvečen tron majati, Cesarja namestnika božiga zaničvati,
nepokorni cesarske postave teptati, hočejo taki zapovedvati, kliri bi lepo vbogati imeli, per
deželanah nobena pravica višej ne velja, naglo po takim djanji in zaderžanji kralestvo svojo
moč in zvestobo zgubi. Ljudje se puntajo, kradejo ino ropajo, domači in postranski sovraž¬
niki se cesarstva lotijo, ter ga oskubijo de je strah Dnarja ni, rokodel strada, kmet oboža,
in v kratkih mescah zgine premoženje ljudem, kteriga so si veliko let naberali. Tako kra-
leslvo in pa človek na smertni posteli; vse ga zapuša, in poslednič samo razpade, kakor je
Kristus djal: Vsako kralestvo , ktiro je samo zoper se razdeleno, bo razdjano, in hiša bo
padla na hišo. 1 c  Luk. tl, 17. Tako se godi, kar svet stoji; to vidmo ino si poskušamo. Za
to mormo pa cesarski tron, kteri je serce prave edinosti ino moči za celo cesarstvo, vselej
kakor sveto reč v spodobni časti imeti, Cesarja od Boga postavleniga poglavarja visoko
poštvati; zakaj perva dolžnost katoličanov je:

1 . Pošlvanje in čast svojimu Cesarju ,  ki so namestnik kralja nebes in zemlje v
deželskih rečeh, božji mazilenc, kakor nas sveta vera uči, rekoč: ,,Boga se bojte, kralja
(cesarja) v časti imejte. ((  Petr, 2, 17. Od Boga je oblast, od nikodar drugod ; ino kteri ob¬
last imajo,  uči sv. Pavl, so od Boga poslavleni.“  Kirn. 13, 1. Ako pa hudobni ljudje k Vam
pridejo, Vam črez svelliga Cesarja nespodobno govorijo ino gerde jezike iztegajo, ne potegnite
z njimi, ter se spomnite, kako lepo Vas sv. Duh svari: „Moj sini boj se Boga, in kralja
(cesarja), spoštuj; ino ne druži se njih zaničvavcam. <e  Prip. 2), 21. Tudi sodnikov, kteri so
na mesti Boga, ne opravljaj. (<  III. Mojz, 22, 28. — Kakor otroci svojimu očetu smo dolžni
tudi podložni.

2. Cesarju zaupali,  (Je nam bojo pravico spoznali ino sklenili kar jo prav. Že  vec
ko sest sto let imamo Austrijani cesarje iz slavne hiše Habspurga, katerih imeniten stari oce
bil je Rudolf I. mogočen , pravičen ino pobožen mož. Veliko sovražnikov domačih in po¬
stranskih so premagali, v hudih časih so nas lepo vodili, de smo z božjo pomočjo vse sreč¬
no prestali in nam vse v dobro izišlo. Turke, kristjanov nekdajne kervave sovražnike so
srečno iz naših krajev odgnali, ino nam sveto, pravo vero ohranili dosedajni Avstrije slavni
cesarji poštene Habspurske hiše. Ino poglejte , ravno letošno leto so nam cesar Ferdinand še
veci pravice dovolili, svoje ljube podložne osvojbodili , Slovence Nemcam kakor vse druge
narode enako povzdignili, posebno pa kmetam butaro polajšati sklenili, ji stari oblasti do¬
mače (gruntne) gosposke izsneli, naj bi živeli bolj' zadovoljno ino prosto kakor poprej. Ino
kar so cesar Ferdinand I. dobrotno sklenili, so nam novi cesar Fran  C Jožefi,  dopolniti
obljubili. Mož besede so , lehko se zanesemo, de se bo vsim zgodilo, kar je prav. De pa
na sveti ne mora biti brez težav, v nobenim kralestvi brez davkov, to sami spoznamo. Ne
poslušajmo torej zapelivih podpihacov , kteri druzga ne gleštajo kakor mastne besede, z ka¬
terimi nas šuntajo zoper Cesarja ino deršavne pravice. Vsim ljudem po volji tudi Bog ne
more storiti; pa bi tudi prav ne bilo, ce bi se vsim po volji sgodilo. — De šepa vse ravna
in opravlja kakor je prav, smo dolžni svellimu Ce.šarju lepo

«5. Pokoršino skazali.  Ako per hiši vse zapoveduje , vboga ba nihcer bo slaba ; še
slabej po cesarskih deželah, ce prave pokoršine ni. Tudi Bog hoče poprej pokoršino kakor da¬
rila. Storiti smo dolžni, kar Cesar zapovedo, jiti kamor cesarski oblastniki v njih imeni
vkažejo , naj bi nam bilo ravno hudo ino težavno. Ljubi mir, svojboda ino pravica nam
bo plačilo zalo — blago na sveti vec vredno kakor zlato in srebro. >} Bodite oblasti pod¬
ložni zavolj Boga,  opominja sv. Peter 1.2, 13—16, ulj kralju  (cesarju) ko nar narvišimu,
alj vojvodam ko od njega poslanim za slrahvanje hudodelnikov, v pohvalenje dobrim. Zakaj
lo je volja božja, de z dobrimi delmi usta zamašile nespametnim in neumnim ljudem, kakor
prosti ne pa kakor laki ljudje, kteri imajo prostost  (frajost alj svojbodo) v zagrinuto hudo¬
bije.^  — Naj bi Vas kdaj malopridni ljudje nagovarjali se cesarskim poveljam vstaviti, po¬
vejte jim besede svetiga Pavla: ,,Kdor se oblasti zoperstavi, se božji volji zoperstavi, ino
si pogublenje nakoplc. Zavolj liga morle oblasti pokorni bili ne le za del slrahvanja, ampak
tudi zavolj vesti, zakaj oblastnik je na mesti Bogu lebi v dobro. u  Rim. 13,2— 5. — Kdo
ne pomni z žalostnim sercarn hudih let dolge vojske ino terde lakote? Ino kako lepo po¬
korni so bili /\vstrijani svojimu rajnimu Cesarju! „1Viso cesar krivi, deje  prišel sovražnik
nad nas, de nam zemlja ne rodi  1  — tako so podložni djali ino radi vse dobro storili, de si
je ravno huda bila. Bog nam je dal za to trideset let dobrih ino mirnih. Vsiga smo obilno
pridelali, ino vsak si je pomogel, ce je le hotel bili priden in pa pošten. Ino poglejte, po
toljki sreči se ljudje puntajo, med sebo sovražijo in nepokorni Cesarju grozno domačo vojsko
netijo. Raj ne bode Bog, on oce miru ino lepe sprave, ki pokoršino hoče, tepel toljko ne¬
hvaležnost malopridnih, nezadovoljnih ljudi, ki so cervi naše prave sreče? — Bi Vam kdo
branil dacje odrajtati ino dolžnosti svoji gosposki ne dopolniti, odgovorite mu z besedo sve¬
tiga Pavla, ki pravi: ,,Oblastniki so služavniki božji, za to tudi davke dajale; ino ravno to
je njih zasluženje. Dajte torej vsim, kar jim gre: komur dacja, dacjo; komur col  (muta)
col, komur spoštovanje, spoštovanje, komur čast, dajte čast. Ne bodite nikomur kaj dolžni ,
zunaj lega, de se med sebo ljubite .“ Rim. 13, 6—8. Tudi nepokorni Judje so Jezusa skušali,
rekoč: ,,Mojster! kaj se tebi zdi, alj je prav, de se cesarju dacja daja alj ne?-‘  Radi bi
bili le božjimu lempelnu placvali. Izvelicar jim pa veli: ,, Dajte cesarju kar je cesarjcviga in
Bogu, kar je božiga “  Mat. 22, 16 — 21 — Redar ima kaki davk henjati, nam imajo svetli
Cesar namesti Boga spoznali, kakor so nam lo leto spoznali. Sami si nimamo pravice jemati.
Bomo radi ino voljno dajali Cesarju kar je cesarjeviga, nam bojo tudi cesar Franc Jožef  /.
dali kar je riašiga: pravico, pravo svoj bodo, mir ino brambo. „Ohranitc edinost, v veri ino
pa pokoršino svojimu deželnima poglavarju, <c  opomina sv. Isidor. Le bogaboječnost in po¬
božnost v ar je! e srečo ino mir nosi kraleslvu.

4. Nove vstavne pravice, ktire so nam Cesar dali , so nam pa tudi nove dolžno¬
sti prinesle, ktire imamo Cesarju dopolniti, ktirih ni bilo poprej. Perva tih je dolžnost mo¬
dre in pravične može izvoliti in jih v deželni zbor pošiljati  deželi v hasen (prid) ino Ce¬
sarju v pomoč, take odbornike poslati, ki pravice dobro vedo pa tudi ljubijo, može po«
šteniga djanja ino praviga slovesa ; take de za vse skerbijo in so pravi očetje svojiga kraja
ne razujzdani in zapravlivi. Po njih dnanjih jih bote spoznali. Gorje soseskam, ktire ne¬
vedne alj pa malopridne odbornike Cesarju pošlejo, nove postave sklepat, alj stare pravice
predelat. Taki Cesarja in njih namestnike le motijo , namesti pravice krivico zagovarjajo
ino celo cesarstvo v veliko škodo ino nevaršino spravijo. Vsa krivica ino nesreča ktiro taki
slabi poslanci napletejo , tudi na vesti tistih volivcov leži, ktiri so jih poslali. Ino to ni kaj
maliga! Mar taki napak sklenejo Bog ne peterdi in ne blagoslovi. Vsimu cesarstvu so taki
v nesrečo, kar nam Bog po preroku Isaiu 5,20—priča rekoč: ,.Gorje vam, ki hudo do-

bro )  dobro pa hudo imenujete , hlevi imate luč za lemo , lemo pa za luč. Za liga del se. je met
Gospodov serd nad njegovim ljudstvom •, svojo roko je Bog nad njega iztegnil ino ga udaril.
Gore so se tresle ino mcrliči so kakor blalo po cestah lezali.“  Bog nas tiga varji: skerbi-
mo pa (udi mi, de se bojo možje po volji božji v deželn zbor pošiljali ino se ptujih
grehov ne storimo deležni.

5. Dobrotlivi Cesar so dovolili svojim podložnim po svoji volji kar je prav , goro-
riti, pisati, bukve in novice natisovati ino prodajati. Ljudje hude volje pa to pravico v
slabo obernejo , laži govorijo ino pišejo , lažnive bukve delajo in prodajajo , sleparjo ljudi,
goljfajo abotne in zapeljajo nedolžne, krivo vero raztrosijo, cele soseske ino dežele z takim
škodlivim blagam pohujšajo in grozo hudiga po sveti nasejejo. Zapelive bukve, ležnive no¬
vice alj cajtinge so ljudem nevarnej ko kuga. Dolini smo torej se take robe skerbno var-
vati,  bukuv ne kupvati, pism ne brati, katerih sami ne poznamo, alj nam jih ne pripo¬
ročijo znani, pošteni ljudje. Varujmo tedaj svoje domače takiga zapeliviga branja , ne daj¬
mo škodlivim bukvam ne v našo hišo, ne v našo sosesko; one so dušni strup, ki ljudi
ob pamet in pravičnost spravljajo. — Kar pa Vam pravim, to vsim pravim: Cujte! Bolj
ko smo sami svoji ,  veči odgovor bomo dajali. V zapelivih bukvah je hudi duh. ,,Le kjer
je duh Gospodov, tam je prostost  alj prava svojboda.“ II. Kor. 3 17. — Pa še eno lepo
dolžnost imamo :

6. Za Cesarja molili ,  posebno v sedajnih toljko težavnih ino nevarnih časih.
„Prosim tedaj  z svetim Pavlam^ naj se storijo prošenje, molitve ino priporočenje mo zahvale za
vse ljudi , za kralje  (cesarje) in za vso gosposko, de bi mimo in pokojno živeli v vsi po¬
božnosti ino čistosti; zakaj to je prav ino prijetno pred Bogom našim lzveličarjam. u
I. Tim. 2, 1 — 2. Bomo zatorej za svojiga mladiga svetliga cesarja Franca Jožefa I.  tudi
per vsaki očitni božji službi molili, posebno jih pa zdaj prav serčno priporočili Bogu sve-
timu Duhu, Očetu luči ino vse modrosti, naj jim pravo modrost ino pa moč deli, veliko
ljudstvo srečno vladati (vižati); naj jim da modre svetvavce in pomočnike, začeto dobro delo
nove vstave prav izpeljati in dokončati. Sam boži Duh nam pravi: ,,Ako Gospod Bog hiše
ne slavi }  zastonj delajo, hteri njo slavijo  (novo vstavo naših pravic). A ko Gospod mesta
(našiga Avstrijanstva) ne varje, zastonj čujcjo }  kleri ga varjejo. <{  Psalm 126, 1. Sreča kra-
lestva je v božih rokah. „0če iz nebes bo pa dobriga duha dal tim, kateri ga prosijo. e<
Luk. 11, 13.

Milost Gospoda našiga Jezusa Kristusa, ljubezn božja ino deležnost svetiga Duha
hodi z našim Cesarjam ino z nami vsimi! Amen.

Per svetim Andreji 15. Grudna 1848.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

J

M-

1601 .

ANTON MARTIN

po vsinilenji božjim Lavantinski škof vsim pravo¬
vernim gnado, vsmilenje ino mir želi od Boga

Očeta ino Kristusa Jezusa, Gospoda našiga.

JSrreJjube moje o vi-ir e! Dveh reci dober Bog posebno od nas
zeli: prošnje ino pa zahvale. V veliki sili smo prosili; vslišal
nas je, za to spodobi se de Boga tudi lepo zahvalimo. Ali pa veste
zakaj smo Boga prosili — kaj dobili, ino zakaj se imamo
posebno zahvalili neskončno vsinilenimu Bogu? —

Pregrešen svet se je hotel v nevero ino požrešnost clo po¬
grezniti; kakor ob dnevih Noeta se je godilo ino se še godi
tudi naše dni. Hud vihar je torej po sveti zahlidel, je visoko
drevje priklanjal, majal stožanje mnogoteriga stanja, je vergel
sleme iz veliko hiš, zhrula je marskatera oblast, zakopala srečo
ino veselje miljonov ljudi. — Sovražna moč se je vsdigala, hotla
pravičnim vero vzeti, sveto katolško cerkvo zatreti, lastnike pa
ob premoženje spraviti. Utihnila je bila resnica ino prešerna laž
govorila, pravica seje poskrila ino gospodarila sila po sveti, du-
hovska gosposka zaničvana, deželska oblast je bila clo poteptana.
Ljudstvo seje svoje nove sreče prevzelo, je vrelo kakor novo
vino, ki še okisalo ni ino hoče vse doge razgnati; le drože so bile
na verhi. Bogaboječi kristjani so milo zdihvali, razujsdan svet pa
ukal ino se veselil. Vse je bilo narobe, vse je hotlo jiti v šibre.
Pregnali so nam svetliga cesarja iz Dunaja (Beča) ino hotli veli¬
časten tron podreti; izpodili so svetiga Očeta papeža iz Rima ino
hotli altar svete katolške vere zatreti, naj bi pravice ino božje
resnice dalej po sveti ne bilo. — Staro neverstvo (hajdovstvo)
je hotlo v novi obleki zemljo zopet pokriti, grozovitim divjaštvo
po sveti gospodariti. Dopolnilo seje, kar prerok pravi: „%akaj
se neverniki togotijo, ljudstvo izmišla prazne reči? Vzdigujejo se
kralji zemlje ino posvetujejo poglavarji zoper Gospoda ino njego-
viga Kristusa, rekoč: Raztergajmo njih veze ino odveržmo njih

jarm. Alj on ki v nebesih prebiva, se jim smeji, Gospod se njiho¬
vim puntanju posmehuje. V svoji jezi nad njimi zagromi ino jih v
svojim serdi omoti. (Ps. 2, 1—5.) — Bog je vazo (skledico)
svoje jeze vrez napihnen svet razlil, je istegnil roko svoje'pravice
ino vdaril nehvaležno Evropo z kervavo vojsko.

Laške dežele so se spuntale ino hotle naše mogočno cesar¬
stvo razdreti, sovražni sosed (Sardinski kralj) je svoj krivičen
meč nad Avstrijane potegnil; pa hrabri (serčni) vojšaki naših de¬
žel so sovražnika vžugali ino postrahvali puntarje. Alj kervave
šibe še ni bilo zadosti. V serci našiga cesarstva se je cerna
vojska vnela, domači nelivaležniki ino razvujzdanci so jo podpi-
hali; Dunaj (Beč) seje nad svojim cesarjam spel; bežati je moral
oče pred svojim nepokornimi otroemi. Strašna zmešnjava jejansko
jesen po vsili cesarskih deželah bila; brat ni bratu več upal, sosed
seje soseda bal; ni bilo prave oblasti več, ne pravičniga strahu;
Avstrijansko cesarstvo, toljko sto let mogočno ino srečno, je
bilo per kraji; ino sovražniki so že z veseljam nad njega segali;
sveta vera je onemagala, rop ino morstvo seje bliskalo. Molili
smo ino prosili, naj Bog odverne toljke nesreče čern oblak, ino
sovražnike svete cerkve, pa tudi sovražnike našiga cesarstva po¬
niža. Bog svoje cerkve ni pozabil, našiga cesarstva ne zavergel,
ki je bilo svete cerkve božje terden steber ino zvest varli. Od
juga so vstali zvesti sinovi cesarju pomagat — od severja prišli
vojaški bratje v pomoč, so ši krog Dunaja (Beča) roke podali ino
poteptali puntarsko kačo. Puntarji poštenim Avstrijanam globoko
jamo kopali — so pa sami v njo padli.

Mlad cesar FRANZ JOŽEFI. so od svojiga strica cesarja
Ferdinanda cesarstvo prijeli hudo razdreno, ljudstvo razkačeno v
hudim silo nevarnim vremeni. Prosili smo ino molili, naj da Bog
mladimu cesarju pravo modrost svoje narode modro vladati (vi-
žati), pa tudi potrebno moč sovražnike našiga cesarstva, stranske
ino domače postrahovati. Bog vojsko ih trum je naše prošnje vsli-
šal, dal cesarju modre svetvavee, mogočne vaj vode ino čerstve

vojšake pravico storiti ino ovarvati.

Ker pa ni bila šiba vojske še dosti kervava, se je potegnila
kača puntarska v Vogersko zemljo. Laž ino sila poglavarjev,
puntarskih Magjarev, je celo Vogersko po konci spravila zoper
cesarja, ki so tudi Vogerski kralj. Kmete so iz polja na kervavo
vojsko gnali, namesto orala pukšo — namesto otke njemu sablo

v roke dali, konjarjev ino pastirjev napodili, ter grozovitno vojsko
naredili, katire ljudje ne pomnijo. Cerkve so veči del oropane
ino v terdnjave (tabre alj festinge) prenarejene, zvoni v topove
(stukej preliti, veliko s(o jczar hiš, vesi, tergov ino mest po¬
žganih, polje od ko njo v pomandrano; na potoke je bila prelivana
kerv. — Ze so mislili puntarji zmagati, kar Bog prijatela soseda,
cesarja Husov pošle našimu cesarju v mogočno pomoč. Puntanja
pobila — hudobija ponižana leži. Rimske dežele so svetimu Očetu
papežu iz rok puntarjev odtete, sovražni šuntarji so črez morje
ino na ptuje pobegnili. Stari sovražen sardinski kralj je prema¬
gan vmerl, ino mlad kralj je z cesarjam mir napravil. Benedke so
se naši vojski vdale, po Vogerskim vojska vkončana, ljubi sladek
mir hoče zopet per nas prebivati. Ino kdo je to storil, kdo je to
dal? On ki je zapovedal vetrovam ino morju, ino je bila velika
tihota, on Gospod vojskinih trum je ogenj hude vojske potolažil.

Bi ne bil Bog naših prošnj vslišal—cesarju mogočne pomoči ne
poslal, našim vojšakam toljke zvestobe ino serčnosti ne dal, koljko
nas bi že zdaj ne svojiga doma, ne lastne sukne ne imelo, veliko
nas bi že ne živelo več, kakor se Laham ino Vogram godi. Ino
za to veliko vsmilenje, za to čudno božjo pomoč, kliro je Bog
našimu cesarstvu, de ga je ohranil ino sovražnikom mogočniga
storil, posebno pa naši deželi, de njo je puntanje, kervave vojske
ino sovražnikov tako lepo ovarval, smo se dolžni Bogu spodobno
zahvaliti.

I. Roženkransko nedelo (pervo kozaperska), ki je ne¬
dela Marije premagavke, naj tudi nam zahvalna nedela bo. Per
velikim opravili se bo Hvalna pesni zapela Bogu, kije dobrotliv,
kteriga vsmilenja ni konca; On ki vdari po pravici, pa zopet oz¬
dravi po svojim vsmilenji; Njemu ki prevzetne ljudi poniža, pa
zopet povzdigne, ki se pred njim ponižajo ino k njemu obernejo.
Oh moje preljube ovčice! ne pozabite strašnih nevaršin, v katerih
smo bili, ino spoznajte veliko vsmilenje varstva božjega! Naše
hvaležnosti Bog želi.

Naša zahvala bi pa bila premala samo v besedah; tudi v djanji
naj se pokaže naše hvaležno serce. Kaj pa še imamo storiti?

II. Večernice bomo imeli za inertve vojšake na Ro-
ženkransko nedelo po poldne, ino drugi dan ob pravi uri peto
mašo za rajne, ki so na vojski alj po bolnišnicah smert storili. —
Ko je svoje dni božje ljudstvo svoje sovražnike premagalo, je

1 *

veliko Judov na bojiši smert storilo. Mogočni vajvoda Judaz
Makabej pride ino niertve pokople, po tem pa nabere dvanajst
tavžent sedmič srebra ino v Jeruzalem pošle, naj bi se spravna
darituv za rajne opravila, ker je dobro ino verno od vstajanja
mislil. —Koljko naših rojakov je tudi od nas na vojsko šlo, ka¬
terih več nazaj ne bo. Mnogoteri sinje na Laških planjavah, mars-
kater brat na Vogerskih pustah svojo kerv prelil, veliko tavient
serčnih vojšakov je po Benečanskih vodnjakah, po Magjarskih
mlakah smert storilo, veliko naših znancov ino deželanov je po
bolnižnicah (spitalah) pomerlo. Lepo so vmerli za vero ino deželo,
nam domačijo v miru ovarvat, nam ohranit živlenje ino premoženje.
V daljni zemlji počivajo njih kosti ino čakajo sodniga dne, kedar
jih bomo zopet videli; na božji pravici so njih nevmerlive duše ino
čakajo morde še našiga vsmilenja, naše pomoči. Verno hočemo
torej moliti za rajne naše vojšake, de bojo grehov rešeni ino ve¬
selo z Bogam spravleni; zakaj: Sveta ino dobra je misel moliti
za mertve. II. Mak. 12, 43—46.

III. Kedar pa mertvih pomnimo, živih pozabiti ne smemo
— vojšakov kruljovih ino revnih, kateri so na vojski scer
živi — ulj  vsi revni ino vbogi ostali. Sinovi naše dežele so, ino
pa dobrotniki naši, našiga vsmilenja vredni ino močno potrebni.—
Ako zdaj po sveti pogledamo, povsodi hromih sromakov sre¬
čamo, ki se nesrečni po cestah k domu peljajo, alj pa o ber¬
glah hodijo, eni brez noge, drugi brez roke, tretji obezani ino
bledi ko smert. Veliko sto tavžent jih je lani ino letos na
vojski hudo ranjenih, ki si ne bojo več sami kruha služiti mogli.
Vprašajmo jih, kako se jim je toljka nesreča pripetila? Kje so
svoje ude zgubili? Ilahlo nam bojo odgovorili: „Pcr Kustoci na
Laškim — blizo Temežvara na Vogerskim mi je sovražna krogla
roko odtergala — nogo pobrala; na Benečanskih močcrijah, po
Magjarskih jarekah se nas je huda merzliea (trešelka) lotila,
nas v bolnižnice položila ino nam vzela zdravje na vselej. Za
vas smo v hudim ogni stali, za vaše premoženje se vojskovali,
vam ovarvali živlenje in dom; vašinui vsmilenju se zdaj reveži
priporočimo. 44  — Ino kaj njim mi na to porečemo: ,,Bratje! vi
ste dali zdrave ude za nas, vsmileno serce imamo tud mi za
vas. Veliko težav in bolečin ste morli za nas terpeti, tudi mi
hočemo zc vas skerbeti, de ne bote pomankanja imeli, ne ho¬
dili za kruham po sveti. Vi hrabri premagavci ste bili naše dežele

/

brainlm in rast, vaša pomot; bomo tudi mi. 44  — Alj kako ho¬
čemo revnim o n e mag a v c a m vojaškim (in vali dam) pomagati?

I) vsakteri deželi cesarstva našiga se je ljudomila družba
vnela (začela), de za vboge vojšake skerbi, za nje dare po-
bera ino vsakimu za potrebo deli. Tej keršanski družbi bomo
tudi mi roko podali, ino na lloženkransko nedelo za hrome ino
boletne vdjšake (žoldnirje) brali per velikim opravili ino per
večernicah, naj vsakdo na oltar položi, komur je ljuba dežela
in dom. Po drugih krajah so šolski otroci bele cunjice pulili ino
za ranjene vojšake obezilo (Charpie) poslali, zravno dali svoje pri¬
hranjene krajcare; dobre ženke so povoje delale, rane vojšakam
obezat, mi bi pa nič ne storili? — Vem de bo tudi med nami vsako
dete, vsaka babela posleden dnar pojiskala ino ranjenim vojšakam
dala v zahvalo, deje Bog naše kraje vojske ovarval ino nam ljubi
mir zopet dal. Nam je Bog več ko drugim dal, tudi več dajmo;
imamo pa malo, tudi od maliga podarujmo kar premoremo. Kar
našim vbogim vojšakam damo, Bogu damo ino jim za veliko ter-
plenje povernemo le maliga kaj.

IV. Smo se Bogu vredno zahvalili ino vojšakam, našim var-
ham svoje dolžnosti lepo dopolnili, poskerbijmo za prihodue dni,
de se nam zopet v kratkim ne zgodi, česar nas je letaš Bog rešil.
Naredijino močno jez, de nas povodnja hudobije spet ne zalije —
pozidajmo terdno steno katolškc družbe svetiga križa, de
nas sedajniga sveta sovražen vihar v nesrečo ne podere. Sovraž¬
niki naši so scer skuz vojsko pokročani, pa pokončani še niso;
njih število se še ni pomanjšalo, ampak med nami od lani močno
pomnožilo — število razujzdanih, nekeršanskih ljudi ino pa slabih,
mlačnih kristjanov. V kratkim bojo zopet na nogah, nad nas pri-
hruli ino nas veliko serditej obsuli, ako jim poti ne prekosimo,
sedaj dokler v ljubim miri živimo. Ino kako? — Ako katolško
družbo svetiga križa naredimo, se združimo ino si prijazno
roko podamo, de nas sovražnik razkrušil ino po samim premagal
ne bo. Poštena družba je mati nepremaglive moči; kar eno ne
more, jih v eliko združenih lehko stori. — Katolško družbo sve¬
tiga križa vam, ljube ovčice, priporočim; ona bo naj Bogu tretja
priča naše serčne zahvale.

Kaj pa bo d ružba svetiga križa? Ona bo tisto globoko
jamo zamašila, iz katere se vsa nesreča med nas vali — jamo naše
mertve vere, ktiraje mati vsiga liudiga. — Kako goreči so bili
Ad Nrum. 1601j3. 2  >raB( ,

lansko leto sovražniki naše svete vere katolško cerke v zatreti —
ji lastino vzeti, duhovske služavnike pregnati ino vkončati mater
keršanske pravice ! Kako merzli ino počasni so pa bili prijateli,
sini ino hčere katolške vere, se poskusit za njeno staro ino božjo

v

pravico ! Se oglasil seje malokdo, ki bi bil rekel: Nikar tako !
-—Kakor je Ezav za skledo kuhane leče svoje pervorojenstvo
prodal, bi tudi mnogoter merzel kristjan svojo vero za majhen
časen dobiček dal. Ali se ne mili mnogoteri mu v nekterih krajih
skledo bernje namestniku božjima dati, kakor je stara pravica ino
sveta dolžnost ? Ali ne priča tako djanje, de je takih vera mertva ?
„Kaj vam pa pomaga, bratje moji, uči sv. Jakob, če kdo pravi de
ima vero, če pa del nima; bo marzamogla vera njega izveličati ?
Vera brez dobrih del je sama na sebi mertva ; u  mertva vera nas
pa časno ne osreči ino večno ne izveliča.

Od leta do leta se svetpohujša, truma nezakonskih otrok,
divjih ljudi brez podučenja ino premoženja nam žuga prihodno do¬
mačo vojsko in rop. Koljko je pa med nami serčnih kristjanov, ki
bi se vstavili tej nesrečni pregrešni povodnji ? Tud posvariti mlad
razujzdan svet si že malokdo upa, dokler žive vere med nami ni.

— Telesno vbost v o ne le po velikih mestah, ampak tudi po ter-
gih, vesih ino hišah med nami grozno raste, kakor raste število
pohajačev ino brez službe vsebenk (oferc), ki delati ne znajo
alj pa nočejo, dobro živeli bi pa radi. V kratkih letali nas bojo
pregnali, kakor so lani že po mestih poskušali, ako ne bomo sku-
pej segli ino takim ljudem h kruhu pomagali. Ino to se le v družbi
svetiga križa leliko zgodi.

Pa še veliko več je med nami vbogih na duši, celo zapu-
šenih ljudi, ki imajo kristjanov ime, živijo pa gerši ko hajdje, ker
nimajo vere ne Boga. Kdo bi jih podučil, kdo preobernil, ker jih
k božimu nauku ino k spovedi ni! — Koljko je hiš brez molitve,
brez znamnja svetiga križa med nami, kjer Boga v misel ne vza¬
mejo in clo pozabijo de so katoličani.— Kdo bo katolško vero
po hišah, po soseskih ino deželah v sercih kristjanov zopet oživel ?

— Po samesno to mogoče ni; alj v katolški družbi svetiga križa
se to zgodi'; ona dvojno vboštva telesno ino duhovsko srečno pre¬
maga skuz dobre dela telesne ino duhovske milosti. — Sveto ka-
tolško vero med nami oživeti, posebno mlačen moški spol za ker-
šansko živlenje ogreti skuz sedem telesnih ino duhovskih dobrih
del je opravilo katolške družbe svetiga križa, to je nje svet

namen.

Pa še kaj noviga iiio potrebniga imakatolška družba sve-
tiga kriza opravit: ljudi v novih pravicah podučiti, ino jim
svetvati kaj je storiti potreba o pravim časi, de se krivica ne
godi. — Novi časi so ino nove pravice; potreba jih je vedeti ino
prav razumeti ( zaslopiti). Kdo nam jih bo razlagal ? Časopisam
(caitingamj ni vse verjeti, posvetnim prerokam, ki hodijo okolj
ljudi motit, še manj. — Lani so posvetni besedniki po kerčmah
svoje šole imeli, veliko legali ino svet tako gerdo razdražili, de
se je kervava vojska po sveti vnela. Takih zapelivih posvetnih
šol seje potreba kristjanam vprihodno var vati, ino zato v katolško
družbo podati, de se jim bo povedalo, kako se po drugih krajah
godi, razložile nove postave ino opravila, de se sosedje pogovorijo,
kaj je potreba in prav. Sosed bo sosedu pomogel, soseda bo so¬
sedi pristopla, kedar bo v domači fari alj pa v soseski kaj za sto¬
riti, se za pravico alj za resnico ponositi, poskerbeti za poštenje
ino za čedno zaderžanje ljudi. Tako bo ta katolška družba šola
modrih svetov ino keršanskih del za nove čase ino potrebe,
katerih smo včakali, ino še bomo doživeli. — Keršanska duša, ki
želiš Jezusova biti, jiši v to čedno katolško družbo priti ino se v
družbi za božjo kralestvo poskušaj ; zakaj kjer sta dva, alj kjer
so terji zbrani v mojim imeni, tam sim jaz v sredi med njimi, veli
Kristus. (Mat. 18, 20.) Kdor pa ni z meno, je zoper mene; ino
kdor z meno ne pobera raztresa. 44  (Luk. 11, 23.) —

Kako ljubeznivo družbo so pervi kristjani imeli, kako
skerbno so drugi drugim pomagali! Ni bilo med njimi vbogih ne
zaprošenih, dokler je bila med njima vera živa. — Koliko svetih
ino katolških družb je postavil sv. Vincenc Pavlan; u vsaki po-

v

trebi je najdil pomoč za dušo ino telo. Žlahtne gospe, zakonske
žene ino device, pošteni možje ino duhovni visoko učeni so njemu
roko podali ino so združeni vbogim pomagali v domačih krajih ino
v ptujih deželah, pravi Angeli žive vere ino keršanske ljubezni so
bili. Kako lepo keršansko družbo imajo v Nemških deželah po
imeni Pija IX. našiga papeža, sveto katolško vero ohranit ino pra¬
vice naše svete matere katolške cerkve branit. Tudi na Dunaji
ino v Gradci so keršanske gospe katolške družbo naredile,
ranjenim vojšakam postreči, vbogim pomagat ino zapušene otroke
oskerbet. Mi Slovenci tudi ne smemo zavstati; katolško družbo
odlagati alj clo zamečvati bilo bi nam gerdo ino greh. „Resnično
vam povem, pravi Kristus, kar ste storili kterimu ti mojih (vbogih

2  *

nar manjših bratov, ste meni storili; ino kar niste storili kterimu
tih nar manjših, tudi meni storili niste. 44  (Mat. 25, 40/)

Kako se pa stopi v katolško družbo alj v braterno sve¬
tiga križa? — Pametni možje skerbni goreči kristjani naj se med
sebo pogovorijo ino si v roke sežejo skerbeti za božjo čast ino za
pravo srečo svoje soseske ino fare. Po tem se vglasijo k svojim
dušnim pastirjam, de jim povedo, kje se bojo zbrali, koljkokrat
družbo imeli ino pa kako ? — Tudi poštene žene so v družbo
svetiga križa povablene, pa naj imajo svojo družbo posebej, de
med moškim in ženskim spolam zmote ne bo. Med može se tudi
odrašeni pametni fantje (mladenči) vzamejo, med žene pa po¬
štene dekleta, katire so za to. Možki izvolijo družbi svojiga
očeta alj voditela, žene pa mater družbi za vodilo. Plačila
nobeniga ne bo ; za posebne potrebe se bo včasi bralo. Kdor
je že v bratovšini svetiga Leopolda, presladkiga serca Jezuso-
viga alj Marije, i. t. d. nima družbi svetiga križa posebnih mo-
lituv opravljati ; kdor pa še v nobeni bratovšini ni, moli vsak

v v

dan, če more, Oče naš, Cešena si Marija, Vero ino: Last bodi
Bogu i. t. d. za sveto katolško cerkev. Kdor pa liga opraviti
ne vtegne, mu tudi ni greh. Vsakdo pa naj sv. križ v časti
ima. Kar bo še več potreba vedeti, se bo na pervi družbi po¬
vedalo.

Na vsih Svetnikov se bo katolška družba v Lavantinski
škofiji začela, če Bog da, ino svetiga Andreja bo svojiga po-
sebniga priporočnika (patrona) imela, ker je bil on poseben
prijatel svetiga križa, na katerim je kakor njegov Mojster
terpel ino vmerl. Vsaka mlada nedela bo bratovska, pa tudi
vsak sv. praznik dvanajst apostolov bo za to, de bratje
ino sestre katolške družbe po moči k sveti maši pridejo, se
po tim znidejo ino pogovorijo, česar je potreba vedeti, kaj
storiti za božjo čast, za izveličanje duš, pa tudi za časno srečo.

Ovčice Jezusove! žetev je velika, sovražnik je ljuljke
strašno dosti med pšenico svete vere ino keršanskiga zader-
žanja zasjal, ko so ljudje spali; dela je silo veliko, alj delav-
cov je malo. Prosite torej vi, katerim še prave vera gori,
prosite Gospoda žetve, naj prav veliko delavcov v svojo
žetvo, bratov ino sester v katolško družbo svetiga križa pošle.
Vi bodite perv i ino pa drugim pot v družbo pokažite. \ as, vi
pošteni očetje, nar perve v katolško družbo povabim. Vam je

pred vsini družbe potreba, de kar eden ne zamore, mu drugi pri¬
jazno pripomorejo, de vas hudoben svet ne posili, ampak de se
družina poboljša ino otroci prav oskerbijo. — Preljube matere,
ve ste moje posebno zaupanje; u vaših rokah je sreča alj nesreča
prihodnih dni. Kakor sestre se hote v družbi podperale, ena drugi
pomagale, slabe može premenilc, svoje otroke čedno redile, srote
v soseski oskerbele in ponovile boljši svet. Vaše mile prošnje ino
materne solze vse premorejo. Materno oko vsako potrebo vidi,
ino materna skerb tudi piške ne pozabi, ki po živeži čivka. V
družbi svetiga križa bote veliko premogle z božjo pomočjo. Ino
če vas v eni fari več ni ko moža dva, alj žene tri, le v družbo
svetiga križa stopite. Vani vsmileni Jezus lepo obljubo da: „Ne
bojte se mala čeda! zakaj dopadlo je vašiinu Očetu (nebeškimu)
vam kralestvo dati. Jišite nar poprej božiga kralestva ino njegove
pravice, vse drugo vam bo naverženo. (Luk. 12, 31—32.)

Skuz katolško družbo hoče sveta vera med nami zopet oži¬
veti; keršanska ljubezn se bo ogrela, zamašila globoka jama
zmot ino hudobij, prava sreča in zadovoljnost se bo med ljudmi
vmladila. Sovražniki vere se nas ne bojo lotili, ako nas združene
najdejo, posvetni goljufi nas ne boje slepili, zapelivi skušnjavei
se bojo svetiga križa varvali; svojo pravico si bomo terdili, punt,
prekucije ino boje iz našiga kraja odgnali. Potihnil bo grom nev-
smilene vojske, pocclile rane preteklih dni. Ljubi mir bo po na¬
šim cesarstvi'prebival ino angelska pesm zopet lepo slula: „Slava
(čast ino hvala) Bogu po višavah ino mir na zemli ljudem,
ki so pošteniga serca.

Bog miru pa vas naj pripravi za vsako dobro delo, ki njemu
dopade, po Jezusu Kristusu, katerimu je čast od vekomaj. Amen.

Per sv. Andreji na male Gospojniee 1849.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

Ad Nrum. 1601j3.

3

/


-4iq i na  ( 5io. of nti*r  f»anj

3» ai> A&i\(nr.  ,ifi*og JBflpv> \p$kn\ *Rt  nfe *,©j;vK>i»oqriq nusej,
,9i9tirai šdaijhT*!} -/isig- Ju dog ^uiio-nr'

[I* a \o’be  ^ dfc*l©*i dftjfcv q 73f£*(]LU.\ onth*oq f»^wn o)«* *>f
igtfife' g«{J>  f fjlu*i5K|lK k\k »v mf fii i H alimfo -fg

«to*w fuiihdT. :>*#! t* ; > • .■kniG , o|on fOim&inrjg V-'■■■;*; siJd« ^SfeBJnnog

IM ' :  ' fi*«o«qq qi of‘>d*i‘ntao iA*‘),c*  7

* .

? il>t7©d9*tJog oJu*/ q4o  ‘dr* dMtfo*: o im ta*

'V Jfejir& tfcvfcš oq*M f $feseq -':•« o,4viq H»ui thfii*- psivduu oni
®nl .cjpoiiiocj o^od « ofc ; fHod

Odbili-’? sl T  h> 4-*' >):' .: ■•: m 5,. ; ; i' ■' r A i •> -/ - ■ /

&L"  «qs! ,\m f  mi/Lb^Jo/v

' ' ■

& foyp{n  oni Riir  iimA i ■*  *in« n«;/

I - ^ .V:''*’’.. #■•’ - ' ^

i!* ©dffoiisd

Tf^-od *>* ".v,f  *i ‘t'4 :ii*Jr

it i b '» o 4«

-ii“ lsqox rtHirn Uu*f r.isrv
r..«n[ > 3 ^h#rt«l^ bIi^jubs  ‘.ni
?ii$Irur(f bmt  od o* On djo’
Mdsdb’ ;^a $|

»Tisv ’

r Jit»q i« osi /

; *lWtt»"i*K>i£ dtt liiidjio 1 ! .it«
-mi  t;q od ni*« M|£ i* /ofb
*ir*i ?*..: nlijrfi? oq

ym  *; ,'«*tq' ;jnU*!n«rf oni-ioitja:

•■■' ■ ? :  io’:- ;  fO<  «dšt‘d , (

»m  in Wm>q |.

r ojrd <j*

m  iskrni xi ?)|m 4 Dni oyo»4*>*iq'

)r'H}  omn^lilhsog V^Mov 90*4««*

r. ■  hi *»%iin j -( f i ti; v J  - unk-

f tK#I> I!|f i!oi‘)X «« 'It ' d DmI m,hj

<*. | .r.'j*s'>« 'O 't,  ijf

»md^t-iJ r Dbf> &u\  s oJr-v t*H »H #


*T#^oq?o*) ‘♦lfifit mi r^4pfb«A .vrn©*!

:

- *

»Bihfiif mu.

* I

'

I


€

,i.‘ iOOf .rnmVL bi.

'li

.1

il

MARTIN

po milosti božji Lavantinski škof vse verne svoje
škofije lepo v Gospodi pozdravim ino vsem ljubi

mir pa vsmilenje božje za novo leto želim.


Hrreljubi v Kri stusi Gospodi našim! Noviga leta smo srečno
včakali, bodi Bogu hvala in čast; Bog daj de bi bilo srečno ino
veselo za nas! —

Veliko jezero v (tavžent) naših bratov je pomoril lansko leto
čeme vojske kervavi rneč, veliko ljudi je zamorila neznana bo-
lezn; mi še živimo večidel zdravi ino veseli. Kako se hočemo
toljko dobrotlivinm Bogu prav vredno zahvaliti? ,,Izsledte stariga,
pregrešniga človeka, opomina sv. Pavl, prenovite se v duhi svo¬
jih rtiisl ino oblecite noviga človeka, ki je po Bogu prerojen v

pravičnim ino resnično svetim živleiiji .* 4  Novo keršansko živlenje
našo bo gospod Bogu v zahvalo za novo leto nar prijetnisi dar.

Prav po keršansko živeti, mormo tri svete podpore imeti:
molitvo, post ino milošno (almožno). To trojno dobro delo vam
v t  imeni božjim ino vimeni sv ete matere katolške Cerkve priporo¬

čim, posebno pa post za to leto 1850 tako naročim:

I. De se mesojeje varjete:

1 . vsak petek celiga leta;

2 .  vsako kvaterno sredo (petek) ino saboto;

3 . na pepelnico ino štiri posledne dni veliciga tedna;

4. na bilo pred Bi n kostmi, pred svetim Petram ino Pavlam,
pred velikoj Gospojnicoj (veliko maso), pred vsemi Svetini,
pred devieoj Marijoj v adventi ino pred Božičam.—Vse druge
postne dni, kakor tudi v sabotah (razuit kvatermh) je meso
jesti dopušeno, če ga kdo v imeni božjim vživafi hoče; ima pa
moliti tri Očenaše, trikrat češena si Marija, ino enkrat
vero  v čast terplenja Kristusoviga, ako mogoče z svojmi do¬
mačini, alj pa sam prav pobožno; naj tudi po svojim premo¬
ženji vbogajime da. Kdor se pa tudi te postne dni v duhi prave
pokore mesa zderži, boljše stori; le drugih ne zaničuj, ki se
po dovolenji svete cerkve mesa poslužijo. — Bo bilka ni mesene
jedila dovoliti imajo po naročbi zdravnika domači dušni pastirji
ino pa spovedniki oblast; boletni pa, ktiri so ves čas meseniga
vživati prisileni 7  ^ naj dovoleirje po svojih dušnih pastirjih od
škofije izprosijo. — Kdor dopušenje ima v terdno zapovedanih
postnih dneh meseno jesti, si je saj dolžen pritergati, ^ako ga

starost, bolezn alj pa kak drugi vzrok (uržah) po pravici ne
izvzame.

II. Vsi verni se imajo terdno postiti, to se reče jedi
pritergati, ter samo enkrat na dan do sitiga najesti se:

1. vsak dan štiridesetdanskiga posta, razun nedele;

2. vsako kvaterno sredo, petek ino saboto;

3. vsako sredo ino petek v adventnim časi;

4. v saboto pred Binkoštmi; v petek pred svetim Petram
in Pavlam; v sredo pred velikoj Gospojnicoj; v četertik pred
vsemi »Svetini; v saboto pred devicoj Marijoj v adventi ino pa
v tork pred Božicam.

Katoliki kristjani! poštujte očeta ino mater, de bote
dolgo živeli ino vam dobro bo. Nas oče v nebesih je Bog, naša
mati na tim sveti pa sveta katolika cerkva. Bog nam zapove-
duje krotiti naše telesno, meseno poželenje, kar se skuz post
zgodi; sveta mati katolika cerkva nam odkaže pa dni, v kate¬
rih naj se postimo. Le skisajmo radi Očeta ino mater; po tem
lehko zaupamo, de bomo dolgo — vekomaj živeli ino nam dobro
bo, kakor je večni Bog obljubil. ,,Kdor pa cerkve ne posluša
in zapovedane poste zaničlivo, brez potrebe opusa, imaj ga,
kakor Kristus pravi, za nevernika ino očitniga grešnika. 44

»Sveta reč je post, pa nam pomagal ino Bogu dopadel ne
bo, če stari grešniki ostanemo, se novih grehov skerbno ne
varjemo, ino clo ne poboljšamo.

»Vi se postite, pa se prepirate ino pretepate, 44  toži Bog po
preroku Izaiju. „Ali mi bo tak post dopadel, de bi ti glavo obe¬
šal Cp° tem pa krivico delal)? — Popravi kar si hudiga storil,
lomi lačnimu kruha, vzemi popotne pod streho, obleci goliga
ino vbožica ne zaničuj, kteri je tudi tvoj brat; tako ti bo sjala
luč (tvoje sreče) kakor zarja juterna, hitro bojo zdravile tvoje
rane (če bi te kaka nesreča zadela); tvoja pravica pojde pred
tebo ino prijaznost Gospodova bo te obdajala. Klical boš, ino
Gospod te bo vslišal, vpil boš (k Bogu) ino poreče: Glej tu¬
kaj sim, če krivico odpraviš ino lienjaš govoriti, kar ni prav.
Gospod Bog bo tebi dal stanoviten mir ino bo razveselil tvoje
serce. — Za hudobne pa ni miru, pravi gospod Bog. Oni so
kakor šumečo morje, ki pokoja nima, kteriga valovi blato iz
sebe mečejo. — Kliči torej brez nehanja in kakor trobenta svoj
glas povzdiguj, veli gospod Bog, ino mojimu ljudstvu njegove
hudobije oznanjuj. 44  — Ktire pregrehe pa je sedajnim kristja-
nam nar več očitati dolžnost? Med vsemi drugimi so pregrehe
posebno tri, ktire v sedajnih dneh tako rekoč v nebo vpijejo:

Perva je pregrešna svojboda (frajost), ldiro si razujz-
dani ljudje svojijo, ki se Boga ino pravične gosposke ne bojijo,

emuc živijo po svoji spačeni volji, kakor bi božjih zapoved ino
cesarskih pravičnih postav ne bilo več, Svete nedele ino Gospo¬
dovih praznikov po enih krajih clo ne posvečujejo, rokodeli šivajo,
vozarji (furmani) vozijo, kristjani kupujejo ino prodajajo, pjanc-
vajo, se tepo, nar svetejši dni Bogu kradejo ino jih obračajo v
svojo časno nesrečo ino v pogublenje večno. — Bog je pa
srečo na posvečvanje svetih dni posadil; za to sreče ne bo, ako
ne posvečujemo Gospodovih praznikov spodobno.

Velika je pregrešna svoj volj a mladi ga lj udstva sedajne
dni. Razberzdani mladenči ino razvajene dekleta ne porajtajo
naukov svojih starišev, ne poslušajo opominov svojih dušnih
pastirjev; clo nad vsako gosposko se zlobijo, ino živijo kakor
bi ne bilo ne pekla ne nebes. Ponočno potepanje (vesvanje)
ino pa nesramno znanje spolov je grozovitim teža na božji
pravici za mlade ljudi. „Veseljte se, pravi sv. Duh, naj bo ve¬
selo v mladih letih vaše serce; pa ne pozabijte, de vas bode
Bog za vse to na pravico zaklical . 44

Prevzetija družine, samoglavnih hlapcov ino dekel je den
današni tako velika, de vpije na božjo ojstro pravico kakor pre¬
greha Sodome ino Gomore svoje dni. Tako redki so pridni boga¬
boječi hlapci, de izmed desetero težko eniga alj dva najdeš, kteri
bi Bogu ino svojimu gospodarju zvesto služili, prav pridni ino
pošteni bili, — iz desetero dekel so težko tri, ktire bi bile prav
po keršansko zveste ino ponižne služavnice božje. Razujzdano
živlenje, gizdost (ofert) ino pa nečistost so nam dragi služevn stan
clo izpridele. — Pa tudi otroci brez strahu rejeni so naša žalost;
kedar odrastejo, bodo naša groza in strah. —

Kamor se obernemo, večidel prešerno svojvoljo vgledamo.
Posvetni ljudje bi radi vsi enaki, eden ko drugi brez vsiga strahu
v divji svojbodi (frajosti) živeli. Taka svojboda pa ni od Boga,
ampak iz pekla, nobene sreče, temuč le boje, vojske ino morije
porodi. Taka hudobna svojboda je pred nekoljko šestdeset letmi
Francoze tako izdivjala, de so se sami žive tergali, iz človečkih
črev šopke za klobukam — iz človeških kož črevle nosili. — Take
svojbode nas Bog varji; pa tudi vi se nje varujte. Kder ni božjiga
Duha, tam tudi svojbode ni; le Kristus nas svojbodi, ako po nje¬
govih svetih naukih živimo. Po nauki Kristusovim se ima človek
vse svoje žive dni skerbno vaditi, de svoje slabe nagnenja stra¬
huje, svoje pregrešne navade premaga, ino si ne dovoli, kar za
dušo ino truplo dobro ni. To vadbo nas pa svet post uči. Brez pre-
mage naših slabih počutkov, brez strahvanja našiga hudiga pože¬
lenja je ves naš post prazna lušina brez jedra.

Druga velika pregreha sedajnih časov je pregrešna
lakota po časnim veseljvanji ino posvetnih dobrotah.

Sedaj ni posvetni ljudje bi radi že na zemli nebesa imeli, brez dela
ino skerbi prav dobro živeli, terpeli pa ni c. Kar vidijo druge imeti
si hočejo vzeti; ino kar jim z dobrim ne daš, bi radi po silim vzeli,
kakor bi sedme zapovedi božje ne bilo več. Vse to in tako pa
učijo posvetni dobrovoljci ljudi, ktirim dobro živlenje — delo
pa ne diši; nebesa jim obetajo kakor kača Evi, ako z njimi pote¬
gnejo ino vse stare pravice vkončajo. ,,Le pridite, jih nagovarjajo,
kakor sv. Duh od njih govori, hočemo dobrote vživati, ktire so;
nobeden nas naj brez dobriga živlenja ne bo; povsodi naj se pozna,
kako smo dobre volje bili; zakaj to je nam odločeno. Naša moč
nam bodi za pravico; kar je slabiga, kaj ne velja. Zatirajmo pra-
vičniga, kteri je našim djanju na poti, ter nam naše pregrehe očita.
Ze na njegov pogled nam merzi; zakaj clo drugači živi kakor mi.
Le vživajmo dobro dokler živimo; saj ni nobeniga iz uniga sveta,
ki bi nam povedal kako je tam . 44  Tako mislijo ino se motijo sedajni
posvetni dobrovoljci. Njih hudobija jih je oslepila. Njih nebesa so
slabe ino pa kratke. Slaba ino huda je, ako gospoda premehko
alj prerazujzdano živi, si krajša živlenje, Boga ino dušo pozabi;
— se hujši za kmeta, ki se razvadi, svoj stan zataji, premoženje
ino dušo zapravi; — nar hujši (slodčasto) pa je za služevne ljudi,
ki se v živeži ino v obleki prevzamejo, zgubijo pamet, vero ino
vest, ter se v kratkim tak požvinijo, de niso vec človeku podob¬
ni. To nam kažejo razcukani popotniki z gerjaco v rokah; pa tudi
toljko zaverženih ženstuv, ki z svojini otrocmi po sveti lazijo, nam
pričaje žalosten konec posvetnih nebes.

Vse drugo nas vsmileni Jezus uči: „Kdor hoče za meno
priti, naj sam sebe zataji, na svoj križ zadene vsak dan, ino naj
za meno hodi . 44  — Sam sebe zatajiti, z tem kar nam Bog da po
svojim stani za dobro vzeti, si v puti svojga obraza kruhej služiti,
križe ino težave vimeni božjim voljno terpeti, se v tej solzni do¬
lini svetih nebes veseliti: to je po nauki Jezusa Kristusa, po na¬
ročili svete katolške cerkve vredniga posta zlato jederee.

Keršanske duše! de bode naš post nam v izveličanje, za ljubo
imajmo kar nam Bog da, voljno poterpijmo, kar nam Bog pošle,
ino škerbijmo, de prihodnih nebes ne zgubimo.

Tretja krivica se zdaj po sveti godi, ker toljko ljudi po
p tuj im blagi, po lastini bližniga poželjuje, ino si marskdo
svoji, kar ni njegoviga. — Deseta božja zapoved pravi: „Ne po-
želji ptujiga Ojudskiga) blaga, kar je Bog bližnimu dal . 44  Kristus
svojim vernim zapoveduje: „Kar vi želite, naj bi vam drugi storili,
storite tudi vi njim. Kar pa vi sami sebi ne želite, tudi drugim ne
storite . 44  Ino sv. apostel Pavl kristjanam ojstro naroča: „Dajte
vsakimu, kar mu gre; ue bodite nikomur kaj dolžni, zunaj tega
de se med sebo ljubite . 44  Kako slabo pa zdaj posvetni kristjani to

božjo resnico ino pravico obrajtajo! Radi bi vsi enako bogati bili,
ino se tako dolgo z ptujim blagam delili, de bi posleduič nihče ne
imel kaj. la samopasen, tatinski duh se po sveti pomika, in tudi
v nase kraje med kmete sega, ki si sami pravico delajo, ne le de¬
želskim gospodam, ampak elo cerkvam ino duhovskim služavnikam
tergajo, kar so jim rajni izporočili v božjo čast ino v izveličanje
svojih naslednikov. Kristjani! tako djanje je antikristovo. — Po¬
skušajte se za svoje pravice, kakor je vaša dolžnost ; alj krivice ne
delajte ne gospodu, ne kmetu, ne cerkvi, necerkvenim služavni¬
kam. Ino ko bote svoje žitne polje kakor vinske gore desetine
ino ka vnice, kazni ino bernje res o vali. po pravici ravnajte ino
spoznavajte, kar je prav. Ne daj Bog, de bi za časen posveten
dobiček svoji duši večno težo navalili, ktire bi vam nihče vekomaj
ne odvalil več. Ne po svojih lakomnih željah, nego (ampak) p«
božjih in cesarskih postavah naj se to imenitno delo oprostenja
zemliš zgodi, debode Bog novim pravicam svoj blagoslov (žegen),
vam ino vašim otrokam pa srečo dal. Tudi to je svet, Bogu prije¬
ten post, de kristjan svoje lakomne želje strahuje, se vsake kri¬
vice varje, ino vsakimu da, kar mu gre. Vsake krivice postijnio
se! —

Kako dobrotno je Oče nebeški preteklo leto kervavih vojsk
ino neznanih bolezn ovarval naše kraje in nas! Kako se hočemo
Bogu za toljko milost ino dobroto vredno zahvaliti? — Lelvko smo
mi Boga veseli; alj je pa tudi Bog nas vesel? — Vsako leto se naše
polje ino tersje (vinogradje)poboljša, naša ljuba živinca popravlja,
ino polepša naš kraj; ljudstvo nar imenitnej stvar, se pa od leta
do leta pohujša, kakor sami spoznate. Kaj hoče pravičen Bog z
nami storiti? — Reklo se je predlansko leto 1848: Gorje gospo¬
dam!— reklo seje lansko leto 1849: Gorje vojšakam (žoldnirjam)!
— Oh de bi se letošno leto 1850 ne reklo: Gorje pogrebnikam,
ki ne bi premogli ljudi dovolj pokopavati zavolji velike morije!

Alj Bog noče smerti grešnikov, temuč de se izpokore ino
živijo. V božjih rokah je zdravje in bolezn, je naše živlenje ino
smert. Sveta božja volja naj se zgodi! Skerbijmo pa tudi mi, de
sveto voljo božjo storimo. —

Veliko noviga nam je to leto prineslo, nove postave ino pra¬
vice. Zaupajmo v Boga ino zanesimo se na pravično gosposko, de
bojo vse te nove naprave dobre ino prav k našimu hasnu (pridu),
če se bomo tudi mi poboljšali, vsakdo po svojim stanu. Brez Boga
ino našiga poboljšanja pa nobene prave sreče ne bo. Ako gospod
Bog naši sreči hiše ne zida, zastonj zidarji zidajo. — Molite torej
ino prosite, ljube duše! naj Bog novim gosposkam svojiga duha
da, vse po pravici vravnati, ino nas vsake krivice varvati. Prosite
Boga, naj sveti Duh gospode ino kmete razsveti, de bodo per

rešenju ino odkuplenju kmetiških davkov spoznali kar je prav
njim, ki imajo terjati, ino tistim ki so dolžni plačati, naj bi se no-
benimu krivica ne godila. Molijte za našiga miliga cesarja, ino
njih vstavoljubne pomagavce, n;y jim da Bog pravo luč ino pomoč,
nam ljubi mir ohraniti ino nas sovražnikam braniti, domačim, ki
ljudstvo dražijo, kakor vunajnim, ki nam hudo hočejo, ,,Ako Go¬
spod cesarstva ne varje, zastonj čujejo, ki njega varjejo. 44  — Mo-
lijte pa tudi kakor dobri verni otroci za sveto mater katolško
cerkvo, naj potolaži Bog njene sovražnike ino njeno čast po¬
vzdigne, de bojo ljudstva spoznale, de brez svete katolške cerkve
prave vere ino resničniga izveličanja ni. Pomnijte v svojih molit¬
vah svetiga očeta papeža Pija IX., škofov ino svojih dušnih
pastirjev, naj nam Bog pravo modrost, pa tudi serčnost da, čredo
Jezusovo skerbno pasti ino ovarvati vsih sedajnih hudobij ino
zmot. — Bomo tako lepo eden za drujiga molili, se ojstro postili
ino dajali koljkor premoremo vbogajime, sovražili greh ino ljubili
pravico, tako nas bo dober Bog vesel. —

Gnada Gospoda našiga Jezusa Kristusa bodi z vami!

Per svetim Andreji na noviga leta 1850.

Anion Mariin,

Lavantinski škof.

po milosti božji Lavantinski škof vse Verne svoje

škofije v Gospodu lepo pozdravim, Vam od Boga vse dobro želim, in
za sv. posl besedo izveličanja rečem,

Vedna vojska je človeško živlenje na svetu, pravi pobožen Job;
zakaj meso p o želj uje zoper duha, duh pa zoper meso, de ne
storimo vse kar hočemo, ker sta si ona dva eden drugemu
zoperna, uri sv. Pavl. Nar hujše sovražnike imamo svoje slabe
nagone; naše pregrešne navade so grozovitim pone (ketne), v kojili
nas hudoben svet in pa pregreha okovane deržh Srečni vsi, ki te
pregrešne verige (zaveze) razderd, sami sebe premagajo, in postanejo
prosti božji otroci. Ta samosvoja zmaga je potrebna in draga; ona
je cena (like (krone) nebeške. Za to sveto vojsko, ktera je vsakega
kristjana vsakdanje delo, nam ponuja sveta katolška cerkev orožje
nar močnejšo: svet post. V imenu svete cerkve tudi jas Vam, pre¬
ljube ovčice Kristusove, za tekočo leto 1851 te le postne postave
oznanim in Vaši vesti priporočim:

I. Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesojeje zderžati:

'1. Vsak petek celega leta;

2 .  Vsako kvaterno sredo, (petek) in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna;

4. Na biljo pred Bi n k ostmi, pred svetim Petrom in Pavlom, pred
veliko j Gospojnicoj ali velikoj mašoj, pred vsemi Svetini, pred devieoj
Mari joj v Adventu, in pred Božičem.

Vse druge postne dni, tudi v sabotah (razim zgoraj imenovanih)
je meseno vživali dopuščeno, ako kdo v imenu božjem mesenine vživati
hoče. Ima pa za to moliti vsak tak dan po tri Očenaše, tri Gešena
si Marija in pa apostolsko vero v čast terplenja Kristusovega. To
se naj zgodi v družbi domačih, prav pobožno in če mogoče na glas; tudi
se naj po svojem premoženju vbogajime (laja. Kdor se pa tudi te po-
dovoljene dni mesojeje v duhu pokore zderžati hoče in zamore, bolje
stori; to de drugih za to zaničevati ne sme, ki si po dovolenju svete
cerkve mesenine poslužijo.

Bolnikom mesene jedila dovoliti imajo domači duhovski pastirji
in spovedniki oblast, kedar zdravnik svetuje alj naroči. Boletni, ktere
za žive dni meseno jesti slabost sili, naj si to dovolenje po svo jih dušnih
pastirjih od škofijstva dobo.— Kdor pa dopuščenje ima v tenlo zapove¬
danih postili mesa jesti, sije vender dolžen v živeži pritergati, ako ga
starost, bolezn, alj kak drugi pravičen vzrok (uržali) ne izgovori. Kdor
je pa primoran živeža vzeti, in se ni postiti v stanu, naj obilnej milošno
daja, bodi bolj priden v molitvi, imej večo veselje v poslušanju božje
besede, v kojem ga trupla slabost licopovera, naj sezzopernikami spravi,
vse sovraštvo in ves serd iz serca prežene: uči sv. Joanez Krizostom.

II. Vsi verni se imajo terdo postiti, v živežu pritergati in samo

enkrat na dan najesti:

1. Vsak dan štirdesetdanskega posta, razim liedele;

2 .  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Vsako sredo in petek v Adventu, če se ravno meseno je;

4. V saboto pred Biukoštmi in pred svetim Petrom In Pavlom, v
četertek pred velikoj Gospojnicoj, v petek pred vsemi Svetnikami, v
saboto pred devicoj Marij oj v Advente, in pa v sredo pred rojstvom
Jezusovem.

Naj bo nas post Bogu prijeten in izveličaaski nam, se postimo v
duhu pokore in žalosti rez svoje grehe; objiskujmo radi in pa pogoje,
kar nam je mogoče, službo božjo, in poslušajmo besedo božjo, pa prav
obilno duhovske in telesne dobre dela milosti doperuašujmo. Bomo truplu
vzeli in pa duši dali, nas bota Bog in naša mati katolška cerkev vesela.
Ako pa vidimo, kako malopridni kristjani o prepovedanih časih meso
jedo, in slišimo kako gerdo svet post zaničujejo, ne pohujšajmo se;
marveč žalostni takih pomnimo besede Kristusove, kbjo od njih govori:
„Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten
grešnik. 44

Mnogo kristjanov v sedajnih časih svet post malo, alj clo kaj ne
obrajta; veliko se jih pa preveč na gol post zanese, ob zaslugo svetega
posta pride in tudi sveto vojsko zgubi. Bač je potreba pravo rabo in pa
ceno svetoga posta dobro spoznati.

►Svet post ni zmaga, ne popolnost kristjana, alj on nam h popol¬
nosti pomaga, in nas po stezi svete čednosti mogočno podpera. Y  tem
orožju (sv. posta) je postal Jezus Kristus naš mogočen vojvoda in naš
pervorojen premagavec, z postani je on pervo krono zmage posadil na
glavo naše prirode (nature). In vglcda sovražnik to orožje posta pri
vmerliveni človeku, ga naglo strah obleti, ter se spomni premage,
ktero si je v pušavi od našega odrešenika skusil. In v sramoto snu bo
lija moč skoz to orožje (sv. posta), ktero je nam od našega kralja dano:
Lepa beseda cerkveniga učenika je ta, in pa resnična.

Svet post je oče svete čednosti in kreposti, kroti pregrešno
telo in pomaga duši se k Bogu povzdigati, in tega j iskati, kar je zgoraj.
Kakor oblaki luno — zakrivajo megle trebuha duši božjo modrost. Ne
prebiva v truplu božja vednost, ktero je razpašenosti vdano. Kdor
svojo truplo razvadi, milosti božje ne doseže. Perva zapoved, ktero
je Bog človeku dal, bila je torej postna postava. Mojzes je post že
najdel in ga Izraelcem ponovil. Postili so se preroki in vsi stari očaki.
Ojstro seje postil sv. Joanez kerstnik; in tudi Jezus, izveličar naš se
je postil nam v izgled, ter svojim učencom napovedal, de se bodo po¬
stili, kedar bo on, njih ženin od njih vzet. Postili so sc pogosto apostoli
in vsi verni za vsako sveto in imenitno opravilo. In sv. Avguštin veli: „Pri
vsakem obedu si nekoijko pritergaj, de bo trezen tvoj duh in pa gospo¬
dar človeškega trupla. 44  Postili so se vsi svetniki in bogaboječi možje,
pravični de bi se greha ovarvali, krivični, naj bi se spokorili; zakaj:

Sv. post je oče pokore in obžalovanja pregrehe. Postili so se
Izraelci na dan miru in sprave, kakor ob času brhkosti in težave, se
grehov spokoriti, očistiti in za nje zadostiti. Gostija in pokora si niste
prijatelcc; za to veli Bog po Joelu preroku: „Preobernile se k meni
iz celiga svojga serca, z postom, jokanjem in žalovanjem. Kdo ve, če

►Sv. Gregor.

bili, skoz vkrotenje poželjenjasi ga jišimo zopet zaslužiti 41

►Sv. post je oče zdravja: on sveto zmernost v jeji m v pijači
podpera, nam ohrani zdravo k er v in nam daja doživeti starih dni. Tudi

posvetni zdraviteli post priporočajo ohraniti ljubo zdravje. Kdor se
vsak tjcdcn enkrat, alj saj na vsake štirnajst— alj saj na mesene dni
po en dan posti, ne bo kdaj lehko zbolel. (lir. C/hejne, Anglež) Cesar
Karol veliki seje v s el j postil, kedar je kako bolest občutil, tuje ter-
dil de ni boijega zdravila se bolezni vbraniti, kakor se postiti. Tako so
stari pušavniki po sto in se vise let v čakali v ved nem in ojstrem postu.
So vsakdanja skušnja uri, de kakor požrešnost nar ver ljudi pomori,
tako modra zmernost zdravje ohrani in živlenje podaljša. Keršanske
zmernosti steber je ]>a post.

H vat post je oče vbogih, zakaj vbogim gre, kar si z postom pri-
tergamo. Bog govori skoz preroka Izaia: „i*ost, k oj ega sim si izvolil
je: Lomi lačnemu svoj kruli, vzemi vboge in take, kteri nimajo strehe,
v svojo hišo; vidiš golega, obleci ga 44 . Blagor mu, kdor se tudi za to
posti, de ima vbožee ob ceni rediti; njegov post je Bogu veliko prijeten.
Tako so apostoli urili. (Originez). In sv. Avguštin veli: ,,Pred vsem
postne dni to, kar smo zajesti v navadi imeli, vbogim podelimo 44 . „Naj
sluzi obogajime, kar se na mizi prihrani. Tedaj bo duši post k. zdravju
pomagal, kedar bo postna pritergatva glad nega reveža nahranila 44 .
8. Leo.—-Sila med nami je letašno leto veči, ko je bila, potrebnih je
veliko število; naj bo torej tudi naša milošna obilucj, de vbogi to dobo,
kar si mi pritergamo , in potrebni jedo, kedar se mi postimo. Tako bo
naš post vesela gostija keršanske ljubezni, kakor sveta mati katolška
cerkev želi.

Svet post nam je porok vsmilenja božjega; po njem nam dober
Bog grehe odpušča in zaslužene šibe odjemlje. Bog je v stari zavezi
vsako leto poseben imeniten posten dan zapovedal, velik dan pokore
in sprave. Postili sp se od perviga večera do drugega, in se niso celih
štiri in dvajset ur oblešili. Postili so se Ninivljani, in Bog jim je pri-
zanesil. Pri vsaki nesreči, ki je Izraelce zadela alj jim žugala, so se z
postom in z molitvijo k Bogu obernili, in Bog se jih je vsmilil, ako so
se njegove pomoči vredni storili. Postili so sc verni kristjani vsili časov
in vsili krajev, če jih je pravičen Bog z kugo, lakoto alj vojsk oj objiskai.
Njih post v duhu pokore ni bil zastonj, tudi naš post zastonj ne bo. Svet
post časne težave premaga, in pomaga vsem pravovernim v nebesa.

Naj si je pa ravno post sveta, draga reč, jih je vender veliko,
kteri se na post preveč zanašajo. — Na post se preveč zanese,
kdor se mesa zderži, vina in drugih dragih jedil pa preveč
zavžije. ' >» «*<?«.*•• •

To ni nobena sveta zmernost, posta potrebna vodila, marveč pre¬
grešna potrata. — Kdor si jesti in piti sladi, de mesenimu poželjcnju
bolj vstreže, on hudemu duhu pomaga, in mu nož brusi, de naše serce
zatoljko bolj globoko prebode, pravi cerkveni učenik.Svoj post
predirajta, kdor je do ednajstih alj do dvanajstih teš, po tem se
pa prenaje in svoj želodec preobloži; to ni post, temuč požrešnost,
duši in zdravju trupla škodliva. Verni kristjani so svoje dni samo
enkrat na posten dan jedli, in to je bilo o malih postili ob treh popoldne
v štiridesetdanskem postu pa še le po večernicah. Niso jedli mesa, ne
vina pili; njih živež je bi! le kruh in pa sočiva. Se  tako ojstro postiti
ni sedaj na šega, pa po malem vživati, le za potrebo, je svetoga posta
modra postava.

Na svoj posl se prazno zanaša, kdor se boji z mesenim nožem
kruha vrezati; kleti. Segati, obrekovati in podpihovati se pa ne

boji, se ne varje Miznemu krivice delati, svojim pregrešnim navadam
streči. Sv. Kazili uri: „Prav resničen post je, se vseh hudobij od dale«'
varvati* Se hočemo dobro v jedilih postili, se mormo pred vsem .greha

ohraniti; kaj pomaga truplo jedi prazno imeti, dušo pa grehov polno?
k čemu bi bilo lice od posla bledo, po tem pa od jeze in zavida zeleno?
kaj hasne vina ne piti, jeze strup pa vživati? kaj pomaga mesa ne jesti,
bližne ude pa z obrekvanjem oberati 44 ? „Ako je sam golt grešil, se naj
sam posti; če so pa tudi drugi udje grešili, kaj hi se ne postili? Naj se
posti oko nesramnih pogledov, jezik in uho škodlivih niarnov; pa tudi
serce vsake pregrehe 44 . Sv. Bernard. — Kder ni keršanske. pravice
tudi pravega posta ni. Slab vojšak je tak, ki orožje posta v rokah
ima, pa se da sovražniku premagati.

Tudi se posta preveč derži, kdor potrebne jedi ne vžije in se
tako posti, de clo oslabi. Svetoga Teofila, Alesaudrijškega patri¬
arha, so svoje dni barali, ali je boleiia žena dolžna postiti se in vina ne
piti? Svet škofje odgovoril: „Post je za to, de truplo poniža in stra¬
huje; če je pa truplo brez tega oneriiagano, in od slabosti boleno leži,
tako muje živeža in pije potreba, de bode zopet vstalo. 44  Od nekdaj
je sveta katolška cerkev slabotnim in bolefnim v postu prizanašala.

Kaj bi pa onim rekli, kteri svet post le malo kaj, ali clo ne
obrajtajo, post zaničujejo in verne kristjane za posta del zasmehujejo?

bogat

m oz,

Takim vsmileni Jezus prav ojstro pove, rekoč: „Bil je
ki seje vsak dan imenitno gostil. Bilje pa tudi vbožec z imenom
Lazar, kteri je poln ran pred njegovmi vratini ležal. Zeljel seje na¬
sititi z drobtincami, koje so iz mize bogatina padale; in nihčer mu jih
ni dal. Psi so prišli in mu rane lizali. Prigodilo se je, de je vmerl
vbožec, in angeli ga neso Abrahamu v naročje (v sveto nebo).
Vmerl je tudi bogatin, in je v pekel pokopan 44 .—Kaj je pomagalo
požrešnemu bogatinu masno živlenje brez posta? V pekli je milo klical
in prosil, naj srečen Lazar le konec persta v vodo pomoči, in mu jezik
pohladi, ker grozovitno v planini terpi, on kije brez vsega posta ne-
prenehama dobro jedel in pil.

Kaj pomaga človeku, naj si cel svet pridobi, vse dobro
zavžije, na svoji duši pa škodo terpi!—Kteri so Kristusovi,
pravi sv. Pavl, oni so križali svoje meso z grehi in z željami vred, in to
se skoz svet post zgodi.

Primimo se torej svetoga posta, po svoji moči ojstro postimo se, pa
tudi pridno molimo in radi podelimo vbogemu Lazaru, kar smo sami
sebi pritergali. Saj ne živimo zato,  de bi le dobro jedli in pili, ter
svojim željam vse dovolili, ampak pijmo in jejmo tako, in se tudi
postimo, de bomo na tem sveti zdravi in veseli; na imeni sveti pa
večno srečni živeli ; to naj krona našega posta bo.

G nad a Gospoda našega Jezusa Kristusa, in ljubezn božja, in pa
deležnost svetoga Duha bodi z Vami vsemi. Amen.

Pri svetim Andreju na st. Antonovo v pusti 1851.

Anion Mn rij i

Lavantinski škof.

ASTON MARTIN,

po božji milosti škof Lavantinski,

vse Verne svoje škofije v Gospodu prisercno pozdravim in Vam vse

dobro za dušo in telo želim.

Kdo nas, preljubi Moji, ni slišal ali bral velike nesreče, toliko strašnih rev in težav preteklo leto po
sveti, de jih vse svoje žive dni in od dnevih naših očetov še culi nismo! Kar ni deževje zalilo, je
po mnogih krajih toča pobila; kar je toči ostalo, je slana vzela; kar ni slana vkončala, so po doli¬
nah strašne povodne pobrale; in kamor niso vode dosegle, je po planinah prehiter sneg zavalil. Naj
lepše travnike in poljane so plohe oderle; cele hrame in hleve so dereči valovi odnesli; veliko ljudi
in živine je potonilo; in veliko jezerov naših bratov in sester po sveti nima kaj jesti, nima kaj usjati;
tudi posledni prcvžitek ubogih, ljubi korun (krumpir) je večidel gnil. Slaba letina je po velikih kra¬
jih bila, huda lakota stiska ljudi, in de med nami hujših bolezn in vcči morije ni, je božje roke po¬
sebna dobrota, ki ljudem ljubo zdravje ohrani, če ravno po nekterih krajih hudo stradajo. Kaj vender
hoče vse to biti? Kaj nam toliko rev in nadlog po svetu veli? Jeli stari Bog, naš ljubi Oče višej ne
živi? Ali nas je posabil? Stari Bog še živi, naš ljubi Oče vedno zanasskerbi, in nas ravno po tih
velikih nadlogah k sebi kliče, kteri smo le prepogosto u dobrih letih Njega pozabili. „Preobernite se
k meni iz vsega svojega serca s poslani, jokam in obžalovanjem,  veli gospod Bog po svojem preroku
Joelu, spreobernite se k Gospodu svojemu Jioyu , kajti je dobrotliv in milosliv, poterpežliv in velikega
vsmilenja. Kdo ve, ce se zopet k nam ne oberne in nam svoj blagoslov  (žegcn j podeli .“ In Gospod
Bog bo odgovoril in svojemu ljudstvu djnl: ^Glejte, jaz vam hočem poslali žita in vina, de bote za¬
dosti imeli. Napolnili hote shedne s slernenim in polne vina bodo vase kleti. Vzivali bote do sitega in
hvalili ime Gospoda svojega Boga, ki nam je čudo dobrega storil .“ To nam dober Bog obeta, ako se
popolnama k njemu obernemo; in kar on obljubi, zvesto dopolni, vzeme in še obilneje da, on vdari,
pa zopet ozdravi, kakor je za človeka potreba in prav.

Sc hočemo iz vsega serca obcrniti h Gospodu svojemu Bogu, ste nam potrebni sosebno
dve reči: Svoje hudobne poculke zatreti, in premagati svoje pregrešno poželenje, svojo vest oči¬
stili in se popolnama s Bogom spravili.  Perva stopinja se zgodi skoz svet post in pobožno premišle-
vanje, druga stopinja se stori skoz čisto opovcd in vredno sveto obhajilo. K temu nas sveta mati
katolška cerkev k svetemu postnemu času opomina, k temu nas ona vabi in kliče za sveto veliko
noč, naj bi postergali star kvas pregrehe iz svojih sere, in bili novo testo pravičnega živlenja, naj
bi obhajali prihodno veliko nob ne v starem kvasu hudobije in malopridnosti, marveč v presnem kruhu
čistosti in resnice,  kakor sveti Pavl uči.

Tudi jaz Vam pišem, Vaš dohovski oče, svojim ljubim otročičem, svojim ovčicam viši
pastir, ter vam v imenu matere katolške cerkve svet post za to leto 1852 oznanim,  de se bote vedli
prav in zvesto postiti, kakor je pravovernih katolških kristjanov sveta dolžnost.

I.

Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesojeje zileržati:

1. Vsak petek celega leta;

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri poslcdne dni velikega tedna;

4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj alj velikoj Mašoj,
pred vsemi Svetmi, pred divicoj Marijoj v adventu in pred Božičem.

II.

1. Vse druge postne dni, tudi v sabotah (razun zgorej izuzetih) je meseniga vživati dovoljeno,
ako kdo v imenu božjem hoče. Ima pa za to moliti vsak tak dan trt Ocenase, tri (jesena si
Marija in pa apostolsko vero  v čast tcrplenja Kristosovega.

2. Ta molitva sc naj opravi v družbi domačih, prav pobožno, v duhu pokore in če mogoče, na
glas. Tudi naj vsakdo, kakor premore, v bogaime daja. Se hočeš in zamoreš pa tudi te dni
v duhu pokore mesojejc zderžati, bolje storiš, le drugih ne zaničuj, de se po dovolenju svete
cerkve mesenine poslužijo; ti, ki meso ješ, pa žaluj, de .se popolnoma ojstro postiti ne moreš.

3. Bolnikom mesene jedila dovoljiti imajo domači duhovski pastirji in spovedniki oblast, kedar
zdravitelj (vrač) svetje ali naroči. Boletni ljudje, ktere za žive dni meseno jesti slabost sili,
si naj to dopuščenje po svojih duhovnikih od škofijstva izprosijo.

4.  Kdor dovoljbo ima v lerdo zapovedanih postih mesa jesti, sije pa dolžen v živežu prilergati,
če ga starost, bolezn ali kak drug pravičen uzrok no izgovori. Si pa primoran se obtešiti alj
živeža vzeti, dajaj obilnej milošne, bolj pridno moli, rajši božjo besedo poslušaj, odpusti svo¬
jim sovražnikam, se z njimi .spravi in zadomesti, kar sc postiti zamudiš.

III.

Vsi verni se imajo terdo postiti, to je v živežu pritergati, in le enkrat

na dan nasititi se:

1. Vsak dan štirdesetdanskiga posta razun ncdel;

2. Vsako kvaferno sredo, petek in saboto;

3. Vsako sredo in petek v adventu (na mestu apostolskih bilj); .

4.  Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj Gospojnicoj, pred vsitni
Svetniki, pred devicoj Marijoj v adventu in pred Božičem alj rojstvom Jezusovem.

De bo pa naš post Bogu prijeten in nam v izveličanje, se postimo v duhu pokore in v
žalosti čez svoje grehe, Naj se posti oko nesramnih pogledov — uho ne poslušaj zapeljivih gučev
(marnov) —jezik ne govori pregrešnih reči; naj sc posti serce pregrešnih želja, naše noge in roke
vsake grešne priložnosti. „ AVČ- bi nam ne pomagalo se postiti, zraven pa grešiti*^  pravi sveti Auguštin,

Kedar pa vidimo gerde ljudi v postnih dneh meso jesti, in čujemo malopridne kristjane
cerkvene zapovedi oholo zaničevati, ne pohujšamo se, temuč se spomnimo besede Kristusove, ki
pravi: ..Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik

Smo se pa skoz svet posl pred Bogam ponižali, in svoje grešne počutke skoz samosvoje
zatajenje vkročali, sc morrao tudi z Bogam popolnoma spraviti skoz sveto pokoro, in sveto veliko
noč vredno obhajati skoz pobožno prijemo presvetiga zakramenta altarja. To vsmiljen Bog od nas
hoče, to nam sveta mati kalolška cerkev v šterti cerkveni zapovedi zapove, ki veli: Spovej se svojih
grehov postavlenemu spovedniku k manjšemu vsaj enkrat v letu, in v velikonočnem 'času prejmi sveto
resno telo.*  Kako izveiičanska, pa tudi potrebna je ta zapoved mile, pa tudi skerbne matere, svete
katolške cerkve, ktera želji, naj bi ve'rni prav pogosto svete zakramente prijemali; pa tudi slabe
kristjane podpira in derži, de ne omagajo na stezi izveličanja svojega. Cujte, kako potrebno je to
cerkveno zapoved prav razumeti in zvesto dopolniti!

Ni ga pod soncam, kteri bi rečti zamogel: jaz nimam greha, ., In če pravimo, de greha
nimamo,  veli sv. Joanez, lažemo in ni resnice pri nas*  Greli pa je nevarna dušna bolezn in tudi
smert, ako se smertno pregrešimo. Dveh reči je nam grešnikom torej naj bolj potreba: zdravila
(vračtva) in pa kosila.  Zdravilo nam je vsmilcn Jezus zapustil v zakramentu svete pokore, ko je
svojem apostolam djal: „ Prejmite svetiga duha; komur hote grehe odpustili, odpuščeni so jim; komur
jih bote zaderžali, zaderzani so jini.*  „Zato uči sv. Joanez: Ako se svojih grehov spovemo, tak je
Bog zvest in pravičen , de nam grehe odpusti, in nas vsake krivice očisti Kosilo nam je izporočil, ko
je djal: „Jaz sim živi kruh, ki iz nebes pride; kdor lega kruha je, bo živel vekomaj. In kruh, kojega
vam bom jaz dal, je moje meso. Resnično, Resnično vam povem, ako ne bote mesa Sinu človekovega uživali,
in njegove kervi ne pili, ne bote živlenja v sebi imeli.*  In kar je obljubil, je pri zadni večerji dopolnil, ter
je premenil in oživel kruh v svoje meso, in vino v svojo kerv, rekoč: „1 zemite in jejte; to je mojo

telo  — pijte vsi iz tega; to je kelh moje kervi, ki bo za veliko jih prelita v odpušanje grehov. Kdor
zavživa moje meso, in pije mojo kerv, on v meni ostane in jaz v njem; njega bom obudil k življenju
večnimu .“ „Oh skrivnost velika, oj ponižnost neizrečena, oj de ga vsmiljenje nerazumlivo! pravi sv.
Krizostom. Stvarnik sc revni stvari v živež deli, on, ki živlenje sam v sebi ima, se vmerlivemu
človeku v hrano in pijačo poda.“ — Poglejte duše, to je veliko imenitno kosilo nebeškega Kralja že
na oveni svetu, na kojo nas je vse povabil,  de popotniki ne onemagamo.

Skerbni so bili peni krisjani  za dušno zdravilo in kosilo , so po vsakem storjenem grehu
se brez odloge spokorili, pa tudi pri vsaki sveti maši, posebno ob nedelah in slovesnih praznikih
zavžili presveto rešnje telo. ^Stanovitni so bili,  priča sv. Lukež, v nauku apostolov , in zedinjeni v
lomi en ju kruha in v molitvah , ter zavživali jed  (presveto resno telo) s veselim in nedolžnim sercom
Torej so pa tudi toliko čerstvi v sveti veri in v kreposti bili, de jih ni meč ne ogenj, ne železje ne
ječa, tudi naj grozovitneji muke in smert premagala ni. Vse so premogli v Jezusu, ki jim je moč da¬
jal.  — Zakaj pa smo mi toliko slabi in nevečni, de nas lehko vsak veterc skušnjave premaga in v
greh zakopa? Kamo je živa vera pervih kristjanov, kde njih terdno zaupanje in goreča ljubezn do
Jezusa, kamo sveta skerb za izveličanje večno? Kakor se je božja miza opušala — je tudi sveta
nerčnost kristjanov vmirala in pomerla,

Kervavo preganjanje kristjanov je v šterfem stoletju odjenjalo, leliko so kristjani v lepem
miru živeli in Bogu služili; alj le prehitro so Izveličarja svojega pozabili, so zadremali, so v grešno
spanje zapadli, ter božjo mizo clo opustili. Sveta cerkev je torej že po svojem vidnem poglavarju
papežu Fabianu vkazala, naj vsi verni saj trikrat v letu, o božiču, o veliki noči in o binkoštih prej¬
mejo presveto resno telo. In ker jih je veliko tudi to sveto navado zanemarilo, je dala sveta cerkev
v vesolnem Lateranskem zboru v Rimu pod imenitnim papežem Inocencom III., kder je bilo 412 škofov
zbranih, v letu 1215 ojstro zapoved s temi besedami: „ Vsak verni kristjan obojega spola, kakor hitro
je starost razsodita nastopil (k pameti prišelj naj se vsili svojih grehov svojemu duhovnima najmanj
enkrat v letu zvesto spove, in naloženo pokoro po moči dopolni. Tudi nuj v velikonočnem času pobožno prejme
sveto resno telo; če mu njegov duhovni iz pravičnega namena ne odloži. Kdor ni lej zapovedi pokom,
v cerkva ne sme, in po keršansko ne bo pokopan. Ta, zapoved naj se pogosto oznani, de se nihče z ne¬
vednostjo ne izgovarja.“  Tako sveta mali kotolška cerkev govori, in vsim svojini vernim, ki so pri pravi
pameti, zapove vsaj enkrat v letu se svojih grehov spovedati, in o velikonočnem času vredno prijeti
presveto resno telo. Ona pa tudi vsim nepokornim zažuga, de kdor tega ne stori, bo izobčen (iz
družtva svete cerkve odveržen) in če v takem stanu vmerje, ne po keršansko pokopan, ker po ker¬
šansko živci ni. Tak nevernik je podoben suhi mladiki, ldcra z vinskoj tertoj združena ni.

n Jaz sem vinska ter la, vi ste moje mladike; brez mene kaj storili ne morete. (Je kdo v
meni ne ostane, bo vunkej verzen, kakor mladika, in bo usahnila; pobrali jo bodo in v ogenj vergli , de
zgori.  — Kdor zavživa moje meso in pije mojo kerv, on v meni ostane, in jaz v njem.“  Oh naj bi ne
bilo med nami takih zanikarnih kristjanov po imenu, takih suhih mladik, kteri še enkrat v letu k spo¬
vedi ne gredo in tudi velike noči s Jezusom ne obhajajo! Mertvi kristjani so, in sami sebe skoz
svojo zanikarnost iz svete cerkve veržejo. „Kdor sc od božje mize loči, sc od večniga živlenje loči,
pravi sv. Ciprian, ker brez gnade svetega zakramenta peša.“ Sveta mati katolška cerkev takih za
svoje otroke ne spozna, in tudi v grobu za nje ne moli. Njih živlenje ni v Kristusu, tudi njih vstajenje
ne bo, ker je le one obljubil sodni dan obuditi k večnemu živlenju, ki zavživajo njega meso. Alj ni
strah in groza za take?

Sveta cerkev želji, naj bi vsak vernik v svoji domači cerkvi saj o velikonočnem času
svete zakramente prijel, ako nima posebnega uzroka (uržoha) v kako drugo cerkev jiti. V domači
cerkvi je prav za prav božja miza za te pogernjena, kder se za tebe sveta maša posebno daruje, pri
koji boš enkrat počival, in se bo tudi še po tvoji smerti za tebe molilo. Tvoji lastni pastiri imajo sveto
dolžnost za te skerbeti, in na vse svoje gledati, de opravijo sveto velikonočno pobobnost, ti pa imaš
tudi sveto dolžnost svojim domačim, znancom in sosedom dati lep izgled, naj tvojo pobožnost videvši
hvalijo Očeta, ki je v nebesih. Oh, kdo bi se veselja ne razjokal, videti ovčice krog svojga pastirja,
bogate in revne, gospodarje in posle, stariše in otroke ogernjene v svatovsko oblačilo posvečejoče
gnade in prijaznosti božje, kako pobožno obhajajo vsi eniga duha in serca vedni spomin naj vekše
ljubezni Jezusove! To je gotovo živo znamnjc občestva (gmajne) Svetnikov, ktero Bog veselo
gleda in obilno blagoslovi. Nimajo torej prav taki kristjani, ki v ptuje, dalne cerkve gredo za veliko
noč svojo spoved in sveto ohajilo opravljat, kakor bi jih bilo doma naj svetejšega opravila sram, ka¬
kor bi se pred svojimi domačimi znancami in sosedami v naj imenitnejši božji službi skrivali, namesti
jim svetili s lučjoj svoje pobožnosti, posebno oni kterc je Bog postavil kakor luč, naj bi vsim svetili,
koji so v hiši, srenji alj soseski. Slabe ovčice so, ki brez pravega uzroka zapustivši svojega pastirja
in svojo cerkvo okolj letajo, gostokrat priložnosti iskaje se ne popraviti,marveč le v nepokori ostati,
kar je takim velik, smerten greh. Torej je sv. Karl Boromej svojim duhovnim pastirjem naročil, naj
Je takim pripuste iti drugom k spovedi, od kterih vedo, de ne grejo iz duha nepokore.

Ako se pa v dobrem namenu v drugo cerkvo k spovedi podaš, izberi si spovednika po
volji božji, kakoršnega je tebi potreba, in prosi Boga, de dobrega najdeš. „Kakor svojih telesnih
bolezn ne zaupamo vsakemu, na kojega naletimo, ampak le njemu povemo, kteri nas ozdraviti zna,
uči sv. Bazili, ravno tak se imamo tudi grehov svojih le takemu spovedati, ki nas zamore njih ozdra¬
viti. “ In naj si ravno imajo vsi postavljeni spovedniki to oblast, vender vsi za vsakega niso. Si
imamo spovednika izbrati, izberimo si takih, ki nas ne poneso na svojih ramah pregrešne lehkote v
pogubljenje, ampak nas popeljejo po stermi stezi prave pokore v izveličanje. — Pa tudi na posledne
dni velikonočnega časa svoje spovedi ne odlagaj po gerdi navadi slabih kristjanov. Skušnja uči, de
kteri pri velikonočni spovedi zadni -—■ so po veliki noči v starih pregrehah pervi.

Kedar pa sveta mati katolška cerkev hoče, in tako ojstro zapoveduje, :;e saj enkrat v
letu izspovedati in o veliki noči presveto resno telo prijeti; noče slabih kristjanov podpirati, ki mislijo,
deje zadosti samo enkrat v letu opraviti to svojo izveličansko dolžnost. Kaj takega misliti, ali clo
terditi Bog ne daj! Naša skerbna mati le močno želji, prosi in opominja v vesolnem Tridentinskem
zboru skoz neizrečeno milost našega Boga vse in vsake, ki se kristjani imenujejo, naj bi se združili v
tem znamenju edinosti, v tej zavezi ljubezni, pomnili tolike veličasti in neskončne ljubezni Gospoda
našega Jezusa Kristusa, kije dal svojo drago živlenje v naše odrešenje, in svojo meso nam v živež,
naj bi te svete skrivnosti njegoviga telesa in kervi s tolkoj krepostjoj vere in s tako gorečoj pobož-
nostjoj obhajali, de bi pripravleni in vredni bili ta nebeški kruh prav pogosto prijeti, naj bi jim bilo v
dušno živlenje in k večnemu izveličanju, in oni oživljani iz te ptuje dežele srečno došli na dom nebe-.
škiga Očeta, kder bodo ravno ta angelski kruh, kojega zdaj v posvečeni podobi prejmejo, brez po¬
dobe vživali.

Skerben, za izveličanje svoje vnet kristjan naj hiti k sveti spovedi po  vsakem nesrečno
storjenim smertnim grehu, kajti veče nevaršine na svetu ni, kakor v smertnim grehu brez posvečjoče
gnade božje živeti in nesrečno umreti. „Bodi/e pripravleni,  veli Jezus, ker ne veste ne ure ne dneva,
kedar Gospod pride in vas pokliče, dati rajtengo od vašega hisevanja. K  Pripravlcn je pa, kdor v stanu
posvečjoče gnade božje živi, brez katere ne zamore kaj za večno živlenje vrednega storiti. Ako se

vrežeš ali hudo vsekaš, ne od odlagaš do velike noči rano obezati. Vsak smerten greh je smertna
rana, sveta spoved je zdravilo; poprej ko se izspoveš, lehkej ozdraviš in se poboljšaš. Kdor dolgo
odlaga, se težko alj pa clo ne spokori. — Skerben kristjan se tudi malih grehov večkrat v letu skoz
zakrament svete pokore očisti, de ne zabrede v hude pregrešne navade, ki iz malih grehov radi
prirastejo. „!Ve zanemari malih grehov, kakor bi kaj ne bili, uči sv. Auguštin, in če te njih gerdoba
ne peče, naj te njih število straši." Pač bi bila nesnažna hiša, ktera bi se le enkrat na letu pometla;
tudi naša vest čedna ni, ako sc le o veliki noči očisti, in še tistokrat po navadi le slabo. Kako boš
svojo vest prav izprašal, ako nisi celo leto na to porajtal? — Kako obudil pravo grevengo, ako si
njo clo pozabil? — Kako sc čisto spovedal, ako še spovedi začeti ne znaš? Tudi k božji mizi
boš nevredno pristopil, po nevredno sveto resno telo zavžil, poteptal Sina božjega  po besedah sv.
Pavla, sam sebi obsodbo  (pogublenje) jedil in pil, ker ne razločiš telesa Gospodovega,  in tako dvojin
božji rop storil, česar nas večni Bog o varuj!

De se ta strašna nesreča ne prigodi, in sveta velikonočna spoved in obhajilo vredno opra¬
vita,.sveta katolška cerkev tudi )jo maternoskerbi,inpredveIikonočnoizpraševanjeinpodučenje vkaže.
Vsak pravoveren katoličan je dolžen k izpraševanju priti, ako ga starost,bolezn, njegov stan,alj kak
drugpravicen uzrok ne izgovori, ter svojemu dušnim« pastirjuodgovordati,in jihprepričati, dejev ker-
šanski veri dovolj podučen in dobro pripravlen sveto velikonočno Jagne božje zavžiti. Kdor v po¬
trebnih keršanskih resnicah podučen ni, alj v očitnem pohujšanju, kojega daja, terdovratno živi, on
ni pripravlen sveto velikonočno obhajilo vredno prijeti, ter nima svatovskega oblačila. „Proč od te
mize vsi hudobni Judaži, kliče sv. Krisostom; tam ne sme biti noben hinavc, noben hudobec, noben
preklinjavec, noben tat, noben lakomnik alj pijane, noben sovražnik svojega brata, de si nobeden
obsodbe pogublenja ne zavžije." x Naj torej človek sam sebe poskusi,  veli sv. Pavl, in tako naj od
lega kruha je. u  Ako pa najdeš svoje serce nečisto, zadolženo svojo vest, oj tak pojdi poprej, raz-
tergaj sukno svoje pregrešno navade, omij madeže svoje duše v studencu zakramenta svete pokore,
obleči zopet halo dopadenja božjega, in potem stopi k sveti božji mizi; zakaj tako mora po redi biti,
de se najprej dušne rane skoz sveto spoved ozdravijo, in potem še le nebeška hrana zavžije, uči sv.
Ambrož. Kar se pa verni sami poskusiti prav ne vedo, naj jim dušni pastirji pomorejo. Ako jih pri—
pravične spoznajo jim znamnje nauka podele, (brez kterega se noben, ako ni izvzet, za veliko noč
pod grehom ispovedati ne sme) ali koga pripravlcnega ne spoznajo, mu svedočbe k spovedi ne dajo,
in mu to sveto opravilo odložijo, de se poboljša. To je duhovnikov težka dolžnost: ojstro, kar je
prav in potreba, verne izpraševati; pa tudi vernih sveta dolžnost svoje pastirje vbogati; in jim po
velikonočnem času, kakor oznanijo, dokazati, de so sveto veliko noč s Jezusom vsi zvesto obha¬
jali, pri sveti povedi in pri svetem obhajilu bili. Kdor namestnike božje posluša, govori Jezus ,
mene posluša; kdor njih zaničuje, mene zaničuje .“ „Bodite torej pokorni svojim  (dtihovskim) naprej-
postav/enim,  opomina sv. Pavl, in slušajte jih; zakaj oni čujejo, kakor taki, kteri bodo za rase duše
odgovor dajali, de to s veseljem store , ne pa zdilivaje, zakaj to bi ne bilo dobro za vas J

Pregrešna je šega tistih, kteri se velikonočnemu izpraševanju in nauku vmikajo; sodbi
božji se umekniti ne bodo mogli. Zločesto je take ljudi prikrivati in pod svojoj strehoj imeti; to se
pravi njih zanikernosti deležen biti. Prederzno je govoriti: pokaj bi k nauku hodil, saj me svedoček
ne bo izveličal; — bo te pa tvoja neporkošina pogubila. Hudobno je svoje dušne pastirje za sveto
veliko noč ogoljfati; Bog vse to ve, in se goljfati ne da. Tak kristjan le sam sebe goljfa. Svet nam
torej bodi postni m velikonočni čas, vesel za angele, izveličanski pa za nas.

Poglejte, ljube duše, kako hitro naše živlenje teče! Kakor senca memo gremo; smo kakor
kapla na veji. Majhen veterc pohlidi, in nas ne bo, kakor naših raznih bratov in sester. V materi
černi zemlji bo naše truplo počivalo, duša pa v večnosti terpela, alj pa vesela svet raj vživala,ako
se pridno pripravljamo skoz pogosto vredno spoved in sveto obhajilo, ki sta zastava večnigaživlenja.
Vsaka sveta spoved in sveto obhajilo nam ima biti jedna stopinja bližej svetih nebes, če sc vredno
stori, ako pa slabo, nam je stopinja le bližej pekla. Vsaka sveta velika noč, kojo s prijemoj svetih
zakramentov spodobno obhajamo, bodi nam eden štacion bližej nebeškiga doma,kder nam je vsmilen
Jezus srečen prostor pripravil.

Skorej bo prišel božji Ženin naših duš na naše vrata poterkat; blagor nam, če nas pri—
pravlene najde, kakor modre device. V nebeško gostijo nas popelja, krog svoje mize nas bode
posadil, on sam postregel nam bo, kakor je nam obljubil. Goreče svetila žive vere si omislimo, olja
posvečjoče gnade božje si pripravimo posebno v tem svetim.času, de kader pride in nas zakliče,
veselo pojdemo sveto veliko noč ž njim v nebesih obhajat. — To Vam iz serca željim, to Vam za
sveto veliko noč lepo priporočim.

Milost Gospoda našega Jezusa Kristusa bodi z Vami vsemi. Amen,

Pri sv. Andreju 17. januara 1852.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

ANTON MARTIN

po milosti božji Lavantinski škof, pozdravim v imenu Gospoda našega
Jezusa Kristusa vse pravoverne kristjane, kteri Mario prav častijo, in
vsem razsvetlenje božje iz serca želim.

P reljubi! Leto je minulo, kar seje glas začel, kakor bi se bila Maria, mati božja, na
neki smreki na Paki v Vitajuski fari blizo Celja dvema deklinama prikazala, in ne vem
kaj naročila. Nasa sveta katolška vera nas uči, da Bog po čudežih svojo voljo gbstokrat
ljudem razodene in naznani, kako naj se on v svojih Svetnikih časti. Zgodbe svetega
pisma in zgodbe nase svete kat. cerkve nam pa tudi pričajo, da hudi duh, on sovražnik
prave vere gostokrat ljudi z lažnivimi prikazni slepi, naj bi se v prazne vere zamotali,
pravo službo božjo vnemarili, sveti materi katolški cerkvi nepokorni svoje prave pastirje
zapustivši po stranskih potih letali, in kakor raztresene ovce brez pastirja zgrabliveinu
volku v kremple prišli. To peklenski duh želi; in žalibog! kakor nekdaj pervo žensko
Evo, tako se zdaj posebno veliko ženskega spola omoti, in ne le razujzdanih, ampak dosti
dobrih, pa prelehkovernih kristjanov vlovi, da glas svojih pastirjev ne poslušajo in po
svojih potih letajo, kteri niso nobeni božji poti, marveč cesta pogublenja.

Gotova resnica je, in greh bi bilo tajiti, da se Bog po Marii, naši mili materi in po
svojih Svetnikih prikaže, ter pravoverne poduči, grešnike posvari in žalostne potolaži.
Tako se je leta 1846 v Fraucozki zemlji na gori Zalette Maria dvema pastircama, inla-
denčiku in deklici prikazala, jima naročivši ljudem velike pregrehe očitati in jih k pokori
opominvati. To prikazen je ueskončno vsmilen Bog z velikimi čudeži poterdil : bolni so
čudovito ljubo zdravje, terdovratni grešniki gnado prave pokore na onem kraju prijeli,
ljudstvo se je poboljšalo in milost božja med njim pomnožila. Te so pristne znamnja in
gotove svedočbe resnične božje prikazni. Škofi so jih presodili, prikazen za božjo reč
spoznali, in to božjo pot poterdili. Tako se prava božja pot v kak od Boga izvoljen in po
prošnji Marie in božjih Svetnikov posebno z gnadami oblagodaijen svet kraj začne, le na
tak od svete cerkve poteijen božji pot se izveličansko gre, in dušni dobiček prejme.

Ali taki sveti božji poti, na kojih se ljudje pokorijo in obilno milosti božje vživajo,
liudimu duhu niso po volji. Ker božje dela ovreči ne more, si hitro zvijačo vbere, in iše
ljudem prave pote zmediti (zmešati), zravno Bogu posvečenega altaija več altarčekov
posvetnim malikom postaviti, zravno Bogu posvečenih keršanskih cerkvi skrite kraje,
temne loge in drevesa kazati, in praznoverne ljudi od prave službe božje odvračevati, naj
bi jih lajhal. Zdaj napelja lažnive ali pa trepaste otroke, da si prazno prikazen izmislijo
in ljudem pripovedajo, kar nič ni; zakaj lažje hudiča lastno djanje. Zdaj navdiha abotne,
prevzetne, lakomne ali pa abotne ljudi, da prazen glas čudežev povzdignejo, lažnivih
čudežev, kojih ni sluha ne duha, razen v njih omoteni glavi in pa v malopridnem sercu.
Zdaj podpiha gerde berače, lenuhe in postopače, med kterimi posebno veliko pomagavcov
ima, da po svetu gredč čudeže lažejo in ljudi vabijo, naj bi sami na takih božjih potih
boljši semenj imeli. Poslednič se še lakomni kerčmarji, in posvetni kramaiji v hudičevo
derhal pridružijo in lažnive božje pote širokoustno hvalijo, da bi več iskupili, kakor ma-
likvavski srebrar Demetri,  kteri je krivi boginji Diani v mestu Efezu sreberne tablice
delal, in veliko iskupil. Kedar je pa sv. Pavl to malikvanje overgel, je dobičkarski mož
vse svoje pomagavce sklical, rekoč: „Možje, veste, da od tega svoj dobiček imamo;
vidite pa in slišite, kako ta Pavl veliko ljudi pregovarja in odvrača, ter pravi, da to niso
bogovi. Potem ni samo naše delo na škodi, ampak tudi svetlost boginje bo pojemala/*
To slišati so se ljudje razserdili in vpili, rekoč: ,,Velika je Diana Efežanska!" Celo
mesto so zmešali, podpihali ljudi in jih podkurili, da so nad tovarše svetega Pavla planili,
ter vpili eden to, drugi kaj drugega. Vse zberaljše je bilo zmedjeno, in njih dosti ni
vedlo, pokaj so skup prišli. Taka se bere v apostolskem djanju v 19. 23 — 40; Taka se
še dan današni — kakor se vidi pri Vitajnski smreki godi. Tako zvito in prekanjeno zna

lažnivi duh teme Jjudi slepariti, in jih tako omotiti, da glasa svojih pastirjev več ne zasli¬
šijo, in clo v malikvavske šege zabredejo, poprej ko mislijo; zakaj po enakih potih se
je v starodavnih hajdovskih časih malikvalo.

Bog je imel edini tempel v Jeruzalemu, v kojem je očitno med Izraelci prebival.
Zapelivci, krivi preroki so pa po gričih (hribih) loge sadili, po drevju malike stavili in
ljudstvo privabili, daje pravi tempel božji zapustivši hodilo malike molit. Ojstro so poslani
namestniki božji, preroki omoteno ljudstvo svarili, in ga k pravi službi božji zavračali;
ali razujzdano ljudstvo je rajši lažnive zapelivce poslušalo, kakor glas božjih poslancov,
je krive pote tako dolgo terdovratno hodilo, dokler ga ni Bog zapustil in sovražnikom v
roke dal, da so ga vžugali in v strašno sužnost odgnali. V eliko slabovernih kristjanov tudi
današne dni svoje farne cerkve popusti in gre v svetih nedelih in zapovedanih praznikih
v neznane kraje, de samo ne ve kamo in pokaj? — zanemari sveto službo božjo ki se v
domačih zerkvih za - nj obhaja, in po gošah poklekuje, ter ne ve pred kom in zakaj, za¬
mudi pridige in keršanske nauke, in posluša izmišlene prikazni lažnivih, goljufnih ali pa
goljfanih ljudi, ne prijema svetih zakramentov in v dušni tami živi. Ali ni tako djanje
kristjanov zmota, slepota in dušna škoda? Ni taka šega ako ne celo, saj na pol malik-
vavska? —

Hajdovski Nemci so imeli košat hrast —■ neznabogi Slovenci pa zeleno lipo za izvo¬
ljeno sveto drevo, pod kojem so malikovali, strašne pregrehe vganjali, in clo človeško
kerv prelivali svojim malikom v čast. Sedajni pa si zdaj smolnat bor (borovec) zdaj ro~
glato (cvizlato) smreko zberi), krog nje klečijo, in clo posekan štor režejo, in trešice domu
neso, in kakor svetinje hranijo. Ali ni tako djanje zoper pervo božjo zapoved? zoper
zdrav nauk naše svete matere katolške cerkve, ktera ojstro in pod grehom prepoveduje
kake ostanke častiti, kteri niso od cerkve za svete spoznani in poteijeni? — (Trid. zbor
25. seja) Sveta cerkev ojstro prepoveduje podobe ali kipe staviti in vernim v počast da¬
jati, ako niso od viši duhovske gosposke pregledani in za dobre oklicani; svojoglavni
kristjani pa brez vsega prašanja lesene ute stavijo in praznovernim ljudem v svoj umazan
dobiček goljufne molivnice delajo. Povejte; ali ni taka služba božja zmešnjava, ki ni od
Boga, marveč od tega sveta in njegovega vajvoda lažnivega duha? — In če peklenskemu
goljufu v ednini kraju zmota potegne, hitro si v drugem kraju takih ljudi najde, ki mu
pomorejo ravno tako zmoto pognati in razširati. Tako se je pred tremi letami v Pokar-
skem borovju pod Celovcom za velikoj cesto tak izmišlen shod začel, kterega je dvoje
otrok osnovalo. Ni še Pokerski shod potihnil, so si ljudje na Horvaški in Vogerski meji
prikazen matere božje na neki strehi umislili. Komaj je ta prikazen potihnila, je na Paki
v Vitajnski fari prikazen radovedne ljudi vnela. Ni še bila ta reč prav presojena in do¬
gnana, se je v Gorenčah na Koroškim blizo Drave po slabo podučenih dveh deklinah ravno
taka prikazen med ljudi zatrosila, lesena bajta postavila, v bajti podoba matere božje,
pred njo pa skrinj ca, naj bi ljudje vbogajime dajali. Recite, pravoverni kristjani! ali ne
veljajo ravno za take čase, ki so polni zmot in škodlivih zmešnjav, besede Jezusove, ki
nas tako ojstro po očetovo pred takimi goljfijami svari, rekoč: „Ako tam kdo poreče:
Glejte, tukaj je Kristus, ali tam (ravno to tudi velja od Kristusove matere Marie), ne,
verjemite. Zakaj vstali bodo krivi kristusi in krivi preroki, in bodo delali velike znamnja
in čudeže, tako de bi bili zapeljani tudi izvoljeni, ako bi mogoče bilo. Glejte, poprej sim
vam povedal! Ako vam tedaj porečejo: Glejte v pušavi je! ne hodite vunkaj; glejte v
hramu je ! ne verjamite.“ Mat. 24. 23 — 26. — Ravno te besede Jezusove vam v sedajnih
nevarnih časih ponoviti je vašega škofa sveta in ojstra dolžnost, po naročilu svetega Joa-
neza apostola in evangelista, ki veli: „Preljubi! nikar ne.verjamite vsakemu duhu, ampak
skušajte duhove, jeli so iz Boga; kajti veliko lažnivih prerokov je po svetu.I.  Joan,
4. 1. Ta apostolska beseda tudi od Vitajnske smreke in njene prikazni obvelja.

Celo leto in črez sim mirno čakal, pazno gledal in razumeval, kaj bo iz tega. novega
božjega pota. Boga sim prosil, in priporočal naši ljubi materi, Marii prečisti devici, naj
nam na znanje da, ako je ta prikazen od Boga, in božja volja, de se božja pot od svete
cerkve blagoslovi in poterdi vernim kristjanom v izveličanje; ali če ne, naj se prekliče in
overže, da ne bodo pobožne duše v njih škodo motene po krivem potu hodile, in naša

sveta vera od nevernikov za praznih reči del zasmehovana. Veliko se je v preteklem letu
od Vitajnske smreke po svetu govorilo, pisalo in bralo, veliko legalo, mnogo mnogo ljudi
se je iz vsili strani na Paki zbralo, ona smreka posekala in pokončala; pa ni zvedeti, ne
spričati edniga čudeža, nobene posebne gnade najti za dušo ne za telo, ktera bi se bila v
resnici na tem shodu pri Vitajnski smreki zgodila in po njej Bog na znanje dal, daje ta
oznanovana prikazen božje delo, in božja volja, naj se na tem mestu Bogu in Marii v čast
kapela ali cerkva stavi, kakor sosedi na Paki imeti hočejo.

To reč spoznati in prav razsoditi sim naročil Vitajnski fari po šegi nase svete cerkve
v ednakih priložnostih se tri dni postiti in moliti, naj bi vsmilen Bog, On večna resnica,
ki vsako laž sovraži, prav spoznati dal, ali je ta reč v resnici od Boga, ali je le spaka
in sleparija od satana po nevednih in slabovernih ljudih osnovana in po svetu oklicana,
praznoverne ljudi slepariti, pravo vero in kersansko vedenje pa v sramoto in škodo pripra¬
viti. Molitve so bile pobožno opravlene, sveta masa seje tri dni v ta namen služila, naj
bi se razodelo, kar je v tej reči volja božja, de ne bi opoverali, kar je božjega; pa tudi ne
podperali, kar bi od hudiga bilo. Na to sim poslal cerkvene sodnike, dobro razumne,
poštene in bogaboječe može, štiri dehante, kteri so 10, in 11. majnika t. 1. v mojem imenu
vpričo cele soseske na Paki ves kraj pregledali, potem v Vitajni vse priče te govorjene
prikazni na tenko zaslišali, prejiskali in po resnici in po pravici razsodili. In kaj so v tej
reči spoznali? Prepričali so se, da jih je malo, kteri bi terdili, kakor bi bili prikazen
Matere božje s svojini očmi videli; večidel njih le to pravi, kar so od drugih, več od ptu-
jih, kakor domačih praviti čuli, kteri po navadi več povedo, kakor je. In tudi oni, ki
pravijo, da so sami vidili, tako zmešano in zahomotano (temno) pripovedajo, da se iz njih
pripovedi kaj božjega spoznati ne da. Ni v celi tej prigodbi nobeniga sledu kake božje ra-
zodetve, nikdo ne ve kakega čudeža, ki bi se bil na tem kraju od začetka do te
dobe zgodil. Ni zvediti duše, ktera bi bila objiskaje ta kraj kako posebno gnado obču¬
tila, ni slišati od grešnika, kteri bi se bil na tim potu očitno spokoril in poboljšal; ni
videti pri romaijih te Vitajnske smreke na Paki nobene posebne svete želje ali gorečosti,
ampak veliko več neka posvetna raztresenost in merzlota se na ljudeh pozna, kteri v ta
kraj zahajajo. „Po sadu, veli Jezus, hote drevo spoznali." Naj bi ta prikaza v resnici
od Boga bila, bi ljudi čudoma za vse sveto in božje oživela.

Tudi sosedovi, kteri so pervi prikazen na smreki razglasili, nobene verjetne priče
nimajo. Deklina, ktera bi rada Marijno prikazen spričala, se lehko spozna, da je na
zvijačo podučena in prekanjena; njeni domači so pa željni naj bi res bilo, kar seje govo¬
rilo v njih dobiček. Radovedno ljudstvo, ktero se shaja ne priča do tega kraja nikakega
živega zaupanja. Veliko jih je sram reči, da kaj ne vidijo, ker so drugi, kteri pravijo,
da zato ne vidijo, ker v gnadi božji niso; in kdor edenkrat obhodi, bo težko drugobart
šel. Ljudje, kteri so na dan cerkvenega prejiskanja na tem kraju pričejoči bili (bilo jih je
pri 1000 duš), niso nobene gorečosti za ta božji pot naznanili, niso za poteijenje tega
shoda prosili, timveč so merzlo gledali, in čakali, kaj bodo sodniki spoznali, obljubivši
zadovoljni in pokorni biti temu, kar bodo škof v imenu cerkve v te reči sklenili.

Iz vsega tega se po zdravi pameti in po pravi veri lehko sklene: 1) da se na smreki
na Paki v Vitajnski fari nobena prava, resnična prikazen Matere božje spoznati in dopri-
čati ne da; 2) da shod k tistej smreki, ali v tisti kraj ni nobena prava, Bogu in Marii
dopadliva božja pot, ampak le skušnjava slabovernih ljudi; 3) da nima nobeniga zaslužka,
ne odpustka, kdor v tisti kraj potuje, marveč greh, ako domačo službo božjo ali druge
dolžnosti po takej praznej poti zamudi; 4) Ni spoznati, da bi božja volja bila na Paki
kapelo ali pa cerkvo staviti, temveč naj se ta kraj opusti, in sklepi slaboumnih, omote-
nih ljudi overžejo; kajti začetek te božje poti iz gole zmote izvira, in kar resnica ni
ampak laž in goljlija, vse to sveto vero in keršansko djanje skruni in podera. To so vsi
štirje od škofa poslani sodniki sklenili, in njih sklep moram tudi jas poterditi, ter vsim
pravovernim kristjanom naznanim, naj se tih praznih, zapeljivih potov varjejo.

Bog me ovarji kaj božjega opoverati ali do potreti; pa tudi Bog ne daj laži, zmote
in prazne vere podperati, koje se pri tej smreki očitno kažejo. Mi smo molili, in Boga

prosili, naj nam svojo sveto voljo zadel tega kraja na znanje da. Ker pa ni znamnja, ni
prave priče, da bi na Paki pri smreki kak od Boga v čast Marie posebno izvoljen in ob-
lagodaijen kraj bil, se ima skleniti, da je vse govorjenje od tega kraja gola zmota
in laž. Naj se torej noben pravovern kristjan, nobena kristjana vprihodno ne da sku¬
šati, ne zapeljati v ta kraj na božjo pot hoditi. Vsakdo pa, ki sebi in drugim dobro
hoče, naj bližnim ravno to pove, in njih krivih potov ovarje. Hudobni, svojoglavni
in nepokorni ljudje, kteri bi to prepoved prederzno in terdovratno grajali, in ljudi na
to prazno božjo pot zapeljavali, bodo od cerkvene družbe izobčeni, ter imajo greh, ko~
jega si škof sam odvezati prihranim.

Prav in dolžnost je Mario, kristjanov mogočno pomočnico častiti, njeno čast mno¬
žiti in poviševati, pa ne z zmotami in z lažmi, marveč njene svete čednosti in nauke
posnemaje. Maria pa svojim vernim častitelom in častiteleam pravi: „KarkoIj vam
Jezus poreče, storite!* In Jezus veli: „Kdor vas, namestnike moje, posluša, mene
posluša. In kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očitni grešnik.* To
je v tej reči Jezusa in Marie glas, ljube duše in ovčice Kristusove na vas. Pisal in
povedal sim vam kakor vaš viši Pastir, in sim rešil svojo dušo. Dobre ovčice bodo
glas svojega pastirja poslušale; terdovratne bode Bog sodil. Gospod bodi z vami in
z mojem duhom. Amen.

Pri sv. Andreju na sv. Vida 1852,

Anton Martin,

Lavantinski škof.

0

#uc$Uucftm Ui  3p$«nn Sten.

ANTON MARTIN

po božjem usmilenju Lavantinski škof vse Verne
svoje škofije lepo v Gospodu pozdravim in Vam
vse dobro iz serca želim,

- mm -—--

povabim Vas, preljubi moji! v imenu Jezusa in svete cerkve na
hojo za Kristusam; ali ne jaz, sam usmileui Jezus Vas vabi, rekoč:
„Ako hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, in naj
hodi za menoj. 4 " (Mat. 16, 24.) Naj bi pa Jezusa začuli in nas
zapeljiv svet s svojim trušem in veseljvanjem za božjem Pastirjem
hoditi sosebno v svetih časih ne motil, nam je naša mati sv. kat.
cerkva peto cerkveno zapoved dala, rekoč:

,,Ne obhajaj gostije (ženitve) o prepovedanih časih!* 4
Oh, naj bi vsi verni te glas svoje ljube matere zaslišali,
prav razumeli ali zastopili, in vestno peto cerkveno zapoved do¬
polnili! Ova zapoved nas uči posvetno veselje tako uživati, da bo
nam včasno srečo in v izveličanje večno. Le poslušajte!

Kdaj ne smemo gostij ali ženitvanskega veselj vanja

imeti?

Od perve adventne nedele do sv. 3 kraljev, in od pepel¬
nične srede do perve nedele po veliki noči, kajti so ti dnevi sveti,
Bogu in izveličanju naše duše posvečeni. —

Kadar se v svetem adventnem času glas vpijočega v pu-
šavi povzdiguje: „Pripravljajte Gospodovo pot! 44  se ne spo¬
dobijo posvetne glasbe ali muzike glasovi. Kadar se ob Jordanu
sv. Joana kerstnika opominvanje začuje: „Delajte pokoro!

božje kraljestvo se bliža! 44  tisti čas se ne spodobi gostiti, ne
ženitvati. Vidimo v svetih božičnih dnevih pastirce hiteti k Betle¬
hemskimi! hlevu, modre na kolenih novo rojenimu detetu darovati, ne
smemo mi po časnih dobro voljah hoditi, in v posvetno zamišleni
gnade polno rojstvo Jezusovo zamuditi, kakor Bterodež in ves pre¬
grešen Jeruzalem z njim.— Nas sveta mati kat. cerkva v postnem
času za Jezusain našem odrešenikom na kervavo pot v Jeruzalem,
na oljsko goro in strašno golgato pelja, gledati Jezusovo britko
terplenje, premisliti svoje pregrešno živlenje, ne smemo krist¬
jani v tem svetem času na dobre volje zahajati, in rastresati svete
misli med zapeljive reči. Sveta mati kat. cerkva je postavila te
svete dni za svete ljudi, da se očistimo in spokorimo, ter obha¬
jamo s Jezusom, svojim nebeškim ženinom sveto veselo veliko noč

do vesele bele nedele. — Ne spodobi se pa tudi o svetih kvater-
nih tednih, v križevem tednu in ob svetih bilah velikih svetkov
(praznikov), ne v svetih nedelah in zapovedanih praznikih pos¬
vetno razsajati in veseljevati, Bogu in duši sveti čas jemati in ga
dajati hudemu. Prav in modro je torej sv. kat. cerkva že v staro¬
davnih časih (368) sklenila, in v svetem Trid. zboru ponovila peto
cerkveno zapoved, rekoč: „Svet cerkveni zbor zapove, de

od perve adventne nedele naš. Gr. J. K. do sv. 3 kraljev,
in od pepelnice do perve nedele po veliki noči starona-
vadno prepoved slovesnih gostij (ženitva) vsakdo skerbno
in zvesto derži." (Sej. 24 .  p. 10). —

Pokaj nam sv. mati kat. cerkva v prepovedanih časih
ženitensko veseljevanje prepoveda? Za to, kajti nihče ne
more dvema gospodoma ob ednem služiti in prav vstreči, se po¬
stiti in gostiti, pokoro delati in pa rajati. Posvetne gosti ne gredo
v posti, ne v svetih Gospodovih dneh, koje so dolžni verni krist¬
jani s molitvijoj, svetim premišlovanjem, s poštam in drugimi do¬
brimi delmi posvečevati. Naj si je ravno svet zakon po nauku
naše sv. cerkve velik zakrament, in torej njega prijema, vredna
sveta poroka, izveličansko djanje, nje vender sv. cerkva o pre¬
povedanih časih razun posebne sile ne pripusti, kajti ženitva in
možitva ni brez raztrese in posvetne skerbi, ter kristjane v pos¬
večevanju svoje duše mudi, po besedah sv. Pavla, ki pravi: „Kdor
je brez žene, skerbi za to, kar je Gospodovo, kako bi
Bogu dopadil; kdor je pa oženjen, skerbi za to, kar je
posvetno, in je razdelen. — Ravno tako tudi žena." — Ravno
v oveni namenu sv. Pavl clo zakonskim za take čase dober svet
daja, ako sta obdva pri volji, da se drugi drugega varjeta na čas,
in se v post ali v molitvo podasta (ter živita kakor bi vdana ne
bila). — Kako čisto in tresno naj toraj bo v teh svetih časih posta
in molitve kristjanov živienje po besedili Kristusovih, ki veli: „  Va-
rujte se, da vaše serca ne bodo preobložene v požrešnosti
in pijanosti in časnih skerbeh, in da dan (sodbe) nagloma
nad vas ne pride. — In kakor se je godilo v dnevih Noeta,
tako bo v dnevih Sinu človekovega. So jedli in pili, so se
ženili inmožile do dne, ko je šel Noe v barko, in je potop
vse pokončal. (Luk. 81, 24 . 17, 27 .)  — Torej so grehi o sve¬
tih časih in Gospodovih dnevih storjeni dvakrat veliki smertni grehi.

Kaj pa nam je v teh prepovedanih, svetih časih
storiti?

Za Jezusom hoditi, ki seje v pušavi 40 dni in noči s sv.
poštam in molitvijo na odrešenje sveta pripravljal; — za Jezusom
iti v Jeruzalem in premišlevati, koliko je on storil nas izveličati,
kako malo pa mi storimo zadoseči, kar nam je Kristus zaslužil.

Popraviti imamo v svetih časih, kar smo drugekrat pozamudili,
otresti prah pregrešniga sveta, očistiti serce hudobnih želj, in
okinčiti dušo s svetimi čednostmi in dobrimi delmi. Vsak hišni oče
ali mati naj zbere o teh svetih večerih svojo družino, in jim bere
ali da brati britko terplenje Kristusovo, ali iz živlenja svetnikov,
ali svet postni evangelj; tudi iz katehizma kako stran za pripravo
na velikonočno spoved in sveto obhajilo. Naj kako sveto pesm
zapojo, potem vsi skupej pokleknejo, in saj eden odstavk svetega
roženkranca tako odmolijo, da bodo v petih dnevih celega dover-
šili. Vsaka kerš. hiša naj bo o teh svetih časih Bogu posvečena
cerkev, vsak hišni gospodar skerbni dušni pastir svoje družine;
zakaj Gospodje blizo njim, kteri ga išejo, in božji angeli tam pre¬
bivajo, kder se lepo Bogu služi. Se lepše Bogu služiti imamo v
svetih časih v cerkvi božji, obiskovaje svitance (zornicej adventni
čas, in svet križev pot postni čas, objokovati svoje pregrehe, za¬
tirati svoje hudobne navade; se preroditi v rojstvu Jezusovem in
obleči novega človeka pravičnosti in svetosti; vstati iz groba pre¬
grešnega živlenja za sveto veliko noč, in obhajati s Jezusom ve¬
selo vstajenje. Oh, koliko djanja. koliko skerbi za večne reči o
teh prepovedanih časih za vsako keršansko dušo! Taki časi so
Bogu prijetni časi, taki dnevi so dnevi izveličanja, so setva
za večnost, so žetva za svete nebesa. In kar bomo tukaj vse-
jali, to bomo tamkaj želi; kdor bo po malem vsejal, bo tudi
tam po malem žel. Kdor bo pa posebno take dni v meso
pregrešniga živlenja sejal, bo tudi od tega pogublenje žel.
Ne daj Bog tega!

Kaj ne smejemo kristjani dobre volje biti, ne se
razveseliti? Pošteno, pravično veselje ni prepovedano, temuč
priporočeno od sv. Pavla, ki veli: ^Veselite se vselej v Gos¬
podu; še enkrat vam rečem, razvesel ite se; pa vaše poš¬
teno veselje naj bo vsim ljudem znano; Gospod je blizo."
Tudi vsmileni Jezus je bil na svatovšini v Kani Galilejski vesel,
ter je svatom veselje pomnožiti vodo v vino spremenil. — Lepo
je svojini gostijo služiti, in tudi po zamoženju dolžnost; ali vaši
svatje imajo biti pošteni, keršanski ljudje, vaše gostarije kratke,
vašemu premoženju primerjene, brez vse potrate in nezmernosti,
brez vsega hrupa in greha, da bode tudi vsmileni Jezus vaš svat,
mati Maria s svetim Jožefam vaša vesela tovaršija. Tako sv. kat.
cerkev uči, in v svetem Tridentinskem zboru škofam naroča, naj
skerbijo, da se ženitnine ali gostije spodobno in pravično
obhajajo, zakaj zakon je sveta reč, in se ima ravno za tega
del v vsem sveto obhajati.

Sveta kat. cerkev tudi dobro voljo zunaj prepovedanih
časov rada vernim dovoli, samo da dobrovoljci ne pozabijo, da so

kristjani, in so le po keršansko Židane volje. Kolo se steče, ako
seV pravem času ne namaže, človek opeša in onemaga, ako si
večkrat ne ode Ime, in ne razveseli. Veselo serce podaljša naše
dni; ali naša dobra volja ima biti za dušo in truplo ozdravilo, ne
vgonobilo. Tude nedolžno veselje človeka vgonobi, kadar pre¬
dolgo— cele dni in nočiterpi. Ne na dni ali cele noči, le na ure naj
terpi kristjanom Židana volja. Svoji dolžnosti stanu, službi božji,
ali potrebnimu počitku za dobro voljo čas jemati, bi bilo krasti ali
Bogu ali pa našemu zdravju; vsaka reč mora svoj čas imeti. „ Ako
vse po željah svojega serca storiš, si ti bodo sovražniki
tvoji siu e j a li :  uči sv. Duh. Varuj se na velikih ali malih go-
starijah svoje veselje imeti; zakaj večidel se pri njih greši;
po takem bi dnarje za velike obresti na posodo jemal, in
ob o žal."

Poslušajte, kako so pervi kristiani svoje dni gostije obha¬
jali! „Naše gostije (pravi stari cerkveni pisec Tertulianj so se
imenovale ljubave (Agape). Kajti vemo, da Bog naj rajši vbožce
ima, za to tudi za nje pred vsem oskerbimo, kakor premoremo.
Se  pa naše gostije iz blagega namena napravijo, se tudi v lepem
redu in pošteno obhajajo. Ne terpimo na gostii, česar bi se ne
spodobilo. Poprej ko se k mizi vsedemo, dušo s nebeškoj hra-
noj poživimo, s molitvijoj, ktero Bogu opravimo. Ne jemo več,
kakor za potrebo, pijemo samo toliko, kakor se ljudem spodobi,
kteri za svojo čistost skerbijo. Povableni so tako dobre volje,
da ne pozabijo, da Bog vse sliši, kar govorijo. Po obedu si roke
vmijemo, sveče prižgemo, in se k božji hvali povzdignemo, ter
psalme ali svete pesmi pojemo, kakor kdor zna in ga serce pelja.
Kakor se miza s molitvijoj prične, se tudi konča. Od mize ne
gremo se pretepat, kerv prelivat ali pa gerde burke vganjat, am¬
pak kakor se pošteno snidemo, se tudi pošteno razidemo, in gremo
vsak na svoj dom kakor kristjani, ne toliko siti telesnih jedi, ka¬
kor nahranjeni nebeškega živeža svete spodobnosti in podučenja."

Tako so kristiani svoje dni dobro voljo imeli, in so bili v
Gospodu veseli; kako je pa pri nas? Svetejši ko je čas, huje pre¬
grešne so po mnogih krajih dobre volje posebno mladih, razujzda-
nih ljudi; in če ravno ne v adventu in postu — se v svetih nedelah
in svetih praznikih, po cerkvanju in shodih naj več razsaja, pi-
jančje, raja in greši, tako da sv. Auguštin govori: „Bolje bi

bilo orati, kakor pa rajati v takih svetih dnevih;" zakaj:
„Otroci pri igrah skačejo, boben in citre nosijo, ter se glasne
godbe ali muzike veselijo, svoje dni v dobri volji prežive; alj ko
bi trenul, padejo v grob," pravi pravičen Job. Tako veseljvanje
ni veselje nebes, ampak radovanje peklenskega brezdna, ki po
besedah Jzaia preroka svoj trebuh razprostira, in brez mere

široko svoje gerlo odpira, ter požira take razberzdane
ljudi. „Kakor ribič na ternik ribe lovi, pravi sv. Bernard,
tako lovi hudi duh ljudi na pregrešni dobri volji." Bog vas
ovarji takih dobrih volj in veselic vsak čas, posebno pa v svetih
nedelih in zapovedanih praznikih; one prineso časno in večno nes¬
rečo. Ako meni, mladi ljudje, ne verjamente, žalostno, resnično
prigodbo poslušajte!

O času svetega škofa Eligia (okolj leta 600 po Kristusu)
je bilo plesati ali rajati strašna, huda razvada. Sv. Eligi je imel
ples za grešno djanje, in si je vse prizadel rajanje opovreči. Pri-
diguje in svari, prosi in žuga, kajti Bog prešerne plesavce ojstro
kaznuje, kakor razujzdane Jzraelce, kteri so krog zlatega teleta
plesali, in jih je bilo eden dan 23,000 plesavcov in plesavk pobi¬
tih. Ali dobrovoljci niso svarjenja porajtali, so svetega škofa
zasramovali in še bolj plesali. Na svetega Petra in Pavla praznik
so blizo njegovega prebivališa ples napravili, treskali in tru-
šali, da je bila groza. Sv. Eligi se pravično razserdi, v sredo
njih stopi, jih pokrega in zapove tiho djati. Ali dobrovoljci ga
zasmehujejo, imenujeju bedaka in le rajajo. Sv. škof se pa tega
ne vstraši, temuč svoj glas povzdigne, in ljudem s očitno šiboj
božjoj žuga, ako od plesa ne henjajo in se ne spokorijo. Namestu
vbogati se plesavci in plesavke še huje vnamejo in priganjajo godce,
rekoč; „Le dobro delajte in nam še novo naredite!" — in tako
skakajo kakor bi obsedeni bili. Svetega škofa prevelika žalost
opeče; on k nebesam svoje oči povzdigne, v pričo ljudstva pok¬
lekne, se jame milo jokati in izdihovati, ter to reč Bogu izroči.
In poglejte čudo! Bog, kteri se ne da hudobnemu ljudstvu za¬
sramovati, ne zasmehovati svojih služavnikov, prepusti dobrovoljce
hudemu v oblast, in pri trideset jih izdivja, se brez pameti v kroge
verti in tuli, da jih je bilo videti groza, in so jih morli na rokah
in nogah vkleniti. Edno celo leto je to njih divjanje terpelo. Na
obletnico svetiga Petra ie Pavla jih reče sv. Eligi v cerkvo pripel¬
jati, jim ojstro pridigo naredi in ljudstvo k pokori opominja. Vse
se solzi, pokoro in poboljšanje obljubi. Sv. Eligi s vsim Ijud-
stvam poklekne, za obsedene prosi, in ko bi trenul, jih hudi duh
zapusti, njih terplenje henja in oni sopet mirno živijo.

Bog bodi milostiv razpušenim dobrovoljcom, kteri ob sve¬
tih časih nespodobno veselujejo; tudi njim se hoče pregrešen smeli
prej ali poznej v jok premeniti.

Hočemo, kristjani, Jezusovi biti, ne smemo jarm satana
nositi, ne peklu, temveč nebesam veselje delati. Veselo serce
vam torej vošim, preljube moje ovčice, pa tudi poštene dobre
volje, to da v Gospodu. „Veseli se, mladina, v svoji mla¬
dosti, in naj bo veselo tvoje serce, pravi sv, Duh; ali vedi,

da te hoče Gospod za vse to na sodbo postaviti." — Ali te¬
daj jeste, ali pijete, ali kaj druzega delate, vse k časti
božji storite," uči sv. Pavl; in tako bo prav.

Se bote vselej pošteno v Gospodu veselili, v vsili svetih
časih in dnevih posvetne dobrovolje opustili, in pošteno posveto¬
vali Gospodove dni, vam hoče svet post v izveličanje biti, kte-
rega vam za to leto 1853 v imenu svete matere kat. cerkve
oznanim.

L

Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesojeje

zderžati:

1. Vsak petek celega leta;

2.  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna;

4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom,
vsaboto pred velikoj Gospojnicoj alj velikoj Mašoj,
pred vsemi Svetini, pred divicoj Marioj v adventu,
in v saboto pred Božičem.

ii.

1. Vse druge postne dni, tudi o sabotah (razun zgorej izu-
zetih) je mesenega vživati dovoljeno, ako kdo v imenu
božjem hoče. Ima pa za to moliti vsak tak dan tri Oce-
naše, tri Cešena si Maria in pa apostolsko vero v čast
terplenja Kristosovega.

2.  Ta molitva se naj opravi v družbi domačih, prav po¬
božno, v duhu pokore, in če mogoče, naglas. Tudi
naj vsakdo, kakor premore, v bogaime daja. Se ho¬
češ in zamoreš pa tudi te dni v duhu pokore mesojeje
zderžati, bolje storiš, le drugih ne zaničuj, da se po
dovolenju svete cerkve mesenine poslužijo; ti, ki meso
ješ, pa žaluj, de se popolnoma ojstro postiti ne moreš.

3. Bolnikom mesene jedila dovoliti imajo domači duhovski
pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravitelj (vrač)
svetje ali naroči. Boletni ljudje, ktere za žive dni me¬
seno jesti slabost sili, si naj to dopuščenje po svojih
duhovnikih od škofijstva izprosijo.

4. Kdor dovoljbo ima v terdo zapovedanih postili mesa
jesti, sije pa dolžen v živežu pritergali, če ga starost,
bolezn ali kak drug pravičen uzrok ne izgovori. Si pa
primoran se obtešiti alj živeža vzeti, dajaj obilnej mi-
lošne, bolj pridno moli, rajši božjo besedo poslušaj,
odpusti svojim sovražnikom, se z njimi spravi in zado-
mesti, kar se postiti zamudiš.

III.

Vsi verni se imajo terdo postiti, to je v živežu pri-
tergati, in le enkrat na dan nasititi se:

1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel;

2 .  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Vsako sredo in petek v adventu (na mestu apostols¬
kih bilj);

4. Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in PaAlom,
pred velikoj Gospojnicoj, pred vsimi Svetniki, pred
devicoj Marioj v adventu in pred Božičem alj rojstvam
Jezusovim.

Verni sini in hčere svete matere kat. cerkve! ste danes
materni glas zaslišali, nikar da bi serce svoje oterdili. Kakor bote
vi svojo mater tako bo vslišal Oče nebeški tudi vas. Kdo r cerkve
ne posluša, naj ti bo kakor hajd in očitni grešnik. Kteri
se pa po tem nauku ravnajo, mir in milost bodi nad njimi.
Amen.

Pri sv. Andreju 12. januara 1853.

Anton Martin,

Lavantinski škof.

4$




, - ,i

15 rt irl J' ci ' v

S» ,*>

'*  » , ^'"vy •


' :.y ii  p*



f j$islao<$ «?> e V vj^Mi

r- .r Vfpg

i tsj .3  ti. .i*jŠ


'

■* H . •.■•:-/>-



..

'

'

iiDarr »M«*- t *>

r«»ioff , .

-aro)ao^* a0j<1  , ifl ) f . jtf  1, ! l  \


i

.,5<tr

|i;v' n

.

■ •*'* *.Jj|

Siod-’M>4'. •' .it.V;ttl0 9-. < • y r&  i %4  ■>■ v :  fiTf: '.;!«•■: 8ff$ i mJuM

'

|.iniij;i .'fonu il>o(i  :  h o«j  <4<f*«

'tk  .ftSMIjrA-

jffefMHffc **'**'
/ •' ***

; -



^ % :r '

,.. . - ri ■ . i# -. h j

f« tl frflttti'


■* W-

r *



'







*; .v .*,-*•

L  k*



1853.

®em SBoblcfnimtrbigen garanter (Sterni imt> alfcit
©djulntaiiiicru ©ruji uiti) ©egen mm Sefu GOrifto

itnferm $crnt.

I. Drbfaarfatžoerfugmtgett, bcit @c&urgottežbt'enft betreffenb.

H. gjjittfjeifung ber tfieofogifcben grageit fiir baž 3a&r 1853.

III. SBeftimmmtg b er  ipfarrfonfuržpriifung fiir ba"ž 3abr 1853.

IV. 2lbl)of)fung ber (mligen Defjfe ant ©runbottnerftage.

V. Ser Sirefrortett=23ebarf fiir baž Sa^r 1854 ifl anjuietgert, mtb ber ©eetenflanbž*2lužt»eiž
»orjulegctt.

VI. ©antmluttg fiir cin SBaifeninftitat f. f  £)|fijterOtocf)ter bureb 21&naf>mc bež ©ebtcbtež: @$ret
bie gtauett.

VII. (Mefte fiir bie abge6rannte «)farr* unb SOBaKfaljrtfircbe €S»arfa Sfeujlift bei Dberburg.
v r *lf. Slbanbermtgett in ben ffatiftifd)en 3?acf)n?eifungcn uber Seo6Iferungž«©emegung.

IX. 2lnorbttung, betreffenb bie SSermenbung ber bifponiMen ^ircftengelber junt ?Infa«fe »on
©rnnbentfafiuttgžfDMigationen.

I.

JJiC  ©d)u(e, etne Socket* £>er S?ird)e, nad) biefer bie n>id)tigfte gebn unb
©rjiebungganfJalt beg 3Jtenfcbengcfd)iecbteg, bie ade unfere Slufmerffamfeif unb
3lufopferung perbieitf, barnit fie gebeibe unb bie ipobltbdtige Otiicfmirfung iibe
auf S£ird)e unb ©taaf, inbetn fie beibeit trene unb ipiirbige 93titglieber erjiebet.
Saju benbtbigef bie ©d)ule pon ber &'ird)e bie religibfe SEBeibe, pom ©taate ben
dufjern ©d)u&, »on ben ©eelforgern aber bie ii>r gebtibrenbe SSeacbtung unb
forgfame 9>|lege. Sie ©cbufe foll bem ©eefforger ber Sfugapfet — biefer ber
@cf)uie bie ©eefe feitt, auf bafj fie jum ©egen tperbe- 3n 2tjibefracf>t bejfcti
fttiD uitter 21. 2lpril 1845 j. 71 me^rere £>rDinariatg'23erfiigungen jum grom*
men ber religibfcn ©rjiebung unb @d)u(bigcip(in eriaffen toorben, roeldje id) f)iemit
ju erneuern unb ndf)er ju beffimnien fiir notbroenbig ftnbe.

23or 2(Uem fjaben bie #erren ©eelforger unb ©cbuUebrer ftd) ben bop*
peiien 3roe<f ber @d)u(e ftetg por 21ugen ju balfen, bie ©cbuljugenb juerft fiir
ben #imme(, ju gfaubengftarfen frommen ©briften, unb bamt fiir ben jeitlidjen
«5eruf, ju mi|iicf)en SSienfdKit uitb braoen ©taafgbiirgern buref; Unterric^t unb
©rjiebung f;eranjubi(ben. Sanmi b a & eit

1. bie ©eelforger nicbt allein bie porgefd)t’iebene ©cbufprebigt aiif cine ange*
meffene SEBeife oorjuttebrnen, foitbern aucb bci jeber fd)icf(icben ©elegenbcit, ing=
befonbere atn 1. ©onntage nacf) ber ©rfcbeiitung, fo raie am fjei(. ©cbufjengeU
©onn-tage, ipo ibnen bag einfd)lagenbe ©oangelium bie fcbbnjfe 23eranlaffung
baju bietf;et, cingreifenbe SSortrdge ju balien: iiber bie cbrifflicbe^inbersSrjieb-
ung fo tpie iiber ben SEBertf) eineg gufen @d)u(unterrid)teg/ porjiiglicb aber iiber
bie ^>fl[id)f ber ©(tern mit ber ©d)u(e mitjiuPirfen, unb biefclbcn jur ©infic^t ju
bringen, ba(j pou  ciner d)rif^(icben ©rjiefjung if>r unb i^rer ^inber jeitlid)eg unb
emigeg -3EBof)( ab^ange; bcmt eben baran bat eg in unfern Sagen befonberg ^otb-

2 .  Samif bie ©cbutiihjeub cbrifllid) erjogen tperbe, barf bie @d)ulmeffe nicbt
unferbfeiben, rnobei bie ©cbulfinber abroed)fe(nb ju ftngett ober laut ju befb?n
baben, nad) 2(mpciftmg ber 2(nbacbfgiibungen fiir bie ©d)u(;ugenb (ju baben bei
SEBoIfgang^irfer, 33ucbbiitber in SEBolfgberg; ober bag Sreto Opravilo za šolarje, v

Celi na prodaj v nemških šolah). £Bo fcjtte fiiglid)e ©CbuttJtefTe Jtllafllg WaV( ,  ift

folcf)e menigftenč ati cin $aar Sagen in Der iJBocbe ju \mun,  mo, unt> mann aud)
Diefeč nid)t moglid) ift, b a &en Die |)emn ©djullebrer ngfigftenč fmei 3)?al n>6cf>ent*
lici), alč cfma am DJiittmodje unD ©aiuftage, Die O^nljugetm^n Die Širclje ju
fiibren, unD nad) Slnmeifung obgenannter < žttnt>a<fyt$bm)dtyeif  fiir 2leltern unD
SSBol)ltbdter ju 5etf>cn, unD fomit Die Verjeti Der SugenD fiir grommigfeit unD
£iebe ju Sefu, if)mn gbttddjen $inDerfreunDe, fo mie cine jarte 2lnDad)t jur
fungfrdulicben OJiutter SDtaria ju bclebeit.

3. Sie ©dfulfugenD ift bfter, jum tt>enigflen »ier $)tal im Sabre, junt miirDigen
©mpfattcie Dec bed. šBeicbt unD ©ommunion ju fuf>ren, unD aud) Die SBieDerbob*
lungčfcbiiler ftnD Daju ju »erbalten, Die f)eil. ©aframente mit Den 3Berftagčfcbii=
lem gemeinfdmftlid) ju entpfaiigen, mobei Die £>crren ©cbullebrer unD ©ebilfen
eingelaDeit unD erinnert roerDen, mit Dem eigenen guten fBeifptele Der ©cbulfugenD
»orjuleud)ten, unD Die g^farr^gemeinDe jit crbauen. Sene SfinDer, Die feine
©d)ule befudjen, ftnD nact> Det- £)rDinariatč#23orfd)rift »om 2. Seinncr 1847
9tro. 13 befonDerč »orjubereifen, unD jut’ 1)1.23eid)t unDContmunion nicbt be»or
jujulaffen , alč fte in Den notbmenbigen ©tticfen unferer beil. Dteligion (in neces-
sariis medii et praecepti ) gut unterricbfet bcfuttDen merDen. Se feierlid)er unD
angemejfener Die erfle beil. ©omtitunion abgebalfen mirD, Defto fcgenčreidjer unD
nacbbaltiger merDen Deren SBirfungen fein. ©iner befonDeren .pirfenforge merDen
Die fo Oduftg »ernacblaffigten SfinDer leDiger ^erfonen, SiebfinDer, SSie^ut^er,
Sienfifnaben unD ?9?dDd)en anempfol)len, um fte »or 23ermilDerttng ju »ermabren,
unD i()tien moglicbft cine d)riftlicf)e ©rjiebung ju »erfcbaffen.

4. 9tebft einet praftifcben, inč £eben greifenDen žBe^anDlung Der ©laubenč#
unD ©ittenlef)re follen Dec ©cbulfugenD alč 23orbcreitung auf Die fontmenDen
Stircbenfejte bet Der ©»angelienerflarung aud) Die &'ird)engebrdud)e auf cine
angemeffene SBeife erfldrt, unD fo Die SVinber in Dač fircblicbe £eben eingefubrt
merDen. UeberDicft laffe man Die S^inDer furje 5>erjlicf>e ©ebetbe unD ^ernfprudje
einiiben r  um fold)e inč £eben mitjunebmen, unD immer »or ©ott ju manbeln.
£iebei ift eč fiir .Šfatecbetcrt unD £ebrer eine eben fo grofje Stufgabe alč bcilige
fjjjlic&t, aud) in 23ef)anDlung Der fogenannten ted)nifd)en ©cbulgegenjidnbe 2llleč
auf ©ott ju bejief)en unD Die SugenD anjuleifen, im £id)te Deč ©laubenč ju
tpanbeln, um Daburcb Der ©d)ule Den Slbelčbrief Der $ird)lid)£eit ju geben.

SDarum foU in feiner ©ct)ule Dač S3ilDnifj Deč ©efreujigtett feblen, unD
jeber ©ang jur ©c&ule foU fiir Die S?ittDer ein ©ang ju Sefu fein.

5. ©inett grofjett ©infiu§ iibt Der ©efang auf Die ©eftttung Deč 23olfeč auč,
unD Darf in Dec @d)ule nicf)t unbeacfrtet bleiben. ©č ift Darum mein fe^nlid)jler
SKunfcl), Da^ Die @d)ulfugenD in ftttlicb reitten, er^ebenDen ©efdngen, tpeld)e
žšegeifferung fitr fKeligon, fiir 2Baf)rf)eif unD SugenD, £iebe jum SaferlanDe
unD jum0tegenten afbnten, fleijjig geiibt, unD Durcf) fte DerSSolfč* unD ^ircben*
gefang »ereDelf unD gef)oben tperDe. 2lufntunterung fiir £ef>rer unD ©cbiiler
befiimmeicf) auf 10 Sa()re aU;af>rUc^ 100 alfo fiir jeDeč Sefanaf Der £a»anfer*
Siojefe 5 fl. ©. !9l. alč ^rdniie fiir fene ©cbule Deč Sefanateč, rnelcbe ftcf>
im ©efange am beffett aučjeicbnet. S)ie ©c^ulDiffriftčaufftc^t bat Darum in Dem
aUfdbrlidjen @cf)ulberid)fe nad) Dem SSerlaufe Deč ©cbulfabreč aud) Den ©efang
ju benigen, unD fene @d)ule ju bejeidjnen, n)e(d)e Die aučgefef)fe gjrdmie »er#
Dienf, Die mit Der 23erid)tčerleDigung Der betreffenDen ©cbule nad) S3e^immung
Der ©cbulDiftriftčauffcbt enfroebec Dent @d)ullebrer ii  alč ein r  fleineč honorar,
oDer jum Šlnfaufe Der Q3rdmienbii^eln fiir Die @cf)uler jugefiibrt merDen rnirD.

6. §iir Dač jarte ^ittbečalter fet)r angemeffen unD fiir Dač folgenDe religibfe
£eben Der SugenD fef>r fegenčreicf) ift Der fcbdtte SSerein Der &eil. ^inbf)eit Sefu,
Dejfen 33e|timmung eč ift, Den frommen ©inn im finDlidjen3llter ju pftegen, ttnD
Durd) ©ebefh unD Unferftii&ung »on @eite Der ^leinen fiir Die Dtettung jber
*£)eiDenfinDer befonberč in ©l)ina ju forgen. Sie ©tatufen Diefeč SSereineč ftnD
in Den š- Š- S>lntitber S)rDinariatč=©rldffenJJtro. 13, 15, 17 Deč Sa^teč
1851, m flo»ettifd)er ©pradfe aber in Dem Die§jabrigen Saf)t’bud)e _Drobtince ju
lefen. ®a Diefer ^inDer#SSerein mit feiner gemiitblicben 2lnDad)tčpfiege ju »ielen
Sibjefen Siefterrei^č gufe 2lufnal)me gefunDen, ju S3Sien Den ©enfral»23erein
bat, unD ficb Deč beffeit ©rfolgeč erfreuet, fo rnirD er aud) in unferer SMojefe
fein falteč, uttfrucbtbareč ©rDreicb ftnDen, unD gernifi aud) erfreulicbe ^ritcbre
fragen, mo er eingefiibtf mirD. SSereinčbilDer ftnD bei Dem £)rDinariafe, mie
aud) bei Der £auptfcbulDircftion in ©illi su baben. Sie eingebenDen Sllmofen

fint) burcb bie 6efreffeitt>en Sefanafe an bač Obinariaf jur meiferen 33erfenbuna
ju leifen-

@d)lii§iicb roerben aUe Sugenblebrer unD ©rjieber auf il>t*e f)til  Q3flicht
im £errn erinnert, bet bor ©cbuijugenb auf bie 2ingemobnung ciner d>riftlic^=
boneten Sebenčart m ber Sfircbe unb ©cbufe fo mie au^cr ber ©cbufe ju forgen,
ftcb um berett 2luffubrung fleifjig ju befiitumern, fte »or |d)led)ten ©efelffd)aftcn
fo mie bor bem £3efucbe bet* Sanjbdben ju marnen, unb barauf ju fef)en, ba£j
bie SCinbec tein geroafcbeit unb gcffeibet erfd)einen, moju i^ttert bie neueit ©cbul;
biicber bie erforberfid)e Slnlcitung gcben, bantif bie ©cbufe nic^f uur cine febr^
fonbetn and) mit ber ©ttabe ©otteg cine cbrifflicbe ©rjiebung$*2fnftaft beffercr
©efd)(ed)ter merbe, moju ©ott feinen ©egen gebe!

II.

9ttit 23ei*ufung auf ben £>rbinariafč*©r(afj bom 20. 9?obember 1844
9?ro. 1901 unb bie bariiber erncuerfe 2fnorbnung bont 3. ?}?drj 1852 *ftro. 380
roerben fiir bao laufenbe Sabr 1853 fofgenbe tbeofogifcben gragen jur 23eanf.
tbbrtung gegebcn:

1. Quas statuit s. ecclesia <juoad concubinatus poenas, quid animarurn pastori
agendum ad eos amovendos?

2. S33ie baben 2Beltgei)}ficbe if;r jeitlid)eč ^ermbgen nad) ben 33orfd)riftcn
ber Stircbc bei £ebjciten ju bermenben, roie bariiber ju feffiren?

3. 3ft ber i)duftge 5)friinbenroed)fel fiir bie ©eefjorge jufrdglid)? jffiann i(f
fold)et nad) bem ©cijfe ber ^ircf)engefe^e juldfjig?

4. Sff bet ©mpfang ber Ijed. Communion of)ne borbergebenbcr 33eid)t ju
gcjlattcn? — in roelcben SaUen?

III.

sftad) ben 33ejJintmungen ber ,£>rbinartaf^&'urrenbe bom 30. SDJai 1850
5ftro. 926 roirb bie ^farrfonfurč^riifung in bicfem Sabre ju@t. Sfnbred am3l.
Siai, l. unb 2. Suni; ju CiUi aber am 13., 14. unb 15. ©eptcmber fd)riftlicb
unb miinblid) abgebaltett roerben:

Sene Sibjefancn, bie ftcb biefer ^Jrufung untcrjie&cn roolfen, t)aben 14
Sage jubor bei bem Ordinariate bie 33eroiUigung baju einjui)ol)Ien.

IV.

Sie 2 (bt) 0 blung ber feeil- Oe^te bat aud) beuer in ber bičber iiblicbrn
SIBeife am ©riinbomterčfage aUbier ju gefd)ef)cn.

V.

Ser Sireftorien48ebarf fiir ba$ Sabr 1854 iff bič le&fen Suni l. 3-
anber befannt ju gcben, unb jugfeicb ber 2tudn>ei^ iiber bie ©eelenanjabl ber
unterftebenben ©eelforgeftationen einjufenben.

VI.

S3on ©eite ber <£ppebitton$<Sireftion beč 1. I h  2frmceForp$ in SBien
tourbe unter 17. Sanner D.3- eine3a^l bon ©pemplaren beP ©ebtcbteS. „£t>v et
bie Šrauen" mit bem 2fnfud)en anber gegeben, bon ben allfalltgen 2lbncbmern
bcčfelben beliebige 33eitrdge ju ber in 5lu6fiif)rung begriffenen ©mcbtung eincč
SBaifeninjfttuteč fiir l l  Offijier6ti>d)tcr ^erein ju bringen.

Ste 3Bof)ltbdter biefeP Snjtitufcč roerben fonad) aufgeforberf, ipre
beliebigeu S3eitrdge bi6 ©nbe Sipril burd) ba6 Sefanat anber einjufenben, mo
man bann bie ju £anbcn b«benben ©pemplare an fte gelangcn lajfen mirb.

VII.

£>ie SSorjfebung ber $farr= uni> SBaUfabrtfircbe Starta Sfteujfift bet
£>berburg, ročice befanntlid) ben 23. 1850 ut ©ruttb abgebrannt, unt> att

SSJiitteln crfc^opft ift, ben netim £3att, Oec šivat* miter bag Sad) gebracbt rombe,
aber nocb bet* SBolbung, 9 >fiajie!:ung, fo roie aller itbrigctt ginricbtung, beg
Šburmeg unb bcr ©locfcn entbebrt, sur notbt»enbtyeu Siugfubrung su bringen,
bar um 23erattlaffung eirter rnilben CoUcffc biejšbesiiglid) gebetben. JDa su fol-
<j)m  3 roed?e fcbon fo oft fur frembe ©ottegbdufer mit ©rfolg gefammelt rourbe,
»erfraut man bet* guten ©eftnnimg foroobl bcr £errcn ©eelforger alg (Settteinben,
roelcbe lefctcrcit immcr cine ?Sbr(tebe su biefer Šruueitfircbe an ben Sag legfen,
menit man f)temit bic amtlid)e 2 lufforberuitg su obiger ©anmtlung erlaft.

Sie ©rgebniffe an eingegangenen ©elbbcitrdgen ftrib (ditgfjeng big (Enbe
5lpril an bag £>rbinariat einsufenben.

VIII.

Sn ben ffatijfifcben 9facbt»etfungen uber bie SSeroegung ber a3e»blferung,
roelcbe nad) ben mit b»b cm  f. f. ©tatrbaltereuSrlafe (fitr .SVdrnten) »om 6 =
Suit 1851 3 . 1853  unb £)rb. Currenbe »om 4. Stuguff 1851 9?ro. 1085 (fur
©teiermarf) »ottt 28. £>ftober 1851 3 .'8185 unb £>rb. ©urrenbe pom 3.
November 1851 $}ro. 1646 befannt gegebenen gteffimmtingen aUjdbrlid) »or*
fcbriftmdpig su »erfajjen unb einsufenben ftnb, bat bag bobe SSJtmijlenum beg
Snnern mir ŠSerorbnung »om 14. ©esember 1852 3abl 28808 folgenbe ©rleicb*
terungen eintretcn lajfett.

1 . S)ie Sftacbroeifungen uber bie ©rfigcbornen (©rfflinge) buben »on nun an
SU entfaUen, eben fo fanti

2 . bie S 3 orlage i  eineg Supplifatg ber Sltacbroeifungen, roelcbe bie ©eelforger an
bie politifcben Neborben su liefern b^ben, unterbleiben;

3. bie Sftadjroetfungen ftnb nid)t rnebr nacb £>rtfcbaften, fonbern fummarifcb,
jlebocb monatroeife, fitr famintlidje iKubrifen nacb ben ©prengeln ber ©eelforger
Su »erfaffen, unb

4. bat bie©pesiafiftrung ber gemifd)fen £ben »on nun an su entfaUen, unb
eg ift nur erftcbtlicb su macben, roie »iele aSrdutigame unb Kraute, tt>efcf>e rodb=
renb bež laufenben Sabreg gemifcbfe ©b^u eingingett, jebcr ber betreffenben
Cottfeflnionen attgeborten.

5Bo»on bie unferftebettbc 1 ©eelforgeamtcr in ‘Jolge bober f. f. ©tattbal*
ferei»0roffnung (fiir ©teiermarf) »om 21 , Šesember 1852 3 . 9134, (fur Čfdrnten)
»om 2. Sanitet* l. %  3 » 1139J  b«iuit sur Šarnacbadjtung »erjtdnbigef roerben.

IX.

Sagbobe t  f. ©Knijleriun. begSnttern b«f mit ©rlaft »om 30. Sesem-
ber 1852 3 . 33884 erinnert, baf? nad) bem S3orfen6ericfete »om 24. Sescmber 1852
bie ©runb*<£tttlaftungg*©cbu[boerfcbreibungen auf ber SžBtener*a3orfe »erfebrt
morben feicn, unb bag beren €urg fitr bte 3 ufunft rocrbe notirt roerben- ©g
uitterliege bemna^ feiner ©cbmierigfeit .rnebr, biefelben in Oemd^^ett beg im §•
21  beg a. b- §>afenteg »om ll. $(pril 1851 0Cgb. ^ro. 83 ibnen getvorbenen
3 ugejtdnbnt(feg sur Slnlegung »on štirdtemSonbg unb ©fiffungg^apitalien su
»crtvenbeit, unb nacbbent cg im Sntereffe ber ginansen fomobl, alg ber Snf)aber
biefer S)biigationen gebotbeit erfcbeint, fte fo »iel alg ntbglicb ben ©cbmanfungen
beg tdglicben SSerfebrg »on ^)anb ju ^)anb su enfsieben, fo fei babin su tvirfen,
ba^ bic ©runbenflajfungg - S)btigationen ttun aucb mirflicb »on ben i5tircben'
©tiftungg* unb Sonbg;Sermaltungen sur 2 lnlage ibrer bigponiblen ^apitalien
mit»ern>enbef merben. „„ f  ^

3Bo»on bie ©eelforgedmfer bifuiit in ©emapbdt ber bo^n f- f. ©taft*
balterei * ©roffnung ddo. 13. Sdnner l- 3- 3- 91  iur ^acbad)tung ^enntnig
erbalten.

Surffbifcbofficbeg £a»anter S?rbinariat su ©t- 5(nbred am 16. februar 1853.

tlitton SRartitt,

gitvfl * ©tfcpof.

ANTON MARTIN,

po milosti božji Lavantinski škof, vse Verne svoje
škofije lepo n Gospodu pozdravim, in Vam vse
dobro iz celiga serca željim.

JUva Adama imamo, ktera posnemamo: perviga u posvetnem raju
skoz požrešnost u svoje pogublenje — drugega Adama Jezusa
Kristusa u pušavi skoz svet post in zatajenje u svoje izveličanje.
Pervi Adam je post prelomil zavživaje prepovedan sad, ter je
sebi in nam skoz svojo nepokoršino časno in večno smert naklo¬
nil; drugi Adam, naš Izveličarje odrešenje naše s svetim poštam
začel, in je bil pokoren do smerti, nam zapustivši izgled, naj bi
njegove stopinje posnemali.

Za katerim bomo hodili? —

Kdor hoče za Kristusom hoditi, se ima po njegovem svetim
izgledu postiti; zakaj svet post je šola resnične hoje za Kri¬
stusom, in svetnika ni u nebesih, kteri bi ne bil po potu posta
iit zatajevanja si u nebesa pomagal. Postili so se Apostoli in
učenci Kristusovi, postili vsi pervi Kristiani tako ojstro, da se
jim čudimo premišlevaje, koljko so oni storili, kako maio pa mi.

Imeli so pervi Kristiani velik 40 danski post u spomin
in posnčmo posta Jezusovega u pušavi, na bi se vredno pripravili
obhajati s Jezusam sveto veliko noč, grešnimu poželenju odumreti
in oživeti za Jesuza, za njegovo božje kraljestvo. Le enkrat na
dan so jedli po večernicah o petih, pa še tistobart le pomalim.
Niso zavživali u postu mesa, ne mleka, clo vina pili niso. Postili
so se otroci in stari ljudje; ker so bili vsi svetoželjni, so bili tudi
posta veseli, ter so se jokali, ako se niso postiti mogli.

Pervi Kristiani so iinmeli 4 kvaterne poste, vsako kva-
terno sredo, petek in saboto, naj bi se vsake kvatre saj po tri
dni pokorili, in ložej od Boga vsakdanjega kruha izprosili, naj bi
jim blagoslovil žitno polje in vinske gore, jih obvarval vsake
vjime, in dal živežu tek; — jim pa tudi dobrih delavcov u svoj
vinograd — dušnih pastirjev u svojo žetvo poslal.

Postili so se na svete bile pred velikimi svetki alj godo-
vami, se pripraviti na vesel Gospodov dan. Vsi <i in taki posti
na leto so jim bili mali posti, o katerih so se ob treh popoldne
obtešili, in niso vsak dan neprenehoma posta imeli, kakor svet
40 danski post. Tudi vsak tjeden so se po dva dni postili, u
petek, u spomin smerti Kristusove, naj bi se njegovega terplenja
in zasluženja vdeležili, u saboto pa v čast Marie, kije s apostoli

te dan žalovala, ko je Kristus veliko saboto u grobu počival.
„Post je bil pervim Kristianom, po besedah sv. Bazilia, rodoviten
Studenc, kije mlado keršanstvo polival, iz kateriga so se popot¬
niki vse svoje žive dni poživljali; post je bil devicam varh čisto¬
sti, zakonskim pomočnik zderžnosti, mladim in terdnim ljudem
berzda poželjivosti; post je bil sednoj bosedoj vsaki starosti in
vsakimu stanu dober oče. 44

Toliko ojstrega, svetiga posta pervih Kristianov komej
lupino med nami najdemo; pa še te male trohice veliko Kristianov
Cpo imenu) noče deržati, in se ne zmeni za post, de si je ravno
post oče svete čednosti in očiten porok hoje za Kristusam. „Ako
hočeš Kristian biti, veli sv. Ambrož, imaš tudi po Kristusovo
storiti. Jezus, ki ni greha storil, se je postil 40 dni; ti bi se pa ne
postil, ki si toliko grešil? Kristus ni nobeniga greha storil, in se
je postil za naše grehe; kako bi se ti po svoji vesti Kristian ime¬
noval, če bi se gostil, kadar je Kristus za tebe gladoval? 44

Kakor ojstra je bila šega pervih Kristianov se postiti,
tako mila je zapoved posta, ktero nam sveta katolška cerkev u
naših časih naroča; dobra mati ve, da smo slabi otroci, ter nam
po materno vsmilena pohenja in ljubesnivo pomaga, ako le njene
skerbi in pomoči terdovratno skoz nepokoršino u svojo pogubo
nezaveržemo.

Zaslišite torej, drage ovčice Kristusove, in zapomnite si
to trohico svetega, cerkvenega posta, kojega Vam za to nasoče
leto 1854 u imenu svete matere kat. čerkve oznanim in naročim.

I.

Vsi včrni Lavantinske škofije se imajo mesojeje

zderžati:

1. Vsak petek celega leta;

2 .  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tjedna;

4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred
velikoj Gospojnicoj alj velikoj Mašoj, pred vsemi Svetini, pred
devicoj Marioj u adventu, in u saboto pred Božičem.

ii.

1. Vse druge postne dni, tudi o sabotah (razun zgorej izvze¬
tih) je meseniga vživati dovoljeno, ako kdo u imenu božjem
hoče. Ima pa za to moliti vsak tak dan tri Očenaše, triCešena
si Maria in pa apostolsko vero u čast terplenja Kristusovega.

2 .  Ta molitva se naj opravi u družbi domačih, prav pobožno, u
duhu pokore, in če mogoče, na glas. Tudi naj vsakdo, kakor

premore, ubogaime daja. Se hočeš in zamoreš pa tudi te dni
u duhu pokore mesojčje zderžati, bolje storiš, le drugih ne zani¬
čuj, ki se po dovolenju svete cerkve mesenine poslužijo; ti, ki
meso ješ, pa žaluj, de se popolnoma ojstro postiti ne moreš.

3. Bolnikom mesene jedila dovoliti imajo domači duhovski
pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravitelj (vrač) svetje alj
naroči. Boletni ljudje, ktere za žive dni meseno jesti slabost sili,
si naj to dopuščenje po svojih duhovnikih od škofijstva izprosijo.

4. Kdor dovoljbo ima u terdo zapovedanih postih mesa jesti,
si je pa dolžen u živežu pritergati, če ga starost, bolezn alj kak
drug pravičen uzrok ne izgovori. Si pa primoran se obtešiti alj
živeža vzeti, dajaj obilnej milošne, bolj pridno moli, rajši božjo
besedo poslušaj, odpusti svojim sovražnikom, se s njimi spravi
in zadomesti, kar se postiti zamudiš alj ue moreš.

III.

Vsi včrni se imajo terdo postiti, to je u živežu
pritergati, in le enkrat na dan nasititi se:

1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razuu nedel;

2 .  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Vsako sredo in petek u adventu (na, mestu apostolskih bilj);

4. Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom,
pred velikoj Gospojnicoj, pred vsimi Svetniki, pred devicoj
Marioj u adventu in pred Božičem alj rojstvam Jezusovim.

Verni sini in hčere svete matere kat. cerkve! ste danes
materni glas zaslišali, nikar da bi serce svoje oterdili. Kakor
bote vi svojo mater — tako bo uslišal Oče nebeški tudi vas.
Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor hajd in očitni
grešnik.

Ti cerkveni posti nam pa kaj pomagali alj hasnili ne bodo,
ako se ne bomo greha skerbno varvali, ne zogibali grešnih
priložnost. „Nikarte ne mislite, da je že zadosti se u jčji
postiti (zravno pa grešiti). Ali ne veste, kaj se pravi prav
postiti se? Se (zravno posta) vsega greha iznebiti. Raztergajte
vse pregrešne zveze (posebno nečistega znanja), odpustite svo¬
jemu bližnemu zamere i. t. d. Kaj bi zdalo se postiti, pa se kre¬
gati in tožvati? Kaj bi vam pomagalo se te dni mesa zderžati,
svojega bilžnega pa med tem po krivem oberati? II čemu bi vam
bilo ne vina piti, krivice pa ne opustiti? 44  upraša sv. Bazili. „Se
greha varvati, se pravi u resnici postiti, uči sv. Krizostom; zakaj
post je u to postavlen, naj bi pregrešno poželjenje krotil. —
Posti se, ako si grešil; posti se, de ne boš grešil. 44

Ti cerkveni posti bi nani bili škodlivi, če bi se le na nje
zanašali, svoje dolžnosti in dobre dela pa opušali; delo in milošna
imata biti posta brat in sestra. „Postiti seje pač kaj dobrega ! 44
je djal svoje dni pušavnik svojemu tovaršu. Delati pa je še
bolje! 4 ' mu tovarš odgovori. Tretji pa jima pravi: „Vbogaime
dajati je pa naj bolje, ako za to delamo in se postimo, de kaj
vbogaime dati imamo . 44  In ta je resnična. Gotova resnica je pa
tudi, da nam svet post kaj pomagal ne bo, če se pregrešnih pri¬
ložnost ne varjemo, ktere so: malopridno cer kovanj e, slabe
ošterije (kerčme alj taberne), posebno pa zapeljivi plesi alj raji.
Sveta mati katolška cerkev svoje verne skoz post in zatajevanje
u šolo svete čednosti in kreposti pelja, nas za nebesa oilgojiti
alj izrediti; zapeljiv svčt pa vabi mlade ljudi na nevarni ples alj
raj, kpjega kerčmarji brez Boga, brez vere in brez vse vesti
u svetih dnevih, na semnjih, in clo na božjih potih nasnujejo,
mladino na široko cesto pregrešniga znanja, nesramnega djanja in
pogublenja zasukati. Na plesu nedolžnost umira, strah božji mla¬
dino zapuša, zdravje peša, smert in satan svojo obilno žetvo
imata, grob in pekel se pa polnita. Se postiti, po tem pa na raje
in brez potrebe u kerčme alj lituže s drugim spolam hoditi, je u
suho streho ogenj nositi. To nas vsakdanja skušnja uči, to
poterdijo vsi cerkveni učeniki in modri možje.

Zastonj se postite starši vi, gospodarji in gospodinje,
dokler svojim domačim, poslani in otrokam skoz perste gledate
in vso svojvoljo dopustite, da se po pregrešnih potih pomikajo,
po noči voglarijo in vesujejo, po rajih hodijo, se po pivnicah
vlačijo in gerdo, pregrešno znanje imajo. Njihovi grehi so tudi
vaši grehi; in: „Kdor za svoje, zlasti za domače ne skerbi,
pravi sv. Paul, je vero zatajil, in je hujši od nevernika . 44
Vas post zgubi vso vrednost, ako dopustite, de pod vašoj strehoj
satan gospodari, in pregreha nečistosti gospodini. —

Vaš post nima nobene cene, vi srenj ski župani (rihtarji:)
in svetvavci, ako vas grozi za svet božji strah, za poštenje in čed¬
no zaderžanje po vaših soseskih skerbeti, dokler razujzdanim ker-
čmarjem (oštirjem) raje brez vsega pomislika davoljite, in dopu¬
stite, de se po cele svete dni in noči po pivnicah Bog žali in mladi
ljudje u pekel predajajo. Vi se postite, zapeljivci in zapelivke
pa na vašo rajtengo po okoljcah nesramno djanje vganjajo, po
vašem kraji nezakonske otroke, berače, tate in razbojnike tro¬
sijo, reve in nadloge sejejo, kterih grenek sad že okušamo in ga
pokušali bomo, de se Bogu usmili! „Ne dajte prostora
hudiču ! 44  (u vašem kraju) opomina svet Pavl; marveč karkolj
je pošteno, kar pravično, kar je svčto, kar k čednimu
zaderžanju sliši, za to skerbite , 44  de bo u vaših soseskah

poštenje (loma; po tem bo vaš post Bogu prijeten. Bog je vam,
sienjski poglavarji, nase dni veco oblast zaupal, kakor sojo vaši
predniki svoje dni imeli; Bog bo pa tudi več od vas tčrjal; gorje
vsakemu, kdor sije oblast zadel, pa si ne prizadene svoje dolž¬
nosti dopolniti; praženje njegov post, zastonj vsa njegova božja
služba. Bog hoče zveste namestnike imeti.

Prazen je post in brez v se zasluge tudi nam duhovskim
pastirjem, božjim namestnikom, ako molčimo, kedar je potreba
svariti in klicati u imenu Boga in svete cerkve, kedar vidimo, de
sovražnik med nami sel zapeljivih zmot in hudobij trosi, pohuj¬
šanje dela, zapeljuje, zatira božje kraljestvo, kraljestvo hudega
pa šira. ,,Gorje nam, če molčimo, veli prerok Izaia, in če ne
povzdigamo kakor trobenta svoj glas, oznanovaje ljudstvu
njegove pregrehe . 44  — „Zadonite s trobentoj, napovejte
post, pokličite ljudstvo, očistite sberaljše, sberite stare,
pripeljte otroke. Med vratini in altarjem (k hiši božji) naj
mašniki, služavniki božjijokajo, rekoč: Zanesi, o Gospod,
prizanesi svojemu ljudstvu; in ne daj svoje dote neverni¬
kom u smeli . 44  Tako nam prerok Joel naroča, in njegova beseda
ravno za naše dni velja, u k oj ih število grehov čedalje huje raste,
se tatvine množijo, vse ječe pretesne prihajajo, se od toliko morij
po svetu čuje, de je groza in strah. Zemlja ječi pod težoj pre¬
grehe, in hudobija ljudi kliče na božjo pravico. Kaj bo iz tega? —
Prida po takim gotovo ne bo, ako se ljudstvo ne poboljša, in
božja pravica ne potolaži.

Kadar se je u starih časih u kakem kraji kaj strašno
hudega pripetilo, de je, postavim, kdo očitno Boga klel, alj
krivo prisegel, alj koga grosovito umoril, alj je keršenea otroka
zapravila, alj kdo cerkvo hudobno oropal, alj u pohujšanje
soseske kdo zakon prelomil, alj storil očitno žalenje božje, so
tistimu kraju očiten post oznanili, de so se včrni pokorili, jčzo
božjo potolažili, in dano pohujšanje poravnali.

Taka je bila u velikem mestu Ninive, taka šega pri Izrael¬
cih in pri včrnih Kristianih svoje dni. Zakaj pa te svete navade
pri nas ni? — Nimamo tudi mi zadosti pohujšanja obžalovati, ki
se po hišah, soseskah in duhovnijah alj farah godi in jezo
božjo draži?

Svet post, p otolažiti jezo božjo za velike očitno
storjene pregrehe in hudobije, naj bo tretje Bogu dopadlno
dobro delo, kteriga nobena fara, nobena kersanska hiša, in
pobožna duša ne zamudi, ki Boga ljubi in skerbi za izveličanje
duš, za pravo srečo svojega kraja; — naj zadostuje božji pra\ici
in odvračuje zaslužene šibe božje. Ako bi se u kaki soseski
(česar ne daj Bog) očitno pohujšanje delalo in kakor nemarna kuga

ljudi prejemalo — bi se očitno prešestvanje doprinašalo, alj gro¬
zovitim morstvo, kervav boj alj tepenje o svetih nedelah in
praznikih prigodilo, veliko sovraštvo u soseski vnelo in se ne
dalo potolažiti, tako naročim duhovskim pastirjem (fajmoštram)
in njih namestnikom, naj oznanijo u mojem imenu postni dan celi
duhovini alj fari, pa tudi soseski posebej, u koji se očitno pohuj¬
šanje godi, naj sekeršanska soseska posti inpokori za očitne grehe,
ki se u njeni sredi gode, naj se u postu posebno mladi ljudje učijo
greh sovražiti, in spoznajo, koliko hudo je greli. Ima žlahta alj
kaka keršanska hiša zgubleniga sina alj hčer, in je vsa prizadeva
zastonj, ju popraviti — se u rodbini kaka očitna nesreča velike
pregrehe stori, na hišni oče alj gospodar svoji rodbini alj družini
post naroči. Naj se ravno edni alj drugi tako napovedanemu
postu vtegnejo le smejati, bodo pa tretje, bogaljubni Kristiani se
zatoliko bolj zvesto postili in isprosili tudi zasmehovavcom duha
pokore. Zaupam terdno in sim si svest, de hoče tak poseben
post pohujšanje zaverniti, mlade ljudi greha ovarvati, hudobije
iz srenj (gmajnj potrebiti, in pokončati razujzdano živlenje.
Več ko bo takega svetiga posta, manj bo med vami žalenja bož-
jiga, Bog bo dal boljše ljudi, s njimi pa tudi bolje čase; sveti
Duh bo pri vas prebival. To poterdi sv. Atanazi, rekoč: „Post
ima veliko moč u sebi; on ozdravi bolezni, pomanjša škodlive
mokrote po trupli, prežene hudobne hudove, odpodi hude misli,
razjasni glavo, očisti serce, posveti naše telo, in nas vredne
stori Boga gledati. Post je hrana (živež) angelov; in kdor se
(prav in pobožno) posti, bo tudi angelom prištet/ 4

Ljubezen Kristusova me sili, Vam, preljubi, to pisati,
in svet post posebno priporočiti; naj priganja tudi Vas sveta lju¬
bezen Jezusova vse zvesto dopolniti našim dušam u izveiičanje.
Amen.

Pri sv. Andreju na sv. Neže dan 1854.

Anion Mariin.

Lavantinski škof.

Zdravje in božji blagoslov vsim včrnim Kri-
stianom Lavantinske škofije od Jezusa Kristusa

Gospoda našega./

Kdo ne bere, kdo ne čuje, kako se po svetu godi ?
Huda vojska se krog nas napleta, in ni ga človeka, ki bi nam
povedal, kdaj bo končala, in pa kako. — Strašna bolezn po
Laškem in Nemškem s nagloj smertjoj ljudi pobera, se ne zogne
bogatili hiš, ne bornih bajtic, jemlje stare in mlade, ter vsim veli:
bodite pripravleni!—Po južnih krajih grozovitni potresi cele mesta
porušijo, po severnih velike povoduje rodovito polje v pušavo
spremene in ljudem beraško palico podajo. Tudi nam je prerana
slana lep kos kruha vzela, tersje slabo rodilo, in kužen ples-
novee, tersja bolezn nam žuga vinogradov veselje v žalost pre-
meniti. Podzemljice še gosto gnijejo, in vbogi žalostno vpra¬
šajo: kako se bomo preživeli, kako družino s vsem potrebnim
preskerbeli? Kar je pa naj huje zlo, je hudobija ljudi, kterih
veliko tako živi, kobi Boga ne bilo, ne bilo pekla ne nebes, kakor
bi nevmerjoce duše ne imeli. Sveto vero zatreti, vse altarje in
trone podreti, je njih misel in želja. Dni in noči svoje peklenske
sklepe kujejo, abotne ljudi zapeljujejo, in če v enim kralestvi
vihar prekueije potihne in ogenj kervave vojske pogasne, ga
hitro v drugih deželah podpihajo. Hudobci nimajo sami pokoja,
in tudi drugim miru ne dajo; le kraljistvo hudičevo na tem svetu
množiti je njih veselje in skerb. Huda je telesna bolezn in smert,
pa dušna še neisrečenokrat hujša. Le dvojno zdravilo za to dušno
bolezn imamo: pokoro  in pa m o 1 i t v o. Prava pokora ljudi
popravi in jim prijaznost božjo da; molitva nam od Boga vsako
pomoč izprosi, posebno na mogočno priprošnjo Marie prečiste
device, naše preljube matere. Oh, naj bi prave pokore ne
zamudili, ne opustili serčne molitve, potolažili božjo jezo in
odvernili zaslužene šibe, ki se nam kažejo!

Sveti oče, papež Pij IX. s žalostnim sercom gledajo, kako
hudo se po svetu godi, in močno jih skerbi za svoje verne otroke.
Počešenje Marie povišati želijo, naj bi božja mati po vrednosti
od svojih otrok počešena, tudi svojim vernim otrokam obilnej
gnad isprosila. Ljub mir bi radi med keršanskimi narodami in
poglavarji zadobili, naj bi sovražne prekueije po svetu vtihnile ;
pa tudi kugo, lakoto in vse te šibe, ki toliko ljudi po sveti
stiskajo, in tudi našim krajem žugajo, želijo odverniti, posebno
pa zadobiti, naj bi dober Bog sovražnike svete katolške cerkve
pokročal, kteri se po širokem nad njo vzdigujejo.

Kakor skerben oče, papež svoj glas povzdignejo, in
povabijo vse svoje včrne otroke, naj s njimi sveto pobožnost
v času treh mescov, kakor ob svetem letu opravijo, ter kakor
naj viši namestnik Kristusov na zemlji popolnoma odpustike
vsim vernim podele, ki zvesto dopolnijo, kar je za to naročeno.

1. Ta pobožnost se začne o večernicah pred vsemi Svet¬
niki (1. listopada 1.1.) in se v sredo pred svečnicoj (31. prosenca
1855^ konča. Zvonovi bodo začetek in konec oznanili.

2 . Posledno nedelo cerkveniga leta (06. listopada) bo
po vsili farnih cerkvah presveto rešuje Telo izpostavleno, sve¬
temu očetu papežu izprositi posebno razsvetlenje svetega Duha
za njih svet namen.

3. Praznik Marie prečiste device, bres madeža spo¬
čete, se bo to leto v adventu posebno svečavno obhajal.

4. V 4. nedelo po svetih treh kraljih alj pred svečen-
coj se bo pri velikem opravilu pred svetem resnem Telesam
hvalna pesm zapela.

Kdor se tih popolnoma odpustkov vdeležiti želji, ima:

1. Zakrament svete pokore in presvetega resnega Telesa v tih
treh mescih napovedane pobožnosti vredno prejeti;

0. Tri cerkve, alj pa edno trikrat v te namen (tode razun
farne svete maše, pri kterej je tako vsako nedelo in za¬
povedan praznik vsak včrn kristian biti dolžen) obiskati,
in po misli svetega očeta papeža nekaj časa moliti, ako ne
več, saj 7  očenašev, 7  češenih Marij in 1 vero za prijemo
odpustkov.

3. Se  v saboto pred poslednoj nedeloj cerkvenega leta terdno
postiti, to je, se mesnih jedil zderžati, in se le enkrat tisti
dan do si tega najesti. Kdor bi se to saboto postiti ne mo¬
gel, naj kak drug dan te post opravi.

4. Vsakdo naj po svojem zamoženju iz prave keršanske lju¬
bezni kaj vbogaime da, alj v dnarjih, alj v živežu, alj
v oblačilu; kdor pa vsega tega nima, naj pa toliko več moli
v spreobernenje grešnikov. Te popolnoma odpustek se
tudi lehko vernim dušam v vicah izporoči.

Te pobožne dela so lehke in nam velik dušni dobiček
obetajo; alj one so mertve, brez vsega zaslužka, ako pravega
duha pokore pri nas ni, ki te dela oživi, da Bogu dopadejo in
nam pomagajo. „S e r c e spokorjeno in ponižanoBog
ne bo zavergel. u  Le pokora  nas popravi, s Bogam
spravi in nam nebeške vrata odpre. Dokler pregreha v našem
sercu gospodinji, nam lepo sonce vsmilenja božiga sjalo ne bo.
Dajmo torej v tem svetem času vsakej pregrešni navadi za
vselej slovo skoz čisto spoved in vredno pokoro. Pokora je
edino dušno zdravilo; inčenebote pokore storili,
veli Jezus, bote vsi konec vzeli.

Molitev  iz čistega serca oblake predere, nas s Bo¬
gam poprijazni, odverne hudo, česar se bojimo, nam izprosi
dobro, česar željimo; molitva je naša naj boljša prijatlica in
pomočnica. Molimo torej, kakor nam sveti oče papež naročajo, naj

neskončno vsmilen Bog na prošnjo Marie šibe svoje pravične jeze
odverne, ki smo jih skoz svoje grehe zaslužili. Molimo, naj
vse hudobne prekucije končajo, sovražni, zapeljivi ljudje po¬
tihnejo, da kervava vojska mine, in mi ljubi, stanoviten mir
vživamo. Molimo in prosimo, naj bi Bog dal, de bi sedajne
vojske v juternih krajih v povišanje svete katolške cerkve izišle,
vse krivovere po sveti zginile, vse razdertve med kristiani
nehale, naj bi bil skorej tudi na zemlji en srečen hlev in eden
pastir. Molimo za svetega očeta papeža  Pia  IX. naj jih
Bog ohrani, kakor svoje dni svetega Petra na morji, de bodo
našo sveto včro branili in sveto cerkev, kraljestvo božje po vsem
svetu razširali. Molimo za našega Svitlega cesarja Franca
Jožefa,  naj jim da Bog vse sovražnike naše, znotrajne in
vunajne s mogočnoj rokoj premagati, in nam stanoviten mir in
pravo srečo oskerbeti. Prosimo prav serčno neskončno vsmi-
leniga Boga, naj nam ljubo zdravje ohrani, in vsakdanjega
kruha saj za potrebo da; kolikor je Bogu k časti in našim
dušam v izveličanje.

Kar pa naša nevrednost izprositi ne zamore, naj nam
Maria pripomore, ona nebes in zemlje kraljica, vrata nebeške
in zgodna danica, pribežalnica Kristianov, pomoč in zaupanje
naše. Mario devico, brez madeža spočeto, v sedajnih dneh
posebno častiti in v pomoč klicati, nas sveti oče opominajo.
Bo Maria za nas prosila, nam bo gotovo zadobila, česar po¬
trebujemo, ako bomo le vredni otroci tolike matere. V to
podelijo sveti oče vsim vernim iz celega serca v živo znamnje
svoje ljubezni očetovski apostolski blagoslov alj žegen.

Pri sv. Andreju na dan sv. Maksimiliana 1854.

Anton Martin,

Lavantinski škof.


» * C ' r; r- r  v r'~~  r * 'f  «*

"  >176*111 *>ifi73 fjMitit!! Olifil? f ■ ivifl sr/  £{><:, r r  *o;i ž9lf

Olfliioli

•fr

ipva .\c-4i liči; tuna 1:4 /Mvmvho

>y?*HU>>l SlldofelJjf 98'f

iitti uJajov BV6V**9if r»I) (.ojpmfrt
„oim-o a i<j iti omilolC .ohijsyuey
H 70t| y  tii>/:n4 diimiuj, v o^jjov
iiiith;* l.us«  t ,q vijvtr/i-nl vir

£  J> .

f ti  *
• > w»d f

• ■ fft i j> $

O n $ • jjgsi*

h t>'{OV.- O .. , . t '

f  . -;V' ri f 9V1 • ‘1< l

•o ** ' I * j^t ' h  J t> tu ks  orni* . b” "v. i?;  . v a

: :yrtiNn» šiling j o<*t  goH sb »it |f«f fil-aiol

s-i ‘tiOT Bftli/osifii* I8BU tu t*»U>.i [os»in^o : ii a^lii^finKT

-itee* oimiutiini 0«9i98 oi»iao r i r l .it9<vz$4ao o;*w« o7*iq

•3‘jt*t*b jU#v  »i .iustilo itmM odojl hm \bh  igin^I

ui »P f, 'J )  4 toililoil ;«}>* otbih

-

mm  |m  ;ytown »n taonbor/si

Suknjo 7 #t**rr „c 9y|l9S iti č-Šifeil . e

&itisqt)ns  ni 90»oq ,'ionnmv '

ilioij&bsa' y  sisbfe® ml f ot>r.

.otsmaiago iista -5o*o<| t  ni i)iiau*> ond^oq

*:. ;' i . . f ? i . ; e:;;-: .as :.h:

s:i v m ■:J ' . - ' ‘ rn  . : ’ : : ;■■?:■. ”,

.s ( . ' v :: : r;\?|g >'5  i ’ ’ " ; ' f O '- o :/- oijisborj

.L. •.: ; v.-'  ,•<«<-.' ;.; k c. ■../•  š:~ oo;. ^kva


: ■ ,7 8 ii

LM

:.a /? a

? 51

f *

i-': ^ ,• l  .»

s saiflA

Hvalen bodi Jezus Kristus,

/

in češena Maria brez vsega madeža spočeta!

Naj V as tako prav lepo pozdravim in Vam za prihodeu post lepo besedo
u poduk povem, Vas visi pastir svojim preljubim ovčicam.

Bo- je našim pervim starišem ojstro zapoved perviga posta sporočil, rekoč:
„Sadu drevesa spoznave dobrega in hudega ne smeta jesti; zakaj Ut eri dan kolj bota
tega okusila , bodeta umerla.“  Kača satan se je na drevo priplazila, Evi jesti pre¬
povedan sad pokazala in jo u nepokoršino zapeljala, lažnivka reekoč: „Ne bota
umerla ne, timvec bodeta kakor bogova Saj tudi jaz jem; in kaj mi pa škoduje? —

Kakor u raji kača hudič, tako govorijo njegovi poinagavci tudi še zdaj,
dobrovestnim katoličanom se posmehovaje, rekoč: „Pokaj se postite? zakaj o postnih
dneh mesa ne jeste? Saj tudi mi jemo, ter dobro vemo, kaj je prav. u  Takim za¬
peljivim besedam posvetnih pojedežev se dajo slaboumni kmetje — gerdim izgledom
gospodarjev se uda družina, in se dajo clo starišem otroci, kakor nesrečna Eva za¬
peljati, de post prelomijo in po razujzdani šegi posvetnih ljudi živijo, kteri svete
cerkve ne porajtajo in se Boga ne boje, marveč ravnajo kakor konji in mezgi, ki
razuma (pameti) nimajo (Ps. 31, 9.) Ker pa zaupam de se Slovenci takim neker-
šanskim zapeljivcoin, (bojo si u gosposki alj u kmetskej suknji) zapeljati ne dajo,
Vam hočem za letos razložiti:

1. Kdo se je dolžen postiti?  Vsi verni kat. kristiani se imajo postiti, kteri
so 21. leto starosti preživeli, ako nimajo pretežkiga dela, alj jim huda bolezn in
visoka starost posta ne dopusti. — Postijo se Judje in Turki, posebno pa Staro-
verci veliko ojstrejše ko mi; le hajdi, neznabogi se ne postijo, ki Boga ne poznajo;
od takih tudi za posta del Kristus veli: „Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakti ne-
znubog in očiten grešnik . u  Grešniki se naj postijo za pokoro, nedolžni, de se greha
ovaijejo. Ker pa tudi pravičen sedemkrat na dan (čeravno u malih rečeh) greši, naj
se torej vsakdo posti.

2. Kolknati je pa post?  a) Post je zderžaven,  de se mesojeje zderžimo; —
b) pritergaven,  de si vsake jeje pritergamo; — c) popolnoma alj terdno zapovedan
post, de se mesa zderžimo in pritergamo; — d) napol  alj nekoliko post, de si ne¬
koliko jestve pritergamo, ako se popolnoma postiti ne zamoremo.

3. Kako smo se dolžni popolnoma (o terdno zapovedanih postih) postiti ?
a) Ves drag dan ne meseniga okusiti; — b) le enkrat na dan okolj poldne se do-
sitega najesti; — c) zvečer le četerti del kosila (kaj malega) povžiti. Predpoldnev-
šnica in mala južna ste prepovedane, kakor tudi gosti in pijančevanje.

4. Kako smo dolžili zderžavne poste prav deržati?  Mesa in meseniga ne jesti,
ako ravno drugih postnih jedil dovolj zavžijeino, kakor o navadnih petkih skoz leto.

5. Kako smo pa dolžni pritergavne poste obhajati?  — Se samo enkrat na
dan okolj poldne nasitili, zvečer pa le kaj malega zavžiti. Je take postne dni meso
jesti le dopušeno  (dispenzirano) kakor štirdesetdanski post in o sabotah, naj vsakdo
moli 3 očenaše in češene si Marie, pa vero u čast terplenja Jezusovega za odpuša-
nje grehov. Vsak gospodar alj gospodinja naj skerbi, de se to skupej pri mizi
na glas zgodi.

6. Kako se napolpost opravi?  — Ako si pol jedi alj saj četerti del na¬
vadne jestvine pritergaš. Ne zamoreš čisto teš do poldne ostati zadel slabosti, kaj
malega se obteši. Nisi vstan zastran težkega pota, dela, alj kake druge težave se
čisto postiti, saj nekoliko si pritergaj, pa več moli in ubogaime dajaj, če gleštaš, in
tudi tak post koče biti Bogu dopadliv in tebi koristen.

7.  Ktere dni se imamo niesojeje zderzafi?

^ Vsi verni Lavantinske škofije se imajo niesojeje, (kakor pretekle leta tudi
letaš) zderzati: L Vsak petek celega leta; 2. vsako kvaterno sredo, petek in sabo to ;
3. na pepelnico in štiri posledne dni velikega fjedna; 4. na bilo pred Binkoštmi, pred
sv. Petrom in Paulom, pred velikoj Gospodnicoj (velikoj Mašoj), pred vsemi Svetimi,
pred devicoj Marioj u adventu, in u pondelek pred Božičem.

"Tt. 1. Vse druge postne dni, tudi ob sabotih (razun kvaternih) je meseno
vživati dovoljeno, če kdo u imenu božjem hoče. Za to pa ima vsak tak dan tri oče-
naše, tri češena si Maria in apostolsko vero u čast terplenja Kristusovega pobožno
moliti, in po moči ubogaime dati.

2. Bolnikom za postne dni mesene jedila dovoljiti imajo domači duhovniki
in pa spovedniki oblast, posebno kedar zdravitelj naroči.

3. Boletni ljudje, ktere za žive dni bolehnost sili meseno jesti, si naj po
svojih duhovnih dopuščenja od škofa naprosijo.

4. Kdor dovoljbo ima o terdo zapovedanih (popolnoma) postih mesa jesti,
si je vender dolžen u živežu pritergati, ako ga starost, bolezn alj kak drug pravičen,
uzrok ne izvzame. Se postiš, drugih ne zaničuj, ako se dopusčenja poslužijo; ti pa,
ki se postiti ne moreš, žalosten bodi, de se popolnoma postiti ne zamoreš.

III. Ktere dni si imamo u živežu pritergati in le enkrat na dan se do
sitega najesti?

1. Vsak dan štir deset danskega posta , razun nedel. 2. Vsako kvaterno sredo,
petek in saboto; 3. vsako sredo in petek u adventu; 4. na biljo pred Binkoštmi, pred
sv. Petrom in Paulom , pred velikoj Gospodnicoj, pred vsemi Sveti, pred devicoj
Marioj u adventu in pred Božičem alj rojstvam Jezusovim.

8. Kdo je po pravici postu izvzet ?

Po razločku posta smejo o postnih dneh meseno jesti in se večkrat po dne
sititi: a) otroci se ne 7 let stari, kteri še niso pri pravi razumnosti, in še prav ne

vejo, kaj je greh; b) sromaki alj srote, ki prave pameti nimajo, in c) zlo betežni,

kojim je pogosto jesti potreba, de okrevajo. — Meseno jesti, tode le enkrat do
sitega smejo o postnih dneh u resnici ubožni, če kaj drujega uživati nimajo, ko mese-
nine; tudi s posebnim dovolenjem vojaštvo. — Večkrat na dan, tode zmerno in ne
mesenine smejo jesti: a) mladi, ki še niso 21. leto doveršili, ter še niso dorastli;
b) stari, ki že očividno onemagajo; c) nošeče in dojne žene; d) rokodeli, umetniki
in taki delavci, ki težavne dela imajo; e) popotni, kteri imajo dalno in težavno peš
pot, in če bi gredoč postnih jedil ne dobili, so jim u sili mesene dopuščene; f) berači,
kteri od hiše do hiše gredo, pa za kosilo zadosti ne nabero; g) bolniki in bolnice,
kojim bi se bolezn skoz post shujšala. Tako milo sv. kat. cerkva kakor mati za

svoje otroke skerbi, in noče, de bi post komu kaj škodoval. Pije se opoldne in

zvečer za potrebo po navadi, druge dobe se naj žeja le s vodoj gasi. Se posten
dan upijaniti je dvakrat greh.

9. Kaj imajo gospodarji in gospodinje o postnih dneh storiti?

a) Na večer poprej svojo družino opomniti, de je jutre zapovedan post,
zderžaven, pritergaven alj pa popolnoma obojin; b) Otrokam in bolnikom kosilca alj
zajutrika dati, za potrebo; c) delavcom tudi kosilca, ki so pri težkim delu, pa ne
popolnoma, d) Je meseno uživati le pripuščeno, naj se molijo pri mizi prav na glas
3 Očenaši, 3 češeue Marie in pa vera.

10. Kaj je družini (poslamj storiti, ako se jim ter dno zapovedane postne
dni meseno jesti daja?

a) Pošteno gospodarja alj gospodinjo za postne jedi poprositi in se ne za¬
mere bati. b) Ako družinče postne kuhe ne dobi, naj pri suhem kruhu prebavi; ako
pa tega ne premore, naj spovednika pobara, in po njih nasvetu stori, c) Je pa leto
pri taki hiši doteklo, naj tako službo zapusti, če bi še za drugo toliko dobra bila.
Kaj pomaga človeku, naj si ves svet pridobi, na svoji duši pa škodo terpi.

Naj j e  storiti gostovnikom (oštirjem, kerčmarjem) in gostaricam, ako po¬
potni, alj navadni domači gosti postni dan mesenim na mizo hočejo?

a) Goste spodobno opomniti, de je posten dan. b) Jih pošteno in prijazno
poprašati, ali imajo dovoleuje, ali kak pravičen uzrok meseno jesti, p. bolehnost, alj
kaj taeega? c) Opravičenim se u posebni sobi mesa čedno postreže, tudi takim po¬
potnikom, kterili nobeden domačih prav ne pozna, ki mesa hočejo, d) Kdor pa do¬
mačim nepotrebnim meso streže, ki svet post zaničujejo, se njih greha vdeleži; tak
dobiček je gostivnikom dušna zguba, koje se naj varjejo. — Ako te pa za posta
del zasmehujejo, naj bo tebi čast; tvoje plačilo bo obilno u nebesih.

12. Kako se imamo prav postiti, naj bode Bogu u čast in nam u izveličanje?

a) Po misli in nauku svete matere katol. cerkve posti se u dobrem namenu,  ne
za to, de bi te ljudje vidili in hvalili, marveč iz ljubezni do Boga in u iz-
veličanje svoje duše. „Kedar se postite, veli Jezus, ne delajte se žalostni
kakor hinavci, zakaj oni pačijo svoje obraze, naj bi ljudje videli, de se poste.
Resnično vam povem, de so prejeli svoje plačilo. Ti pa kedar se postiš, si
pomazili glavo in umij obraz (bodi veseliga obličja), de ne bojo ljudje videli,
de se postiš, ampak tvoj Oče, kteri ve na skrivnem; on ti bo po vernih«
(Mat. 4, 16.) Ni potreba posta ljudem na prodaj nositi, pa tudi sramovati se
ga ne; je dobro delo očitno, naj misel skrita ostane, uči sv. Gregor.

b) Ne bojmo se ljudi,  kedar se postimo, in nas ne bodi sram, de smo pravoverni
kat. kristiani. Sram naj pa nas bo zapoved naše svete matere kat. cerkve
zaničevati, in zapovedane postne dni brez potrebe meso jesti. Kdor nima sv.
cerkve za mater, tudi Boga ne bo imel očeta, uči sv. Ciprian. Gerdo nam
bodi kristianom po pesjansko živeti!

c) Postimo se u duhu pokore,  naj svoje strasti in hude počutke ukročamo in pre¬
grešne nagone zateremo. „Veste kaj k pravemu postu sliši?« bara sv. Bazili,
in odgovori: „Overženje vsake pregrehe. Popravite krivico, odpustite bližnimu
zamero in razžalenje! Ne imajte o postu prepirov! Kaj bi pomagalo mesa
ne jesti, brate in sestre pa razmesarjati — vina ne piti, pa le grešiti?« „Post
je u to postavlen, de se puntarsko meso kroča;« uči sv. Krizostom.

d) Zravno posta si pritergajmo tudi še kako drugo, če  ravno pošteno veselje,
kajti je modro si včasih kako dopuščeno dobro voljo svojvoljno odreči, de si
bomo ložej prepovedano, grešno veselje odrekli.

e) Postimo se in si tudi zato pritergajmo, de bomo imeli potrebnim česar ubogaime
dati.  „Post brez milošne je svečarna (lainpa) brez olja.« pravi sv. Cesari.
Kar sami sebi pritergamo in ubogim damo, dvakrat toliko pred Bogam velja.
„Pač je dobro delo postiti se«: je rekel neki pušavnik. Drugi mu odgovori:
„DeIati je še veliko bolje.« Tretji je pa djal: „Ubogaime dajati je pa naj
bolje če se za to postite in delate, de bote imeli česar ubogaime dajati.«

f) Kedar se postimo, si pdstnih gosposkih jedil ne izberajmo;  kdor si posebne
slastne jedi za post jiše, se slabo posti alj pa clo nič. Zauživaj, kar ti je
Bog postnega tako rekoč na doin poslal, naj si bo riba alj bob. „Jejte, veli
Kristus, kar se pred vas postavi,« (Luk. 10, 8.) se nasititi, ne pa razvajati.

g) Postimo se u spominu svetega Časa,  Mojega obhajamo, pomnimo goclovno, na
ktero se s poštam pripravljamo. U štirdesetdanskem postu  posnemajmo Jezusa,
ki se je za nas postil 40 dni in noči, ter nam je izgled zapustil, se u molitvi
in postu pripravljati za sveto velikonoč, premišlevati britko terplenje in smert
Jezusovo, ter svete zakramente vredno prejeti, in potem s Jezusom po duhovsko
od sinerti greha vstati in vnovo le njemu živeti. Štiri kvatre  se postimo, se
vsakoletni čas saj po tri dni pokoriti, od Boga zemlje sad sprositi, naj nam
da in blagoslovi svoje darove, posebno pa dobre duhovnike pošle. Svete bile
velikih praznikov se postimo, premišlevaje skrivnost prihodnepa godovna, braje
djanje Svetnikov. U petek  mešane jejmo u spomin britke smerti Jezusove; saboto
pa obhajamo, kajti je Kristus u grobu počival, Maria in apostoli so pa žalovali.

h) Postimo se modro (pametno), ne premehko, pa tudi preojstro ne,  de zdravja
ne pokvarimo, thnveč dušno in telesno moč s poštam tako podperamo, de bomo
zamogli dolžnosti svojega stanu dopolniti; post ni zapoved smerti, ampak po¬
kore. Kar je preveč, ni zdravo; je škodlivo in ni prav. V tej zadevi se po
razsodvi modrega spovednika ravnajmo. „Damo truplu več, kakor mu gre, si
sovražnika redimo, pravi sv. Gregor; ako mu pa ne damo, česar u resnici
potrebuje, pomočnika umorimo.

i) Svoje dni so se u Rimu u saboto, u Milani pa u sredo postili. Sveto Moniko
je skerbelo, ktere šege bi se deržala. Sv. Ambrož je na to svetemu Auguštinu
materi u poduk djal: „Ako u Rim pridem, se postim u saboto; sim pa tukej
(u Milani), se ne postim. Tako derži tudi ti navado tiste keršanske občine
(škofije) u ktero prideš, de ne boš ti drugih pohujšal, alj pa se drugi nad
teboj pohujšali.* Tega nauka se tudi mi deržimo, kedar u drugo škofijo pri¬
demo, in se postimo po oznanilu tiste škofije, u koji živimo.

k) Postimo se ne le samo za svoje, postimo se tudi za drugih pregrehe,  ki se
pri naši hiši, u naši okolici, u fari alj pa u deželi zgodijo, naj se žalen Bog
potolaži, in pohujšanje s poštam kolikor toliko med ljudmi pokonča, kakor Vam
je bilo u lanskem listu posebno naročeno. Tako hoče naš post Bogu prijeten,
nam pa u izveličanje biti.

Slišali ste, preljubi, kako se imate postiti; to pa še ni zadosti; imate tudi
storiti in se čedno po tem nauku postiti, de bote zdravi in veseli u gnadi božjej živeli,
kakor pridni in ljubeznivi otroci božji, verni sini in hčere svete matere katolške cerkve.
To Vam željim, ter Vas po očetovo blagoslovim u imenu Boga Očeta -j- Sina -J- in
sv. *J* Duha. Amen!

Pri sv. Andreju na sladkega imena Jezusa 1855,

Anton Martin,

Lavantinski škof.

Jčafferibfeft

»otit 5 . fJJooentber 1855 ,

tturffam fiir ben ganjen Umfang bež žtteicbež,

»omit baž $n>if$«t ©eiiier -§ciligfeit $abft $iuž IX. unb ©einer faiferlid) = foniglidjen
9tyofto(if<$cn 2Waj«fWf granj Sofebb I., Jtaifer »on Defterreid), ant 18. Sluguft 1855. ju
SBien atgefc^Ioffene Uebereinfo umen (Goncorbat) fjtnbgemadg unb attgeorbnei mirb, bajj bie
žBeftimmungen beSfrtben, »nit SSorbeljalt ber in ben SlrdCeln I unb II biefel ^atentež angebeuteten
Slnorbnungen, im ganjen Umfange be§ 0ieid)ež bon bent Bct^unfte bet Jtunbmadjung btefeS
5)]atente§ an in botlc ®efe|ježfraft ju treien tjaben.

W\v  /trtttj 3 o\epl) tte r (Crfte,

ooit (Sottes ©nabrit iiaifev »on Dcftcrreitf);

^onig Don «£nmgarn unb 33ol)meu, ^ottig ber ^ombarbet unb s £ene'
biflž. Don ©atmatien, toatieu, Staioottien, ©ati^icn, £obomerieit
unb ^Itirien, $onig Don $erufatem (Sr$er$og Doti Dejterreid);
@roj$er$og Don S^oScana unb ^rafau; $er$og Don Sotljringen, Don
@at$fmrg, @tetyer, $drntfyen, bratit unb ber SMonuna; ©ro&furft
Don @tebenbu?geti; SJfarfgraf Don SJMljren; ^er^og Don Dber^ unb
^tcber^cbfejten, Don Nobena, ganita, ^ptacenga unb ©uaftaEa, Don
2lufd»oi& unb 3 d tor, bon £cfd)ett, gfriauf, fttagufa unb 3rtra; gefur?
[teter ©raf Don $aD0tmrg unb &irot, Don ^burg, ©orj unb ©ra^
bi0fa; $urft Don Orient unb 33rtren; 9J?arfgraf Don Dber^ unb^Jliebcr^
£auft| unb in 3ftiien; ©raf Don ^obenembč, ^elbttrdj, 33regen$,
0onnenberg k.; £err Don £rie[t, Don (Enttaro unb auf ber nnnbifcben
Sftarf; ©ro|tooiioob ber 3Bo[tDob[c^aft<$erbieiuc.K.

©eit 2Bir, burdj bie giigung bež Stller^ocUften, ben $l)ron Unferer SUjmen be=
fliegen tjaben, mar Unfere unablaffige Šemiifjung bavauf gericf)tet, bie fttilic^en ©runblagen
ber gefetligen Drbnung unb bež ©liicfež Unferer Solfer ju erneueru unb ju befefiigen. Um fo
nietjr jjaben 28ir ež fiir eitte tjeilige *pfli$t eradjtet, bie 33ejiel)ungen bež ©taatež ju ber
fatf)olifd>en JUrgie mit bent @efe^e ©ottež unb bent t»ofg»erfianbenen 25ortljeiIe Unferež 9iei=
cf^ež in (Sinflang ju fefcen. 3» biefent (Snbe l)aben 2Bir fiir einen grofen S^eit Unferež
9ieid?ež, nad) (Sinoerneljmiung ber 23ifd)ofe jener Sčinber, Unfere ^erorbttungen oom 18. unb
23. 9fyril 1850 eriaffen, unb burd; biefeiben ntefirereit bringenbett Sebiirfnigen bež firdgidien
Sebenž entfbrodjen.

Um baž fegenžreidje SBerf ju »otlenben, tfaben SBir Unž ftierauf mit bent gettigen
©tuble inž (Sinoernetjmen gefe|t, unb ant 18. 21ugufi I. 3- mit bent Dbertjaubte ber JUrdie
eine umfaffenbe SSereinbarung gefdjloffen.

3nbem 2Bir biefelbe ^iermit Unfern S3blfern funbmacf)en, »erorbtten 3Bir, na<^ 33er=
ne^mttng Unferer 3)iintfter unb na^ 2tn^orung Unferež 9ieid)žratljež, mie folgt:

I.

SBir rnerben baž Silži^ige »erfiigen, ttm bie Seitung bež fatlfolidjen ©c^ttlmefenž in
fenen Jtronlanbern, too fte bem ag)ten 3lrtifel nidjt entfbric^t, mit ben ®egimntungen bežfetben
in ©inflang ju fe|en. 93i3 ba^in ig nac^ ben begefienben ®erorbnungen »orjuge^ett.

2

n.

gg ifl Unfer SBille, bafj bie bifcbbflidjen gbegericbte attcb in jcnctt Sanbern, t»o bie=
felben ni<bt bftfeben, fobalb alg mbglicb in SBirffamfeit treten, um itber bie ©beangelegenbeiten
Unferer fa^olifc^cn Untertbanen genta^ 9IrtifeI X bež goncorbateg ju erfennen. 2)ie 3eib S 11
melcber fit  i^ve 2Birffamfeit ju beginnen baben, toerben 28ir, na<b ©in»ernebtnung ber23ifcbbfe,
befatmf geben Iaffcn. 3njt»if(ben merben aud) bie notbigen 9ienberungen ber bitrgerlicben ©e*
fege flber ©beangelegenbeiten funbgemacbt merben. 93ig babin bleiben bie beftebenben ©efejje
fur bie ©ben Unfercr fatbo!if<ben Untertbanen in Jtraft, unb Unfere @evid>te b«ben načb ben*
felben iiber bie bitrgerli<be ©eltung biefer ©ben unb bie baraug ber»orgebenben IHecbtgtoirfun*
gen ju entf^eiben.

III.

3m Uebrigen bnben bie ©ejiimntungen, n>el<be in bem, »on Unb mit bem papjHiiben
©tuble abgefcbioffenen Uebereinfommen entbalten ftnb, in bem ganjen Umfange Unfereg 9W*
cbež, »on bem 3eityunfte ber ^unbnmcbung biefeg ipatenteg an in »otle ©efegfraft ju treten.

fWit ber 2>urcbfubrung btefer Seftimmungen ifiUnfer aftinifter beg gultug unb Unter*
ribbteg, im 93ernebmen mit ben iibrigen betbeiligten SOJinifiern unb Unferem 2lrnue*£)ber*
gommanbo, beauftragt.

©egeben in Unferer faiferlicben Jjjjaubt* unb Oieftbenjftabt SBten, ben fiinftcn biefeg 9)?o=
nateg 9čo»ember im gintaufenb a<btbunbert fitnfunbfunjigflen, Unferer SHeic^e im ftebenten
Sabre.

Sofepb m. P . i  s,

©raf ^OMl--@d^aMcnfIetit m. p. ©raf SfHtn m. p.

9fnf attterbbcbfie 2lnorbnung
IRanfannct m. p.

- 3

Nos Fraiiciseus Josephns Primns,

divina faventa clementia Austriae Imperator;

Rex Hungariae, Boliemiae, Lombardiae et Venetiarum, Dalmatiae, Croatiae, Sla-
voniae, Galiciae, Lodomeriae et Illiriae; Rex Hierosolimae etc.; Archidux Au-
striae; MaguusDuxHetruriae et Cracoviae; Dux Lotharingiae, Salisburgi, Styriae,
Carinthiae, Carnioliae et Bucovinae; Maguus Princeps Transilvaniae; Marchio
Moraviae; Dux superioris et inferioris Silesiae , Mutinae, Parmae, Placentiae et
Quastalae, Osveciniae et Zatoriae, Teschinae, Forojulii, Ragusae et Gaderae etc.;
Comes Habsburgi, Tirolis, Kyburgi, Goriciae et Gradiscae; Princeps Tridenti et
Brixinae etc.; Marchio superioris et inferioris Lusatiae et Istriae; Comes Altae-
Amisiae, Feldkirkiae, Brigentiae, Sonnenbergae etc.; Dominus Tergesti, Cattari,
Marchiae Slavoniae; Maguus Wojwoda Wojwodinae Serbiae etc. etc.

Aolum testatumque omnibus et singulis, quorum interest, tenore
praesentium facimus:

Postquam inter Suae Sauctitatis Nostrumque Plenipotentia-
rium ad eertum stabilemque ordinem rerum rationumque Ecclesiae
Catholieae inlmperioNostro constitueudum conventio solemnis die
decima octava Augusti anni labentis inita et signata est tenoris
sequentis:

ttrtegt.

Conventio

inter Sanctitatem Suam Pium IX. Sumimim Pon-
tiflcem et Majestatem Suam Caesareo-Regiam
Apostolicam Franciscum Josephum I. Impera-
torem Austriae.

(Cui subscriptum Viennae die 18. Augusti 1855, rati- j
ficationes mutuo traditae ibidem die 25. Septembris j
1855.)

In Nomine

Sanctissimae et Individuae Trinitatis.

UehcrfetMimj.

Ueietn 6 anmg

gtotfdjcn ©ettter f>etltgfctt $iub IX.
uitb ©enter fat|erlirfpfonigltdjcit sipoftolifdjen
SJtajeffat grnnj Sofeplj I., titifcr bon
Čefierretd).

(Uittergcidjnet gu Sten ant 18. Stuguft 1855. 3n ben
beiberfeitigen 3tatificationen auSgettse^felt ebcnbafelbji ant
25. September 1855.)

Sramen bet

nUer(jeiliflften unb unttjeilbnren Dreifaltijjktit.

Sanctitas Sua Summus Pontifex
Pius IX. etMajestas SuaCaesarea-Regia
Apostolica Franciscus Josephus I. Au¬
striae Imperator, concordibus effecturi
studiis, ut fides, pietas et omnis recti
lionestique vigor in Austriae Imperio
conservetur et augescat, de Ecclesiae
catholieae statu in eodem Imperio so-
lemnem conventionem inire decreverunt.

Quapropter Sanctissimus Pater in
Plenipotentiarum Suurn nominavit: Emi-
nentissimuin Dominum Michaelem Sacrae
Romauae Ecclesiae Presbyterum Car-
dinalem Viale-Prela, ejusdem Sanctitatis
Suae et Sanctae Sediš apud praefatam
Apostolicam Majestatem Pro-Nuntium,
et Majestas Sua, Imperator Austriae
Celsissimum Dominum Josephum Othma-
rum de Rauscher, Principem Archiepi-
scopum Viennensem, Solio Pontificio

©etne <§eiligfeit IV. unb

©cine faifeilidMoniglidje Šlpoflolifdje 3Waje=
ftdt gianj Sofepb I., Jlaifet bon Oeflerretcb,
beien etnmiitf>iacS ©ticben barauf geiic^tet ifi,
baj; ©laube, giommigfeit unb jMicfje Jtraft
im .Raifeitljume Deftevmd) bemabit unb
gemcljit meibe, l)aben bef^loffen, iiber bie
©tctlung bev fatljoHpben -ilirci) c in bentfclben
Jtaifeitljume einen feieilidjen S3eitiag ju
eni<j)ten.

2)emnad) Ijat ju ©einent Sebotlmd^tigtcn
crnannt: ber Ijeilige SSater ©cine (Sminenj
^cnn 3)ii<bacl bci Ijeiligen ibmipben Jlinbe
(šaibinat^iieflei SSiaIe = 5Piela, 2)iefer
©ciner -§eiligfeit unb bež ijeiligen ©tuljleS
$ionuntiu3 bci ooigebacbtei 3lpoflolif<^er
SOJajeftat; unb ©eine 3tt«jeftdt bci -Slaifet
t»on £>eftenei<b ©cine fuifllicfjen ©naben
^dtn Sofcpb Dtljmai »on Otauf^er,
gitiften=©ijbif$of »on 3Bien, papfittt^cn
^ion=3tfftflcnten, ipidiatcn unb ©icjjfieuj

4

Adsistentem, Caesarei Austriaci Ordinis
Leopoldini Praelatum et magnae Crucis
Equitem, oec non ejusdem Majestatis
Caesareae a consiliis intiinis.

Qui  post plenipotentiae ipsis colla-
tae instrumenta nmtuo šibi tradita atque
recognita de sequentibus convenerunt:

Articulus I.

Religio catholica Apostolica Romana
in toto Austriae Imperio et singulis, qui-
bus constituitur ditionibus, sarta tecta
conservabitur semper cum iis juribus et
praerogativis, quibus frui debet ex Dei
ordinatione et canonicis sanctiouibus.

Articulus II.

CumRomanus Pontifex primatum tam
liouoris quain jurisdictionis in universam,
qua late patet, Ecclesiam jure divino
obtineat, Episcoporum, Cleri et populi
mutua cum Sancta Sede communicatio
in rebus spiritualibus et negotiis eccle-
siasticis nulli placetum regiuin obtinendi
necessitati suberit, sed pvorsus libera
erit.

Articulus III.

Arcbiepiscopi, Episcopi omnesque
locorum Ordinarii cum Clero et populo
dioecesano pro munere officii pastoralis
libere communicabunt, libere item suas
de rebus ecclesiasticis instructiones et
ordinationes publicabunt.

Articulus IV.

Arcbiepiscopis et Episcopis id quo-
que omue exercere liberum erit, quod
pro regimiue Dioecesium sive ex decla-
ratione sive ex dispositione sacrorum j
Canouum juxta praesentem et a Sancta
Sede adprobatam Ecclesiae diseiplinam
ipsis competit, ac praesertiin:
d)  Vicarios, Consiliarios et adjutores
administrationis suae constituere
ecclesiasticos, quoscumque ad prae-
dicta officia idoneos judicaverint.
b)  A d statum clericalem assumere et
ad sacros ordines secundum Cano-
nes promovere, quos necessarios
aut utiles Dioecesibus suis judica¬
verint, et e contrario, quos indignos
censuerint, a susceptione ordinum
arcere.

be§ fatferIicfc=ofterreid;ifd)en £eopoIb=£)rben§,
lote aud; ©erfcIPen faiferlicfen SJlajeftdt
ttnrflicfen gepeinten Oiatp.

Unb btefel6en ftnb, natpbent fte ipre
23e»otlnid(ptigung3=Urfunben aušgemecpfelt
unb ritpiig befuttben paben, liber 9?acp=
ftepenbež ubereingefontmen:

(Svfter 9lvtifet.

2)te peilige rbmifdjnatpoliftpe Uieligion
ioirb mit atlen Sefugtiiffen unb ©orrecpten,
boren biefetbe nad; ber 2lnorbnung @otte3
unb ben ©cfPmtnungen ber dtirepengefepe
gentefen fofl, im ganjen .ftaiferipume £)ejier=
reid; unb aflen Sdnbern, att§ melcpen ba3=
felbc beftept, imnicrbat aufrccpt ert;alteu
merben.

3tvcitcr

2)a ber romifcpe ipapji ben primat ber
(Spre mic ber ®ericp;§barfeit in ber ganjen
d\ird;e, jo meit fte reicpt, nad; gbtiiitpent
©efepe inttc pat, fo toirb ber 2Be<pfel»erfepr
jmifcpen ben Q3ifd;6fen, ber ©eifilicpfeit, bent
SSolfe unb bent peiligen Stuple in geiftiicpen
35iiige« unb fircplicpen 21ngetegenpeiten etner
9totpmenbigfeit, bie lanbešfitrfHicfe 23emilli=
gung natpjufucpen, nicpt unteriiegen, fonbertt
boflfommen frei fettt.

2)ritter

(Srjbifcpofe, Stfcpofe unb atle £)rbina®
rien merben mit ber ©eiftlicffeit unb bent
SSolfe iprer dlirtpenfprengel ju bent 3*»ede,
um ipreS .jjirtenantteS ju toalten, frei »er=
fepren, frei toerben fte aucp SSeleprungen
uno Serorbnungett upcr ftrcplt<Pe 21ngelegen=
peiten funbmatpen.

3Sicvter 3(rtife(.

Sben fo merbett (Srjbijcpofe unb 23ifcp6fe
bie greipeit paben, StfteS ju iipen, ma3
benfelbeit ju Oiegierung iprer Jtircpenfprengel
lauc (Srfldrung ober Serfugung ber peiligen
dbirtpengefepe, nacp ber gegentoartigen, oont
peiligen ©tuple guigepeifenen 2)i3cipltn ber
Jtircpe gebitprt, unb inžbefonbere:

a) 2113 SieHoertreter, Oidtpe unb ® epilfen
iprer SSertoaltung atle fene ©eiftlicpen
ju beftetlen, melepe fte ju befagten
2lemtern alS iaugltd; eracpten.

b) S)iefenigen, toelcpe fte a!3 ipren Jlircpen*
fprengeln notpmenbig ober nitplicp eracp=
ten, in ben geiftltcpen ©tanb aufjuncp=
men unb ju ben peiligen SBeipen nacp
SSorfcprift ber Jtircpengefepe ju beforbern,
unb im ©egentpeile bie, toetcpe fte fur
utttoitrbtg palten, oon (Sntpfang ber
SSetpen auSjufcpltefen.

5 -

c)  Beneficia niinora erigere atque col-
latis cum Caesarea Majestate consi-
liis praesertim pro convenienti redi-
tuum assigiiatione, Parochias insti-
tuere, dividere vel unire.

:

d)  Praescribere preces publicas, alia-
que pia opera, cum id bonumEccle-
siae aut Status populive postulet,
sacras pariter snpplicationes et
peregrinatioiiesindicere, funera ali-
asque omnes sacras functiones ser-
vatis quoad Omuia canonicis prae-
scriptionibus moderari.

e)  Convocare et celebrare ad sacro-
ruiii Canouum normam Concilia
provincialia et Synodos dioecesa-
nas, eorumque acta vulgare.

Articulus V.

Omnis juventutis catbolicae insti-
tutio in cunctis scholis tam publicis quam
privatis conformis erit doctrinae Religio-
nis catbolicae; Episcopi autem ex pro-
prii pastoralis officii niunere dirigent
religiosain juventutis educationein in
omnibus iustructionis locis et publicis et
privatis atque diligenter advigilabunt,
ut in quavis tradenda disciplina nihil ad-
sit, quod catbolicae Religioni, morumque
bonestati adversetur.

Articulus VI.

Nemo sacraui Theologiam, disci¬
plinam catecbeticam vel Religionis doc-
trinain in quocumque instituto vel publico
vel privato tradet, nisi cum missionem
tum auctoritatem obtiuuerit ab Episcopo
dioecesano, cujus eamdem revocare est,
quando id opportunum censuerit. Publici
Theologiae professores et disciplinae
catecheticae magistri, postquam sacro-
rum Antistes de candidatorum lide, sci-
entia ac pietate sententiam suam expo-
suerit, nominabuntur exiis, quibusdocendi
missionem et auctoritatem conferre pa-
ratum se exbibuerit. Ubi autem theolo-
gicae facultatis professorum quidam ab
Episcopo ad Seminarii sui alumnos in
Theologia erudiendos adbiberi solent, in
ejusmodi professores nunquam non assu-
menturviri, quos sacrorum Antistes ad
munus praedictum obeundum prae ceteris
babiles censuerit. Pro examinibus eorum,
qui ad gradum doctoris Tbeologiae vel
sacrorum Canouum adspiraut, dimidiam
partem exaininantiuni Episcopus dioe-

c) Jtleinere $frunben ju errid)ten, unb
nacbbeni fte mit ©einer .Haiferlid)en
fDiajefidt borjitglicfj rnegen entfpred)enber
Slumeifnng ber ©infiinfte fict) einberflan*
cen f)abett, ipfarren ju griinben, ju tf>ei=
len ober ju bercinigen.

d) £)effentlid)e ©ebete unb anbere fromme
SBerfe ju berorbnen, nienn eb bab 2BoffI
ber d^irc^e, bež ©taateb ober beb ffiolfeb
erforbert, ingleidten Sittgiinge unb 2Bafl*
faljrten aubjufdjretben, bie Seicbenbegdttg*
uiffe unb alte anberen geiftlid)en .§anb*
lungen ganj nad) 23orfd)rift ber dtirc^en=
gefefje ju otbnen.

e) *Probinjialconcilien unb 2)ibcefanftynoben
in ©entdjjffeit ber fjeiligen Jtirdiengefefje
ju berufen unb ju Ijalten, unb bie
Ijanblungen berfelben funbjumadjen.

^uttfter 5lttifeL'

Ser ganje Unterric&t ber fatljolifdjen
Sugenb icirb in atlcn fotoobl offentItd)en alb
nid)t offentlidjen ©d)ulen ber 8et)re ber
fatijolifdfen Oicligiort angenteffen fet;n.; bie
33ifct>bfe aber »erben fraft beb iljnen eigenen
fbirtenamteb bie religiofe ©rjieljung ber
Sttgenb in allcn offentlidfen unb nidjt čffentfi*
d>en M;ranflaften leifen unb forgfam baruber
mac^en, bajj bei feinent Sefjrgegenfianbe ©ttoab
borfontme, mab bem fatfjoltfdjen ©lauben unb
ber fMi^en fHeinfjeit jutoiberlduft.

^ecfjšter

9fiemanb toirb bie fjeilige Sljeologie, bie
dtatecfietif ober bie 9icIigionbIel;re in toab
immer fur etner bffentlic^en ober nidjt
bffentlid)en 2lnflalt bortragen, wenn er baju
nid)t bon bem žBife^of beb betreffenben JUr*
djenfrrengelb bie ©enbung unb ®rmdcf)tigung
embfangen f;at, toeldjc berfclbe, menn er cb
fur jtoecfmapig Ijčilt, ju toiberrufen bered)*
tiget ift. Sic offentlidjen H3rofefforen ber
Sljcologie unb Seljrer ber ,5tated)etif merben,
nad)bem ber 33ifd)of itber ben ©lauben, bie
SEiffenfdjaft unb gronimigfeit ber 23etoerber
ftd) aubgefprodjen fiat, aub Senen ernannt
iuerben, toeldjen er bie ©enbung unb ®ofl*
mad)t beb Selframteb ju ertlfcilen bereit ift.
Sffio aber einige ijlrofejforen ber tlfeoIogifd)en
gacultdt bon bem 58ifcf)ofc bermenbet ju
merben bflegen, um bie 38sl*nge beb bifc^6f=
lid^en ©eminareb in ber S^eologic ju unter*
listen, merben ju fol^en iprofejforen immer*
bar 3)Jdnner bcfleflt toerben, melc^e ber
®ifd)of ju aSermaltung gebad)ten 91mteb fur
borjugbmetfe tauglic^ l)dlt. 23ei $rufung
Serjenigen, t»el(f)e ftd) fur bab Soetorat

2

- 6  -

cesanus ex doctoribus Theologiae vel
sacrorunt Canonum constituet.

, Articulus VII.

In gymnasiis et omnibus, quas ntedias
vocant, scholis pro juventute catholica
destinatis, nonnisi viri catholici in pro-
fessores seu magistros nominabuntur, et
ornnis institutio ad vitae Christianae le-
gem cordibus inscribendam pro rei, quae
tractatur, natura composita erit. Quinam
libri in iisdem scholis ad religiosam tra-
dendam instructionein adhibendi silit,
Episcopi collatis inter se consiliis sta-
tuent. De Religionis magistris pro publi-
cis gymnasiis mediisque scholis depu-
tandis, firma manebunt, quae hac de re
salubriter constituta sunt.

Articulus VIII.

Omues scholarum elementarium pro
catholicis destinatarum magistri inspec-
tioni ecclesiasticae subditi erunt. Inspec-
tores scholarum dioecesanos Maiestas
SuaCaesarea ex viris ab Antistite dioe-
cesano propositis nominabit. Času, quo
iisdem in scholis instructioni religiosae
haud sufficienter provisum sit, Episcopus
virum ecclesiasticum, qui discipulis ca-
techismum tradat, libere constituet. In
ludimagistram assumendi fides et con-
versatio inteinerata sit oportet. Loco
movebitur, qui a recto tramite deflexerit.

Articulus IX.

Archiepiscopi, Episcopi, omnesque
locorum Ordinarii propriam auctoritatem
onmimoda libertate exercebunt, ut libros
Religioni morumque honestatiperniciosos
censura perstringant, et fideles ab eo-
rumdem lectione avertant. Sed et Guber-
nium, ne ejusmodi libri in Imperio divul-
gentur, quovis opportuno remedio cavebit.

Articulus X.

Quum causae ecclesiasticae omnes
et in specie quae fidein, sacramenta
sacras functiones, nec non officia et jura
ministerio sacro annexa respiciunt, ad
Ecclesiae forum unice pertineant, easdetn
cognoscet judex ecclesiasticus, qui per-

ber Sljeologte ober beg canonif^ett fReddeg
befabtgen toofien, toirb ber SSifdmf bie
^ alf te ber l)3ritfenben aug Soctoren ber
$beologie ober bejiebunggtoeife beg canoni*
fcf^en Oiedjteg befieGen.

@iebentet’ 2(rttfef.

3« ben fiir bte fatljolifcbe Sugenb
befHinmten ©fmtnaften unb mittleren @d)u=
len itberftaubt toerben mtr jtatfjolifcn ju
Iprofefforen ober Seljrern ernattnt »erben,
unb ber ganje Itnterridjt toirb nad) $)?aj?=
gabe beg ©egenftanbeg boju geetgnet fet?n,
bag ®efe£ beg d)ttfllid)cn Sebeng ben .§er=
jen einjuprdgen. aBeld)c Sebrbitdter in
geba^ten @d;ulen bet bent SSortrage ber
dteligion ju gebraudten feften, toerben bte
Sifdjbfe frnft einer mit einattber gepflogenen
SSeratljung feftfejjen. Ǥinftd)tlid) ber 93eftel=
lung bon Dieltgtongleljrern fiir ©bmnaften
unb mittlere (Sc^ulcn roerben bte Ijeilfanten
baritber erfloffenen 33erorbnungen in btraft
berbletben.

51rttfel.

Stflc Seljrer ber fiir Jbatf)oIifen beftimnt*
ten 3Solfgfd;ulen toerben ber fird;Iid)en
23eaufft(btigitng unterfieljen. Sen @d»ul=
£>berauffel)er beg .iitrcbenfpmtgclS toirb Settte
2)iajcftdt ang ben bont ©ifcbofe borgefcfjIa=
genen SDZdnnern ernennen. gatlg in geba<^=
ten ©djitlen fiir ben 9teIigtongunterri(|t
nict>t Ifinldngltd) geforgt toare, fteljt eg bettt
33ifd)ofe fret, etnen ©etfilicfjen ju beftimmen,
unt ben ©cbitlern bte 21nfangggritnbe beg
©laubeng borjutragen. Ser @laube unb
bte ©ittitebfett beg jum ©cbufteljrer ju
Sefiefienben muf? mafeltog feijn. 2Ber bom
renten Spfabe abirrt, toirb bon feiner ©teOe
entfernt toerben.

9iemtter črtile!.

©rjbifdjofe, S3ifd)bfe unb atle Drbtnarien
»erben bte benfelbett eigene 2)?adjt mit bofl=
fommener grei^eit itben, um SSitiber, toch
cbc ber IKcligion unb ©ittlic^fctt berberblid)
ftnb, alg bertoerfllt^ ju bcjcitjmen unb bic
©lattbtgen bon Sefung berfelbett abjufialten.
So d)  auct> bic Oiegterung toirb burcb jebeg
bcm Stoecfe entfpred;enbc Diittel oerftitten,
baj? berlei ©itdjer im btaifertifume berbreitet
toerben.

Sa atle firdjltcben Oieddgfatle unb ing=
befonbere jene, toeldu' ben ©lauben, bic
©aerantente, bic gciftlicben aSerricbtungen
unb bie mit betu geiftlidjen 91mte berbunbe^
nen ^Jiflie^ten unb 8ied;tc betreffen, etnjig
unb attein bor bag fircpdje ©cric^t geljbren,

- 7  -

inde de caussis quoque matrimonialibus
juxta sacros Canones etTridentina cum-
primis decreta judicium feret, civilibus
tantum matrimonii effectibus ad jiidicem
saecularem reinissis. Sponsalia quod
attiuet, auctoritas ecclesiastica judicabit
de eorum existentia, et quoad matrimo-
liium impedieiidum effectibus, servatis,
quae idem Couciliuin Tridentinuin et
Apostolicae Litterae, quoruin initium:
„Auctorem fidei“ coustituunt.

Articulus XI.

Sacrorum Antistitibus liberum erit in
Clericos honestum habitum clericaleni
eorum ordini et dignitati congruentem non
deferentes, aut quomodocumque repre-
beusione diguos, poenas a sacris Cano-
nibus statutas, et alias, quas ipsi Epi-
scopi convenientes judicaverint,infligere,
eosque in monasteriis, seminariis, aut
domibus ad id destinandis custodire.
lidem nullatenus impedientur, quominus
ceusuris animadvertant in quoscumque
fideles ecclesiasticarum legum et Ca-
nonum transgressores.

Articulus XII.

De jure patronatus judex ecclesia-
sticus cognoscet; consentit tamen S. Se¬
deš, ut, quando de laicali patronatu aga-
tur, tribunalia saecularia iudicare possint
de successione quoad eurndem patrona-
tuin, seu controversiae ipsae inter veros
et suppositos patronos agantur seu inter
ecclesiasticos viros, qui ab iisdem pa-
tronis designati fuerint.

Articulus XIII.

Ternporum ratione habita Sanctitas
Sua consentit, ut Clericoruin caussas
mere civiles, prout contractuum, debito-
rum, haereditatum, judices saeculares co-
gnoscant et definiant.

fo rctrb it6er biefelben ber ftrcpcf)e fRidter
erfennen, unb eb pat fomit biefer aud itber
bie ©fufadeit nad) SSorfdrift ber pedigen
Jtirdcngefepc unb nantendtd) berfKerorbnungen
Bon Orient ju urtpeilen unb nur bie bitrger*
Itden SBirfungen ber ©pe an ben »eltlic^en
9tid)ter ju Bermeifen. 2Bab bte ©peBerlob*
ntffe betrifft, fo mirb bie Jtirdengetuaft liber
beren ©orpanbenfepn unb ifjren ©inffuji auf
bie Segritnbung Bon (®^ef>tnberntffen entfdet=
ben unb ftd babet an bte Seftimntungen
polten, tnefdebabfelbe ©oneilium Bon Sricnt
unb bab apofioftfde ©dreiben, toeldeb mit
„auctorem fidei“ beginnt, erlaffen pat.

(Eilfter Q(itifeL

2) en ffiifdofcn tnirb eb frei ftepen, tnt=

ber @eifilicf)e, toefde feine anfidnbige geifi=
Iict?e ifjret' ©teffung unb SBitrbe entfpredenbe
Jbleibttng tragen ober aub maš imrner fitr
einer Urfadte ber Slpnbung miirbig finb,
bie oon ben peiligett Jbirdettgefepen aubge=
fpro^enen ©trafen ober aud anbere, toefde
bie ®ifd)6fe fitr angemeffen palten, ju oer=
pangen unb fte in dtfofiern, ©entinarien ober
biefem B^ed« ju mibrnenben ^dufern unter
Stuffic^t ju palten. fotlcn biefel*

ben burepaub nid)t gepinbert fepn, toteber
alfe ©faubigen, toefde bie ftrdlid fn  2fnorb=
nungen unb ©efepe iibertreten, mit fird)li=
d en ©trafen einjufdreiten.

BroMftet 2(rtife(.

lleber bab f|3atronatbredt toirb bab
firdfide ©eridt entfdeiben; bod) gibt ber
t>eitige ©tupl feine ©intniffigung, bap, toenn
eb ftd um etn tneltlideb $atronatbre$t
panbeft, bie tueftliden ©eridte itber bie
9la$fotge in bemfelben fbredjen fbnnen, ber
©treit mbge jtoifden ben toapren unb an=
gebficfjen ipatronen ober jtoifden ©eifHtc^en,
toefde Bon btefen ipatronen fitr bie ipfritnbe
bejeupnet tourben, gefiiprt toerben.

$>reij;el;nter 2(rttfeL

3) tit fRudfic^t auf bte Btdberljdltniffe
gibt ber peifige ©tupl feine Buffintmung,
bafj bte blDp toeltlitpen Oie^tbfadjen ber
©etftfitpen, toie ©ertrdge itber bab ©igen*
tpumbredt, ©dufben, (Srbfcpaften Bon bem
toeltfiden ©eridte unterfudt unb entfddeben
toerben.

Articulus XIV.

Eadem de causa Sancta Sedeš liaud
impedit, quominus caussae ecclesiastico-
ruin pro criininibus seu delictis, quae
poenalibus Imperii legibus animadver-
tuntur, ad indicem laicuin deferantur, cui
tamen ineumbet, Episcopum ea de re

93ier§efynter

9fub eben biefent ©runbe ^inbert ber
peilige ©tuf)l nie^t, ba§ bie ©eiftlicpen toegen
SSerbretpen ober anberen ®ergepungen, »iber
melt^e bie ©trafgefe|e beb blaiferff)umb
geridtet ftnb, Bor bab meltlide ©eridt
geftefft merben; bod ^9* bemfelben ob,

- 8 -

absque mora certiorem reddere. Prae-
terea in reo deprehendendo et detinendo
ii adhibebuntur modi, quos reverentia
status clericalis exigit. Quod si in eccle-
siasticum viruin mortis, vel carceris ultra
quinquenium duraturi sententia feratur,
Episcopo nunquam non acta judiciaria
communicabuntur, et condemnatum audi-
endi facultas liet, in quantum necessarium
sit, ut de poena ecclesiastica eident infli-
genda cognoscere possit. Hoc idem,
Antistite petente, praestabitur, si ininor
poena decreta fuerit. Clerici carceris
poenam semper in locis a saecularibus
separatis luent. Quodsi autem ex delicto
vel transgressione condemnati fuerint, in
monasterio vel alia ecclesiastica domo
recludentur.

I11 hujus Articuli dispositione minime
comprehenduntur caussae majores, de
quibus Sacrum Concilium Tridentinum
sess. XXIV. c. 5 . de reform, decrevit.
lis pertractandis Sanctissimus Pater et
Majestas Sua Caesarea, si opus fuerit,
providebunt.

Articulus XV.

Ut honoretur domus Dei, qui est
Rex Regum et Dominus Dominantium,
sacrorum Temploruin imunitas servabitur,
in quantum id puhlica securitas, et ea,
quae justitia exigit, fieri sinant.

Articulus XVI.

Augustissimus Imperator non patietur,
ut Ecclesia Catholica ejusque fides,
liturgia, institutiones sive verbis, sive
factis, sive scriptis contemnantur aut
Ecclesiarum Antistites vel Ministri in
exercendo munere suo pro custodienda
praesertim fidei ac morum doctrina, et
disciplina Ecclesiae impediantur. Iu-
super efficax, si opus fuerit, auxiliuin
praestabit, ut sententiae ab Episcopis in
Clericos officiorum oblitos latae execu-
tioni demandentur. Desiderans praeterea,
ut debitus, juxta divina mandata, sacris
Ministris houor servetur, non sinet quid-
quam fieri, quod dedecus eisdetn afferre,
aut eos in contemptum adducere possit;
imino vero mandabit, ut omnes Imperii
Sui Magistratus et ipsis Archiepiscopis

Ijterbon beti ©ififiof oijne ©erjug in .ftennt*
nip ju fe|en. Set ©erijaftung tmb $efi=
baltung bež ©dntlbigen miri? man jene
Oiitdftdfien beobadtten, toeldje bie bent getfU
Itcfien ©tanbe gebitljrenbe 2tdjtung erljeifdjt.
SOBentt baž toiber einen ©eiftltcben gefafite
Urtijetl auf $ob obet -  attf Jterfer oon nteijr
alž fitnf 3al)ren lautet, jo toirb man jeber*
jeit betu ©ifcfiofe bie ©eridfižoerljanblungen
mitt^eilen ttnb ifmt mogltd) utajen, ben
©dptlbigen in fotoeit ju Derfiorett, alž ež
notljtoenbig ift, bantit er liber bie ju ber=
Ijdngenbc jbird)enftrafe entfdteibcn fonne.
©ažfelbe toirb auf ©erlangen bež ©ifdjo*
fež aucj> bann gefd)eljctt, toettn auf einc
gcringerc ©trafe erfannt toorben ift.
©eiftlidte toerben bie Jlerferftrafe ftetž
an Orten erleiben, too fte bon 2BeIt=
lidjen abgefonbert ftnb. 2>m gafle eincr
©erurtljeilung toegen ©ergeften ober Ueber*
tretungen toerben fie in ein .Rlofter ober
ein anberež geiftlidjež <§au§ etngefdjloffen
toerben.

2m ben ©erfitgungen biefež Qlrtifelž ftnb
jene Oie^tofatle, tiber toeldte ba§ doncilium
bon Svient in ber bierunbjtoanjigflen ©ijjung
(c. b. de ref.) berorbnet bat, feinežtoegž
einbegriffen. giir Sefiaitbluttg berfelben
toerben ber fictlige ©ater ttnb ©cine faifer*
ltd;e ©iajefidt, fo ež not^ig fetm follte,
©orforge trcffen.

$unr>l)nter Slttifel.

©amit bern .§aufe ©ottež, toeldjer ber
Jlonig ber jbontge ttnb ber -fjerrfdjer ber
■gerrfcfienben tji, bie fdjulbige ©firerbietuttg
bejeigt toerbe, foH bie ^mmunitat ber Jtir=
d;en in fotoeit beobaddet toerben, alž bie
bffentlidje ©ic^er^eit unb bie gorberungen
ber @ered)tigfeit ež berfiatten.

@e$$elmter ^Irttfel.

©eine ©iajcftdt ber Jbaifer toirb ttidjt
bttlben, bap bie fatljolifdje Jttrdje unb ijjr
©lattbe, if)r ©ottežbienft, iljre ©inridfiungen,
feb ež burd) SBort ober SI)at uttb ©dmft,
ber ©eraddung 4?rct§gegeben, ober ben
©orfteljern unb Sienern ber Jlirdje in
Itebung tfjrež 31mtež, borjitglicb, too ež
fid) um SBafmmg bež ©laubenž, bež
@ittengefc|ež tmb ber fircpd)en Drbnung
fianbelt, -fSinberniffe gelegt toerben. Bube m
toirb ©r nbtfpgenfallž toirffame .gilfe Ieiften,
bamit bie Urtfieile, weld)e ber ©ififiof toiber
bfficbtocrgeffene @eifilt$e fdfit, in ©ofl=
ftredung fomnten. 2)a ež itberbiefj ©etn
mik  ift, bajt ben ©iettcrtt bež egetltgtljumž
bie iljnen nadj gottlicfeem @efe|e gebitljrenbe
(Sftre bcjeigt toerbe, fo totrb er nid)t §uge=
ben, bap @t»až geft^ebe, toaž btefelbcn

- 9  -

seu Episcopis, et Clero quacunque oc-
casione reverentiam atque honorem eo-
rum dignitati debitum exhibeant.

Articulus XVII.

Seminarja episcopalia conservabun-
tur, et ubi dotatio eorum liaud plene
sufficiat fini, cui ad menteni sacri Concilii
Tridentini inservire debent, ipsi augen-
dae congruo modo providebitur. Prae-
sules dioecesani eadem juxta sacroruin
Canonum normam, pleno etliberojure
gubernabunt, et administrabunt. Igitur
praedictorum Seminariorum rectores, et
professores, seu magistros nomiuabunt,
et quotiescumque necessarium aut utile
ab ipsis ceusebitur removebunt. Adole-
scentes et pueros in iis effonnandos reci-
pient, prout Dioecesibus suis expedire
in Domino judicaverint. Qui studiis in
Semiuariis bisce vacaverint, ad scholas
alius cuiuscumque instituti, praevio ido-
neitatis examine, admitti, nec non, ser-
vatis servandis, pro qualibet extra Se-
minarium cathedra concurrere poterunt.

Articulus XVIII.

Sancta Sedeš proprio uteiis jure, no-
vas Dioeceses eriget, ac novas earuin-
dem peraget circumscriptiones, cum id
spirituale fidelium bonum postulaverit.
Verumtamen quando id contigerit, cum
Gubernio Imperiali consilia conferet.

Articulus XIX.

Majestas Sua Caesarea in seligendis
Episcopis, quos vigore privilegij Apo-
stolici a Serenissimis Antecessoribus
suis ad ipsam devoluti a Sancta Sede
eanonice instituendos praesentat seu
nominat, imposterum quoque Antistitum
imprimis comprovincialium consilio utetur.

Articulus XX.

Metropolitae ac Episcopi antequam
Ecclesiaruin suarum gubernacula susci-
piant, coram Caesarea Majestate fideli-
tatis juramentum emittent sequentibus
verbis expressum: „Ego juro et proniitto

fjerabfe£en ober bera^tlid; madjen fonute,
bielmeljr toirb er berorbnen, bafj aUc
33el)orbcn bež 9ieicf)ež fotoo^I ben @rjbifd)o=
fen ober 33ifd)ofen felbfl alž aud) ber @eifi=
lidjfeit bei jeber Oelegen^eit bie if;rer @tel=
lung gebitljrenbe 2fcfjtung unb gljrenbejeigung
ertoeifen.

Siefren^ntet

Sie bifdjofiidjen ©eminare toerben auf=
vcd)t erffalten, unb too if)r gtnfommen fur
ben 3mccf, toeldjent fie im <Sinne bež t)d=
ligen Sonciliumž bon Srient bienen fotlen,
nic^t botlfommen genitgt, toirb fur beffen
®ermef)rung in angemeffener SBeife geforgt
toerben. 2)ie SBifc^ofe toerben biefetben nad)
Dtie^tfe^nur ber Ijeiligen Jtirc^engefe^e mit
boflem unb freiem 9ied)te leiten unb ocrtoal*
ten. Saljer toerben fte bie SSorjieljer unb
$rofefforen ober Sester gebadtter (Sentittare
ernennen unb toann tmmer fte ež fur notij*
toenbig ober niifjlidj ftaltcn, toicber entfer*
nen, audj Sunglinge unb Jtnaben jur e^er=
anbilbung in btefelben aufttefjnen, fo toic
fte jnnt grommett iftrer .ftirdtenfbrengel im
-fjerrtt ež fitr bienlid) eradjten. 2)tejentgen,
toeld)e itjrett Unterrid)t itt biefen (Seminaren
entbfangen t>at»en, toerben nad) boraužgegan*
gener ipdifung i^rer 23efdf;igung in aQ’
unb jebe anbere Se^ranfialt eintreten unb mit
t8eobad)fung ber betreffenben 23orfcfmften
um jebe Seffrfanjel aufier bent ©emtnare
ft<b betoerben fomten.

91$tsel;nter ^rtifel.

2)er ^teilige (Stufd toirb fraft bež i^nt
jufleljenben 9ied)tež .ffirdtenfbrengel neu
entiteti ober tteue ©ranjbefdjreibungett ber*
fetben borneljnten, tbenn baž geifilidje SBoljl
ber ©laubtgen ež erforbert. 2)od) toirb er
in einern fo!d)en gafle mit ber faiferlidjen
Diegierung inž (Sinbernelfmen treten.

01cunjct;nter 3lrtifel.

(Seine SJajeftdt toirb bei 2fužtoaljI ber
33ifd)6fe, toe!d)e er fraft eincž apoftolifdjen
bon (Seinen Stfterburc^Iauc^tigficn SSorfa^ren
uberfomntcnen S3orrec^te§ bem Ijeiligen
@tul)le jur fattonifdten ginfefjung borfd)Idgt
ober beitcnnt, aud) in 3ufunft bež Oiatljež
bon 23ifd)ofen, borjttglid) berfelben <Rird;en=
brobinj, <3td) bebienen.

Bttuutgigftei: 2lrtifel.

2)ie Sletropoliten unb Sifdjofe toerben,
bebor fte bie Seitung i£>rer .Kttd)en iiberne^*
men, bor (Setner faiferlidjen ŠJajefKit ben
gib ber Srene in folgenben SBorten ablcgen:
„3$ fdjtobre unb gelobc auf ©ottež ljeili=

3

- 10

ad Sancta Dei Evangelia, sicut deeetEpi-
scopum, obedJentiam et fidelifatem Cae-
sareo-Regiae Apostolicae Majestati et
Successoribus suis: juro item etpromitto,
ine nullain cortrmuiiicationem habiturum,
imllique consilio interfuturum, quod tran-
quillitati publicae noceat, nullamque
suspectam unionem neque intra neque
extra Imperii limites conservaturum, at-
que si publicum aliquod periculum immi-
nere resciverim, ine ad illud avertenduin
nihii omissurum/‘

Articulus XXI.

In cunctis Imperii partibus Archie-
piscopis, Episcopis et viris eeclesia-
sticis omnibus liberum erit, de his, quae
mortis teinpore relicturi sint, disponere
juxta sacros Canones, quorum praescrip-
tiones et a legitimis eoruin haeredibus ab
iutestato successuris diligenter obser-
vandae erunt. Utroque tamen in času
excipientur Antistitum dioecesanoruin
ornamenta et vestes pontificales, quae
omnia veluti mensae episcopali propria
erunt liabenda, et ideo ad Successores
Antistites transibunt. Hoc idem obser-
vatbitur quoad libros, ubi usu recep-
tum est.

Articulus XXII.

In omnibus Metropolitanis, seu Ar-
diiepiscopalibus, suffraganeisque Eccle-
siis Sanctitas Sua primain dignitatem
conferet, nisi patronatus Jaicalis privati
sit, quo času secunda substituetur. A d
caeteras dignitates et praebendas eano-
riicales Majestas Sua nominare perget,
exceptis permanentibus iis, quae Iiberae
collationis episcopalis sunt, vel juri
patronatus legitime adquisito subjacent.
In praedictarum Ecclesiarum Canonicos
non assumentur nisi sacerdotes, qui et
dotes habeant a Canonibus generaliter
praescriptas, et in cura auimarum, aut
in negotiis ecclesiasticis, seu in discipli-
nis sacris trddendis cum laude versati
fuerint. Sublata insuper erit natalium
nobilium sive nobilitatis titulorum ne-
cessitas, salvis tamen conditionibus, quas
in fundatione adjectas esse constet.
Laudabilis vero consuetudo Canonicatus
puhlico indicto concursu conferendi, ubi
viget, diligenter conservabitur.

gc§ ©battgeliunt, mie e 3 einent aSifcbofe
gegiemt, ©urer fatferIid)4onigltd)en
Itfc^ert SJlajeftat unb 9lfletl)od)ffif)ren
folgcrn ©elforfant unb Sreuc. 3uglci(^>en
fdjmore unb gelcbe id), an feinern SSerfelfre
ober 9ltifdj>lage, meldjer bic bffentlid)e 9tul)e
gefafivbet, tljeiljunefmten unb mebcr inner
nod) auper ben ©ranjen be§ 0teidje3 trgenb
einc berbadttige Serbinbung ju imterlfalten;
foflte id) abet in ©rfalfrung bringen, bafj
bem ©taate trgenb eine ©efa^v brolfe, ju
9lbmenbung berfelben nid>t3 ju unterlaffert."

3n allen $l)eifen be3 9ieid)e3 mirb e3
©rjbifd)6fen, --Bifcfofen unb fammtlidfen
©eiftfic^en frei fMjen, itber ba§, toa3 fie
jur 3eit t^veš $obe3 Ijinterlaffen, nad) ben
ffeitigen ,dird)engefe|en ju berfitgen, beren
SSeflimmungen aud) bon ben gefe^Iic^en
©rben, mel$e ben 9iad)Iafi berfelben o^ne
Ie§tmillige Stnorbnung antreten, genau ju
beobacbten ftnb. 3n betben giillen merben
bet ŽStfc^ofen, meldje einen jttrcfmnfbrengel
leiten, bte btfd)oflid)en 91bjeid)en unb Jtir=
d)engemanbe au3genommen fefmj benn biefe
ftnb al§ jitm btfd)ofIid)en Šafelgute ge^brig
anjufeljen unb gefjen auf bie 9tad)foIger im
I ®i3ti)ume liber. 2>aSfeIbe mirb bon ben
23itd)ern bort, mo e3 in Uebung tjl, beo=
bad)tet merben.

Bmeimtb^aiijiofter

21tt fčininitltc§en Sftefropolitan* ober
erjbifd)6flid)en unb @uffragan = Jlird;en ber=
gibt ©eitte egeiligfett bie erfie SBiirbe, attfjer
in en ti biefelbe einent meltltcben )|]ribat=
patronate unterliegt, in meljem gade bte
jmeite an beren Stelle treten mirb. gur bie
iibrigen 2>ignitaten unb SDom^errnpfrunben
mirb ©etne SlZafeftat ju ernennen fortfaljren,
mdfmenb biejenigen auSgenommen bletben,
meld)e jur freien bifd)5flid)en 33erleil)ung
gefibren ober einent red)tmdfiigen $atronat3=
redite unterfiefien. 3« 2)ontf)erren fbnnen
nur Cpriefler befieflt roerben, meld)e fomobl
bie bon ben ,Stird)engefe§cn allgentein bor=
gefd)riebenen ©igenfd)aften beft|en, al3 auc^
in ber ©eelforge, bei fird;lid;en @ef(|dften
ober im firddi^en Selframte ftd> ntit 9Iu§=
jettbnung bermenbet fiaben. 3«bent iji bie
Sfiot^tbenbigfeit abeltger ©eburt ober abeliger
Sitel aufge^oben, jebodj unbefc^abet jener S8e=
bingungen, mel^e al3 inberStiftungbeigcfe^t
ermiefen ftnb. ®ie Ibblit^c ©emofm^ett aber, bie
©otnfjcmnfieflen in gdge offentlid>er 99etoer=
bung ju bergeben, toirb, mo fte befie^t,
forgfam tn Jtraft erljalten merben.

- 11  ^

Articulus XXIII,

In Ecclesiis Metropolitanis el Epi-
scopalibus, ubi desiut, tuni Caiionicus
Poenitentiarius, tum Theologalis, in
Collegiatis vero Theologalis Caiionicus
juxta nioduni a sacro Tridentino Con-
cilio praescriptuni (sess. V. c. 1. et sess.
XXIV. c. 8. de reform.) ut primum fieri
potuerit, constituentur, Episcopis prae-
fatas praebendas secundum ejusdem
Conciiii sanctiones et Pontificia respec-
tive decreta conferentibus.

Articulus XXIV.

Parochiis omnibus providebitur pu¬
hlico indicto coucursu, et servatis Con-
cilii Tridentini praescriptionibus. Pro
parochiis ecclesiastici patronatus prae-
sentabuiit patroni unum ex tribus, quos
Episcopus enuntiata superius forma
proposuerit.

Articulus XXV.

Sauctitas Sua, ut singularis benevo-
lentiae fesfimoiiium Apostolicae Fran-
cisci Josephi Imperatoris et Regis Ma-
jesiati praebeat, Eidem afque catholicis
Ejus in Imperio Successoribus indultuin
coiičedit, noniiuandi ad omhes Canoni-
catus et Parochias, quae juri patronatus
ex fundo Religionis, seu studiorum deri-
vanti subsunt, ita tainen, ut seligat unum
0x tribus, quos puhlico concursu habito
Episcopus ceteris digniores judicaverit.

Articulus XXVI.

Parochiis, quae congruam pro tem-
porum et locorum ratione sufficientein
nori habeant, dos, quam primum fieri
poterit, augebitur et parochis catholicis
ritus orientalis eodem ac latini inodo
consuletur. Ceteruin praedicta uon re-
spiciuut Ecclesias parochiales juriš pa-
tronatus sive ecclesiastici sive laicalis,
canonice adquisiti, quarum onus respec-
tivis patronis incumbet. Quod si patroni
obligationibus eis a lege ecclesiastica
impositis haud plene satisfaciant, et
praesertiin quando parocho dos ex fundo
Religionis constituta sit, attentis pro
temin statu attendendis, providendum
e rit.

2tn ben $ietropolitan= unb bifd;ofltcbm
Jtir^cn merben, in o fie feljlen, ber 6ano=
nicug s 43onitentiariug unb ber Sijeologalig,
an bcn (Sotlcgiatfircljen aber ber Sanonicug
Sfjeologalig in ber b«vct> bag Ijcilige (Šonci*
limit bon Orient in ber fiinften ©igung
(c. 1 . de reform.) unb in ber »ierunbjmatt*
Jtgften ©igung (c. 8. de reform.) »or*
gejeicjjneten SBeife, fobalb eg ntoglicb fet/n
tnirb, eingefiiljrt, unb biefe ^friinben uon
ben Sif^gfen nad) ben ®efd)lujjen begfelben
(šonctliumg unb bejielptnggmeife ben piipfU
M;en 2Inorbnungen Uergeben tcerben.

^ienut^nKtnjtijfter ^IrtifeL

9IQe $farren ftttb in ^olge einer iiffent*
Itd) auggefcbriebenen ©etuerbung unb mit
Seobadpung ber SSorf^riften beg (šonciliumg
»on Srtcni ju uergeben. SBet $>farreien,
t»eld)e bent geifHidjcn ipatronaigrecpte unter*
liegen, tnerbcn bie ipatrone (Sinen ang
breicn prdfentircn, tneldje ber SSifc^of in
ber oben bejeid;neten SBeife »orfdjlagt.

^unfun^tMUčUjftev 3lrtifet.

Um ©einer beg .daiferg unb $6nig§
$rattj Slpoftolifcpett Sinje fiat

einen fflctoeig befonberen SBofdmoffcng ju
geben, »erfeiljen ©etne efjeiligfcit Semfelben
unb ©einen fatfmlifdjcn Siadjfolgern im
Jbaifertfjimte bie (šrmadjtigung, fiir afle
Sanonicate ttttb ipfarreien ju prafenitren,
tnelc^e einent attf bent Oieligiong* ober ©tu*
bicnfonbe berufjenben 9]atronatgrcd)te unter*
ftcfjcn, jcbodj [o, bafj (Sittcr aug ben breien
getofiljlt tucrbe, toelcbe ber ffiifdjof nacij
»orauggegattgener offentlic^er ©etuerbuttg fiir
iuitrbiger alg bie iibrigen cradjtet.

Sed^un^ttumčigftei:

Sie iMusfiattung ber ipfarren, iuetd;e
feine nadj ben SSer^dltniffen ber 3eit unb
bež Grieg geniigenbe Sottgrua Ijaben, mirb,
fobalb eg ntoglicb ifi, »ermef;rt, unb fiir
bie fatljolifdjcn ipfarrer beg orientalifd)en
9iitug in berfelben SBeife, iuie fiir bie beg
lateinifdjen geforgt tuctbett. Sod; erfirccft
ftd) bie^ feinegvoegg attf bie ipfarren, melc^e
miter einem rec^tnta§ig crtuorbcnen geijili*
c^ett ober meltli^en patronate fie^en; benn
bei biefen ifi bie Safi »on ben betref=>
fenben ^atrotten ju tragen. Scntt bie >pa=
trotte ben burc^ bag jlirc^engefe^ ifmen auf*
erlegten SSerbinbU^feiten nic^t »oOIemmeu
genitgen unb tngbefonbere, i»enn ber Spfatrer
feinen ©e^alt ang bem 9ieltgiottfonbe bejiet)t,
fo mirb mit IRiicEft^t auf Slileg, t»ag na^ ber
©adjlage ju beriicfft^tigen ifi, SSorforge ge=
troffen toerben.

- 12  -

Articulus XXVII.

Cum jus in bona ecclesiastica ex
cauouica institutione derivet, onines, qui
ad beneficia quaecumque vel majora vel
minora nominati seu praesentati fuerint,
bonorum temporalium eisdem annexornm
administrationein nonnisi virtute canoni-
čae institutionis assuinerepoterunt. Prae-
terea in possessione Ecclesiarum catlie-
dralium, bouoruinque annexorum, quae in
cauonicis sanctionibus, et praesertiin in
Pontifieali et Ceremoniali Romano prae-
scripta sunt, adcurate observabuntur,
quocumque usu sive consuetudine in
contrarium sublata.

Articulus XXVIII.

Regulares, qui secundum Ordinis sui
constitutiones subjecti sunt Superioribus
Generalibus penes Apostolicam Sedem
residentibus, ab iisdem regenturadprae-
fatarum constitutionum normam, salva
tamen Episcoporum auctoritate juxta Ca-
nonum, et Tridentini praecipue Concilii
sauctiones. Igitur praedicti Superiores
Generales cum subditis cunctis in rebus
ad ininisterium ipsis incumbens spectan-
tibus, libere communicabunt, libere quo-
que visitationein in eosdern exercebunt.
Porro regulares absque impedimento
respectivi Ordinis, Instituti seu Congre-
gationis regulas observabunt, et juxta
Sanctae Sediš praescriptiones candida-
tos ad novitiatum, et ad professionem
religiosam admittent. Haec omnia pari-
ter observabuntur quoad inoniales in iis,
quae ipsas respiciunt.

Arcbiepiscopis et Episcopis liberum
erit in propriis Dioecesibus Ordines seu
Congregationes religiosas utriusque se-
xus juxta sacros Cauones constituere;
communicabunt tamen ea de re cum Gu-
bernio Imperiali consilia.

Articulus XXIX.

Ecclesia jure suo pollebit, novasju-
sto quovis titulo libere acquirendi pos-
sessiones ejusque proprietas in omnibus,
quae nune possidet, vel imposterum
acquiret, inviolabilis solemniter erit.
Proinde quoad autiquas novasque eccle-
siasticas fundatioues nulla vel suppres-
sio vel unio fieri poterit, absque inter-
ventu auetoritatis Apostolicae Sediš,
salvis facultatibus a Sacro Concilio Tri-
dentino Episcopis tributis.

©te&enun^ttHtnčiijfter

$)a ba§ 9ted)t auf ben ©enufi ber
dmtgitter au§ ber firtblicben (Sinfebung cnt=
fpringt, fo toerben Sttte, toelcbe fitr cine tbie
tmrner befcbaffene grofje« ober fletnete5}3runbe
benannt ober prdfentirt toorbett ftttb, bie ©et*
toaltittig ber §ettlt(^en, ju felber ge^ortgen
@ittev ntipt anberš a!3 in Jtraft ber ftrcblicbcn
(Sinfe^ung itbevneptnen fonnen. tteberbiefj
toerben bet ©eftbergreifung ber ©omfirtben
unb ber bantit berbunbenen ©itter atte ©or*
fctmftcn ber ftr^Itc^ert ©atptngcn unb in3be*
fonbere bie beS romtfc^ert ©ontiftcalež unb
SeretnonialeS genau beobad;tet unb alte gegen*
tfjeiligen ©rdu<be unb dietoobnbeiten befeittgt
toerben.

^^tunb^Drtnjigfter 5lrtife(.

Sene Drbenžperfonen, toelcbe laut ber
©abuttgen i^re§ £Drben3 ©enernloberen, bie
bet ban beitigen ©tiible ibren SBobnftb b a ^ en /
unterfteben, toerben bon benfelbcn in (Sentdfi*
peit ber gebadjten ©agungen geleitet toerben,
febod) o^ne 93eeintrd(^iigung ber Oiee^te, toeltpe
natp ©eftimmung ber dtircbetigcfebe unb in3*
befonbere bc3 (šonciliunt3 bon Orient ben
©ifdfofcn pfommen. 2)abcr toerben borbe*
nannte Oeneraloberen mit ibrenltntergebenen
in atten ju i^rent Stmte gebortgen ©tngen
frei berfebren unb bie ©ifttation berfelben frei
botnebnten. gerner tnerben atte Drbenšper*
fonen obne <§inberntf! bie 9tegel be3 Orben§,
be§ Snjlituteš, ber Songregation, toelcper fte
angebbren, beobac^ten unb in ©emdfibeit ber
©orfebriften bež b c t%en ©tublež bie barum
Slnfutbcnben in’3 ©obtjiat unb jur ©elitbbe*
ablegttng jutaffen. ©iejj 9ttte3 b at  audf bon
ben toeiblidten £)rben in fotoett ju gelten, alg
e3 auf biefetben Stntoenbitng leibet.

£>en ©rjbifdfofen unb 93ifcf)ofen toirb e3
frei fW)en, tn tbre Jttrebenfpiengel geiftlidte
£>rben unb (Songregationen beiberlet @e*
fd)Ied)te3 nad) ben ^etligen Jttrdjengefeben ein=
jufubren. ©ocb tnerben fte ftd) bitritber mit ber
faifetjidjeit Oiegierung inž (Etnbernebmen fe£en.

^euiuinb^anjiflfter ^Irtifet.

®ie Jtird)e tbirb bere^tigt fein, neue
23eftbungen auf jebe gefe|Itcbe SBeife frei ju
ertoerben unb U)r (Sigentbuni toirb biuft^tlicb
afteg 2)effen, toa3 fte gegentbdrtig befi^t ober in
Bufunft ertbirbt, unberle|licb berbletben. 2)aber
toerben toeber dlterc nocb neuere firtbticbe
©tiftungen obne (Ermdcbtigung bon ©eite beg
beitigen ©tubleS aufgeboben ober bereiniget
toerben, jebod) unbeftbabet ber SSotlmatbten,
meltpe ba3 ftetltgc (Soncitium bon Orient ben
SBif^bfen berlieben bat.

- 13  -

Articulus XXX.

Bonorum Ecclesiasticorum admiui-
stratio apud eos erit, ad quos secundum
Canones spectat. Attentis autein sub-
sidiis, quae Augustissimus Imperator ad
Ecclesiarum necessitatibus providendum
ex publico aerario benigne praestat et
praestabit, eadem bona vendi vel nota-
bili gravari onere non poterunt, nisi tuni
Saucta Sedeš, tuni Majestas Sua Cae-
sarea, aut ii, quibus boe munus demaii-
danduni duxerint, consensum tribuerint.

Articulus XXXI.

Bona, quae fundos, uti appellaut,
Religionis et studiorum constituunt, ex
eorum origine ad Ecclesiae proprietatein
spectant, et noinine Ecclesiae adininistra-
buntur, Episcopis inspectionein ipsis de-
bitam exercentibus juxta formam, de qua
Sancta Sedeš cum Majestate Sua Cae-
sarea conveniet. Reditus fuudi Religio¬
nis, doneč collatis inter Apostolicam
Sedem et Gubernium Imperiale consiliis,
fundus ipse dividatur in stabiles et ec-
clesiasticas dotationes, erunt erogandi in
divinum cultum, in Ecclesiarum aedificia
et in Seminaria et in ea omnia, quae
ecclesiasticum respiciunt ministerium.
Ad supplenda, quae desunt, Majestas
Sua eodem, quo hucusque, modo in po¬
štenim quoque gratiose succurret; immo
si temporuin ratio permittat, et ampliora
subministraturus est subsidia. Pari modo
reditus fundi studiorum unice impendentur
in catholicam institutionem et juxta piam
fundatoruui mentem.

Art. XXXII.

Fructus beneficiorum vacantium , in
quantum hucusque consuetum fuit, infe-
rentur fundo religionis, eique Majestas
Sua Caesarea proprio motu assignat
quoque Episcopatuum et Abbatiarutn
saecularium per Hungariam et ditiones
quondamannexas vacantium reditus, quos
Ejusdein in Hungariae regno Praede-
cessores per longam saeculorum seriem
tranquille possederunt. In illis Imperii
provinciis, ubi fundus Religionis liaud
extat, pro quavis Dioecesi iustituentur
Commissiones mixtae, quae juxta for¬
mam et regulam, de quibus Sanctitas
Sua cum Caesarea Majestate conveniet,
tam mensae episcopalis, quam benefi¬
ciorum omnium bona vacationis tempore
administrabunt.

J)ic aScvtoaltung ber JUrdtengitter tnirb
bon ©enjenigen gefuf;vt tnerben, tnelcben ftc
nad) ben Jiircf)engefe|en obliegt. 31Hfin in
2lnbetrad)t bet -  Unterfiu^itng, torišč ©cine
šDlajcftat ju Sejlreitung ber firdjlidjen fflebitrf*
niffe au§ bcnt offentlidten ©^a§c ljulbreicjt
leijiet unb leiften tnirb, foflen btcfe ©iiter tne=
bfv oerfauft nodj mit einer betrddjtlidpn Safi
bcfdpncrt tnerben, oljne ba§ fotoo^l bev fpilige
©tuf)! alg and) ©etne fDtajefldt ber dtaifcr ober
Sene, tnefdte ©iefefben Ijiemit ju beauftragen
ftnben, baju tipe ©intnifligung gegeben fjaben.

(šinunbiueijuijfter

©te @fiter, aug tnefdjen ber Oiefigiong*
unb ©tubienfonb bejieljt, ftnb fraft iljreg Ur*
fprungeg Sigentfpttn ber dltrdp unb tnerben
trn Sramen ber dbirdte nertoaftet tnerben, indij*
renb bie 33tfd)ofe bie iljnen gebitljrenbc 9Iuf=
ftdp nad) bett Seflimmungen itben, iiber tneld)e
ber fpilige ©tuf)! mit ©einer faiferltc^en 9J?a=
jefidt itbereinfommen tnirb. ©te ©tnfiinfte beg
fMigiongfonbeg tnerben, big btefergonb burdj
etn Šinberncfpnen jtnifdjen bem apoflofifdjen
©tuble unb ber faiferlicijcn SKegierung in blei*
benbe unb fird)licf)e 3lugffattungen gctf>eilt
tnirb, fitr ©ottegbienfi, jUrdtenbanfidjfciten,
©entinare unb 9lfleg, tnag bie firdjfidte Sftitfg*
fitfjrnng betrifft, ncrauggabt tnerben. 3«
Srganjuttg beg gefjfenbrn tnirb ©einc 2)?aje=
fiat in berfefben SBetfe tnie bigljer attdj fiinf*
tigljin gnabtg -§iffe feiflen; ja, tnoferne. bie
3eitoerljdltniffe eg geffatten, fogar grofjcre
UnterfHtjsung getndfjren. 2>ngleid)en tnirb bag
Sinfotttmen beg ©tubienfonbeg einjig atlcin
auf ben fatljolijdpn Unterridp unb nad; bem
frommen 2BiGen ber ©tifter oertnenbet tnerben.

gttjeiunbbteijnfjfter

©ag (šrtrdgntjj ber erlebigten fpfrunben
tnirb, in fotneit eg bigljer itblid) tnar, bem
jJieltgiongfonbe jttfaflen, unb ©etne 3)?ajefidt
itberinetfet bemfelben ang eigener ©etnegung
bag (Sinfontmen ber erlebigten 23igtfjitnier
unb tneltgeifilidpn Slbteien in Ungarn unb ben
normalg baju geljorigen Sdnbern, in beffen
ruljigcni 23eft£c Sffferljbdjftilpe SSorgdnger im
jlonigreidte Ungarn fte^t tndfjrenb einer langen
Dteilje non Sajirljunbertcn befunben ftaben.
3n jenen ©f)eifen beg tfaifertljmttg, tnn fein
SHciigiottgfonb bcftefp, tnirb fitr jeben -ftirdpn*
fprengel eine gemifdjte (Sommiffton befleflt
tnerben unb bie Oiiter beg ©igtljumg, [otnie
atfer fpfritnben jur 3f't b« ©rlebigung nad)
©eiitmntungen nertnalten, uber tuelt^e ber
Ijeilige IBater unb ©etne 3)lajejidt ©id) ein=
juberfie^en gebenfen.

4

14  -

Articulus XXXIII.

Cuin durante praeteri tarum vicissi-
tudinum tempore plerisque in locis
Austriacae ditionis ecclesiasticae deci-
mae civili lege de mediosublataefuerint,
et  attentis peculiaribus circumstantiisfleri
non possit, ut earumdem praestatio in
toto Imperio restituatur, instante Maje-
state Sua et intuitu tranquillitatis pu-
blicae, quae Religionis vel maxiineiiiter-
est, Sanctitas Sua permittit ac statuit,
ut salvo jure exigendi decimas, ubi de
facto existit, aliis in locis earumdem deci-
niaruni loco seu compensationis titulo
ab imperiali Gubernio assignentur dotes,
seu in boois fundisque stabilibus, seu
super Imperii debito fundatae, iisque
omnibus et singulis tribuantur, qui jure
exigendi decimas potiebantur; itemque
Majestas Sua declarat dotes ipsas Iia-
beudas omniuo esse, prout assignatae
luerint, titulo oneroso et eodem ac deci-
inae, quibus succedunt, jure percipiendas
tenendasque esse.

Articulus XXXIV.

Cetera ad personas et res eccle-
siasticas perfinentia, quoruin nulla in his
articulis mentio facta est, dirigentur om-
nia et administrabuntur juxta Ecclesiae
doctrinam et eius vigentem disciplinam
a Sancta Sede adprobatam.

Articulus XXXV.

Per solemnem liane Conventionem
leges, ordiiiationes, et decreta quovis
modo et forma in Imperio Austriaco et
singulis, quibus constituitur ditionibus,
haetenus lata, in quautum illi adver-
santur, abrogata habebuntur, ipsaque
Conventio, ut lex Status deinceps eis-
dem in ditionibus perpetuo vigebit. At-
que idcirco utraque contrahentium pars
spondet se, successoresque suos omnia
et singula, de quibus couveutum est.,
sauete servaturos. Si qua vero in po¬
ste rum supervenerit difficultas, Sanctitas
Sua et Maiestas Caesarea invicem con-
ferent ad rem arnice componendam.

Articulus XXXVI.

Ratificationum hujus Conventionis
traditio fiet intra duorum meusium spa-

£)munbbrei$uiftet SHrtifeL

®a jur 3cit ber Doritbergegangenen (Sv^
pputterungen an Dielen Drtcn be§ ofter*
vetc^tf(^en @ebiete§ ber firdfltd)e 3fbent burd)
cin ©taatšgefep aufgepoben murbe, unb e§ in
2(nbetrad)t ber befonberen SSev^altniffe nit^t
mogticp ift, bie Setftung bešfelben im ganjen
dtaifertpume mieber bctjuftelicn, fo geftattet
unb beftimntt ©cine ^eiligfeit auf SSerlangen
©einer SOtajeftdt unb in 21nfepung bev bffent=
liepen Diupe, meldfc fur bie dieligion Don
poeffiet 2Biiptigfett ift, bafi unbefcpabet beš
Otecptcž, beti 3e^cnt bort einjuforbern, 100  er
notp mirfltd) befte^t, an ben iibrtgen Drten
ftatt be§ gebacpten 3epent§ unb al§ (Sntftpa*
bigung fiiv benfelben Don ber faiferliipen 9ie=
gierung 23ejitge au3 Itegenben ©ittern ober
Derfitperi auf bie ©taat3fd)ulb angemiefen,
unb 3tflen unb 2>eben aušgefolgt merben, meld;e
ba§ 9ied)t, ben 3epfnt einjuforbern, befafien.
3ug(eid) erfldrt ©eine iScajeftdt, bap biefe
23ejiige, ganj fo mie fte angemiefett ftnb, fraft
eine§ entgeitlicpcn $itel§ unb mit bemfeiben
Oietpte, mie bie Bc^rutte, an beren ©tetle fte
treten, cniffangen unb befeffen merben folien.

^ieninbrei^iflfter

2)aS iibrige bie firtplidfen ^erfonen unb
©admt 33etreffenbe, mobon in biefen 9trtifeln
fetne 2Mbung gemacpt ift, toirb fdmmtlicp
nacp ber Sepre ber .Kircpe unb iprer in dtraft
ftepenben, Don bent peiligen ©tuple gut ge=
peifenen £>i§ciplin geleitet unb Dertoaltet
merben.

^uufimbbretjjigftei'

Sttie im Jtaifertpume Defterrcid) unb ben
einjelnen Sanbern, au§ mebpen bašfelbe be*
fiept, £>i§ gegenmdrtig in mag intmer fiir
einer SBeife unb (Seftaft erlaffenen Oefetje,
3tnorbnungen unb SSerfiigungen ftnb, in fo=
meit fte biefern feierlicpen SSertrage miber=
ftreiten, fitr burd) benfelben aufgepobeti anju=
fepen unb ber ffiertrag feibft mirb in benfelben
Sdnbern Don nun an tmmerbar bieOettung eineš
©taat§gefepe§ paben. ©efpalb berpetfjen beibe
Dertragf^Iiefenben S^eile, baf ©ie unb Šifre
Placpfolger 2ttte§ unb 3ebe§, moritber man
fttp Dcreinbart pat, gemiffenpaft beoba^ten
merben. SBoferne ftep aber in Bufunft eine
©cpmiertgfeit ergeben fottte, merben ©eine
.getligfeit unb ©eine faiferIt^e2Jiajeitdt ©tdf
jn freunbftpaftlicper Seilegung ber ©aepe iaS
(StnDernepmen fepen.

6ec^^unbbret^igfter 5(rtifel.

2)ie5tugme^gIungber9fatificationenbiefeg
iBertrageg mirb binnen jmei žPJonaten, Don

- 15  -

tium a die hisce articulis apposita, aut
citius, si fieri potest.

In quorum fidem praedicti Plenipo-
tentiarii huic Conventioni subscripserunt,
illamque suo quisque sigillo obsigna-
verunt.

Datum Viennae die decima octava
Augusti amio reparatae Salutis millesimo
octingeiitesimo quinquagesimo quinto.

Mich. Card. Joseph Othmar.

Viale Prela, m. p. de Rauscher m. p.

(L. s.) Archiepiscopus Viennensis.

• (L. s.)

bent biefen Strtifeln 6etgefe|ten Sage an ge=
veibnet, obev toenn e§ mdgltc^ tfr aud> fvu|ev
jlattfinben.

3u beffen ©eglaubiguttg Jjabett bie t>ot=
genannfon Šeboflmddjtigten btefe Uekreinfunft
unterjeidmet unb Seibe itjv (Stegel beigebrMt.

Oegeben ju SBien ant addjetjmten Slugufl
im 3'a^re be§ ^etieg taufent adjtljunbert fimf=
unbfiinfjtg.

3fttcfj. darb. 2>of. £)ttjm.

$iate#relš m. p. bon 9taufdjer m. p.,

(L. S.) ©rjfcif<$of sim ®ien.

(L. S.)

Nos visis et perpensis Conventionis hujus articulis illos omnes
et singulos ratos hisce confirmatosque habere profitemur ac decla-
ramus, verbo Caesareo-Regio pro Nobis atque Successoribus Nostris
adpromittentes, Nos omnia, quae in illis continentur, fideliter exe-
cutioni mandaturos neque ulla ratione permissuros esse, ut illis
eontraveniatur. In quorum fidem majusque robur praesentes rati-
habitionis Nostrae tabulas manu Nostra signavimus sigilloque No-
stro Caesareo-Regio appenso firmari jussimus. Dabantur in Isclil
die vigesima tertia mensis Septembris anno Domini millesimo oc-
tingentesimo quinquagesimo quinto Regnorum Nostrorum septimo.

FRANCISCIJS JOSEPHUS.

L. S.

COMES A MIOL-SCIIMIENSTEIN.

Ad mandatum Sacr. Caes. ac Reg. Apostolicae
Majestatis proprium:

Otto Liber Baro a Meysenbug m. p.

$rud s. 3. im  i« JUagenfurt.

.*

Anton Martin,

po božjem usmilenju škof Lavantinski,

vse Verne lepo v Gospodu pozdravim, ter Vam iz serca vse

dobro želim.

Preljube ovčice Kristusove, poslušajte!

Bog lioce, da bi vsi ljudje izveličani bili , in naša mati, sveta kat. cerkev želji vse
ljudi' časno in večno osrečiti (srečne storiti). Gospod Bog oznanuje po namestnikih
svojih pokoro, in sveta kat. cerkev vabi in vodi svoje verne otroke na pravo stezo
poboljšauja, nas k Bogu poverniti. Ako pa mila beseda ne pomaga, pravični Bog
s svojoj šiboj zažuga, če pa tudi protenje pri razujzdanem ljudstvu ne zda, ga
vdari z vojskoj, lakotoj in kugoj, in kedar tudi časne kazni ljudi ne zboljšajo, jih
zaverže na večno. — Tako je oznanoval Bog pokoro po Noetu  sto in dvajset let
pervemu pregrešnemu svetu; hudoben svet se ni poboljšal, marveč se Noetu sme¬
jal, in Bog je pokončal ves človeški rod z vesoljnim potopain, razun pravičnega
Noeta in njegove hiše. Pokoro je vkazal oznanovati Ninivljauom po Jonu  pre¬
roku, rekoč: „Še štirdeset dni, in Ninive bo pokončano!“  Ninivljani so segli
k pokori; od kralja do sužne dekle so se resnično poboljšali, in Bog jim je priza-
nesil; zakaj: „ Kakor resnično živim,  veli Gospod po preroku Ecehielu, nočem
smerti grešnika , marveč da se spokori in živi.“  —

Kako bo pa kaj z nami? preljube moje ovčice. — Da smo grešniki, ta¬
jiti ne smemo, zakaj: „Kdor veli, de nima greha, je lažnivec, in resnica ni pri njem
doma u ,  pravi sv. Joanez. Da se ljudje čedalje bolj Boga ločijo in se svet od leta
do leta večidel pohujša, nam vsakdanja skušnja priča. Bog nam je žugal preteklo
leto z hudoj vojskoj, in je mnogo sosesko s kužnoj boleznijo obiskal, kakor nam
kaže po velikih krajih novih grobov veliko število. Hoče nam vprihodno priza¬
nesti, ali nas še huje vdariti, ali clo na vselej zavreči? Zavergel nas še ni (bodi
mu čast in hvala!) dokler nam še sije ljubo sonce milosti božje. Vdaril nas scer
je, to da po malem semtertje, naj bi nas izdramil in poboljšal. Torej nas vabi naša
skerbna mati, sveta kat. cerkev k pravej resnični pokori po preroku Joelu, rekoč:
„Spreobernite se h Gospodu svojemu Bogu iz vsega svojega serca s poštam, zjokam
in obžaljevanjem, ker je dobrotljiv in milostljiv, poterpežljiv iti velikega vsmilenja.
Kdo ve, ce se ne bi k nam obernil, nam prizanesti in nam dal zopet svoj blagoslov,
nam poslal žita in vina, ter nas ne bo dal sovražnikom v roke. a  — V imenu svete
cerkve vam tudi jaz pišem, in zapovedane poste za tekoče leto 1856 oznanim.

L

Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesojeje zderžati:

1. Vsak petek celega leta;

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna;

4. Na bilo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj
Gospojnicoj ali velikoj Mašoj, pred vsemi Svetmi, v saboto pred devicoj Marijoj
v adventu, in v sredo pred Božičem.

II.

1. Vse druge postne dni, tudi o sabotah, (razun zgorej izuzetih) je mese¬
nega vživati dovoljeno, ako kdo v imenu božjem hoče. Ima pa zato moliti vsak
tak dan tri Očenaše, tri Cešena si Maria in pa apostolsko vero v čast terplenja
Kristusovega.

2.  Ta molitva se naj opravi v družbi domačih, prav pobožno, v duhu po¬
kore, in če mogoče, na glas. Tudi naj vsakdo, kakor premore, v bogaime daja.
Se hočeš in zamoreš pa tudi te dni v duhu pokore inesojeje zderžati, bolje storiš,
le drugih ne zaničuj, da se po dovoljenju svete cerkve mesenine poslužijo; ti, ki
meso ješ, pa žaluj, da se popolnoma ojstro postiti ne moreš.

3. Bolnikom mesene jedila dovoljiti imajo domači duhovski pastirji in
spovedniki oblast, kedar zdravitelj (vrač) svetje alj naročij tudi takim modro pre¬
ložiti, ki pri ljudih služijo alj jesti morjo, ki niso naše prave vere. Boletni ljudje,
ktere za žive dni meseno jesti slabost sili, si naj to dopuščenje po svojih duhov¬
nikih od škofijstva izprosijo.

4. Kdor dovoljbo ima v terdo zapovedanih postih mesa jesti, si je pa
dolžen v živežu pritergati, če ga starost, bolezen alj kak drug pravičen uzrok ne
izgovori. Si pa primoran se obtešiti alj živeža vzeti, dajaj obilnej inilošne, bolj
pridno moli, rajši božjo besedo poslušaj, odpusti svojini sovražnikom, se z njimi
spravi in zadomesti, kar se postiti zamudiš, alj ne moreš.

III.

Vsi verni se imajo terdo postiti, to je, v živežu pritergati, in le

enkrat na dan nasititi se:

1.  Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel;

2.  Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Vsako sredo in petek v adventu (na mestu apostolskih bilj);

4. Na biljo pred Binkoštmi, pred sv. Petrom in Pavlom, pred velikoj
Gospojnicoj, pred vsirni Svetniki, v saboto pred devicoj Marijoj v adventu, in pred
Božičem ali rojstvom Jezusovim.

Verni sini in hčere svete matere katolike cerkve! ste danes materni glas
zaslišali, nikar da bi serce svoje oterdili. Kakor bote vi svojo mater — tako bo
vslišal Oče nebeški tudi vas. Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor hajd in
očitni grešnik. Kteri se pa po tem nauku ravnajo, mir in milost bodi nad njimi.

Svet post nam vrata k Bogu odpira, molitva in milošna pa nas po stezi
pokore podpirate. Ako s postom svoje pregrehe kaznujemo, svoje krivice z mo¬
litvami in z dobrimi deli po svojej moči plačujemo, nam hoče dober Bog prizanesti,
kakor je spokorjenim Izraelcom zanesel. Se bomo resnično poboljšali in skoz vredno
spoved in sveto obhajilo spet z Bogom sprayili, hoče dober Bog za nas, svoje
otroke skerbeti in nas vsega zlega rešiti. Lehko , po besedah svetiga Petra, vso
svojo skerb Bogu prepustimo, kajti je njemu skerb za nas.  — Kaj pa bomo
storili, ako nas Bog vprihodno s zasluženoj šiboj obiše, nam pošle slabo letnino,
vojsko, alj pa strašno bolezen inorivko (kolero, oguenco alj hudo grižo), kakor
mnogim faram preteklo leto? Takrat se hočemo ponižati pod mogočnoj rokoj Gos-
podovoj ; on je Gospod,  njegova sveta volja naj se zgodi', če bomo morali tudi mi
piti zasluženiga terplenja čašo (kelh); saj vemo, da onim, ki Boga ljubijo,  po
besedah svetiga Pavla, vse v dobro izide.  Hočemo se pa tudi, kakor verni kri-
stiani pripraviti na obiskovanje Gospodovo, da, kedar pride, nas pripravlene
najde.  Pa kako? — r c

Pol tretje sto let po rojstvi Kristusovem je po rimskem cesarstvu kuga
tako grozovitno morila, daje enkrat samo v Rimu eden dan pet tisuč (tavžent)
ljudi pomerlo. Sv. Dionizi piše, da v Aleksandrii na Egiptovskem ni bilo hiše
brez merliča, ne ljudi zadosti kupe mertvih pokopati. Alj kak razloček med ne¬
verniki in pa vernimi kristiani! Malikovavci so imeli to šibo božjo za naj huje zlo,
kristjani pa za vajo poterpežljivosti in keršanske ljubezni. Hajdje so svoje bolnike,

do naj bližneje sorodnike iz, hramov metali, na pol mertve na ulicah pustili, niso
merličev pokopali; njih edina skerb je bila bolezni in smerti vbežati, pa ji le vtekli
niso. Kristiani so pa bolnikom lepo stregli, mertvirn oči zatisnili, jih preoblekli in
pokopali, dokler ni strašna kuga henjala. Veliko duhovnov in drugih kristianov
je dalo iz ljubezni do svojih bližnih po izgledu Jezusovem svoje življenje. Veliko
jih je po taki ljubeznivej postrežbi srečno ozdravilo, veliko se jih pa tudi preselilo
v nebeško veselje. Imena keršanskih strežejev se svetijo med svetniki. Poglejte,
kaj živa vera in pa prava kerš. ljubezen  stori! ona je močnejša ko smert.

Po tim lepem izgledu so tudi preteklo leto mnogotere dobre, keršanske
duše bolnikom po tistih krajih preljubeznivo stregle, kjer je huda bole zen kolera
ljudi' vila; in spodobi se, da jih pohvalim. Kedar seje v neko veliko ves na Ko¬
roškem kolera prikazala, dan na dan več ljudi obolelo in v kratkih urah pomerlo,
je neka dobra služavnica, dekla poštenega gospoda začela po vesi od hiše do hiše
hoditi, bolnike ljubeznivo tolažiti, jim dobre juhe in močne zdravila nositi, ter ni po¬
prej odlienjala v svojej ljubeznivi postrežbi, dokler ni huda bolezn nehala. —

V n eki duhovnii na Štajerskem, v kterej so poleg veliko farmanov tudi
duhovnik na koleri zboleli, in je vse od strahu opadeno bilo, je odslužen vojšak
postrežbo bet ežnih veselo prevzel, od hiše do hiše brez vsega strahu pomagal,
pa tudi srečo o premagal silo hude bolezni in smerti. Tak dober človek je angel
v sili ljudem od Boga poslan, ki se bolnikov ne boji, pa tudi smerti ne vstraši,
kteri pomaga iz ljubezni do Boga in do svojega bližnega. Tako hočemo tudi mi
storiti, kedar bode potreba. — Kako pa bomo potrebno serčnost dobili toliko ne¬
varnost premagati?

Zoper navadno boječnost ob časih kužne bolezni in nagle smerti imamo
kristiani posebno dobre pomoči tri,  ki vsak strah premagajo: perva je prava res¬
nična sprava z Bogam,  ki je živlenja in smerti vsegamogočen gospod. O pravem
času pregrešne priložnosti popustiti, storjeno krivico poravnati, sovraštvo
končati, se čisto spovedati in prijeti po vrednem presveto obhajilo: to
je mogočno zdravilo zoper strah pred boleznijo in smertjo. „Ako je Bog z nami,
veli sv. Pavl, kdo bo zoper nas?“  Zato pošilja Bog strašne bolezni po sveti, naj
bi izdramile zaspane ljudi, in jih pripeljale k pravi pokori in v resnično poboljša-
nje, kterili trobenta besede božje iz grešnega spanja ne izbudi. Očividna nevar-
šina smertnih bolezin je grešnike k spovednici prignala, jih moliti naučila, kterili
veliko let cerkev pri službi božjej vidila ni. Alj mi pokore ne smemo na posledne
dni odlagati, ne prijemo svetih zakramentov na zadno uro; lehko bi prepozno
bilo. - Se v hudih bolečinah čisto spovedati je težko, nemogoče v bljuvanji kolere
presveto resno Telo prijeti; za to sveto opravilo je prihoden svet post naj priprav-
nejši čas. Z Bogam spravleni in potolaženi lehko s sv. Paulom veselo porečemo:
„Zdaj živim, pa ne jas, ampak Kristus v meni živi. — Če živimo, Gospodu živimo;
ako pa umerjemo, Gospodu umerjemo; živi in mertvi smo zmirej Gospodovi —
To je perva in naj krepkejša pomoč.

Druga je keršanska radodarna ljubezen,  da sosed soseda, tovarš tovarša
v sili ne zapusti, premožen vbogimu rad da, vbožen premožnimu veselo pomaga,
pripravien dati tudi svoje živlenje. Taka ljubezen premaga vsako še tako hudo bole¬
zen, in tudi smerti dveri zapira. Dobre sosede v neki vbožni vesi na Češkem so si
leta 1850 v roke segle pomagati s perilom, z kuhoj in z vsim potrebnim, kedar seje
huda kolera bližala. In glej! dokler so jih po drugod stotine na koleri mertvih
pokopali, ni dobrim ženam v tisti soseski smert v tej bolezni nikogar pobrala,
in ako je ravno med vsakimi tremi po dvoje ljudi zbolelo, so vsi skoz ljubez¬
nivo postrežbo srečno ozdravili. — Zato nam Bog hude bolezni morivke pošilja,
naj lakomnik bolj globoko v svoj žep seže in obilnej vbogaiine daja, naj Šparovec
svoje žitne shranbe in kleti odpre, ter vbogiin pomaga, naj se prevzetnik poniža,
ter svojim revnim bratom in sestram prijazno postreže; da se učimo kerš. ljubezn
v djanji pokazati, serce posvetnimu blagu odtergati, in privadimo radi vbogaime
dajati, kajti očitno vidimo, de vsiga tega nič seboj ne ponesemo, ako nas smert
morivka pobere. Nima nam biti predrago, ne prelepo, česar bližni naš v taki
revi potrebuje; ne sme se nam vsiniliti tudi vse dati, česar gleštamo, naj le bližnega
rešimo; saj je živlenje dražje kakor vse drugo posvetno blago; Bog nam ga stotero
povernil bo. Zapušeno vboštvo pripravlja premožnimu sosedu nalezljivo bolezen
in grob, ako se mu ne pomaga.


Tretja pomoč v hudi bolezni in v smertni nevarnosti je stanovitnost
v tistem kraji, v kojega nas je Bog postavil. Kdor iz svojega mesta beži, za njim
kolera hiti, in naj hitrejše njega smert vjarne. V Beču so poskusili jetniku na voljo
dati, ali hoče v ječi ostati, ali se v toplo postelo vleči, v kteri je ravnokoj človek
na koleri umeri; pa mu hočejo hitro pomagati, ako se ga kolera loti. Jetnik se
s strahom v postelo vleže, in de si ravno nobeden bolnik v njej ležal ni, ga od sa¬
mega strahu kolera mahoma zgrabi. — Poglejte kaj strah stori? — Ko je pa lani
v strašili vojski v Krimu tudi kolera francozenaj huje morila, tako da so se vojšaki
branili bolnikom streči in merliče pokopavati, jih duhovnik skličejo rekoč: „Otro-
čiči! vi se bojite? Mene poglejte!* In naravnost se poleg merliča na postelo vle-
žejo, ko je ravnokar na koleri umeri, in tako dolgo ležijo, dokler jih niso k dru-
gimu bolniku zaklicali; in ni jim kaj napadlo. — Poglejte, kaj serčnost v taki ne-
varšiui pomaga! Dopolnijo se besede Jezusove: „Kdor misli svoje živleuje ohra¬
niti, ga bode zgubil ; kdor je pa pripravlen svoje živlenje za me dati  (če bi potreba
bilo) ga bo ohranil.^  — V  božjih rokah smo; na svojem mestu v vsaki taki sili
ostanimo, in svoje dolžnosti z veseljem opravljajmo, in pomagajmo svojim sosedam
brez vsega straha, da se bode tudi nam pamagalo. Bog nas hoče pri živlenji in
zdravju ohraniti, če je njemu v čast in nam v izveličanje. Je pa njegova sveta
volja, da nas v taki postrežbi k sebi zakliče, nas bode mučenikom keršanske lju¬
bezni prištel, in Jezus nam sodni dan veselo poreče: „Balite  (pridite) blaženi
mojega Obeta, posedite kraljestvo vam pripravleno od začetka sveta. Bil sim boln,
in vi ste me obiskali  (mi postregli). Resnično vam povem, kar ste naj manjšemu mo¬
jih bratov storili, to ste meni storili — Pač velika čast in lepo plačilo strežbe
bolnikov! —

Porečete: pokaj nam pa škof ravno v svojem postnem listu take reči'
pišejo; kaj nas še kolera ni zapustila? — Preljubi! bojim se bojim, da nas hoče
Bog še huje pokoriti, ker sami sebe tako slabo pokorimo, se le malo kaj postimo
alj pa cIo nič; brez vse skerbf pa grešimo in dražimo božjo pravico. Hude bo¬
lezni, griža, legar ali ognenca in kolera, ki so nas ali naše sosede preteklo leto
obiskale, so nas še premalo zinodrile in resnično poboljšale. Bojim se, de ako
pravičen Bog zopet za šibo seže, nas nepripravlene najde; tiste pšice pa veliko
huje zadenejo, kterih ne previdimo, pravi sv. Gregor. — Torej vam vse to poprej
pišem, in vas lepo prosim, pripravlajmo se tih štirdeset dni na obiskanje Gospo¬
dovo; zakaj to je prijeten čas za, pokoro, te so dnevi izveličanja.  Potolažimo jezo
božjo s postara, z molitivijoj in z obilnimi dobrimi deli; spravimo se z Bogam in
obhajajmo sveto veliko noč z čistoj spovedjo in z vrednim svetim obhajilom.

Po tem se lehko zanese no na Gospoda svojega Boga, de nas ne bo za¬
pustil, marveč tudi križe in težave, če nam jih pošle, v naše izveličanje obernil po
besedah Davida kralja, ki veli: ,,Kedar sim v pomoč klical, me je Bog moje pra¬
vice uslišal, in mi iz nadloge pomagal. Gospod bode me zopet vslišal, kedar bom
v njega klical.“  — Bog je naš dober Oče; bodimo tudi mi njegovi dobri otroci, in
poprej bode mati svoje dete zapustila, kakor Bog nas. Njemu bodi čast in hvala
v vsih rečeh! Amen.

Pri sv. Andreju na svetih treh kraljev dan 1856.

ANTON MARTIN,

Lavantinski škof.

M 10423,

i r cu1 d t e

bcS f. f. .KreišamteS an bte žBejirfšdmter.

einer 2 fn 3 etge beg L t  1* ©engb’armerie--$rIu 3 el*(šommanbog
rotrb auf bie $anbbabun<j ber beftebenben šRormen liber bte š8orftc&*
ten, n?elc^e roenn bet fejfticben ©eiegenbeiten bon ber političen 33e*
|>drbc bag spbllcrfcbiefien flefiattet nrirb, beoba$tet rcerben foUen, fetne
(Sorgfalt bertoenbet.

@g merben baber ben f. ?. šBegirfgdmtern bie boben ©uber*,
ntal*SSerorbnungen bom 6. SRdrg 1811 $abl  5362 unb 18. $anner
1825 J\s  1271 nacbfolejenb mitgetfreitt,  unb bieftfbcn aufaeforberf,
barauf gu baltm,  ba§ trn unterftebenben §3egir£e nur folebe $nbibt*
buen gur Sabuttg unb gum Mbfeuertt beg $bUergefcbtt|eg gucjeiaffcn
roerben, bon roelčben bte biegfdliitjen Gsitjenfcbaften oermoge ibrer &5e»
fcbdftujumj, ober tbreg fru^eren ober gegembdrtigen ©tanbeg mit ©runb
vorauggefe^t rocrben fbnnen, unb toelfbe sit btefern ©nbe etn begirfg*
amtlt^eg (šertififat ernrirft ^abem

iDagegen ftnb alte ntcfjt auf biefe SSeifc legitimivten  #)erfbnen
»on ber šBetbeilujumj an bem fraejlicben ©efcbdfte augtjefcbfoffen, unb
bet 23etreten nacb ber a. b» faif. šBerorbnum; bom 20. 2lprit 1854
gu bejtrafen.

£5te f. f. £3egtrfgdmter ba&en tngbefonbere etnen 2fbbruc! bte*
feg Gtrfularg ben spfarrborftcbuncjen gurSBiffenfcbaft unb šBeneJmtung
mttgutbeilen.

SJtarburg am 20. 2fafluft 1856.

£>er f. I  .RmSprdfibent:

M  53G2/1171.

cOermog f)of)en .fjoffanjlei * ©efret bom 14. b. SR. noitb baš <Scf)ic0cn bei beti grol;nleid)nam§pro*
jefftonen atterbingž gefiattef, jebocf) ifl babet ju • beobad)ten, bap fold)eš, befonberS auf bem Sanbe
nid)t anberei, alš mit SSomiffen, unb 93etbifligutig bet: 33ejirfSobrigfeit auf einem »on bemfelben be*
ftimmten $lafse, unb unter Seitung, unb 2fufftcf)t eine§ bon if;r baju abgeotrbneten SnbioibuumS aud*
gefufjrt rnerbe.

S5BeI(f)eg bem Hreišamte jur 3Biffenfd;aft, unb tbeiferd erforberlidjen SSerfugung l;iemit be*
fannt gemacf)t roirb.

©ras bcn <>, Sttars 1811 .

M  12 ^ 1 .

finb jur f>oc^flen .ftennfnip bie Slad)tid)fen bon linglucfšfdffen geFommen, tbel^e ftcf) beim Wd*
feuern ber Koller in fefllicfjen ©elegenfjeiten ereignet Ijabett.

©er Sanbe§fleHe murbe e§ baf>er in golge eine§ a. f>. $abinefSfcf)teiben$ bom 31. ©ejem*
ber b. mit I>ot>er ,£)offanjlei * ©crorbnung bom 6. Sanner b. S. 3- 678 unb in fo ferne bafelbjl
ba§ Tlbfeuern bon ^Poltem bet fejllid)cn ©elegenijeiten ©tatt ftnbet, jur ^flidjt gemacf)t, geijovig ba*
ruber ju madjen, unb baž @rforberlid)e ju berfugen, bap nur foldje Koller, ©efd)ti§e bon maš im*
mer ffir einer ©attung ober fteuergetbefjre gebraudjf tberben, bie man of)ne ©cfatjr laben, ober ab*
feuern fonne, bap jur Sabung ober 2(bfeuerung aHer ©attungen bon §euergetbel)ren unb ^6Hern blofj
fotd)e Snbibibuen bermenbet tberben, tnetdje ber biepfdaigen SRanipulation ganj funbig finb, unb bap
babei alle nur moglidje S3orfid)t beobadjtet »crbe, um rcebcr baš (šigentfjum nod) ba§ Seben eineS
SKenfdjen ber ©efatjr irgenb etner 33erlebung ober 33efd)dbigung auSjufe^en; meicfje 2i'norbnung unb
beren ^anbf)abung um fo nbtijiger ijl, at§ fid) flftctS UnglMSfdHe babei ergeben.

Snbem baS Hreišamf bon biefer l)of)en SSeifung jur meitern entfpredjenben SJerfugung in
bie Senntnip gefe^t roirb, ertjait eS  nod) ben Ttuftrag auf bie flrengfie 3tufred)t{;altung beS fcf)on mit
(Surrenbe bom 8. Slobember 1775 unb 8. 3uli 1785 befannt gemad)fen 33ecbotf)eš beb ©cbicpenS
bei entfteijenben ©emittern, bei Sobten* unb ,£jod)jeitmal)len, fo tbie aud) auf bie 23efolguitg adet
jener|ŠBorfid)ten, raeldje mit i)oi)en .poffanjlcibefrefe bom 14. februar ennnert mit ©ubernial * S5er*
orbnung bom 6. SRarj 1811 3- 5362 rudftd)t(id) beS ©djiepenS bei grof)nleid)namčprojejfionen an*
georbnet mutben, mit aller ©trenge ju »adjen.

©ras 18* partner 1825,

Huntom ImiUm

po usmilenju božjem Lavantinski škof vse
verne lepo pozdravim, in Vam iz serca
vse dobro želim.

Preljubi! Bog nam je dal zdravo leto in dobro letvino; bodi Njemu čast in
hvala! — Ni bilo lansko leto prehudih nalezljivih bolezn, ne velike morije,
ne hude vjiine po naših krajih. Pridelali smo žita in vina dovolj in prijeli
več dobrega, kakor smo zaslužili. Kaj pa hočemo mi Bogu dati? — Nasa
sveta katolška vera nam tri posebne dobre dela  kaže, z kterimi lehko Bogu
vstrežemo, ako le hočemo; z njimi se naj lepše Bogu zahvalimo, če jih Nje¬
mu z čistim sercom darujemo. Te tri Bogu posebno prijetne reči so molitev,
post in milosna.  Bolj pridno kakor do zdaj hočemo toraj za naprej moliti,
po premoženji rajše vbogaime deliti, bolj zvesto se postiti in pritergvati
Bogu v zahvalo za toliko dušnih in telesnih dobrot. — Svoje dni so se
velikobolj ojstro postili, kakor zdaj; kakor nam stari ljudje pričajo. Ves
štiridesetdanski post niso mesenih jedil okusili, se niso razun svete nedele
noben postni dan pred ednajstim ali dvanajstim, in perve čase kersanstva ne
pred solčnim zahodam obtešili; veliko vernih se je postilo ob suhem kruhi
in vodi, po izgledu in nauku Jezusovem, ki veli: „Ozke so vrata in tesna
je pot, ktera pelje v zivlenje! in malo jih je, kteri jo najdejo.  — Kdor hoče
za meno priti, naj sam sebe zatajuje in hodi za meno.“

Ker pa veliko kristjanov v sedajnih časih čedalje huje na poti
ojstrega posta peša, jim dobra mati, sveta kat. cerkev milo roko poda, in
zapovedan post zlajša, naj bi verni kristjani polajšan post za toliko bolj
zvesto in pa z hvaležnim sercam dopolnili. V imenu naše ljube matere,
svete kat. cerkve Vam tudi jaz za to leto 1857 post polajšam in zapove¬
dane postne dni napovem.

I.

Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesenih jedil

zderžati:

1. Vsak petek celiga leta (razun letaš na božični dan);

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tjedna;

4. Na bilo pred Biukoštmi, pred sv. Petrom in Paulom, pred ve-
likoj Gospodnicoj ali velikoj Mašoj, pred vsemi Svetnikami, v pondelek
pred devicoj Marijoj v adventu, in pa na bilo pred Božičem.

II*

1. Vse druge postne dni (tudi o sabo tali razim zgoraj imenovanih)
se meseno vživati dovolji, če kdo v imenu božjem hoče; ima pa za to vsak
taki dan moliti tri Ocenaše, tri bešena si Maria in pa apostolsko vero  v čast
terplenja Kristusovega.

2. Ta molitev za mesojejo se naj opravi, če le mogoče, v družbi
domačih na glas, prav pobožno in v duhi pokore. Tudi naj vsakdo, ki
o postnih dnevih meseno zavživa, po svojem premoženju za tolikor več vbo-
gaiuie daja. Ako se pa hočeš in pa zamoreš tudi take dni mesojeje zder-
žati, bolje storiš; to de drugih ne zaničuj, de se dopušenja svete cerkve
poslužijo; ti pa žaluj, ki meso ješ, de se ojstro postiti lie zamores.

3. Bolnikom mesene jedila za neki čas dovoljiti imajo domači dušni
pastirji in spovedniki oblast, kedar zdravnik (vrač) svetje ali naroči; tudi
takim naj duhovniki modro preložijo, kteri pri ljudeh služijo, ki naše prave
vere niso. Bolehni ljudje, kterim slabost telesna sploh ne dopusti postno
vživati, naj si dopušenje po svojih duhovnikih od škofa izprosijo o prepo¬
vedanih dneh meseno jesti.

4. Kdor dovoljbo ima v terdno zapovedanih postnih dnevih mesa
jesti, si je dolžen take postne dni v živežu pritergati, če ga starost, bolezn,
ali pa kak drugi pravičen uzrok ne izvzame.

in.

Vsi verni se imajo terdno postiti, to se reče, v živeži pritergati
in se le enkrat na dan nasititi:

1. Vsak dan štiridesetdanskega posta razun nedel;

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. V adventu vsako sredo in petek (namesti bil apostolov, o kte-
rih so se svoje dni postili);

4. Na bilo pred Binkoštini, pred svetim Petrom in Paulom, pred
velikoj Gospodnicoj, pred vsemi Svetmi, v pondelek pred devicoj Marijoj
v adventi, in pa na bilo pred Božičem. Kdor ne more zavolj starosti, bo¬
lehnosti, zavolj težkega dela ali pota do ednajstih ali dvanajstih teš prestati,
se naj maličko obteši, si pa naj za toliko več zvečer priterga, obiltfej mi-
lošne daja, bolj pridno moli, rajše besedo božjo posluša, in naj z drugimi
dobrimi delmi nadomesti, kar se premalo posti.

To, preljube moje ovčice, je za postni čas naše svete kat. čerkve
materni glas; in Vi, verni otroci, ki ste to slišali ali brali, ne bodite terdiga
serca, ampak slušajte svojo skerbno mater. „Kdor cerkve ne posluša , naj
ti bo kakor nevernik in očitni grešnik govori Kristus. „ Očeta ne bo imel
Boga, kdor nima cerkve za mater:  pravi sv. Ciprian. Bogu pa bodi poto-
ženo, de je takih toliko po sveti, ki svet post zaničujejo, in svete katolške
cerkve ne spoštujejo, ker prave vere niso.

Otročiči! imamo potrebniga živeža in oblačila, imamo še ljubega
zdravja, hvala Bogu! le ene, naj potrebnej reči nam od leta do leta huje
pomankuje: prave , žive svete vere,  brez ktere Bogu dopasti mogoče ni. Prava
živa, delavna vera med nami umira, in močno se mi zdi, de se tudi nam
polnijo Jezusove strašne besede: „V«m povem, de bo od vas vzeto božje
kraljestvo, in bo dano ljudstvu , ktero bo njegov sad dalo.  — Povem vam,
de jih bo veliko od izhoda in zahoda prišlo, in bodo sedeli v nebeškem kra¬
ljestvi; otroci kraljestva pa bodo pahnjeni v unajno temo; ondi bo jok in škri¬
panje z zobmi. (i  — Zakaj pa? me bote prašali. Prava vera nas zapuša
posebno iz treh uzrokov:  ker veliko ceno prave vere premalo obrajtamo in
dosti zanj ne skerbimo: — ker po naši sveti veri prav ne živimo, njo

v djanji žatkjirho in druge pohujšamO; — ker brez vse skerbi dopustimo, de
se nejevera in krivovera Čedalje bolj med nami širate: te so tri naj huji
žnamnja, 'de priava vera naše kraje zapuša. Nfe daj Bog, de bi nas zapustila!

Sveta vera čez vse velja in je po besedah Jezusovih zakladu podobna,
ki je v njivi skrit, za ktero človek, kteri ga najde, vse preda in njivo kupi. —
Sveta vera je drag biser  ali žlahen kamen, za kteriga kupec vse svoje premo¬
ženje da, de biser dobi. Koliko se je Kristus trudil, de nas je v pravi veri po¬
dučil; koliko so si apostoli in njih nastopniki prizadeli, de so nam luč prave
vere prižgali; koliko so naši rajni skerbeli, da so nam zaklad prave izveličanske
vere zapustili; nas pa gostokrat grozi h božjemu nauku iti — starise malo
skerbi svoje otroke — gospodarjem v misel ne pride svojo družino v pravi veri
dobro podučevati. Tako se zgodi, de pomalem odrašeni kristjani še to poza¬
bijo, česar so se v mladih letih naučili, in de poslednič sami ne vejo, kaj verjejo.
Ako med take slaboverue kristjaue kak krivi prerok prileze, krivih naukov
zatrosi in našo sveto vero zabavlja, hitro so taki slabo podučeni nevedneži pri-
pravleni nejeverske in krivoverske zmote poterditi, in pravo vero zaničevati.
Pride neverni ali krivoverni zapeljivec, in slabo podučenimu ženstvu obljubi, de
jo bo vzel, radabo vero zatajila, de bole moža dobila, kajti slepa srota ne pozna,
kaj sveta vera velja. Cesar malo obrajtamo, radi dober kup damo, de se
Bogu usmili!

Sveta katolška vera med nami umira, ker zvesto po njej ne živimo.
Prinesli so te pred nekimi letmi v cerkev božjo h svetimu kerstu, in namestnik
božji so te kerstili na ime Jezusa Kristusa, ker so tvoji botri (goteji) za tebe
obljubili, de hočeš po sveti veri živeti, in se svoje vere ne sramovati. Premisli,
kako pa zdaj živiš? — Mahomedanov (turkov) ni sram se po svoji veri omivati,
svoje poste deržati in svoje molitve očitno opravljati; koliko katoličanov se pa
sramuje pokrižati se, vpričo drugih ljudi moliti, se v petek in druge postne dili
postiti, ker neverni ljudje vse te reči zaničujejo. Koliko se jih sramuje h spo¬
vednici iti in očitno h božji mizi pristopiti! Koliko jih je med nami, ki se ka-
tolški kristjani scer imenujejo, pa po ajdovsko živijo, ljudi pohujšajo, in drugo-
verniin priložnost dajo, našo sveto vero zaničevati. Taki mlačni, nezvesti ka¬
toličani in pa malopridni kmetje,  od kterih Kristus govori, de so scer vinograd
prijeli, pa sadu svojemu gospodu o svojem času niso dali, timveč so mu hlapce,
ktire je poslal otepli, vbili, in mu poslednič tudi njegovega sina umorili. Gospod
bo take nehvaležne kmete pokončal in svoj vinograd drugim dal.

Prava sveta vera med nami peša, in krive vere se iiatihoma med nami
širajo po besedah Kristusovih, ki govori: „ Nebeško kraljestvo je podobno člo¬
veku, kteri je dobro seme usjal na svojo njivo. Kedar so pa ljudje spali, je prišel
jijegov sovražnik, in je lulike med pšenico prisjal.“  Lepa čista njiva je bila naša
srečna Lavantinska škofija, z dobrim setnenom prave katolške vere obsjaua; ni
bilo lulike nejeverstva ali krivoverstva med nami; in zdaj poglejte kaj smo vča-
kali! V sredo tned nas se je krivoverstvo ugnezdilo, po mestih in terzih, po
vesih ih selih sffe 'kVfVi natiki sejejo, posebno pa po kerčmah (ošterijah) se
krivovera Ozhhhhjfe. A*k6'bbmo brez skerbi spali, nam bo lulika krivoverstva
drago pšenico praVe žvdličanške vere Jezusove v kratkem prerastla in zadušila.
In to bi za nas bila naj veča‘nesreča.

Najdejo se med nami gerdoverni ljudje, ki pravijo, de ni Boga, ne
hudiča, ni nebes ne pekla, in kedar človek umerje, ni ga več, kakor živinčeta
ni, kteriga zakolfeš. Ali nas ne bo strah, kaj tacega ziniti ali pa poslušati? „Le
neumnež pravi v stojem sercu , de ni Boga. u  Kakor resnično pa Bog živi, bo
tudi človek po sinerti vekomaj živel, stvarjen po božjej podobi, in bo zavžival,
kar je v tem živlenju dobrega ali pa hudega storil: to nas sveta vera uči, to nam
pričajo vse stvari. Nevernika, kteri med nami take naj poglavitnej resnice naše
svete vere taji in človeka, kteriga je Bog malo pod angele postavil, hudoumno
pod živino poniža, še prijazno pozdraviti ne smemo  veli sv. Janez, ne pa de bi
ga radovedno poslušali lažnivega preroka.

So spet drugi, ki pravijo: saj je vse edno, naj smo te ali pa une vere,
de le pošteno živimo; saj imamo vsi tistega Boga. Hudo se moti, kdor govori,

de vsaka vera enako velja. Ni vsaka vera od Boga, in nas tudi h Bogu ne
pelja, ampak le samo tista, ktero je sam Bog po svojem Sinu razodel, ktero je
božji Sin svoji cerkvi zapustil; in ta je naša sveta rimsko kat. vera,  ktero so
apostoli oznanovali, za ktero so sveti mučeniki svoje živlenje dali, ktero sta nas
naša ljuba oče in mati učila; le samo ona vse razodete resnice in pripomočke
ima, kteri so nam v izveličanje potrebni. Ni vse edno ali imamo sedem svetih
zakramentov, alj pa dva, alj pa nobeniga, kokorse drugoverniin godi. Ni vse edno,
ali v sveto hišo božjo h službi božji greš, v kteri usmileni Jezus, izveličar naš
vedno v presvetem zakramentu altarja prebiva, in se pri vsaki sveti maši Očetu
nebeškimu za nas daruje, ali se pa v prazen teinpel drugovernežev podaš, kte-
riga je Kristus Gospod zapustil, v kterem prave vere večna luč ne gori. Ni
vse edno, Marijo devico, nebes in zemlje kraljico častiti, kakor nas je velik
angel Gabriel naučil, ali pa Mario božjo Mater za poredno (navadno) ženo
imeti, kakor jo krivoverni imajo, kteri Svetnikov ne časte, se jim ne priporočajo,
pa tudi Svetnikov nimajo.

Kedar tebi, katoličan, drugoverci svojo vero hvalijo, kako je lepa, po¬
hvali tudi ti svojo sveto vero, rekoč: je lepa vaša vera, tako je naša sveta kat.
vera še sto tauženkrat lepši. Kar vaša vera lepiga ima, to še ad naše prave
vere ima; kar ste pa lepiga in za izveličanje potrebniga iz vere zgubili, dobili
ne bote, dokler se k naši katolški, edino pravi veri ne povernete, ktera vse
to ima, kar je Bog razodel. „En Gospod, ena vera, en kerst, en Bog m Oče
vsih je:  uči sv. Paul. Tako je tudi ena prava vera, ktero je Bog razodel, in
le ena prava cerkev, kteri je Bog pravo vero izročil, de jo ohrani in uči; in
ta edino prava cerkev je sveta mati katolška cerkev, ktero je Kristus na skalo
pozidal, de je ne bodo zmagale vse peklenske moči, ter je obljubil pri njej
ostati do konca sveta. Kdor se rimsko katolške cerkve loči, se Kristusa
loči, ni višej ud njegovega telesa, in je suhi mladiki podoben, ki se vinskej
terti odreže in brez sadu posuši; njemu vgasne prave vere izveličanska luč.
In to je žalostno! —

V krivej veri, pravijo, je scer na tem sveti bolj lehko živeti; ali
le v pravi katolški veri je dobro umreti; kdor torej srečen biti želji, naj sveto
katolško vero skerbno ohrani kot naj drajši zaklad, naj pa tudi po tej sveti
veri živi; zakaj pri njej krivega ni; krivo je samo to, de jo premalo cenimo,
in pa preslabo po nji živimo; in to stori, de se jih toliko med nami spotika in
pogubi. — Mi drugovernih ne sodimo; Bog jih bo sodil, kako so svoje vere
prepričani in po tajisti živijo; pa krivovero obsodimo, de ni prava in ne zastava
izveličanja našega, ampak nevarna zmota. Mi krivovero kot zapeljivo zmoto
sovražimo in se je skerbnej zogibajmo kakor kužne bolezni; drugoverne pa po
keršansko ljubimo, in posebno jim vse dobro storimo, ki med nami živijo, jim
pa tudi prav goreče željimo, naj bi z nami bili edne vere, edniga serca, kakor
je Kristus molil za nas. To nam naša sveta katolška vera veli.

Ko je sv. Peter Veroneški  v šolo hodil, ga je enkrat njegov krivo¬
verni stric poprašal: „Petrek! kaj šepav  šoli učiš?* Mladenčik.mu serčno
odgovori: Svete katolške vere se učim 1“  in mu vso apostolsko vero odmoli. —
Oh naj bi se tudi naši otroci v šoli kakor doma ravno tak zvesto svete kat.
vere naučili, kakor sv. Peter mučenik! Sv. Peter je v pravi veri odrastil, je
bil mašnik, prave vere serčen učenik in je za pravo vero svojo kerv prelil.
Krivoverni sovražniki so ga grede napadli in umorili; on pa je umiraje na ves
glas molil: „Verujem v Boga Obeta vsegamogobnega, u  i. t. d. In ko že ves
v kervi ni govoriti mogel, je svoj perst v kerv pomočil, ktera mu je za pravo
vero iz smertne rane tekla, in je na zemljo zapisal: „Kredo, verjemi  Bratje!
sestre! v ravno tej pravi, svetej, edino zveličauskej veri hočemo tudi mi
živeti in umreti. De smo katoličani, sini in hčere svete matere katolške
cerkve, edine Jezusove neveste: to je naša čast, to je naša naj veča sreča.

Hočemo pa v tej sveti pravi veri stanovitno živeti in srečno umreti,
prizadevajmo si jo čedalje bolj spoznavati in v njenih naukih tako poterdimo
se, de bomo vselej pripravleni odgovor dati vsakemu, kteri nas bo vprašal po
uzroku upanja, ktero je v nas  — po naši sveti veri: kakor nam sv. apostol
Peter veli. Bog hoče, kakor se mi zdi, našo sveto vero poskusiti, kako je

kaj terdoa in stanovitna, ter je dopustil drugovercom v nase soseske, kojih
svoje dni ni bilo med nami. Kamnje spotike nam lehko bodo; skerbimo in
varujmo se, de se nad njimi ne spotekuemo in v pravi veri ne oslabimo.
Oživljajmo luč naše svete vere skoz, skerbno poslušanje naukov božjih, in skoz,
pogosto, vredno prijemo svetih zakramentov, ter se ne sramujmo opravljati
pobožne šege svete službe božje, kakor nam jih naša sveta cerkev naroča.
Krivi nauki drugovernih ljudi, kterih je čedalje več med nami, bodo kakor
sovražni vetrovi po luči naše svete vere pihali, de bi nam jo vgasnili.
Skerbno poslušanje božjiga nauka nam predivo za stenj preskerbi, pobožna
molitev pa olje naljiva, de nam luč vere čerstvo gori, in je nobeden vihar
ne vgasne. Pridno pa tudi otrinjajmo luč našega keršansko katolškega
djanja z svetim poštam, z zatajevanjem in premaganjem svojih slabih nago¬
nov, naj sveti naša luč pred ljudmi,  kakor Kristus pravi, de vidijo naše
dobre dela, in častijo Očeta, kteri je v nebesih,  pa tudi ljubijo in spoš¬
tujejo po tem našo sveto vero, ki nam kaže pravo pot h časnej sreči in
v izveličanje večno.

Samo edno Vas prosim, preljube moje ovčice, samo to Vam iz celiga
serca priporočim: pravo vero zvesto ohranite in po njej lepo živite; molite
pa tudi, naj bi ne bilo dalej med nami krivover, ampak en hlev in en
pastir. Amen!

Pri sv. Andreju pervo predpepelnično nedelo 1857.

UTOK MIRTU,

Lavantinski škof.

. :tdfc0«9« 0«*n v iiioaiOVOJSin!) ! ;  Tii|ob V«t ni mfn§t  (A>l

• ‘ <»<l < upa nJiiOi  - ■  junirirt man (»hi  olicf in inh •■.jo:/-'.

. •:/udAl«» on iiov invnj •*'  ni pmlitd jtoqi o« imijn ban 9 « ob »og otajtmw
•*oi» hi  fibjiod njiifikuleoti <; ' jimik  •■•iev f . v« imna, ; h!  onjajivi&O

itisjfaftlifO (mijimii: n oh lot f  vot« mirna«* Hitov« < : :"n<> oabinv

, otov« s^r)>. ;)uio(!oq

■TOJiS/i o{kkI  ,imiui bom sov ojtahtn oj »iiioid ,ibujj' iti::-lOvajjinb iduBii iVhii
• iiir- • .. f  <-> mr.-! it! ob T ibr,iii-j ov.s, filov* tr-r-H i‘.i;i <:•• iv..i • • v in.tmvo«
aaiodoij ,ithojlfOiq jiiota; ms  bv ibo-Hf mair »dii«n «$tjšoct »ijM&n1go<t omJiadH
■jiiibv iiabadon «(_ ni ,ftog ovi»fO‘) trio* š»l man ob t «vijJ«<i o ji o ' volilom
jiSad-dot« 1 o»lhi(«Hiad «^.mi igri 1  mjejuhto ibut «<| niibiiM .aut&gv on
-o^au vlili«!« di{pv« majna^iiJOiij, ni s  Juhov* * ajnajb

oživit o%\m sV» , iv#nq <*mWA  v-A i 'iwi iW» \»n , von

-KiujM ni ojidbjl i! .r.sj , »Y>*mV,  a ,j >y mVA v\V'•'•'•* *»* «'<AoV» vuVo

ni (stil jpu««6 »I toq pTJM| o.«i*.i! »na id f  »nov r ovu 0«aa mot od ojsjvr

.0U?)*»V ajiiGailavtvi v

f.siioo .vi ln«V <-•) <■■■• : ,'t-*nvo' Oj« ' '• ; _iavt| i< : , < < ; -

Otllfcm jnfiMV j-jn ..<} (ii ■>t' !fi,'llio (J ,y, ■  , ■ . ( f(  .j Mi; : ji, | r.OV-*

no ni vabi na rbjijisr; , rivovii d i um boi« jalr b o! id 011 id j«n f  iln-t «(j

.1 ' \  obbs.o v[yi?ilanc;p:v};} ur' ' ; i: nl:nA  .y« ii ‘1


/



po milosti božji Lavantinski škof vsim vernim
svoje ljube cede mir in vse dobro po Jezusu

Kristusu!

$pet kaj novega in pa veseliga vam imam oznaniti, preljube moje ovčice:
sveti izveličanski čas, kojega bomo obhajali po dovoljenju našega sv.
očeta papeža Pija IX. h veči božjej časti in našim dušam v izveličanje.

Kedar se dober oče na pot poda, mu otroci srečno bojo že¬
lijo; in ko se spet srečno Ji domu poverne, jim po navadi česar
lepega in dobrega prinese, alj po svojem premoženju kaj posebniga da,
naj se z njim oveselijo ter Boga hvalijo, ki je očetu dal popotvanje
srečno dokončati, in se zdravimu k svojim ljubim domačim poveruiti.
Tudi nas vsih ljubeznivi d uho vs ki oče Pij IX. so lansko leto popotvali,
so obhodili imenitno božjo pot lauretanske Matere božje, so obiskali svoje
dežele in več sosednih krajev Laških deržav, pogledat kako se jih
vernim otrokam godi, jih oveselit in pozvedet, česar jim je potreba.

Srečno so se zopet v svoje poglavitno mesto Rim povernili,
poklicali 25. kimovca (septembra) kardinale, svoje naj bližji prijatele in
pomagavce, jim naznanili, kaj so dobrega skusili, pa tudi slabega najšli,
jih opomnili, naj Boga hvalijo za tolike dobrote in tolaženja, ki so jih
imeli, pa tudi prosijo Očeta vsega usmiljenja, naj vernim dodeli bolj živo
vero, edinost in pa obilnej delavne keršanske ljubezni, koje ljudem po
sveti naj več pomankuje. Naj bi hvala božja obilna bila, in občna
molitev več premogla, so se obernili sveti oče Pij IX. na vso katolško
cerkev, ter so povabili vse svoje verne otroke, naj z njim veselo Boga
hvalijo in priserčno molijo za vse narode, za njih duhovske in deželske
gosposke, naj jim da duha prave ljubezni in žive vere, naj bi se pover¬
nili vsi, ki po cesti zmot in hudobij tavajo, na stezo resnice in pravice,
na pravo pot večniga zveličanja.

Pa kaj bo veselje naše, ako nas Bog ni vesel! Kaj pomaga
naša molitev, ako nismo v gnadi božji, dokler smo grešniki, božji sovraž¬
niki, in se nas angeli ne veselijo, ki nosijo molitve naše pred božje
obličje! — Odperli so torej sveti oče Pij IX. zaklade nebeških darov,
popolnoma odpustkov, kakor o svetem letu, in naročili vsim škofam ka-
tolške cerkve, naj odločijo, kakor za dobro spoznajo, v svoji škofiji
sveti čas, do konca tekočega leta, v kojem verni dosežejo lehko, če le
hočejo, vse milosti in dobrote svetiga leta, se z Bogam spravijo in zado¬
stijo božji pravici, ki noče smerti grešnika, timveč ga neprenehoma vabi
in kliče, naj se prav spokori in živi srečno in veselo.

Te sveti čas hočemo tudi mi hvaležno obhajati, preljube moje
ovčice, in ne zamuditi svetih dni, ki se nam ponudijo, poskerbeti za
božjo čast, za povišanje svete katol. cerkve, in za izveličanje svoje; saj
ne vemo, ali še kdaj včakamo svetega leta. Začeli bodemo te svete
dni obhajati pervo adventno nedelo (28. listopada), in jih bomo dokončali
na dan rojstva Jezusovega (25. grudna) zvečer. V saboto zvečer pred
pervo adventno nedelo (27. listopada) bodo pred večno lučjo pol ure pri
vsih cerkvah zvonovi oznanili, de se sveti dnevi odpustkov začno; v
nedelo potem bo pri pervem opravilu presv. rešuje Telo izpostavljeno,
kakor vsako nedelo in zapovedan praznik tega sv. časa. Po vsaki farni
maši se bojo ves te čas opravljale molitve za sveto cerkev, za svetiga
očeta papeža, za svitlega cesarja, za poedinenje ločenih kristjanov, ki
niso naše vere, in za sploh potrebe keršanstva, pa po 5 očenasev m
češenasimarij, pa apostolska vera se molilo bo.

Kdor želi odpustke tih svetih dni prijeti, ima: 1. Zakramenta
svete pokore in presvetega resnega Telesa v tem času vredno prejeti. 2. Svojo
farno ali kako drugo cerkev k temu odkazano trikrat posebej obiskati, in
v cerkvi 5 očenašev in češeuasimarij pa apostolsko vero v namen svetega
očeta Papeža moliti. Naj bolje bo, ako se cerkev v procesji obiše, in
se sklenejo z tim tudi navadne molitve za odpustke, prošnje za povišanje
svete cerkve, za brambo svetiga rimskega sedeža, za spreobernenje never¬
nikov, krivovercov in vsih grešnikov, za mir in edinost med keršanskimi
poglavarji, za blagor ljube domovine, za ohrambo in blagost našega
ljubljeniga svitliga cesarja, naj bi vladali dolgo in srečno, pa tudi za
vse dubovske in deželske predpostavlene, naj jih Bog v dobrem poterdi.
3. Enkrat se je v tem svetim časi postiti, tako de se mesa zderži in le
enkrat te dan nasiti. 4. Ubogim, alj pa za božjo čast in razširanje sv.
vere se v tem časi po premoženji kak poseben dar ubogaime naj podeli. —
Na sveti (božični) dan se bo pri večernicah zahvalna pesem zapela, in
na večer bodo zvoni ravno tako pol ure pred večno lučjo konec svetega
časa zapeli.

Naj bi se obhajal sveti čas Bogu v čast in v izveličanje naše,
priporočim vsim keršanskim kemnarjem (ošterjem in likebam), naj ne dajo
v svojih hišah in gostivnicah o tih svetih dneh pijančevati, trušati in raz¬
sajati pivcam. Prosim gospodarje in gospodinje v imenu Jezusa, naj var-
jejo svojo družino, otroke, hlapce in dekle, de ne bodo kleli, klafali ali
pa po noči okolj pohajali, vriskali in vlačugarili, kar je veliko žalenje
božje. Ako je mogoče, naj sleherni oče ali mati vsak večer teh svetih
dni svet Roženkranc, alj saj eden odstavk (eno skrivnost) z svojimi odmoli
in poskerbi, de vsi, kakor bo od dušnih pastirjev še posebej oznanjeno,
se prav vredno spovejo in presv. rešnje Telo prejmejo. Tako bomo te
svete dni sveto obhajali, de bodo vesele zemlja in nebesa, in de nam
veselja našega nihče odvzel ne bo.

Pri sv. Andreju na sv. Simona 1858.

Anton Mariin,

Lavantinski škof.

9lr. 2022.

3a^rgang 1858.

Steiner gdic&tett ©eiftlicf)fcit tmD adeit ©Iditbtaen
ber Siocefe taumit ©nifj hud  Sept
Bom §emt!

I. Slnfitnbtgmtg ber $u6ilamnžanbactit.

II. SSefitmmung ber tbeclogifcbeii gragen fitr baš 1859.

ni. Sompetenj ber getflticfteit @l)egertc&te iu @l)efacpeu eiiijelner <§(affen ber jur Militia vagagel;brigeit
sperfoneit. — SJerfitnbigimg ber@t)en berfelben.

IV. Slnorbmmg, bajt ftmftigtmi bie 23ii4)er uitb fftedmmigen tit ber netien ojlerr. S&cibnmg ju fiit>ren finb.

V. Umfepmig ber ©epalte unb 3<ttyhtngen ber (Sultuž=ltnterric^tž=2lnflalten in bie neue oflerr. 2Bab<
ruitg betrefenbe SSerfitgmig.

I.

$Bie ein forgfamer 33ater bie £>erjen feiner geliebfen Sfinber bei allrn
freubigen unb fraurigeit ©rfebniifen ju ©ort ju lenfen fud)f, um il;rett ©iau--
beti ju beleben, ii)r 23ertrauen ju fidrfen, unb fte auf fommenbe fPriifungen
»orjubereifen, fo erf)ebt aucf) unfer f>eif. SSater 0iuS IX. utublafiia  feine t>d»
terlicf)e ©timme, unb (abet aUe ©(dubigen jum faufett £obe cin, fiir bie gn>'
fen ©na ben unb geifilidjett Sreuben, bie @ott if)tn, feinem oberfeti ©tattjjal*
ter auf ©rben fo uberreid)(id) ju Sfeil merben Itef. Ser f)eil. SSafer befud)fc
ndmlid) im »erfioffenen 3al)re ben beriibmfen ©nabenort OJlaria Čoretfo, fo
mie meffrere £dnber unb ©tabte 3talienS, mie ein SSater feine ftinber befudff,
um fte ju crfreuen, ju fegnen, unb SSorforge ju treffen fiir beren jeitlicf)e$ unb
emigeS 2Bof)f. Ste ganje Dteife mar etn iiberauS grofer unb f>errlicf>er Sriumpf)
unferer f)eiligen Oteligion.

Otad) Otom, in bie t)eilige ©fabf, mieber juriicfgefefrt, »erfanimelte
©e. ^)eiligfeit fdjon ant 25 .  ©epfember »origen 3a()reS bie arbindle um ftd),
erjdflte ti)nen im innigfien Sanfgefii^le ju ©ott, bem ©ebcr alles ©ufen, unb
ju Sfoaria, unferer SRufter unb mdd)tigfteu 5iirfpred)crin, mas ber #err feU
nem oberfien ©telloertreter auf ber glitcffid) »oUbracbten Oteife ©rofeš ge-
tfan, unb forberfe nid)t nur bie &’arbindfe, feine ndd)|fen ©efiffen im £>ber»
|)irfenamte, fonbern aUe ©faubigett ber ganjen fat&olifcfren auf, ©ott
bafiir ju bančen unb ju preifen, aber aud) infidnbigf ju bilten unb anjufe*
f>eit, bamtt baS £tcf)t beS roaffren fati> ©laubenS unter a[Ie 3Jienfci)en cer--
breitef, bie SŠerirrten jur ©rfennrnif ber 5Babrl)eif gebrad)f, bie ©iinber be*
fef^t, unb baS Oteic^ ber ©nabe in aller 'šKenfdjen ^erjen ()errfd)en
moge.

2(uc^ mir, tneine oere()rte|ten Sibjefanen, (>aben mebr afS eitteUrfad)e,
mit bem ^eifigen SSater ©ott ju loben unb i[)m ju banfeit fiir ben (ieben 5ne=
ben, fiir bie aUgemein f)errfcf)enbe ©efitnbbeif, fiir ben iiberauS grof en ©egen
ber (e^teren 3a()re; nod) me^r aber fiir bie geift (icfett 3Bo^ftbaten obne 3af)I, bie mir
gettielen. ^BergebenS jebod) miirben unfere£obgefange crfdjallen, umfonfl unfcre
©ebefe empor bringen, mettn unfere ^erjen nicft rein, mir mit ©ott nid)t
burcb bie 23ujje »erfo^nt finb. Sarunt bat ber 0^‘Oge SSafer auS (iebeooUer
©orgfaft fiir unS abermalS bie ©nabenfd)afe ber ^.'ircbe eroffnet, unb ctne
2fnbad)tSfeier nacb 2frt beS 3ubi(dumS mit »ollfommenen StbldflTen biS ©nbe
biefeS 3abreS auSgefd)rieben, um alle Cfrifien ju ermuntern, ftd) mit ©ott
burd) eine mabre SBiipe auSjufobnen, unb burd) bie ©emtnnung beS StblaffeS
um fo leicfter unb friiber ber ©erecf)tigfeit ©otteS genug ju tbun.

Siefe ©nabenjeit roollen aucb roir benigen, mif bem 23orabenbe beg erften
Slboentfonntageg beginnen, unb mit ber 33efper beg tyil  SSBeibnacbtgfefteg be*
fdjliefjen auf folgenbe Strt: Sini Sorabenbe beg erjten Slboentfonnfageg (27.
Sftopember l. 5-) roerben bie ©locfen aller Stircben burd) eine balbe ©tunbe
»or bem 2 loe SOlariagebete beti Slnfang ber beiligen Slnbacbtgjeit anfiinbigen.
Sim 1 . 21 boent|onnfage roirb bag jpocbroiirbigjfe ©ut bei bem Srubootteč*
bien(fe auggefebt, unb beggleicben an allen ©onn* unb gebotenen Seiertagen
biefer ganjen 3 etf. $?acb jebem g>farrggottegDien(te biefer 3 eit roerben bie ©e*
bete fiir bie beil. 5firct)e, fiir ben unb unferen Staifer, um bie SSereini*

gung aller getrennten €()ri|ten r  fur bie SSefebruttg ber ©iinber, fo roie fiir bie
allgemeinen SRbtben ber C()riften^eit mit 5 SSater unfer, 5 Sloe, unb bem apo*
flolifctjen ©lauben oerricbtet roerben.

SBer ben oollfomnienenSlblafj geroinnen mili, bat 1 . in biefer beiligen
3 eit bag ©aframent ber £ 3 ufje unb beg Stltarg roiirbig ju entpfangen. 2 .
©eine 93farrFird)e, ober eine anbere baju befiimmte 5lird>e rodbrenb biefer^eit
3 SJial befonberg auf biefe SJteinung ju befucben, unb barin roenigjieitg ju 5
2 Safer unfer unb Sloe mit bem apojf. ©lauben auf bie CDteinung beg beil.
SSaterg anbacbtig ju befen. Sim jroetfmafjigjfen roirb biefer breimalige ^irct)en=
befucb an geeigneten Sagen projeffiongroeife unb in ©cmeinfcbaft gefd)ef)en,
roobei bie jur ©eroinnung beg Slblaffeg gen>bE>nlicf>en 0 ebete fiir bie ©rbobung
ber f>eiligen fatt)o(ifd)en Stircbe, fiir bie 23efct)irmung beg b^il- apoff. ©tupleg,
fur bie Slugrottung aller Srtlebren, fiir bie ©inigfeit cbrijflicber Siirffen, fiir
bag 393of)l beg 33atcrlanbeg, fiir eine tange unb gliicfticbe Dtegierung unfereg
aUergnabigjfen Staiferg, fo roie fiir alle geijflicben unb roelflicben £>brigfeiten,
um fo leic^ter fonnen oerricbtet roerben. 3. ©in gajttag tft befonberg bafiir ju
beobacbten, an roelcbent nur bie einmalige ©attiguug, fo roie bie ©ntbalfung
pon gteifcbfpeifen oorgefcbrieben i(t 4. JžrnDtict) fotl nad) Straften aucb ein
Sllntofen, entroeber benSlrmen, ober fur bie fatl> SJliffionen gefpenbet roerben.—
Slnt beitigen 28eibnacbtgfe(fe mirb nacb ber feierltcben 23efper bag Te Deum
laudamus angeffimmt, unb am felben Slbenbe por bem 0e5etlduten mit allen
©locfen burcb eine batbe ©tunbe biefe 0 nabenjeit gefcbloffen.

Sluf ba|j biefe 3 eit jur 0 otteg ©bre unb ung jum £cile ungejfbrt ge*
roeibt roerben fbnne, roerben alle ©ajfgeber (3SBirtf)gleute) im £>errn ermabnt
unb gebeten, in biefen Sagen feine larmenben Srinfgelage in ibren ©affffuben
ju geftatten, ben Srinfgajfen nicbt liber bie ©ebiibf unb aufjer ber gefeblid)en
3 eit einjufcbenfen, unb jebe 23eleibigung 0 otfeg nacb ^bglicbfeit ju oerbte=
tben. S)ie £>augpater unb SJtutter roerben im SRamen Sefu erfucbt, in biefen
beiligen Sagen bei if)ren ^)auggenoffen fein Slucben, ??acbtfcbn)drmen, nocb
bbfeg šKeben unb fSerfiibren ju bulben, fonbern menn moglicb alle Slbenbe ben
beil. ^ofenfranj, ober bodb ein 0 ebeimni^ begfelben mit ibnen gemeinf^aftficb
ju beten unb bafiir ju forgen, bafj SlUe bie Slnbacbfen treu »erricbfen, mie folcbe
pon ben £>rtgfee{forgern angeorbnef roerben. ©o mbgen biefe b^tgeu Sage
pon ung b f ilifl gebalten roerben, bamit (te 0 ott angenebnt/ unb ung jum ^)eile
gereidben- SBer roei§, ob fte nicbt bie le^te 0 nabenjeit ftnb, bie roir bienieben
erleben! — „ „ ^

Siefer ©rla§ i(f am le^fen ©onnfage nacb ^u n 9 nen ( 21 . ^ooember
l. S.) oon ber Štanjel funb ju macben. ©g i(t ber oberbirtlicbe SSBunfcbr n bag
an allen ©eelforgftationen ©tanbegunterroeifungen gebalten, unb bie 0 ldubi=
gen nacb De« 4  ©tdnben feierlicb jur ©eneralfommunton gefiibrt roerben, mit
Slugnabme jener Q3farren, an roelcben in bem Jeiteaume oon 3 Sabren eine
9 )tif(ton ober SSolBeperjitien gebalten roorben ftnb. ©g roirp erroarfet, ba§ bie
Sftacbbarn in ber ©eelforge bei einer folctjcn feierlicben ©elegenbeit einanber
eine liebreicbe Slugbilfe nacb SJlogltcbfeit leijten roerben.

n.

?Ra^ bem oon einigen Sibjefanprieffern auggefprodienett SBunfcbe
roerben mit |)inroeifung auf bie £>rbinariatg*©rldf(e pom 20. ^Rooember 1844,
3 . 1901, bann oorn 3. SJJdrj 1852, 3 . 380 nocb oor bem 33eginne beg nacb-
(fen Satroeg 1859, fiir bagjelbe folgenbe tbeologifcbe ^ragen jur šoeantroor*
tung gejfellt:

1. Quid est sacrilegium in maferia luxuriae? An verba, tactus, turpes
aspectus etc. in aedibus sacris sunt sacrilegia?

2 2SMd)e 3tid)tfcbnur bat ber 53eicbf»ater bei SSornafime unb SSchanbluna
ber ©eneralbeicbten ju beobad)ten?

3. Quot dantur affinifatis genera, et qui est ambitus impedinienti iude
exorti juxta leges ecclesiasticas et civiles nostras ?

4. <£ine Šufammenftellung aller jetter Vfiunite,  bie eittc djrijflicbe 33iutter bet
Der Srjiebung ifjreg ftdnbeg »on bor SGBiege big jur erjfen \)til  Stommu*
ttion begfelben — banu t»ag etn cbrtftlicber frater babei ju beobad)ten
bat, ift in gonit einer fjmlicben 2(nrebe fiir €f)eleufe in beutfcber obet
flooenifcber ©pradje ju »erfajfen.

III.

Šerorbnung beg bobni SOIintftenumg fitr Slulfug unb Unferrtcbt unb
beg b' 21nuee*£>berfommanbo’g bbo. 19. Siugujf 1858, t»trffant fitr ben gam
jen Umfattg beg 9?eicbeg, rcontit bie 21nt»enbung einiger 23orfd)rftten beg mit
bem faiferlicbett patente »oni 8. Sftober 1856 funbgemacbfen ©begefebeg auf
cinjelne ^laffen ber jur Miiitia vaga gebdrigen iperfonen, unb jroar binftcbtlicb
ber ft'ompefenj ber geiftlicben 0[)egeriq)te jur 33erbanblung unb ©ntfcbeibung
ber 0b«facben benannter ftlaffen ber SJulitarperfoncn; bann ber 2Serfitnbigung
ber 0l) en  derfelben, ndber beftimmt roirb.

„Um ben gmeifeln ju begegneu, t»eld)c iiber bie 2lm»enbung eittiger
SSorfcbriften beg mit bem faifcrlid)en patente »oni 8. £>lffober 1856 funbge-
masten ©b^f^o au f Sflilitdrperfonen angeregt roorben ftnb, ftnbet man fol=
genbe nabere SSejfimmungen ju treffen:

1. Ueber bie ©beftreitigfeiten ber big jur ©inberufung ober 0ntlaf>
fung beurlaubten 93iannfd)aff, »ont gelbmebel ober 3£ad)tmeiftet abmartg,
unb ber nicbt aftioen Dlefer»e=i5Jiannf(^aft b at ' obt»o()l biefelben in ber OJegel
alg jur Miiitia vaga gebbrig, ber militdr-'geijilicben Surigbiftion unfcrffcf>en,
bag ci»i(geifflid)e 0begericbt if;reg Slufenfbalfgorteg ju »erbanbeln unb ju ent=
fcbeiben, bagfelbe gilt bejiiglid) ber ©befacben ber nad) ber jtueiten Strt »erf>’i=
ratbefen 331ilitdrmannfd)aff, roenn bie ft’lage gegen bie bem ©»ilftanbe ange*
borenbe ©atfin gericfjfet tuirb.

2. Sebeg »on eittem ci»ilgeifjlicf>en <£f>egericf)te gefdllfe Urff)eil iiber
bie ©iltigfcir ber 0()e einer $erfon ber Miiitia vaga tjf »on bemfelben nictjt
nur bem političen £anbegcbef, fonbern aitcf) bem militangeifflicben 0^egerid)te
jur tpeiteren SSorlage an bag 2trmee=£)bercommanbo mitjut()ei(en.

3u bemfelben 23ef)ufe ifi bie »on einern cioil geifilic^cn (0f>egcricf>te
auggefprocbene ©d)eibung einer folcben ^erfott nid)t nur ber ©»ilinfiattj ber
©atten, fonbern aud> bem geifilicben 01)egerid)te ber Slrtnee jur $?ennfnifj ju
bringen.

3. Sag »on bem ntilifargeifilidjen ©fjegeric^fe gefallte Urt^eil uber bte
©iltigfeit ber ©bo einer nad) jtueifer Strt »erel)elid)ten ttfhlitdrperfon roirb bem
politifcben £anbegd)cf beg SSBobnorteg ber betu €i»tl|lanbc angr()brigen ©attin
mitgetbeilt, unb iiber bie »on bem militdrgeifilicben 0l)egerid)te auggefprocbene
©cbeibuttg einer fo(cf)en 331ilitdrperfon bie 9>erfonalin|ianj ber ©attin »erfidm
biget tperben.

4. Sie SSorfcbrift beg §. 15 unb 16 beg 21nf)angeg I., bann ber §§.
61, 62 unb 63 beg 2lnf)angcg II. beg ©begefebeg bejiiglid) beg ^lufgebotbeg
ftnbet auf 0^en ber jur iiilitia vaga geborigen ^Otilitdrperfonen feine 2lnr»en=
bung, unb eg ifi bie bei ber juftbnbigcit gelbfapelle erfolgte 25erfiinbigung
folcber £ben bejiiglid) biefer 5)ti(itdrperfonen fiir augreicbenb ju ^altcn.''

3Bo»on bie 3ffiol)lebrt»urbige ©eelforgggeiflltdjfeit bientit in Slenntnip
gefe^t tpirb.

IV.

Ste b- ©fatfbalferei in ©teiermarf b a ^ unterm 3. ». 33 1 S-
14537 bag mbrtlid) golgenbe anber mifgetbeilt:

„3Jiit šSejiefmng auf ben §. 3 beg burd) bag £anbcg4Kegterunggblatt (r.
21btb- vin. ©tiicf 3?r. 63) unb burcb bie ganbegjeitung Eunbgetnad)fen aller=
bocbften 9>atenteg »om 27. 2lpri( 1858, moburcb SSerbdltnijfe beg 3)Iunj=

»erčebreg unb bie Slnroenbung ber netim offerreicbifcben SBdbrung auf bte
0 ^cd)t 6 \>er^dffrtifTe geregelf roerben, unb in ©emdfibeit ber »om 1 l  ginanj;
Siiniflerium itn ©inpernebmen mit ber h  f. oberffen Sed)nungg;©ontrolIgbe'
borbe ben offentlicbm $affen mtD Slemtern in 2lbftcbt auf bag neue SOltinjge;
feb erfbdlteit Sorfdfrift »om 30. 3uni 1858 roerben in Solge Sluftrageg beg
f. t  93?inijteriumg fitr ©ultug unb llntercic^t »om 19, Sluguft l. 3 ., 3 . 850
ftir ben eben genannten (SJefcbdffgbereid) nacbffebenbe Sejfimmungen erlaffen:

1. Som 1. Sooember 1858 unb resp. »om l- 3dnner 1859 an jlnb
alle Sudjer unb Secbnungen, je nacbbetn le^tere nacb bem tDJififdrja^re ober
nacb betn ©olarjabre geiegt toerben, in ber neuen bflerretct>ifc^on ŠBajjrung ju
fiibren;

2. S)ie ftcb batffellettben baaren  ^affettreffe in €on».=9Runje auf bie
neue bf^erreicf>ifdE)e SBdbtmng umjured)ttcn, unb

3. bie am ©deluje beg SSJtonateg ,£>ftober respective Sejentber 1858
ftcf> barffellenben ^afferejte in £>bligationen unb SBertbpapierett  mit
ibrern Še n n bet ta g e in bie nddjfte Secbnung ju iiberfragen."

2Bo»on bie 2Boblebrtourbige ^uratgeifflicbfeit bientif jur 33eneb s
munggroiffenfcbaft in bie ft'enntnifj gefetjet roirb.

V.

Sag b- t  f- ©ulfug; unb Uttferricbtč*?9iinifferium bat  unferm 4.
£>ffober l. %,  3* 17124J1498 golgenbeg bebeutet:

„Sie beoorjtebenbe ©infiibrung bet neuen bfterreidjifcben SBdbrung- macbf
aud) bejiiglidj bet bem Sejfort bee SOlinifferiumg tiir ©ulrug unb Unferridjt
angol)brigen 2lnftalten recbtjeitige Šorfebrungen norbtoenbig, mdct>e geeignet
ftnb, bmftcbtlicb ber bei btefen Žlnffalten »orfommenben 3al)lungm unD ibrer
Šerredjnung, ben Uebergang »on ber aften ju ber neuen 2Baj)rung ju »er*
mttteln.

Safj aUe biefe 3ablungett (t»ie ©ebaite, 3ulagen, 42uartiergelber, bie
ftpirten Sidten ber © cbulrafi)e, spenftonen, ©rjiebunggbettrdge, ©na;
bengaben, Sotationen unb Sotatiottg^ Setrrage, Sttefbjinfe, ©cbu(»ift*
tationO;©ebitbren, Slufnabmg; unb 9>rufungg»£ajten, ©d)u(gelber unb
©cbulgelbcrpaufd)alien, ©tiprnbim unb ©ttftungegenuffe, ©fola* unb 2dtitaU
©ebiibren, ©b?g?i*tcbt6tafen u. a m ), in fo laitgcjebiglid) »on ber alfen in
bie neue £Bdf)rung umjufe^en ftnb, alo md)f bie 3ijfer btefer 3ablungen burd)
©efe^e ober Serorbstungeit iti ber bfterreicbifcben 32Bd()rung neu feftgefebt tuirb,
ift in ben §§. 5 unb 6 beg faif. $>atenteg »om 27. Slpril o 3 . auggefprocben,
unb eg roirb ftcb ritcfftcbtlid) aller ber gebacbten Sal^ungen nacb ben Seffini;
mungen biefeg $3atenteg nad) ber »on bem t.  f. #inanjminifterium, laut ab=
fd)rittltd)er •/. SerorDttung »om 11.2lugu|t b. 3., 3- 3823j F. M. iiber biefe Um*
fe^ung im 3Bege beO ŠerorbnungOblatteO beO genannten ;9tinifferium0 erlaffe;
nen &unbmact)ung, unb nacb ben befonberen, nocb meiter^ publijirten ober
nocb ju publijirenben SoUjug^oerorbnungen ju benebmen fem«

©O i|f ftcb bei ber Umfe^ung fammtlicber, bei obgebacbten 2(n=

ffalten »orfommenben ©ebiibren unb čeiftungen in bie b|ferreid)ifcbe SBdbrung
nadb bem im §. 5 beg bejogenen g>atenteg entbaltenen 3)?afjjtabe ju benebmen.

Sernerg ftnb mit bem Seginnen beg Sermaltunggjabreg 1859 aUe
3ablungeit bei ben ©ultug; unb Unterricbtg;5lnjla[ten in bem auf bie neue
bjferretd)ifd)e Sffidbrung umgefe|ten Slugntafe ju leiften, aUe 0?ed)nungen in
©ema6b e ‘t ber §§• 2 unb 3 beg aUerbocbften gJatenfeg »om 27. 9Jpril 1858
(ganbeeregierunggblatt 1 . Slbtb- vin. ©tiidf Sr- 63) unb ber unferm 3. ©ep*
tember l. %, 3-  14537 befannt gegebenen Sorfcbrift in biefer SBgbrung ju
fiibren, unb eben fo alle neu augjuferfigenben Urfrinben (Sertrdge, ©tiftbriefe,
Sotationg;3nffrumente, $farr* unb ©cbulfafftonen) auf bie neue SBdbrung
lautenb augjujtellen.

Sa bie Sejuggbered)figten burcf) bie Umfe^ung ibrer btgf)erigen ©e*
bii^rett in feiner SBeife eine ©inbu^e erleiben follen, fo toirb allfalligen
©dtmierigfeiten, bie ftcb namentlid) bei ber ©inbebung gerittger Setrdge erge*
ben firnnen, burcb geeigttefe Slittel, rnie beifpielgtoeife bei bem f>ier unb ba
no^ toocbentlicb ju entricbfenben (»cbulgelbe bei ben ©lementarfcbulen, baburcb
ju begegtten feitt, bafi bie ©inbebung in langerm Serminen gefcbebe, fo bafl
burcb t>te gufammenjiebung ber Seijfunggbeitrdge ftcb eine Siffer ergebe, roelcbe

oljne (gcbroicrigjidt in Die neue SBČifjrung umgerec&nef, unb in  berfdbm ent*
ricfjtet rocrbm fonne.

2Bo ftd) a bor ©cbroimgfeitcn ergeben folltcn, roelcbe |tcf> »icf)f anberg
alg burcf) eme neue žKcgulirung Dor ©ebiibren 6ef)ebm laffcn, farni Otefe 9tc-
gulirung in Slnfrag ,gebracf)t roerben, roobet jobodj alg :,(c«| ju gelfen bat,
fi> t)ic[ alt* ntoglicf) ju tocnnciDcn til, Dic CE i n f ii h r u n a bet  ticucn sSJdh?
rung alg 2tnla§ oermebrter 23elafhmg erfcijeinen ju laffon."

§ieoon roirb Die JBof)l^rn>urbtge fturatgeijflicfjfcit biemit sur »eneb*
nuinggtotflTenfcbaff »erffanDtget.

Ad Nr. 17124
1498

1858. C. M.

3823

fTm.

Nr. 17431
g. Stattl).

giir’g SSerorbnunggblaff beg f. f. ginanj=?!Kinifieriumg.

Umfcfcung ber ®e 6 itl)reti ber Seauiten unb ©ietter bež Staatež mtb ber bffentlidjen
gonbe, banu ber 21 nget)origen berfelbett in bic neue bperreicfnfdie 28al)rung.

©iltig fiir alie itroiildnber, unb fammtltdie, bem ginanjminiperium nntergeorbuete 2 )efybr*
ben, Jtaffen unb Slemter.

3n ©emaj5()eit ber allerl)od>Pen ©ntfcpejjung Bom I. 3Iugujl*j*8 gub bie fepge«
fepteit  (preit) onerofen unb n i d> t onerofen © i e ttpb c jii g e, fo froie bie 9tul)e» unb
95  erfo r g u n g Ž * © en iiffe  ber SSeamten unb ©iener bež ©taatež unb ber offentlidjcn gonbe,
bann ber 3lngel)origen berfelben Bont I. StoBember 1858 an in ber neuen 2Babrung nad) bem im §.5
bež a(Iert)bd)fien ^atentež Bom 27. 3IpriI b. 3- (95erorbnungŽb(att 9tr. 18) fefrgefegleit 3Waj)pa6e 311
erfolgen. @ž l)at bemttad) Bom 1. fftoBcmber 1858 aitgefaugeit bejiiglid) ber, biž babin in ber biž.
l)ertgcn 28 a (run g bcinidigten unb angeiuiefencu ©eniiffe ber begeiefoneten 2lrf bie Uuifefcung auf bie
neue bperretd)tfd)e 2Bdl)rmtg nad; ben mit bem Gniaffe Bom 21. 2Wai 1858,3- 2459 F. M. (25er=
orbnungžbiatt 2Jr. 23) Berofentlicfjteit ftfcbnftioiižtnbellen einjutreteit, in tueldjer 23ejiel;ung bic mit
bem @rla|fe Bom 30. 3 IUI > 1858, 3- 3109 F. M. (95erorbnungž6[att 9!r. 29) fnnbgemacbteu adge-
meineit S5orfd>riften bie crfcrberlictie 28eifung entl)a(ten, 311  bereit genauer 25o(Igiet>ung alie ©taatž*
unb ofentlidien gonbžfafett, and) in Slbpcpt auf bie t)ier tu 9tebe fteljenbcn ©eniife Berpflicbtet pub.

25ont 1. 2toBember 1858 an l)aben aile n e u e n 25erleit)ungen mtb 21ntBeifungett Bon @c=
nitffen ber ermfi&nten 2 lrt, menit pe auf ber ©rmtblage bež in ber btžl)erigeti 2 Bdbrtttig ppciniprtcn
Služmapež erfolgen, fo lange in biefeut feitte Slenberung eintritt, in ber tteueit 2 Bal)rung ebenfaflž
nad) bem im §. 5. bež aiierbbdftnt 'Pntentcž Bom 27. 2fpri( 1. 3 . bepiimnten 3Wa§pabe 311  gefcfie^eu.

5 lnpatt bež bižljerigen 2 lttžmapež ber ©iatciu®e b libreti  l)at 311  golge ber int
©titgattge bejogetten allert)bd)peit @ntfd)liegung fiir alie Dategorieu ber ©taatž* unb gonbžbeamten
Bom 1. DtoBember 1858 an nad>pet)citbež 2lužmaf in ber neuen 2Bdl;rung in 2Birffmnfeit 311
treten:

Slafe 20  ©ulbett — 97ettfrettger

giir bie I.
„ „ II.

m.

IV.

V.

VI.

VII.

vin.

IX.

X.

XI.

XII.

17

15

12

10

8

6

5

4

3

3

2

50

50

50

50

50

befonberett ©ebiUjrett fiir be*

^cjitgltdp aller iibrigen Beranberlicficn ©tctt|lbc 3 ugc unb
Pimmte 2(mtžt)anblnngen merben bie 2Beifitngett folgett.

Sur(l5ifcf)ijjitd)cg gaoanter X)rDinariat ju @t. 2fat>rca ant 28. £)fto6or 1858.

31  n t o  ti »lartin,

m#I NARTU.

po milosti božji Lavantinski škof, željim vsim ver¬
nim dobro srečo in pa obilno usmilenje božje.

Ilakor dobra mati in pridna gospodinja skerbi, de se hiša za posebne praznike
čedno osnaži, klope in mize omijcjo, otroci in vsi domači po pranji bele oblačila do-
bijo, ravno tako po materno tudi sv. kat. cerkev skerbi, naj bi se mi za sveto veliko
noč, na praznik našega odrešenja toliko imeniten in vesel, vredno pripravili, skoz
svet post svoje pregrešne nagone vkrotili, z molitvijo in dobrimi delmi svoje serca
olepšali, in tako vredno z Jezusom obhajali sveto veliko noč, ako je srečno včakamo.
Imam vam torej, preljube moje ovčice, v imenu svete kat. cerkve oznaniti, kako se
bomo to leto postili.

>  ■ v  I.

Vsi verni Lavantinske škofije se imajo mesenih jedil zderžati:

1. Vsak petek celiga leta;

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. Na pepelnico in štiri posledne dni velikega tedna;

4. Na bilo pred Binkoštini, pred sv. Petrom in Pavlom, v saboto pred ve¬
likoj Gospodnicoj alj velikoj Mašoj , v pondelek pred vsemi Svetmi, v sredo pred
devicoj Marijoj v adventu, in pa na bilo pred Božičem.

II.

1» Vse druge postne dni (tudi o sabotah razun zgoraj imenovanih) se me¬
seno vživati dovolji, če kdo v imenu božjem hoče; ima pa za to vsak taki dan moliti
tri Ocenaše, tri češenn si Marija in pa apostolsko vero  v čast terplenja Kristusovega.

2. Ta molitev za mesojejo se naj opravi, če le mogoče, v družbi domačih
na glas, prav pobožno in v duhu pokore. Tudi naj vsakdo, ki o postnih dnevih me¬
seno zavživa, po svojem premoženju za tolikor več ubogaime daja. Ako se pa
hočeš in zamoreš tudi take dni mesojeje zderžati, bolje storiš; to de drugih ue zani¬
čuj, ki se dopušenja svete cerkve poslužijo; ti pa žaluj, ki meso ješ, de se ojstro
postiti ne zamoreš.

3. Bolnikom mesene jedila za nekaj časa dovoljiti imajo domači dušni pa¬
stirji in spovedniki oblast, kedar zdravnik (vrač) svetje alj naroči; tudi takim naj
duhovniki modro preložijo, kteri pri ljudeh služijo, ki naše prave vere niso. Bo¬
lehni ljudje, kterim slabost telesna sploh ne dopusti postno vživati, naj si dopušenje
po svojih duhovnikih od škofa izprosijo, o prepovedanih dneh meseno jesti.

4. Kdor dovoljbo ima v terdno zapovedanih postnih dnevih mesa jesti, si
je dolžen take postne dni v živežu pritergati, če ga starost, bolezen, alj pa kak drugi
pravičen uzrok ue izvzame.

III.

Vsi včrni se imajo terdno postiti, to se reče, v živeži pritergati in

se le enkrat na dan nasititi:

1. Vsak dan štirdesetdanskega posta razun nedel;

2. Vsako kvaterno sredo, petek in saboto;

3. V adventu vsako sredo in petek (namesti bil apostolov, o kterih so se

svoje dni postili); . _ , ... .

4. Na bilo pred Binkoštini, pred svetim Petrom m Pavlom, v saboto pred

velikoj Gospodnicoj, v pondelek pred vsemi Svetmi, v sredo pred devicoj Marijoj
v adventi, in pa na bilo pred Božičem. Kdor ne more zavolj starosti, bolehnosti,
zavolj težkega dela alj pota do ednajstih alj dvanajstih teš prestati, se naj j inalicko
obteši, si pa naj za toliko več zvečer priterga, obilnej milošne daja, bolj pridno moli,
rajše besedo božjo posluša, in naj z drugimi dobrimi delmi nadomesti, kar se dovolj
postiti ne zamore.

v Moj sin! poslušaj nauke svojega očeta, in ne pusti v nemar zapovedi svoje
matere, de bo djana krona tebi na glavo in drag Zavratnik krog tvojega vrafu“,  opo¬
minja sv. Duh (Prip. 1, 8—9). „Kdor nima cerkve za mater, nima Boga za očeta“
(sv. Ciprian); in kdor ne sluša cerkve (svoje matere), ki nam sv. post naroča, imej ga
kakor nevernika in očitnega grešnika, pravi Kristus (Mat. 18, 17). — Toliko od
svetega posta; zdaj pa se od domače molitve nekoliko.

Gospod Bog po preroku (Izaiu 1, 2 — 3.) inilotožuje, rekoč: v Poslušajte
nebesa, in zemlja potegni na ušesa: otroke sim izredil in jih spravil na noge; oni pa
so me zavergli. Volek spozna svojega lastnika in oslek gare svojega gospoda; moje
ljudstvo pa mene ne spozna: u  „Sin spoštuje svojega očeta, in hlapec svojega gospoda;
ako sim tedaj jaz Oče, kje je moja čast? in če sim jaz Gospod , kje je strah pred
meno? u  (Mal. 1,6). — Ta potožba božja v sedajnih časih tiste hiše zadeva, v kterih
domačo občno inoiitvo opušajo, pregrešno govorjenje (marnvanje) pa dopušajo; Boga
pozabijo, hudimu pa služijo; in takih nesrečnih hiš je veliko,veliko med nami. V hišah,
kjer ni očitne molitve, umira sveta vera, in kjer sveta vera umerje, vgasne luč več-
niga živlenja, prava sreča tako hišo zapusti; zakaj veče nesreče ni, kakor če zgubi
človek pravo vero. „Brez vere je nemogoče Bogu dopusti“,  uči sv. Pavl (Hebr. 11.
6). Luč v svetilki (lampici) vgasne, če olja pomankuje, tudi žive vere ni, kjer ni
žive molitve.

Lepa podoba žive vere bodi nam večna luč , ki noč in dan pred sv. resnim
Telesom v hiši božji gori; ta nas uči, kako se naj serce nase v domači molitvi vsaki
dan k nebesom povzdiga, gor k svojemu Bogu. V  cerkvi ima za večno luč Cerkve¬
nik (mežnar) skerbeti, otrinjati in olja dolivati, de ne vgasne , pri vsaki keršanski
hiši pa gospodinja in gospodar, de domači pridno molijo vsak za se, pa tudi vsi sku-
pej saj o nedelah in svetih praznikih zvečer. Oh naj bi med nami zopet bilo, kakor
je bilo svoje dni! Bila je vsaka bajtica (kajžica) še tako majhina hiša božja, hiša
molitve in pa svetiga petja. Vsak hišni gospodar je bil skerben dušni pastir svoje
družine, in angeli božji so v takej hiši prebivali; nosili so pobožne molitve v sveto
nebo, rosilo seje obilno usmilenje božje čez take verne ljudi.

Kaj pa hoče domača pobožnost alj andoht?  Kakor se v cerkvi božja
služba opravlja, tako se tudi naj doma čedno posnema, de se kaj svetega pripoveda
alj bere, de vsi skupej svet Rožeukranc alj pa Litanije molite, pa še kako sveto;
čedno zapojete vmes: to se pravi prav po domače božjo službo obhajati. De luč v
svetilki (lampi) lepo gori, je potreba dveh reči: olja in pa (za stenje) prediva. De
bo naša vera živa, nam je potreba keršanskega nauka  in molitve.  Pri v s alki pošteni
hiši imajo zato Evangelske bukve  z molitvami in branjem za vse nedele in praznike;
imajo Katekizem  pa Djanje Svetnikov.  Si omislijo tudi Gofina Razlaganje cerkve-
niga leta , pa še kake pesemske bukvice; in tako imajo bukva dovolj za domačo
božjo službo. Dušna Paša  za odrašene, Sveto Opravilo  za otroke so inolitvine buk¬
vice naj bolj prav. Si bukvic na cente, le na ponudbo kupovati, je škoda za dušo
še bolj ko za žep. Ljudje, ki preveč raznih bukvic imajo, še ene molitve poslednič
prav ne znajo; tako se jim zmede po bukvicah molitev. Si hočeš molitvine alj
kake druge bukve omisliti, poprašaj dušnega pastirja poprej, naj ti svetjejo , ktire
bi bile za tebe prav. Ni vse zlato, kar se sveti, ne vse dobro, kar se hvali; slabe
bukve in pa strupene gobe, še tako mično pisane, so nevarne. Serce ti ostrupijo; in
če ga ne umorijo, pa naredijo mlačno za Boga. In kako žalostno je to!

Kdaj in kako se ima služba božja doma obhjati?  Kakor se večna luč trikrat
v svetilki popravi, de lepo gori, naj se tudi vsak dan trikrat, zjutraj, opoldne in zvečer
doma pobožna molitva opravi in serce za Boga oživi. Molitev juterna  imaj tri reču
Zahvalimo Boga, de nas je varval preteklo noč — prosimo ga, naj nas še varje de-
našni dan, in dober namen ponovimo, vse h časti božji storiti, naj nam Bog vse naše
djanje blagoslovi. Dojdete h kosilcu (zajterku alj fruštku), moli gospodar alj gospo¬
dinja, alj pa drugih kdo Angelsko češenje s svojo družinoj; lehko deje ktero moliti
pozabilo. Ravno tako tudi o poldne  pred kosilom (južnoj), in tudi zvečer  pred ve-
čerjoj. Po tem se opravi molitva pred jedjo in po jedi lepo na glas. In ste delo
dokončali, pa se krog mize na večer zopet zbrali, x>ečerne molitve  ne opustite, ki
tudi tri reči ima. Zahvalite Boga za vse prijete dobrote — prosite za odpušanje
grehov, s ktermi ste ga žalili — priporočite se božjemu varstvu , Mariji in angelu
varhu; pa tudi vernih duš ne pozabite. Tako bote vsak dan pobožno začeli in do¬
končali, v Gospodu zaspali in sladko počivali. — Pač je žalostno med ljudmi živeti,
ki ne molijo, s takimi pri mizi biti, ki se še ne pokrižajo, kakti živinče, ki pameti

nima. Volek pozna svojega gospodarja, oslek gare svojega gospoda, taki gerdi
ljudje pa ne spoznajo svojega Boga! 8

Kedar pride svete sobota večer,  in so vam večernice zvoni milo oznanili,
ter ste se  po dokončanim delavniku k večerji zbrali, naj bere gospodar ali pa kdor
drugi, ki gladko cita, svet evangelj prihodne nedele alj praznika, bere naj se raz¬
laganje svetiga evangelja v Gofmi, alj pa zgodba praznika, ki se bo jutre obhajal
Ote odvecerjan, pokleknite čedno vsi, ter svet Roženkranc alj Litanije molite, skon-
coma pa večerno molitvo opravite. Ako se po večerni molitvi kako sveto pesm
zapojete, bodo angeli varhi z vami popevali, in se v Gospodu veselili. — Poprej ko
se odpravite počivat, naroči oce svojim sinom in hčeram , gospodar svojim hlapcom
in deklam, kdo naj gre h pervemu, kdo h drugemu opravilu, pa tudi kdo naj bo za
vailia doma. Ne poz.abite sebe in svoje pogosto pomniti vredno h spovedi in h sv.
obhajilu hoditi, de ne bode miza božja opušena , duša pa vboga in pozabljena za
dolgo večnost.

Si na visoki planini ovčar , alj pa za varlia  doma, in v cerkvo ne vtegneš,
alj pa ne moreš bolen, oberni se h svoji domači cerkvi, v koji se božja služba ob-
haja, ter kleče alj stoje, tudi sede, ce poklekniti alj stati ne moreš, mašne molitve
opravi, alj pa svet Roženkranc v te namen moli. Pridejo tvoji domači od službe
božje, naj ti od pridige alj pa keršanskega nauka kaj povedo. Tako boš tudi doma
Gospodov dan posvečeval; cel svet bo tebi hiša božja, in serce tvoje bode Bogu po¬
svečen oltar.

Je v nedelo alj praznik sonce za gore  šlo , pokliči gospodar svoje domače,
in skerbno glej de bodo vsi doma. Poprašaj, kaj so si pridige alj keršanskega na¬
uka zapomuili, in razloži nauk, alj pa daj iz katekizma ravno to brati, kar so v cerkvi
učili. Ako čas dopusti, naj se bere iz Djanja tistih Svetnikov, kojih spomin se pri-
hodni tjeden obhaja. Pa tudi zgodbe svetiga pisma je važno poslušati in dobro
znati. Po večerji alj še poprej se naj svet Roženkranc moli, in večerna molifva
občno opravi. Skoncoma svetiga praznika skerbni gospodar delo za prihodne de¬
lavnike vkaže. Tako vam hoče biti vsak Gospodov dan edna stopinja bližej svetih
nebes, in domača služba božja tako obhajana nebeškega veselja okus. Oh kako
lepo in pa veselo bo to! —

Kaj pa bomo za vse to imeli?  me bi poprašali. Oh preljube duše! ako
bote Bogu lepo služili v cerkvi in doma, vam hoče Bog blagosloviti (žegnati) vaše
vinske gore in žitne polja, ohraniti zdravo ljubo živino, vam dati pravo srečo in va¬
šemu živežu tek. In kar sto tavžentkrat več velja: v gnadi božji bote živeli, zadovljni
z tim, kar vam Bog da. Lehko bote vse težave tega sveta preterpeli, se po nebesih
radi ozirali, dokler se vam enkrat srečno odprti. Vse to nam je usmiljeni Jezus ob¬
ljubil, rekoč: „Išite naj poprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to vam bo
naverženo.“  (Mat. 6, 33.) „ Resnično mm povem, de, ako se dva zmed vas zedinita

na zemlji , se jima bo, za ktero reč kolj prosita, zgodila od mojega Očeta, ki je v ne¬
besih. Zakaj kjer sta dva alj trije zbrani v mojem imenu  , tam sim jaz v sredi med
njimi. u  (Mat. 18, 19—20.) — Koliko bo premogla zedinjena molitev cele domače
družine! Potihnila bo gerda ponočna voglarija in nesramno vesovanje. Ne bodo
pijanci cele nedele v terdo noč in še po pol pondelkov v pivnicah posedali, vboge
žene in zapušeni otroci pa doma solze točili, kajti očeta h domu ni. Ne bodo blapci
in dekle cele noči po nesramnih potih hodili, ne nosili poštenja od hiše vaši sini in
hčere. Ne bo čuti kletve ne prepira po vaših hišah; božji Duh bo pri vas doma,
ako domače službe božje ne opustite. „Na visoko goro bi stopila", pravi sv. Terezija,
in bi po celem svetu klicala: Molite, ljudje molite!" In jas pravim: molite na glas in
združeno; molitev združena je zlata, in skoz tako združeno molitvo po vaših hišah
se bo žalostno obličje sveta v veselo preobernilo.

„Kajpomaga  /“ meni porečete, V svet se popraviti ne da.“  Preljubi! tega
ne mislite in ne recite , timveč le eno samo storite , in zgodilo se bo , kar željimo.
Vsakdo začni božjo službo pri svojej hiši po domače tako opravljati, kakor sim vam
priporočil, in ne gledaj na druge; drugi naj gledajo pa na se. Vi gospodarji,  ne bodi
vas sram s svojo družino moliti pred jedjo in po jedi, o svetih večerih tudi svet Ro-
šenkranc. Imeuitneji ko ste, lepše vam bo; za vami bodo tudi sosedje potegnili. Vi
poglavaiji ste luč sveta , pravi Kristus: „ Ne prižgejo luči, debi jo pod mernik posta¬
vili, ampak na svečnik, de sveti vsirn, kteri so v hiši. Tako naj sveti rasa luc
pred ljudmi, de vidijo vaše dobre delu , in častijo Očeta, kteri je v nebesih .. (Mat. o,
14—16.) — Vi rokodeli,  ki po hišah daleč okolj na delo pridete (šivarji in šivile,
čevlarji, tesarji in zidarji), oh ue pozabite s svojimi pomagavci (kseli in fantini) ju-

terne in večerne molitve; pa tudi angelsko češenje na glas molite, kedar h mizi pri¬
dete. Domači ljudje vas bodo culi, in se bojo od vas naučili, ako se niso vere zgu¬
bili. Apostolsko delo bo to, pa tudi plačilo veliko. — Vi kerčmarji  (likebi alj
ošterji), ki pivce imate, in na večer točarica luč na mizo prinese, ne pozabite kapco
iz glave vzeti, se na glas pokrižati in večno luč z gostmi odmoliti. Kedar pa zvečer
ura doteče, in je čas gostivnico zapreti, sezite po Roženkranc in ga začnite moliti.
Vsak posten kristjan bo z vami molil; kdor pa božji človek ni, ter nima vere ne
Boga, naj se na dalej poda. Tako bote gostivniki vi veliko grehov pokrili, ki se,
žalibog, po gostivnicah gode. Eden krajcar dobička bo vam več teknil, kakor kupi
pregresniga dnarja, ki se brez molitve nabera. Taka domača služba božja bo kerč-
marjem prinesla srečo in blagoslov (žegen) božji, in ravno na njim je vse ležeče.
Vasi gosti in pivci pojdejo iz vaše hiše ne samo nahranjeni za truplo, ampak tudi
na duši poboljšani. In koliko je to vredno! n Kaj pomaga človeku , če ves svet pri¬
dobi, svojo dušo pa pognbi? u  (Mat. 16, 26.)

Preljube moje gospodinje  in hišne matere!  vaui se posebno pripo¬
ročim, na vas se naj bolj zanesem, de me bote vbogale. Ako mož pozabi, ali ni
gospodarja doma, se vstopi ti gospodinja v sredo svoje družine, in moli jim na glas
pred jedjo in po jedi, moli kleče z otroci in posli o svetih časih svet Roženkranc.
Ljuba mati! poskerbi, de bojo tvoji otroci, rejenki in rejenkice vsako jutro in vsak
večer na glas molili, ter jim poprej jesti ne daj. Kakor jih bote matere ve naučile
in privadile, tako bodo znali in storili vse svoje žive dni. Oj gospodinje in ljube
matere; bodite moje; pa ne toliko moje, kakor Jezusove; bo pa tudi Jezus vaš z
Marijo, svojo ljubo materjo. Domača služba božja bo vaši hiši juterna zarja milosti
božje, ki bode vas in vašo družino veselo obsijala, in dopolnila lepo obljubo Jezu¬
sovo, ki je djal; ^Resnično, resnično vam povem, ako bote Očeta kaj prosili v mo¬
jem imenu, vam bo dal.  — Prosite, in bote prijeli, de bo vaše veselje dopolnjeno .“ Jan.
16, 23—24.

„In kteri se bodo po tem vodilu ravnali, mir in milost (bodi) nad njimi, in
nad družinoj božjo.* (Gal. 6, 16.) „In kedar se to pismo pri vas prebere, skerbite, de
ga bodo tudi po drugot brali. Gnada (božja) bodi z vami! Amen.*

Pri sv. Andreju peto nedelo po sv. treh kraljih 1859.

ANTON MARTIN,

Lavantinski škof.

Tf—  1L j

fcapro, Bogu prepustite! On je že napovedal, y
ostala bo s tistimi ravnal, ki bojo stali na levici. (Mat. ‘1
bo li 41 - 46.) Ako si pa sami s silo pravico delate p
peke čašam, in svojo vest s hudodelstvam in s ker
ne b oskrunite, po tem ne bo Gospod za vas, ampak
Na 1 več zoper vas; večno plačilo za vaše pomankanje in tej
le v ljenje je zgubljeno, in namesti nebes nosite že na

verni S rei  svetu pekel v sebi, v pekoči

na

, —, • r v»™ vesti. isue te

vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, m |
nor|- drugo, česar potrebujete — to govori resnični Bog
vam bo perverženo.

ših Vi serčni vojšaki vojskne trume, ki v ti
se divjaškim času za železno voje postave in redd
gr močno roko deržite, tudi do vas naj gre besedal
po ust škofov; ne samo beseda, ki jo je že sveti Jai(
va pred osemnajst sto leti vašim tovaršem govoril: „
pr komur sile in krivice ne delajte, in zadovoljni bo
zf s svojo plačo“ (Luk. 3, 14.); ampak tudi beseda
z: ta čas. Ne dajte se od nikogar zapeljati; bodite zve
n persegi pod banderam, ker storili ste jo vsigamogoi
n nimu Bogu. Junaki ste, to ve ves svet, in hvalo vj
s zato ve, komur je postava, pravica in rednost sve
Pa nam škofam so vaše neumerljive duše neskonč
1 dražji, ko vaše močne roke. Ker vam tedej srn
• vsako uro blizo stoji, mislite na večnost in na Boj
in njegovo kraljestvo. Ohranite svojo vest svetlo, kl.,^,
kor svoje orožje, de, če sovražnikova kugla predel*^®'

P o boi

škofje A
cesarske
lastni žel
peršli, na
posvetova
naredbah
toliški cei
V ta
smo se 31
v staroča
spodoviga
Telo Gosj

Str d lHXOSTRI

veliko tav
ženji z v
nas molili
dela prosi
pravih cer
našim pos
vesoljniga
očitno pre<
Ker j
čenimi ško
svetu razši
oberniti k i
mu sedežu
niku, svoj
in svojo
za svoje

Gnada naslga Gospoda «Iea5UsJollicitudine,acpaternaerga

lui subiectos caritate velab

Na Dunaji 17. Rožnocveta

Z'

di

Pa tu<(
spoštovanje
z zahvalo,
dobri name
znamo.

Po teij
njih, utrudi
vali. Ker
metni prede
temuč de f
uterjeno, z/

<1

l v\\
«(už
iti i

OUA

p K
nt«|
-ist
af

13J3J

'1! Z I

o'

J Friderik ,

Kardinal, knez in nadškof v Salcburgu.

Vincenc Vrtnaril,

knez in nadškof na Dunaji.

AMahsintilian Jožef,

knez in nadškof v Holorauci (Olmiitz).

Ver nar rt,

knez in škof vBrikeiiu, namesten po .Jurji Habtmanu,
korarji v Briksnu.

Anion Alojs ,

knez in škof v Ljubljani.

Janez ,

škof v Pečuhah ali v Petkostelu (Fiinfkirchen.)

Janez fMihael,

škof imenovan Dioklecianopeljski, apostoljski vikar Avstri
janskih vojsknih trum.

Varl,

škof v Kraljev-Gradcu (KoniggriitzJ.

Avguštin Jernej,

škof v Litoinerzicih (Leitmeritz).

Juri,

škof v Zagrebu.

Anton Ernst,

škof v Bernu (Briinn).

Jožef Gregor,

škof v Tarnovu.

Gregor,

škof v Prcemislu, greškiga reda.*

Tomaž,

škof v Dobrovniku (Raguza).

Jožef Andrej,

škof v Budiegovicah (Budvveis).

Franc Vsaver,

VEMBRIS MDCCCLV.

-uraviinus, et maxiine con-
fostrae religionis rebus, ac
id singulari Dei  Optiini
. Nostri Eraucisci losephi
tributum esse vehementer
iti sui itnperii giiberiiacula
rum Nostrorum votis quam
lOstra religione eiusque sa¬
ni tranquillitatem<|ue omnino
in amplissimis sui ditionibus
gloria, et ingenti bono-
ide curis omili alacritate et
uiixe efflagitavit, utcum ipso
mperio negotia coniponere,
stra Apostolica maiorem in
atres, vel facile intelligitis,
-ueae et Apostolicae Maie-
Jistris ac Pecessormn No-
ir  ostendunt, quo religionis

I itur interposita mora, curas
idum negotiuni convertimus,
) in Christo Eilio Nostro
-Plenipotentiarii subscripse-
|Michael S. H. E. Presbvter
s apud ipsam Caesarcam et
ibis Bononiensiiini Archiepi-
Jratoris et Regis V r enerabilis
sis. Quain quidein Couveu-
tam habitam Vobis exhiberi
un rite soleniniterque con-

eque in hoc amplissimo ve-
aetitiam, quain ex /ioc fau-
statuere, quae in vastissimo
3 tae Sediš dignitatem aucio-,
irurn populorum bonuin quo-
lent. Eteiiim, Venerabiles
Im fuit, ut Religio Catholica

4

Na Dunaji zbrani nadškofje in š
vernim svojih škofij pozdravljen
in našiga Gospoda

l<fje Avstrijanskiga cesarstva
in žegen od Boga Očeta
zusa Kristusa.

P o božji milostljivi previdnosti smo se podpisani
škofje Avstrijanskih dežel po želji in povabilu Njih
cesarske svitlosti, s kterim povabilam so tudi naši
lastni želji in našimu namenjenju perjazno naproti
peršli, na Dunaji zbrali, de bi se skupej med seboj
posvetovali zavoljo tega, kar per novih deržavnih
naredbah, ki jih nova deržavna vstava napove, ka¬
toliški cerkvi v Avstrii k pridu in koristnosti služi.

V ta namen, to imenitno delo z Bogam začeti,
smo se 30. maliga travna, sopraznik svete Katarine,
v staročastitljivi cerkvi svetiga Stefana okrog Go-
spodoviga altarja zbrali, in smo med sveto mašo
Telo Gospodovo iz rok prečastitiga, sivostariga Du-
najskiga višiga pastirja prejeli, ter smo v združenji
veliko tavžent okrog nas zbranih vernih, in v zdru¬
ženji z vami vsimi, ki ste v daljnih domačijah za
nas molili, pomoči svetiga Duha zase in za svoje
dela prosili; po tem pa smo v spričevanje, de smo
pravih cerkvenih misel, in kaj de bo nas per vsim
našim posvetovanji vodilo, katoliško vero zadnjiga
vesoljniga Tridentinskiga zbora z enim glasam in
očitno pred Bogam in svetam zmolili.

Ker pa dobro vemo, de smo s svojimi nam zro-
čenimi škofijami le ko posamezne pičice v po vsim
svetu razširjeni cerkvi božji, torej nismo odlašali se
oberniti k sredici od Boga postavljeni, k apostoljski-
mu sedežu, ter svetimu očetu, Kristusovimi! namest¬
niku, svojo pokoršino, svoje perserčno spoštovanje
in svojo zvesto vdanost pokazati, in njegov žegen
za svoje delo sprositi.

Pa tudi cesarju, poglavarju deržave, gre naše
spoštovanje (I. Pet. 2, 13.), in smo mu ga skazali
z zahvalo, de so nas skupej poklicali, v čemur Njih
dobri namen, cerkvi pravico skazati, hvaležno spo¬
znamo.

Po tem smo se z zvesto pridnostjo v vsakda¬
njih, utrudljivih sejah zavolj cerkvenih reči posveto¬
vali. Ker dobro vemo, de nam ne gre, po nespa¬
metni prederznosti naših časov nove cerkve staviti,
temuč de smo postavljeni, od Kristusa Odrešenika
uterjeno, z njegovo kervjo perdobljeno, in od sve¬
tiga Duha oživljano in do konca sveta vojeno cerkev
vladati (Dj. ap. 20, 28.); toraj smo svojo skerb
posebno v to obračali, kako bi se dali uni zaderžki
odverniti, kteri so jo dosihmal v svobodni in zveli¬
čavni raši zavirali.

Zavolj kterih reči smo se posvetovali in kar smo
sklenili, bomo, kakor hitro bo dognano, v posameznih
škofijah po od cerkve odkazanim potu vpeljali.

Ko smo že toliko časa od vas, kar nam je so-
sebno o Binkuštnib praznikih in svetiga rešnjiga Te¬
lesa dvakrat težko djalo, de jih nismo mogli med
vami praznovati, zatorej, preden se razidemo in k
vam povernemo, nas še serce žene, ne le samo svo¬
jim pomagovavcam, duhovnam, ampak tudi vam,
preljubi, nektere besede opominjevanja, podučenja in
tolažbe na serca položiti. Ko ste posamezni glas
svojiga višipastirja vselej z voljnim sercam sprejemali,
smemo to toliko bolj upati, ker zdaj pomnožen z
glasovi pet in trideset škofov na vaše ušesa in na
vaše serce zadoni.

Preljubi! žalostne in nevarne čase smo na svetu
učakali, in še temnejši in strašnejši pergodbe se v
prihodnje narejajo. Zdi se, de je nov pečat v bu¬
kvah pergodb razpečaten, nova posoda jeze božje
čez zemljo razlita. Kamor koli se oko ozre, za¬
gleda veliko hudiga in spačenosti. Očitna vojska,

, razpertija, sovraštvo, vzdigovanje ljudstva zo-
ljudstvo; pa še veči razpertje, prepir in vojsko-
; je med duhovi (učenimi, pa prevzetnimi gla-
), ko na kervavim bojevavskim polji. Solnce
ce in spoznanja se je toliko in toliko ljudem
slo, in v grozovitim mraku, ki ga ko luč hvalijo,
h ) duhovi teme (neverni, hudobni ljudje) veči
t ko kedej čez otroke nevere (Efež. 2, 2.).
^ ena hudobija, ki že od začetka sem ni nikoli
'ala, zdej hujši razsaja ko kedej (II. Tes. 2, 7.).
J več samo od posvetnih sladnost vpijanjeni, bo-
g zabljivi, od hudobije zmamljeni in oterpnjeni lju-
ki so ob vsih časih na svetu bili, ampak pun-
t i duhovi in lažnivi preroki, ki se svojiga sov-
a do Boga zavedo, so se očitno zoper njega
egoviga Maziljeniga (Jezusa Kristusa) vzdignili
luntali. Med tem ko, po besedah aposteljna,
v Boga verujejo, in se pred njim tresejo
. 2, 19.), ker se njegovi vsigamogočni oblasti
škripaje utegniti ne morejo, se uni zapeljivci
hudičevo prederznost povzdignejo, in pravijo,
vera v Boga in v njegovo kraljestvo izvirek
hudiga in zaderžek vse sreče na svetu. „V era“,
tifj njih poslednje, v časopisih oznanjeno razgla-
sc|„ki se mora zmed društva pregnati,
nor zginiti iz človeških sere. Punt sploh
ver zatira, in ker punt že na tem svetu
1 ud proste in srečne stori, jim torej  ni
trel upanja do nebes. Zatorej nam je
pra de se ljudje za vero in prostost vere
pognjajo, de se proste srenje  (soseske brez
,vere i. t. d. narejajo, če je prostost vere
tolp, kakor prostost od vsake vere ali
bre ernost. Mi nočemo prostosti vere,
k potrebnost nevere hočemo.“
es, težko nam je, vašim škofam, preljubi,
dk< esede prederzniga boguvkljubanja, kakoršnih
ial ni bilo še v zgodovinah slišati, vašim ver-
;esam naznaniti. Pa treba je v naših dneh,
brezen hudobije, iz kteriga vsi zlegi (vse
vstajajo, kar tudi božja sveta beseda na več
svetiga pisma stori; zakaj če strup spoznamo,
tgove škodljivosti obvarujemo. Ge poprejšnji
hud ni nauk nekoliko bolj prevdarite, lahko spoz¬
nat de je vender le uno staro modrijanstvo peterih
poč tov tistiga malo previdniga neumneža, kteriga
nat e Gospod v priliki svetiga evangelija v svar¬
jen pred oči postavil, kteri je v svoji zadovoljnosti,
v s im posvetnim vživanji svoji duši rekel: „Duša!
vel blaga imaš spravljeniga za prav veliko let;
poč >ji jej, pi in bodi dobre volje. Bog mu je pa
rek Neumnež! to noč bojo tvojo dušo terjali od
teb kar si pa spravil, čigavo bo?“ (Luk. 12,
16 20.) — To je sicer stara nespamet; pa nova
pojožena hudoba naših dni v tem obstoji, de bi
ne samo nekteri, ampak vsi ljudje oglušeli, de
bi divne in otevne besede božje ne slišali: „Ne-
n tnts%\  to noč bojo tvojo dušo terjali od tebe.**

Pa ko hi tudi res uni goljufni osrečovavci ljud¬
stva svoj hudobni namen dosegli, ker bi vsim ljudem
V škodo, z  ognjem in mečem, s kervavim puntam
if grozovitno vojsko, z ropam in morijo — taki so
njih pomočki! — le nektere osrečili, ljudem vero v
Boga in v večnost, v smert in v povračilo poropali,
cerkev božjo zaterli, in zemljo ko v kaki hlev, v
kterim bi se poživinjeno ljudstvo pitalo in mastilo,
spremenili: ali bo zato beseda: „Neumnež, to noč
bojo tvojo dušo terjali od tebe!“ menj resnična

i

ostala? bo li smert neusmiljeno gospodariti nehala,
bo li Bog svojo vsigamogočnost in pravico zgubi,
pekel pa svoje štrafnige in nebesa svoje plačilo, te
ne bojo ljudje tega verjeli in v to mislili? ne bo 1,
več stiske in smerti, ki je greha plačilo? m ne to
le več bolezni, reve, zdihovanja in obupnosti, kije
grešnikov delež ? Ravno tako ne, kakor bi soline
na nebu sijati ne nehalo, ko bi si ljudje v zdivjali
norosti oči steknili, de bi ga nič več ne gledali.

Zadosti je, izrečeni namen krivih prerokov na¬
ših dni v njegovi hudobi vam pred oči postaviti, te
se sleherni, ki ni še spačeniga serca, z gnusobo m
grozo od njega oberne. Zapeljivci pa ne stopio
povsod tako očitno s svojimi nauki na noge ; skr-
vajo se pod odejo na videz dobrih perzadevanj, n
premotijo in oslepe cele narode, Vaši škofje spo¬
znajo za svojo dolžnost, vam nektere nar nevarnejšh
zapeljivost, kterih se sovražniki keršanskiga reda v
naših dneh s tolikim pridam poslužijo, nekoliko bdj
na tanko pokazati, in vas, preljubi! pred njini
svariti.

Ena zmed teh nevarnost je uno omotljivo vab¬
ljenje, se poganjati za domorodnost (slepa ljubezni
do svojiga naroda in jezika}! Bog je, kakor apostdj
uči, stvari] iz eniga človeka ves človeški rod, de
prebiva po vsi zemlji; in je odločil odmenjene čase,
in meje njih prebivanja (Dj. ap. 17 , 26.}; razde¬
litev ljudi v družine, narode in ljudstva je tedej bo¬
žja naredba. Raznost jezikov pa je že nasledk
greha, odpadca od Boga in razpertja ljudi med se¬
boj. Zučeni ajdje, ker niso spoznali, de so vsi lju¬
dje od Boga in po njegovi podobi vstvarjeni, so
ptuje narode ko divjake imeli, ter so jih zaničevdi
in z vojsko zatirali (parcere subjectis et debellaie
superbos, to je, zanesti podverženim in z vojsk)
zatirati prevzetne, je bil njih pregovor}. Divjim aj-
dam še zdaj vsak ptujic ko smertni sovražnik obvelja;
oni le samo svoj mali narod čislajo, vsaciga družba
pa zatirajo, ter ptujca umore, spečejo in požrd, aii
pa ga ko žival prodajo; oni so se tako rekoč poli¬
vinil!. Le samo keršanstvo je spet dalo človeštva
pravo visokost. Keršanstvo uči, de so vsi ljudje
božjiga rodu; vsi božji otroci in poklicani v njegovo
kraljestvo; vsi so si v rodu v dvojnim pomenu: z
ene kervi so rojeni, in z eno kervjo, ki je bila ra
križi prelita, so rešeni; zakaj v Kristusu Jezusi s)
se vsi, ki so bili delječ, perbližali, ločivna stena
med narodi je poderta, sovraštvo je zaterto, vsi so
sklenjeni v eno telo pod eno glavo, in vsi imajo
perstop v enim Duhu k Očetu (Efež. 2, 13.}; ni
ne ajda, ne Juda, ne divjaka, ne Scita, ne sužniga,
ne prostiga; ampak vse in v vsim Kristus, in vez
popolnamosti, ki jih zedini, je ljubezen. (Kološ. 3,
11, 14.} Keršanstvo in z njim tudi prava perljud-
nost zamore tedej perzadevanju za domorodnost in
za rodovino le toliko prav dati, če služi v pomno-
ženje ljubezni. Res je tudi kristjan družini bliže ko
srenji, svojimu ljudstvu in svoji deželi bliže ko dru¬
gim unajnim ljudem; on spolni dolžnosti do vsih, je
vsim vse, kar jim po božjim redu biti mora, če nje¬
gova ljubezen iz sebe gre in vse ljudi, naj si že
bojo tega ali uniga naroda, te ali une dežele in der-
žave, obseže. Pa ljubezen se spremeni v gerdo
samopridnost, če se, namesti de bi iz sebe šla, le
v se zamakne, vse le nase obrača. Po tem se
vname sovraštvo med osebami (peršonami}, med
družinami, srenjami, rodovi in ljudstvami, in vsaka
vikši zveza prederzno razterga. Ti hudobni zape¬
ljivci naših časov, ki bi radi vse božje in človeške
naredbe prekucnili, si perzadevajo, zdravo ljubezen
narodov do njih zgodovine, do njih jezika in starih
šeg prekanjeno vneti in do nekake vročinske zdiv-
jačnosti podkuriti, ktera v vsakim drugači govorečim
sosedu nar hujšiga sovražnika ugleda, svojo lastno
hišo zažge, de bi tudi hišo svojiga soseda ukončala.
To gotovo ni prestopanje k veči zučenosti, kakor
oni pravijo, ampak je objokovanja vredna poveruitev
od lepiga keršanskiga zaderžanja v ajdovsko temo;
narodstvo je zlato tele, in njega malikovanje z vžga¬
nimi strastmi je le prevečkrat divja vojska med na¬

rodi, zares sramota pred človeštvam, gnusoba pred
Bogam!

Vaši zbrani škofje, v sveti edinosti združeni, de-
siravno iz raznih narodov in v raznih jezikih k vam
govoreči, vas prosijo in opominjajo v svetim Duhu s
tistim glasam, ki se je pervi binkuštni praznik v vsih
jezikih zaslišal: Ne dajte se premotiti od zvitih be¬
sedi in prekanjenosti unih zapeljivcov ljudstva! Lju¬
bite svoje ljudstvo in svojo deželo in svoj jezik; pa
ne pozabite, de je vsa zemlja Gospodova; de se v
vsih jezikih vsak dan k njemu moli: „Oče naš,
odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi od-
pušamo svojim dolžnikam;"  in de je njegova
sveta volja, ljudi in narodov po postavi in deržavnim
redu, ne ločiti, ampak tudi po zunajno tako združiti,
kakor bi mogli po cerkvi od znotrej in po duhovno
v veri in ljubezni združeni biti.

Druga zapeljiva beseda, ki tudi nektere, ki
dobro mislijo in si za pravo zučenost perzadevajo,
zmoti, pod ktero besedo pa sovraštvo do keršanstva
in namen, vse prekucniti, skrita tičita, in ta vsak dan
zaslišana beseda je: „Ločimo šolo od cerkve!"

„Pustite otročiče, in nikar jim ne branite k meni
priti, zakaj tacih je nebeško kraljestvo 4 ' (Mat. 19,
14.), pravi Kristus Odrešenik, ki je bil sam že ko
otrok s svojim obiskanjem šolo v tempeljnu posvetil.
Na te besede in na ta zgled je cerkev zraven božjih
vež tudi šole narejala, de bi bili mali, ki so po
kerstu Zveličarjevi, tudi po šoli k njemu perpeljani.
Poduk za pozemeljsko življenje koristnih reči je skle¬
pala z nauki strahu božjiga in večniga življenja, ka¬
kor je z dušo telo sklenjeno. Zdej pa hočejo telo in
dušo, zemljo in nebesa, šolo in cerkev, otročiče in
Kristusa s silo ločiti. „Ne pustimo več malih k nje¬
mu, branimb jim," to je odgovor na Gospodovo gin-
Ijivo besedo. Sami prevdarite, preljubi! kteri glas
naj vaši škofje v tej reči poslušajo, ako hočejo, de
bi se mlinski kamen pogubljenja na njih duše ne za¬
valil, s kterim Gospod tistim žuga, kteri male od
njega odvračajo. (Mat. 18, 6.)

„Pa cerkev je učenosti sovražna," vpijejo spet
drugi. Tem odgovorimo: Taka učenost, ki Boga in
njegovo razodenje taji in sovraži, tako malo spošto¬
vanja in spoznanja od cerkve zasluži, kakor goljuf
od tistih, ki jih je z goljufnim denarjem ganil; zakaj
cerkev ve, de je steber in terdnost razodete resnice
(1. Tim. 3, 15.). Pravo učenost pa je cerkev že od
nekdej spoštovala in jo je podpirala; in ker ona le
en vir vse resnice, in Boga, ki je resnico razodel,
tudi za stvarnika vsih nevidnih in vidnih reči spozna,
torej sme s svestjo k učenosti reči: „Ti preiskuješ
naturo in duha in zgodovine, ker meniš, de boš po
njih zvedila, od kod življenje pride; te stvarjene reči
so, ki od njega (od Boga) pričujejo; le prav prei¬
skuj in globoko preiskuj, in njegovo večno moč in
Bogstvo boš v njih spoznala (Rim. 1, 20.), in de
si niso razodenje in stvarjene reči nasproti. Jez pa
(govori cerkev) ne smem popustiti, de bi se meni
zročena sveta beseda po tvojih še vsak dan spre¬
menljivih znajdbah prenarejala; le serčno in s pa¬
metjo pojdi za učenostjo, z veseljem te čakam na
koncu, ki ga dosežeš. Jez ne podiram tvojih kro¬
gov (v tvojih delih), čislaj pa tudi ti moje, in ne
motni ali ne kali ter ne preklinjaj svetiga studenca, ki
milijone popotnikov poživlja, kteri bi brez njega po¬
ginili, ker jim ti žeje ogasiti ne premoreš.

Tretji nar močnejši vabljivi glas zapeljivosti je
vpitje po svobodnosti (frajosti). Res drag dar v pra¬
vim pomenu, in cerkvi božji od nekdej ljub! Zakaj
kdo je bolj boleče ko ona že osemnajst sto let svojiga
obstanka stisko krivične oblasti občutil? Tri sto dolzih
let je plavala, ko nekdej Mojzesa jerbasček na reki
Nilu, njena zibel na potoku prelite kervi, ki jo je
zatoniti hotel. Pa terdna v veri je ajdovskim oblast-
nikam govorila besede, ki jih je njeni Gospod Pilatu
rekel: „Ne imel bi nobene oblasti do mene, ko bi ti
ne bilo od zgorej dano" (Jan. 19, 11.), in ravno
zato, ko je v previdnost božjo zaupala, in ko si ni
s silo pravice delala, ampak je uro svojiga rešenja
Gospodu, Pravičnimu in Vsigamogočnimu zročila,

ravno zato se je tudi druga beseda Gospodova nad
njo spolnila: „Ne boj se, majhna čeda! ker Očetu je
dopadlo ti dati kraljestvo.« (Luk. 12, 32.)

V njeni nepremakljivi veri v božjo vsigamogočno
in modro previdnost, brez ktere las iz glave ne pade,
je vkoreninjen poglavitni nauk katoliške cerkve od po-
koršine kristjanov do od Boga postavljene gosposke.
Iz ust aposteljnov ohrani in oznanuje besedo: „Bodite
podložni vsaki človeški stvari (naredbi) zavoljo Boga,
bodi si kralju, kakor nar višiinu, ali vojvodam, ka¬
kor od njega poslanim v maševanje nad hudodelniki,
dobrim pa v pohvaljenje. Zakaj to je volja božja,
de z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in ne¬
vednim ljudem; kakor prosti, in ne, kakor bi pro¬
stost imeli v zagrinjalo hudobije, ampak kakor hlapci
božji« (I. Pet. 3, 13- 16); in spet: „Vsak človek
bodi viši oblasti podložin; ni namreč oblasti od dru¬
god, kakor od Boga; ktere pa so, so od Boga
postavljene. Kteri se tedej oblasti vstavlja, se božji
volji vstavlja. Kteri se pa vstavljajo, sami sebi po¬
gubljenje nakopujejo.« (Rim. 13, 1 - 2.)

Kaj tedaj? mari res dela keršanstvo, kakor mu
očitajo, boječe, maloserčne duše, ki se vsim termam
terde gosposke brez pomislika vdajo? Nikakor ne!
Kolikor tavžent marternikov šteje cerkev do posled¬
njih časov v vsih deželah: ravno toliko ima nepre-
strašenih vitezov, vojšakov in kervavih prič za pravo
prostost, ki jo le .ona svetu rodi! Tode ona svoje
delo, ljudi proste storiti, od znotrej na duši začne,
ker ve, de, kdor je sužen greha, ne more biti v
resnici prost, in de se le znotrej greha prosti človek,
kteriga Kristus prostiga stori, tudi zunajne prostosti
vredno poslužiti ve, de se ne da zaderževati, dobro
delati in vse svoje dolžnosti, ki jih ko kristjan in ko
deržavljan ima, serčno in z veseljem spolnovati, ni¬
ma pa prostosti v zagrinjalo hudobije,  kar
apostelj tako prav imenuje, kakor de bi bil brez¬
vestno vganjanje toliko prostoglavcov naših dni pred
očmi imel.

Per pogledu tega bogapozabljiviga perzadeva-
nja, uganavljanja in vojskovanja, ko se narodi zemlje
za prazno senco prostosti in za pozemljisko srečo
toliko poganjajo, toraj vaši škofje, preljubi! vse, kar
koli v teh resnobnih časih še sicer kaj ali skerbi in
poduka, ali opominjevanja in prošnje za vas v svo¬
jim sercu nosijo, v Gospodovo besedo skupej povza¬
mejo, rekoč: „Vaš Oče ve, de tega potrebujete. Za
tega voljo išite nar poprej božjiga kraljestva, in
njegove pravice, in vse to vam bo perverženo.«
(Luk. 12, 30.)

Išite nar poprej božjiga kraljestva! Najdete ga

v njegovi cerkvi, v njenim uku in v njenih zveličav¬
nih skrivnostih. Pa koliko je tacih, ki ga išejo s
pravim sercam? Med tem ko nekteri, kakor je bilo
že povedano, božje kraljestvo sovražno zatirajo ir.
ga ukončati žele, je na milijone tudi keršenih krist¬
janov, ki se zanj nič ne pečajo, ki mu nemarljivo
herbet obračajo, kterim je božja modrost ko zanič¬
ljiva nespamet. Kdo nam je porok, de Gospod ne
bo nerodovitne njive, na kteri njegova beseda komej
še kak rodoviten kraj najde, ktera mu namesti vina
in pšenice, le osat in ternje rodi, v pušobo pustil,
de nam svojiga kraljestva ne bo vzel, in ga daljni-
mu ljudstvu dal, ktero bo njegov sad dalo? (Mat.
21, 43.) — Pred petnajst sto leti je bilo v pervim
vesoljnim zboru v Niceji več ko tri sto škofov, veči
del iz jutrovih dežel, zbranih, kterih škofije so cve¬
tele ko lepo obdelan vert. Zdej in že nekaj sto let
pa so tisti božji verti v Azii in v Afriki od never¬
nikov utrana pušava. De ne bojo kedaj tudi od va¬
ših danes zbranih škofov in njih škofij ravno kaj
taciga z žalostjo pravili, tako išite, preljubi! pred
vsim božjiga kraljestva! Bolj ko kedaj v tem času
božje kraljestvo silo terpi, in silni ga nase potegnejo,
ter si ga ne dajo s silo vzeti. (Mat. 11, 12.) In
kar posamezno ne premorete, to v sveti družbi z
dobrimi zadobite. Kakor se hudobni združajo, zgra¬
biti in podreti, kar je dobriga, ravno tako se tudi

vi združeni v bran postavite, za resnico se pogan¬
jati, pravico in red ohraniti.

Išite božjiga kraljestva in njegove pravice, vi|
poglavarji, vi oblastniki in vi namestvavci
ljudstva,  kterim je Bog skerb za časno srečo na¬
rodov zročil. Bolj ko kedaj vam je njegove moči in
modrosti treba, za voje tako deržati, de se voz v
globočino ne zverne, temuč de se po težavnim potu
prave prostosti in osrečenja ljudstva varno premika.
Prosite modrosti, in dana vam bo. (Jak. 1 , o.)

Išite božjiga kraljestva in njegove pravice , vi
starši, gospodarji, učeniki in predpostav¬
ljeni.  Vsakimu zmed vas je po njegovim stanu in
po njegovi službi nekoliko polja božjiga kraljestva
odmerjeniga in zročeniga; in kakošin sad na njem
raste, je veči del v vaših rokah. Ge je dober,
žlahten sad, bo Bog sam vaše plačilo; če je pa
germovje in ternje, ki se v ogenj verže, bo ta ogenj
vas pred drugimi požgal.

„Vi visoki in bogati,  vas je huda ura
tega časa ostrejši ko druge zadela. Spoznajte jo ko
zdravo šibo Gospodovo, in ponižajte se pred njegovo
vsigamogočno roko. Kakor si velika je vaša zguba,
bo tolikanj veči vaš dobiček, ako vas k ponižnimu
zaderžanju, k pohlevnimu življenju, k čistejšimu ve¬
selju, k dušnemu miru,  k Bogu in v njegovo cer¬
kev perpelje. Po tem bote tudi mili glas potrebnih
in lačnih, ki zdaj nektere ko vojskni krič prestraši,
slišali, in ljubezen vas bo učila, tudi z manjšimi
perpomočki pa z združenimi močmi ko božji zvesti
hišniki po njegovi volji uslišati prošnjo ubozih, ki
vjakdanjiga kruha prosijo. Išite božjiga kraljestva
iij njegove pravice, in vse drugo, kar tudi za uboge
potrebujete, vam bo perverženo.

Vi pridni kmetje,  ki zemljo obdelujete, ktera
je že vaše očete živila, tudi za vas imajo vaši
škofje zvesto besedo v sercu; zakaj vi ste pred vsi-
mi drugimi muzek in zerno ljudstva in dežele. V
svoji samoti in per svojih opravilih na deželi ste bili
dosihmal večidel obvarovani pred zapeljivci tega časa,
ki v mestih* svoje gnjezdo imajo. Zdaj pa njih glas
po mnogo tudi k vam zahaja v besedah in spisih,
ter trosi luliko hudobije na njivo vaših duš. Varujte
jo, to njivo, in nikar ne dajte stare katolške pše¬
nice, ki je vaše očete v dobrih in hudih dneh živila
za večno življenje, ne dajte je za ovsene pleve novih
nevernih naukov. Vživajte hvaležno in zadovoljno do¬
bičke in prostosti, ki vam jih vstava da; tode ne
zakopljite svojiga serca v svoje posihmal desetine
sprostene njive, sicer bi na njivi božji (na bri-
tofu, na unim svetu) počitka ne najdli. Išite tudi vi
pred vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, in
vse drugo vam bo perverženo.

Vi ubogi,  ki od dela svojih rok živite, in ki
nimate druziga polja, ko žulje svojih rok,  ki vam jih
pot poliva; k vam se nar bolj zapeljivci obračajo,
ker potrebujejo vaših krepkih rok; kako hi vaši škofje
mogli vas pozabiti? O de bi njih beseda lep prostor
v vašim sercu najdla! Oni vam sicer ne obetajo ne¬
bes na zemlji, v pomenu tistih zapeljivcov, kteri v
vaših sercih, ako jih poslušate, vender le pekel strasti,
nevošljivosti, sovraštva, ropanja in morije vžigajo,
in vas po kratkih dneh razuzdaniga življenja le še
bolj revne, nesrečne in brez tolažbe puste, kakor ste
bili^ poprej. Res pa so neke nebesa na zemlji, ktere j
je Ta doli pernesil, ki je bil v hlevu rojen, v hiši
uboziga tesarja (cimpermana) izrejen, in ki ni imel,
prav malo je tacih med vami, kamur bi bil svojo
fflavo položil, On, ki je Gospod nebes in zemlje! —
Ubogim in stiskanim, žalostnim in jokajočim, lačnim
ltj žejnim je pred vsimi drugimi nebeško kraljestvo
fdjubil. Spoznajte tedaj to, preljubi! z vernim ser-
ram. Nebesa niso samo na unim svetu, visoko nad
oblaki, ampak tudi znotraj v sebi, kjer je lahko  tudi
pekel, jih najdete, namreč v čisti vesti, v tihim za¬
upanji v Boga, v miru serca, v zadovoljni delav-
nofti, v poterpežljivosti in v keršanskim upanji, v
žiti veri v božjo previdnost in pomoč, ki tudi še
zdaj prečudno reši in pred hišo stoji, iz ktere se za¬
res verno zdihovanje z bolečinami obdaniga proti ne-
besam vzdiguje. Sodbo pa in štrafenge nad take, ki
vaši potrebi svoje roke in svoje serce neusmiljeno

fisaprd, Bogu prepustite! On je že napovedal, kako
feo s tistimi ravnal, ki bojo stali na levici. (Mat. 25,
41 - 46.) Ako si pa sami s silo pravico delate pred
čašam, in svojo vest s hudodelstvam in s kervjo
oskrunite, po tem ne bo Gospod za vas, ampak le
zoper vas; večno plačilo za vaše pomankanje in terp-
Ijenje je zgubljeno, in namesti nebes nosite že na tem
svetu pekel v sebi, v pekoči vesti. Išite tedaj pred
vsim božjiga kraljestva in njegove pravice, in vse
drugo, česar potrebujete — to govori resnični Bog —
vam bo perverženo.

Vi serčni vojšaki vojskne trume,  ki v tem
divjaškim času za železno voje postave in reda z
močno roko deržite, tudi do vas naj gre beseda iz
ust škofov; ne samo beseda, ki jo je že sveti Janez
pred osemnajst sto leti vašim tovaršem govoril: „Ni-
komur sile in krivice ne delajte, in zadovoljni bodite
s svojo plačo w  (Luk. 3, 14.); ampak tudi beseda za
ta čas. Ne dajte se od nikogar zapeljati; bodite zvesti
persegi pod banderam, ker storili ste jo vsigamogoč-
nirnu Bogu. Junaki ste, to ve ves svet, in hvalo vam
zato ve, komur je postava, pravica in rednost sveta.
Pa nam škofam so vaše neumerljive duše neskončno
dražji, ko vaše močne roke. Ker vam tedej smert
vsako uro blizo stoji, mislite na večnost in na Boga
in njegovo kraljestvo. Ohranite svojo vest svetlo, ka¬
kor svoje orožje, de, če sovražnikova kugla predere

vaše pogumno serce, tudi vaši čisti junaški duši ne¬
besa odpre.

Ljube keršanske matere,  vam rečemo še
posebno besedo. Na vas se opira upanje boljših časov.
Ve redite mladino z mlekarn svojih pers; napojite jo
tudi z mlekarn keršanstva iz pobožnoverniga serca.
Kar ve mladi duši od Boga in njegoviga kraljestva
vtisnete, to se globoko vkorenini; če se tudi poznejše
blato sveta čes vali, ob pravi uri vender le spet po¬
žene, obzeleni, in sad zveličanja obrodi. Naj je tedaj
prečista mati Gospodova, kije  tudi cerkve mati, vaš
zgled in vaša tolažba!

K svojim duhovnim pomagovavcam, mašnikam,
smo posebej in daljši govorili. Zdaj pa k sklepu, ki
smo ga dans s praznično službo božjo storili, in ob
uri ločitve očitno in pred svojimi vernimi srenjami, ki
razkropljene v prostornih pokrajnah cesarstva od reke
Elbe do Adrijaškiga morja, od Dniestra do Rajne
prebivajo, zvezo katoliške ljubezni, edinosti in zve¬
stobe, zvezo, ki smo jo v zboru med seboj sklenili,
še enkrat ponovimo, ter tudi terdno sklenemo, kakor
škofam gre, za Boga, in njegovo kraljestvo in za
svoje verno ljudstvo delati, moliti, živeti in umreti
po božji sveti volji. Vaša molitev, vaše zaupanje in
vaša ljubezen, za ktero vas združeno prosimo, nam
bo k temu perpomogla.

Gnada našiga Gospoda Jezusa Kristusa bodi je vami vsimi! Amen.

Na Huna ji 17. Rožnocveta , tretjo nedeljo po Binkuštih 1849.

Friderik  ,

Kardinal, knez in nadškof v Salcburgu.

Mihael,

nadškof v Lvova (Lemberg), greškiga reda, namesten po
Benediktu od Levieki,  korarji in profesorji v Lvovu.

Vincenc Eduard, Franc lisa cer,

knez in nadškof na Dunaji. knez in nadškof v Gorici.

Mahsimilian Jožef,

knez in nadškof v Holomuci (Oliniitz).

Jožef,

nadškof v Zadru (Žara).

/terno rt/.  Gregor Tomas,

knez in škof vBrikenu, namesten po .J ur ji Habtmanu,  škof v Linču, namesten po Francu Riderji,  korarji

korarji v Briksnu. v Linču.

Anton Alojs,

knez in škof v Ljubljani.

Janez,

škof v Pečuhah ali v Petkostelu (Fiinfkirchen.)

Janez Mihael,

škof imenovan Dioklecianopeljski, apostoljski vikar Avstri-
janskih vojsknih trum.

Mari,

škof v Kraljev-Gradcu (KoniggriitzJ.

Augnstin Jernej ,

škof v Litomerzicih (Leitmeritz).

Juri,

škof v Zagrebu.

Anton Ernst,

škof v Bernu (Brilnu).

Jožef Gregor,

škof v Tarnovu.

Gregor,

škof v Prcemislu, greškiga reda.'

Tomaž,

škof v Dobrovniku (Raguza).

Jožef Andrej,

škof v Budiegovicah (Budvveis).

Franc Usar er,

škof v Prcemislu, latinskiga' reda.

Jožef Otmar,

knez in škof Sekavški v Gradcu.

Anton ,

škof v Parenco-Poli.

Štefan,

škof v Kotoru.

Filip Mominik,

škof v Faru (Lesina), namesten po Jur ji Dubocovichu ,
proštu v Faru.

Janez,

knez in škof v Trientu.

Anton,

škof per sv. Hipolitu (St. Polten).

Jernej,

škof na Kerku (Veglia).

Alojs Maria,

škof v Splitu (Spalato).

Janez,

škof v Šebeniku.

Adalbert Jožef,

knez in škof Kerški v Celovcu.

Melhjor,

knez in škof v Brezlavi.

Anton Martin,

knez in škof Lavantinski per sv. Andreji.

Jernej,

škof Teržaško-Koperški v Terstu.

Franc JVilhelm,

škof imenovan od Zatale (in partibus), podškof in Kapitular-
vikar v Pragu.

luke z od ISeraniechi,

zvoljeni nadškof latinskiga reda, in poslanic iz Lvova
(Lemberg).

SANCTISSIMI DOMINI NO,STRI

P I I

DIVINA PROVIDENTIA

ALLOCVTIO

HABITA IN CONSISTORIO SECRETO DIE III. NOVEMBRIS MDCCCLV.

VENERABILES FRATRES!

Q uod pro ApostolicaNostra de universo Dominico grege sollicitudine,ac paterna erga
omnes fideles populos Imperiali et Ilegiae Austriacae Domui subiectos cavitate vel ab
ipsis supremi Nostri Pontiticatus primordiis omili studio curavimus, et maxime con-
cupivimus, Veuerabiles F ratres, ut nem p e sanctissimae uostrae religionis rebus, ac
rationibus in vastissimo iilo imperio eonsulere posseinus, id singulari Dei Optimi
Maximi beneficio, et insigni Carissimi in Cbrisfo Filii Nostri Francisci Iosephi
Austriae Imperatoris et Regis Apostolici pietate, Nobis tributum esse vehemeuter
laetamur. Namque idem religiosissimus Princeps, ubi aviti sui irnperii gubernacula
traCtanda suscepit, iustissimis Nostris ac Praedecessoruin Nostroruin votis quain
libeutissiine obsecundans, ac probe noscens, ex divina nostra religione eiusque sa-
lutifera doctrina veram populorum felicitatem, incolumitatem tranquillitateinqueoinnii)o
pendere, nihil šibi antiquius habendum esse duxit, quamin amplissimis sui ditionibus
Catholicae Ecclesiae libertatem cum niaxima sui nominis gloria, et ingenti bono-
rum oinnium gratulatione asserere ac tueri. Nostris deinde curis omni alacritate et
filiali prorsus pietate magis in dies obsequutus aNobis enixe efflagitavit, utcumipso
Conventionem inire velleinus, qua et ecclesiasticain suo imperio negotia componere,
et spirituali illorum populorum utilitati Auctoritate Nostra Apostolica maiorem in
modum prospicere valeremus. Vos ipsi, Veuerabiles Fratres, vel facile intelligitis,
quanta aniini Nostri iucunditate exceperimus bas Caesareae et Apostolicae Maie-
statis postulationes, omni certe laude dignas, quae Nostris ac Decessorum No-
strorum optatis studiisque plane respondentes luculenter ostendunt, quo religionis
amore idem praestantissimus Princeps eniteat. Nulla igitur interposita mora, curas
omnes cogitationesque Nostras ad tam salutare conficiendum negotium convertimus,
ac Deo bene iuvante, exoptatam cum eodem Carissiino in Christo Filio Nostro
Conventionem absolviinus, cui ex utraque parte delecti Plenipotentiarii subscripse-
runt, nomine scilicet Nostro Dilectus Filius Noster Michael S. R. E. Presbyter
Cardinalis Viale Prela, Noster et huius Sanctae Sediš apud ipsam Caesaream et
Apostolicam Maiestatem Pro-Nuntius , ac nuper a Nobis Bononiensium Archiepi-
scopus renunciatus, nomine vero eiusdem clarissimi Imperatoris et Regis Venerabilis
Frater loseplnis Othmarus Archiepiscopus Vindobonensis. Quain quidem Couveu-
tionem iam a Nobis ipsoque Imperatore et Rege ratam babi tam Vobis exhiberi
iussimus cum Nostris Apostolicis Litteris, quibus illam rite solemniterque con-
firmavimus.

Nune vero non possumus, quin palam publiceque in boe amplissimo ve-
stro consessu summam illam A r obiscum cominunicemus laetitiam, quain ex boe fau-
stissimo eventu pcrcepimus, cum datum Nobis fuerit ea statuere, quae in vastissimo
illo imperio tum ad Catholicae Ecclesiae et huius Sanctae Sediš diguitetem aueto-,
ritatem, doctrinam, ac iura tuenda, tum ad spirituale illorum populorum bouuin quo-
tidie magis procurandum fovenduinque maxime pertinent. Etenim, Veuerabiles
Fratres, illud in primis eadem in Conventione cautum fuit, ut Religio Catbolica

2

Apostolica Romana in universo Austriaco Imperio, et in singulis, quibus illud con-
stituitur, Ditionibus sarta tectaque semper sit servanda cum iis omnibus iuribus et
praerogativis, quibus ex Dei ordinatione, et canonicis sanctionibus ipsa frui ac
potiri omnino debet. Cum autem Romanus Pontifex Cbristi hic in tenis Vicarius,
etbeatissimi Apostolorum Principis Successor primatum tam honoris quam iurisdic-
tionis in universam, qua late patet, Ecclesiain divino obtineat iure, tum catholicum
hoc dogma in ipsa Conventione luculentissimis fuit verbis expressum, ac propterea
siinul de medio sublata, et radicitus evulsa, penitusque deleta falsa illa perversa,
et funestissima opinio eidem divino primatui eiusque iuribus plane adversa, et ab
hac Apostolica Sede semper damnata atque proscripta, de babeuda scilicet a ci-
vili Gubernio venia, vel executione eoruin, quae ves spirituales , et ecclesiastica
negotia respiciunt. Quocirca sancitum fuit, ut prorsus libera, etnulli unquam cuius-
que generis regiae veniae obnoxia esse debeat inutua omnium Austriacae Ditionis
sacvorum Antistitum, Cleri, et fidelium populorum cum bac Apostolica Sede com-
municatio in rebus spiritualibus, ecclesiasticisque negotiis. Neque minori certe
studio consultum est, ut sacrorum Antistites in episcopali munere fungendo plenam
habeant libertatem, quo in proprii gregis salutem procurandam magis in dies incum-
bere possint. Siquidem inter alia statutum est, ut Arcbiepiscopi etEpiscopiomnimoda
libertate possint non solum cum suoClero populoque fideli communicare, verum etiam
pastorales epistolas, instructiones, et mandata de ecclesiasticis rebus publicare;
et clericos ad sacrorum Canonum normam ecclesiasticae militiae adscribere, eosque
sacris ordinibus initiare, et quos indignos existimaverint ab illis arcere; beneficia
minora erigere; paroecias fuudare, ac ordinare; publicas preces, supplicationes
praescribere, et indicere; et Synodos cum provinciales, tum dioecesanas cogere;
ac pestiferos libros religioni moruinque honestati perniciosos ceusura perstringere,
et ab illorum Iectione fideles deterrere. Et quoniam rei cum sacrae tum civilis
maxime interest, ut adolescentes pietatem sanamque doctrinam mature addiscant,
iccirco cautum est, ut in singulis publicis privatisque scliolis omnis catholicae iu-
ventutis institutio cum catholicae Ecclesiae doctrina plane congruere debeat. Qua-
propter Episcoporum erit ex proprii officii munere non solum religiosam iuventutis
educationem in omnibus quibusque instructionis locis dirigere, verum etiam studio-
sissime advigilare, ut in quavis tradenda disciplina nihil unquam doceatur, quod
catholicae religioni morumque honestati adversetur; adeoque catholicae omnes pri—
mordiorum scholae ecclesiastico inspectori erunt subiiciendae. Praescriptum quo-
que est, ut Episcopi ex Sacrorum Canonum sanctione Clericorum Seminaria omni
prorsus libertate regant, moderentur, administrent, ac pro eorum prudentia et arbi-
trio in iisdem Seminariis tum Rectores, tum humanioruin litterarum severiorumque
disciplinarum Professores et Magistros statuant, eligant, atque alumnos admittant.
Nemini vero fas unquain erit absque Episcoporum auctoritate vel theologicas dis—
ciplinas, vel canonici iuris scientiam, vel catechesim alicubi tradere.

lam vero omnes Ecclesiasticae causae, et illae praesertim quae fidem,
sacramenta, et sacri ministerii iura respiciunt, atque ad Ecclesiae forum uniee spec-
tant, ab ecclesiasticis iudicibus erunt cognoscendae, qui ad sacrorum canonum nor¬
mam et Concilii Tridentini praescripta de matrimonialibus etiam causis sententiam
fierent, remissis tantum ad laicos iudices iis rebus, quae civiles dumtaxat matrimonii
effectus attingunt. Atque ab eadem ecclesiastica auctoritate iudicium quoque erit
proferendum de sponsalium existentia, deque effectibus quoad matrimonium iinpe-
dienduin, iis tamen sedulo servatis, quae idem Tridentinum Coucilium, et Aposto-
licae felicis recordationis Pii VI. Decessoris Nostri Litterae, quarum initium „Auc-
torem fidei" provide sapienterque constituunt. Sacrorum Antistites suo pleno
fruentur iure infligendi Clericis‘reprehensione dignis poenas a canonicis legibus
statutas, vel alias, quas ipsi congruentes existimaverint, neque ullo detineantur
impedimento, quominus čensuris aniinadvertere possint iu quoscumque fideles, qui
ecclesiasticas leges et cauonicas sanctiones violare et frangere non dubitant. Etsi
vero causae de patronatus iure ab ecclesiastico iudice erunt cognoscendae, tamen
consensimus, ut quando agatur de laicali patronatu, saecularia tribunalia possint
iudicare quoad eumdem patronatum. Ac temporum ratione habita concessimus, ut
causas mere civiles clericorum laici iudices cognoscaut, atque indulsimus, ut ad
laicum iudicetn deferantur causae circa crimina et delicta a Clericis admissa, quae
imperii legibus animadvertuntur, ita tamen, ut iu hisce criminalibus causis Episco-

- 8  -

pus, nulla interiecta mora, de rebus omnibus quam diligentissime certior fiat, iique
ouines liabeantur respectus, quos clericalis conditio requirit.

Cum autein Dei domus sunimo religionis et venerationis studio ab omnibus
sit colenda, tum Templorum reverentiae eorumque iinmunitati, quoad fieri potuit,
provisum est. Ipse vero religiosissimus Imperator et Rex nunquam patietur, ut
Catholica Ecclesia, eiusque fides, liturgia, et sacra instituta qua verbis, qua scrip-
tis, qua factis ullo modo Iaedantur, despiciantur, et Episcopi, sacrique ministri itn-
pediantur, quominus proprium obeant officiuin ac munus iu fide praesertim morum-
que doctriua tuenda, atque iu ecclesiastica disciplina servanda. Insuper validissiino
suo auxi!io efficiet, ut executioni demandentur sententiae ab Episcopis contra cle-
ricos latae, ac veheinenter sollicitus de honore, qui sacris debetur ministris, non
solum nunquain sinet aliquid fieri, quod illis dedecori esse possit, verum etiam mau-
dabit, ut omnes imperii sui inagistratus debitum Archiepiscopis, Episcopis et Clero
honorem exhibeant.

Inter alias res sancitas huic Apostolicae Sedi fuit integrum inviolatumque
suum ius servatum alias erigendi Dioeceses, novasque illarum peragendi circum-
scriptiones, cum ipsa ad fidelium utilitatein id redundare coguoverit, atque Caesarea
et Apostolica Maiestas in exerceudo privilegio šibi ab eadem Sancta Sede con-
cesso, praesentandi scilicet ac nominandi Episcopos, in posterum comprovincialium
Antistitum consilio in primi s utetur. Plima cuiusque Metropolitanae, Archiepisco-
palis, et Episcopalis Ecclesiae dignitas a Nobis et Successoribus Nostris erit
coufereuda, nisi illa ad privatum laicalem patronatum pertineat, nam tune secunda
erit substituenda. Ad ceteras vero Dignitates et canonicales Praebendas Caesarea
Maiestas Sua noininare perget, iis tamen exceptis, quae ad liberam Episcoporum
collatiouem vel patronatum ius legitime acquisitum spectant. Quae quidem canoni¬
cales praebendae iis erunt sacerdotibus tribuendae, qui dotibus ex canonum sanc-
tione insigniti, vel in aniinarum cura exercenda, vel in ecclesiasticis negotiis trac-
tandis, vel in sacris disciplinis tradendis fuerint cum laude versati. Constitutum
etiam fuit, ut in Metropolitanis et Episcopalibus Ecclesiis, ubi desint, cauonicus
tuni Poenitentiarius, tum Theologus, in Coilegialibus vero Theologus Cauonicus
ex Concilii Tridentini praeseripto quampriinum constituantur, atque secunduin eius-
dein Coneilii sanctiones ac Pontificia Decreta huiusinodi murna conferantur. Cum
autem ad animarum salutem vehementer conducat dignos atque idoneos Parochos eligi,
sancitum est, ut omnes Paroeciae, publico indieto concursu, ac Tridentinae Synodi
praeseriptionibus diligenter servatis deferantur, et ad paroecias ecclesiastici patro-
natus unum ex tribus, quos Episcopus enunciata forma proposuerit, patroni prae-
sentare teneantur. Suinmopere vero optantes perenne singularis Nostrae benevo-
lentiae testimonium clarissimo Imperatori et Regi exhibere, quam Iibentissime Ipsi,
eiusque catholicis in Austriaco Imperio Successoribus indultum concessimus nomi¬
nandi ad omnes canonicatus et parochias subiectas patronatus iuri, quod ex fundo
religionis seu studiorum promanat, ea tamen lege, ut unus ex tribus deligatur, quos
Episcopus publico habito experimento digniores iudicaverit. Neque omissuin est
prospicere, ut pro rerum ac temporum ratione indigentes paroeciae congrua instru-
antur dote. Cum vero canonica tantum institutio ius in ecclesiastica bona tribuat,
tum sancitum est ut omnes, qui ad quaecumque seu inaiora seu minora beneficia
fuerint nominati, bonoruin ad illa pertinentium administrationem nunquam suscipere
possint, nisi postquam canonicam institutionem rite fuerint consequuti; iternque cau-
tum est ut in catliedralium ecclesiarum, illarumque bonorum possessione ineunda se-
dulo ea serventur, quae a Canonicis Sanctionibus, ac praesertim a Pontificah et
Caeremoniali Romano praeseripta sulit, quovis usu et consuetudine in contrarium
omnino sublatis.

Quod vero attinet ad Religiosas Eamilias, quae reete administratae roa-
ximo cbristianae et civili reipublicae usui et ornainento seinper esse solent, statu-
tum est ut ipsae ex proprii cuiusque instituti legibus a Supremis suis Moderato-
ribus penes liane Apostolicam Sedem morantibus regantur, salva tamen seinper
Episcoporum auetoritate iuxta Sacrorum Canonum et Concilii Tridentini prae¬
seripta; ut ipsi Supremi Moderatores cum iisdem Religiosis Familiia srbi subiectis
libere communicare, easque pro potestate visitare possint; utque omnes Regulares
Ordines absque ullo impedimento et proprii Instituti seu Congregationis regulas
observare, et candidatos in tyrocinium adsciscere, et ad religiosam professionem

4

admittere queant. Omnes sacroruin Antistites libere poterunt in propriis Dioece-
sibus Religiosos utriusque sexus Ordines seu Congregationes constituere, iis ser-
vatis, quae Sacri Cancues sapientissime praescribuut.

Neque vero praetermissum est omni cura et studio asserere ac tueri na-
tivum, quo Ecclesia pollet, ius possidendi scilicet quaecumque bona. Siquidem in
eadem Conventione constabilituin est, ut ipsa Ecclesia legitinio quovis titulo novas
possessiones libere acquirere possit; et proprietas bonoruin, quae in praesentia
possidet, vel in posterum acquiret, integra et inviolabilis omnino esse debeat. At-
que iccirco neque antiquae, neque novae ecclesiasticae fundationes absque buius
Apostolicae Sediš venia vel extingui, vel simul coniuugi unquain poterunt, sartis
tamen tectisque facultatibus, quas Tridentina Synodus Episcopis bac in re conces-
sas voluit. Ecclesiastica bona ab illis erunt administranda, quibus Sacri Canones
eiusmodi administrationis ius tribuunt. Cum autem pientissimus Imperator Eccle-
siarum indigentiis subsidia ex publico aerario praebeat, ac praebcre non desinet,
tum eadem bona nec vendi, nec notabili onere gravari poterunt sine buius Aposto¬
licae Sediš, et Maiestatis Suae censensu, aut illorum qiiibus boe munus demaudau-
dum duxerint. Praeterea cum bona ibi existant, quae fundos religionis, et studio-
rum appellant, quaequeex eorum origine adEcclesiae proprietatem spectant, iccirco
huiusmodi bona ipsius Ecclesiae nomine erunt administranda, et Episcopi in illa
inquirent iuxta normam ab bac Sancta Sede cum Maiestate Sua praefiniendam. Ac
reditus, qui religionis fundum constituunt, in divinum cultum, in templorum aedificia,
in Seminaria, atque in omnia opera ecclesiastici ministerii propria erunt erogandi,
doneč fundus ipse, collatis inter liane Apostolicam Sedem et Imperiale Gubernium
consiliis, in ecclesiasticas stabiles dotes dispertiatur. Reditus vero fundi studiorum
in catholica institutione unice erunt collocandi, atque ex pia fundatorum mente.
Ad religionis fundum fructus quoque vacantiuin beneficiorum pertinebunt, atque in
illis Austriaci Imperii provinciis, ubi fundus idem minime existit, mixta Consilia seu
Commissiones iustituentur, quibus bona erunt administranda, tum cuiusque episco-
palis mensae, tum omnium beneficiorum, quamdiu vacaverint, ad formam et regulain
ab bac Apostolica Sede cum Caesarea Maiestate Sua praescribendain. Porro cum
ob tristissimam temporum conversionem in plerisque Austriacae Ditionis locis eccle¬
siasticae decimae civiIi lege de medio fuerint sublatae, atque ob peculiaria re-
rum adiuncta in universo Imperio illae restitui band possint, tum Maiestatis Suae
postulationibus obsecundantes, ac puhlicam tranquillitatem, quae religionis vel ma-
xime interest, prae oculis habentes concessimus atque statuimus, ut salvo et integro
permanente iure exigendi decimas, ubi illud in praesentia existit, in aliis locis
earundem decimaruin vice, seu compensationis titulo ab Imperiali Gubernio adsig-
nentur dotes in bonis fundisque stabilibus, seu super Imperii debito fuudatae, et iis
omnibus ac singulis attribuantur, qui potiebantur iure exigendi dicimas; atque bu-
iusmodi dotes, veluti Maiestas Sua quoque declaravit, prout fuerint assignatae,
habendae sint titulo omnino oneroso, atque eodem prorsus decimaruin , quibus sue-
cedunt, iure percipiendae ac tenendae.

Denique sancitum fuit ut alia omnia ad ecclesiasticas personas ac res
pertinentia, de quibus nulla in Conventionis articulis babita fuit mentio, sint diri-
genda et administranda secundum catbolicae Ecclesiae doctriuam, eiusque vigentem
disciplinam ab bac Apostolica Sede approbatain; ac simul constitutum, ut leges,
ordinationes, decreta quovis modo et forma in Austriaco Imperio ac singulis, qui-
bus constituitur, ditionibus haetenus lata, quae initae Conventioni adversantur, de
medio plane sublata atque abrogata babeantur, et Conventio ipsa in omnibus Au-
striaci Imperii ditionibus veluti lex Status vigeat atque servetur.

Praecipua haec sunt novissimae buius Conventionis capita, quae beic
Vobis breviter recensuimus; Venerabiles Fratres, ut summas insimul agamus gra-
tias Patri misericordiarum, et Deo totius cousolationis, qui dedit Carissimo in
Christo Filio Nostro Francisco losepbo Austriae Imperatori et Regi Apostolico
cor sapiens atque intelligens. Eidem Omnipotenti Domino per merita Sanctissimae
Matris Suae Mariae ab omni originalis peccati labe praeservatae, omniumque
beatoruin Caelitum, quorum sub una solemnitatis laetitia mox celebravimus festivi-
tatem, humiliter supplicemus, ut ab Ecclesiae finibus errores omnes calamitatesque
depellat; atque ut maiora ubique servienti šibi populo christiano tribuat propilius
inerementa gratiarum. _

LITTERAE APOSTOLICAE

OVIBVS CONVENTIO CVM AVSTRIAE IMPERATORE
REGE APOSTOLICO IMTA CONFIRMATVR.

ms EPistoPB

SERVVS SERVORVM DEI

AD PERPETVAM REl MEMORIAM.

Deus humanae salutis auctor, qui super petram fundavit Ecclesiam, inirabilia in
ea quotidie operatur spiritum mauifestando consilii, sapientiae et fortitudinis, ne
ipsa adversa quaeque aut infensa unquaui extiniescat, imo constantior et firmior
in liis inveniatur, atque in soliditate fidei pro tuenda iustitia roboretur. Quo sane
špiritu ab eo dueti beatus Petrus et Romani Pontifices Successores eius, Apostolicae
exercentes servitutis officiuin, tempestates redegerunt in tranquillum, fecerunt
aspera in vias planas, atque ea iugiter operati sunt, quae christiauo populo ad
quietem et ad vitam profuerunt sempiteruam. Et N obis qui, Deo sic disponente,
fuimus in tanto publicarum rerum motu et conversione, quam nemo non novit, ad
regimen vocati universalis Ecclesiae, non modo Ipse adfuit clementissime leniendo
angustias et tribulationes, sed et magnam interdum causam afferendo et gaudii et
consolationis. Divinae miserationis argumentnm est quod amplissimi Imperii
Austriaci ditioni eum Principem uovissime praeposuerit in quo sumina sunt omnia,
et cui boe est maxime persuasum sic a Deo fuisse mortalia composita et distributa,
ut inter se copularentur sacerdotium et imperium ad humani generis incolumitatem.
Et vero gravissima diuturnaque mala, quae in Austriaci imperii ditionibus dudum
Ecclesia Dei et Reiigio Catholica experiebautur, uunquam non reparare studu-
erunt Romani Pontifices Decessores Nostri. Verum Dei gratia, ac Carissimi in
Cliristo Filii Nostri Francisci Iosephi Austriae Imperatoris Regis Apostolici insigni
pietate ac religione nune tandem faetum est, ut ecclesiastica religiosaque eiusdem
inclyti imperii negotia opportune coniponere Nos potuerimus. Conventione solemni
boe egimus, cui Dilectus Filius Noster Michael S. R. E. Presbyter Cardinalis
Viale Prela apud Vindobonensem Aulam lmperialem a pluribus iam annis Nuutius
Apostolicus, honore auctus Plenipotentiarii Nostri, ac Venerabilis Frater Joseph
Othmarus Archiepiscopus Vindobonensis Imperatoris Austriae Plenipotentiarius
die decima octava Augusti proximi subseripserunt. Constitutum primo in eadein
Conventione est, ut Reiigio Catholica Apostolica Romana in toto Austriae Imperio,
et singulis quibns constat ditionibus sarta tecta consei-vetur cum iis iuribus et
praerogativis, quibus ex divina insiitutione sua, et sacrorum canonum sanctione
ipsa potitur. Et in rebus spiritualibus, et negotiis ecclesiasticis libera prorsus
nullique civilis Gubernii veniae erit obnoxia sive Episcoporum, sive Cleri, sive
Populi cum hac Apostolica Sede communicatio, nec super negotia eadem Nostrae
aut Successorum Nostrorum pontificiae auetoritatis exercitium ullo modo impedietur.
Episcopis asserta et vindicata potestas est libere communicandi cum propriae
Dioecesis Clero et Populo, eaque omnia exercendi quae propria sunt pastoralis
officii. Eorum auetoritati subsunt seminaria, in quae adolescentes excipient ad
sortem Domini vocatos, iisque reetores et magistros libere praeficient. Publicas
preces, supplicationes sacras, peregrinationes, et ecclesiasticas alias functiones,
canonum servatis praeseriptis, indiefere et moderari Episcoporum est, unaque
ad eos spectat Synodos Dioecesanas, vel Provincialia Concilia convocare et
celebrare, opportuna quaeque in illis statuere, ac statuta in lucern edere et
evulgare. Libera item Episcoporum est animadvertendi potestas in propriae
Dioecesis clericos, nec unquam ipsi inipedientur quominus etiam in laicos sa-

2

crorum Jegum et canonuin transgressores censuris Ecclesiae animadvertant.
Atque ad puritatem doctrinae catholicae tuendam, et ad inorum honestatem ac
probitatem stremie servandam statutum est, ut iidem Episcopi libros religioni
aut bonis moribus adversos censura ecclesiastica libere perstringaut, quos ab
iinperii ditionibus avertere ac propulsare civilis auctoritatis administri omni
studio contendent. Egimus etiam in eadem Couventione de causis ecclesiasticis,
de rnatrimonialibus ac de sponsalibus ab ecclesiastica potestate pro religiosa
eorumdem indole cognoscencris ac diiudicandis. De Regularium familiis cautuin
est, ut, decretis Sediš Apostolicae servatis, ad propria tirocinia atque ad reli-
giosae vitae professionem in tota Austriaci iinperii ditione postulantes libere
admittantur: nec ullum erit illic impedimentum, quo Praesides geuerales heic
Roinae communicent in iis, quae regularis instituti sunt, cum suis sodalibus,
aut eoruindein visitationem in Austriaci iinperii ditionibus instituant. Cliristianae
iuvenum educationi sedulo prospesinius, et nativaiu Episcoporum in gravissima
hac sane re potestatem tueri et propugnare studuimus. Eoruindein vigilantiae
in tota Austriaci iinperii ditione scholae suberunt tuni publicae tum privatae ad
catholicam iuventutein erudieudam institutae: docendi rafio cuin doctrina omnino
congruet religionis sanctissimae; Episcopi de libris iudicabunt qui magis usui
esse possint iuventuti in religione instituendae. Magistri aut professoris munus
in gymnasiis, aut scholis, quas lrequentat iuventus catholica, obibunt catholici
honiines: theologiam ac sacras disciplinas tam puhlice quani privatim ii solum-
modo docebunt, quibus Episcopi id rite pro cognita eoruindein scientia, fide ac
pietate censuerint perinittenduin. Et pro custodienda in qualibet Dioecesi fidei
niorumque doctrina pro disciplina Ecclesiae tutanda, pro sacris eius ritibus,
caeremoniis atque institutionibus tuendis asservandisque, praesidium, quuin opus
fuerit, Episcopis praesto erit Iniperialis Gubernii, quod et efficax praestabit cum
in clericos officii sui oblitos poenis Episcopi iidein aniinadverteriut. Enim vero
Imperator religiosissiinus omnibus iinperii sui magistratibus maudabit, ut sacris
Antistitibus et Clero omnem continuo exliibeant liouorem et reverentiam.

Episcopi curam animaruin dignis atque idoneis parochis, publico in-
dicto concursu, ac servatis Tridentini Coucilii praescriptis, committent. De
Canonicorum Collegiis Ecclesiarum Cathedralium in quibus collationi Nostrae
et Sediš Apostolicae primam, aut alteram, si illa laicalis patronatus fuerit,
dignitatem reservavimus, salvo Celsissimi Imperatoris, nec non Patronorum
iure nominandi, cautuin est, ut illis ecclesiasticis Viris locus ad ea pateat, qui et
dotes habeant a sacris canonibus requisitas, et in inunere procurationis animaruin
vel in tradendis sacris disciplinis aut aliis ecclesiasticis negotiis expediendis
fuerint cuin laude versati. Praebendain Canonici poenitentiarii ac theologalis in
Cathedralibus ipsis, ubi illae adhuc desiut, ac theologalis in Collegiatis Ecclesiis
Episcopi, iuxta inodum ab eadem Tridentina Synodo ac pontificiis decretis prae-
scriptum, ubi priinum fieri potuerit, coustitueut, easque ecclesiasticis viris magis
idoneis conferent. Episcoporum ius erit minora beneficia instituere, et collatis
pro convenienti dote redituum cuin Imperatore et Rege Apostolico cousiliis, limites
paroeciarum statuere, easque dividere aut insimul coniungere.

Ius Ecclesiae possidendi et acquirendi quaecumque bona stabilia et fru-
gifera ita agnituin ac lirmatum in liac Couventione fuit, ut ea quae nune illa
possidet, aut sequenti tempore in quibuslibe( Austriaci iinperii regionibus possi-
debit, integra atque inviolata prorsus esse debeant. Et de Ecclesiae decimis
quae apud plerasque eius iinperii regioues in praeterita publicarum rerum conver-
sione abolitae civili lege fuerunt, cautuin est, ut salvo iure eas exigendi, ubi ad-
huc de faeto existunt, amissae bonis fuudisque stabilibus aut pecunia super publico
iinperii aerario assignata coinpenseutur. Et quoniain plurima in Austriaci imperii
ditione bona sunt, quae mensain, sive fundos,  ut aiunt, religionis ac studiorum
constituuut, quaeque sui originein ab Ecclesia repetunt, haec ut Ecclesiae nomine,
et Episcopis inspicientibus administrentur opertet, ea insuper conditione adiecta, ut
subinde de Nostro ac Celsissimi Austriae Imperatoris consilio dividi illa possint,
ac stabilis dotis titulo sacris aedibus, clericoruin seminariis, aut aliis quibusve
ecclesiasticis institutis valeaut assignari. .At vero ab piissimi Imperatoris animo
expectanduin certissime est, ut quae nune Ecclesiarum necessitatibus praesto sunt
ex publico aerario subsidia augeantur, et pauperum parochorum sustentationi ac

7

decori consultius prospiciatur. Dioeceses nuniero augere, earumque novam statuere
in ditionibus Austriaci imperii circumscriptionem sancitum pariter est; adeoque,
quum id noverimus animarum bonum postulare coilatis cuin eodem Austriae Impe-
ratore et Rege Apostolico consiliis,, prompto alacrique animo praestabimus.

Haec, atque alia, quae ad sanctissiniae religiouis tutelam, ad catholicae
fidei in ditionibus Austriaci imperii incrementum, pro locorum actemporum ratione
magis necessaria atque opportuna in Domino cognovimus, pacta et promissa in
eadem Conventione suut. Cum itaque omnia et singula promissa, pacta et con-
cordata in omnibus et singulis punctis, clausulis, articulis, et conditionibus tu«i
a Nobis, tum a Carissimo in Christo Filio Nostro Francisco Iosepbo Austriae
Imperatore Rege Apostolico fueriut approbata, confirmata, et ratificata, pro firmiori
eorum subsistentia robur adiicere voluimus Apostolicae firmitatis, ac solemniorem
auctoritatem et decretum interponere. Hisce idcirco Litteris Nostris Apostolicis
nota facinius quaecuinque pro catholicae religionis bono, ac fidei orthodoxae, et
ecclesiasticae disciplinae incremento in tota Austriaci imperii ditione fuerunt
constituta. Initae autem Conventionis tenor est qui sequitur, videlicet.

CONVENTIO

Inter Sanctissimum Dominum PIVM IX. $ummum Pontificem et

Maiestatem Suam C. R. A.

FRANCI8CUM IOSEPHUM I.

Austriae Imperatorem

Art. I.

Religio Catholica Apostolica Romana in toto Austriae Imperio, et singulis, qui-
bus coustituitur, Ditionibus sarta tect^ consprvabitur semper cum iis iuribus et prae-
rogativis, quibus frui debet ex Dei ordinatione, et canonicis sanctionibus.

Art. II.

Cum Rotnanus Pontifex primatum tam honoris quam iurisdictiouis jn uni-
Vprsajn, qua late patet, Ecclesiam iurp divino obtineat, Episcoporum, Cleri qt
populi mutoa cum S. Sede communicatip in rebus spirituqlil)us, et negotiig eccle-
siasticis nulli placetum regium  obtineudi necessitati suberit, sed prorsus libera prit.

Art. ip.

Archiepiscopi, Episcopi, omnesque locorum Ordinarii cum Clero et Po-
pulo dioecesano pro munere officii pastoralis libere communicabuut, libere itein
suas de rebus ecclesiasticis instructiones et ordinationes publicabunt.

W iy*

Archiepiscopis et Episcopis id quoque omne exercere liberum erit, quqi
pro regimine Dioecesium, sive ex declaratione, sive ex dispositione sacroruin Fa-
nonum iuxta praesentem et a S. Sede adprobatam Ecclesiae disciplinam ipsis ^om-
petit, ac praesertim:

a)  Vicarios, Consiliarios et adiutoros administrationis suae coastituere
ecclesiasticos, quoscumque ad praedicta officia idoneos iudicaverint.

V)  Ad statum clericalem assumere et ad sacros Ordines secuadum Cano-
»es proinovere, q UO s necessarios aut utiles Dioecesibus suis iudicavefi ut > e con-
trario quos indignos censuerint a susceptione Ordinum arcere.

8

cj  Beneficia minora erigere, atque collatis cum Caesarea Maiestate
consiliis, praesertim pro convenienti redituum assignatione, parochias instituere,
dividere vel unire.

d')  Praescribere preces publicas aliaque pia opera, cuin id bonum Ec-
clesiae aut Status populive postulet; saeras pariter supplicationes et peregrina-
tiones fndicere, funera aliasque omues saeras fuuctiones, servatis quoad onmia ca-
nonicis praescriptionibus, moderari.

e)  Couvocare et celebrare ad sacrorum canonuin normam Conciliia
provincialia et Synodos Dioecesanas, eorumque aeta vulgare.

. Art. V.

Omuis iuventutis catbolicae institutio in cunetis scholis tam publicis quam
privatis conformis erit doctrinae religionis catbolicae. Episcopi autein ex proprii
pastoralis officii munere dirigent religiosam iuventutis educationeni in omnibus
instructionis locis et publicis et privatis, atque diligenter advigilabunt, ut in quavis
tradenda disciplina nihil adsit, quod catbolicae religioni, morumque honestati ad-
versetur.

Al t. VI.

Nemo sacratn Theologiain, disciplinam catecheticam, vel religionis doc-
trinam in quocumque instituto vel publico vel privato tradet nisi cum missionem tum
auetoritatem obtinuerit abEpiscopo dioecesano, cuius eaindem revocare est, quaudo
id opportunum censuerit. Publici Theologiae professores et disciplinae cateche-
ticae magistri, posfquarn sacrorum Antistes de candidatorum fide, scientia ac pietate
sententiam suain exposuerit, nominabuntur ex iis, quibus doceudi missionem et aue¬
toritatem conferre paratum se exhibuerit. Ubi autein theologicae facultatis profes-
sorum quidam abEpiscopo adSeminariisuialumnosinTheologia erudiendosadhiberi
solent,in eiusniodi professores nunquam nou assumentur viri, quos sacrorum Antistes ad
munus praedictum obeunduin prae ceteris liabiles censuerit. Pro examinibus eo-
rum, qui ad gradum doetoris Theologiae vel sacrorum Canonum adspirant,dimidiam
partem examinantium Episcopus dioecesanus ex doetoribus Theologiae vel sacro¬
rum Canonum constituet.

Art. VII.

In gyinnasiis et omnibus, quas medias vocant, scholis pro iuventute catho-
lica destinatis, nonnisi viri catholici in professores seu magistros nominabuntur, et
omnis institutio ad vitae christianae legem cordibus iuseribendam pro rei, quae trac-
tatur, natura coinposita erit. Quiuam libri in iisdem scholis ad religiosam tradendam in-
structionem adhibendi silit, Episcopi collatis inter se consiliis statuent. De Religionis
magistris pro publicis gymnasiis mediisque scholis deputandis, firma manebunt, quae
hac de re salubriter constituta sunt.

Art. VIII.

Omnes scholaruin elementarium pro catholicis destinatarum magistri
inspectioni ecclesiasticae subditi erunt. Inspectores scholaruin dioecesanos Maie-
stas sua Caesarea ex viris ab Antistite dioecesano propositis nominabit. Času quo
iisdem iu scholis instructioni religiosae liaud sufficienter provisumsit, Episcopus
virum ecclesiasticum, qui discipulis catechismum tradat, libere constituet. In ludi—
magistram assuinendi fides et conversatio intemerata sit oportet. I^oco movebitur,
qui a reeto tramite deflexerit.

Art. IX.

Archiepiscopi, Episcopi, omnesque locorum Ordinarii propriam auetori¬
tatem oinnimoda libertate exercebunt, ut libros religioni morumque honestati pernicio-
sos censura perstringant, et fideles ab eorumdem lectione avertant. Sed et Guber-
nium, ne eiusmodi libri m Imperium divulgentur, quovis opportuuo remedio cavebit.

A rt. X.

Quum causae ecclesiasticae oniues, et in specie q«ae fidem, sacramenta,
sacras functiones, nec 11011 officia et iura ministerio sacro adiiexa respieiunt, adEc-
clesiae forum uuice pertineant, easdein cognoscet iudex ecclesiasticus, qui periode
de causis quoque matrimonialibus iuxta sacros Canones et Tridentina cum primis
decreta iudicium feret, civilibus tantum matrimonii efFectibus ad indicem saecula-
rem remissis. Sponsalia quod atfinet, auctoritas ecclesiastica iudicabit de eorum
existentia, et quoad inatrimouium iinpedieudum effectibus, servatis quae idem C011-
Cilium Tridentinum et Apostolicae litterae, quarum initium „ Auctorem fidei a ,
coiistituunt.

Art. XI.

Sacrorum Autistitibus liberum eritinClericos honestuni habitum clericalem
eorum ordini et dignitati congrueutem 11011 deferentes, aut quomodocumque reprelien-
sione dignos, poenas a sacris Cauonibus statutas, etalias, quas ipsi Episcopi
convenientes iudicaverint, infiigere, eosque in monasteriis, seminariis, aut doinibus
ad id destinandis custodire. lidem nuliatenus impedientur, quominus censuris ani-
madvertant in quoseumque fideles ecclesiasticarum legum, et Canonum trans-
gressores.

Ari. XII.

De iurepatrouatus iudex ecclesiasticus cognoscet: consentit tamen S. Se¬
deš, ut quando de laicali patronatu agatur, tribunalia saecularia iudicare possint de
successione quoad eumdem patrouatuin, seu eontroversiae ipsae inter veros et sup-
positos patronos agantur, seu inter ecclesiastieos viros, qui ab iisdem patronis de-
signati fuerint.

Art. xm.

Temporum ratione habita Sanctitas Sua consentit, ut Clericorum causas
mere civiles, prout contractuum, debitorum, hereditatum, iudices saeculares cogno-
scant et defmiant.

Art. XIV.

Eadem de causa S. Sedeš haud impedit, quominus causae ecclesiastico-
ruin pro criminibus seu deiictis, quae poenalibus Imperii Jegibus animadvertuntur,
ad iudicem laicum deferantur, cui tamen iucumbet Episcopum ea de re absque
mora certiorem reddere. Praeterea in reo deprehendendo etdetinendciiadhibebuntur
modi, quos reverentia status clericalis exigit. Quod si in ecclesiasticum virum
mortis, vel carceris uitra quinquenium duraturi senteniia feratur, Episcopo nunquain
non acta iudiciaria commuuicabuntur, et condemnatum audiendi facultas liet, in quantum
necessarium sit, ut de poena ecclesiastica eidem iufligenda coguoscere possit. Hoc
idem, Antistite petente, praestabitur, si minor poena decreta fuerit. Clerici carce¬
ris poenam seinper in locis a saecularibus separatis luent. Quod si autem ex delicto
vel transgressione condemnati fuerint, in monasterio vel alia ecclesiastica domo re-
eludentur.

In buius Articuli dispositione minime comprehenduntur cauac maiores,
de quibus S. Concil. Trid. Sess.  24 . c.  5 . de Reform,  decrevit. lis pertractandis
Sanctissimus Pater et Maiestas Sua Caesarea, si opus fuerit, providebunt.

Art. XV.

Ut honoretur Domus Dei, qui est Rex Regum et Doininus Domiuantium,
sacrorum Templorum imunitas servabitur, in quantuin id publica securitas, et ea,
quae iustitia exigit, fieri sinant.

Art. XVI.

Augustissimus Imperator non patietur, ut Ecclesia Catholica, eiusquefides,
liturgia.institutiones sive verbis,sivefactis, sive scriptis contemnantur; autEccIesiaruin
Antistites vel ministri in exercendo munere suo pro custodienda praesertim lidei ac mo-
rumdoctrina, et disciplina Ecclesiaeimpediantur. Insuperefficax, si opus fuerit, auxi-

3

- 10  -

lium praestabit, ut sententiae ab Episcopis in Clericos officiorum oblitos latae exe-
cutioui demandeutur.

Desiderans praeterea, ut debitus, iuxta divina mandata, sacris ministri«
honor servetur, uon sinet quidquam fieri, quod dedecus iisdem afferre, aut eos in
contemptuin adducere possit; imino vero niandabit, ut omnes Iinperii sui Magistratus
et ipsis Arcbiepiscopis seu Episcopis, et Clero quacuinque occasione reverentiam
atque honorem eorum dignitati debitum exhibeant.

Art. XVII.

Seminaria episcopaiia conservabuntur, et ubi dotatio eorum haud plene
sufficiat fini, cui ad mentem S. Concilii Trideutini inservire debent, ipsi augendae
congruo modo providebitur. Praesules dioecesani eadem, iuxta sacrorum Canonum
normam, pleno et libero iure gubernabunt, et administrabunt. Igitur praedictorum
Seminarioruin rectores, et professores, seu magistros nominabunt, et quotiescumque
necessariuin aut utile ab ipsis censebitur removebunt. Adolescente« et pueros in iis
efformandos recipient, prout Dioecesibus suis expedire inDomino iudicaverint. Qui
studiis in Seminariis bisce vacaverint, ad scholas alius cuiuscumque instituti, prae-
vio idoneitatis exainine, adinitti, nec non, servatis servandis, pro qualibet extra
Seminariuin cathedra concurrere poterunt.

Alt. XVIII.

Sancta Sedeš proprio utens iure, novas Pioeceses eriget, ac novas ea-
rumdem peraget circumscriptiones, cum id spirituale fidelium bonum postulaverit.
Veruintameu quando id contigerit  cum Gubernio Imperiali consilia conferet.

Alt. XIX.

Maiestas Sua Caesarea in seligendis Episcopis, quos vigore privilegii
Apostolici a Serenissimis Antecessoribus suis ad ipsam devoluti a S. Sede cano-
nice instituendos praesentat, seu nominat, in poštenim quoque Antistituni in primis
comprovincialium consilio utetur.

Art, XX.

Metropolitae et Episcopi antequam Ecclesiarum suarum gubernacula
suscipiant, coram Caesarea Maiestate fidelitatis iuramentum emittent sequentibus
verbis expressum: „ Ego iuro et promitfo ad Sancta Del Evanpelia, sicut decet,
Episcopum, obedienfiam et fideUtatem Caesareo-Iiegiae Apostolicae Maiestati et,
Successoribus suis: iuro itern et promitfo, me nullam cornmunicationem habilurum,
nullique consilio interfutururn quod tranquilitati publicae noceaf, nullanujue su-
spectam unionern, neque intra, neque extra Imperii limites conservaturum, atque si
publicum aliquod periculum imminere rescivirem, me ad illud avertendum nihil
omissurum.“

Art. XXI.

In cunctis Imperii partibus Arcbiepiscopis, Episcopis, et viris ecclesia-
sticis omnibus liberum erit de iis, quae mortis tempore relicturi sint disponere iuxta
sacros Canones, quorum praescriptiones et a legitimis eorum heredibus ab intestato
successuris diligenter observandae eruut. Utroque tamen in času excipientur Anti-
stitum dioecesanorum ornamenta et vestes pontificales, quae omnia veluti mensae
episcopali propria eruut liabenda, et ideo ad successores Antistites transibunt. Hoc
idem observabitur quoad libros, ubi usu receptum est.

Art. XXII.

In omnibus Metropolitanis, seu Arcbiepiscopalibus, suffraganeisque Eccle-
siis Sanctitas Sua primam Dignitatem conferet, nisi patronatus laicalis privati sit,
quo času secunda substituetur. Ad ceteras Dignitates et praebendas canonicales
Maiestas sua noiniuare perget, exceptis permanentibus iis, quae liberae collationis
episcopalis sunt, vel iuri patronatus legitime acquisito subiacent. In praedictarum

11  -

Ecclesiaruin Canonicos 11011 assumentur nisi Sacerdotes, qui et dotes habeaut aCa-
nonibus generaliter praescriptas, et in cura auiinarum, ant in negotiis ecclesiasticis,
sen in disciplini« sacris tradendis cum laude versati fuerint. Sublata insuper erit
natalium nobilium, seu nobilitatis titulormn necessitas, salvis tamen conditionibus,
quas in fundatioue adiectas esse constet. Laudabilis vero consuetudo Canonicatus
publico indic to concursu conferendi, ubi viget diligeuter conservabitur.

Art. XXIII.

In Ecclesiis Metropolitanis el Episcopalibus, ubi desiut, tuni Canonicus
Poenitentiarius, tuni Tbeologalis, in Collegiatis vero Theologalis Canonicus iuxta
modum a S. Concilio Tridentino praescriptum Sess. o c. 1  et Sess.  24  c.  8  de Re¬
form.,  ut primum fieri potuerit, constituentur, Episcopis praefatas praebendas se-
cunduni eiusdem Concilii sanctiones et Pontificia respective decreta conferentibus.

Art. XXIV.

Paroehiis omnibus providebitur puhlico indicto concursu, et servatis
Concilii Tridentiui praescriptionibus. Pro paroehiis ecclesiastici patronatus prae-
sentabunt paironi unum ex tribns, quos Episcopus enuntiata superius forma
proposuerit.

Art. XXV.

Sanctitas Sua, ut singularis benevolentiae testiniouiiun Apostolicae Fran-
cisci losep hi Imperatoris et Regis Maiestati praebeat, Eidem atque catholicis eius
in Iinperio Successoribus indultum concedit nominandi ad oinnes Canonicatus et
Parochias, quae iuripatronatus ex fundo religionis, seu studiorum derivanti subsunt,
ita tamen, ut selgat unum ex tribus, quos puhlico concursu habito Episcopus cete-
ris digniores iuiicaverit.

Art. XXVI.

Parociiis, quae congruain (pro temporum et locorum ratione) sufficientem
non habeaut, des, quampriinum fieri poterif, augebitur, et parochis catholicis ritus
orientalis eodemac latini modo consuletur. Ceterum praedicta non respiciunt Ec-
clesias parochiaes iurispatronatus sive ecclesiastici, sive laiealis canonice adqui-
siti, quarum onus respectivis patronis ineumbet. Quod si patroni obligationibus eis
a lege ecclesiasica inipositis haud plene satisfaciant, et praesertini quaudo paro-
cho dos ex fund) religionis constituta sit, attentis pro rerum statu attendendis,
providendum eril

Art. xxvn.

Cum its in bona ecclesiastica canonica institutione derivet, onmes qui
ad beneficia quaecuinque vel maiora vel minora nominati seu praesentati fuerint,
bouorum tempordium eisdem adnexorum administrationem nonnisi virtute canonicae
institutionis assunere poterunt. PraetereainpossessioneEcclesiarumCathedralium,
bonorumque adntxorum, quae in canonicis sanctionibus, et praesertiin in Pontificali
et Caeremoniali ttomauo praeseripta sunt, accurate observabuntur, quocumque usu
sive consuetudim in contrarium sublata.

Art. XXVIII.

Regula’es qui secundum Ordinis sui constitutiones subiecti sunt Superio-
ribus generalibus penes Apostolicatn Sedem residentibus, ab iisdem regentur ad
praefatarum constitutionum normam, salva tamen Episcoporum auetoritate iuxta Ca-
nonum, et Tride itiiii praecipue Concilii sanctiones. Igitur praedicti Superiores
generales cum sulditis, cunctis in rebus ad ministerium ipsis incunibens spectau-
tibus, libere conununicabunt; libere quoque visitationem in eosdem exercebunt.
Porro Regulares aljsque iinpedimento respectivi Ordinis, Instituti, seu Congregatio-
nis regulas observabunt, et iuxta Sanctae Sediš praeseriptiones candidatos ad
novitiatum, et ad professionein regiiiosam admittent.

3 *

- 12  -

ffaec omnia pariter observabuntur quoad moniales in iis, quae ipsas

respiciunt.

Archiepiscopis et Episcopis liberum erit in propriis Dioecesibus Ordines
seu Congregationes religiosas ut>’iusque sexus iuxta sacros Canones constituere;
eommunicabunt tauien ea de re curn Gubernio Imperiali consilia.

Art. XXIX.

Ecclesia inre suo pollebit novas iusto quovis titulo libere acquirendi pos-
sessiones; eiusque proprietas in omnibus, quae nune possidet, vel in posterum
acquiret, inviolabilis solemniter erit. Proinde quoad antiquas novasque eccle-
siasticas fundationes nulla vel suppressio, vel uuio fieri poterit absipie interventu
auetoritatis Apostolicae Sediš, salvis facultatibus a S. Concilio Tridentino Episco¬
pis tributis.

Art. XXX.

Bonoruin Ecclesiasticorum administratio apud eos erit, ad tuos secundum
Cauones spectat. Attentis autem subsidiis, quae Augustissimus Imperator ad
Ecclesiarum necessitatibus providendum ex publico aerario benigni praestat, et
praestabit, eadem bona vendi, vel notabiii gravari onere non poteruat, nisi tuin S.
Sedeš, tum Maiestas Sua Caesarea, aut ii, quibus boe munus demandandim duxe-
rint,' consensum tribuerint.

Art. XXXI.

Bona, quae fundos, uti appellant, Religionis et studiorum constituunt, ex
eorum origine ad Eeclesiae proprietateni spectantet noniine Ecclesiae adininistra-
buntur, Episcopis inspectionem ipsis debitam exercentibus iuxta formam, de qua S.
Sedeš cum Maiestate Sua Caesarea conveniet.

Reditus fuudi religionis, doneč, collatis inter Apostolican Sedem et Gu¬
be rniu m Imperiale consiiiis, fundus ipse dividatur in stabiles et eiclesiasticas do-
tationes, erunt erogandi in divinimi Cultum, in ecclesiarum aedificia et in Seminaria
et in ea omnia, quae ecclesiasticum respiciunt ministerium. Ad sujplenda quae de-
sunt, Maiestas Sua eodem quo hucusque modo in posterum quoque g-atiose succuret;
immo si temporum ratio permittat, et ampliora subministraturus es subsidia. Pari
modo reditus fundi studiorum unice impendentur in catholicam institutionem, et
iuxta piani fundatormn mentem.

Art. XXXII

Fructus beneficioruin vacantium, in quantum hucusque consuetum fuit,
inferentur fundo religionis, eique Maiestas Sua Caesarea propro motu assignat
quoque Episcopatuum et Abbatiarum saecularium per Hungariam tt Ditiones quon-
dam aduexas vacantium reditus, quos Eiusdem in Hungariae regno Praedecessores
per longam saeculorum seriem tranqaille j)ossederunt. In illis 1 nperii provinciis,
ubi fundus religionis haud extat, pro quavis dioecesi instituentur Conmissiones mix-
tae, quae iuxta formam et regulam, de quibus Sanctitas Sua cum Caesarea Maie¬
state conveniet, tam Mensae episcopalis, quam beueficiorum omniun bona, vacatio-
uis tempore administrabunt.

Art. XXXIII.

Cum durante praeteritarum vicissitudinum tempore, plerisque in locis
Austriacae Ditionis, ecclesiasticae decimae civili lege de medio siblatae fuerint, et
attentis peculiaribus circumstantiis fieri non possit, ut earumdein oraestatio in toto
Imperio restituatur, instante Maiestate Sua et intuitu tranquillitati^ publicae, quae
Religionis vel maxime interest, Sanctitas Sua permittit ac statuit, ut salvo iure exi-
gendi deciinas, ubi de faeto existit, aliis locis earumdem decimariim loco, seu com-
pensationis titulo, ab Imperiali Gubernio assiguentur dotes, seu in bonis fundisque
stabilibus, seu super Imperii debito fimdatae , iisque omnibus et singulis tribuantur,
qui iure exigendi decimas potiebantur: itemque Maiestas Sna declarat dotes ipsas
liabendas omnino esse, prout assignataeluerint, titulo oneroso, et eodem ac decimae,
quibus succedunt, iure percipiendas tenendasque esse.

- 13  -

Art. XXXIV.

Cetera ad personas et res ecclesiasticas pertinentia, quorum nulla'in
hi,s articulis mentio facta est, dirigentur onuiia et administrabuntur iuxta Ecciesiae
doctrinam et eius vigentein disciplinam a S. Sede adprobatam.

Art. XXXV.

Per solemnens liane Conventionem leges, ordinationes, et decreta
quovis modo et forma in Imperio Austriaco et singulis, quibus constituitur, Ditioni-
bus hactemis lata, in quantum illi adversantur, abrogata habebuntur: ipsaque
Conventio, ut fex Status deinceps eisdem in Ditionibus perpetuo vigebit. Atque
idcirco utraque ContraJientium pars spoudet Se, Successoresque suos omnia et
singuia, de quibus conventum est, sancte servaturos. Si qua vero in poštenim
supervenerit difficultas, Sanctitas Sua et Maiestas Caesarea invicein conferent ad
rem amice componendam.

Art. XXXVI.

Ratificationum liuius Conventionis traditio fiet intra duorum mensium
spatium a die liisce articulis apposita, aut citius, si fieri potest.

In quorum fidem praedicti Plenipotentiarii liuic Conventioni subscrip-
serunt, illamque suo quisque sigillo obsignaverunt.

Datum Vienuae die decimaoctava Augusti anno reparatae Salutis mille-
simo octingentesimo quinquagesimoquinto.

los. Otlimar. de Rauscher m. p. Michael Card. Viale Prela, m.  p.

Archiep. Viennensis.

Cii. SO  CL. so

Nos ea spe freti fore ut benignissimus Dominus, cuius virtute totum
corpus Ecciesiae sanctificatur et regitur, studia liaec Nostra in componendis
religiosis ecclesiasticisque Austriaci Imperii negotiis benigno favore prosequi
dignetur, ex certa scientia et matura Nostra deliberatione, deque Apostolicae
potestatis plenitudine supradictas concessiones, pacta, et concordata tenore prae-
sentium adprobamus, ratificamus, et acceptamus, illisque Apostolici niuniminis,
et firmitatis robur, et efficaciam adiungimus. Maiori autem qua possumus animi
cOntentione oinnes et singulos in Austriaco Imperio Antistites nune degentes, et
a Nobis postmodum instituendos, eorumque Successores, et Cleruin universum
inonemus, atque in Domino hortamur, ut praemissa omnia ad maiorem Dei gloriam,
Sanctae Ecciesiae utilitatem, animarumque salutem a Nobis decreta in iis, quae
ad ipsos pertinent, sedulo deligenterque serventur, omnesque cogitationes, curas,
consilia, conatusque conferant, ut catholicae doctrinae puritas, divini cultus nitor,
ecclesiasticae disciplinae splendor, Ecciesiae legum observantia, morumque
lionestas in Austriaci Imperii Christifidelibus magis magisque refulgeat. Decernen-
tes easdem praeseutes Litteras nullo unquam tempore de subreptionis, et obreptio-
nis, aut nullitatis vitio, vel intentionis Nostrae, aut alio quocumque quautumvis
maguo, aut inexcogitato defectu notari, aut impugnari posse, sed semper finnas
validas et efficaces existere, et fore, suosque plenarios, et integros eifectus sortiri
et obtinere, et inviolabiliter observari debere, quousque conditiones, et pacta in
Tractatu expressa serventur. Non obstantibus Constitutionibus Apostolicis, et
Synodalibus provincialibus et universalibus Conciliis editis generalibus et Ordina-
tionibus, ac Nostris et Cancellariae Apostolicae regulis, praesertim de iure
quaesito non tollendo, nec non quarumcumque Ecclesiarum, Capituloruni, alio-
rumque piorum locorum fundationibus, etiam confirmatione Apostolica, vel quavis
firmitate alia roboratis, privilegiis quoque indultis, et Litteris Apostolicis in con-
trarium quomodolibet concessis, coufirmatis, et innovatis, ceterisque contrariis

quibuscumque. Quibus omnibus et singulis, illorum tenores pro expressis et ad ver-
bum insertis habentes, illis alias in suo robore permansuris, ad praeniissorum
effectum dumtaxat specialiter, et expresse derogamus. Praeterea quia difficile
foret praesentes Litteras ad singula, in quibus de eis fides facienda fuerit, loca
deferri, eadem Apostolica Auctoritate decernimus et mandatnus, ut earuni Tran-
sumptis etiani impressis, manu tainen alicuius Notarii publiei subscriptis, et sigillo
alicuius personae in Ecclesiastiea dignitate constitutae munitis, plena ubique fides
adbibeatur; perinde ac si praesentes Litterae forent exbibitae vel ostensae. Et
insuper irritum, et inane decernimus, si secus super liis a quoquam quavis aucto¬
ritate scienter, vel ignoranter contigerit attentari. Nulli ergo omnino hominum
liceat liane paginam Nostrae concessionis, approbationis, ratificationis, accepta-
tionis, monitionis, liortationis, decreti, derogationis, mandati et voluntatis infrin-
gere, vel ei ausu temerario contraire. Si quis auteni boe attentare praesumpserit
indignationem Omnipotentis Dei, ac Beatorum Petri et Pauli Apostoloruin eius se
noverit incursurum.

Datum Romae apud S. Petruin anno Iiicarnationis Dominicae Millesimo
Octingentesimo Quinquagesimo Quinto. Tertio Nonas Novembris. Pontificatus
Nostri Anno Decimo.

U. P. CARD. Pro-Datarivs V. ( ARI). MACCHI

Visa de Caria  D. Brvti

Loco -j- Plumbi.

V. Cugnonms.

* «-

P? 'it.

■ j«

r%  s

;  K ■ vi; :

__ _ * \ • *. *■.

■ ar-’" - 'J*  .-1' , * */

* $**/ £ >'  *-’; /i' V Uh?'*'

‘ Jsf ‘ .*•*? “ vi ' * 5 l x *  'i .<••

V

.«. , v ->. ■

'' «• ,fe **■ , *'•;

*• **%■ % *

•■■--' • *%i v j

{.'"‘i 1  / '/at* ** ;

i ***  '* *» 4 ‘ *

•JV *\ ^ . . v

v. , > 9  “f ' *•„ ,/ '* 4 %.

* * • *>*• ....


a

■ • l$lL

- ,. ; \£<*:

! * m  «r*ir"fe4fc Mutifedb

, i 0.  * * * '*. * A,« J*£ 4

■ *, J 5

kjdl - f  - * V -

4& 1

V

mI

‘V* 1  «;: ,v

H v ■

■ww: i*L_ %

■ • # " A *

£ * £ # * -
i? i C ■-

n ■■ '; i

V * ■ ■ ' ■ v*

*•" «L . 1 * v*«

*y. ^

% ■ *

• , * ■ ■■

‘<j** » TL.'<

ar '

•T ..-.v , JP»-

i ' * V

tC- < *  f

**»'.  f .vit,*

I

* I*

I ■' ^

'*f., ^ * j

J,c __ i t  • f* ■

*■%%

5

f" j^-

‘ v, ', >'

? ■• ■ ,v

,, /> c.

* * n'- ■ •