TEDNIK DELOVNEGA LJUDSTVA leto xxvi.št. 42 PTUJ, 1. NOVEMBRA 1973 CENA 1 DIN Razgibati politično delo v bazi v torek, 30. oktobra 1973 je obiskal Ptuj Franc ŠETINC, sekretar sekretariata CK ZKS. Dopoldne sije ogledal proizvodne obrate Tovarne avtoopreme in „Sigme" Ptuj; za tem pa je imel razgovor z gospodarskim in političnim aktivom Tovarne avtoopreme, Sigme in proizvodnega podjetja „01ga Meglič". Predstav- niki vseh treh podjetij so visokega gosta podrobneje seznanili z razvo- jem in problemi kovinsko-predelo- valne industrije v Ptuju in s pripravami na integracijo omenjenih podjetij. Franc Šetinc je pohvalno ocenil prizadevanja delavcev vseh 'treh delovnih kolektivov tako na področ- ju pspodarjenja kot tudi pri razvijanju samoupravnih odnosov, ki vse bolj pomengo neposredno odločanje delavcev. Prav tako je pohvalil skrb za pomlajevanje ZK, saj so organizacije ZKS v navedenih tieh kolektivih v zadnjih dveh letih prejele v članstvo ZK 31 novih članov, pretežno delavcev. Popoldne je bila v Ptuju razširjena »ja komiteja ObK ZKS, kateri so prisostvovali člani izvršnih organov družbeno-političnih organiza- predsedstva občinske skupščine, ^kletarji OZKS in direktorji večjih delovnih kolektivov v ptujski ^čini. Sekretar komiteja Franc JtTiCKOViC je v uvodnem poro- ^"U podrobneje ocenil delo komuni- Sov po pismu tov. Tita in 29. seji ^^ ZKS, nakazal probleme, ki jih grajajo nerazvita območja Haloz in ^venskih goric, probleme v gospo- "^stvu in integracgske procese, » obširni razpravi so na kratko ^ročali predstavniki drugih družbe- nopolitičnih organizacg o svojem aeiu in izvajanju nalog. Jože Sotlar, ^®dsednik komisge za ugotavljanje jora premoženja je orisal proble- ^ s katerimi se pri delu srečuje ta ^isija, obenem pa je opozoril na ^"^asnost uveljavljanja ustavnih u^^lnil v delovnih organizacgah. Zmauc, sekretar OZKS uprave *"jPsčine občine Ptuj pa - je ^obneje poročal o prizadevanjih komunistov v občinski upravi za dosledno reševanje problemov in izvajanja nalog, ki izhajajo iz dokumentov ZK. Franc ŠETINC, ki se je v razpravi večkrat oglasil, je poudaril, da je prvenstvena naloga komunistov - razgibati politično delo v bazi, to je v krajevnih organizacijah SZDL in v osnovnih organizacijah sindikatov. Vsakodnevna povezanost komuni- stov z delavci in delovnimi ljudmi - prek socialistične zveze v krajevnih skupnostih in sindikatov v TOZD, torej tam, kjer bodo sprejemali vse pomembnejše odločitve - je prven- stvena naloga vsakega komunista. Stalno moramo preverjati, kako daleč smo prišli pri uresničevanju nalog, ki izhajajo iz dokumentov ZK. Pozitivno je tudi ocenil prizadeva- r^a komiteja ObK ZKS za urejanje (Nadaljevanje na 2. strani) rranc Šetinc je prisostvoval sestanku detovnih skupnosti TAP, SIGMA in zavoda OLGE MEGLIC. Foto: M. OZMEC Dan spominov je za nami Svečke, ki jih ni ugasnil veter, so že zdavnaj pogorele, tudi nageljni so klonili v mrazu. Pokopališče je prazno, le tu in tam je videti hladno senco ob grobu. Rože, ki so bile videti prejšnji dan tako lepe in sveže, so danes žalostne. Življenje ugasne, spomini pa živijo.. . Foto: M. Ozmec OB SVETOVNEM DNEVU VARČEVANJA VARČEVANJE JE PAMETNO GOSPODARJENJE Že več desetletij je 31. oktober sirom sveta znan kot dan varčevanja. Tudi pri nas mu dajemo z leta v leto večji pomen. Ogromna armada varče- valcev v naši državi — nad 6 milijonov - z vlogami nad 2 tisoč milijardami predstavlja močan dejavnik v gospodarski politiki in je obenem dokaz vedno večjega spoznanja, da le z varčevanjem lahko pospešimo naš gospodarski razvoj. Čeprav še ne moremo trditi, da je trošenje denarja in materialnih dobrin povsod smotrno in gospodarno, nam nenehna rast vlog in števila varčevalcev pove, da je varčevanje že globoko prodrlo v zavest naših ljudi. Presenetljiv je podatek po- družnice Kreditne banke Mari- bor v Ptuju, da je v ptujski občini že skoraj polovica občanov varčevalcev, da pa je pred kakimi devetimi leti bil le vsak deseti. Zato je razumljiva težnja banke, da bi naj postal vsak občan njen varčevalec. Poudarek ob svetovnem dne- vu varčevanja velja našemu delovnemu človeku, občanu. Primerno je, da izrečemo zahvalo vsem tistim, ki so v vrstah varčevalcev, kakor tudi, da je ta dan spodbuda ostalim. ki jim je taka odločitev še težka. Misel na varčevanje ni prazna beseda, pač pa izraz večje politične zavesti in spodbuda k lastni samopomoči za boljše in mirnejše življenje. Varčevanje ni skopuštvo, ni odtrgovanje od ust ali poživlja- nje materialističnih nagnjenj, varčevanje je premišljeno, pre- udarno in trezno ravnanje z denarjem, povezano z zavestjo, da s takim ravnanjem ne koristimo le sebi, temveč tudi širši družbi in da je naš delež k družbeni koristi take narave, da od svojega denarja ničesar ne (Nadaljevanje na 6. strani) 2 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 Komunistom več znanja Idejnopolitično usposabljanje ima pomembno vlogo v krepitvi razred- nega bistva ZK. Komunisti so vodilni odred delavskega razreda, zato ne morejo uspešno voditi idejno-politične bitke s socializmu tujimi silami in odpori, če niso za to dovolj usposobljeni. Prav zato morajo komunisti posvetiti večjo skrb nadaljnjemu razvoju družbeno- političnega in ekonomskega izobra- ževanja tako v lastnih vrstah kot na področju idejne vzgoje mladine in delavcev v okviru družbeno-politič- nih organizacij. V skladu s tem je komite občinske konference ZKS Ptuj na zadnji seji razpravljal o predlogu programa idejnopolitičnega uspo- sabljanja v obdobju 1973/74 in ga tudi sprejel, obenem pa je zadolžil komisijo za idejna vprašanja, da pripravi podrobnejši načrt uveljav- ljanja in možnosti realizacije sodobnih oblik in metod dela pri usposabljanju komunistov. Program obsega predvsem naslednje oblike: Temeljni program usposabljanja v organizacijah ZKS obsega predkon- gresno gradivo in druga aktualna vprašanja o idejnih, gospodarskih in mednarodnih problemov - skupno 8 tem, od katerih bi v vsaki OZKS morali obravnavati najmanj šest. Poleg tega je dolžnost vsakega člana ZK, da se tudi sam izobražuje. Za uresničitev te naloge bodo v vsaki OZKS izvolili tudi poverjenika za idejno-politično usposabljanje, ' v večjih organizacijah pa komisije. Seminar za nove člane bo po programu obsegal kar 13 tem, ki bi ga organizirali v popoldanskem ali večernem času. Priporočeno je, da bi naj ta seminar obiskoval vsak kandidat pred sprejemom v ZK. Njegov namen je, da se vsak pred sprejemom v ZK podrobneje seznani s programom in statutom ZKJ. To je prva. 'oblika idejno-političnega- usposabljanja, ki je obenem tudi pravica vsakega kandidata, da se seznani z vsemi osnovnimi doku- menti ZK. Večerna pohtična šola deluje v Ptuju že od leta 1958. S to izpopolnjeno obliko bi nadaljevah tudi v bodoče in bi se imenovala - partijska politična, šola. Imela bo A program, ki bo vseboval izključno teme iz osnov marksizma in B program, ki bo obsegal idejno-poli- tične teme in praktična vprašanja. Kadrovanje v to šolo bodo organizacije ZKS opravile v no- vembru. Dodatno k temu predvideva program še razne seminarje za vodstva organizacij in organov ZKS v občini, seminarje za mlade komuniste, za delavce"- komuniste in občasna predavanja za občinski politični aktiv, ali za aktive na posameznih področjih, kot npr. za področje vzgoje in izobraževanja. Vse te oblike idejnega usposab- ljanja komunistov bodo šle v glavnem prek delavske univerze kot strokovnega organizatorja in izvajal- ca. Zato bo pri DU Ptuj nujno ustanoviti širši aktiv predavateljev iz vrst strokovno usposobljenih in delavnih komunistov. Pri delavski univerzi pa bo nujno namestiti strokovnega delavca za področje družbenega izobraževanja in idejno- političnega usposabljanja. Za iz- vedbo vseh teh nalog bo nujno zagotoviti tudi potreben denar, ki ga delavska univerza v sedanjem sistemu financiranja nima. Komite je med drugim tudi sklenil, da bo na eni od svojih sej posebej razpravljal o položaju in družbeni vlogi delavske univerze. F. Fideršek ENOTNA PODPORA USTAVNIM SPREMEMBAM V ORMOŠKI OBČINI Predsednik občinske konference socialistične zveze Ormož Vlado Ožbolt je na sestanku predsednikov krajevnih organizacij in članov izvršnega odbora SZDL, predsedni- kov sindikalnih organizacij ii? članov predsedstva občinskega sindikalnega sveta ter nekaterih drugih obvestil prisotne, da so delovni ljudje občine Ormož enotno podprli idejno in pohtično osnovo nove ustave in se zavzeli za njeno uresničevanje. Javne razprave o predlogu zvezne in republiške ustave so bile v krajevnih organizacijah SZDL kon- čane že sredi septembra, medtem ko so te razprave v delovnih organi- zacijah bi e končane v prvih dneh oktobra. Kljub neprimernemu času za množične sestanke je bil obisk na razpravah zadovoljiv. Razprav v krajevnih odborih se je udeležilo 657 občanov, kar pomeni 40—60 udeležencev posameznega zbora. Tri razprave je bilo treba ponoviti, ker je bila prvič udeležba preslaba. V delovnih organizacijah je bila razprava bolje obiskana. Udeležilo se je je 90 do 95 odstotkov zaposlenih. Prijetno preseneča dejstvo, da so bili občani dokaj dobro obveščeni z vsebino obeh ustav. Očitno so sredstva javnega obveščanja napra- vila vse in v podrobnosti informirala delovne ljudi. Pomembno je tudi, da nikjer ni bilo odklonilnih stališč - nasprotno, skozi vse razprave se je vlekla misel, da bi z novo ustavo rešili vsa tista vprašanja, ki bi ljudem omogočila boljše življenje. Plodna in zavzeta razprava je vsebovala predvsem predloge, ki bi omogočih boljše delo krajevnih skupnosti in hitrejši razvoj manj razvitih območij vSRS. O poteku razprav v delovnih organizacijah je poročal predsednik občinskega smdikalnega sveta Or- mož Alojz Balažič. Povedal je, daje razprava o predlogu obeh ustav bila v delovnih organizacijah praktično nadaljevanje razprave o ustavnih amandmajih. Delavci razpravljalci so bih zadovoljni, ker so vodje razprave našh primeren način in besedo ter tako niso govorih preveč teoretično temveč so govorih konkretno. Predvsem so delavce seznanili o njihovih pravicah in dolžnostih, ki se s širitvijo samouprave (po novi ustavi) prenašajo na delavce. Razpravljalci so se dotaknili pred- vsem vprašanj, ki zadevajo nagraje- vanje po delu, socialno varnost, minulo delo, komunalni sistem, formiranje TOZD itd. Vsak delavec je lahko v razpravi sodeloval in postavljal vprašanja. V nadaljevanju razprave je tekla beseda o podobi bodoče občinske skupščine in evidentiranju delegatov za novi skupščinski sistem. Razpra- ve so v načelu podprle prvoten predlog, da bi naj SO Ormož tudi v bodoče imela dva zbora. Pri določanju števila delegatskih mest pa bi se morali ozirati predvsem na interes delovnih ljudi in ne toliko na matematični račun glede na število prebivalcev. Kako oblikovati delegacije in delegatski sistem na sploh, še ni povsem znano. Vsem paje jasno, da so v ormoški občini evidentirali premalo možnih delegatov. Ce bo v poprečju število delegatov 10, potem bi morali evidentirati 400 ljudi - doslej pa jih je bilo evidentiranih samo 119. Ugotovili so tudi, da je premalo evidentiranih žensk, še bolj kritično pa je i mladino, saj je mladih samo neki? nad 7 odstotkov. Ob koncu so koordinacijskemu odboru, ki je ves čas razprav le-te vodil, predavateljskemu aktivu, krajevnim organizacijam SZDL in sindikalnim podružnicam v DO izrekli zahvalo in priznanje za uspešno izvedeno javno razpravo o predlogu obeh ustav. Spreminje; valne predloge so zbrali in jih poslali RK SZDL in ustavni komisiji. Skupen dogovor za nadaljnje delo vsebuje predvsem troje stvari: - ustanovitev koordinacijskih odborov v KS in DO, - v postopku nadaljnjega evidentiranja zagotoviti primerno strukturo in dogovor, tisti, ki ne bodo evidentirani tudi ne bodo mogli kandidirati. ____ RAZGIBATI POLITIČNO DELO (Nadaljevanje s 1. strani) razmer v občini, ki se k^J predvsem v večji enotnosti izvajai? nalog in usmerjanju razvoja. je poudaril, da za komunista » dovolj, da samokritično priz'^ j svoje napake, da se »posipa^®^ pepelom'S temveč mora kriticn° pokazati pri svojem delu. VsakegaJ^ treba ocenjevati po tem, l^aJ^jjj, prizadeva, da popravi svoje da boljše dela, ne pa po besedJJ Vsak komunist, vsaka organizaj«^ ali organ ZK mora vedno zn« ocenjevati prehojeno pot - i® drugim poudaril Franc Sei" sekretar sekretariata CK ZKS. a p FK!®* NOVE CENE MESA V PRODAJI NA DROBNO Mesa ni, meso je, meso bo. Prihodnje leto se bo verjetno prodaja mesa na domačem tržišču normalizirala. Gospodarstveniki nam zagotavljajo, da bo dovolj mesa. Pa poglejmo, po čem ga lahko kupujemo sedaj, (od 24. okt. 73 dalje): Da bi se prepečile večje motnje v odnosih na trgu in gibanju cen, je Izvršni svet skupščine republike Slovenije izdal odlok, v katerem so določene najviše cene svežega mesa v prodaji na drobno po posameznih kakovostnih delih: za prašičje meso: stegno brez kosti 43,00 din/kg; pleče brez kosti 34,00 din/kg; bočnik brez kosti 34,00 din/kg; potrebušina (flam) brez kosti 19,00 din/kg; zarebrnica (kare) s kostmi 38,00 din/kg; vrat s kostmi 28,50 din/kg; rebra s kostmi 19,00 din/kg in kosti po 2,00 dinarja za kilogram. Za telečje meso: stegno brez kosti 62,00 din/kg; pleče brez kosti 53,00. din/kg; bočnik brez kosti 36,00 din/kg; potrebušina (flam) brez kosti 30,00 din/kg; zarebrnica (kare) s kostmi 34,00 din/kg; vrat s kostmi 24,50 din/kg; rebra, prsa s kostmi 24,50 din/kg in kosti 3,20 din/kg. Za meso mladih govedi: pljučna pečenka 70,00 din/kg; stegno brez kosti 44,00 din/kg; plečače brez kosti 41,00 din/kg; bržola brez kosti 41,00 din/kg; bočnik brez kosti 30,00 din/kg; vrat brez kosti 30,00 din/kg; potrebušina (flam) brez kosti 24,00 din/kg; zarebrnica s kostmi 33,00 din/kg; robčejc s kostmi 24,00 din/kg; rebra s kostmi 24,00 din/kg; prsa s kostmi 24,00 din/kg in kosti 3,20 din/kg. Za goveje meso: pljučna pečenka 60,00 din/kg; stegno brez kosti 39,00 din/kg; pleče brez kosti 36,00 din/kg; bržola brez kosti 36,00 din/kg; bočnik brez kosti 25,60 din/kg; vrat s kostmi 25,60 din/kg; potrebušina brez kosti 23,00 din/kg; zarebrnica (šimbas) s kostmi 30,00 din/kg; robček s kostmi 23,00 din/kg; rebra s kostmi 23,00 din/kg; prsa s kostmi 23,00 din/kg in kosti 3,20 din/kg. Sedanje cene drobovine se smejo povečati največ za naslednji odsto- tek: - drobovina prašičev za 25 - drobovina telet 14 % - drobovina mlade govedi 15 % - drobovina govedi 20 % Cene piščancev brojlerjev smego v prodaji na drobno dosegati našled- rgo najvišjo raven: - klasično obdelani 22,10 din/kg in - pripravljeni za peko 23,60 din/kg. Sedanja cena za posamene perutninske dele po biološkem razseku se smejo povečati največ za 8%. Z mesom piščancev je mišljeno meso piščancev brojlerjev: - klasično obdelani piščanci z glavo, nogama in očiščeno užitno drobovino, - pripravljeno za peko: piščanci brez glave, distalnih delov, nog in drobovine. Nadrobne prodajne cene za meso prašičkov, jagnjet, ovac, konj in perutnine, razen mesa piščancev brojlerjev, za meso divjadi ter za rečne, morske in jezerske ribe se smego oblikovati prosto po pogojih trga. V krajih, kjer so bile že doslej po repubhških merilih dovoljene višje cene za sveže prašičje in telečje meso, meso mladih govedi in goveje meso, se smejo nadrobne prodajne cene povečati v povprečju za 5 %, s pogojem, da so cene za meso prednjih delov na ravni zgoraj navedenih cea Cene mesa piščancev brojlerjev se smejo povečati v teh krajih za 0,50 din pri kilogramu. M. Ozmec tednik — Četrtek, i. novembra 1973 stran 3 {ivahno v organizacijah ZKS v zadnjem tednu se je sestala večina organizacij ZKS na območju ptujske občine. Na sestankih komunisti razpravljajo o pripravah na volilne konference, ki morajo biti Icončane do 25. novembra, evidenti- lajo močne kandidate za nova vodstva v svojih organizacijah ZKS jI, za občinsko konferenco ZKS ter njene organe. Organizacije ZKS v delovnih skupnostih obravnavajo ^di ekonomska in druga vprašanja v jvojih kolektivih, krajevne organi- zacije pa vprašanja dela krajevnih skupnosti in aktivnosti komunistov v družbeno-političnih organizacijah na vasi. ^ ^ .. Glede na zaostritev mednarodnih odnosov, ki je nastala zaradi izraelske agresije na Bližnjem vzhodu, razpravljajo tudi o teh vprašanjih. Pri tem odločno podpi- rajo politiko ZK Jugoslavije in državnega vodstva, ki kot neuvršče- na in socialistična dežela dosledno zastopa stališča vseh naprednih sil sveta, izražena tudi na nedavni 6etrti konferenci neangažiranih dežel v Alžiru. Povsod se komunisti zavzemajo za dosledno uresničevanje nalog, ki izhajajo iz pisma predsednika Tita in ib predsedstva ZKJ, iz stališč 29. seje CK ZKS in uveljavljanja določil nove ustave. F.Fideršek Kaj bo kdo delal Občinska konferenca socialistične zveze Ormož že nekaj let vodi usklajevalno politiko deia organiza- cq in društev. Kaj bodo družbene organizacije in društva ter drugi delali v letošnji sezoni, so se dogovorili predstavniki teh organiza- cij prejšnji teden. Bili so predloženi programi dela temeljne kulturne skupnosti, občinskega sveta zveze kuhurno prosvetnih organizacij, zveze komunistov, sociahstične zve- ze, ^občinskega odbora rdečega križa, zveze borcev, zveze rezervnih vojaških starešin, temeljne telesno kulturne skupnosti in lovske druži- ne, medtem ko se občinska gasilska zveza, društvo prijateljev mladine, strelska družina, občin^a konferen- ca ZMS in ribiči sestanka niso udeležili V osnovi gre za dogovor o koordinaciji dela in za medsebojno sodelovanje pri posameznih priredi- tvah. Sočasno pa taki dogovori omogočajo načrtovanju družbene dejavnosti glede časa in prostora. Nekaj akcij je takšnih, ki zahtevajo angažiranost vseh družbenih in društvenih dejavnikov. Taka je proslava dneva OF, ki jo vsako leto organizira občinska konferenca so- cialistične zveze. Posebej so še poudarili enoten nastop vseh ob bližnjem dnevu republike - 29. novembru - ko bomo praznovali tudi 30-letnico AVNOJ. Za ta praznik bo v Ormožu nastopil priznani oktet Gallus, ki Ormoža- nom ni neznan, saj so ga z veseljem poslušali tudi lansko leto. Drugi takšen praznik, kjer bi morala biti prisotna vsa društva in organizacije, posebej še sindikati in mladina, je praznovanje 1. maja. Pričakovati je, da bo prihodnje leto ta praznik slovesno praznovaa Zagoreli bodo kresovi, postavili pa bodo tudi majska drevesa. V programu dela temeljne kultur- ne skupnosti Ormož naj omenimo samo veliko proslavo ob 100-letnici rojstva Frana Ksaverja Meška, ki bo prihodnje leto meseca oktobra pri Tomažu. Priprave že potekajo. jr OTVORITEV OBNOVLJENE CESTE JELOVEC-STARI GRAD Preteklo soboto, 27. oktobra 1973 so slavili brigadirji občine Slov. Bistrica svoj dan brigadirjev. Osrednjo slovesnost so priredili v Starem gradu pri Makolah, kjer so ob sodebvaiyu predstavnikov kra- jevnih organizacg Makole in Stari grad predali svojemu namenu okoh 5 km dolgi cesti odsek med Jelovcem in Starim gradom. Na pobudo aktiva ZM Stari ^ad in krajevnih organizacij tega kraja je obnovo ceste Jelovec-Stari grad sprejela v svoj delovni program tudi občinska konferenca ZM Slov. Bistrica. Sodelovala pa je tudi KS Makole. Pred osmimi meseci so mladi iz Starega ^ada in krajani, skupno z številnimi brigadirji iz več krajev bistriške občine zasadili prvič krampe in lopate v do takrat blatno in težko prevozno cesto. Osem mesecev so skupno s kmeti ob tej cesti vihteli orodja, da bi si omogočili prevozngšo cesto in s tem povezavo z ostalimi kraji V njihovih prizadevanjih so jim nudili pomoč Gozdno gospodarstvo, ob- činska skupščina in krajevna skup- nost Makole. Po predračunu bi naj dela na obnovi ceste veljala okoli ,7 mili- jonov SD, vendar so krajani in mladina Starega gradu večji del opravili s prostovoljnim delom. Krajani so zbrali 18.000 ND s samoprispevkom. Do 15. oktobra jim je uspelo cesto toliko usposobiti, daje po njej lahko pričel redno voziti avtobus delavce in šolarje do Poljčan in naprej. V, ta namen je bilo opravljenih nad 4000 udarniških ur. Sobotne zaključne svečanosti so se udeležili številni mladinci iz Starega gradu ter brigadirji iz občine Slov. Bistrica, ki so sodelovali pri obnovi ceste. Otvoritvi ceste je sledilo prijateljsko srečale v malem nogometu med ekipami Makol in brigadirjev. Sledila je peka kostanjev in čevapčičev, družabni večer pa so končali s plesom v Gasilskem domu. VH Skupni spominski posnetek brigadirjev in mladih iz Makol in Starega gradu. KRATKI IN JEDRNATI ODBORNIKI Nesklepčnost seje občinske skup- ščine je za Ormož dokaj nenavadna. Kaj takega se ni primerilo že leta. Seja obeh zborov, občinskega in zbora delovnih skupnosti, kije bila ptejšnji teden v četrtek, pa se je pričela s polurno zamudo, ker je v občinskem zboru do sklepčnosti Mnjkal en odbornik. Problem je bil tmalu rešen in skupščina je lahko pričela z delom. Odborniki pa so ■Občinskim možem" pripravili še ®o presenečenje. Minula 44. skup- ^ sga obeh zborov je bila najkrajša 'tem mandatu. V dobri uri in polje Jilo »obdelanih" vseh širinajst točk inevnega reda. V osrednji točki so odborniki na latko in jedrnato spregovorili o ?wočiiu o delu socialnega varstva v 'Kini Ormož. Razprava je tekla o Slogih sveta za družbene službe, ''.je odbornikom dal priporočilo, na seji sprejmego sklep o fičetku gradnje doma za ostarele ? skupaj s temeljno izobraževalno ♦"Pnostjo pristopijo k gradnji ?»bne osnovne šole. Oba objekta postavili v Ormožu. Odborni- Jl ® kmalu spoznali, da je o teh TOanjih prezgodaj ^lepati, ker za , benega od projektov ni zagotov- /'"fga denarja. Nova posebna šola ' približno 800 milijonov dinarjev, dom za ostarele pa JJ toliko. Zadeve kljub temu niso j^v koš, temveč se dogovorili, da še naprej poskušati in iskati ■^fosti za rešitev obeh vprašanj. w,.^ugem delu razprave o očiiu so se odborniki pohvalno ^ui o skrbi za ostarele, varstvu J in mladoletnikov ter posebg l^ili potrebo po nada^nem ^evanju ustreznih služb, da bi kmečkih otrok dobUo otroški Doslej je rumreč ta bil dobro rešen. Dodatek so dobili otroci staršev, ki imajo pod 200 starih tisočakov katastrskega dohodka in pod 65.000 SD na družinskega člana. Načeta so bila tudi vprašanja ostarelih kmetov, ki jih včasih izkoriščajo njihovi dobro situirani otroci ali jim vsaj nočejo pomagati živeti, čeprav so po zakonu dolžni V nada^evanju seje občinske skupščine so še obravnavali in sprejeli odlok o družbeni materialni pomoči v občini odlok o tem, kaj se šteje za investicnsko vzdrževanje, revitalizacgo, tekoče vzdrževanje in obratovanje stanovanjskih hiš in odlok o načinu upravljanja s sredstvi občinskega solidarnostnega stano- vanjskega sklada, namenjenih za gradnjo stanovanj udeležencev NOV. Potem je tekla razprava o družbenem dogovoru o upravljanju in gospodarjenju s sr^stvi za kreditiranje graditve stanovanj in pooblastilo predsedniku za podpis osnutka. Sledil je sklep o razpisu prvih volitev delegatov v skupščino samoupravne stanovanjske skupno- sti v občini Ormož. Po tem sklepu organizacge združenega dela, ki zagotavljajo sredstva skupnosti, iz- volijo v skupščino na zboru delovnih ljudi praviloma na 80 članov po enega delegata. Pri tem morajo upoštevati razvrstitev organi- zacij združenega dela po dejav- nostih. Po enega delegata izvol^o tudi družbenopolitične organizacije in skupnosti Od 37 članov, koliko bo skupščina štela, bodo izvolili 27 članov delavci ki so v rednem delovnem razmerju. Potem so odborniki še sprejeli sporazum o ureditvi medsebojnih premoženjsko-pravnih razmerij na nepremičninah družbene lastnine v k. o. Ormož in Hardek med SO Ormož in SVL obrat Jeruzalem Ormož ter SO Ormož in podjetjem „KRAN" Ormož. Ob koncu seje so' sprejeU še dogovor o ureditvi vozišča na cesti I. reda skozi mesto Ormož medre- publiško skupnostjo za ceste in SO Ormož, imenovali upravni odbor gasilskega sklada in podali soglage k imenovanju načelnika uprave javne varnosti Maribor. K jedrnatosti seje je nedvomno pripomoglo to, da so odborniki dobili gradivo k vsem točkam dnevnega reda, kar je v Ormožu že nekaj časa lepa navada. jr NEVARNOST PREDSTAVLJA MESO Oddelek za poljedelstvo in prehrambeno industrijo pri ameriški vladi je imenoval posebni posveto- valni odbor, da po hitrem postopku prouči, kolikšna je vzročnost rakastih obolenj po uživanju slanine, gnjati in drugih vrst mesa in mesnih izdelkov. Poljedelski tajnik Earl Butz je dejal, da je solni nitrit, ki se uporablja že leta, najbolj nevaren, ker se spaja z drugimi kislinami in tvori na ta način NITROSAMINE, ki so danes že dokazani povzro- čitelji raka. Solne nitrite in živosrebrne preparate uporabljamo kot konzervanse zato, ker ohranijo svežino mesa. 4 stran TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 RAZGIBANI DVE LETI DELA „Ti dve leti dela sta izredno dinamični v zgodovini ormoške zveze komunistov" je med drugim podal oceno sekretar medobčin- skega sveta ZKS Maribor, Slavko Soršak na ponedeljkovi seji konfe- rence ZKS Ormož. Poleg njega je med gosti konference bil tudi Kari Sukič, predsednik komisije za organiziranost in razvoj pri CK ZKS. Kot smo v Tedniku že poročali, je bila V. seja občinske konference ZKS Ormož namenjena politični oceni razmer in dela zveze komuni- stov v občini Ormož v minulih dveh letih s poudarkom na oceno tx) pismu tbvariša Tita in po 29. seji CK ZKS. Konferenca je ugotovila, da je delo komunistov v obravnavanem obdobju težilo k večji vlogi in uveljavljanju zveze komunistov. Tudi v ormoški občini bi težko dosegh akcgsko in idejno enotnost političnega delovanja, če ne bi bilo pisma in 29. seje CK ZKS. Z obema omenjenima dogodkoma so se tudi tu sprožih procesi, ki so zajeh skoraj vse člane zveze in vnesli kritičen odnos v delo in medsebojna razmerja, kar pomeni neoportuni- stičen, kritičen in revoluckjnaren način dela ZK. Ob tem je treba v še večji meri gojiti tovariško kritiko in samokritiko med članstvom. Ob takih dgstvih lahko povemo, da je bila na občinskem nivoju dosežena kiejna in akcgska enotnost poli- tičnega delovanja vseh družbenopo- litičnih organizacg. Ob pozitivni oceni delovanja komunistov na ravni občine pa je treba opozoriti na pomanjkljivosti, ki jih je čutiti pri delu krajevnih organizacij ZKS in SZDL ter pri delu sindikalnih organizacij in mladine. Te organizacije so po oceni članov konference premalo obrnje- ne k konkretnim problemom krajevnih skupnosti. Usposabljanje organizacg in članov - posamezni- kov za takšno delovanje mora biti ena bistvenih nalog zveze komuni- stov. Vprašanju organiziranosti ZKS na področju občine je bila v obravna- vanem obdobju posvečena velika pozornost in ^rb. Tako je bilo na novo ustanovljenih sedem osnovnih organizacg in trije aktivi ZKS. Poleg tega sta redno delovala: aktiv delavcev - neposrednih proizva- jalcev, ki je bil formiran povsem na novo ter aktiv direktorjev in predsednikov delavskih svetov. Usta- navljanje aktivov v vodstvih družbe- no po htičnih organizacg in disloci- ranih obratih pa je delo, ki komuniste čaka v bližnji bodoč- nosti V obravnavanem dveletnem ob- dobju je bilo veliko pozornosti posvečeno tudi pomlajevanju član- stva zveze komunistov. Tako je bilo lansko leto in v prvi polovici letošnjega leta sprejetih 50 novih članov. Po statističnih podatkih je sedaj v občini Ormož 286 članov zveze komunistov. Zadnjih nekaj let beleži občina Ormož hitrejšo rast gospodarstva. To nedvomno vpliva na večjo osveščenost vseh delovnih ljudi Takšno stanje se odraža tudi v delu osnovnih organizacij ZKS v delovnih organizacgah, ki so se poglabljale v reševanje gospodardcih vprašanj. Z vso odločnostjo so tako v okviru možnosti reševali socialna neskladja, uresničevanje samoupravnih spora- zumov o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, vnašanja določil ustavnih sprememb v samoupravne akte in podobno. VeUko delo je bilo opravljeno tudi na področju kadro- vanja in družbenopolitičnega dela. V vseh delovnih organizacijah in zavodih so tekle razprave o formi- ranju temeljnih organizacij združe- nega dela, ki so ponekod tudi že ustanovljene. Za vse te probleme pa velja skupna ocena, da delo teče pr^očasL Zveza komunistov ne bo kos svojim nalogam, ki se pred njo postavljajo z novo ustavo in izhodišči za X. kongres ZKJ ter VIL kongres ZKS če ne bo odločneje zahtevala izobraževanja delavcev na delovnem mestu. Vsak zaposleni delavec se mora naučiti vsaj abesede samoupravljanja, sicer bodo vsi napori za oblikovanje TOZD le formalni pristopi, ko se navadno zamenjajo tablice, odnosi znotraj kolektivov pa ostango nespre- menjeni Še naprej bi lahko govorili o manipulaciji z delavci ip. Ob tem so poudarili pomembno vlogo delavske univerze, ki bo morala delati tako, kot jo opredeli že sam naziv. Beseda je tekla še o integracgskih gibanjih, vprašanju stabilizacije, in mnogih drugih vprašanjih. Ob koncu seje so člani sprejeli statutarni sklep, po katerem bo nova OK ZKS štela 49 delegatov. SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V krajevni skupnosti Ptuj je nad 450 občanov, starih nad 75 let, to je dobre 3 % vseh občanov. To nalaga krajevni skupnosti, da skrbi in olepša jesen življenja starejših občanov in jih vsaj enkrat na leto povabi v goste, jih združi in razvedri pod geslom „0LEPSAJM0 živ LJENJE STAROSTNIH OBCA NOV". ^ To srečanje je KS Ptuj organizj, rala že tretjič. V soboto seje zbralo v Narodnem domu nad 300 mož in žena, ki so dopolnili tričetrt stoletja življenja. Njihovi obrazi so bi veseli, gube na licih in čelu so za trenutek splahtele. Za trenutek so odšle r^ihove misli nazaj v mladost Kje so tisti zlati časi .. ? Ps pustimo to, prehudo je in občutki je sploh nemogoče prenesti k papir. V sodelovanju s KB Mariboi podružnico Ptuj, je odbor KS Pti; pripravil lep in prisrčen kultura program, v katerem sodeloval učenci OŠ „Toneta Žnidariča" te stari znanci Tina, Štef in Maruleki; Maribora. KB Maribor, podružnic Ptuj pa je obdarila vse tiste, ki sc imeli na ta dan rojstni dan i hranilno knjižico in vlogo. ZavedK razpoloženje je poskrbel ansambel Lajoš, ob katerega zvokih so i nekaterniki tudi vedro zavrteli Tui KS Ptuj je Vse starejše obžac! skromno obdarila in pogostili Uvodni govor je imela članica svec KS in predsednica komisge u socialna in zdravstvena vprašaip Hilda Seršen, ki je med drugič 1 dejala: „Ustanovili smo servis 5 nego bohiikov. Ta zaposluje} negovalk, od katerih vsaka obiski? 3-5 bohiikov na daa Ta ukrep)<| bil nujno potrebea S tem nudifl« veliko pomoč tistim, ki so on^J mogli, pa nimajo svojcev ah paFj ne morgo negovati Da smo kp- kroničnemu pomanjkanju sreds^^ omogočili to prireditev, so pomagaU Kreditna banka Mariboi; podružnica Ptuj, Mercator, poj, valnica Panonga Ptuj in industrp- podjetje Petovia." ♦ t Folktorna skupina OŠ »Toneta Znkiariča" je priplesala v dvorano pr^etii vzduge in mladostna leta. Foto: M. Ozmec KMALU V VOJAŠKI SUKNJI V preteklem tednu je bilo mogoče v Slov. Bistrici kar štiri dni opažati veliko število mladih, nasmejanih fantov, ki največkrat sploh niso pokazaU, da bodo vsak trenutek stopih pred strogo oko naborne komisije. Naborna komisija, ki so jo sestavljali kapetan in predsednik komisije v Slov. Bistrici Andrija Savič, kapetan dr. Sava Čalasan, Anton Kolar in Malčka Špindler, je imela kar štiri dni polne roke dela, saj se je pred njo dnevno zvrstilo nad 70 mladih nabornikov. Vsakega posameznika je bUo potrebno dobro preizkusiti, preden so se odločili, v katero področje ga bodo usmerili Prav to pa ni niti najmanj lahko, saj je bilo potrebno izbirati samo eno od 125 možnosti in nad 7000 elementi določanja roda službe, da bi lahko po intencijah narodne obrambe postavili pravega človeka na pravo mesto. Ob tem paje nujno upoštevati tudi že^e nabornikov, ki so prav tako bile zelo raznolike. Delo v takih pogojih ni bilo lahko, vendar ga je izugena in strokovno kvalitetna komisga uspešno rešila. Po splošni oceni je bilo zdrav- stveno in fizično stanje nabornikov zelo zadovoljivo. Kljub vsemu pa je bilo tudi tokrat med njimi nekaj mladih, ki zaradi raznih deformacg, prestanih bolezni s trajngšimi posledicami, ki so po vojaških predpisih nesposobni za služenje voja^ega roka. Vendar je teh bilo zelo malo. Komisga je ob zaključku pouda- rila veliko disciphno, ki je vladala med naborniki Prvi med novinci bodo oblekli vojaške suknje že v letošnjem novembru. VH Zdravstveno stanje, spretnost, hitrost odločanja, višina in še mnogi drugi pogoji odločajo o končni odločitvi naborne komisije. EGIPTOVSKE umetnine VSZ ^ Pred nedavn^im so v Moskvi od^ razstavo egiptovskih dragoce^ izkopanih iz groba kralja mona in iz nubidijskih področja severnega Egipta. ^^ ^^ plačali za odškodnino 125 m^ ameriških dolarjev in upajo, da j ves denar povrnili z vsOT ^ obiskovalcev. Morda se posrečilo. XEDNIK — četrtek, 1. novembra 1973 stran 5 ZAVIDLJIV RAZVOJ »PRESKRBE« V POLJČANAH Od .prvega novembra dalje bo ^^anja samostojna poslovna obra- čunska enota mariborskega trgov- skega podjetja Koloniale vPoljča- nah postala TOZD omenjnenega podjetja z uradnim nazivom: iColoniale Maribor, TOZD Preskrba Poljčane. Preskrba je ime, ki ga je pred leti uporabljalo samostojno trgovsko podjetje v Poljčanah, ki se je kasneje priključilo Kolonialam. Preskrba Poljčane ima trenutno 35 prodajaln, od tega 17 v Sloveniji in 18 v Hrvaški. Samo 12 prodajaln imajo v domači občini, katerim bi se v bližnji prihodnjosti priključila še nova samopostrežna v Poljčanah. v maloprodaji so v preteklem letu ustvarili promet v višini nad pet milijard dinarjev in so največji delovni kolektiv v Poljčanah. Imajo Zaposlenih 320 delavcev, imajo svoj avtomobilski park, ki šteje 17 transportnih vozil. V okviru podjet- ja so po ustvarjenem dohodku in številu zaposlenih na drugem mestu takoj za mariborsko centralo. Letos 8. septembra so otvorili novo skladišče in upravno poslopje, ki ga še opremljajo, s skladiščno površino 2600 kvadratnih metrov. Novo poslopje s skladiščem je neposredno ob progi in železniški postaji, kar bo olajšalo nabavo in transport. Celotni stroški novogradnje še niso dokonč- ni, vendar bodo nekako med 800 milijoni in 1 milijardo dinarjev. Preskrba ima zraven novih skladiščnih prostorov še stare v velikosti 3.400 kvadratnih metrov, od katerih je 2.000 kvadratnih metrov v najemu. V glavnem so to vse živilska skladišča. Z otvoritvijo novega skladišča in upravnih prostorov je Preskrba končala dela, predvidena v letošnjem razvojnem programu podjetja. Novo skladišče in uprava poljčanske Preskrbe. Nujno... pomagajte...! NJIH DELO SPOŠTUJEMO LE, CE GRE ZA NAS ALI ZA NESREČO BLIŽNJEGA (1. nadaljevanje) Bito je 12. avgusta tega leta tri ure pred polnočjo. Na gasilski veselici v Vidmu pri Ptuju je po prepriru Milan Hvaleč z žepnim nežem zabodel Jožeta Cafuta v vrat, ki je kasneje zaradi krvavitve podlegel Na veselici je bilo mnogo avtomobi- listov, vendar so vsi čakah na reševalca. Eden izmed prisotnih je celo izjavil: „Jaz ga že ne bom vozil, to je stvar rešilca. Ves avto bom imel zamazaa" Cafuta je krvavel Nikdo mu ni znal nuditi pomoči in nikdo ni bil pripravljen ga zapeljati v ptujsko bolnišnico, do katere je le pet minut hitre vožnje. Minute Cafutovega življenja so se iztekale, dokler na kraj nesreče ni prišla neznana voznica in ga s svojim osebnim vozilom odpeljala pr^ prihodom reševalnega vozila. V bolnišnico je prišla prepozno, vendar bi pravo- časno verjetno lahko prišel kateri izmed na veseHci zabavajočih se prisotnih voznikov. Milan Hvaleč je zaradi uboja v afektu in vinjenosti dobil kazen šest let zapora, nekaj podobnega pa si zaslužijo tudi vozniki, ki so na kraju nesreče odklonili pomoč umirajočemu člo- veku, ki so mu jo bili dolžni nuditi Ubodi ali prerezi večjih in glavnih žil 90 zelo nevarni vendar ob hitri zdravniški pomoči in transfuzp danes niso več vedno smrtni Krvavitve so poškodbe, pri katerih lahko prevoz opravi vsak voznik na kakršnemkoh vozilu, ker niso poškodovani kostni ah drugi deli telesa, zaradi katerih bi moral poškodovanec čakati' na specialni reševalni voz. Pri krvavitvi sta važni le dve stvari: poskušati ustaviti lovavitev ia poškodovanca čim prej spraviti k zdravniku. Reševalna vozila so mnogokrat zasedena in večkrat se primeri, da so na terenu takrat, ko jih najbolj potrebujemo, zaradi česar ne smemo v nobeni nesreči kjer lahko sami brez škode pomagamo, čakati izključno na nje in prepuščati bolnika naključju, kot so to pred nedavnim naredih na gasilski veseUci v Vidmu. Ker smo omenih zasedenost reševalnih vozil, lahko pripišemo še naslednje: Mnogi občani naročajo nujne prevoze z reševalci po nepotrebnem, predvsem kadar gre za nenadne poškodbe pri nesrečah. Niso redki primeri ko drvgo reševalna vozila z modro lučjo in sireno na kraj nesreče, kjer se nato ugotovi, da si je vinjeni kolesar razbil samo nos in na koncu sploh noče v bolnišnico in vozniku reševalnega vozila zabrusi: „Kdo te je sploh poklical? !" Občani naj bi vedno, kadar prijavljajo nesrečo in kličejo reševalce, vsaj delno opisali poškodbe ponesrečenca in stanje, v katerem se nahaja. Analize so pokazale, da slovenski reševalci prepeljejo kar 36 odstotkov vinjenih po^odovancev s poškodbami ki dcoraj niso omembe vredne in v primerih, ko ni potrebna zdravni- kova pomoč. Zaradi takšnih pozivov pa mnogokrat čakajo na prevoz mnogo bolj potrebni bolniki, poškodovanci in nosečnice, ki zaradi prepoznega prevoza v bolniš- nico nato rodijo med prevozom, na poti Pred dobrim mesecem pa se je mariborskemu reševalcu pripetilo naslednje: „Dobil sem nalog za nujni prevoz ponesrečenca iz Polskave. Osebni avtomobil je zaneslo v zavoju pod klancem pri Zg. Polskavi Šlo je za težje poškodbe in smrt enega izmed potnikov. Ko smo z muko spravljali ponesrečence iz zbitega vozila, je eden izmed prisotnih radovednežev polglasno pripomnil. . . „Reševalec je dober poklic, v takšnih nesrečah in tam, kjer so vsi mrtvi, si lahko marsikaj vzameš" ...?!... „Ce ne bi bil v uniformi in ne bi imel opravka s ponesrečenci, bi bil tudi ta potreben prevoza na kirurggo. V zahvalo, da se trudiš in da pokušaš rešiti, kar se da in čemur je največkrat kriva nepremišljenost, te enačijo in primerjajo še s tatovi," je izjavil voznik reševalca, ki ta poklic opravlja že petnajst let. Se nadaljuje VARČEVANJE - V KORIST POSAMEZNIKU IN DRUŽBI 31 OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA Pred dnevi je združenje poslovnih iiank Slovence sklicalo v Ljubljani »ovinarsko konferenco, na kateri jno izvedeU marsikaj zanimivega. Mub temu, da je varčevanje pri nas 'zadnjih letih v porastu, je še vedno M prebivalci v obtoku skoro ■oliko „proste gotovine", kot vseh tonih hranilnih vlog. V Jugoslavgi zbrali le slabo četrtino vseh •prostih" sredstev prebivalcev. Hranilne vloge Jugoslovanov so spomladi letos okrog 26 din, lani pa 24,9 milijard Pošte in banke so izdale "'•410.000 hranilnih knjižic. Banke ^'lani odobrile nekaj čez 6 milgard potrošniških kreditov, gospo- organizacije pa so prodale na kredit za nekaj čez 3,3 "parde din. . 'O so podatki ki nam povedo, da I^Soslovani vse bolj varčujemo. je razveseljiva, če vemo, da ^'^evanje prinaša koristi posamez- m družbi kot celoti Varče- pa ne moremo omejevati samo področje klasičnih hranil- i^.vog, temveč bi ga bilo koristno J "Titi tudi na zajemanje gotovine ^"sebnega dohodka zaposlenih. To zneski, saj znašajo v mesečno v vsej državi " milijonov din, v Slovengi pa 1,118 milijonov din. Izplačila osebnih dohodkov prek hranilnih knjižic so banke uvedle že pred leti prek tekočih računov občanov pa šele 1971 leta. Občani in delovne organizacge so že spoznale prednosti, ki jih jim nudi tak način izplačevanja. To kažejo podatki, da je bilo lani odprtih komaj 5.000 tekočih računov, do aprila letos pa že 24.000 s povprečnim saldom 21 milijonov din Z vrsto stimulacg pa bodo banke poskrbele (ugodne obrestne mere, možnost jemanja posebnih posojil), da tekoči račun ne bo vab^iv le za delovne organizac^e, temveč tudi za zaposlene. Sloveiiija je s 327 delovnimi organizacgami od 2.286, kolikor jih je v Slovengi, vključena v sistem izplačevanja osebnih dohodkov prek hranilnih računov daleč pred ostali- mi republikami Tako je zajeto 153 milijonov din osebn^a dohodka, oziroma 13,6 % dohodkov vseh zaposlenih v slovenskem gospodar- stvu. Jugoslovansko povprečje znaša namreč le 5,5 %. Možnosti zajetja so še izredno velike in bo potrebna še široka angažiranost vseh zainteresi- ranih dejavnikov, da bomo na tem področju dosegh še večje uspehe. Tudi mladinsko varčevanje, kljub začetnim uspehom, ki so jih doseli zlasti na celjskem področju, je šele v razvoju. Banke so uvedle zelo primerne oblike za mlade varčevalce (pikapolonica, ježek in delfinček). Potrebna pa bo pomoč staršev, zlasti pa p^agoških delavcev, da bo ta oblika varčevanja zajela čimveč šolskih otrok. To narekujejo družbe- no-ekonomski in nenazadnje vzgoj- no-pedago^ci razlogi, saj poleg vzgajanja čuta do varčevanja, razvij- amo pri mladini še samoupravljalsko zavest (delegatski odnosi - sveti varčevalcev), kar je za našo družbo še posebnega pomena. -ma- REKORDNA ŽETEV V SZ Po zadnjih poročilih so letos v SZ pridelali okoli 200 milijonov ton žita, kar je za 33 milijonov več kakor lani. DIJAŠKI DOM, PTUJ razpisuje prosto delovno mesto 1 vzgojitelja za POŠ Pogoj: višja izobrazba — PA, smer defektologija — ortopedagogika Nastop službe 1. 12. 1973 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. 6 stran TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 DESETLETNICA SKUPNOSTI KMETIJSKIH ŠOL SLOVENIJE Pred desetimi leti je skupina kmetgskih šolnikov ustanovila skup- nost kmetijskih šol Slovenge z namenom, da precej razrahljano kmetijsko šolstvo poveže v skupno organizacijo. Ob ustanovitvi jih je vodila želja po ureditvi in izboljša- nju stanja v šolah, ki so se v razburkanem povojnem obdobju srečavale z neštetimi težavami Vsak povojni čas prinaša spremembo in nove pogoje delovanja, zato je bilo potrebno tudi kmetijsko šolstvo reorganizirati in na novo povezati V teh kratkih desetih letih je bilo napravljeno ogromno, plodovi priza- devanj pa se kažejo tudi v tem, da se z vsakim letom množijo vrste absoh^entov kmetijskih šol, ki z znanjem, pridobljenim v šolah, dajejo nov utrip kmetijski proizvod- nji Na občnem zboru v Rakičanu, aprila 1968 se je takratno združenje preimenovalo v „Skupnost kmetij- dcih šol Slovence Maribor". Sedaj šteje skupnost 16 članov. Odt^aje deset kmetpkih šol in 6 kmetijskih delovnih organizacij. Ustanovitelii so bili: Kmetijska srednja šola Maribor, Kmetijska srednja šola Rakičan, Kmetijska srednja šola Grm, Šola za živinorejsko veterinar- ske tehnike Ljubljana, Kmetijsko izobraževabii center Celje, Vinarkos sadjarska šola Svečina, Mlekarski šolski center Kranj, Kmetijska strojna šola Maribor, Poljedelsko živinorejska šola Turnišče, Kmetg- ska živinorejska šola Poljče. V okviru kmetijskega izobraževalnega centra v Celju so ob ustanovitvi delovale 3 poklicne in ena srednja šola za odrasle. Do sedaj je skupnost imela že pet občnih zborov. Zadnji je bil 27. oktobra 1973 v prostorih Narodnega doma v Ptuju, priso- stvovalo je okoli 50 predstavnikov kmetijskih šol ter drugih družbeno političnih organizacij ptujske obči- ne in republiških funkcksnarjev. V diskusiji so obravnavali aktualne probleme kmetijsk^a šolstva pri nas. Zavzemali so se za vzgojo kadrov, brez katerih si ni mogoče predstavljati modernega kmetijstva. Primanjkuje predvsem strokov- njakov z visoko in vigo izobrazbo, saj je na višjih šolah in fakultetah praznih 50 mest. Treba je predvi- devati da bo čez nekaj let ta položaj še bolj kritičen, saj se kmetgstvo iz dneva v dan krepi in modernizira. Ob enem je treba omeniti, da v poklicnem in srednjem šolstvu ni takšne krize oz. da je že prebredena, saj so letos zabeležili približno 100 vpisov več kot lani V te šole se vpisuje pretežno mladina kmečkega porekla; potrebno je, da pritegnemo k sodelovanju še ostalo mladino. Predstavnik republike konference SZDL je poudaril, da se te dni trasira do poročna politika kmetgskega šolstva, ki bo prav gotovo ena najuspešngših. Strinjal se je s kritikami da zakonov tega področja ne izvajajo dovolj na- tančno. Ni več problema, ali družbeni ali privatni sektor, pro- blem je, kako mobilizirati vsakega kmeta in racionalno porazdeliti i^egove zmogljivosti Danes imamo v Slovengi še vedno 80 do 90 tisoč kmetov. Glede predpisov, ki izena- čujejo kmeta z delavcem pa je potrebno, da ga izenačujejo v vseh ozirih. Če je torej za delavca obvezna kvalifikacija, jo naj ima tudi kmet, kajti s tem bo koristil sebi in družbi Zato so se zavzeli za tečaje v zimskem času za tiste kmete, ki imajo 6 ali 7 razredov osnovne šole. Naj bo kmetgska šola enaka vsem drugim, kar doslej ni bilo čutiti Pereč problem, ki pa je v zadrijem času zefo „nalezljiv" pa je, da uhajajo težko pridobljeni ljudje - strokovnjaki iz kmet^stva v druge pokUce. Včasih se najdejo tudi na bencindcih črpalkah, pa tudi kelna- rit gredo raje. Republiška zveza sindikatov se je za rešitfev tega problema zelo resno zavzemala, a ker je bila klima negativna, niso mogli veliko ukreniti Miran Glušič je govoril o nujnosti obnove šole v Turnišču, kije ta korekoč v razpadu ter o problemih, ki tarejo ptujsko kmetgstvo. Misli vseh diskutantov 90 lepa perspektiva za dejanja, ki bi naj sledila: za program, ki ga kmetijstvo zahteva, je treba mobilizirati vse sile, kajti le tako se lahko obeta lepša prihodnost panogi življenj- skega pomena. -OM- Detovno predsedstvo V. občnega zbora v Ptuju. Prvi z leve predsednflc skupnosti slovenjskih kmetijskih šol. Tone Janšterle. Foto: M. OZMEC Dan mrtvih v bistriški občini Na dan mrtvih so v vseh krajih bistriške občine številne slovesnosti komemoracije in shodi ob gobovih ter spominkih obeležjih iz časov NOB. Predvsem v dopoldanskem času prebivalci pripravno komemoracge s kulturnimi programi V Po^čanah, Pragerskem in Oplotnici pripravijo ob tej priložnosti ob spomenikih NOB slavnostne govore, recitacige in glasbene točke. Največja proslava pa je ta dan pred spomenikom NOB v Slov Bistrici, kjer v organizacgi OK ZZfi NOV SloY, Bistrica pripravno komemoracflo, na njej pa član te organizacge osvetli pomen praznika, družbeno^litične organizacije bj. striške občine pa položijo vence Vod garniz^e Pohorski bataljon Stov. Bistrice izstreli sabo. v kulturnem programu sodeluje godba na pihala kolektiva IMPOL, mo^j pevski zbor iz Stov. Bistrice ter recitatorji Od spomenika sredi Slov. Bistrice občani odidejo še na partizan^e grobove na bistriškem pokopališču, kjer prav tako potožijo vence Posebna delegacija družbenopolj! tičnih organizacij pa odnese venec na ^omenik legendarnega Pohor- dcega bataljona k Trem žebpm na bistriškem Pohorju. Viktor Horvat AVGUST HRŽIC SE NE BI MOGEL UDELEŽITI 4(W.ET- NICE MATURE Z obiskom pri družini Hržič pri Veliki Nedelji 25, 22. 10. 1073 je nedvomno ugotovljeno, da bi moral biti med opravičenimi somaturanti Avgust Hržič (desno) s hčerko Ingo, sinom Leonom in ženo Marijo, ko mu je bilo zdravje še bolj naklonjeno. 1933 na ptujski gimnaziji tudi Avgust Hržič iz Velike Nedelje 25, zaradi bolezni, ki mu ne dovoljuje odsotnosti zdoma. Obiskal ga je sošolec Lojze Jerin z ženo in J. Vrabl. Njegovo ime med preminulimi je le posledica napačne informacije med pripravami na srečanje, sedaj popravljene z obljubo, da bodo Avgusta Hržiča odslg sošolci večkrat obiskali in se tudi z njim pomenili o vsem, kar je bilo novega v času po srečanju 1968, ki se gaje tudi on rad udeležil. J. V. VARČEVANJE JE PAMETNO GOSPODARJENJE (Nadaljevanje s 1. strani) odštejemo, temveč ga bogatimo z obrestmi. Ptujska bančna podružnica je prepričana v nadaljnji uspeh varčevanja, tako v pogledu vedno večjega števila delavcev, ki bodo prejemali osebne dohodke na hranilne knjižice, kakor tudi ostalih vlagateljev. Primerno razumevanje samo- upravnih organov delovnih organizacij in podpora širših družbenih dejavnikov bo akcijo pospešilo. Nova koncentracija sredstev pa pomeni nove kredite gospodarstvu in obča- nom. J.Belšak tednik — četrtek, i. novembra 1973 stran 7 PREDALEČ, DA BI POZNALI NJIHOVE PROBLEME? Na nekoliko odročnem območju nied Pragerskim, Ptujsko goro in Makolami poteka meja med ptujsko in bistriško občino. Cesta med Šikolami in Sestržami ni vzdrževana in je polna lukenj in grebenov. Ker teče po zelo močvirnem terenu je neredko poplavljena, včasih tudi po teden aU več. Že večkrat je bilo v načrtu, da jo nekoliko zvišajo in asfaltirajo, vendar iz nepojasnjenih razlogov do del ni prišlo, letos paje izpadla celo iz načrta. Za mnoge prebivalce je v času dežja in zime skoraj neprehodna in so prisiljeni pešačiti po blatu in vodi po nekaj ur, da lahko pridejo na svoja delovna mesta di železniško po- stajo. Avtobusne zveze so slabe in so večinoma vsi vezani na lastna prevozna sredstva, ki so največkrat kolesa ali pa kar noge. Težave imajo tudi otroci, ki obiskujejo šolo, ali pa takrat, ko je potrebno iti po zdravnika. Občani Sestrž, Mostečnega in Lega menijo, da ni le dovolj govoriti o nerazvitih občinah, ker je to zelo širok pojem, temveč da bi bilo prav govoriti o neposredno nerazvitih obmog ih in zaselkih in da bi bilo v prvi vrsti treba podpirati te, ne pa da se sredstva centralizirajo in zbirajo v nekaj večjih centrih tako imeno- vanih nerazvitih občin. Plačujemo prispevke, davke in druge dajatve, vendar če v mestu gradijo novo cesto, ulico ali priklapljajo elektriko, tega ne delajo meščani, tudi malokdaj prispevajo sredstva neposredno iz svojega žepa. V Sestržah smo gradili transfor- mator iz svojih, od hiše do hiše zbranih sredstev, dali smo drogove in opravili vsa zemeljska dela. Mesta vasem vračajo manjša sredstva, kakor jih od njih dobivajo, vendar nerazvito vaško področje ne more zagotavljati tudi razvoja mesta in z.adostne in hkrati cenene prehrane. Življenje na vasi zaradi dražje preskrbe postaja vedno težje. »Bistrica kopiči sklade Makol, Poljčan in drugih vasi za moderni- zacijo cest, vodovodv in drugega, ki pa se ne vračajo, so pa osnova za razvoj Slov. Bistrice. Sodelujemo s ptujskim kombinatom, ki nato svoja sredstva investira v druga območ^ a, kjer naše pridelke in živino prodaja celo ceneje kot doma in raje podpira tuj trg in razvoj tujih območij, ki so mnogokrat manj potrebna kot mi. Se vedno je med našimi družinami mnogo takšnih, ki imajo v svojih hišah ilovnate pode. Imamo sadje, grozdje, vino in druge pridelke, katerih ne moremo prodati, ker kupci zaradi slabih cest ne morejo do nas, mi pa ne do njih. Iz Ljubljane se vozijo v Zavrč po sadje, ker do tja vodi asfalt. Nerazvitost občine ne bi smela pomeniti, da je treba razviti samo upravno središče te občine, temveč, da se prične tam, kjer je najbolj potrebno, protestirajo občani Sestrž, Stopnega, Mostečne- ga in Makol, ker so oddaljeni le 20 km od Bistrice ali Ptuja, pa živijo odrezano, bedno in težko in se za vsako izboljšavo resnično borijo in trudijo. SLABA LETINA VIŠNJE MARASKE V Dalmaciji so ugotovili, da je bil letošnji pridelek višnje maraske znatno pod poprečjem in od tistega, ki so ga planirali. Pridelek je bil za 80 odstotkov manjši od lanskolet-' nega in je bil najslabši v zadnjih dvajsetih letih. Temu primerna bo tudi viqa cena žgane pijače, ki jo proizvajajo iz višnje maraske, prav tako bo tege dostopna v naših prodajalnah, ker bo večinoma izvožena zaradi predhodno sklenje- nih pogodb. DAN MRTVIH NEKOČ IN DANES Dan mrtvih, dan ko se odpravimo na grobove svojcev in znancev ter posvetimo nekaj trenutkov njiho- vemu spominu, je znan že nekaj stoletij, v posebni obliki pa so ga poznali tudi narodi, ki so živeli pred več tisoč leti. Prvotno so se umrlih spominjali ob samem dnevu pokopa (sedanje sedmine) in ob dnevih čaščenja bogov, ko so jim darovali živino, mnogokrat pa tudi ljudi Pri Slovanih in še pred dobrimi sto leti tudi v Slovengi je bila zelo razširjena peka „hlebčkov", s katerimi so počastili spomin umrlih. Vsak vaščan je spekel toliko hlebčkov, kolikor je bilo sovaščanov. To je pDmenilo veliko zamero, kajti izmenjava hlebčkov je pomenila ^zabo vseh predhodnih sprtij, ki so jih imeli vaščani med seboj. Še pred dobrimi dvesto in manj leti na grobove niso nosiU cvetja, pravtako gobovi (izvštevši grobove vladarjev in vojskovodij) niso imeli nagrobnih kamnov in so bili takoimenovane neznane gomile. Grob so ob pokopu umrlega običajno zaznamovali z lesenim križem, ki je kmalu strohnel in mrlič, nad katerim je bil takšen križ, je,o stal neznan. Zelo razširjen običaj še nedavne preteklosti, ki je odraz poganskega verovanja, kakor tudi nekaterih drugih ver v posmrtno življenje je, da so svojci umrlega ob dnevu pokopa in ob kasnejših komemora- cijah na grobove prinašah hrano in pijačo, s katero bi umrlega spomnili na dobrote tuzemeljskega življenja. Enako razširjen običaj, ki je še vedno v rabi v Afriki in Aziji je prižiganje kresov ob obletnici poko- pa svojcev. Iz te obUke počastitve spomina umrlih se je razvila sedanja oblika prižiganja svečk ob umrlem in na grobu. Ogenj ali tako imeno- vana luč večnega življenja naj bi pomenila, da človek umre še le takrat, ko sta pozabljena njegovo delo in hotenje in da njegova telesna smrt ne pomeni odhoda v pozabo. V času največje bogatitve meščan- skega kapitalizma je počastitev spomina umrlih svojcev dobila še (kugo obliko. Posamezne družine so med seboj dobesedno tekmovale, katera bo imela lepšo družinsko grobnico in bolje urejen in razkošen grob svojcev. Na grobove umrlih so postavljah njihove kipe iz najdraž- jega marmorja ah so prikazovali značilnosti iz njihovega življenja. Rezultat takšnega tekmovanja je najbolj razkošno pokopališče na svetu, ki si ga lahko ogledamo v Milanu, v sos^nji ItaUji Tudi danes je lepa ureditev grobov draga, vendar nima tega pomena, kakor ga je imela pred 100 leti, ko je šlo samo za prestiž. Lepo urejen grob čeravno skromen, nam danes pove, da na svoje svojce in prijatelje kljub smrti nismo pozabili in da se jih bomo še v naprej spominjali, saj so prispevali svoj delež k razvoju in ohranitvi življenja naše družine in družbe. Kritične točice v našem prometu KOMISUA MED SVOJIM DELOM NA KRIŽiSCU V KIDRIČEVEM Pretekli teden se je v Ptuju in njegovi bližnji okolici mudila prometna komisija, ki sta jo vodila republiški mariborski in^ektor TNZ za promet. Obiskala je mesta na naših cestah, kjer prihaja do največ zastojev in nesreč in iskala rešitve, s katerimi bi se dalo zmanjšati število ponesrečencev in višina materialne škode v javnem prometu. H0WARD HUGHES OPERIRAN Najbolj kontroverzni ameriški bilionar, Hovvard Huges, okoli katerega se vedno dviga mnogo prahu in misterioznih zgodbic, se trenutno nahaja v zasebni londonski bolnišnici, kjer so ga najboljši kirurgi operirali na kolku. Prvič v njegovih zadnjih dvajsetih Istih se je primerilo, da mu je nekdo Nasprotoval in ga je na koncu moral •^uges še ubogati. Bilionar, ki se rad ^riva v sobah vehkih hotelov, v kater^ si najema kar cela nad- stropja, je želel, da bi ga operirali ^ar v devetem nadstropju nekega londonskega hotela, ki ga je Predhodno najel, vendar je bil Odgovor zdravnikov ne, zaradi česar edno nezadovoljnemu svetovnemu °°8atašu št. 1 ni preostalo nič Jf^gega kakor, da se je dal Premestiti v bolnišnico. PODGANJA NADLOGA V PERUJU V Južni Ameriki ni nikoli miru. Nekje imajo politične in gospodar- ske probleme, perujska vlada pa se ukvarja s podganami, ki so se v zadnjih letih močno razmnožile ia. ogrožajo človekovo prehrano in zdravje. PROIZVODNJA BARVNIH TELEVIZORJEV PORASLA Japonski proizvajalci barvnih televizorjev sporočajo, da je v letošnjem prvem polletju izvoz narastel skoraj za 20 odstotkov, v tem polletju pa se bo še povečal. Največ izvozijo v azijske in evropske države. iz spisov dr. Jožeta Potrča 24 „DANES JE ŽE JASNO, DA KAPITALIZEM NI SAMO TRGAL VEZI PROLETARSKEGA ZAKONA, AMPAK JE V RAZVITEM KAPITALIZMU OB VISOKI SOCIALNI VARNOSTI, KJER DELAVEC NI VEC V OBUPNEM POLOŽAJU .. . MOGOCA PRAVA PROLETARSKA DRUŽINA. TO IN TAKO DRUŽINO MORAMO KREPITI, TU NI KAJ RUŠITI." (ŽENSKA IN SOCIALIZEM) CE HOCEMO PRAVILNO RAVNATI, MORAMO HODITI DOSLEDNO PO POTI ZNANSTVENEGA SOCIALIZMA. VRED- NOST DRUŽINE NAM VEDNO BOLJ ODKRIVAJO TUDI DRUGE ZNANOSTL TAKO JE NA PR. TRDNA PRIDOBITEV ZNANOSTI SPOZNANJE, DA JE ZA TELESNI IN ŠE PRAV POSEBNO ZA DUŠEVNI RAZVOJ OTROKA OD NAJNEŽNEJŠE MLADOSTI NEPRECENLJIVE IN KOMAJ KDAJ NADOMESTLJIVE VRED- NOSTI ŽIVLJENJE V DRUŽINI. VZGOJA OTROK JE NAJBOLJŠA TAKRAT, KADAR VPLIVA DRUŽBA NANJO PREK DRUŽINE, KI JE PAC ŠE DOLGO NE BO MOGLO PRAV NlC NA SVETU DOCELA NADOMESTITI." (ŽENSKA IN SOCIALIZEM) 8 stran TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 ZBOR IZ GLOBASNICE JE LEPO ZAPEL V PTUJU IN V GORIŠNICi V okviru 1. kulturnih srečanj v Ptuju je imela Temeljna kulturna skupnost Ptuj 2 dni, 26. in 27. 10. 1973 v gosteh mešani pevski zbor IG^D iz Globasnice na avstrijskem Koroškem, kije pripravil za 26. 10. pevski koncert v Narodnem domu v Ptuju in 27. 10. v Kulturnem domu v Gorišnici Na programu je bilo 17 pesmi, slovenskih narodnih in koroških po tekstih Ksaverja Meška, Milke Hartman, Janka Mikala, Franca Ledra-Lisičnjaka in Mira Kernjaka. 12 pesmi od teh je uglasil pevovodja Janez Petjak. V Ptuju in v Gorišnici so izvedli ves program vševši še odlomek iz Hlapca Jerneja v priredbi Anite Hudi za koroške razmere. Na koncertih v Ptuju in v Gorišnici sta bili dvorani pohio zasedeni V Ptuju' je zapel v uvod koncerta in v pozdrav gostom pfonirski pevski zbor iz osnovne šole Tone Žnidarič pod vodstvom Grete Glacove, v Gorišnici pa mešani pevski zbor pod vodstvom Staneta Staniča. V Ptuju je pozdravil goste v imenu zbranih Marjan Sneberger, napovedovalec Radia Ptuj, v Goriš- nici pa ravnatelj osnovne šole ,,Tone Belšak", Dušan ČokL Petje zbora z občutkom in sprejemanje poslušal- cev se je takoj izrazUo v prqetnem vzdugu od začetka do konca koncerta, kot je vedno, ^o poslušajo bratje pesem bratov. Po vsaki pesmi je bil dolgo aplavz in gostje so bili veseli da so doživeli v Ptuju in v Gorišnici tako prisrčen sprejem. Po koncertu se je v Ptuju zahvalil za povabilo pevcev iz Globasnice predsednik zbora Luka Hudi, enako pa tudi v Gorišnici še poebej pa se je zahvalil za lovorjev venec, košarico z nageljčki in za knjige z nageljčkom, v Gorišnici pa nagelj- čke in tradicionalni venec iz Luekarije (ki so jih sprejeli v spomin vsi člani zbora). Vse skupaj je spremljal občutek skupnega obžalo- vanja, da se pojavlja nad Slovenci na avstrijskem Koroškem ponovno šo- vinistično nasilje v oblikah, ki so splošno znane in boleče, da so zopet vedno glasnejši sovražniki miru in demokratičnih pravic slovenske manjšine na Koroškem in i da postajajo sčasoma zagotovila iz mirovne pogodbe po drugi svetovni vojni le še črke na papirju. Po koncertu so bili povabljeni gostje iz Globasnice v Ptuju na večerjo v hotelu Petovio, v Gorišnici pa v šolo. V nagovorih gostom in obratno je bilo poudarjeno, da bo še več enakih in podobnih izmenjav obiskov in srečanj, saj je prav, da spoznajo koroški Slovenci iz Av- strqe bližnje kraje v Slovenci in Jugoslavgi, naši ^udje pa svet na avstrijskem Koroškem, kjer delajo in živgo naši bratje Slovenci V soboto zvečer je odpeljal iz Gorišnice avtobus drage goste nazaj v Globasnico z lepimi vtisi in spomini na dva dni preživeta v Ptuju in v Gorišnici na Ptujskem polju in v ormoških vinorodnih predelih z obiskom Jeruzalema. J. V. Zbor koroških pevcev TELEVIZIJA Mladost na stopnicah Pred nami je že peta televizijska nadaljevanka Ingoličeve dramatizi- rane in za televizijsko prirejene povesti ,>Iladost na stopnicah", ki jo je pripravil France Stiglic. O tej prvi daljši slovenski dramatizirani televizijski nadalje- vanki, posneti na domač motiv, je bilo mnogo razprav in očitkov, daje delo slabo posneto, da v njej ne nastopajo znani igralci in podobno. Izvirnih, slovenskih dramati- ziranih tem je zelo malo, tako na odrih naših gledališč, kakor na filmskem platnu in televizijskem ekranu. Več ali manj je naša drama vezana na prevode in predelave tujih del in motivov, ki imajo z našim človekom in stvarnostjo zelo malo povezave. Naši književniki in pesniki so ustvarili dela neprecenljive vrednosti, vendar jih naši dramaturgi in televizijski ter filmski režiserji in scenografi ne znajo uporabiti. Zato raje posegajo po tujih motivih, katerih gledalec ali poslušalec ne pozna, zato lahko delo režiser prilagaja igralskim, tehničnim in finančnim razmeram snemalne in igralne ekipe. Dramatiziranje slovenskih književ- nih del premalo podpiramo in če že pride do izjemnih primerov, takrat v njih iščemo vse mogoče ne nemogoče napake in pomanjklji- vosti ter že v kali uničimo ves nadaljnji razvoj podobnih del. Na podobno je naletel tudi France Stiglic z nadaljevanko „Mladost na stopnicah", ker mu mnogi boljši dramski in filmski igralci zamerijo, ker jih ni povabil k sodelovanju in nam v četrtkovi televizijski seriji predstavlja samo neznane obraze. Z istih razlogov so mu zamerili tudi mnogi kritiki. Hladnik je za svojo ,>laškerado" porabil milijone in na koncu so mu film temeljito skrajšali. Podobnih filmov in dram, ob katerih se na koncu vprašamo, kaj je hotel avtor in režiser z uprizoritvijo doseči, je v Sloveniji bilo več. Nimamo pa denaija in drugih sredstev, da bi uprizorili Finžgaijeva dela, Seliškar- jevo ,J'osadko brez ladje", ,Jludija" ali morda romana „Lukec in njegov škorec", da o delu, ki na filmskem platnu ne bi imelo primerjave v svetu, kakor je roman „Pod svobodnim soncem", sploh ne bi pisali. Še vedno pa imamo dovolj denaija in sredstev, da kupujemo tuje televizijske nadaljevanke in fihne, od katerih jih je mnogo brez vrednosti in največkrat neprimernih za naše gledalce. Štigličev poskus prve daljše nadaljevanke, ki je zaradi finančnih težav bila skrajšana za mnoge prizore, ne bi smel ostati brez posnemanja, kljub temu, da bi sedanje delo lahko bilo tehnično bolje izvedeno. Pri tem je pomemb- no to, da se je spustil na področje, katerega se izogibajo drugi režiserji in kjer dobi zelo malo podpore in sredstev. Ivica šerfezi tokrat v Slovenski Bistrici Ivica bo v nedeljo, 4. novembra ob 17. uri gostoval v Slovenski Bistrici Napovedan koncert naj bi bil v bistriškem domu kulture. Ivica, ali Šerfa po domače, je sloven^emu občinstvu zelo pri srcu in je edini pevec-neslovenec, ki mu je uspelo z veUkim' uspehom izdati kar dve plošči v slovenskem jeziku in sta bili med najbolj iskanimi ploščami zadnjih pet let v Slovengi Nekoč ob priložnosti nam je omenil, da običajno nikoli ne gostuje v istem mestu, če od njegovega predhodnega koncerta ni preteklo najmanj leto. „Ce je koncertov preveč, se te podušalci kmalu naveličajo. NikoU nisem težU tudi za tem, da bi se moje vstopnice prodajale po visoki ceni Bolje je več obiskovalcev ob nizki ceni, kakor malo ob visoki" Ko smo se zanimali, zakaj ga tako poredkoma vkiimo na naših odrih in televiziji je odgovoril: „V zadnjih letih mnogo gostujem v tujini Zelo dobro 90 me sprejeli v Nemčiji še bolj pa v Sovjetski Zvezi Vsekakor je v tujini tudi boljši zaslužek od tega pa mi profeskjnalni pevci živimo. Na mojih koncertih običajno vedno pojem popevke iz mojih plošč. Kadar se je kdo odločil, da pride na moj koncert, je prišel zaradi melodij, ki so posnete na mojih ploščah; zakaj bi jim potem prepeval tuje pesmi, ki jih ne poznajo ah morda niti ne marajo. Vsak pevec mora imeti svoj stil, to je osnova za njegov uspeh; z plaggatorstvom se ne prkie daleč." Seveda pa je Šerfa znan tudi še po nečem drugem: na svoje koncerte le malokdaj pride točno. Bistričani če boste čakali kar brez razburjanja, to je del njegovega programa. GOSTOVANJE MARIBOR- SKEGA GLEDALIŠČA V OPLOTNICI Da bi kvalitetna dramska dela približali tudi občanom v oddalje- nejših krajih, katerih prebivalci imajo skromnejše možnosti obisko- vati podobne prireditve v večjih gledaliških hišah (Mariboru ali Celju) sta temeljna izobraževaba skupnost Slov. Bistrica in združenje dramskih umetnikov Slovenge pri- pravila v Oplotnici izvedbo komedi- je ŽENITNI OGLAS. Za prireditev, ki bo v nedeljo, 4. novembra 73 ob 15. uri v kinodvorani Oplotnica vlada med krajani in okoličani veliko zanima- nje. Ker bo potovico potrebnih stroškov za izvedbo komedge v Oplotnici financirala TIS Slov. Bistrica, bodo vstopnice dostopnejše vsem Oplotničanom in okoličanom. VH NOČNE IN DOPOLDANSKE TEMPERATURE ŽE POD NICLO V tem tednu so nočne i" dopoldanske temperature večkrat padle pod lediščno temperaturo. Predvsem je to zelo pomembno za voznike, za katere je to zadnje opozorilo, da pripravijo in opremijo svoja vozila za zimsko vožnjo. Au ste že nabavih zimske gume, dolilj protizmrzovalno tekočino v hladiln' sistem in namazali podvozje? Prvi letošnji mraz in slana sta presenetila tudi mnoge vrtičkarje druge, ki niso pravočasno po^P''^)^; povrtnine in rož. Meteoroi^ napovedujejo za letošnje leto hladno, sneženo in hkrati suho zin^ vse do konca marca. Ivica med obiskom v našem uredništvu XEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 stran 9 prof. FRANJO VESELKO: 2IVUENJE PTUJČANOV PRED 600 LETI (fjjiHOVE PRAVICE IZ 1376) 9. nadaljevanje Italijanski bankirji so po naših mestih ustanovili v 14. stoletju, ko je nastala velika potreba po kreditih, ^jvoje banke in uvedli posojanje denarja proti ročni zastavi (lom- bardni posli). Kot zastavljeni predmeti (Schreinphant 98 č. pt. It,) so prišh zlati nakit, vino, vinogradi, hiše itd. Te zastavljene predmete so kmalu požirale obrest- ne obresti (Gesnech von Gesnech) in v hišah Židov se je tako nabiralo premično blago obrtnikov in trgovcev, v kleteh vino, v kaščah žito, v mestih so si Židi pridobili jiiše, na deželi kmetije, vinograde in celo gradove. Dolg se je moral redno vračati z isto vrsto denarja, kakor je bilo posojilo. Izročen zastavljeni pred- met (Schreinkompt) je služil pravdno-pravno kot dokazilo za obstoj dolga. Te zastavljene pred- mete, ki so jih imeli židje od kristjanov, so morali židje na Binkošti (čl. 98 pt. št.) predložiti pred svojega jud. sodnika. Izvršilna razprodaja zastavljenih predmetov (n. pr. hiša, vinograd itd.) je bila redno izvensodna, namreč pa roku dospelosti. Po preteku 1/2-1 letu od roka se je smela vršiti prodaja tudi brez opomina zastavitelja - dolžnika. Nameravano razprodajo je bilo treba navadno 3 krat razglasiti po mestu po sodnem biriču. Ce so Židu zastavljeni predmet n. pr. balo sui(na, svile uničile miši, ali moli oz. je propadel zaradi tatvine, ropa ah požara, ni bil dolžan vrniti zastavljenega predmeta, izgubil paje obenem svojo terjatev. Smisel tega bančnega reda vsebuje 31. čl. pt. št. Vse denarne spore je vsakih 14 dni reševalo ,judovsko" sodišče v ali pred sinagogo. Sodnemu zboruje predsedoval sodnik-kristjan z 8 prisedniki: 4 Židi, 2 meščana in 2 mestna svetnika in še kršč. pisar. Dolžna pisma meščanov so morah Židi javljati ptujskemu sodniku na sodišču (in die schrang čl. 97). Zastavljene predmete je ,jud." sodnik na Binkošti prevzemi od Judov (čl. 98) v obravnavo. Na cerkvene dragocenosti, sirovč suk- 10. nezrelo žito in neizgotovljeno obleko židje niso smeli izposojati («.99). Ko je gnev proti oderuškim ibrestim narašči, je židovske pravde z zadolženimi plemiči in •■"hovniki razvajalo deželno sodišče, l^^iečke dolgove pa so morah ^teijati v 3 letih; zemljiški gospodje ® jih imeli zapisane v posebnih •judovskih" knjigah. Gnevi in spori dolžnikov z ^eruškimi Židi so se sprevrgli v »fvave pogrome in poboje. Ko je ^sbsburški vojvoda dal obglaviti nekaj obuboianih zadolžencev, ^ je organizirala zarota tajnih '"bijalcev židov. Zarotniki so se '^[eli, da bodo ubite kristjane, ^"Cenike maščevali in vse ljudi JJbodili dolgov pri Židih. Zarot- ^ska družba je ukazala mestom in ^om, da izženejo Jude, sicer bodo In res: Gradec, Radgona in "J so bih zažgani, ker niso ■potnikov ubogali. Na tisoče Judov Potem zbežalo na Dunaj, kjer so .. Velike vsote dobili varstvo J^ode. Iz Štajerske jih je končno nemirov dal izgnati cesar Maksimiljan leta 1496, iz Kranjske pa par let kasneje. Od takrat so pretekla stoletja in Ptuj-nemški narodni otok - je postal v slovenskem narodnem telesu nestrpen, sovražen, strupen tujek. Ptujski Nemci niso priznali narodnih pravic Slovencem, člane narodnoobrambne Ciril-Metodove družbe, ki je zborovala 1908 v ptujskem nar. domu so napadli, opljuvali, pretepali, psovali: „Win- dische Schweine! Hunde!" (Slo- venske svinje! Psi!). Niso marali sožitja in strpnosti, ki jo je takrat svetoval hrv. mar. ^of Štrosmajer vojvodinskim Nemcem takole: ,J idnem mestu pri rehabilitaciji alkoholikov. Vsak al- koholik bolj ali manj občuti pomanjkanje odpornosti, gibčnosti, refleksov in dinamike pri svojem vsakodnevnem udejstvovanju. Zato je nujno, da si vsak z osnovnimi razgibalnimi £yami okrepi odpor- nost organizma, poživlja telo in utrjuje mišice.' Redno jutranjo telovadbo, ki traja po pol ure, lahko dopolnjuje z namiznim tenisom, odbojko, tekom po gozdu in s sprehodom v okolici. Poleg tega terapevtska skupnost občasno orga- nizira tudi daljše izlete v naravo. Gozdnat teren okrog bolnišnice je zaradi svoje razvejanosti in slikovi- tosti prirejen za ureditev sprehajal- nih poti za staidše paciente, kot tudi za gradnjo TRIM steze z vsemi napravami kot so: vmesne postaje za razgibalne vaje, razne vrste preprek, vrvi, napete ob strmi stezi in podobno. Pacienti ormoške bolnišnice opa- zujejo predvsem lep teren okoli bolnišnice in izjavljajo, da bi se okoli dalo marsikaj narediti. Pri gradnji trim steze bi sami pomagali. Spoznali so, da rekreacija v zdravlje- nju alkoholikov zavzema pomemb- no mesto. NP VELJAJO ZA PROIZVAJALCE KMETIJSKIH STROJEV DRUGAČNI PREDPISI? Vedno številnejše nesreče v kmetijski proizvodnji z delovnimi stroji in vzporedno vedno večja prosvetljenost in izšolanost naših kmetovalcev nam da upravičeno misliti, da pri nesrečah niso vedno krivi ,,nepoučeni, nevešči in nešo- lani" uporabniki teh strojev; temveč da so vzroki morda tudi drugje. V kratkem pogovoru z nekaterimi mehaniki in delavci v ptujskem Tehnoservisu in Sigmi, kjer poprav- ljajo večino domačih in tujih poljedelskih strojev smo razpravljali o vprašanju ali kmetijski stroji zagotavljajo varnost delavcu pri opravljanju z njim, tudi takrat ko se drži predpisov. Cisto vsi sogovorniki so odgovorili z „NE"! Pri pregledu in popravilu teh strojev v servisih ugotavljajo: - največ strojev se okvari zaradi tako imenovanih tehničnih (tovar- niških) okvar, ker so slabo preizkušeni, mnogokrat pa tudi izdelani iz materiala, ki ne prenese napora, kateremu so izpostavljeni in namenjeni; - vsi stroji pri nabavi (prodaji) dobijo zelo slabo pripadajočo tehnično dokumentacijo, zaradi česar prihaja do napak pri ravnanju in uporabi, prav tako se s tem otežkoča delo pri popravilu v servisih; - jermenice in druga motorna gonila niso ustrezno zaščitena, isto velja Za rezila; - pogonske ročice so nezava- rovane in največkrat na nepravih mestih, ki so preveč ali pa premalo dostopna; - avtomatskih izklopov v primeru nesreče večina strojev nima vgraje- nih; - mnogokrat tuji proizvajalci v Jugoslaviji prodajajo stroje, katerih v matični državi zaradi raznih tehničnih in varnostnih pomanjklji- vosti niso smeh prodajati; - predpisi o delu z stroji, o njihovem uvozu in proizvodnji so pri nas preširokogrudni, zaradi česar so naši kmetovalci na prvem mestu svetovne lestvice nesreč s kmetij- skimi stroji. Dr. FRAN BRUMEN Diabetes, njegove komplikacije 4, nadaljevanje Najvažnejši zaplet, oziroma po- sledica pri sladkorni bolezni je COMA DIABETICUM. To je neke vrste zastrupitev radi nakopičenja strupeno delujočih snovi v krvi, ki nastajajo kot posledica nepravilne notranje presnove. Sprožilni mo- menti za to ZELO TEŽKO IN NEVARNO STANJE so često akutni infekti, naglo nastopajoča vročična obolenja, najpogosteje pa svojevoljna opustitev predpisanega vbrizgavanja insulina pri tistih bolnikih, ki si vbrizgavajo injekcije sami. V PREDKOMATOZNEM STANJU je zavest omračena, vendar pa je časovna in krajevna orijenta- cija še ohranjena. V KOMI pa je zavest močno omračena, bolnik ni orientiran niti časovno, niti kra- jevno; v težjih primerih pa je celo NEZAVESTEN. Coma diabeticum je tako težko in toliko alarmantno stanje, daje prav sliko podrobneje opisati. KOMA- TOZNO STANJE SE IZJEMNO - POSEBNO PRI OTROCIH LAHKO RAZVIJE ZELO NAGLO, akutno, tekom nekaj ur! Običajno pa se v večini primerov razvija POSTO- POMA, TEKOM NEKAJ DNI. ZnačUen je PRODROMALNI STA- DIJ, tako imenujemo dobo, v kateri neka bolezen, oziroma bolezensko stanje nastaja: inapetenca - po- polno pomanjkanje apetita, izrazit občutek slabosti, bruhanje brez vidnejšega drugotnega povoda, ob- čutek izčrpanosti, splošna oslabe- lost mišičevja in pospanost. Poleg tega je stopnja sladkorja v krvi zvišana NAVADNO PREK 300 mg%. Izrazita je neutešljiva žeja, zato zek) veliko količine popite tekočine in velike količine izloče- nega seča, ki je navadno vodeno svetel. Včasih nastanejo pri takili bolnikih značilne bolečine v trebuhu, ki nastanejo dokaj naglo in so podobne težavam pri vne^u trebušne mrene, tako da govorimo o „pseudoperitonitis diabetica". Exsi. koza - to je izrazita izsušitev celega telesa, povzroči ovelost očesnih jabolk,^ padec krvnega tlaka; suh jezik in suha usta. Nastopi takoimenovano Kussmaulovo diha- nje s poglobljenimi in počasng šimj vdihi. Posebno markanten je DUH PO ACETONU, kije podoben vonju po s^dju, kar zavohamo že pri vstopu v bolnikovo sobo, posebno na v njegovem izdihanem zraku, Zaradi močne izsušitve telesa nastopi tudi zmanjšanje količine izločenega urina, ki včasih celo popolnoma presahne. Sladkor v krvi je sicer prj zastrupitvi s snovmi, kakršne se pojavljajo pri komatoznih stanjih, vselej zvišan, vendar je treba vedeti da ZVIŠANJE SLADKORJA v KRVI NE GRE VZPOREDNO Z NASTAJANJEM -^KOME, ozi- ROMA Z NJEGOVO TEŽINO, Znani so primeri, ko so imeli bolniki tudi do 1000 mg% krvnega sladkoija in vendar brez znakov težjih zastrupitev. Drugič pa zopet slučaji s sladkorjem v krvi okrog 300 mg| in vendar slika težke zastrupitve v g-loboki komi. To pomeni, da je POTREBNO BITI OPREZEN pri VSAKEM DIABETIKU. DIAGNOZA - RAZPOZNAVA KOMATOZNEGA STANJA v pri- merih s tipičnimi znaki, ko kaže klinična slika vse značilnosti in ko imamo zanesljivo in podrobno anamnezo (opis pojavov in čas nastajanja) ne povzroča posebnih težav. Razmeroma redki so primeri, ko je težko RAZPOZNATI, ali GRE ZA KOMO, ALI PA MORDA ZA TAKOIMENOVANI hipo- GLIKEMiCNI ŠOK. To je stanje,ko se koncentracija sladkorja v kr\i naglo zmanjša pod znosno spodnjo mejo, ki je nekje okrog 50 mg%.To komplikacijo bomo obbdelali v posebnem poglavju, ker je zelo važna in jo mora poznati bolnik in njegova okolica. Sledi 5. nadaljevanje. PONOVNA ZASTRUPITEV SLOVENSKIH VODA Pretekli teden so inšpektoiji ponovno zaznah več zastrupitev slovenskih voda zaradi malomarnega uporabljanja škropiv, namenjenin sadjarstvu in kmetijstvu. VSloven|i trenutno uporabljamo 500različnw vrst strupov - pesticidov, katerih razsipljemo nad 11 kg na en hekt» površine. S temi strupi ravnajo nestrokovno med uporabo in kasn^ je s strupenimi ostanki kijih zOT v kanalizacijo aU potoke in re"®' Mnogo strupenih substanc pa potoke in reke izpere dež. ^ predlogu republiškega inšpektor^« bo potrebno v najkrajšem pripraviti nov osnutek zakona, ki ^ prepovedoval izdelavo vseh kalg, ki jih uporabimo v kmetfls^ proizvodnji katerih strupene ^^ stance ne bodo najkasn^e , štirinajstih dneh razpadle v nešK" ^ive in nenevarne. tednik — Četrtek, i. novembra 1973 STRAN 11 12 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 TRAGIČNA USODA Novo življenje (Nadaljevanje) ,,Ne vem, kako dolgo sem spal. Ko sem se prebudil, je bila že trda tema. Nisem imel ure, zato nisem vedel, kakšen čas je. Pogledal sem skozi okno in zagledal, kako se v mesečini odsevajo stebla dreves. Listje je že skoraj padlo z njih in nič več življenja ni bilo v njih. Zdela so se mi, kot da sem to jaz, ki sem kakor steblo teh dreves, ki so začasno odmrla. Toda ta drevesa bodo spomladi ponovno oživela. Ponovno bodo dobila svojo bogato krošnjo z lepimi zelenimi listi, ki se bodo predajali vetru in odsevali v mesečini. Jaz pa se bom moral privaditi novemu življenju. Tudi jaz bom, kakor odmrlo drevo, ponovno zaživel. Živel bom kot vsi drugi, le da se bom premikal z vozičkom. Prav tako kot tisto drevo, se bom predajal naravnim lepotam. Živel bom življenje kot potok, v usmerjeni strugi se bom prebijal skozi življenje. Vem, čeprav mi vsi govorijo, da bom ponovno'hodil, da bom ostal vedno hrom. Vem, da bo moje življenje usmerjeno na premikanje z vozičkom. Vse vem, kako bom živel in z vsem tem sem se sprijaznil." Smiljan je po večmesečnem zdravljenju v bolnišnici ostal hrom. Navezan je , na invalidski voziček. Vedno pravi, da seje tega navadil in da ga to sploh ne moti. Rekel je, da se s prijatelji ravno tako kakor pred dogodkom srečuje in, da ni nikoli brez njih. Posebno vesel je, ko ga toplo sonce in nebo brez oblačkov pozdravi že rano zjutraj. Veselje, že ve, da bo zopet ob lepih dneh lahko opazoval drevesa, potok, ptice in vso drugo lepoto narave. Rad se spominja jesenske noči, ko so se pozibavala gola drevesa v lahnem vetru in v mesečini. Kako so ravno ta drevesa imela veliko skupnega z njim, da so mu vlila pogum in upanje v novo življenje. Sedaj, ko se vozi z invalidskim vozičkom po mestnih ulicah in ko se ljudje ozirajo za njim, je njegov obraz prav tako veder in vesel kakor takrat, ko je še bil popolnoma zdrav. Rekel je, da bi rad.marsikaj naredil, toda zaradi ohromelosti ne zmore, da pa pomaga očetu pri delu. „Zelo rad bi hodil, to je moja edina želja. Toda kaj hočem, ko pa je moje življenje postalo drugačno. Rad pomagam, če le morem in to mi je v največje zadovoljstvo. Lepo je živeti in uživati dobrine narave, a še lepše je doživljati Svojo mladost." KONEC »»Dobra« šefica pisarne v eni izmed številnih pisarn (finančno knjigovodstvo) nek^a precej uglednega podjetja v Poljca- nah imajo zelo dobro" šefico pisarne, ki ornogoca svojim usluž- benkam zapuščanje delovnega mesta v službenem času, ker „bodo to že nadoknadile kasneje". Dopušča, da si posamezne uslužbenke jemljejo dopuste, največ krat _ enodnevne, kadar se jim zahoče in mimo predpisane poti. Mnogokrat celo takrat, ko so redni dopust že porabile in nato zaostale dneve nadoknadijo z delom ob sobotah ali pa popoldanskim dodatnim delom. Ta pisarna je tudi prenatrpana z delovnimi mesti^ in ne ustreza predpisom določene površine na posameznega zaposlenega. S predpisi je omejeno honorarno in popoldansko delo pravtako ob nedelovnih sobotah, razen ob izjemnih primerih. Prav tako pred- pisi zelo precizno urejajo prosti čas za malico uslužbenca in nastop prostih dni, dni dopustov ali bolezenskih izostankov. Vsi ti predpisi ,,dobro" šefico prav malo skrbijo, vprašanje pa je, ce ima od tega korist podjetje in kako to vpliva na druge delavce, ki delajo po predpisih. Morda bi omenili se to, da omenjena pisarna kljub obnovi še vedno nima ustrezne razsvetljave, da bi potrebovali večje delovne prosto- re, da bi se moralo zmanjšati število zaposlenih v enem prostoru, da zasedajo posamezna delovna mesta uslužbenci brez ustrezne kvalifi- kacije in za celotno podjetje bi bilo bolje, če bi omenjena pisarna dobila tudi novo šefico, ker bi se povečala delovna storilnost tudi ob manj zaposlenih. NAPRAVA ZA RAZSOLJEVANJE V južni Arizoni bodo Američani gradili največjo napravo za razsolje- vanje morske vode, ki je del medsebojn^a sporazuma o sodelo- vanju med ZDA in Mehiko. Voda bo v prvi fazi služila ža namakanje polj, kasneje pa bodo ugotavljali v k^šni obliki bi bila primerna tudi za človeka. Ameriška mesta že več let trpijo veliko pomanjkanje pitne vode, ki jo bodo prej ali slej prisiljeni pridobivati iz morske vode, ki je je dovolj. Razsoljevalni stroj bo iz vode odstranil več kot 90 odstotkov primesi, ki so sestavni del morske vode. Kviz: mladi in vojaki v ptujski kinodvorani je bil v sredo, 24. oktobra kviz mladi in vojaki Tekmovale so tri ekipe: ekipa gimnazge „Dušana Kvedra' in vojakov, ekipa kovinskega šolskega centra in vojakov ter ekipa ekonom- ske srednje šole in vojakov. Vpraša- rga so bila sestavljena na temo iz NOV. Tekmovanje je bilo razdeljeno na tri dele. Po prvem delu je bilo stanje točk naslednje: gimnazija in KSC po 2 točki (od treh možnih in ESŠ eno točko. V premoru je nastopila skupina recitatorjev ptuj- ske garnizije in ekonomske srenje šole). Po drugem dehi tekmovanja je bil rezuhat naslednji: gimnazga in KŠC po pet točk ESŠ dve točki Pripomniti je treba, da so bila nekatera vprašanja zelo zahtevna in težka, spet druga otročje lahka. Glavno vlogo je odigrala sreča pri izbiranju kuvert s vprašanji V premoru po drugem delu je nastopil ansambel ptujske garnizge, spremljala pa ga je mlada pevka iz ESŠ, Frida Frank. Po tretjem delu je bilo stanje za gimnazijo in KŠC še vedno neodlo- čeno. Zato so sledila dodatna vprašanja. Napetim trenutkom je sledilo ponovno neodločeno starije. Gimnazija in KŠC sta nabrala po 10 točk. ESS pa pet Ker je bilo nemogoče do loč it i zmagovalca, so si z žrebom priborili nagrado ptujski gimnazgci Najboljši posameznik je bil Ljubo Gajzer iz KSC. Kviz „ Mlad i in vojaki" sta uspešno vodila napovedovalec radia Ptuj Marjan Šneberger in prikupna gimnazpa Slavica Lipavšek, ki je, mimogrede povedano, prestala svoj »ognjeni krst" brez treme. -OM- Tekmovalne ekipe. Od leve proti desni: Gimnazga in vojaki KSC in vojaki, ter ESŠ in vojaki Foto: M. Ozmec VEDNO BOLJ NEVARNE VŽIGALICE Po zadnjih analizah Zveznega zavoda za inšpekcijo, kakor tudi po letnih podatkih zavoda za zdrav- stveno varstvo je kvaliteta jugoslo- vanskih vžigalic vedno bolj oporeč- na. Za uporabnika so vedno bolj nevarne in povzročajo številne telesne poškodbe ter materialno škodo. Predvsem gre za lesene vžigalice, ki jih proizvaja osiješka tovarna Drava. Vžigalice se eksplozivno vnamejo, zaradi česar goreči kemični premazi glavice vžigalice poletijo v oko, na kožo, ali pa na obleko in jo zažgo. Najbolj ogroženi so kadilci in otroci, ki prižigajo vžigalice pred obrazom. Občutno je padla tudi kvaliteta vžigalic. Najmanj deset od petdeset vžigalic v škatljici je neuporabnih ali se ne vžgejo, po daljšem času pa je procent neuporabnih vžigalic še večji. XEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 STRAN 13 PRI NAS DOMA že od rojstva stanujem v Kicarju. Rada imam svoj domači kraj. Ko sem bila še majhna, sem inamici večkrat nagajala. Zato je k pridnosti včasih pomagala tudi siba. Včasih sem kar sama odšla v gozd pO kostanj. Najraje pa sem hoaila z očkom po gobe. Ko sem začela hoditi v prvi razred, sta me očka in mamica učila črke. V začetku mi je bilo težko, pozneje pa mi je šlo lažje. Sedaj je vse drugače, kot je bilo takrat, ko sem_ bila še majhna. Ko pridem iz šole, se najprej preoblečem in najem. Takoj po tem grem pisat nalogo. Ob prostem času se učim. Ko vse to opravim, pomagam mami. Mama je vesela, če ji kaj naredim. Nikdar se ne potepam. Svoj domači kraj poznam najbo- jje. Z njega je lep razgled daleč naokrog. Najlepše se vidi mesto. Pri nas doma se počutim vesela in zadovoljna. Vsi skupaj smo srečni. Vida Anžel, S. d raz., OŠ F.Osojnik, Ptuj DELO NAŠIH PLANINCEV 28. septembra je bil dan pionirjev. Pionirji smo pripravili letno konfe- renco. Najprej je spregovoril pred- sednik PO, potem pa predstavniki razredov in različnih krožkov. Jaz sem poročala o planinski skupini na naši soli. Planinska skupina Gorišnica delu- je na šoli že tretje leto. Ustanovil jo je Franc Kekec. Vanjo je vključenih 58 članov. Njeno delo je bilo bogato in raznovrstno. Na osmih planinskih izletih smo se naužili prostosti, svežega zraka in naravnih lepot. Obiskali smo Gomilo, Boč, Donač- ko goro, Kidričevo in bili smo po poteh Lackove čete. Prvi vzpon v skalni svet Pece nam je pokazal lepote, ki jih lahko doživi planinec. Tudi letos smo osvojili Triglav. Že v začetku šolskega leta smo odšli na pohod v neznano — v Trakoščan. Ostaneta nam še izleta: enodnevni na Pohorje in dvodnevni po zasavski planinski poti. V^ planmski skupini je delovala močna orientaciiska skupina pod vodstvom Rajka Zupaniča. Letos je dosegla 2. in 3. mesto v meddruštve- nem tekmovanju za ptujsko območ- je. Na Donački gori sta sodelovali dve orientacijski skupini (ekipi) naše šole in prejeli priznanja. Orientacij- ska skupina je bila res marljiva, saj so imeli povprečno dve vaji tedensko od marca pa do julija. Planinsko šolo je končalo z odličnim usjpehom 5 pionirjev naše šole. Udeleženci so: Liljana Ditrih, Miran Reberc, Ivan Horvat, Cilka Horvat in Željko Kesar. Planinska skupina je delovala po delovnem planu, ki ^a je sprejela samoupravno. Tehnični vodja in mentor sta pripravila obširen osnu- tek dela. Z glasovalnimi listki smo izbrali šest izletov. Plan dela smo že dosegli in tudi že presegli. Opravili smo osem izletov, upamo, da bomo se dva - skupno deset. S tem bomo plan dela presegli za 65 %. Delali smo pod težkimi pogoji. Planinska blagajna skupine je prazna. Vse stroske za pl. šolo, za pl. izlete, za^ orientacijske izlete so planinci plačevali iz svojih žepov, razen 10% regresa PD Ptuj nismo dobili niti dinarja. Prosimo vodstvo sole, če nam lahko z denarjem Pornaga, saj^ smo z delom pokazali svoj upravičeni obstoj in obljub- ljamo, da bomo vsaj toliko naredili 'udi prihodnje leto. Frančka Petek, OŠ Gorišnica POT V MARIBOR Učenci osnovne šole „Franc oelsak" iz Gorišnice smo si ogledali gledališko igrico Plešoči osliček, predstava je bila v Mariboru. . Peljali smo se z vlakom. Na vlaku J® bilo prijetno. Oktobrsko sonce "as je grelo skozi okna. Nekateri "cenci so sedeli mirno na svojih ^dežih, nekateri pa so hodili po vagonu in se zabavali. Ko smo v Mariboru izstopili iz vlaka, smo se v samopostrežni prodajalni malo Skrepčali. Takoj nato smo šli v vor&no. Sedeli smo na balkonu. Med igrico smo se tudi veselo nasmejaU. Igrica je zelo lepa. Vračali smo se na postajo in si ogledali mesto. Tovarišica nam je pripove- dovala, kako se naj vedemo pred semaforjem na cesti. Ko smo stopili na vlak, je bil že pravi mrak. Med vožnjo smo peli in se smejali. Bili smo srečni^ ker je z nami pela tudi naša tovarišica. To je ,bilo za nas prijetno doživetje. Želim si, da bi še večkrat šli v mariborsko gledališče. Milena Martiškovič, 5. C razred OŠ, Gorišnica STUBICA JE ZAŽIVELA Matija Gubec in puntarija, to sta besedi iz dobe fevdalizma. Gubec je človek, ki je imel v sebi tisto upanje na mir in svobodo, ki ga mi imenujemo socializem. Človek, kije že v svojem času hotel potlačiti fevdalce in povišati kmete -tlacane v isto vrsto v veliko delavno četo, ki bi s skupnimi močmi delala in zgradila lepa mesta, vasi, obdelala bi s trudom prepojena polja in zasijalo bi novo in lepše jutro. Tega ni dosegel, zato je zbral skupaj vse svoje sO^rpine in jim izrazil svoje mnenje, ki je govorilo o uporu, o bitki z grajsko gospodo, o puntu^In res, zavladala je njegova odločna beseda in skupno so izvedli velik HRVAŠKO-SLOVENSKI KMEČKI UPOR leta 1573. 15 7 3, to je bilo pred 400 leti. Le zakaj se spuščamo toliko let nazaj? Ne zaman, saj je upornik Matija Gubec storil toliko pomembnega za nas, da ga po njegovih zaslugah skoraj vsak mora poznati. Čeprav skoraj 300 let pozneje, je vendar prišel napovedan trenutek ko je ljudstvo vstalo iz teme zatiranja. In prav zaradi tega smo se v soboto, 20. oktobra pionirji iz Slovenije in Hrvatske zbrali na množičnem zboru v Donji Stubici. To je bil zbor, ki je združil vse pionirje v eno celoto. Veliko nas je bilo, ki smo prišli tja, da bi videli veličasten spomenik, ki upodablja ljudi iz takratnega življenja. Pred spomenikom; ki ga je odkril predsednik Tito, je bil prostor namenjen nam, pionirjem. Sem je stopilo nad 1000 otrok, ki smo skupaj z odprtimi srci zapeli pesmi o puntu, domovini, o republiki in pionirjih. Nastopili so še hrvatski pionirji, ki so pripravili folklorno točko. Gibčno so se zavrteli in s tem pokazali svoje sposobnosti. Stubica je zaživela v duhu prijateljstva in spominov na težke oni tlake. Počasi smo se odpravili domov. Veselo je bilo in tucii domov grede smo bili vzradoščeni in zadovoljni. Veliko lepih vtisov smo ponesli na svoje domove in tudi doma znali veliko povedati. Tudi jaz sem donia razmišljala o pornenu proslave in spomenika ter prišla do zaključka, da je vsak sijaj ostrine kose ali motike napovedal svetel dan odpra- ve tlake preziranih kmetov. Anica Šešerko, 6. b raz., OS F.Osojnik, Ptuj O BISK v MARIBORSKEM SNG V petek, 26. oktobra smo učenci 7. in 8. razredov OŠ „Tone Žnidarič", obiskali SNG v Maribo- ru, kjer smo si ogledali komično opero v Jreh dejanjih .Prodana nevesta", češkega avtorja Bedricha Smetane. Igra se dogaja v veliki vasi na Češkem v drugi polovici 19. stoletja. Izvedba je bila zelo dobra. V dveurnem predvajanju je navdušila mnogoštevilne mlade gledalce, kajti mnogi med nami so prvič priso- stvovali takšni umetnostni prire- . ditvi. Opero smo z veliko pozor- nostjo spremljali. ' Že sam odhod z avtobusom iz Ptuja v Maribor in nazaj ter dobra organizacija je bila za nas pravo doživetje. Ko smo zapuščali gledališče, smo si skrivaj zazeleli, da bi takšnih in podobnih predstav videli čim več, bodisi v Mariboru ali Ptuju. SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI , Otroški pevski zbor OŠ ,,Toneta Žnidariča je pod vodstvom tovarišice Grete Glatz imel v petek 26. oktobra prvi letošnji solski nastop'. Zbor je zapel tri pesmi in sicer: Brigadirska, Voščilo in Svobodna zemlja. Prireditev je bila v narodnem domu „DPD" SVOBODA PTUJ in je bila prirejena v čast koroškim Slovencem iz Globasnice ter okoli- ce. Tudi gostje so izvedli majhen program, katerega je mnogoštevilno občinstvo z veliko pozornostjo spremljajlo. Po programu so naši rojaki sprejeli darila ter prijetno pokramljali z zbranimi gosti. To srečanje se je končalo pozno v noči. Mer lin Kolar, OŠ Tone Žnidarič, Ptuj ORIENTACIJSKI IZLET V NEZNANO v nedeljo, 7, oktobra smo se zbrali orientacisti planinske skupine Gorišnica pred naso šolo. Odpeljali smo se v Zamušane do železniškega prelaza, kjer smo startali. Od vodnika smo dobili nalogo, karte in kompase. Zaželel nam je „Srečno pot" in se odpeljal na cilj, ki je bil podan z azimuti v nalogi. Bila je izredna megla, zato smo se odločili, da gremo kar po cesti. Po polurni hoji smo zabreali v težave, (ker nismo dovolj upoštevali starosti zemljevidov). Na Zamušanskem ,vrhu smo našli našega prijatelja Borisa Škerjanca. Zaupali smo mu, da nas je vodil, in res nas in res nas je pripeljal do težko iskanja potolca (žal ne pravejga).^ (Jb njegovem izviru smo izračunali azimut in šli po njem. Čez nekaj časa smo zagledali tovariša, ki nas je prišel iskat. „Nič hudega, ce upoštevamo, tako gosto meglo, je to izreden uspeh" nas je pohvalil. Cilj smo zgrešili samo za 500 m, našli smo se pa le. Zakurili smo ogenj in si pekli klobase in kostanje (saj so nam že teknili) . Po kostanjih in klobasah smo si kupili sladki mošt pri bližnjem kmetu. Čakalo nas je tudi presenečenje. Tovariš vodnik je prinesel zračno puško. Streljali smo, seveda, v meto ne pa v ptice. Poučil nas je tudi, kako se vzpostavi radio-zveza. Da srno se lahko pogovarjali s pomočjo radio-spre- jemnikov in oddajnikov je bilo za nas še posebno doživetje. V bližini je bil grič, poraščen z mahom in tam smo našli mnogo jurčkov. Naredili smo tudi par spominskih posnetkov. Sonce |e šlo v zaton, ko smo se veseli vračali domov. Miran Rebec, OŠ ,JFranc Belšak", GORIŠNICA STRELJAL JE S „KUGEL-FLINT0' Janez S. se je oglasil iz Zvezne republike Nemčije, ko je prečital Tednikovo reportažo „Rebus za lovce" in je v svojem pismu napisal naslednje: ,Jles mora biti pogumčn lovec, ki upa z „šrot-flinto" ubiti žival na razdaljo 200 metrov, ne da bi se prepričal, ali bo strel predstavljal nevarnost za mimoidoče ljudi in ne bo povzročil večje škode, kakor jo srne. Čudim se, da ni pomislil, da nekaj takšnega še ni videl, niti ne ve, kaj je in"ali ne bi bilo bolje, dajo ujamemo živo, jo analiziramo ter jo na to predamo zoološkemu vrtu. Ce pa ima lovec samo eno žilico in je ta nagnjena k streljanju, potem ni čudež, da se kaj takšnega dogaja in na mesto, da bi ščitili takšne izjemne primerke, jih raje ubijamo! Ne dvomim, da je marsikateremu ljubitelju živali zastal dih, ko je prebral vaše vrstice v Tedniku, saj je bila ubita žival, ki je ni bilo tisočletja in je verjetno nikoli več ne bo. Zelo me zanima, kakšno je mnenje Društva za varstvo živali in če to sploh obstaja? " K Janezovemu pismu lahko pripišemo le to, da polkoza-pol srna ni bila ubita s puško na šibre (takoimenovano šrot-flinto) temveč s puško s svinčeno-jeklenim nabo- jem. V drugem delu pisma se je Janez dotaknil enega še ■ edno odprtih problemov, zaradi katerega naša lovišča trpijo velikansko škodo, največkrat nepopravljivo. Podobnih primerov je veliko, vendar jih lahko reši le ustreznejši predpis, ker je po sedanjemu odločanje prepuščeno lovcu. V pogovoru z lovcem pa smo zvedeh še drugi del resnice. Lovec Rudi Korošec je na omenjeni primerek divjadi, ki ga je opazil v kidričevskem gozdu, opozoril svojo lovsko družino, kjer mu seveda niso verjeli. ,jNJajprej jo ustreli, potem pa ti bomo verjeli", je bil odgovor njegovih lovskih tovarišev. Takšne ravnodušnosti in pasivnosti pa ne opažamo samo v naših lovskih društvih, temveč je prisotna še marsikje drugje. 14 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 Občinsko prvenstvo PTUJSKIH ŠOL V KROSU v preteklem tednu je Društvo pedagogov telesne kulture Ptuj priredilo jesenski kros. Tekmovanje je skrbno pripravila osnovna šola Markovci. Nastopilo je nad 300 učencev in dijakov. Med njimi smo opazili mnogo talentiranih tekačev. Vrstni red ekip je bil naslednji: Mlajši pionirji: 1. Markovci; 2. Leskovec; 3. T. Žnidarič - Ptuj Mlajše pionirke: 1. T. Žnidarič - Ptuj; 2. F. Osojnik - Ptuj; 3. Leskovec Mladinci: 1. Gimnazija Ptuj; 2. ŠCKS - Ptuj; 3. ŠCGU - Ptuj Starejši pionirji: 1. Markovci; 2. T. Žnidarič - Ptuj; 3.1. Spolenjak - Ptuj. Starejše pionirke: 1. T. Žnidarič - Ptuj; 2. F. Osojnik - Ptuj; 3. Markovci Mladinke: 1. Gimnazija Ptuj; 2. ESŠ - Ptuj; 3. Šola za prodajalce Ptuj. Med posamezniki so zasedli prva mesta naslednji tekmovalci: ml. pionirke — Natalija Karo iz OŠ Tone Žnidarič; ml._pionirji — Karel Goričar iz OŠ T. Žnidarič; st. pionirke - Cvetka Fras iz OŠ L Spolenjak; pionirji — Silvo Švarc iz OŠ T. Žnidarič. Pri mladincih je z veliko predno- stjo zmapl Črto Solina iz gimnazije, pri mladfinkah pa Nežika Vrabl iz administrath/^ne sole. BISTRIŠKA KRONIKA SLOVENSKA BISTRICA Poroke: Anton Muc in Milena Zafošnik, Pintarjeva 6, Maribor; Stanislav Ugeršek in Danica Strnad, PJrepuž 4; Anton Gros in Slavica Mutan, Prebiška 4, Ravne na Koroškem. POLJCANE UmrU: Julijana Jug, Novake 25 roj. 1909 umrla 22.10. 1973; Marko Rakuša, Zg. Poljčane, Dom one- moglih, roj. 1903, umrl 25. 10 1973. DVAJSET LET V TEMi Marija Majhen iz Ormoža se Je rodila 29. novembra 1891 leta. Že kot majhno dekle se je močno Prehladila na očesnem živcu, rehlad so odpravili z raznimi domačimi zdravili. Posledice so se pokazale šele čez mnogo let, ko je bila Marija stara 60 let. Vid-ji je nenadoma pričel pešati. Obiskala je zdravnike, toda vsi so zmajevali z glavo. Nikdo ji ni moeel iwmagati. Marija je že obupala, da bi se ji vid poboljšal, njena snaha Angela pa je se vedno upala. Neko jutro je mati prišla k njej in ji rekla, da je slepa, da ničesar več ne vidi. Zaradi izgube vida jo je minila vsa volja do življenja. Angela pa je še vedno' in vsepovsod iskala rešitve. Zvedela je za društvo slepih v Ljutomeru in se povezala z njimi. Ti so ji bili pripravljeni pomagati. SvetovaU so ji operacijo na očesnem živcu in ji dali pole, ki jih je morala izpolniti. Vse to je delia na skrivaj pred Marijo in lastnim možem, njenim sinom, ker sta bila oba proti operaciji. Mariji operacije nihče ni smel omeniti, ker je takoj pričela tožiti, da se je na ta način žele znebiti. Tako je Angela morala vložiti precej truda, da je prepričala najprej moža, nato pa še njegovo mater, ki se je nazadnje dala le prepričati. v mariborsko bolnišnico je bila takoj sprejeta. Z operacijo niso odlašaU. Operirali so jo na desnem očesu, ker za levo oko ni bilo nobenega upanja, da bo spregledala nanj. Po operaciji je nekaj casa še morala nositi obvezo, ker so se bali možnUi komplikacij. Teh pa na srečo ni bilo. Ko so jo sneli, je videla. Operacija je uspela. Videla je zelo dobro, saj je že po nekaj dneh z okna bohiišnice preštela mimovo- zeče avtomobile. Po dvajsetih letih, ki jih je preživela v temi, se dvainosemdeset- letna Marija počuti kot prerojena. Nadvse je hvaležna zdravnikom, predvsem pa Angeli, ki ni obupala in je hotela na vsak način pomagati materi. Marija je srečna, saj lahko bere in vidi svoje vnuke," ki jih je prej poznala samo po sluhu. Neskončno je hvaležna vsem, ki so pripomogli, da zopet vidi. RODILE SO: Cecilija Kuster, Loperšice 13 - Ivana, Marija Ivanuša, Hermanci 5 - Marjano, Marija Miklošič, Miklavž 64 - Jolando, Cecilija Duh, Vareja 24 - Andreja, Stanislava Hvaleč, Postružnikova 3, Ljutomer - Dominika, Marica Golob, Dornava 13 - Brigito, Marija Voda, Desternik 32 - Bruna, Antonija Tenko, Vratno 90 - Mladena, Ljudmila Ostroško. Panonska 5 - Marjana, Dragica Lorenčič, Polen- šak 29 - SmUjano, Anica Žunec, Sodinci 62 - deklico, Neža Fideršek, Sveča 42/a - Ano, Gera Pečuh, Zagorci 79 - dečka, Rozika Bubnjar, Jazbina 89 - Biserko, Štefanija Vinko, Apače 70 - deklico, Marija Toplak Kukava 69 - deklico, Terezija Suntner, Zg. Polskava 8 - dečka, Hedvika Kralj, Spuhlja 134/a - dečka, Danica Gajzer, Grajena 43 - dečka. Dragica Krajnc, Lancova vas 74 - dečka, Cecilija Vrbnjak, Moravci 46 - dečka, Marija Kocjan, Jača ves 31 - deklico, Alojzija Lukaček, Virje 26 - dečka, Katarina Petrovič, Drago- vič 8 - dečka, Silva Jumerovič, Kidričevo 6 - deklico, Marija Pleteršek, Dragonja vas 22 - Simonco, Veronika Zidarič, Cun- kovci 4 - dečka, Alojzija Holc, Placar 27 - dečka, Alojzija Prevoljšek, Nadole 9 - Stanislave, Neža Petek, Polenci 29 - deklico, Marija Kelc, Goričak 16 - dečka, Jožefa Petrinjak, Goričak 36 - dečka. Lizika Kosi, Runeč 61 - deklico, Cvetka Verzel, Hraševski vrh 19, Radenci - Sabino, Štefka Petek, Mihalovci 32 - dečka, Marija Borko, Središče 124 - dečka. POROKE: Marjan Krajnc, Vareja 51 in Terezija Selinšek, Vareja 51, Simon Ceh, Stuki n. h. in Milena Hrenko, Mestni vrh 66., Mihael ZemljiC, Po koše 17 in Jerica Lenart, Slovenja vas 39., ViM Ducman, Brunšvjg 67 m Frančiška Valentan, Apače 59., Milan Šibila, Tržeč 6 in Marica Maroh, Tržeč 48/a. UMRLI SO: Helena Delakorda, Gregorčič^ dr. 1, roj. 1881, umrla 22. I"' 1973., Franc Belšak, Paradiž 81, roj. 1914., umrl 22. 10. 1973., Vincenc Zore, Murnova 4, roj. 1896., u""' 25. 10. 1973., Andrej Šmigo^ Žgečeva 10, roj. 1907., umrl 26. I J 1973., Ivan Pavlič, Džurmanec 13"' roj. 1927., umrl 26. 10. 1973;' EUzabeta Golob, Podvinci 135, ro> 1901, umrla 28. 10. 1973., Ne^ Bezjak, Lasigovci 22., roj. lo''''' umrla 27. 10. 1973. Komisija za delovna razmerja pri STANOVANJSKO KOMUNALNEM PODJETJU ORMOŽ razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE PODJETJA POGOJ: ekonomska srednja šola, 8 let delovnih izkušenj od tega 4 leta na delovnem mestu računovodje. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Vloge z dokazili o strokovni izobrazbi dostavite upravi podjetja, Ormož - Mestni trg 9 a. tednik — Četrtek, i. novembra 1973 STRAN 15 Tote dni, ob dnevi mrtvih je pač tak, da moremo biti malo boj resni no tudi v mojen rezerviranen koti nemo prevejkih kozlof strelah. To ovi den sen hoda po našen vašken britufi no ugotova, da so eni sploh pozobili na grobove svojih bližjih, saj niše niti trove doj z grobof neje sprava. Tokšnih grobof je seveda boj malo, je pa jih glih tejko, da je to zadosti vejka sramota za fse tiste, ki so na to pozobili. Naša vaška skupnost je mela to en den sdo, na keri smo se lepo pogučali, da mo lepo zrihtali pokopališč, skrb za spomenik padlim borcom pa je prevzela nasa mladina, ki je svojo nologo lepo oprovla. Moja Mica je že por dni nret zanesla na grob lepe no seveda clroge sveče, kijih je neše še isti den. doj z groba fkra. Da bi se hujdiči roka posišila, ki niti groba nemre pri miri pistiti. Če glih por sveč ne predstovla vejke vrednosti, pa je vseeno kriminal fkrasti tisto, kaj je namejeno mrtvim. bi bija jas sodnik, jas bi da tokšnega lopova najmeje za eno leto na rest v celico, v keri bi mu fsoki den samo pul vure s svečo svetlobo nareda. Te pa bi^g hujdič vida, kaj se reče sveče doj z t grobof krasti. Mi smo meli en podoben primer v naši vesi. Pri eni hiši nemajoS elektrike no so si celo leto kurili sJ® petrolejom. Takoj po dnevih mrtvih so petrolejko vgasnoli no so si svetilil s svečami. Stvor je hitro prišla na S svetlo, saj so deca povedali, da so se s svečami na britufi preskrbeli. Gospodija je to priznola, rekla je ^ samo, da so sveče pobrali en den po /S dnevi mrtvih, seveda tiste, ki jih je veter vgasna no neso čista doj zgorele. Od tistega cajta dale totig familiji niše drgačik ne reče kak® „Pri svečnikovih". Krivi so bli seveda fsega deca, če glih se je potli_ razvedlo, da sta jih hodila tudi ta « štora dvo krost doj z grobof. Tejko sen van hteja povedati, kokšni smo Udje, fsoke sorte ftiči, « tudi toki, ki majo celo na britofi n preduge prste. Lujs 16 STRAN TEDNIK — ČETRTEK, 1. novembra 1973 Velik podvig atletinj Ptuja na krosu iiDela« v nedeljo, 28. 10. 73 je bil v Velenju že 8. tradicionalni jesenski kros DELA, ki so se ga udeležili v glavnem vsi najboljši atleti in atletinje iz Slovenije. Sodelovali so tudi tekmovalci iz sosednje Avstrije. Tekmovali so mladinci, mladinke, člani, članice ter veterani. Borbe so bile ostre in so v večini primerih zmagali favoriti. Tekmovali so posamično in ekipno. Presenečenje tekmovanja je bil gotovo velik uspeh tekačic iz Ptuja, ki so dvakrat zmagale ekipno in osvojile oba pokala „DELA" v ženski konkurenci. Pri mladinkah je zm^ala Soberje- va iz Raven, druga pa je bila Cvetka Fras iz Ptuja, kar je dosedaj največji uspeh Ptujčanov na tem že tradicionalnem tekmovanju. Ekipno so zmagale Ptujčanke pred Vele- njem, Ljubljano in Ravnami. Zmagovito ptujsko ekip so sestav- ljale Cvetka Fras, Lidija Skaza, Marjanca Vrabl in Marija Horvat. Pri mladincih se je najbolje uvrstil Črto Solina iz Ptuja, ki je zasedel med posamezniki zelo dobro peto mesto. Kot ekipa so pristali ptujski mladinci na četrtem mestu. V ekipi so tekli Črto Solina, Milan Zohar, Anton Podvršek, Milan Kerin in Stanko Šerona. Med članicami je kot posameznica bila najboljša Ptujčanka Nežika Vrabl na četrtem mestu, vendar kot ekipa pa so Ptujčanke v postavi Nade in Anke Vrabl ter Silve Golobic bile najmočnejše in zma- gale v ekipni uvrstitvi. V konkurenci članov Ptujčani niso imeli ekipe in so tekmovali le kot posamezniki. Stanko Habjanič je osvojil deveto mesto. Vlado Stumberger pa je bil devetindvajseti. Z osvojitvijo dveh pokalov na krosu „DELA" so atleti iz Ptuja, okrepljeni z nekaterimi posamezniki iz Markovec, ker tu tekmujejo občinske reprezentance, uspešno končali letošnjo tekmovalno sezo- no. Lahko mirno trdimo, da je atletika v občini Ptuj v letu 1973 daleč najbolj uspešna športna zvrst. S skromnimi sredstvi so dosegli velike uspehe in je sedaj nujno in potrebno, da se v to športno vejo usmeri in vključi še večjo število mladine in, seveda, tudi večja finančna sredstva. OP MOTOKROS NASTOP PTUJCANOV NA CEHOSLOVAŠKEM Preteklo nedeljo je bila v Strako- vicah v ČSSR mednarodna priredi- tev v motokrosu za nagrado „Setkani mistru" pod pokrovi- teljstvom svetovno znane tovarne ČZ, ki izdeluje med ostalim tudi priznane motorje za motokros. Nastopili so tudi tekmovalci iz Belgije, Švice, Holandije, Švedske, NDR, ZDR, SSSR, Danske, Grčije, Avstrij^ Italije, Madžarske, Jugosla- vije in ČSSR. Nastop Jugoslovanov, predvsem Ptujčanov je bil nad vse uspešen. Zmagovalec dirke je bil domačin Jarodav Falta, na 7. mesto se je uvrstil naš državni prvak Zupin, dočim je Vesenjak na 11., Šegula na 13. in Fras na 15. mestu. O^nizacija tekmovanja je bila odlična, steza pa zelo težka, ker je bila v prvem delu zmrznjena, kasneje pa spolzka. V kategoriji 500 ccm je nastopilo 32 tekmovalcev. V tej kategoriji nismo imeli svojega predstavnika, ker v Jugoslaviji še ni za to kategorijo tekmovanja. V kategoriji 25 0 ccm pa je nastopUo 37 tekmovalcev in je uvrstitev naših tekmovalcev zelo uspešna, za kar jim gredo čestitke. anc OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ 9. kolo: VZHOD BRESNICA-VIČANCI 2:16; DRAVA B-ZAVRČ 5:3; DORNA- VA-MARKOVCl 2:2; GRAJENA- CIRKULANE 3:0 b. b.; STOJNCl- ROGOZNICA 3:1; (prekinjeno) PARTIZAN-GORIŠNICA 5:3. ZAHOD: KIDRIČEVO-LESKOVEC 3:0 b. b.; VIDEM-APAČE 8:1; LOV- RENC-MAKOLE 1:1; DRAVI- NJA-HAJDINA 0:12; SKORBA -GEREČJA VAS 7:4; PREPO- LJE-ZLATOLIČJE. ATOMSKI POSKUSI V ZS Po podatkih švedskih seizmo- foških postaj so v SZ v zadnjih 50. urah opravUi serijo podzeme^skih atomsk&i poskusov v bližini Nove zemlje, ki so jih seizmografske postaje zaznale kot potrese IV. stopnje. TEDNIK izdaja časopisni zavod Ptujski tednik, Ptuj, Vošnjakova Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Anton Bauman. Izhaja^ četrtek. Tek. račun pri SDK Ptuj št. 52400-603-30458. - Mariborski tiSk, Maribor, Svetozarevska ulica 14.