217
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
„Novice" so imenovale tiste 4 postave, kterih osnovo je 17. t. m. minister Beust predložil zbornici poslancev v pretres. Dunajski časniki, kteri zvonec nemškega liberalizma nosijo, za tega del pojo glorijo ministru; „stara Pressa", vsa iz sebe, kriči: „res, na en dan toliko liberalne hrane, da je Avstrija ni dobila doslej v več letih ne!" Da bi le nikomur v želodcu ne obležala! — Da naši bralci kaj več zvedo od tega, kar je ministerstvo predložilo državnemu zboru v pretres, naj jim poglavitne reči povemo. Prvi predlog obsega prenaredbo februarske ustave od 1. 1861. Ker je Ogerska zdaj odcepljena od druzih dežel avstrijskih, ne velja tedaj ta osnova ne za Ogersko, pa tudi za Erdeljsko, Hrvaško in vojaško Granico ne, Dalmacija pa je pritisnjena k Cislajtanii. Poslancev skupaj šteje po tej osnovi državni zbor 203, volijo jih deželni zbori v tistem številu kakor dozdaj (nova osnova ni tedaj zapazila krivice, ki so jo trpeli po februarski ustavi slovanski okraji na Ceskem, Stajarskem, Koroškem itd.) Mnogo mnogo se pogreša v tej osnovi, kar bi nas pomirilo o tem, da ne bo novi državni zbor zopet to, kar je bil stari, pri kterem je avtonomija (samoupravje) deželnih zborov konec jemala. Tu bo, kadar pride ta stvar v državnem zboru v pretres, veliko boja treba, da se privojskuje deželnim zborom, kar jim gre. Tu se bo pokazalo, ali je nemški večini, ktera gospoduje v zboru, resnica s tem, kar so njih kolovodje rekli, da enako svobodno gibanje, ki ga ima Ogerska, morajo vživati tudi druge dežele avstrijske. Zdaj gre za veliko — za zadovoljnost druzih dežel, za mirno spravo, za „ausgleich" zunaj Ogerske! — §. 10. te vladine osnove govori tako-le: Področje državnega zbora obsega vse v diplomi od 20. oktobra 1860. leta imenovane stvari postavodajanja, ktere zadevajo pravice, dolžnosti in vse zadeve, ktere so skupne kraljestvom in deželam, ki so zastopane v državnem zboru, ako ne spadajo edino samo v področje onih zastopov, ki imajo vsled pogodbe s kraljestvi in deželami ogerske krone skupaj obravnavati skupne zadeve. V področje državnega zbora tedaj s tem prikrajšanjem spadajo: a) vse vojaške zadeve, b) vse reči, ki zadevajo kovani ali papirnati denar, col in trgovino, poglavitna pravila pošt, železnic in telegrafov, c) vse denar-stvene (finančne) zadeve f državni stroški in dohodki, nova posojila, poplačevanje obstoječih državnih dolgov, prodaja in zadolževanje nepremakljivega državnega premoženja, povikšanje obstoječih in vpeljava novih davkov.
Drugi predlog s p r e m e n u j e 13. §. februarskega patenta tako-le: „Ob času, kadar državni zbor ni zbran, in je sila, sme take silne reči tudi samo ministerstvo pričeti, vendar je za take naredbe odgovorno vse ministerstvo ,   in  se  morajo  prvemu  državnemu zboru v
pritrjenje predložiti; ako jih zbor ne potrdi, se morajo preklicati.
Tretji predlog vreduje odgovornost minister s ko. Ministri se morejo zatožbi podvreči, če se pri opravljanju svojih služeb pregrešejo zoper ustavo. V zatožni stan se denejo ministri, ako 40 poslancev to zahteva in dve tretjini pričujočega zbora za to glasuje. Sodnica ministrom je gosposka zbornica, ktera zato izvoli 24 udov, izmed kterih^jih tožnik 6, in ravno toliko zatoženec odvreči more. Ce sodnija izreče, da je zatoženi minister kriv, se mu mora slovo dati, pa tudi v povračilo se more obsoditi. Pomilostiti ga more le cesar, ako nasvetuje to zbornica poslancev.
Četrta predložena postava zadeva poslance (delegacije), ki se pošiljajo v skupni zbor, da z ogerskimi poslanci obravnavajo skupne zadeve. Po tej osnovi se ima za te delegacije iz državnega zbora izbrati 60 poslancev, in sicer: 20 iz gosposke zbornice in 40 pa iz zbornice poslancev; od teh se jih šteje na Cesko 10, Dalmacijo 1, Galicijo 7, spodnjo Avstrijsko 3, zgornjo Avstrijsko 2, Solnograško 1, Štajarsko 2, Koroško 1, Kranjsko 1, Bukovino 1, Moravsko 4, Šlezijo 1, Tirolsko 1, Vorarlberško 1, Istrijo 1, Goriško 1, in na Trst 1. Po vladini osnovi voli gosposka zbornica svoje poslance, kakor jo je volja, iz zbornice svoje; zbornica poslancev jih utegne tudi tako voliti iz cele zbornice, ali pa da poslanci vsake dežele volijo izmed sebe poslanca, ki se pošlje v delegacijo.
Razun tega je vlada še predložila osnovo nove rekrutne postave. Dalje je še minister baron Beust naznanil, da zidanje trdnjav okoli Dunaja prestane. — 21. t. m. je minister pravosodja naznanil zbornici poslancev, daje cesar tudi vsem drugim deželam, ki ne spadajo pod ogersko krono, pomiloščenje podelil, to je, vsem, ki so bili od 13. marca 1848. leta do 20. junija 1. 1. krivi spoznani ali zavoljo pomanjkanja dokazov oprosteni hudodelstva velikega izdajstva, motenja občnega pokoja, punta in podpihovanja, potem političnih pregreškov in prestopov, so vse kazni in vsi kazenski nasledki prizanešeni. Tudi tisti, ki so pobegnili in se odtegnili kazni ali sodniškemu zasledovanju, so pomiloščeni in se smejo zopet vrniti v avstrijsko cesarstvo. Ta oklic je bil z veliko pohvalo sprejet. — Ko je poslanec dr. Muhlfeld svoj predlog o premem bi §. 120. reda kazenske postave podprl tako, da ga tudi minister ni mogel s svojim ogovorom podreti, ga je zbor sprejel z veliko večino. Po predlogu Miihl-feldovim naj tudi oficirji kakor vsak drug pridejo pred sodnijo za priče, ako je treba; nikar naj se ne misli, da je vojašk stan veče časti vreden kakor kak drug stan, in da bi čast njegova trpela, ako grč za pričo. —
Po vsem tem je prišla na vrsto volitev odbora, ki naj zboru poroča o gori omenjenih 4 vladnih predlogih. Reklo se je, naj se voli odbor 36 glav iz vse zbornice. Poslanec Skrinci nasvetuje (in Poljaki, Slovenci in Tirolci podpirajo ta nasvet), naj se vsaj eden iz vsake dežele voli v ta odbor. Al ta predlog je padel. Volili so potem omenjenih 36 glav iz vse zbornice; Slovence zastopa le eden, namreč dr. T o man, ki je bil voljen z 140 glasovi. Kadar tedaj ta odbor dovrši svoje delo in pride obravnava, omenjenih vladnih predlogov na vrsto v državnem zboru, takrat se bo pokazalo: ali bode ravnopravnost po-glavno načelo Avstrii ali pa jej Nemec na eni strani, na drugi pa Magjar hoče gospod biti. Ta obravnava bo tedaj osodepolna za Avstrijo. — Na Dunaji, potovaje v toplice Gastajnske, biva zdaj knez srbski Miloš Obre-novič; poklonila se mu je tudi deputacija hrvaških in slovenskih   dijakov,   ktero  je  preprijazno   sprejel.    —
Zdaj se za gotovo sliši, da cesarja Maksa v Mehiki niso ob glavo djali, ampak ga le iz države pognali, in da čez Angležko pride zopet v Miramare poleg Trsta. — Dolg našega cesarstva se je lansko leto za 387 milijonov in 634.540 gold. povišal; v ta dolg, se ve da se šteje tistih 215 milijonov in 994.640 gold., ktere znašajo državnice (Staatsnoten). — Dunajska hranilnica (šparkasa) namerava le za zneske do 500 gld. po 5 od sto obresti (činža) plačevati; od večih zneskov pa le po 4. Kaj hranilnica — piše „Volkswirth" — res misli, s tem kaj druzega doseči kot le več — dela! Namesti da na ene bukvice kdo d& hranilnici 5000 gld., bo pa raji 10 bukvic vzel po 500 gold. Hranilnica po takem dobi le desetkrat več dela in bo vendar više obresti plačevala. — IzStajarskega se piše, da bode letina dobra, posebno trta in hruške kažejo lepo. Slana prve dni majjnika je le v prav nizkih krajih nekoliko škodovala. Tudi na Hrvaškem in v Slavonii rodi trta lepo. Na Ogerskem pa, kjer je trta v zadnjih presuhih letih zelo oslabela, tudi letos ne bo obilega vinskega pridelka. Cena vinu v Pesti je 7 do 9 gold., na Hrvaškem je za 2 do 3 gold. cenejše. —-
218