VESTNIK cutnnHnnmnmmmmmmnnmmnmnmmmmimtttntmvui § ^ 5' g Poštni urad 9020 Celovec š Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt 5 izhaja v Ceiovcu = Erscheinungsort Ktagenfurt E E 5 Posamezni izvod 3 šiiinge š mesečna naročnina 12 šittngov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov š P. b. b. Š7m!)!MmmnnnmM)mint!)nnnu]nmiMM)mm))[)[m)nm))t)tfi: LETNIK XXXVi CELOVEC, PETEK, 16. JANUAR 1981 ŠTEV. 3 (2002) Tudi na dežeini ravni je diaiog mogoč samo na podiagi medsebojnega zaupanja med enakopravnimi partnerji Na seji koroške dežeine viade v torek so med drugim razpravijaii fudi p ponovnem razgovoru med predsedniki treh v koroškem deželnem zboru zastopanih strank ter predstavniki obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev. Kakor je rečeno v poročiiu, ki ga je objavita deželna tiskovna siužba, je biio sklenjeno, da si bo dežeina viada Prizadevata vzpostavitvi tak razgovor, ki pa more biti samo „informai-!)ega" značaja, ker je za izpoinitev državne pogodbe pristojna zvezna -j-— Podrobnosti o predvidenem razgovoru trenutno še niso znane, Pač pa je deželni glavar VVagner že v sredo zjutraj v celovškem radiu precej jasno začrtal smernice, po katerih naj bi se v bodoče odvijal tak ..notranje-koroški dialog". Kakor da v zadnjem času ne bi bilo nobenih poskusov, dati stvarem le nekoliko bolj kooperativno 'h sprejemljivejšo obliko, je VVagner trmasto vztrajal pri svojih že znanih ,,stališčih": od sklicevanja na tristrankarski pakt in zavrnitve operativnega koledarja vse tja do novega siljenja v sosvete kot edine *** po njegovem mnenju demokratične — oblike ..legalizacije" manjšinskega zastopstva. S tem predvidenemu razgovoru Sotovo ni bila zglajena pot, marveč ce je treba nasprotno vprašati, ali je ob takšnem vztrajanju sploh mo-Soče pričakovati iskreno pripravlje- nost za skupno in konstruktivno obravnavanje odprtih vprašanj. Dejstvo, da so mnoga vprašanja dejansko še neurejena in da tudi razvoj prinaša s seboj vedno nove probleme, s katerimi se je treba spoprijeti in jim poiskati rešitev, je znano in danes tudi splošno priznano. Zato osnove za dialog ne bi smeli že vnaprej izpodkopavati z osornim izključevanjem problemov — ker gre v enem primeru za člen 7 in s tem za pristojnost zveze, v drugem primeru pa za operativni koledar, ki na koroško strankarsko trojico očitno deluje kot rdeča cunja na bika —, marveč bi jo morali nasprotno utrjevati in razširjati v duhu medsebojnega zaupanja in spoštovanja, ki je pogoj za ploden dialog med enakopravnimi partnerji. Posebej k ponovnemu poskusu, spraviti v dvom legitimnost obeh Tržaški S7o venci se bon;o za svojo zemj/o Ne samo nov vai fašističnih atentatov na partizanske spomenike, marveč tudi nevarna zaostritev uradnega razlaščanja slovenskih zemljiških tast- *t'kov na obronku Trsta sodi v do-Sodke, ki so v najnovejšem času zna-'*nt za položaj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na Kotonkov-cu pri Trstu je v teku široka razlastitvena akcija: občinska uprava name-tava tamkaj zgraditi novo naselje takoimenovanih ljudskih stanovanj so začeli po uradni poti ropati j.ovensko zemljo, da bi uredili nase-fe< namenjeno v prvi vrsti priselje-'m delavcem — torej načrtno spre-'fjanje etničnega sestava tamkajš-jega prebivalstva na škodo avtohto-Slovencem. a novi rop slovenske zemlje je ^umljivo izzval veliko ogorčenje Prizadetim prebivalstvom, zlasti so upravne oblasti proti lastnikom, „ okušali braniti svojo imovino, 2 h'^c "R pomoč policijo, da je ]. rutalno silo pregnala slovenske ntke z njihove lastne zemlje, pro canske organizacije so odločno ]. ^sttrale proti takemu ukrepanju, r,j "'ma primere niti v težki zgodovi-da ?^"^°rskih Slovencev. Opozarjajo, ba ^estonska politika — torej bor-ohranitev slovenske zemlje v VprY*slt-'^ rokah — eno od ključnih nosr* v življenju slovenske narod- kult*^ skupnosti v Italiji. Slovenska det ur"o-gospodar$ka zveza je priza-da-J^u Prebivalstvu izrekla vso soli-Vm 'o podporo; odločno je za- ette'** ^seganje zemljišč s silo, ob-' PR pozvala oblasti in demokra- tične politične sile k večji doslednosti pri reševanju teh vprašanj, ki so vendar življenjskega pomena za slovensko narodnostno skupnost in njen nadaljnji obstoj. Primorski dnevnik je zapisal, da ta razvoj nedvoumno potrjuje, da se oblasti, ki se že dalj časa zgrinjajo nad slovensko narodnostno skupnostjo na Tržaškem, čedalje bolj mračijo in da so Slovencem sovražne sile spet zbrale toliko poguma, da jim je postala tudi uporaba nasilja sredstvo za uresničenje svojih načrtov. osrednjih organizacij koroških Slovencev kot priznanega predstavništva slovenske narodne skupnosti na Koroškem, je zavzel stališče tudi tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dipl. inž. Feliks VVieser. Poudaril je, da so vsi poskusi zadnjih let, da bi ZSO in NSKS izolirali in ustoličili drugo predstavništvo slovenske narodne skupnosti, izpodleteli. „Obe osrednji organizaciji sta tako znotraj kot izven Avstrije priznani kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato vsak ponoven poskus osporavanja tega zastopstva odvrača od dejanskih narodnostnih problemov na Koroškem in ne koristi odnosom med večinskim in manjšinskim narodom." Tajnik ZSO je v dogovoru na VVagnerjevo izjavo dejal, da so take izjave s strani deželnih politikov neodgovorne, ker na eni strani zavračajo željo po plodnem dialogu na deželni ravni, kakor jo je pred kratkim znova izrazila ZSO, na drugi strani pa škodujejo tudi nadaljnjemu pozitivnemu razvoju dobrososedskih odnosov med Koroško in Slovenijo ter Avstrijo in Jugoslavijo. ..Koroške stranke se morajo po dolgoletnem neuspešnem osporavanju slovenskih osrednjih organizacij končno zavedati, da si ne morejo izbirati predstavnikov slovenske narodne skupnosti po svoji volji, marveč morajo to prepustiti koroškim Slovencem samim," je naglasil tajnik ZSO. „Pri-znavanje demokratično izvoljenega zastopstva koroških Slovencev je prvi in osnovni pogoj za boljše mednacionalne odnose na Koroškem. Koroški Slovenci imamo rta podlagi avstrijske ustave in mednarodnih določil demokratično pravico, da si kot narodna skupnost izbiramo svoje predstavnike sami. Tisti pa, ki kar naprej skušajo to dejstvo osporavati in ga ne priznajo, nosijo odgovornost za morebitne nove napetosti na Koroškem." se čcaHihc ch našem Ob jubilejni 2000. števiiki ..Slovenskega vestnika", ki smo jo pred kratkim Izdali v počastitev 35-letnice neprekinjenega izhajanja našega lista, smo prejeli lepo število pismenih in brzojavnih čestitk raznih ustanov in organizacij, predvsem pa poklicnih tovarišev; prav tako so se jubileja spomnili v številnih časopisih ter našemu iistu posvetili posebne zapiske in mu žeieii še naprej uspešno deio. Za vse čestitke in dobre želje se prisrčno zahvaljujemo in obljubljamo, da bomo tudi v bodoče skušali z vsemi močmi čim boij uspešno nadaljevati delo v smislu naloge in usmeritve, ki je biia našemu listu doiočena ob njegovem rojstvu in ji je ostat zvest vseh dosedanjih 35 let Izhajanja. VESTNIK F O. jubitejna družabna prireditev kor. Siovencev Že tridesetič je Sloven:ki pies v Ceiovcu kot osrednja družabna prireditev koroških Siovencev privabi) obiskovaice iz vseh predeiov južne Koroške. V prostorih deiavske zbornice se je v soboto zvečer zbraio več kot tisoč obisko-vaicev, med katerimi so biii tudi števiini častni gostje, ki jim je v imenu pri-rediteija — Siovenske prosvetne zveze izrekei dobrodošiico predsednik Va-ientin Poianšek. Med njimi so biii jugosiovanski posianik na Dunaju Novak Pribičevič in generaini konzui v Ceiovcu Miian Samec s čiani konzuteta, avstrijski konzui v Ljubijani Cirii Štern, predsednik SZDL Siovenije Mitja Ribičič, predsednik komiteja za mednarodno sodeiovanje izvršnega sveta SR Siovenije Jernej Jan, predsednik Gospodarske zbornice Siovenije Andrej Verbič, predsednik komisije za narodnosti Jože Hartman, predstavnik Zveze kuiturnih organizacij Siovenije Martin Zakonjšek, bivši dežeini giavar Hans Sima, zastopniki obmejnih občin in raznih organizacij ter ustanov, predstavniki organizacij in ustanov koroških Siovencev in mnogi drugi, s kratkim obiskom pa sta prireditev počastita tudi dežeini giavar Leopoid Wagner in ceiovški župan Leopoid Guggenberger. Obširneje poročamo o uspeii jubiiejni prireditvi v besedi in siiki na 4. strani današnje števiike. Vprašanja naših žena tolmačena zastopnici zvezne vlade V četrtek 7. januarja 1981 je na Dunaju državna tajnica za vprašanja žensk Johanna Dohnal sprejela veččlansko delegacijo Zveze slovenskih žena s Koroške, ki jo je vodila predsednica Milena Grob-lacher. Poleg drugih je bila v delegaciji tudi Ivanka Sadolšek-Zala, ustanovna članica naše ženske organizacije, ustanovljene že aprila 1943 sredi oboroženega protifašističnega boja. Predstavnice ZSŽ so državni tajnici zagotovile solidarnost slovenskih koroških žena v vseh vprašanjih, ki zadevajo položaj in pravice žena v Avstriji in v svetu. Posebej pa so ji tolmačile žensko problematiko v luči narodnostne politike in pri tem zlasti opozorile na vprašanja, ki se postavljajo v zvezi z zapostavljenostjo na delavnem mestu, s problematiko predšolskih in šolskih otrok in podobno. Svoja izvajanja je delegacija ZSŽ podkrepila še z ustreznim gradivom, ki ga je izročila državni tajnici ter ji posredovala pobudo za sklicanje posebnega posveta žensk-pripad-nic vseh narodnostnih manjšin v Avstriji. Državna tajnica Dohnal je pokazala veliko zanimanje in razumevanje za prikazani položaj in vprašanja koroških slovenskih žena ter je delegaciji zagotovila, da jih bo po svojih močeh in možnostih podprla v njihovih težnjah. Posebej je obljubila, da bo v bodoče na posvete o ženskih vprašanjih redno vabila tudi zastopnice slovenskih žena na Koroškem. Rohvate im kritike v južnotirolskem vprašanja „Itatija je lahko ponosna, da je etnični manjšini na Južnem Tirolskem priznata ureditev, ki je botjša od vsake druge v kateri koti državi. Ta rešitev je dateč botj tiberatna od tiste, ki jo je Avstrija priznata svoji sto-venski manjšini na Koroškem." Tako je pred nedavnim zapisat v voditnem itaiijanskem dnevniku „Corriere detta Sera" bivši itatijanski postanik na Dunaju Roberto Ducci, ko je ocenjevat trenutno stanje v juž-notirotskem vprašanju in s tem v av-strijsko-itatijanskih odnosih. Ducci je menit, da imajo južni Tirotci status, ki je dateč nad tistim ^normalnega" itatijanskega državtjana, pri čemer je opozoril, da južni Tirotci ne uživajo te vseh pravic itatijanskih državljanov, marveč tudi še dobršen det pravic avstrijskih državljanov, s katerimi so biti v mnogih ozirih povsem izenačeni z zakonsko ureditvijo, ki je bita sprejeta januarja 1979. Pritejiaskavioceni, kipajoje poznavalec itatijansko-avstrijskih odnosov ktjub temu dopolni) z ugoto- vitvijo, da Italija vendar še ni v celoti izpolnita svojih obveznosti iz „paketa" in da naj bi to zamudo popravita čim prej, je brez dvoma zanimivo dejstvo, da je bita objavtjena ravno v času, ko je v južnotirotski potitiki Avstrije prišto do značitnih „ncsogtasij". Zunanji minister Pahr je — očitno na podlagi pretiranih informacij iz Božena — zopet enkrat „ze-lo odtočno" opozarjat Itatijo na odprta vprašanja; nato je delegacija južnih Tirotcev med obiskom na Dunaju morata priznati, da je „paket" iz-potnjen že do 95 "/0; končno pa je kaneter Kreisky odtočno zavrnit tiste južnotirotske kroge, ki sanjajo o spremembi meje, ih ob tej priložnosti govorit četo o ..pretiranem naciona-tizmu, ki ima svoje korenine v nacistični miselnosti". V tuči teh dogodkov pač ne preseneča, da južnotirotski dežetni glavar Magnago v najnovejšem času ne govori več o ultimativnem odstopu za primer, da Italija „paketa" tudi letošnje pomtadi ne bi dokončno izpolnita. PREDAVANJE PROF. JANKA PLETERSKEGA: Ptehiscit v slovenskem zgodovinopisju Posiedice simpozija o piebiscitu tanske jeseni so bite omejene, kar zadeva poiitično in znanstveno dimenzijo, ker je bi) preveč na udaru javnosti in ker se je vsak prizadeva), da drugega ne bi prizade), je deja) prof. Hetmut Rumpier, ko je v ponedetjek na univerzi v Ceiov cu otvarja) predavanje ijubijanskega zgodovinarja prof. Janka Pieter skega. Da bi torej omogočiti ptodno konfrontacijo znanstvenih sta )išč gtede koroškega ptebiscita, je inštitut za zgodovino za januar or ganizira) tri predavanja. Prvo v tej vrsti je biio minuti ponedetjek Prof. Janko Pieterski je predava) o probiemih v zvezi s plebiscitom z vidika stovenskega zgodovinopisja. Že uvodoma je Pleterski poudaril, da je politiko obeh nacionalnih subjektov v tem prostoru sloven-sko-nemškega sosedstva treba študirati tudi z vidika njenih posledic. Zgodovinopisje naj bo objektivno, vendar ne v tem smislu, da bi bilo razsodnik med dobrim in zlom. Tako ni mogoče govoriti o zgodovini Slovencev na Koroškem, ne da bi jo reflektirali skozi fašistično okupacijo in nacistični genocid, ne da bi privzeli tudi revolucionarno osvobodilno borbo. Nato je Pleterski kot glavno tezo slovenske oz. jugoslovanske histo-riografije o koroškem plebiscitu navedel, da plebiscita ni moč jemati kot izoliran dogodek. Izid glasovanja so določali mnogi dejavniki, v bistvu pa je neločljivo povezan z dogajanji na Koroškem že v 19. stoletju. V tem dogajanju je veliko vlogo imela zavestna politika germanizacije slovenskega prebivalstva, ki so jo desetletja dolgo izvajate vladajoče nemške strukture ob podpori državnih organov. Pleterski je to germanizacijsko politiko podrobno razčlenil, postavil pa je tu-da vprašanje, zakaj taka politika ni privedla do radikalizacije slovenske akcije nasploh in zakaj je velik del slovenskega prebivalstva reagiral z resignacijo. Odgovor na to vpraša- nje je dalo slovensko zgodovinopisje, ki je ugotovilo, da je glavni Zaščita manjšin ne sme teme!jttn na števHčnosti Včeraj se je v z%če/o z^orotw;je o z%šč;t; rMroJnost-M;7? pr;re;% zvez- ni oJ^or z% etnično-jezi^ovne s&MpMostt; ;'n se ga n Je/ež^jejo preJsfgvM;'^; vse% TMroJMOstniž? ;'n jez;'^ovn;'ž: w^njš;'n v /Za/zjz. Nawezz rega polpeta je proa&rz možnost: za s^Kpne po^a^e v ž*oja za aoe/jap/janje 6. č/ena zta/zjans^e asfare, zagotap/;a ena^oprapnost psem manjsz-nam. V tej zvez; so przreJzte/jž ;z-Je/a/: osnove, na ^aterržz naj in' te^/a razprapa na pospeta. Pr; tem so posebej poa^ar;/: na-čeio, Ja zašezta manjszn ne sme iut; oJpzsna oJ stept/čne moč; manjšzne,' ma/ostepJnost a/; nestrnjeno naseijenosf n; mogoče aporaMjat; ^ot argamente za oJre^anje zašč;te, tempeč apostepat; ^ot tehnične ovire, ^i nasprotno zažztepajo posebne prijeme, torej pečjo štro^ograJ-nost pr; aresnzčepanja zaščite. ^cxFXje v prcthsi hi je iahhc zgrie J vsezzm V Lendavi je bila prejšnji teden posebna slovesnost, ki je veljala dvajsetletnici uspešnega delovanja komisije za narodnosti in obmejne stike pri medobčinskem svetu SZDL za Pomurje. Poleg sedanjih in nekdanjih članov medobčinske in občinskih komisij so se svečanosti udeležili tudi predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičič, predsednik komisije za narodnosti pri SZDL Jože Hartman in predsednik komisije za narodnosti pri skupščini SR Slovenije Geza Bačič. O dosedanjem uspešnem delu komisije je spregovori) njen predsednik Ferenc Hajoš, ki je naglasil, da je k temu uspehu bistveno prispevala tudi jasna opredelitev in izvajanje narodnostne politike. Delo komisije je veliko prispevalo k urejanju narodnostne problematike in položaja madžarske narodnostne skupnosti v Pomurju; prav tako pa je njen delež pomemben tudi pri razvijanju sodelovanja narodnosti v Sloveniji s slovenskimi manjšinami v zamejstvu. Se zlasti pa je vsebino in usmeritev narodnostne politike v Sloveniji in Jugoslaviji poudaril predsednik Mitja Ribičič, ki je v slavnostnem govoru dejal, da sta bratstvo in enotnost med narodi in narodnostmi v Jugoslaviji v praksi in s tem njihovo sožitje tako uresničeni, da je to lahko zgled vsemu svetu. .Prav zato, ker smo nacionalno trdni, nam nihče ne more do živega, saj je delavski razred prevzel odgovornost, da svoje sožitje gradi na osnovi skupnega sodelovanja in sožitja vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti," je ugotovil Ribičič. Pri tem je še opozoril, da so z uvedbo dvojezičnega šolstva pred več kot dvajsetimi leti dosegli izredne uspehe, .v praksi pa se načela naše narodnostne politike nenehno potrjujejo*. Svečanost je obogatil kulturni spored, ki so ga izvajali v obeh jezikih — v slovenščini in madžarščini. Ob 20-letnici komisije pa je izšto tudi dvojezična publikacija, ki jo je pripravil pomurski novinar in publicist Sandor Varga. ZSO se zahvaljuje Zveza stovenskih organizacij na Koroškem je ob nedavnih praznikih prejeia števiine čestitke in voščita za novo ieto, ki so jih posiaie razne organizacije in ustanove ter posamezniki predvsem iz Avstrije in Jugosiavije, pa tudi iz mnogih drugih držav. Ker zaradi veiikega števiia ne more posebej odgovarjati na vsa pisma, se tem potom iskreno zahvaijuje. Sekretariat ZSO faktor kljub socialnim in gospodarskim dejavnikom germanizacije le bila politika. Konstatiral pa je tudi precej hib slovenske politike: socialna ožina, usmerjena skoraj izključno na kmetstvo, klerikalna usmeritev, antisocializem, nekritično samopovetičevanje in še marsikaj. Pritisk na slovensko prebivalstvo se je v 1. svetovni vojni še povečal, čeprav so mnogi avstrijski politiki svarili pred zaostrovanjem. Z nastopom deželnega predsednika Lod-rorta je zatiranje koroških Slovencev postalo deželna doktrina. Na vsak način so nemškonacionalne sile imele svetovno vojno za priložnost, da radikalno spremenijo nacionalni status quo in slovenščino dokončno izpodrinejo iz javnosti. Vse to dogajanje pa je tudi povzročilo dozorevanje želje Slovencev po državnopravni osamosvojitvi, ki se je opredmetila v majski deklaraciji Jugoslovanskega kluba. Ta deklaracija je zahtevala ustanovitev avtonomne in etnično razmejene delne države v okviru habsburške monarhije. Deklaracijsko gibanje, ki je nastalo v podporo majski deklaraciji, je na Koroškem naletelo na posebno hud odpor oblasti. Nasprotno pa so vse koroške stranke brez omejitev lahko propagirale svoje stališče proti deklaraciji. Kljub temu se je deklaracijsko gibanje v nekaterih njegovih oblikah, predvsem z zbiranjem podpisov, le močno razvilo. Prebivalstvo je podpisovalo ne samo zaradi osamosvojitvenih teženj, temveč tudi zaradi protivojnega značaja deklaracije. Deklaracijsko gibanje je tako prvič potisnilo nemške faktorje v deželi v defenzivo. Edini odgovor dežele je bila prepoved gibanja aprila 1918. Na vsak način je deklaracijsko gibanje dalo slovenskemu narodnemu svetu osnovo za njegovo zahtevo, da naj se slovensko jezikovno področje na Koroškem priključi državi Slovencev, Hrvatov in Srbov. Slovenska politika se je ob zlomu monarhije preveč zanašala na antantne sile, namesto da bi takoj organizirala svojo državno oblast na južnem Koroškem. Razen tega je bila v osrednji Sloveniji zaposlena šcFct in n/cmz Ob priložnost! H. Koroških kuiturnih dni konec minulega ieta je Sioven:ki znanstveni inštitut v Celovcu izdai v :voji seriji .Disertacije in razprave" krajšo razpravo, ki jo je pod naslovom .Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918" pripravil vodja manjšinskega šolskega oddelka pri deželnem šolskem svetu za Koroško, okrajni nadzornik vladni svetnik Rudolf Vouk. Avtor v prvi vrsti opisuje teritorialno razsežnost nekdanje utrakvistične osnovne šole na Koroškem in v posebni razporeditvi navaja vse šolske okoliše z naštevanjem všolanih krajev. Razpravi, ki je izšla v slovenskem in nemškem jeziku, je priložena še karta šolskih okolišev slovensko-nemških ljudskih šol. Gotovo spadajo vprašanja osnovne šole na južnem Koroškem med tista, ki so v slovenskem in nemškem zgodovinopisju sicer že precej obdelana, vendar je kljub temu odprtih še mnogo vprašanj. Slovensko zgodovinopisje pripisuje utrakvistični šoli na južnem Koroškem odločilno germanizatorično vlogo, mlada avstrijska zgodovinarja Haas in Stuhlpfarrer pa jo označujeta kot tisti suvereno rabljeni instrument v rokah vladajoče večine, ki je preprečeval koroškim Slovencem socialno in nacionalno emancipacijo. Tem ugotovitvam pa nasprotuje .uradno" koroško nemško zgodovinopisje, ki dosledno trdi, da je prebivalstvo južne Koroške utrakvistično šolo želelo in zahtevalo. Me glede na to, da je o jezikovni ureditvi ljudske šole ob nastopu iiberalnega režima v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja odločala priviligirana manjšina, je do danes na osnovi arhivskih virov v nekaterih primerih znana odločitev posameznih občin glede jezikovne ureditve svojih šol. Te vrzeli sicer tudi pričujoča razprava ne izpolni, vendar je Rudolf Vouk na osnovi razpisov učiteljskih mest dokazal, da je bilo za celo število šol, ki so bile deklarirane kot nemške, neobhodno potrebno tudi znanje slovenščine. Ta prehod od konkordatske osnovne šole, ki je bila pedagoško verjetno slabša od liberalne, z ozirom na uporabo slovenščine na vrsti osnovih šol na južnem Koroškem pa v nacionalnem pogledu pravičnejša, na novodobno šolo bo mogoče razčistiti le na osnovi tistih arhivskih virov, ki bi morali biti ohranjeni o anketi deželnih šolskih oblasti glede jezikovne ureditve šol po občinah južne Koroške. Vendar bo tudi pri tem treba upoštevati socialni položaj prizadetih, opisati krog odločujočih v razmerju z dejansko večino prebivalstva ter imeti pred očmi tiste mehanizme, ki jih sociološka veda označuje s pojmom .notranja kolonizacija". Na osnovi razpisov učiteljskih mest, še posebej pa z zelo podrobnimi navedbami potrebe znanja slovenščine učiteljev tudi na tistih šolah, ki so že od leta 1889 veljale za zgolj nemške, in na tistih, ki so po tem letu na osnovi zahteve dobile status enojezičnosti, dokazuje Vouk, da je utrakvistična šola, in deloma tudi nemška, mogla doseči svoje germanizatorične uspehe le s pritegnitvijo slovenščine kot pomožnega jezika. Poleg odločujočih šolskih oblasti, deželnega odbora in občinskih odborov, ki so kot vzdrževalci šol odločali tudi o njihovi jezikovni ureditvi, je svoje prispevala k abstinenci učiteljstva tudi konservativna oz. klerikalna usmerjenost slovenske politike na Koroškem. Razprava Rudolfa Vouka nedvomno spodbuja k nadaljnjim raziskavam šolskega vprašanja koroških Slovencev. Kakor ostale zvezke iz zbirke .Disertacije in razprave", tako tudi najnovejša — Rudolf Vouk: Popis koroških utrakvističnih šol do leta 1918 — ki obsega 88 strani, dobite v knjigarni .Maša knjiga" v Celovcu, Pauiitschgasse S—7, kjer stane 90 šilingov. s hudimi razrednimi konflikti. Ko so zamudo hoteli pozneje nadoknaditi, je to privedlo do znanih obmejnih bojev. Prava krivda slovenske politike pred zgodovino je torej njena premajhna moč in izkušnja pri uresničevanju samoodločbe slovenskega naroda nasploh. Logika take politike je nato privedla do plebiscita. Pleterski ocenjuje tveganje ple- biscita ob negotovem političnem položaju kot nedopustno politiko hazardiranja, kjer je slovenska politika stavila vse na eno karto. Plebiscit sam pa je bil jugoslovanski državi in slovenskemu ljudstvu vsiljena institucija, ki za cilj ni imela rešitev nacionalnega vprašanja, temveč poravnavo meddržavnega konflikta. fD000000000<^00<^OPOO blemov si je Jugoslavija postavila obsežen in zahteven načrt za naslednjih 5 let. V naslednjih petih letih naj bi v Jugoslaviji zgradili skupno 39 novih hidro- in termoelektrarn, 18 hidroelektrarn in 21 termoelektrarn. Jugoslavija je pred zadnjo vojno proizvajala komaj 1 milijardo 240 milijonov kWh elektrike. Danes pa proizvaja kar približno 50-krat več, namreč 63 milijard kWh električnega toka. Ker pa poraba elektrike — zaradi hitrega industrijskega razvoja in rasti življenjskega standarda — stalno narašča, naj jugoslovanske elektrarne v petih letih proizvajajo nad 100 milijard kWh. S takšnim razvojem proizvodnje električnega toka računajo zadostiti potrebam prihodnjo-sti. S takšnim razvojem bo Jugoslavija dosegla tudi nivo močno razvitih industrijskih držav, ki že danes proizvajajo približno 6.000 kWh na prebivalca, v Jugoslaviji pa dosežejo s sedanjo proizvodnjo le kakih 3.000 kWh na prebivalca. Od 18 hidroelektrarn jih bodo gradili 6 v Bosni in Hercegovini, po trt jih bodo gradili oz. jih že gradijo v Srbiji, na Hrvatskem, v Sloveniji in v Črni gori. Večina teh elektrarn bo pretočnih, tri pa bodo reverzibilne (reverzibilen = povraten). Te elektrarne so najbolj potrebne za premostitev tistih ur, v katerih je povpraševanje po električnem toku največje. V mrtvem času — v času z najnižjo porabo — črpajo vodo nazaj v jez, da isto vodo drugi dan še enkrat lahko izrabijo. Takšne elektrarne so se dobro obnesle, nove pa bodo ah že gradijo v Bajini Bašti, v Obrovcu in ob Dravi pod Pohorjem. Med 21 termičnimi elektrarnam' bo tudi dvoje velikanskih termoelek-tričnih objektov. Gre za termoenergetski sistem pri Obrenovcu v okviru energetskega kombinata „Niko!a Tesla", ki bo imel zmogljivost 600 megavatov. Dokončno zgrajen naj b' bil sistem leta 1984. Tudi na področju Avtonomne pokrajine Kosovo na* črtujejo ogromno termično centralo-kjer bodo izrabljali ogromne količine v površinskih slojih ležečega premogi Med termične elektrarne pa spada tudi jedrska centrala v Krškem, ki ho začela delovati že prihodnje leto. Po načrtih naj bi vseh 39 elektrarn začelo obratovati že do konec letn 1985, verjetno pri vseh to ne bo i%' vedljivo, vendar je jasno, da bodo to za Jugoslavijo izredni napori. OdgO' vorni zatrjujejo, da je to kljub temu pravilna investicija, ker bi sicer v do* glednem času energetika posebno sto ozko grlo, ki bi zaviralo celotn' družbeni in industrijski razvoj. Gra"' nja vseh teh elektrarn bo stala 1' milijard dinarjev. Tem milijardam P^ se še pridruži 70 do 80 milijard, jih bodo potrebovali za razvoj dat) novodov, izgradnje ostale mreže, % transformatorske postaje ipd. Pri vseh teh ambicioznih progf*. mih pa se zavedajo tudi nevarnos^ ki izvirajo npr. iz dima, ki nasta) pri zgorevanju ogromnih količin P^f. moga, ki ga uporabljajo pri termičn' elektrarnah, saj je nafta predraga ^ predragocena. Odgovorni zatrjuje),' da bo treba najti rešitve tudi gte dima, da okolje ne bo utrpelo P^ velike škode. Praznik občine Škofja Loka v spomin na junaška teta narodnoosvoboditne borbe ____Prejšnji teden — 9. januarja — je občina Škofja Loka spet obhajata svoj tradicionatni občinski praznik, ki ga praznuje vsako teto v spomin na junaška teta narodnoosvoboditne borbe, še posebej na prve partizanske akcije proti okupatorju konec ieta 1941 in v začetku !eta 1942 ter na iegendarno dražgoško bitko, ki sodi med najboij znane podvige siovenske partizanske vojne. _______________ Občina Škofja Loka ieži v severozahodnem delu SR Siovenije ter meji z občinami Radovljica, Kranj, Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubijana-šiška, Logatec, Idrija in Tolmin. Na območju občine, ki ima 20 krajevnih skupnosti s 190 naselji ter zavzema ozemlje okroglo 512 kva- Lontrg — današnji Spodnji trg. Mesto je leta 1457 napadel Jan Vito-vec in ga požgal. Leta 1476 so ga napadli Turki. Mesto je večkrat trpelo zaradi kuge in požarov, najhuje pa ga je prizadel potres leta 1511. Po prihodu Napoteona so leta 1803 freisinški škofje prenehali dratnih kilometrov, živi danes okoli 35.000 prebivalcev, kar predstavlja 1.8% prebivalstva cele Slovenije. Po stopnji razvitosti sodi občina Škofja Loka nekje na 13. do 15. mesto v Sloveniji in je udeležena 7 2 odstotnim deležem v družbenem proizvodu republike. V občini je zaposlenih že 42 odstotkov vse-9a prebivalstva, zaposlenost žena Pa znaša celo dobrih 47 odstotkov. Za občino Škofja Loka je zgodovinsko zanimivo zlasti srednjeveško obdobje, v novejšem času Pa dogajanja iz narodnoosvobodilne borbe in še posebej dinamični razvoj, ki ga je dosegla občina po osvoboditvi. Sedaj deluje v občini 88 gospodarskih podjetij, med ka-lerimi zavzemajo posebno mesto: Loška tovarna hladilnikov (LTH), Li zaposluje 1366 oseb ter izdeluje predvsem hladilne skrinje in Pulte; Alples Železniki, ki ima 908 Zaposlenih in izdeluje stavbno ter ^rugo pohištvo; Alpina Žiri s 1275 Zaposlenimi izdeluje smučarsko, Športno in drugo obutev; Jelovica Škofja Loka izdeluje stavbno pohištvo (montažne objekte) in zaposluje 930 ljudi; Gorenjska predilnica Škofja Loka izdeluje prejo in 'ma 854 zaposlenih; Termika škofij Loka izdeluje izolacijske mate-riale (kameno volno) ter zaposluje 4?9 oseb; Iskra Železniki in Reteče "Zdeluje elektromotorje in gospodinjske aparate, ima 1394 zaposlenih; Alpetour Škofja Loka razvija Prometno in turistično dejavnost ^Podjetje je udeleženo tudi na ho-elu „Obir" v Železni Kapli). Vsestransko središče občine je "jesto Škofja Loka. ki sodi z me-soma Ptuj in Piran med najstarej-3 in najzanimivejša mesta na Slovenskem. Že leta 1973 je Škofja oka praznovala tisočletnico svoje-93 obstoja: leta 973 se loško ozem-je prvič omenja v darilni listini, ki Poroča, da je nemški cesar Oton 1, - daroval to ozemlje v posest eisinškemu škofu. Lastniki ozem-J3 so najprej na Kranclju zgradili Ho utrdbo, nato pa na pobočju rancija sedaj znani loški grad. aselje pod loškim gradom se je 127^ .r^vlielo in ga listina iz leta 4 imenuje mesto — Loka. Poz-n!\ freisinški škofje začeli ime-?vati mesto - Škofja Loka. V 14. oby^ ^ bilo mesto utrjeno in 'dano z obzidjem s peterimi Iz takratne dobe sta znana c " današnji Mestni trg, ter vladati škofjeloškemu ozemlju; loško gospodarstvo je prešlo v državno posest. Občina Škofja Loka ima po svoji legi, okolju in po raznih zanimivostih izjemne pogoje za tujski promet. Že pred drugo svetovno vojno je Škofja Loka slovela po turistični dejavnosti, ki jo sedaj razvija še bolj intenzivno. V zadnjih dveh desetletjih je imela razgibano stanovanjsko gradnjo, obenem pa je bilo poskrbljeno, da je staro mestno jedro ohranilo prvotno podobo po zunanjem izgledu, medtem ko je sicer postalo privlačno in razgibano ter ne zaostaja za sodobnim utripom življenja. V loškem gradu je nastanjen Lo- ški muzej, ki deluje že dobra štiri deseletja. Razstavljeni predmeti in zbirke podajajo obiskovalcem zgoščeno podobo loškega ozemlja od njegove davne zgodovine pa do današnjih dni. V starem delu mesta so panorama pročelij srednjeveških hiš, gotska župna cerkev, znameniti kamniti most iz 14. stoletja, kašča za žito in predvsem edinstveni pogled na mesto z vzhodne ljubljanske strani. Vendar ne samo mesto kot tako, marveč tudi bližnja in daljna okolica Škofje Loke hrani marsikatero zanimivost. Omenimo naj Španovo domačijo na Suhi pri Škofji Loki, ki je zanimiv primer bogatega kmečkega dvorca; v Crngrobu je ena najpomembnejših gotskih cerkva na Slovenskem; znani sta gotski cerkvici na Križni gori in na Suhi; v Poljanski dolini bi omenili Visoko — rojstni kraj znanega slovenskega pisatelja (Visoška kronika, Cvetje v jeseni itd.) Ivana Tavčarja, ki ga srečamo tam tudi v obliki mogočnega spomenika; v Selški dolini pa bi omenili predvsem Železnike, ki slovijo po fu-žinarski in žebljarski tradiciji v preteklosti ter razmahu industrije v današnjem času. Kakor že uvodoma omenjeno, pa je Škofja Loka s svojo okolico odigrala pomembno vlogo tudi v času protifašistične vstaje in narodnoosvobodilne borbe. Na območju loške občine se je odvijala živahna revolucionarna dejavnost. Znane so Poljanska vstaja, borba na Pasji ravni in zlasti legendarna dražgoški bitka. Formirani so bili Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada, škofjeloški odred, nastala pa so tudi jedra za poznejše formiranje jeseniško-bohinj-skega odreda in Kokrškega odreda. V zgornjem delu Selške doline je od leta 1943 delovalo Gorenjsko vojno področje s svojimi komandami mest, oddelki bolnice Franje, ŽEL) K O L E K T i V SLADKOGORSKE TOVARNE PAP!RJA TOZD „Lepenka" Prevalje pokrajinski forumi KPJ in SKOJ, veliko število gospodarskih komisij ter odbori OF. Poleg tega je bila občina prehodno območje med Gorenjsko in Primorsko, kjer so se večkrat odvijale večje akcije 31. divizije in so se njene brigade zadrževale prav na območju loške občine. To je zahtevalo veliko angažiranost vseh za borbo sposobnih ljudi, pa tudi izredno požrtvovalnost pri izbiranju materialnega potenciala z območja cele Gorenjske ter prevažanje tega na Primorsko za tamkaj delujoče enote 9. korpusa. Tako na območju občine skoraj ni bilo človeka, ki ne bi bil na ta ali drugi način vključen v ta vseljudski podvig ali pa se aktivno bori) v operativnih enotah. Zato je tudi razumljivo, da obhaja občina Škofja Loka svoj vsakoletni občinski praznik prav v spomin na slavne dni in junaške podvige v narodnoosvobodilni borbi. Enako ponosni pa so občani tudi na dejstvo, da se v njihovi občini in njihovi ..prestolnici " Škofji Loki vsako teto odvija tradicionalni izseljenski piknik — osrednje srečanje rojakov iz vseh delov sveta. Skupščina občine in družbenopotitične organizacije občine Kranj z/z r?j?(?/;z %:z?tz?^ž/zz ^&rz?gzzc%/7z/ Statistični podatki o prebivatstvu SFRJ Na pragu novega desetletja je zvezni urad za statistiko SFRJ objavil podatke o gibanju prebivalstva v Jugoslaviji. Po oceni tega urada je 1980 imela Jugoslavija 22 milijonov 422 tisoč prebivalcev. V primerjavi s številom prebivalstva 31. decembra leta 1979 se je število Jugoslovanov povišalo za 181.000. Na osnovi podatkov in primerjalnih računov ocenjujejo, da ima Bosna in Hercegovina 4,247.000 prebivalcev, Črna gora 599.000, Hrvaška 4.628.000, Makedonija 1,903.000, Slovenija 1,844.000, ožje območje Srbije 5.575.000, Kosovo 1,626.000, Vojvodina pa 2,020.000 prebivalcev. Statistiki so k tem številkam vračunali tudi državljane na začasnem delu v tujini in tudi člane njihovih družin v tujini, niso pa upoštevali migracije med posameznimi območji v Jugoslaviji. Število živorojenih otrok na tisoč prebivalcev Jugoslavije v enem letu se še naprej počasi zmanjšuje na vseh območjih te države. V preteklem letu je bilo v povprečju rojenih 16,9 otrok na tisoč prebivalcev. Razlike v naravnem prirastku med posameznimi območji Jugoslavije se počasi zmanjšujejo, čeprav so še naprej relativno velike. Kot primer Zvezni zavod za statistiko SFRJ navaja, da je lani nataliteta na Kosovu znašala 31,4 prebivalcev, v Vojvodini pa 13,4 odstotka. Še bolj so opazne razlike v naravnem prirastku odnosno razmerju med živo rojenimi otroki in umrlimi. V pokrajini Kosovo na primer naravni prirastek na tisoč prebivalcev znaša 25,1, v Makedoniji 13,9, na Hrvaškem 3,8, v Vojvodini pa 2,5 odstotka naravnega prirastka v državi, kjer je v celoti znašal 8,1 odstotka. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se število prebivalstva veča v območjih, ki so manj razvita, čeprav število rojstev upada tudi tam. V zvezi s tem je povprečje narastka števila prebivalstva Jugoslavije močno povezano s temi regijami. Zvezni zavod za statistiko je izdelal tudi napoved o povečanju prebivalstva v prihodnjih desetih letih. Po oceni tega zavoda bo Jugoslavija sredi leta 1990 imela 24,100.000 prebivalcev. V primerjavi števila prebivalcev v Jugoslaviji iz leta 1980, ko je le-to znašalo 22,442.000, bo letni prirastek prebivalstva znašal približno 165.800 ljudi. Enote: ČRNA NA KOROŠKEM DRAVOGRAD JAVORNIK tjubijanska banka Temeljna koroška banka SLOVENJ GRADEC A? //z / MEŽ!CA MISLINJA MUTA PREVALJE RADLJE OB DRAVI RAVNE NA KOROŠKEM Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdeikov 'Sy LEK TOZD „DREN" PREVALJE Rojakom na Koroškem želimo srečno in uspešno novo teto 1981! TIMA-oskrbni center Maribor TOZD „Ljudski magazin" Prevaije Želimo srečno in uspehov potno novo leto ter se priporočamo za nakup Montažno proizvodno podjetje INŠTALATER PREVALJE žeti mnogo sreče in uspehov v novem letu! ŽELEZARNA RAVNE n.sot.o. RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENiJA - JUGOSLAViJA # UTA # KOVANA # VALJANA (E VLEČENA # BRUŠENA # LUŠČENA JEKLA Temeljne organizacije združenega dela Rudniki svinca in topilnica Mežica S KVALtTETNO IN SOLIDNO PROIZVODNJO GARANTIRAMO DOBRO POSLOVNO SODELOVANJE IN SE PRIPOROČAMO Proizvajajo: ^ svinčene in cinkove koncentrate ^ svinec v blokih, svinčeno pločevino, svinčene cevi in šibre # vse vrste startnih aku-baterij v klasični in monobtok izvedbi: suhe neformirane, suho-formirane in konteiner # trakcijske aku-baterije za vse vrste električnih vozičkov, elektrolokomotive, elektroviličarje, čolne itd. ^ stacionarne aku-baterije za telefonske centrale, el. računske centre, trafo postaje, radio relejne postaje, zasilno razsvetljavo itd. # spezialne startne aku-baterije za težke pogoje dela # separacijsko in flotacijsko opremo po licenci „WEMCO" ZDA # transportno opremo za lesno industrijo po licenci „SANGER & MASSIERER KG" ZRN ^ čistilne naprave za fekalne vode # prodaja mineralov: vulfenit, ceruzit in kalcit ROJAKOM NA KOROŠKEM ŽELIMO ZADOVOLJNO IN USPEŠNO NOVO LETO! SPD „Zarja" zaključilo uspešno in delovno leto Na zadnji društveni seji je odbor SPD „Zarja" v Žeiezni Kapii pregiedai deio pretekiega ieta in si zada) tudi najvažnejše smernice in termine za ieto 1981. ZVEZA K O R O Š K i H PARTiZANOV vabi na spominsko svečanost v nedeijo 8. februarja 1981 ob 11. uri na grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža na pokopaiišču v Svečah. Na sporedu je poiaganje vencev, nagovor in kuiturni program. Počastimo spomin naših mrtvih junakov, ki so darovati živijenje za svobodo v borbi proti fašizmu. ... oa&or Šentprimož - koncert SPD Danice Iz poročit odbornikov in sekcijskih vodij se zrcali izredna aktivnost društva. SPD ,,Zarja" je izvedio najrazličnejše prireditve in nastope. Društveno deto je kot v preteklosti bilo razdeljeno na več sekcij. Zarja ima moški in mešani pevski zbor, tri folklorne skupine, tamburaški zbor, 'gralsko sekcijo in športno sekcijo. Zborovodja Jožko Wrulich je poročal, da so imeli pevci skupno 31 nastopov in 70 vaj. V cerkvi se je pelo 40 krat. O pionirski folklorni skupini je povedala Paul Urši, da je s svojimi 9;imi pari nastopila 7 krat. V mladinski folklorni skupini, katero vodi fraudi Uršič pa sodeluje 10 parov. prosvetno druHvo „Jepa-Ba-jezero" vabi na SMUČARSK) TEK ZA ROZAMSKt POKAL v nedeijo 18. januarja 1981 s Mariom °° 10. uri na tekalki stezi Schonieiten" Prijave: SPD Jepe-Bažko jezero", le!.: (0 4Z54) 19 95 Izstopala je 16 krat. Le članska folklorna skupina preteklo leto ni nasto-Pjda tako pogosto, kot smo bili vaje-n* v zadnjih letih. Igralci so pripravili troje gostovanj drugih društev, tamburaši — pod organizacijskim vodstvom Bredice Sadolšek — pa so nastopali na 9-ih prireditvah. Športna sekcija je priredila poleg izletov dve tradicionalni zimskošportni prireditvi. Po številnih nastopih in zanje potrebnih vajah smo lahko ugotovili, da pevci, plesalci, tamburaši in številni drugi aktivni člani društva vlagajo ogromno prostovoljnega dela in lastnega prostega časa v skrinjo društvenega napredka in narodove kulture. Potrebno in prav je, da se vse te idealiste tudi na tem mestu pohvali. V imenu občine, ki vedno bolj ceni in priznava aktivitete SPD „Zar-ja", je zahvalo izrekel tudi podžupan Mihi Kuhar. Najbolj so v spominu sledeče uspele prireditve in nastopi zadnja leta: RTV oddaja „Spoznavaj svet in domovino" v Železni Kapli, sankarska tekma s 118-imi in smučarska tekma s 134-imi udeleženci, nastop na masovni reviji „Od Pliberka do Traber-ka", nastop na proslavi dneva žena v Železni Kapli, sodelovanje na proslavi 25-letnice ZSO, množični in zabavni prireditvi „Po!etna noč" in „Folk!orno srečanje" v Železni Kapli, srečanje štirih pevskih zborov iz Kranja, Brežic, Proseka in Železne Kaple v domačem kraju, koncert za državni praznik, literarno branje in odpretje knjižnice, celovečerni nastop na Radiah, tamburaki nastop v Dobrovi pri Ljubljani, sodelovanje na dnevu petja v domači občini, folklorni nastopi v Beltincih in v Markovcih, koroški večer v Vrbi, Kern jakova revija in koncert v komendi na Reberci. Poleg tega precej nastopov za tuje goste in ob raznih srečanjih v hotelu Obir. V preteklem letu je „Zarja" izgubila tudi bivšega predsednika in zborovodjo Karla Prušnika-Gašperja in svojega podpredsednika Franca Sadolš-ka. Od obeh se je društvo dostojno poslovilo. Po mnogih letih se za to leto pripravlja spet plesni tečaj, poleg tega pa tudi občni zbor. Načrtujejo pa se sledeče tradicionalne in druge prireditve: sankanje (že bilo 4. jan.), smučanje (8. feb.), snemanje plošče (feb.), ČESTiTAMO Peter Pauiitsch pd. Vrabiov na Otožu, absoivent sioven-ske gimnazije v Ceiovcu je pred kratkim zakijučit študij veterinarstva na dunajski univerzi K temu uspehu iskreno čestitamo izlet, prireditev ob 10-letnici folklornega udejstvovanja (20. 4.), koncert tamburašev, poletna noč (11. julij), folklornosrečanje(26. julij), koncert za državni praznik (25. okt.), i. dr. Zveste obiskovalce in občinstvo vabimo, da s čimbolj rednim obiskom prireditev podprejo društvena kulturna prizadevanja. Nekoliko pozno — pa tudi njim želimo v novem letu uspehov in osebnega zadovoljstva! MiAd 7* Slovensko prosvetno društvo Danica v Šentvidu v Podjuni si je zastavilo nalogo, da vsaj enkrat na leto priredi koncert za domačine. (To pa ne pomeni, da se ne veselimo slehernega obiskovalca iz drugih krajev). Zato smo v nedeljo 4. januarja zopet priredili tradicionalni novoletni koncert. Čeprav nam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, saj je v popoldanskih urah močno snežilo, je občinstvo Kulturni dom v Šentprimožu napolnilo do zadnjega kotička. V pozdrav je zapel mešani pevski zbor pesem ,Pozdravna" Radovana Gobca. ,Zaplavaj pesem v sinje nam višine, razširi srca naša na stežaj, ponesi misli v dalje in širine, kot da cveti nam v prsih večni maj. Zapoj o sreči, ki jo vsi želimo, zapoj o soncu, ki zlati nebo, da s pesmijo vas vse razveselimo, naj dan današnji v lep spomin vam bo." Na to pesem je predsednik društva Stanko Wakounig navezal besede v pozdrav in novoletno voščilo. Zahvalit se je vsem za pomoč. Seveda ni manjkala prošnja za nadaljnjo podporo. V uvodnih mislih je povedal, da hočemo s pesmijo nadaljevati naše kulturno delo, s pesmijo pa najti tudi korak do sočloveka — sodeželana. Omenil je, da je bilo lansko leto eno pomembnih let v zgodovini našega društva, saj smo dokončali gradnjo Kulturnega doma in ga otvorili. Sedaj pa moramo gledati, da bo to res naš skupen dom in kraj srečanja. Med gosti, ki so prišli iz raznih krajev, kot iz Obirske, Pliberka, Loč, Ljubljane, Celovca itd. je posebno pozdravil občinske odbornike in zastopnike narodnih organizacij. Razveseljivo je bilo, da se je našemu vabilu odzvalo res veliko domačinov. Pozdravnim besedam je sledila italijanska pesem „LA MONTANARA". Nato je predsednik z veseljem napovedal letošnjega gosta na tem koncertu in sicer Koroški vokalni kvintet Poljana pod vodstvom Albina Kranjca. V tem kvintetu poje tudi naš domačin Folti Hartman ml. Z izbranimi glasovi so ubrano zapeli 3 pesmi in bili nagrajeni z navdušenim aplavzom. Kvintet Poljana v tej zasedbi nastopa že več let in je žel že velike uspehe in dobil veliko priznanj. Želimo jim še tako naprej. Najmanjša celica človeške družbe je družina. Že v družini dobi človek veselje do petja, tako je tudi v družini Pol-cer. Tam vsi igrajo in pojejo. Marjana, ki igra na citre je zaigrala Menuett natopašeskupnozbratomStankotom, ki jo je spremljal na harmoniki, skladbo Slavka Avsenika — Pomladni zvonovi. Kot vedno sta bita navdušeno sprejeta. Družina, ki se najbolj ukvarja s petjem v našem kraju, je družina Ke-žar. Tako je napovedal Stanko Wa-kounig ženski vokalni kvartet družine Kežar, ki se je tokrat prvič predstavil javnosti. Kvartet sestavljajo mama in tri hčerke, ki sicer doma veliko prepevajo, niso pa imele še tisti pogum, da bi nastopile v javnosti. Občinstvu so se predstavite z dvema pesmima v priredbi Cirila Preglja .Kak so me mati navadili" in ,Ko ptičica sem pe-vala". Navdušeni aplavz občinstva naj jim bo v spodbudo, da bodo še naprej gojile družinsko petje in še nastopale. Družinskemu kvartetu je sledil Mo Korotan s pevci. Razveseljivo je bilo, SMUK KARAVANŠKiH KURiRJEV Na Pristavi v Javorniškem Rovtu prirejajo že več iet takoimenovani „srrtuk karavanških kurirjev". Letošnji smuk bo v nedeijo 18. januarja 1981 s štartom ob 10. uri. Tekmovanje je posvečeno 51 padiim kurirjem, ki so v zadnji vojni v Karavankah darovati živijenja za iepši današnji in jutrišnji dan. Organizator tekmovanja je krajevni odbor ZZB NOV Javornik-Koroška Beia. K ude-iežbi na tem smuku je vabijena miadina do 27. ieta starosti. da je bil med publiko tudi komponist treh skladb, ki jih je izvajal trio Korotan s pevci, Hanzi Artač. Trio Korotan s pevci je prvič izvcjal pesmi na besedilo Milke Hartmanove in melodije Hanzija Artača ,S Podjune sem fantič* in ..Domovina". Skupno je zapel in zaigral trio Korotan 6 skladb. Za ansamblom je ponovno nastopil kvintet Poljana. Koncert pa je zaključil mešani zbor Danica pod vodstvom Hanzija Kežarja. Na navdušeni publiki smo videli, da moramo nadaljevati s tem tradicionalnim novoletnim koncertom. Koncertu je kot običajno sledila prijetna družabnost za pevce. V prijetni družbi smo posedeli še do ranih ur. D. K. Kulturna in športna dejavnost na Obirskem 2e večkrat smo si Oblrčani želeli dobiti v goste poleg slovenskih prosvetašev onstran meja predvsem domače skupine, bodisi igralske bodi pevske ali druge. Veseli smo bili, ko so se našemu vabilu sredi decembra lani odzvali igralci SPD „Bilka" iz Bilčovsa z veseloigro "Ad acta". Prava priložnost za domačine, da so se iz srca pošteno lahko smejali. Zato ni čuda, da smo le rnesec dni pozneje gledali na skromnem Kovačevem r)dru spet veseloigro. Tokrat pa nas je obiskala igralska skupina „oder 73" iz Pliberka s komedijo „Poročil se oon^ $ svojo ženo". Ni se poznalo igralcem, da je to ze njihov tretji nastop tisti dan. Prav prepričljivo, ^ Vendarle zabavno nas so seznanjali s stanovanjskimi, ikonskimi in še drugimi težavami. Da se je ob koncu se vse obrnilo na dobro, je veselilo vse gledalce, ki Je bilo nabita dvorana. Tako bilčovski kakor tudi '^ffšdci igralci so nas obiskali prvič. Enotno mnenje Publike pa je bilo, da gotovo ne zadnjič. Prav tako radi kakor se smejimo ob zabavnih igrah, P^ se na Obirskem tudi sankamo. . V okviru letošnjega „Obir pokala '81" je 21. decem-1980 Slovensko prosvetno društvo „Obir" na Obir-em priredilo zdaj že VIII. sankaško tekmo. Snega ni PUmanjkovalo, sonca pa je tudi bilo dosti. Za pijačo in jedačo v cilju so zelo zadovoljivo skrbele društvene delavke, pa tudi vse ostalo je potekalo kot „na žnurci". Slovenska športna zveza v Celovcu nam je dala na razpolago napravo za elektronsko merjenje časa. Danilo Prušnik in Mirko Kunčič, zastopnika naše športne zveze sta si vzela toliko časa, da sta nam ob izpeljavi tekme ves dan krepko pomagala. Prav tako hvaležni za pomoč smo odobrnikom SPD „Zarja" ter TVN „Šmar-jeta". Ponovna zahvala vsem, kakor tudi letošnjim darovalcem pokalov (SPZ, ZSO, Slovenski vestnik, Naš tednik, NSKS, Koroška dijaška zveza, Slovenska športna zveza, Slovensko planinsko društvo, Naša knjiga, Zveza slovenskih žena, Zveza koroških partizanov, Zveza slovenskih zadrug, Posojilnica Železna Kapla). Društvena sankaška tekma je tudi tokrat k sreči spet potekala brez poškodb. Navdušen sankaš, domačin Rudi Mak je po Pistotnikovi poti v Šajdi že lani sam priredil sankaško tekmo, letos pa preteklo nedeljo skupno s SPD „Obir". Tako so tekmovalci kar dvakrat v krajšem času na Obirskem skušali svoje sankaške spretnosti. Vroči čaj in druge pristne kapljice so gledalce v cilju skušale za silo ogreti, kajti od mraza je kar škripalo pod škornji. Na razdelitev nagrad pa smo kot vedno šli h Kovaču. *++++< Vaientin Poianšek 65 H. del ^udi k Matevžu je prišel žandar Lužekar: