Dan
REPU-
BLIKE
Deveindvajsetega novembra
1943	je bilo v malem bosanskem mestu Jajcu drugo zasedanje AVNOJ. Sredi okupirane Evrope in sredi številnih vojnih prizorišč v naši domovini, so bili tega dne postavljeni temelji nove države, s čimer je bila emigrantski »vladi« odvzeta pravica, da zastopa naše narode v tujini. S ponosom so jugoslovanski narodi ugotovili, da je bila pot oboroževanega upora edino pravilna in da niso bile zaman številne žrtve.
Po II. zasedanju AVNOJ je prodrla resnica o novi Jugoslaviji široko v svet. Winston Churchill je v začetku leta
1944	dejal v angleškem spodnjem domu: »Maršal TITO ima v tem trenutku za seboj več kot četrt milijona vojakov in velike količine orožja, ki ga je njegova vojska odvzela sovražniku. Titovi ljudje so organizirani v znatnem številu divizij in korpusov. Te sile vežejo nič manj kot štirjnajst izmed dvajsetih nemških divizij, kolikor jih je na Balkanskem polotoku. Okrog teh hrabrih sil in sredi njih se je razvilo složno ljudsko gibanje.«
»Komunisti imajo čast, da so to gibanje začeli s tem, da je gibanje rastlo in se krepilo, pa je nastopil tok preobrazbe in združevanja in nacionalna pojmovanja so zmagala. V maršalu TITU so partizani dobili izrednega vodjo, ki se je ovenčal s slavo v borbi za svobodo.«
Dan republike svečano praznujejo vsi naši delovni ljudje. Tudi v Celju bodo letos odprli stalne razstave prostore v Starem piskru. Slovesna otvoritev bo v soboto, 27. novembra ob 16. uri. Ti razstavni prostori bodo posvečeni izključno padlim talcem. Na dvorišču Starega piskra, kjer so nacisti streljali naše rodoljube, bo velik relief dolg 8 m, visok skoraj 2 metra, na katerem bodo upodobljeni značilni dogodki, ki so vezani na grozodejstva v Starem piskru. Razen dvorišča ba stalno odprta tudi posebna soba, v kateri bodo zbrani vsi dokumenti o streljanju talcev v Starem piskru. Na celjskem območju je okupator ustrelil 597 talcev, na vsem štajer-• skem pa 1590 talcev.
VSEBINA
Na strani 3 »Dva Oskarja«, »Odlični rezultati v dekor oddelku«, na strani 5, »Mačehovski odnos s tehniških izboljšav«, na strani 8 in . 9, »Iščemo milijone«, na strani 10, na strani 14. To je le nekaj tu«, na strani 14. To je le nekaj sestavkov iz današnje številke.
OB PRAZNIKU REPUBLIKE
ISKRENE ČESTITKE
Končno na
zeleni veji
Leto 1962 je pri proizvodnji emajlirane posode mejnik. Tistega leta je ta proizvodnja postala za naše podjetje breme; postala je nedkutnulativna. Emajlirana posoda, ki je še vedno naša osnovna proizvodna Škapina in zaposluje največ ljudi, je bila polna tri leta in pol ustvarjalec izgube j ki jo je bilo treba pokriti z dohodkom drugih proizvodnih Skupin. Bila pa je tudi predmet prenekaterih razprav v kolektivu in v organih od komune do zveze.
Zategadelj je naše veselje tolikanj večje ob podatkih meseca avgusta in septembra, ko smo zabeležili pri proizvodnji prve milijone dohodka. Še več — z ukrepi in z uvajanjem novih izdelkov v proizvodni načrt emajlirnice si obetamo občutno poboljšanje situacije v prihodnjih mesecih.
Kolikšne so bile izgube pri proizvodnji emajlirane posode 'nafti najbolje povedo podatki prvega polletja, če jih primerjamo s pokazatelji meseca avgusta in septembra. V prvih mesecih — vse do vključno meseca julija smo ustvarili s proizvodnjo emajlirane posode vsak mesec 100 (z besedo: stoj miljonov! dinarjev izgube, medtem ko nam danes samo proizvodnja (e skupine ustvari v dveh mesecih 30 milijonov dohodka. Trideset milijonov sicer ne predstavlja kdo ve kakšnega dohodka pri našem prometu, govori pa vendarle o tem, da smo po dolgih letih le splezali na zeleno vejo. Spričo optimističnih napovedi, da se bo v naslednjih mesecih stanje še popravilo, smo pa lahko še bolj zadovoljni.
Prav je, da se malce vprašamo' tudi, odkod optimistične napovedi? Dobro je tudi vedeti, da optimizem sloni na določenih pogojih, ki so v okvirih'naših možnosti in jih je moč strniti v štiri osnovne naloge: izpolnjevati moramo planske naloge; uresničevati moramo dosledno smernice in sklepe organov upravljanja, okrožnico o disciplini n resolucijo TK ZKS; s pospešenim tempom je uvajati v proizvodnjo nove izdelke in naposled tehniške izboljšave v proizvodnji in racionalnejše delo v adtniništrati ji mora postati pravo gibanje.
Ob vsem tem bi veljalo še enkrat obuditi staro, ničkolikokrat izrečeno misel: Če znamo delati v drugi polovici meseca, ko nam voda takorekoč teče v grlo, zakaj tako ne delamo ves mesec? In tempo dela ne bi moral biti takšen kot zadnje dni, marveč le nekoliko hitrejši ko prve dni v mesecu. In odpadel bi prenekateri siv las in preostro izrečena beseda ...
Z ZASEDANJA CENTRALNEGA DELAVSKEGA SVETA
SPREJET OKVIRNI
NAČRT ZA LETO 1966
V petek, dne 12, 11. 1965 je bilo 5. redno zasedanje ODS-a, ki ga je vodil namestnik predsednika Vili Korošec. Kljub temu, da je bilo gradivo dostavljeno vsem članom CDS-a in vabljenim pred zasedanjem v proučitev, je trajalo zasedanje štiri ure in pol, kar jasno dokazuje, da je CDS razpravljal o pomembnih rečeh.
Zasedanje se je pričelo ob pol petih popoldne. Udeležba ‘je bila zadovoljiva; največ opravičenih izostankov je bilo zaradi predavanja o civilni zaščiti, ki je bilo prav tega dne.
Poleg poročila glavnega direktorja Lojzeta liga, dipl. ing. oec. o izvršitvi sklepov prejšnjih zasedanj CDS-a, je centralni delavski svet potrdil še poročilo predsednika UO-a Slavka Udriha,
str. ing. o delu in važnejših sklepih Upravnega odbora med 4. in
5.	rednim zasedanjem centralnega delavskega sveta. V tretji točki dnevnega reda so obravnavali pripombe komisije za pregled zaključnega računa za leto 1964, o katerih so bili člani UO-a že seznanjeni na seji upravnega odbora dne 18. 10. 1965. V zvezi s tem .so potrdili popravek delitve dohodka na osnovi zaključnega računa za leto 1964.
Zelo podrobno je 'bilo razprav-Ijano o rezultatih gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta. Na osnovi pokazateljev gospodarjenja devetih mesecev
je bil CDS mnenja, da se do konca leta 1965 ne odstopa od začrtane delitve osebnih dohodkov. Glede na to je bil sprejet predlog upravnega odbora, da se akontacija, določena s 16. sklepom 3. rednega zasedanja centralnega delavskega sveta Z dne
13.	in 18. 8. 1985, izplačuje še do -konca leta 1955 v znesku 5.000 din za 20 opravljenih ur. O finančnih korekturah družbenega
paina podjetja za leto 1965, ki izvirajo iz novih instrumentov delitve dohodka, in novih cen v skladu s predpisi gospodarske reforme, je poročal Ivan Čendak, planer — analitik gospodarstva. Plan po količini ni spremenjen, ostane na prvotnem nivoju 25.600 ton. Plan proizvodnje in realizacije se je vrednostno spremenil le za razliko podražitve nekaterih naših finalnih izdelkov. Absolutno se proizvodni, plan po vrednosti dvigne ca. 2,7 % v primerjavi s prvotnim.
P,o daljši razpravi so sprejeli predlog proizvodnega plana za leto 1966, ki je količinsko enak
letošnjemu. Po vrednosti je za ca. 5 % višji, kolikor znaša porast vrednosti produkta pri povečanju proizvodnje orodja. Precej neugodna bo situacija pri proizvodnji radiatorjev in odpTeskov, kjer predvidevamo še večji izpad kot v letu 1965. To proizvodnjo moramo nadomestiti z rentabil-nejšimi artikli (ideal posodo, posodo novum, elektro posodo in drugo). Skratka, naloge v pogledu plana so zelo zahtevne — predvsem v obratu II oziroma emaj-lirnici — vendar realne.
Pri zadnji točki dnevnega reda je bil zavrnjen predlog za spremembo obračunske postavke za šest delovnih mest, kjer se je delokrog po novi organizaciji spremenil in razširil. Člani so soglašali, da se -s spremembo počaka do nove analitične ocene. Obenem je bilo izrečeno priporočilo delavskim svetom poslovnih enot, da se zaposlene na teh delovnih mestih nagradi za njihovo prizadevnost. Nagrada naj Ibo kot delno nadomestilo za razširjen delokrog do uveljavitve nove analitične ocene. -Nadalje so bili s tajnim glasovanjem potrjerfi predlogi komisij za ugotavljanje krištev delovnih dolžnosti za izključitev iz delovne skupnosti podjetja. Izključeni so; Ivan Kolar in Alojz Tratnik iz predelovalnice kovin ter Vera Ivenčnik iz dekor oddelka. Prav tako je bilo s tajnim glasovanjem sklenjeno, da se s sklepom z dne
5.	10. 1965 potrjena izključitev Šorn Jadvige iz de-lovne skupnosti razveljavi ter zadeva vrne disciplinski komisiji upravno-ad-ministrativnih služb zaradi izreka morebitne druge disciplinske kazni.
Na kontu je bila potrjena zamisel, da se Celotni stroški malice z mesecem decembrom krijejo iz materialnih stroškov podjetja, istočasno pa ,se dosedanji draginjski dodatek v višini 2.500 din zniža na 1.600 di-n. Kdor ne bi hotel koristiti ugodnosti brezplačnega prejemanja toplega ali hladnega obroka, mu bo knjigovodstvo osebnih -dohodkov Obračunavalo -draginjski -dodatek v višini 2.500 din.
Zaradi obsežnosti dnevnega reda zasedanja Centralnega delavskega sveta poročilo o delovanju inštituta »Emajl« od ustanovitve dlo danes ni billo -obravmav-ainitf. O njem bo centralni delavski svef razpravljal na prvem zasedanju.
Članom centralnega delavskega sveta je obrazložil bistvene značilnosti proizvodnega načrta za prihodnje ieto Ivan Čendak. Načrt samo
vrednostno presega letošnjega, medtem ko je količinsko enak.
(Foto LT »Emajl«)
Z izrednimi ukrepi in z zmanjšanjem potrošnje električne energije so bili člani kolektiva obveščeni z izrednima številkama Emaj-lirca, ki smo ju izdali prav v ta namen.
V drugi izredni številki smo tudi omenili možnost uvoza energije iz Italije in hkrati povedali, da dokončne odločitve še ne vemo. Medtem pa je prišlo do skle-
V INOZEMSTVO
nitve pogodbe, po kateri uvozimo dnevno 20 tisoč KW ur električne energije iz sosedne Avstrije. Pretežni del te energije trošimo za pogon HKO I, ki je pričela pretekli teden znova obratovati.
Električno energijo bomo uvažali do preklica redukcije.
Člani upravnega odbora na drugi izredni seji. Govorili so o izrednih ukrepih za redukcijo.	(Foto LT »Emajl«)
REDNA SEJA PLENARNEGA KOLEGIJA
KLJUB PROBLEMOM UGODNA SLIKA
Peta redna seja plenarnega kolegija je bila 8. novembra. Sejo, na kateri so pregledali dosedanje delo pri realizaciji akcijskega programa, je vodil glavni direktor Lojze ligo. Ugotovili so, da aktivnost že kaže prve oprijemljive rezultate navzlic nepredvidenim težavam.
Zabeležen je precejšnji prihranek pri režijskih stroških. Pri sredstvih za propagando, investicijskem vzdrževanju, pri med-obratnih naročilih, dnevnicah, ■članarini in drugem smo prihraniti 51 milijonov dinarjev. Težave- pa so pri stroških za elektro energijo, ki so v mesecu septembru občutno porasli in 'bodo spričo redukcije še višji. S sistemi-
zacijo predvideno število delavcev je doseženo. Ugotovili so, da je trenutno zaposlenih 3.160 ljudi.
Pri. akciji ¡za znižanje polizdelkov in nedokončanih izdelkov pa smo v septembru doživeli neuspeh, saj so se stroški zanje v septembru zvišali, medtem ko so zaloge pločevine manjše. Tudi pri potrošnji • okrepčil in porabi
V domu sindikatov v Beogradu je bila 13. novembra majhna svečanost, na kateri so podelili posameznim podjetjem priznanje »JUGOSLOVANSKI OSCAI^ 1965«. To priznanje podeljujejo vsako leto za najboljše dosežke pri embalaži.
Upravni odbor je pred kratkim odobril dve službeni potovanji. Ivo Brenčič potuje v Varšavo na Poljsko, medtem ko je namenjen Marjan Pilih v sosedno Italijo, kjer bo v Milanu sklenil pogodbo za dobavo pločevine. Pri sklenitvi pogodbe se bo pogajal zlasti za tiste dimenzije, ki ustrezajo našemu spremenjenemu proizvodnemu programu v emajlirnici.
»TW01I0JVS«
Pred kratkim je prišla iz tiska z znatno zamudo druga številka komercialnega 'biltena »TWO LIONS«, ki jo je pripravil propagandni oddelek naše tovarne. Bilten naj 'bi tekoče Obveščal naše kupce, zastopnike in druge poslovne prijatelje o življenju in dogajanjih v naši tovarni, istočasno pa služil propagiranju naših izdelkov na tuijih tržiščih. Tiskan je v francoščini in angleščini.
Naslovna stran 2. štev. je opremljena z zelo lepo ¡barvno sliko upravnega poslopja s parkom. Članki govorijo med drugim o naših najstarejših zastopnikih v inozemstvu, o ¡sestanku naših inezemskih zastopnikov pri nas, o garant posodi, o udeležbi naše tovarne na sejmu V Kolnu itd.
Zaradi zamude pri tiskanju biltena sc danes nekateri članki in slike že neaktualni. Kot primer naj navedem le, da bilten govori o sestanku naših zastopnikov, ki je bil v naši tovarni leta 1963! V biltenu je tudi slika, ki prikazuje prejšnji tip dual posode, ki pa je bila medtem, ko je ¡bil bilten v tisku, zamenjana s sodobnejšo izvedbo.
V celoti pa je 2. številka biltena urejena smiselno in z okusom.
Čelik
Letošnjega razpisa centralnega zavoda za napredek trgovine in embalaže se je udeležilo veliko število podjetij iz vse Jugoslavije s 132 prijavljenimi primerki. Posebna komisija je prisodila Oskarja 42 embalažnim artiklom. Med njimi sta oskarja dobili tudi
naši škatli za posodo ideal in pekač triumf.
Škatli sta izrezani iz enega kosa valovite lepenke. Zato sta zložljivi in izredno funkcionalni. Zasluga za uspeh gre predvsem tpvarišu Podpečanu,
pisarniškega materiala dosegamo predvidene prihranke.
V nadaljevanju seje so nadrobno razčlenili potek aktivnosti v posameznih dbratih, službah in sektorjih. Ker vplivajo na nemoten potek realizacije akcijskega programa določeni problemi, so sprejeli ustrezne sklepe.
Odgovorne službe morajo v povezavi z vodstvom obrata II rešiti problean dvakratnega nanosa krovnega emajla. V tej zvezi je rešiti vprašanje stimulacije, izdelati standard barv in proizvodni program. Inštitut Emajl je dolžan preizkusiti novi etažni kotel, medtem ko mora tehnološka služba predlagati način nabave agregatov za varjenje. Strokovnjaki v -inštitutu Emajl morajo do 1. marca ¡prihodnjega ¡leta rešiti problem »cundranja«. Ker so ugotovili precejšen ¡presežek potrošenih sredstev za električno energijo, 'ho vzdrževalna služba ¡izdelala program vklapljanja posameznih uporabnikov, kar naj bi odpravilo dosedanje konice v potrošnji elektrike. Hkrati bodo morali skrbeti tudi za dosledno izvajanje programa.
Vodstva obratov, sektorjev in služb so se zavezala, da bodo sprejeti akcijski program dopolnjevala in skrbela za njegovo realizacijo. V. nadaljevanju seje so pregledali še izvrševanje drugih sklepov prejšnjih sej, obravnavali poslovanje v mesecu oktobru, operativni plan za november ter izredne ukrepe ob redukciji električne energije.
Ob koncu so sklenili, da dokončno formirajd organizacijsko službo, kar je spričo zahtevnosti nalog neogibno.
s
<&o
4
Poročilo o gospodarskem položaju, o katerem so razpravljali organi samoupravljanja
Podjetje je s prehodom na nove pogoje gospodarjenja, ki so nastopili po 25. 7. 1965, moralo povečati svoje napore za dosego planskih nalog, kajti instrumenti, ki so'se v pogledu delitve dohodka kakor tudi formiranja stroškov bistveno menjali, s samo kompenzacijo povišanja cen izdelkov niso ustvarili za podjetje boljšega gospodar-* skega položaja.
razlike v dohodku pri proizvodnji 635 milijonov oz. s fakturirano realizacijo 642 milijonov din.
REŽIJA
Zmanjšano povpraševanje na tržišču predvsem po artiklih investicijskega značaja in avtomobilskih odpreskov, zahteva od p od j etja preusmerjanje proizvodnje' in nesorazmerno zasedbo kapacitet.
Rezultati poslovanja kažejo, da so doslej rentabilni proizvodi pod vplivom novih instrumentov in povišanja cen repro-materiala postali nerentabilni oz. narobe, kar izredno otežkoča poslovno in hitro orientacijo podjetja na nove razmere.
V devetih mesecih poslovanja podjetje ni povsem izpolnilo planskih nalog, kajti izp^d proizvodnje v mesecu juliju in avgustu se bo docela pokril z večjimi napori šele v IV. trom., v kolikor bi podjetje še nadalje — upoštevaje zadostne količine surovin — preseglo planske naloge in v kolikor omejitve potrošnje el. energije ne bi bistveno zmanjšalo proizvodnje.
FINANČNA
SITUACIJA
Osnovna sredstva podjetja so se vrednostno v primerjavi s 1. 1. 1965 povečala za 3 %. Izpolnitev investicijskega plana pa ne bo možna zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev.
Podjetje ima neodplačanih še 121 milijonov investicijskih kreditov, za katerih odplačilo bo potrebno v naslednjih obdobjih rezervirati del skladov.
Položaj podjetja se je v III. trom. 1965 izboljšal v pogledu obratnih sredstev, saj je podjetju uspelo z bančnimi krediti delno pokrivati primanjkljaj pri sredstvih.
Po stanju 30. 9. 1965 razpolaga podjetje s 5,518 milijonov din vrednosti zalog materiala, nedovršene proizvodnje, polizdelkov, terjatev in izdelkov. Te vrednosti \ so ustrezno pokrite samo s 4.118 m milijonov din. Nastaja torej razlika 1.400 milijonov, ki povzroča, da podjetje nima povsem možnosti za normalno finančno poslovanje, kajti gornja razlika predstavlja 25 % vrednosti vseh sredstev. Kljub temu, da se je vrednost zalog in terjatev z uvedbo gospodarske reforme povišala, mora ¡¡JojdjSfje vztrajati j)a zni-
i JJ ' i ■’ vic J.
žanju tistih zalog, ki- ne bi ovirale normalnega proizvodnega procesa.
Vrednost terjatev je od začetka leta izredno porasla, saj znašajo skupne terjatve 1.693 milijonov dim, kar ima za posledico zmanjšanje dohodka podjetja, doseženega s platano realizacijo. Obveznosti do dobaviteljev so bile 30. 9. 1965 1.092 milijonov ali 64% vseh terjatev, kar dokazuje, da je podjetje v tem pogledu doseglo zadovoljivo razmerje.
PROIZVODNJA
Pod vplivom sprememb v zvezi z gospodarsko reformo se proizvodnja odvija drugače koit pa je bilo predvideno v samem pričetku. Sprememba asortimana v proizvodnji bistveno vpliva na finančni rezultat prav pod vplivom zniževanja proizvodnje rentabilnih grup (odpreski, radiatorji).
Dosedanja nerentabilnost proizvodnje emajlirane posode se je upoštevaje povišanje cen za 9 %, opustitev prometnega davka 15 %, povečanje obsega proizvodnje pri istih fiksnih stroških, popravila, vendar še ni v celoti zadovoljiva, čeprav v septembru ne izkazuje več izgube. V celoti je bilo vloženo v proizvodnjo: v povprečju I. polletje mesečno 982 milij. stroškov, v razdobju avgust—september pa 1179 milij. stroškov, kar pomeni 20 % povišanje lastne cene. Prodajne cene so se povišale povprečno samo za 5%, upoštevaje opustitev prometnega davka in prispevka na dohodek še za nadaljnjih 11%: skupno 16 %.
V I. polletju je bilo doseženo s proizvodnjo razlika v dohodku 540 milijonov din: v mesecu juliju je bilo doseženo izgube 31 milijonov, v mesecu avgustu in septembru pa 133 milijonov razlike v dohodku, kar dokazuje, da.se je pod vplivom sklepov in smernic organov upravljanja in večjih prizadevanj s strani kolektiva proizvodnja v pogledu rentabilnosti ^zboljšala. To dopušča še nadalje izplačevanje osebnih dohodkov v dosedanji višini, seveda pod pogojem, da se planske naloge posežejo oz. celo presežejo. Skupno je bilo doseženo
M k ¿Jr M ■	H { A: - -2
V	I. polletju so znašali povprečni režijski stroški mesečno 403 milijone din, povprečje za VII—IX pa znaša 405 milijonov, kar dokazuje, da je kljub povišanju raznih stroškov v zvezi z izvajanjem gospodarske reforme tovarniška režija v relativnem upadanju, kar velja predvsem za upravno-prodajno režijo.
Izvajanje sklepov CDS-a v pogledu znižanja določenih režijskih stroškov se v vseh predvidenih pozicijah izvršuje (razen HTV stroškov).
REALIZACIJA
Bruto dohodek je bil po izdanih fakturah dosežen v višini 10.387 milijonov din, od katerih odpade 14 % na izvoz, 86 % pa na domače tržišče. Z ozirom na dejstvo, da se je stanje terjatev, ki vplivajo na obračun dohodka povišalo, je znašala za razdobje devetih mesecev plačana realizacija samo 9.883 milijonov din ali 5% manj od fakturirane realizacije.
V	pogledu izvoza je pripomniti, da je bil planirani izvoz količinsko in vrednostno presežen, kar omogoča podjetju pri JUB ugodnejše pogoje v pogledu deviznih zahtevkov.
DOHODEK
Na osnovi plačane realizacije je bilo doseženo 2.953 milijonov ■din dohodka. Po odbitku, obvez-
SODELOVANJE
Institut EMAJL je organiziral pred kratkim sestanek interesentov za ustanovitev meha-nografslkega centra. Tega sestanka se je udeležilo dvanajst interesentov, ki so zastopali razna celjska podjetja. Na sestanku so sklenili, da se ustanovi mehanog.rafski center, za katerega smo tudi mi zainteresirani.
S prispevki vseh interesentov bo omogočena nabava strojev v nekaj ., letih tako, da bi bila
Sit -'4# '*45**'*;7*‘ i«r 1 i:
nih dajatev in, formiranja Obveznega rezervnega sklada ostane podjetju čisti dohodek 2.568 milijonov, ki ga uporablja za kritje že izplačanih OD v višini 2.408 milijonov ali 94 % ČD, za sklade — bruto pa je ostalo 160 milijonov din.
Ker je potrebno iz čistega dohodka 1965 pokriti 222 milijonov že fiksnih obveznosti, mora podjetje ustrezno ukrepati, da zadovolji zahlévek iz naslova formiranja trajnih obratnih sredstev.
V pogledu osebnih dohodkov je pripomniti, da je bilo od celotnih OD bruto-bruto v devetih mesecih vkalkulirano 32 % v proizvodnjo, 65 % v režijo, 4 % pa uporabljeno za kritje raznih izdatkov (topli obrok itd.). Povprečje izplačila za 200 'opravljenih ur, ki jé znašalo v I. polletju
52.000	din, se je povišalo v III. trom. na povprečno 59.000 din.
Storilnost, merjena na eno delovno uro, znaša v septembru 4,47 kg in se je izboljšala napram povprečju leta 1964 4,03 kg oz. v povprečju devetih mesecev 1965 4,19 kg.	/
Situacija, ki se nakazuje v'naslednjem obdobju do konca poslovnega leta je v pogledu razpoložljivih materialov za proizvodnjo še ugodna in jamči za redni potek proizvodnje.
Plasman v realizaciji artiklov široke potrošnje ije zagotovljen, problematična pa je nadalje realizacija izdelkov za investicije, kar narekuje podjetju določeno opreznost pri proizvodnji grelnih paprav in sanitarnih izdelkov.
Podjetje mora škibeti, da bo ustvarilo do konca poslovnega leta vsaj toliko skladov, da bo možno kritje že obstoječih obveznosti.
Viktor Pilih
v mehanografskem centru
lahko izvedena dokončna organizacija An funkcionalnost me* hanografskega centra kot samostojnega zavoda v Sklopu instituta EMAJL.
V zvezd s tem je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da pristopi naše podjetje k ustanovitvi mehanografskega centra in plača 2,840.000 din mesečnega prispevka v namenski sklad za nabavo strojev.
.m.m

.............................................Illll.Ulil..Illllllllllllllllllllllllllllllljl
ODLIČNI REZULTATI V DEKOR ODDELKU	|
JE TO REZULTAT STIMULATIVNEGA I
NAGRAJEVANJA?	I
V zadnjih treh mesecih je dekor oddelek dosegel rekordne rezultate. V primeri s prejšnjimi meseci lahko govorimo o »dekorskem čudežu«. Tudi osebni dohodki so Občutno porasli, tako da so v zadnjih treh mesecih za okrog 14 odstotkov višji kot v emajlirnici (prej scLbili z emajlirnico enaki). Kje je glavni vzrok za tak polet? Stimula t i vn e j;š i način nagrajevanja?
Začelo se je brez dinarja novih investicij.
Dekor oddelek je dobil svoja merila za ugotavljanje mase osebnih dohodkov. Merila so bila postavljena tako, da bi dekor oddelek dobil za enako proizvodnjo enako maso osebnih dohodkov. Ce bo boljše gospodaril kot v baznem razdobju (januar 1964 do marec 1965) bo tudi z OD šel navzgor, če slab-
še pa navzdol. In boljših rezultatov iz boljšega gospodarjenja ne bo deležna vsa emajlirnica (blizu 900 zaposlenih, ker je bil prej dekor oddelek v sestavu emajlirnice), ampak samo zaposleni v dekor oddelku. To omogoča samostojni obračun osebnih dohodkov.
Rezultati so zdaj odlični. Lahko rečemo, da gospodarska reforma dekor oddelka ni prizadela, nasprotno, dekor oddelek je celo prehitel vso trdoto gospodarske reforme. Poglejmo samo rezultate: povprečna vrednost proizvodnje pred osamosvojitvijo (v baznem razdobju)' znaša okoli 55 milijonov din. Z osamosvojitvijo so rezultati naslednji:
Mesec
—	avgust
—	september
—	oktober
Milijonov
din
73
83
82
Vse je računano brez povišanja cen po reformi, ker . je tudi start (55 milijonov) računan tako.
Povprečno povečanje proizvodnje v zadnjih treh mesecih za 44 odstotkov je pohvale vredno. Stimulativnejši način nagrajevanja je glavni vzrok, da se je dekor oddelek tako krepko povzpel nad prejšnjo raven.
Korist imajo zaposleni v dekor oddelku in podjetje kot celota.
Osebni dohodki v dekor oddelku so v zadnjih treh mesecih za okrog 14 odstotkov višji od emajlirnice. Plodove boljšega dela (višje produktivnosti) žanjejo torej neposredno zaposleni v dekor oddelku.
Koristi pa ima tudi podjetje, saj ves dohodek ne gre za plače v dekor oddelku, ampak tudi za sklade. Večji promet pa
pomeni tudi zmanjšanje fiksnih stroškov po enoti proizvoda in to pomeni spet višji dohodek podjetja.
Ocene kažejo, da je zaradi večjega prometa v dekor oddelku podjetje dobilo v zadnjih treh mesecih okrog 25 milijonov dodatnega dohodka (kjer so že odbiti osebni dohodki dekor oddelka. To oceno je izračunal gospodarski planer).
Se to! Dekor oddelek se je povzpel. To morda niti ni bilo najtežje, ker je imel mnogo notranje rezerve v nizki produktivnosti dela. Če smo pa s tem, da je dekor oddelek dobil svoja merila :za obračun OD, pomagali odpraviti prejšnjo nizko produktivnost, potem je pač bolje to (pustiti sedaj dekor oddelku določeno prednost), kot pa še naprej živeti v starih sorazmerjih bb nižji produktivno-
sti oib nižjem doholdiku.
MI §
liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinf
TOPILNICA V OBDELAVI
Pred kratkim je ob pregledu sklepov seznanil glavni direktor člane upravnega odbora s potekom priprav za dokončno ureditev topilnice. Dejal je, da je nalogo prevzel investicijski bijo in da pri reševanju zahtevne problematike sodelujejo še strokovni sodelavci rudarskega inštituta iz Ljubljane.
V krajši informaciji je naštel nekatere probleme, ki so že rešeni, medtem ko jih je nekaj ostalo še odprtih. Poudaril jer da z rešitvijo ni hiteti, ker bi želeli najboljšo in najbolj ustrezno rešitev, ki pa zahteva poglobljen šttiudlj.
Od proizvajalcev v tem obratu smo zvedeli, d)a bi pni načrtovanju regeneracije topilnice hoteli sodelovati s svojimi nasveti. Zaradi neposrednega stika in vsakodnevnega dela v tem obratu imajo veliko izkušenj, ki bi bile koristno napotilo načrtovalcem.
Na sliki:
delavca v topilnici (Foto LT > Emajl«)
iz ekonomskih enot
ZAPIS PRED ODLOČITVIJO SAMOUPRAVNIH ORGANOV
ALI BOMO SAMI GOSPODARILI S STANOVANJSKIMI OBJEKTI


KRIVEC
— On je naša notranja rezerva! Dela namreč za ti l...
(Po Press servisu)


Nova gospodarska reforma prinaša spremembe tudi na področju upravljanja in vzdrževanja stanovanjskih stavb, ki so družbena lastnina kot tudi glede gradnje novih stanovanj.
Doslej so stanovanjske stavbe v ■družbeni lastnimi upravljali hišni sveti, ki so izvajali samostojno vse pravice glede upravljanja, pobiranja najemnin ter odrejanja tekočega vzdrževanja in večjih popravil. Ostali del najemnine, ki je predstavljal amortizacijo stavbe, se je stekal v poseben stanovanjski sklad občine. V ta sklad so se odvajali še drugi prispevki kot večji del najemnin od poslovnih lokalov, anuitete od posojil, stanovanjski prispevki.in razne dotacije. Iz tega občinskega stanovanjskega sklada so se dajala posojila delovnim organizacijam za gradnjo novih stanovanj kot tudi posojila individualnim graditeljem.
Po novih predpisih se ukinja s koncem letošnjega leta občinski stanovanjski sklad ter se -zbiranje sredstev na področju stanovanjskega gospodarstva na novo ureja ter ureja tudi gospodarjenje s temi sredstvi. S posebnim »Temeljnim zakonom o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini«, ki je v veljavi od avgusta tekočega leta, se prenaša celotno gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami v družbeni lastnini na posebne nove organizacije za gospodarjenje s temi stanovanjskimi stavbami. Te organizacije so tako imenovana stanovanjska podjetja ali točneje podjetja za gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami, ki bodo ustanovljena prihodnje leto. V ta podjetja bodo vključena vsa stanovanja, stanovanjske stavbe v družbeni lastnini ter se bodo v okviru teh podjetij -tudi zbirala vsa sredstva s področja stanovanjskega gospodarstva, namenjena za upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih stavb ter za razširjenje stanovanjskega fonda — za gradnjo novih stanovanj.
Ta podjetja bodo imela svoje samoupravne organe (delavski svet, upravni odbor), ki bodo odločali o vzdrževanju stanovanjskih zgradb ter uporabi sredstev, namenjenih v te svrhe ter uporabi sredstev za pospeševanje stanovanjske izgradnje. Hišni sveti v posameznih stanovanjskih stavbah bodo obstajali še naprej ter bodo njihove naloge v glavnem iste kot doslej. Hišni sveti bodo v teh samoupravnih Ofganih sodelovaHHn Soodločali
po svojih izvaljenih predstavnikih. Podjetja in delovne organizacije, katerih last so posamezna stanovanja in stanovanjske stavbe, bodo še vnaprej imela pravico razpolaganja s stanovanji. Z novozgrajenimi stanovanji, ki •bodo zgrajena iz zbranih sredstev v okviru stanovanjskega podjetja, bodo razpolagali samoupravni organi stanovanjskega podjetja, razen če bo s sklepom samoupravnih organov ali s posebno pogodbo določeno, da se prepušča pravica razpolaganja z novozgrajenimi stanovanji v določenih Stavbah posameznemu podjetju, iz katerega so prišla sredstva v stanovanjski sklad stanovanjskega podjetja.
Stanovanjska podjetja bodo ina ta način razpolagala z znatnimi sredstvi na področju stanovanjskega gospodarstva ter bodo nosila veliko odgovornost glede upravljanja teh sredstev. Gtispo-darske organizacije in sploh delovne organizacije morajo tudi v bodoče odvajati 4% stanovanjski prispevek, iz katerega se bodo ustvarjala znatna sredstva.
Že omenjeni temeljni zakon o gospodarskem poslovanju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki velja za celo območje
naše države, ima določila, po katerih se stanovanjska podjetja ustanavljajo za celo področje določene občine ali pa tudi na področju iste občine več stanovanjskih podjetij. Zakon posebej dopušča možnost gospodarskim organizacijam, ki imajo svoja lastna stanovanja, da se same prosto odločijo ali bodo s svojimi stanovanjskimi stavbami same gospodarile ali pa prepustile te stavbe in sredstva občinskemu stanovanjskemu podjetju. V primeru, da se gospodarske organizacije odločijo, da bodo same s svojimi stanovanjskimi stavbami gospodarile, morajo te gospodarske organizacije ustanoviti svoje samostojno stanovanjsko podjetje. Lahko pa gospodarjenje s stanovanjskimi stavbami prenesejo gospodarske organizacije na posebno zato ustanovljeno delovno enoto v okviru svoje gospodarske organizacije, ki ima značaj enote za dajanje uslug članom svojega kolektiva. To stanovanjsko podjetje’ odn. delovna enota v okviru gospodarske organizacije zbira vsa sredstva na področju stanovanjskega gospodarstva pri določenem podjetju. To podjetje ali delovna enota, ki ima svoje samoupravne organe, v katerih so zastopani stanovalci v stanovanjskih stavbah, odloča o vzdrževanju stanovanjskih stavb, o sredstvih za pospeševanje stanovanjske izgradnje itd. Vsa sredstva, ki se zbirajo iz na-
vedenih virov, se morajo voditi strogo ločeno od sredstev gospodarske organizacije ter se mora voditi za ta sredstva posebno knjigovodstvo, poseben obračun itd.
Podjetja, ki razpolagajo z last1 nimi stanovanjskimi stavbami in se bodo odločila, da sama gospodarijo s temi svojimi stanovanjskimi stavbami, se morajo odločiti do konca tekočega leta. V kolikor do preteka tega roka samoupravni organi gospodarskih organizacij ne sprejmejo takšnega sklepa, preidejo vse stanovanjske stavbe na področju občine v okvir stanovanjskega podjetja, ki ga ustanovi občina za svoje območje.
Glede na to, da ima naše podjetje znatno število stanovanjskih stavb in stanovanj v svoje» upravljanju, se lahko te stanovanjske stavbe odn. stanovanja upravljajo in uporabljajo sredstva, zbrana na področju stanovanjskega gospodarstva v našem podjetju samostojno na ta način, da ustanovimo posebno stanovanjsko podjetje ali enoto v okviru našega podjetja. Naši samoupravni organi bodo morali tedaj tekom enega meseca odločiti, ali 'bomo gospodarili z našim stanovanjskim skladom sami ali ¡pa prepustili stanovanjske stavbe in sredstva s področja stanovanjskega gospodarstva stanovanjskemu podjetju, ki ga bo ustanovila občinska skupščina Celje.
BOLJŠE SODELOVANJE Z DRUGIMI PODJETJI -SESTAVNI DEL NAŠE RAZVOJNE POLITIKE
V sestavku »Razvojni program — osnovna orientacija« smo se dotakniti nekaterih značilnih vprašanj v zvezi z razvojem našega podjetja. Vendar v tem članku niso bila zajeta vsa načela našega razvoja in razvojne problematike. Med njimi je deležno načelo sodelovanja z drugimi podjetji in institucijami na področju razvoja in osvajanja novih oblik proizvodnje posebne pozornosti. Tega nismo do sedaj obravnavali organizirano in ustrezno njegovemu pomenu, pač pa zelo stihijsko.
Pozitivne posledice takšnega sodelovanja — če je ekonomsko utemeljeno — se kažejo predvsem v ugodnejšem finančnem rezultatu, hitrejšem kvalitetnem napredku proizvodnje ter premostitvi finančnih težav. Trenutno daje slednje posebni pomen načelu sodelovanja z drugimi podjetji. V zadnjem času namreč ustvarjamo le toliko sredstev za sklade, da komaj krijemo obveznosti. Zaradi tega se na eni strani postavlja vprašanje regeneracije zastarele strojne opreme in naprav oz. enostavne reprodukcije sploh, na drugi strani pa temu problemu razvoj ne sme biti absolutno podrejen. Zato ko gre za osvajanje novih proizvodov, kar je povezano z investicijskimi vlaganji, ki jih ne zmoremo, moramo vedno postavljati vprašanje, kaj od novega proizvoda lahko naredimo sami in kaj nam morejo narediti drugi, po kakšni ceni in končno ali je cena kompletnega proizvoda tržno sprejemljiva. V tem smislu že potekajo določene konkretne akcije o poslovno-tehničnem sodelovanju med našim podjetjem in nekaterimi drugimi podjetji. Takšno obliko sodelovanja, ki nam orno-gpča boljšo specializacijo, večjo produktivnost, skratka boljšo perspektivo in ugodnejši finančni rezultat, moramo razširiti še v večji meri, kjer koli je pač možno/ in ekonomsko utemeljeno.
NOVOLETNE NAGRADE
Na predlog kadrovske službe je upravni odbor na zadnji seji sklenil, da se dodele članom kolektiva nagrade po 159. členu pravilnika o delitvi osebnih dphodkov. Po tem členu so pjrejeli člani kolektiva prvič nagrade v letu 1964, ko smo praznovali sedemdesetletnico obstoja naše tovarne;
Nagrade prejmejo delavci, ki imajo več kot ID let službova-
nja v podjetju in to: ob deseti, dvajseti in trideseti obletnici službovanja.
Nagrade se dajejo v naturi in ne v denarju. Kadrovska služba pripravi za vrednosr 7.000 din enotna praktična darila, tistim članom kolektiva, ki so upravičeni, da prejmejo praktično darilo v vrednosti 14.000 din pa je dana možnost, da sami izrazijo željo, kakšno naj bo darilo za to vrednost.

Pretekli mesec je bil gost naših sindikalnih delavcev podpredsednik sindikalne federacije republike Mali. Gost si je ogledal podjetje in se zadržal v kratkem pogovoru z našimi funkcionarji.
Pred kratkim se je mudil pri nas g. Tapya in se pogovarjal z našimi izvoznimi strokovnjaki o možnostih trgovskega sodelovanja v prihodnje. Z njim sta bila tudi soproga in sin.
(Oba posnetka foto LT »Emuji«)
Kotli so toplotni generatorji, v katerih se kemična energija, ki je akumulirana v gorivo, pretvarja v toploto. Večji del, sproščene toplote se predaja preko ogrevne površine mediju, ki prenaša to toploto do grelnih teles (radiatorja). Transmisija je lahko s pomočjo tople vode ali pare. Zaradi tega razlikujemo dve osnovni tipi kotlov za centralno gretje. To sta nizkotlačni parni kotel in toplovodni kotel. Običajno ni nobene konstrukcijske razlike med njima. Osnovna razlika je v tem, da ima parni »parni prostor«, dočim je toplovodni poln vode. Razliko opazimo tudi po armaturi. Pri toplovodnem zasledimo naslednjo armaturo: termometer, hidrometer, termostat in regulator vleka; pri parnem pa manometer, varnostni venUl, U-zatego, vodokazno steklo in presostat.
Material za kotle je lahko jeklena pločevina ali Uto železo. Litoželezni kot-Use uporabljajo prvenstveno za parno gretje nizkega tlaka ln za toplovodno. Za visoke tlake se uporabljajo jekleni kotli. Gorivo, ki se uporablja v kotlih, je lahko trdo, tekoče in plinasto. Trdo gorivo je koks antracit, briketi, lignit. Obstajajo konstrukcije, kjer se uporabljajo za gorivo raziti odpadki. Do-davanje v kurišče je lahko ročno z lopato, polavtomatsko (pri tej izvedbi gorivo pada v kurišče lz dograjenega bunkerja pod vplivom lastne teže, doziranje količine se vrši s primemo napravo, ki se ročno odpira in zapira).
Avtomatsko — kurišče se polni avtomatsko s polžem in pomikajočo se rešetko. Takšni kotli imajo največji izkoristek.
KOTLI ZA TEKOČA GORIVA
Konstrukcijsko se ne razlikujejo od kotlov na trda goriva. Za pripravo gorljive mešanice je potreben gorilec. Kurjenje s tekočimi gorivi Ima nekatere prednosti pred trdimi;
—	čistoča v pogonu, odpade manipulacija z žlindro in pepelom;
—	avtomatska ln polavtomatska regu-
lacija;
—	ekonomičnost v delovni sili, kjer je redkokdaj potrebna intervencija kurjača;
—	ekonomičnost v porabi kuriva in prihranek prostora.
KOTLI ZA PLINASTA GORIVA
Ti so lahko specialne izvedbe t. j-samo za plin ali takšne konstrukcije, da se lahko z malo modifikacijo pora-
bi za vse vrste goriva. Kot plin pride v poštev svetilni pUn ali pa zemeljski plin.
Naše podjetje proizvaja tri vrste kotlov; etažni kotel, ki ima maksimalni u-činek ca. 28.000 kcal/h, trika kotel — maksimalnega učinka 280.000 kcal/h in plamenocevni blok kotel CC 12 Wanson, maksimalnega učinka 850.000 kcal/li.
VVANSON KOTEL
je plamenocevni blok kotel. Specifična obremenitev ogrevne površine je 20.000
kcal/m:. Zaradi tako veUke specifične obremenitve ima ta kotel zelo male ga-berltne mere, kar se pozitivno odraža na velikosti kotlarne. Kotel je za tekoče gorivo. Pri nas se uporablja za gorivo mazut, ki ga dobimo z frakcionl-rano destilacijo zemeljskega olja. Ker ima mazut previsoko viskoznost, ga je treba predgreti. Prvo predgrevanje se vrši v dnevnem rezervoarju do temp. 60* C. Tekoči mazut priteka v filter

predgrelec, kjer se segreje do S0! C in nato doteka v gorilec, kjer se dokončno segreje na t 108' C, Tako segret mazut se v gorilcu razprši in pomeša z zrakom. -Mešanica zraka in goriva se vname s pomočjo električne Iskre. Za popolno zgorevanje dovajamo skozi dl-stributor dodatni zrak. Kurišče kotla je šamotirano, da se prepreči prekomerno ohlajevanje plamena, kar bi dovedlo do nepravilnega zgorevanja in kokslra n ja razpršenih kapljic. Pri zgorevanju goriva nastanejo vroči dimni plini. Tl dimni plini oddajo večji del svoje toplote, pri čemer se ohladijo. Dimni plini se lahko ohladijo maksimalno do 220* C, ker pri nižjih temperaturah nastane kondenzacija vodne pare, ki se veže ž žveplom in tvori žvepleno kislino, katera razjeda ogrevne površine. Na kotlu so trije termostati, dva sta regulacijska in tretji varnostni. Regulacijska termostata imata nalogo, da pri doseženi temperaturi tople vode Izključi ta gorilec. Ko se je grelna voda v kotlu ohladila za nekaj stopinj, regulacijski termostat ponovno vključi gorilec. Varnostni termostat ie nastavljen na najvišjo dovoljeno temperaturo v kotlu. če je ta dosežen, avrnostni termostat blokira gorilec ln ga ne vključi.
V toplovodnem kotlu je ejektor, ki meša toplo kotlpvsko vodo s povratno hladno vodo, zaradi česar se prepreči korozija.
Ivo Jagačlč
KOTLI ZA CENTRALNO GRETJE
TEHNIŠKE
IZBOLJŠAVE
POD
DROBNOGLEDOM
i
Naš pravilnik o tehniških izboljšavah sodi med najboljše in najbolj popolne ne le v SR Sloveniji, marveč celo v državi. Ima sicer določene pomanjkljivosti, vendar le-te niso razlog, ki bi mu mogli naprtiti krivdo za občutno stagnacijo pri tehniških izboljšavah. Gre torej za docela druge vzroke. Kateri so, kako jih odpraviti; to dvoje je bilo povod razgovora, ki ga je sklicalo uredništvo našega časnika.
Nedavno republiško posvetovanje odreja tej dejavnosti pomembno
Téma je vse prej ko preprosta. Silno kompleksna je in dokaj zamotana, saj vse prepogosto sega v sistem in nakazuje zavore povsem subjektivnega značaja. Zategadelj nam naj bodo oproščene morebitne nerodnosti. Problema smo Ste lotili zato, da bi z javnim obravnavanjem spodbudili vse člane kolektiva k organiziranemu iskanju izboljšav in da bi opozorili vsaj na nekatere pomanjkljivosti, ki zavirajo to vrsto dejavnosti.
»Oči jima žarijo, ko prihajata k meni. Na izboljšavi sta delala med časom za malico. Svoj izsledek sta skrivala. Zdaj ima predlog komisija. O njem smo razpravljali in ugotovili njegovo koristnost ... A odgovora ne moremo dati. Ne moremo namreč zagotoviti stalne dobave formatne pločevine, ki jo zahteva njun postopek. V praksi že delajo po njunem postopku. Zato jima še ni usahnilo upanje. Čakata. Koliko časa bosta še čakala, je vprašanje. Brez zagotovila, da bomo stalno uporabljali ustrezno pločevino, ne moremo uzakoniti tega postopka kot novo tehnologijo. Kljub prihranku. Mi se natezu-jemo, odlašamo in hkrati uveljavljamo oba tehnološka postopka.«
»Za zdaj predlagateljem še žarijo oči. Vprašanje pa je, koliko časa jima še bodo. In ko bodo enkrat ugasnile iskrice navdušenja v njunih očeh, smo ju izgu-. bili.«
Tako je Marjan Petelinšek opisal en sam primer, ki pa gotovo ni osamljen. Več jih je. O njih vedo najbolje povedati predlagatelji sami. Najhuje jih pekli, ker se rešitve vlečejo leto dni in več. Tudi to, da ne dobijo takega ali drugačnega odgovora, jim ni povšeči.
KRAJŠI POSTOPEK JE NUJEN
Dolgotrajnost postopka so potrdili vši udeleženci razgovora. Vidijo ga v delu komisije same in v zavlačevanju pri stališčih strokovnih služb. Komisija se namreč danes sestaja vsaka dva meseca. Čakajo, da lahko obravnavajo vsaj pet predlogov hkrati. Če bi se sestajali pogosteje, bi trpelo njihovo redno delo. Zato sodijo, da bi manjše izboljšave mogel rešiti že referent za tehniške izboljšave sam, medtem ko
bi o večjih razpravljala komisija. Eden od vzrokov, da niso predlogi rešeni takoj, so tudi pomanjkljivo razdelani predlogi s strani strokovnih služb. In ne le to; strokovne službe vse prepogosto odlašajo s svojim stališčem in odločno presegajo zahtevane časovne termine. V tem primeru bi bilo treba dosledneje uveljavljati sklep upravnega odbora, ki določa strokovnim službam za odgovor štirinajst dni časa.
Nikakor bi ne bilo odvečno, če bi predlagatelja obvestili takoj, da je njegov predlog v obdelavi. Vedel bi, da ni v košu in imel zagotovilo, da je komisija storila vse za realizacijo predloga.
Vendar so predlogi, ki so bili rešeni prej. Prav to govori v prid ugotovitvi, da je postopek moč skrajšati. Zanimivo pa je ob tem dejstvo, da so avtorji teh predlogov vodilni in strokovni delavci, ki so zastavili svoj vpliv in se za ekspeditivno reševanje svojega predloga zavzeli sami. Zal pa je največ predlagateljev takih, ki tega ne morejo. In prav ti — ki so v večini — so z dolgotrajnostjo postopka prizadeti najbolj.
SPREMENITI JE MISELNOST
Zaradi zahtevnih nalog, ki nam jih nalaga proizvodni načrt, vse preveč odrivamo tehniške izboljšave na stran. Ugotavljamo namreč, da zanje vodstva obratov in strokovnih služb nimajo potrebnega razumevanja. Zategadelj je treba doseči, da bodo prav vodilni in delavci na ključnih delovnih mestih iz temelja spremenili svoj odnos do izboljšav; da jih bodo vrednotili kot potreben element, ki naj koristno spremlja naše vsakodnevno delo in ki mu je posvetiti vso pozornost. Morebiti bi ne bilo odvečno predvideti celo kaznovanje, če bi šlo za kršitev teh načel.
Tako pa obratna vodstva vse prepogosto presojajo koristnost določene izboljšave preveč ozko in ne vidijo ob tem podjetja kot celote. Zastran tega bi bilo morebiti prav — vsaj pogovor v uredništvu ge to nakazal — da bi preklicali sklep 22. redne seje upravnega odbora z dne 12. 3. 1963, ki pravi: »Nobena racionalizacija ne more biti osvojena brez soglasja ekonomske enote. Tudi če jo potrdijo centralni organi, mora biti EE soglasna.« To
predstavlja v določenem smislu korak nazaj. Kot pa kaže, ga bo v interesu celovitosti treba storiti.
Ko že govorimo o miselnosti, nikakor ne moremo mimo pojava, ki je silno škodljiv. V predlagatelju namreč nekateri vidijo predvsem in edinole človeka, ki bo imel od izboljšave materialno korist. Pri tem pa seve pozabljamo na korist, ki jo ima od njegove izboljšave podjetje. Dokler bo imel predlagatelj občutek, da ga ob tem, ko hoče koristiti ce-
lotnemu kolektivu, gledajo kot pridobitnika, bo temeljito premislil, predno se bo odrekel dobremu glasu. Včasih pa avtorji naletijo na nasprotovanje tudi zato, ker posegajo na tuje področje in ker se odgovorni ljudje za posamezne stroke čutijo ogrožene. Tudi to je vse prej ko spodbudno za predlagatelje. Velikokrat od česa odstopimo samo zato, »da se ne bi zamerili«.
ODSTOTEK ZA POSEBEN SKLAD
Čeravno je največ izboljšav takšnih, ki ne zahtevajo posebnih vlaganj, se pa vendarle primeri, da kakšen predlog zahteva ■ obdelavo, vezano za določena sredstva^ In pri tem se ustavi. Ni jih. To je dejstvo, ki ga ne moremo trenutno z ničemer spremeniti.
Prav zato se zdi predlog, da naj bi formirali za pospeševanje aktivnosti ha polju tehniških izbolj-
šav poseben sklad, silno umesten. Podjetje ima od izboljšanih postopkov korist, na katero ni računalo. Vsaj v družbenem planu »eh prihrankov ni mogoče predvideti. Od prihranka bi odšteli odstotek, ki gre predlagatelju za nagrado, od preostale vsote pa bi namenili del v poseben sklad. S tem bi podjetje dobilo sredstva, ki bi bila namenjena edinole tehniškim izboljšavam. Nekaj podobnega imamo za tehnološke postopke.
Sredstva, pridobljena z izboljšavami, bi tako financirala nove tehniške izboljšave. Vsekakor ideja, o kateri bo veljalo razpravljati!
NASLOV PRAVILNIKA — PREOZEK
So izboljšave možne samo pri tehnoloških postopkih, pri organizaciji dela v obratih in podobnem? So izboljšave in boljše delo le tehniškega karakterja? Pozna-mo-le tehniške izboljšave?
O tem vprašanju je bilo govora tudi v našem krogu.
Veliko pomanjkljivosti in možnosti za njihovo odpravo ali njihovo poboljšanje je namreč tudi tamkaj, kjer tega ni mogoče strniti v besedo »tehniško«. V mislih imamo namreč izboljšanje poslovanja, boljšo organizacijo administracije in drugo. Na tem torišču imamo nešteto neizkoriščenih možnosti, o katerih razmišljamo vse premalo.
O tehnoloških izboljšavah smo v našem listu že pisali. Še nedavno tega ste lahko brali sestavka Tehniške izboljšave pogojujejo bistvo reforme in polemiko, konkretnost bi ne škodovala. Zlasti pomemben se nam vidi polemičen sestavek, ki se zavzema za konkretne primere, na osnovi katerih bi bilo videti, kje so vzroki, da smo pri tehniških izboljšavah daleč pod evropskim povprečjem.
V sestavku omenja pisec tudi številke. Ne bo odveč, če jih ponovimo. V Zahodni Nemčiji pride od 30 do 50 predlogov letno na 1000 zaposlenih, medtem ko v Holandiji in Veliki Britaniji 100 do 200, v ZDA pa celo 400 predlogov tehniških izboljšav na 1000 zaposlenih v letu dni. In kje smo mi? Pri nas pride v letu dni borih 9 predlogov na 1000 zaposlenih.
2e same številke dovolj zgovorno pričajo, da nekaj ni v redu. Zlasti nerazumljivo pa postane to, če vemo, da so prav tehniške izboljšave tiste, ki nam omogočajo dohodek, ki ni nikjer planiran, ki pade takorekoč iz neba. In pogosto so to milijoni.

tehniških izboljšav
o izumih in tehniških izboljšavah mesto v naši industriji.
Čeravno trditev ni absolutna, je vendarle sprejemljiva: razlog je pravilnik. V besednem delu in že v. samem naslovu do neke mere izključuje prihranke na tem področju in jih potiska v drugi plan, Zato bi bilo prav, če bi pravilnik v prihodnje obravnaval izboljšave nasploh in ne le kot tehniške.
Udeleženci razgovora se zavzemajo tudi za tako imenovane dirigirane izboljšave. V bistvu so to problemi, ki jih poznamo kot »ozka grla«. Za rešitev posameznih »grl« bi razpisali natečaj in s tem opozorili delavce, za rešitev katerih problemov je podjetje najbolj zainteresirano. Seveda bi avtorje teh rešitev morali nagraditi višje kot avtorje katerega koli predloga. K temu bi silil že razpis sam.
Tudi delikatne »službene dolžnosti« so se lotili udeleženci. Čeravno pri tem nismo usipeli razčistiti stališč, je vendarle prevladovalo mnenje, da bi bilo treba nagraditi izredna dela, pa čeprav opravljena po službeni dolžnosti. Tega bi sicer ne obravnavali kot tehniško izboljšavo, bi pa vendarle kazalo poiskati obliko finančne stimulacije. Tudi presaditev že znanih postopkov v aaš
proizvodni proces ne gre zapostavljati. Če ljudi, ki bodo o tem razmišljali in iskali možnosti za boljše delo, ne bomo nagrajevali, lahko dosežemo samo pasivnost.
Za primere, ki jih ne moremo obravnavati kot tehniške izboljšave — ki pa presegajo službeno dolžnost — bo dejansko treba jasnejših opredelitev. Jn tudi to bi lahkb prineslo novo besedilo pravilnika o tehniških izboljšavah.
ZAKAJ SO DELAVCI NASPROTNI IZBOLJŠAVAM?
V obratih moremo zadnji čas opaziti nov pojav. Delavci se bojijo novosti, bojijo se izboljšav.
Zakaj? Odgovor je na dlani: bojijo se, da bodo postali »odvečna delovna sila«. Največ izboljšav namreč sprošča delovno silo. Gre torej za pojav, ki je postal z uveljavitvijo reforme silno akuten.
Kaj storiti?
Prenehati razmišljati o izboljšavah bi bil popoln nesmisel!
Moramo torej ubrati drugo'pot. Zagotoviti moramo sproščenim delavcem delo. Če bodo namreč videli, da z izbbljšavo ne bo ogrožena njihova eksistenca, ji ne bodo nasprotovali. Imeti ino-' rajo torej jamstvo, da bodo navzlic izboljšavi dobili drago ustrezno delo, pri katerem bodo zaslužili vsaj toliko kot do tedaj.
OB
KONCU
V beležnici je še misli, ugotovitev in predlogov. Tudi že napisane bi b'lo mogoče še razčlenili, jih popisati jasnejše in popolnejše. Žal nam pa prostor tega ne dopušča. 2e tako smo presegli Običajno dolžino sestavkov.
Nadejamo se, da sestavek ne bo ostal brez odmeva. Nerazčiščenih vprašanj je gotovo še več. Zato bomo z veseljem uvrstili v časopis vsak sestavek, ki bo zagotavljal, da bomo pri tehniških izboljšavah razčistili enkrat za vselej. In ko bo storjeno to, tudi organom upravljanja ne bo težko začrtati programa, ki nam bo jasna orientacija v prihodnje.
Za konec še to. Avtorjem korektur in dopolnitev pravilnika o tehniških izboljšavah, katerega bomo sprejeli skupaj s pravilnikom o delitvi dohodka, priporočamo, naj imajo pred očmi delavca. Pisan naj bo tako, da ga bo razumel tudi preprost človek.
V. Smeh
Od leve proti desni: Vili Sulgaj, Lojze Drofenik, Marjan Petelinšek, Vlado Smeh in Danilo Fajs.
(Foto LT »Emajl«)

Koristno
sodelovanje
Podjetje Metalka v Ljubljani ima v svoji zgradbi tudi poseben razstavni prostor, kijer ima na vpogled nekatere izdelke pomembnejših proizvajalcev, s katerimi posluje.
Del razstaviščnega prostora, katerega si ogleda tudi veliko število tujih kupcev in zastopnikov, zavzemajo tudi naši izdelki. Zvedeli smo, da nameravajo propagandisti naše izdelke dopolniti z novimi, ki jih pravkar uvajamo v redijo proizvodnjo.
Če bodo pogoji ugodni, bo naše podjetje sodelovalo tudi v Beogradu na stalni razstavi izdelkov za gradbeništvo, ki jo nameravajo organizirati v središču mesta. Za naše podjetje je ta razstava še posebej zanimiva, ker bodo izdelki tamkaj dostopni projektantom in izvajalcem gradbenih del. Mimo tega jim bo na razsta-viščnem prostoru dosegljiv tudi ves prospektni material ter potrebne informacije.
Pred kratkim je centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani organiziral razstavo predmetov za gospodinjstvo. Zvedeli smo, da je na tej razstavi Zbudila naša pomivalna omarica precejšnje zanimanje gospodinj. Gospodinje je bolj kot cena zanimala možnost nakupa nove pomivalne omarice z nerjavečim okvirjem.
i' !»

V razgovoru o tehniških izboljšavah so sodelovali Marjan Petelinšek, predsednik komisije za tehniške izboljšave, Vili Šulgaj, dipl. ing., vodja tehnološke službe, Danilo Fajs, dipl. ing., vodja razvojnega oddelka za emajlirane in tehnične izdelke v inštitutu »Emajl« ter Lojze Drofenik, avtor nekaterih koristnih izboljšav v podjetju. K razgovoru je bil vabljen tudi Tone Ivanič, dipl. ek., vendar je bil zadržan.
GLOBUS
V ZR Nemčiji je clanes 180 emaj-Hrnic, ki porabijo letno 35.000 ton emajlnih frit. Od te količine frit izdelalo emajUmice same v svojih topilnicah blizu 11.000 ton, ostanek emajlnih frit pa izdelujejo kemični obrati izven obstoječih emajlirnic.
Po podatkih ameriškega instituta za silikatne emajle porabi industrija ZDA letno 115.000 ton emajlnih frit, s katerimi emajlira 124 milijonov m2 pločevine. Ta potrošnja je bila dosežena v letu 1964 in je za 8 •/• večja kot leta
1963.
Po istih informacijah znaša potrošnja emajlnih frit v razvitih državah sveta (ZDA, Francija, Velika Britanija, ZR Nemčija, Italija) 600 gramov na prebivalca letno, kar predstavlja preko 50 •/• več kot potrošnja v naši državi.
V ZDA obstajata danes le še dve to varni, ki izdelujeta emajlirano posodo. Vzrok temu leži v dejstvu, da je proizvodnja in potrošnja posode iz konkurenčnih materialov (nerjavečega jekla, ognjevzdr: nega porcelana in stekla, plastičnih materialov itd.) zaradi velike kupne moči prebivalstva izpodrinila ceneno emajlirano posodo. Emajlirana po-eoda najdi svoje kupce v pretežni večini v sloj: i prebivalstva z nižjimi osebnimi dohodki kot tudi med doseljenci iz prekoirorja, ki to posodo kupujejo iz tradicij n Uvoz emajlirane posode zato hitro raste ne samo iz Hongkonga, Meksika n Kanade, temveč tudi iz vzbodno-cvropskih držav.
Francoi';a kovinsko-predelovalna industrija je povečala svojo proizvodnjo od 76.000 ion leta 1963 na 86.000 ton leta 1964 v vrednosti 202 milijona dolarjev. Ta proizvodna grupacija obsega danes 36Q podjetij, ki zaposlujejo 2.348 uslužbencev in 11.346 delavcev. Domača industrija ni v stanju pokrivati potreb domačega trga, zaradi česar hi|ro raste evoz, ki se je leta 1964 povzpel na 51,5 milijone NFr. Tri petine celotnega uvoza odpade na ZR Nemčijo, ena petina pa na Italijo. Delež uvoza iz Jugoslavije znaša 0,3 •/». Z uvozom krije Franclja blizu 10 •/• vseh svojih potreb.
Po statističnih podatkih za leto 1963 obstaja v ZDA kar 103.400 trgovin, ki prodajajo gospodinjske predmete. Te trgovine sa v letu 1963 opravile promet v višini 11,6 milijard dolarjev. Ta obseg; prometa pa je majhen v primeri 9 trgovinami za prodajo motornih vozil in rezervnih delov, ki so v istem letu prodale kar za 46 milijard dolarjev mo-idrnih vozil in delov.
Po podatkih zahodno-nemškega strokovnega združenja proizvajalcev grelnih in kuhalnih naprav (peči in/štedilnikov) je pjihova industrija v letu 1964 dosegla proizvodnjo odnosno prodajo v višini 794 milijonov DM na domačem trgu in 155 mili jenov DM v izvozu. Izvozna prodaja se je povečala za 13,6 •/• predvsem po zaslugi kvalitetne izdelave teh naprav. Proilaja na domačem trgu je bila le za dobrih 5 •/• večja kot v letu 1963.
Kljub velikemu napredku vseh oblik centralnih kurjav je danes v tej državi v rabi še vedno 29 milijonov individualnih peči. Pri novogradnjah prevladujejo peči na kurjenje z zemeljskim in mešanimi plini ter z gorilnimi olji. Dotrajane peči na trda goriva v pretežni večini nadomeščajo s pečmi ha gorilna olja.
vsemi oblikami štedi|nikoy pa doseže naj večji delež prodaja plinskih štedilnikov, zatem oljnih, medtem ko prodaja štedilnikov na trjlp goriva stal no nazaduje.
^ ukazal: »Vzemi cel šap palic prinesejo še večje koristi. Gre bi ¡bilo, če rie bi izvedli te teh-
"M
St
■
7M
'M
ste
ap
ste
sip
ste
up
ste
sp
i§
s
É
If
à
m
ii
IS
ste
ste
up
ste
■¡¡B
ste
ste
up
Ü
iM
Kralj Samo je bil na smrtni postelji. Poklical je svoje sinove k sebi in velel najstarejšemu: »Zlomi tole palico!« Sin jo je zlomil. Potem je kralj
En dinar vložiš, 5 dinarjev do- sredstva razporedi upravni od-biš.	bor računa za to investicijo.
Takih in podobnih primerov Dokazano je, da nam bo npr. je veliko. Mnogi zahtevajo ta izboljšava prinesla dodat-skoraj minimalna vlaganja, pa nega dohodka (ki ga sicer ne
in jih zlomi!« Sin je poslušal, a ni šlo.
Taka je približno zgodba o tem, kako je kralj Samo hotel poučiti svoje sinove, da so združeni veliko močnejši. Poduk: v slogi je m6č.
Zdaj gre za naše investicije, za katere ni denarja.
Koristni predlogi ali tehnične izboljšave, ki niso pogojeni z vlaganji, so še najbolj dobrodošli, ker podjetje nima dovolj sredstev za nove investicije. Takih predlogov in tehničnih izboljšav pa ni toliko, kot drugih, ki zahtevajo investicijska sredstva.
Mnogo koristnih misli naleti takoj v začetku na zelo udomačen odmev: »ni sredstev«. Da smo pa zaradi tega sami tepeni, s tem se nikakor ne moremo sprijazniti. Poglejmo samo primer: imamo na primer napravo, ki zahteva v začetku 9 milijonov investicij, enoletna korist pa, ¡ki jo imamo od tega, je 50 milijonov.
samo za to, da se iznebimo odmeva: »ni denarja«.
Kaj pa, če bi denar začeli zbirati podobno kot imajo v ¡zahodnih deželah razvit delniški sistem? Podobno kot smo
nične izboljšave) okrog 3 milijone din v roku enega leta. Predlagatelj dobi npr. 10 %, to je 300.000 din.
Obračun pokaže, da se je v praksi res realiziralo 6 mi-
m
n
sé©
f§
ft
g
g
'/J'S
m
sipi
m
up
fifis
up
US
dajali posojilo za Skopje, bi lij°noy 4™, zato bodo vlaga-
prostovoljci vlagali del sredstev od svojih osebnih dohodkov na poseben račun. To bi bila namenska sredstva, s katerimi razpolagajo edino vlagatelji. Izvolili bi svoj upravni odbor, ki bi odločal, za katere koristne predloge se naj koristijo tako zbrana sredstva.
Zagotovili bi si pa pravico, da se na primer polovica ko-
telji dobili 3 milijone. Posameznik, ki je vložil npr. 5000 din bo tako dobil ob obračunu
25.000	din.
Zdaj ne gre toliko za točnost navedenih računov (ker je vse zelo šablonsko), gre samo za to, da je na ta način možno dati podporo mnogim koristnim investicijam, ki zdaj ne najdejo plodnih .tal. Najbrž gredo težki milijoni mimo nas
'M
risti (dodatnega dohodka) vra- samo zaradi tega neusmiljene-ča na račun, iz katerega so ga »ni denarja«
vzeta investicijska sredstva. Ta sredstva se delijo potem (npr. eno leto ali dve leti) kot obresti na prostovoljni prispevek posameznika.
Na primer: za izvedbo neke izboljšave je potrebno 600 tisoč din. Prostovoljno zbrana
Eden sam tu res nič ne more, podjetje tudi nima dovolj sredstev. Zato pa je morda rešitev v taki prostovoljni akciji (ki bi seveda imela tehnično popolnejšo obliko in način poslovanja, kot je navedeno v tem sestavku).
Avgusta je Madžarsko znanstveno združenje za strojegradnjo in emajlno industrijo organiziralo konferenco za emajlno tehniko v Zeckemetu. Poleg Madžarskih strokovnjakov je bilo 67 inozemskih delegatov iz 16 držav. Emaj-lirci iz Sovjetske sveže se vabilu niso odzvali, pač pa naj omenim kot zanimivost, da so bili prisotni trije nepovabljeni Kitajci, ki so nas Jugoslovane vseskozi ignorirali.
Madžari so nas sprejeli že v Budimpešti, odkoder smo se naslednje jutro s posebnim avtobusom peljali v Kecke-met. Otvoritev je bila v slavnostni dvorani mestne občine Keckemeta, kjer je uvodoma pozdravil goste in zaželel prijetno bivanje Jozsef Babai, generalni direktor emajlne industrije in namestnik prezidenta strokovne sekcije znanstvenega združenja za strojegradnjo. Otvoritveni govor pa je imel Janos Kiss, namestnik ministra za strojegradnjo in železarstvo na Madžarskem. Govora sta bila v madžarskem jeziku, obenem pa so ju simultano prevajali v nemščino. Strokovni del je obsegal 25 predavanj, ki so zajela vso glavno problematiko v emajlirstvu. Zaradi velikega števila predavanj in skopo odmerjenega časa so bila daljša predavanja podana le kot izvlečki. Kongresni material je zbran v posebni knjigi predavanj, ki ima kot posebno prilogo zbirko skic in diagramov, ki so bili projecirani. med referati. Omenila bi le nekaj najzanimivejših predavanj: dr. Tibor Takdts Je v predavanju «Uporaba sodobnih instrumentalnih raziskav v emajlni industriji«
Jožica Berginc, dipl, ing.:
KONFERENCA ZA EMAJLNO TEHNIKO
opisal naprave za DTA (deferančno termična analiza) in TG (termo gravime-trija), ki so jo razvili Madžarski strokovnjaki. Naprava je zelo uporabna za preiskavo emajlov in emajlnih surovin. Ima to prednost, da lahko istočasno posname potek reakcij, kjer pride do oddajanja odnosno prejemanja toplote in do izgube mase. Poleg tega ima še dodatno napravo za snemanje dervirane termogravlmetrične krivulje. Naprava stane .ca. 400.000 ft (16.000 dolarjev) in je zp sedaj edina taka naprava na svetu.
Tri predavanja so bila s področja Teologije emajliranja. Reologične lastnosti emajlnega slikarja so še neraziskano področje, kateremu pa je potrebno posvetiti mnogo pozornosti, da bi dosegli pravilno nanašanje emajlnega šlikarja v obratu. Točno spremljanje konsistence s sodobnimi kontrolnimi metodami (S ump test, rotacijski viskozimeter, Tltzmann) izključuje močan subjektivni faktor, pridobljen z dolgoletno prakso,
ki pa je dostikrat izvor težav in napak v obratu.
Firma Rickmann et Rappe je razvila postopek za direktno belo emajliranje ogljikovih jekel, katerega je prikazal Harald Butter dipl- ing. (Žah. Nemčija). Po tem postopku se predmeti najprej dobro razmastijo, sperejo, lužijo v 15 •/«. solni ali žvepleni kislini 7 do 9 minut. Po luženju je treba predmete obdelati v vroči žvepleni ali hladni so-literni kislini (Bastbeize). Pri tem se napravi na površini 'posebna prevleka (Bastbeizschicht), kar je bistvenega pomena za dobro veznost in videz emajla. Nato se predmeti dobro sperejo, niklajo in pastvizirajo po običajnih postopkih ter emajlirajo. Tudi Madžari so že iz-. delali podoben postopek za direktno emajliranje ogljikovih jekel, vendar le za laboratorijske namene.
Uporaba emaj Urnih kemijskih.' Industrijskih naprav na področju kemijske in živilske industrije je zelo široka za-
Smoidtft
Spremembe statuta in pravilnikov
Statut podjetja, ki ga je spre- . jel lansko leto centralni delavski svet ter ostale pravilnike moramo uskladiti z zakoni.
Zaradi tega je upravni odbor že pred časorp sprejel sklep, naj pristojne strokovne službe takoj začnejo z delom za uskladitev statuta in pravilnikov z zakoni. Poleg statuta gre zlasti iza uskladitev piavilmSka o delovnih razmerjih, pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in pravilnika HTV. Zadnji se pripravlja že dalj časa. To mora biti urejeno do konca tekočega leta.
PROSPEKT 0 RADIATORJIH
V tisku je prospekt o radiatorjih po DIN normah, ki .bo dotiskan v prihodnih dneh. Prospekt je v štirih jezikih: v. slovenskem, srbohrvaškem, nemškem in angleškem. Vsebuje vse podatke o proizvodnji, načinu montaže ter dobavnih pogojih.
Posebnost prospekta je prav gotovo lična grafična in funkcionalna propagandna oprema. Pri sestavi prospekta so sodelovali komercialisti, tehniki in propagandisti.
ZLATE ROKE
»Tovariši, ali bi nam v vaši prototipni delavnici lahko napravili iz pločevine izdelek po tejle risbi? V naši delavnici nam ga namreč ni uspelo.« S takimi prošnjami se pogosto obračajo na naše podjetje druge tovarne, ki predelujejo pločevino. Seveda gre vedno le za take izdelke, ki so zelo komplicirani in izdelava prototipa zelo zahtevna.
Vzroki, da prihajajo k nam s takimi in podobnimi prošnjami so v tem, da imamo prototipnega kletparja, ki mu je pločevina prešla v meso in kri. Kdo pač ne pozna tov. Agreža — vodjo prototipne delavnice. Pri predelavi pločevine je mojster svoje stroke — mojster nad mojstri.. Pravzaprav še nisem čul žal besede na račun njegovega dela. Vsi mu dajejo priznanje. Pravijo, da ima zlate roke, da ima poselben talent za predelavo pločevine! Drži! Toda to še ne bi bilo dovolj. Njega odlikujejo še druge lastnosti, ki so pri delu potrebne: skrajna pedantnost in izredna volja do dela, obvladanje vseh strok, ki so pri njegovem deflu potrebne od va-renja do opisne geometrije. Zato ima rad razgibano, raznovrstno delo. Enoličnega dela ne mara.
Ne da se prešteti njegovih delovnih uspehov. Drobni in veliki so in predvsem veliko jih je. Spomnimo se nekaj zadnjih: prototip elektro posode, okvirji iz
nerjaveče in dekapirane pločevine za EM — Maribor, prototip panelnega radiatorja itd., itd.
Izhaja iz kmečke družine. Trdo se je prebijal skozi življenje. S 15 leti se je šel učit za kleparja. Tej stroki je ostal zvest vse življenje.
Vojna tudi njemu ni prizanesla, vendar je s svojo iznajdljivostjo še kar dobro preživel težka obddbja. Vedno si je s svojo spretnostjo poskušal, kolikor se je pač dalo, izboljšati življenje. Seveda vedno ni imel dobička. Tako je npr. pri popravljanju ur za ruske vojake izgubil tudi svojo.
2e šest let je minilo, kar sta se srečala z Abrahamom. Velika nevarnost je bila, da bi Agreža že letos izgubili. In izgubili bi ga, da ni bilo novega pokojninskega zakona. Socialnemu zavarovanju smo v tem. primeru za ta zakon globoko hvaležni. Na ta način
Alojz Giez
nam je zagotovljeno, da bo Agrež še najmanj 5 tet pomagal sodelavcem v Taevoju, tehnologiji,, kleparski delavnici in drugim pri delu. Najmanj 5 let bomo še občudovali njegove izdelke.
F. JD.
mn
Donava in parlament v Budimpešti.
radi odlične kemijske obstojnosti emajla, ognjeodpomosti, trdote, lahkega čiščenja ter odsotnost katalilskega učinka na reakcijski medij. V zadnjih desetletjih se čedalje bolj uporabljajo emajlirane kemijske aparature iz jekla, ki so dodobra ispodrinile prejšne iz litega železa. Uporaba jekla omogoča izvedbo bolj kompliciranih aparatur, zmanjša se debelina stene ter tudi napake pri emajliranju. Različni diletacijski koeficienti obeh materialov pogojujejo posebne lastnosti emajla kot tudi konstrukcije teh naprav. Poleg dobrih fizikalnih in mehanskih lastnosti (dilatacija, elastičnost, odpornost na udar, na spremembo temperature, površinska napetost emajla proti jeklu, tekočnost emajla pri višjih temperaturah) se od kislinoodpomih emajlov zahteva posebno visokoodpomost proti delovanju vročih anorganskih kislin (razen fklorovodikovi kislini). Vso to tematiko so podrobno obravnavale štiri predavanja.
Za nas je bilo zanimivo tudi predavanje ing. Stanislava Tomsia (Poljska): »Možnosti uporabe odpadnih emajlov«. Kot je bilo razvidno iz predavanja, se da doseči najboljše rezultate s spiranjem vseh sekundarnih surovin (mlinski dodatki), tako da dobimo čisto primarno surovino frito. Tako dobljena frita se potem ponovno pretopi. Na ta način se je možno izogniti negativnemu vplivu barvil, gline in kvarca na barvo in sijaj emajlov. Na podobno idejo čiščenja emajlnih odpadkov smo prišit tudi pri nas;«-
štiri predavanja so obravnavala «iož-
nosti mehanizacije posameznih faz tehnološkega postopka emajliranja — od surovinske obdelave do končnega izdelka. Prikazane so bile avtomatske naprave za izdelovanje surove posode (večstopenjske stiskalnice, poudarek na izdelkih tovarne Erfurt), lužilni avtomati ter avtomati za nanašanje.
Treba je poudariti, da je bila večina predaval na zelo visokem nivoju in da so bili obravnavani nekateri najaktualnejši problemi emajlirske industrije in razvoja emajlov. Značilno je, da je bil močan poudarek na uporabi modernih fizikalno kemijskih metod pri raziskavah lastnosti emajlov.
Organizacija celotne konference je bila na zavidljivi višini. Odlično je pote kalo prevajanje iz madžarščine v nemščino, kar je glede na ozko strokovnost samih tem zelo težavno.
Prav'tako kot strokovni del, je bil odlično pripravljen popoldanski program. Prvi dan smo si v Moderni galeriji ogledali razstavo, ki je prikazovala razvoj slikarstva v emajlni tehniki od starih Kitajskih časov pa do danes. Zvečer je bil slavnostni sprejem za povabljene goste, kjer sta navzočim nazdravila Joszef Babai in Janos Kiss z znano Barack palinko in ob raznovrstnih madžarskih specialitetah. Naslednjega dne so nam pripravili pravi madžarski piknik na državnem posestvH blizu Kecke-meta. Posestvo nam je razkazal njihov direktor ter poudaril, da zalagajo prav oni tudi Budimpešto in Kečkemet z vso zelenjavo, sadjem jn dobro kapljico. Njihov brutoprodukt (ca. 10 milijard di-
narjev) je dovolj jasen dokaz za dobro in organizirano delo. Pripravili so tudi madžarsko večerjo in to v poljski kuhinji na prostem. Po obilni večerji in dobrem vinu je zaplesala folklorna skupina ob ciganski glasbi nekaj čudovitih
narodnih plesov. Tudi sicer so znali ustvariti pravo vaško vzdušje.
Za zaključek smo si ogledali še Budimpešto, ki je napravila na nas vHs res lepega, zanimivega Ih zgodovinsko bogatega mesta.
12
¿maj/Ucec
KAKO ISKATINOTRANJE
REZERVE?
(Nadaljevanje s prejšnje št.)
Organizacija dela naj zagotovi nemoteno funkcioniranje proizvodnje tako,- da proizvajalcu ni treba misliti, kaj, kdaj in s čim bo delal,- temveč samo še kako bo izvedel svoje delo najbolje. Naloga proizvajalca je proizvajati, ne pa misliti na množico okoliščin, pod katerimi bo opravljal svoje delo. Za ta »misliti« so plačani drugi — organizatorji proizvodnje — in naj to delo tudi opravljajo kot je treba.
Priprava dela je pri nepo-
daje naročila za izdelavo skladno s planom proizvodnje in dostavi vse potrebno za delo v zvezi z naročilom. Končno mora še nadzirati izvršenje in časovno ter količinsko usklajevati odvijanje proizvodnje. In zopet: te naloge lahko opravlja le na podlagi jasnih in točnih normativov in navodil za delo. Tudi priprava ima nalogo misliti' za proizvajalca in mu omogočiti nemoteno izvajanje dela. V tem — v pravilnem planiranju In dobri pripravi dela — je še velik del naših neizkoriščenih rezerv, do katerih pridemo le z naštudiranim, organiziranim delom. Del te naloge je tudi preventivna kontrola stanja strojev, vzdrževanje reda in čistoče — vendar so to že naloge služb in proizvajalcev samih. Organizirano pripravo dela z vsemi njenimi nalogami bo treba pri nas še razviti in to pospešeno, ker brez nje ni niti organizirane proizvodnje niti izkoriščanja dela rezerv v proizvodnji.
Kot primer organizirane proizvodnje navajam to, kar sem videl v tovarni NCR v Augsburgu (Zap. Nemčija). Popeljali so me v' montažno dvorano. Ko sem stopil vanjo, sta v njej vladala skoraj popolen mir in tišina, da sem imel v prvem trenutku vtis, kot da nihče ne dela. Vendar tudi pogovarjanja ni
ZANIMIVOST
Za trgovinske organizacije v ZDA < karakteristično, da so stroški poslovanja izredno visoki. Tako znašajo izdatki za mezde v blagovnih hišah kar 18,1 •/#, za najemnine 3,2 •/• in za reklamo 3,2 •/#, računajoč nabavno ceno. Povprečni režijski stroški za samopostrežne veleblagovnice so sicer nižji, saj znašajo skupno 27,8 •/•, od tega za mezde 8 •/•. Ob upoštevanju teh izdatkov je razumljivo, da te vrste trgovin forsirajo prodajo dražjega blaga, pri katerem je moči ostvariti s sorazmerno manjšim personalom večji promet. Le-ta znaša 62S do 750 dolarjev na m* trgovskih površin blagovnih hiš na leto, medtem ko Je pri veleblagovnicah samopostrežnega tipa promet na m* letno kar enkrat
bilo in ne tekanja okoli. Delavci so delali umirjeno in po prvem bežnem vtisu skoraj počasi. Na moje vprašanje, kako je mogoče tako delo, sem dobil odgovor, da zato, ker je vse — material, orodje in navodila za delo — že pripravljeno na delovnem mestu, še preden pride delavec zjutraj na delo. Zaradi dobre organizacije dela nastaja tudi vtis počasnega dela, v resnici pa imajo pri tej firmi sorazmerno visoke dohodke. Povedali so mi, da dela pri njih tudi precej naših rojakov iz Bosne. Malo v strahu sem vprašal, kako so zadovoljni z njimi. Dobit sem skoraj neverjeten odgovor: pri delu so zelo pridni in zaslužijo skoraj več kot domačini, ker imajo tak interes. Težav pri delu nimajo (kljub pomanjkljivemu znanju jezika) po zaslugi dobre organizacije dela, ki pripravi delo tako, da ga obvlada tudi najbolj preprost človek. Da, organizacija dela je res metoda, s katero je mogoče odkrivati in izkoriščati velik del proizvodnih rezerv!
IN DELAVCI V OBRATIH IN ADMINISTRACIJI?
Izboljšave v načinu dela, s katerimi dosežemo krajši čas izdelave, boljšo kvaliteto, večjo količino izdelkov itd., ter take prihranke, imenujemo racionalizacija dela. Včasih smo za to poznali izraz: novotarstvo. Če že lahko naše pripravljene službe veliko prispevajo k procvitu podjetja z organizacijo dela, potem lahko naši izvajalci dela — in to vsak posamezni delavec — prispevajo k temu veliko s predlogi za izboljšanje dela. Praksa naj plodno dopolnjuje teorijo! Dajanje predlogov za izboljšavo dela mora postati pravo gibanje! Seveda ga je treba. podpreti s pravičnim in poštenim nagrajevanjem in priznanjem za trud. Organizatorji proizvodnje se morajo otresti napačne zavisti in končno priznati, da ima lahko tudi delavec proizvajalec ideje.
Organizatorji so šolani za u-. stvarjanje novih proizvodov, novega načina dela, delavec — praktik pa bo iz svoje vsakdanje izkušnje lahko izboljšal obstoječe, to, kar je že v rabi. Ideje izvajalcev dela in študij dela naj gredo z roko v roki, kajti napredek podjetja (in našega standarda) je naš skupen interes. Vsaka racionalizacija ima za osnovo neko zamisel, idejo. Vsako tako idejo je treba upoštevati, poučiti njeno uporabnost in vsak predlog, ki je količkaj resen, je treba nagraditi, tudi če trenutno ni izvedljiv, že
trud sam, da nekdo predlaga izboljšavo, je treba nagraditi in s tem dati pobudo za nadaljnje predloge. Preveč pa zahtevamo,r če hočemo poleg ideje dobiti še načrte ipd. Delavec v proizvodnji ni za to šolan. Za to imamo druge službe, ki morajo tak predlog proučiti in odločiti, če se uresniči takoj, pozneje ali nikoli. Nagrada za predloge naj ima moralen, vzpodbuden učinek tudi za neizvedene predloge, uporabljene predloge pa je treba nagraditi po čisti računski osnovi.
Vsak prihranek, ki ga dosežemo z racionalizacijo, pomeni zvišanje dohodka podjetja |in s tem osebnega dohodka vsakega posameznika. Racionalizacija je včasih odločilna za vprašanje, ali se naj nek izdelek proizvaja v večjih količinah in ceneje, in se s tem sploh šele omogoči prodajo pa tudi proizvodnjo. Racionalizacija je vprašanje konkurenčnosti podjetja na trgu. Racionalizacije t. j. izboljšave so možne povsod: v proizvodnji, v vzdrževanju, v administraciji, skratka v vseh službah in pri vseh delih. Varčevanje s sredstvi dela je le del tega procesa. Tudi izboljšanje delovnih pogojev, ki omogočajo večjo storilnost, je racionalizacija.
In zopet primer: V omenjeni tovarni v Agsburgu, ki ima zelo močno konkurenco po vsem svetu, je racionalizacija nujnost za njihov obstoj. Tam so mi povedali, da zvišajo vsako leto o-sebne dohodke za 5 %.
Na vprašanje, kako je to mogoče, ko itak že imajo vzorno organizacijo proizvodnje, so povedali takole: vsako leto da 2000 delavcev 3000 racionalizacij skih predlogov. Nagradimo vse resno mišljene predloge. Od teh je 10 % uporabnih in s tem dosežemo take prihranke, da lahko povečamo osebne dohodke za 5 % pri istih prodajnih cenah. Omarice za šifrirane (a-nonimne) predloge so razobe-šene povsod: v obratih in v u-pravnem poslopju.
Zamislimo se malo nad tem! Ce se radi zgledujemo po inozemskem standardu, 'zgledujmo se tudi po njihovem načinu dela diilscipliinii pri- dielal ter ne v zadnji meri tudi po njihovih odnosih do dela.
Važen je tudi odnos do racionalizacij. Ne smemo jih odkloniti ali celo zavirati iz separatističnih teženj in lokalnih interesov ali ožjih koristi ene delovne enote ali celo posameznikov. Te so v interesu vseh delavcev, podjetja in družbe, zato jih je treba podpreti.
BH
NASVET
UREDNIŠTVU
Tovariš urednik!
Oprostite, ker vam pišem oziroma predlagam nekaj za Emaj-lirca. Bilo bi prav, če bi se v naslednji številki spomnili krvodajalcev in to predvsem starejših. Pred dobrimi štirinajstimi dnevi sem tudi sama dala kri. Tedaj sem bila slučajno pri malici skupaj v družbi z nekaterimi, ki so v tej humani akciji že pravi veterani. Bili so to tovariši Zavšek, Kralj in Košec. Sodim, da bi bilo prav, če bi z enim od njih napravili intervju, kar bi bila hkrati tudi propaganda za krvodajalstvo.
Prav danes sem slišala po radiu, da je v Ljubljani povsem zmanjkalo krvne plazme. Krvodajalcem so bili pripravljeni celo plačati vse prevozne stroške samo da bi prišli do te dragocene tekočine, ki pomeni življenje. Zdi se mi prav, da bi se tudi v našem časopisu spomnili tistih, ki nesebično dajejo svoje rdeče zlato bližnjemu.
Draga tovarišica! Vaše pismo nas je spomnilo napake. V časniku smo že večkrat objavili sicer poročila o akciji, fotografije in tudi zahvalo Zdravstvenega doma. Nedvomno pa bi bilo prav, da našim bralcem predstavimo tudi katerega od veteranov. Obljubljamo, da bomo pomanjkljivosti v kratkem popravili.
Obžalujemo, da svojega pisma niste podpisali. Zato vas naprošamo, da sporočite svoj naslov, ker vsa pisma, objavljena v tej rubriki, tudi honoriramo.
Urednik
STE NA NAS POZABILI?
Tovariš urednik!	<
Sem upokojenec in vse do pred dvema mesecema sem z veseljem prebiral vašega Emaj-lirca. Že dva meseca pa ga ne dobim. Sprašujem s.e, zakaj? Upam, da me bo že prihodnja številka spet obiskala na domu in da ibom iz nje izvedel, kako živite v podjetju, v katerem sem tuldi jaz prebil skoraj pol stoletja.
Vaš M. D. upokojenec
Prav v teh dneh urejamo, da vas bo Emajlirec obiskoval spet redno.
______________________“[J
JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM
Zagrebški velesejem je velika manifestacija tehničnih dosežkov domačih in tujih podje-ti j. Pomen tega sejma je zelo velik. Proizvajalci ob tej priložnosti propagirajo svoje dosežke, predvsem glede asorti-mana, kvalitete, kakor tudi glede plačilnih in dobavnih pogojev. Potrošniki pa so pri tem bolj kot drugje seznanjeni z novostmi, kvaliteto itd. Sklene se tudi veliko kupoprodajnih in kooperacijskih prodajnih pogodb. Kot prejšnja leta, je tudi letos naše podjetje razstavljalo svoje proizvode. In kakšen napredek je naredilo naše podjetje od lanskoletnega jesenskega velesejma oziroma kakšen vti$ sem dobil ob kratkotrajnem obisku? Tisti, ki zasledujejo naše razstave, mimogrede dobi vtis, da nismo naredili nobenega večjega napredka in da samo razstavljamo ter nič ne proizvajamo. Slednji vtis je posledica velikega povpraševanja po naši proizvodnji, medtem ko je prvi vtis posledica našega dosedanjega in ustreznega odnosa do razvoja. Na na-(^ šem paviljonu je bilo možno opaziti novo posodo v ideal izvedbi z upognjenim robom in bakelitnim ročajem na pokrovu, radiatorje po DIN normah ... Veliko dela nas še čaka pri razvoju posode, kotlov in sanitarij. In kako je z razvojem konkurence?
GORICA iz Zagreba je razstavljala dve garnituri emajlirane posode. Eno v lahki in drugo v težki izvedbi z bakelitnimi ročaji ter frite. RAD iz Nikšiča je razstavljal emajlirano posodo, ki nima posebnih pozitivnih lastnosti, razen belo-emajliranega roba. Za DELI-GRAD Niš je značilno, da ima že osvojeno pomivalno omarico po JUS. Dobro je pripomniti tudi to, da podjetje MARKO OREŠKOVIC že ima osvojeno proizvodnjo panelnih radiatorjev in radiatorjev po DIN normah. Prav tako sta podjetji TOMO V1N5KOVIC iz Bjelovara in FABRIKA KOTLOV A I RA-DIATORA iz Zrenjanina naredili korak najprej v razvoju kotlov, prilagojenih za uporabo trdih in tekočih goriv. Na sejmu je bilo mogoče opaziti veliko število proizvajalcev sobnih peči' na tekoča goriva in sicer — kar devet.
Za naš dosedanji razvoj je značilno to, da je bil spontan, neorganiziran. Zaradi velikega povpraševanja po naši proizvodnji in nezadostno razvite konkurence, nismo skrbeli za razvoj: v tisti meri” kot bi bilo tteba. To potrebo moramo ime-
ti pred očmi zgolj zaradi tega, ker je konkurenca pri nekaterih proizvodnih grupah že dosegla boljše rezultate v razvoju, kar pomeni, da razvoj za nas predstavlja še pereč problem. Vendar nas materialne možnosti že leta in v vedno
večji meri omejujejo v razvoju, da praktično novo lahko razvijamo le v okvirih obstoječega asortimana kapacitet in le tisto, kar potrebuje tržišče, kar je perspektivno in kar ni vezano z večjimi vlaganji. Toda bolj hudo je to, da počasnemu in
neučinkovitemu razvoju ne botrujejo le objektivni pač pa tudi subjektivni razlogi. Upajmo, da bomo na naslednjem sejmu predstavili obiskovalcem veliko več kot sicer.
CEDO
ČAJ V KANALU
Naš paviljon je na katerem koli sejmu osrednja tarča gospodinj. Tudi njihova vprašanja so si podobna ko jajce jajcu: »Kdaj bo razstavljeno tudi v prodaji.. .?«
Prav zategadelj smo prepričani v popoln uspeh izdelkov ideal in
novum na trgu.
V akcijskih programih smo predvideli med drugim tudi znatne prihranke pri okrep-čiinih napitkih. Po zadnjih podatkih se je stanje že znatno izboljšalo. Prav zato nikakor ne moremo razumeti tega, kar nam je povedala naša sodelavka.
»Vsako jutro zlijem dve čaja v kanal, ker ostane nerazdeljen. Ker delam povečini na prostem, sem že velikokrat prosila za skodelico čaja, pa sem dobila vselej odgovor, da ga ni. Da to ne drži, se lahko prepričam vsako jutro, ko ga moram zliti v kanal.«
Tovarišico smo vprašali, če je na to že koga opozorila. Dejala nam je, da je že pred časom povedala vodji HTV, kakšna škoda nastaja.
Šestdeset litrov čaja dnevno, ki steče po kanalizaciji v Hudinjo, navsezadnje ni več ko 3.600 dinarjev. Letno pa to le znese nad milijon dinarjev.
Dopuščamo možnost, da količine za vsak dan ni mogoče natanko določiti in da nekaj čaja tudi ostane. Zakaj tega čaja ne bi mogli pogreti in ga razdeliti ljudem? Prepričani smo, da bi se ga prenekateri razveselili zlasti v teh mrzlih dneh.
Vodja HTV, tovariš Vlado Januš nam je povedal, da imajo izdelan poseben razdelilnik za čaj. Po njem vsak dan podelijo celotno količino toplega napitka. Sodi, da nekatere delavnice zjutraj čaj vračajo. Po njegovem mnenju je to edina možnost. Izdal je tudi že nalog, da čaj če ga kaj ostane — razdelijo delavcem. Tega pa, kot kaže, ne upošteva nih-
Upamo, da bomo le uspeli končati »čajno alero«, ki jo že dokaj dolgo.
Skupina za informacije in tisk, ki je bila določena z novim pra-
vilnikom o notranji organizaciji podjetja, je pred kratkim izdala posebno številko Informacij za tisk in jo posredovala vsem pomembnejšim redakcijskim hišam v SFR Jugoslaviji.
Ta oblika dejavnosti, ki ima namen informirati širšo javnost o delu in uspehih podjetja, ni nova. Novost pri tem je le ta, da poslej to delo ne bo prepuščeno stihiji, marveč bo potekalo organizirano.
V zadnji številki Informacij za tisk smo obvestili predstavnike sredstev javnega obveščanja o novem imenu podjetja, o izpolnitvi letošnjih izvoznih obveznosti, o novih izdelkih*, ki so že ati še bodo dosegljivi na tržišču in o prizadevanjih za ustanovitev mehanografskega centra v Celju. Skupina za informacije in tisk ima letos v načrtu še izdajo treh številk. Zastran tega naprošamo zlasti direktorje sektorjev in
vodje služb, da skupini posredujejo podatke, ki bi bili zanimivi za širšo jugoslovansko javnost.
Ob koncu naj zapišemo še to, da smo «dobili od nekaterih redakcij že priznanje za tako obliko dela .in zagotovilo, da bodo podatke uporabili v svojih časnikih in oddajah. Spričo dejstva,' da nas taka oblika o/bveščanja — za razliko od propagandne dejavnosti — ne stane ničesar, je za naše podjetje nedvomno silno zanimiva.
DOPISUJTE V NAŠ UST
...If.	i1.;'J«1: »!■'■ "■■»M
INFORMIRANJE
ŠIRŠE JAVNOSTI
~'¿mai¡Ucu
materiala
Oddelek za mehanografijo intenzivno pripravlja zadnjo fazo šifriranja materiala, ki mora biti zaključena pred inventuro. Izdelani so ključi za šifriranje in v največjem delu šifranti. Pri šifriranju samem so nastale težave, ker so na večini materialnih kart zelo pomanjkljivi nazivi in opisi materiala. Nfazivi so v večini trgovski ali ipa poenostavljeni in ne dovoljujejo tehniške definicije, ki je potrebna za šifriranje po postavljenih ključih. Zato sodelujejo pri razčiščevanju in definiranju materiala predvsem tehniki, ki določajo za vsak posamezni material tehniško pravilno oznako. To delo je sicer zahtevno, -ker je treba v večini primerov stopiti v skladišče in na materialu samem ugotoviti, kakšen je. Delo sam-o pa ima trajno vrednost, ker bo le na ta način mogoče ugotoviti, kakšen material imamo res na zalogi in -odpraviti dsvojno označevanje istega materiala, v končni fazi -pa pristopiti k standardizaciji tega in tako k zmanjšanju zalog.
Kot omenjeno, mora biti delo dokončano do inventure. Ce bo to uspelo, je v največji meri odvisno od tehnikov. Ponekod bodo za to delo potrebne nadure, ker zaradi tega dela ne sme trpeti redno delo. Zal pa je opaziti, da ni -povsod dovolj razumevanja za to nalogo oz. da se razumevanje ne odraža tudi -v dejanjih. Takih
primerov danes pri nas ne bi smelo več biti, z zadovoljstvom pa lahko ugotovimo, -da so to le še redke izjeme.
Delo pri šifriranju materiala zajema več faz. Postaviti je bilo ¡treba osnovni sistem šifriranja. Razdeliti ¡je bilo treba ves material na funkcionalne skupine, določiti za vsako skupino ključ in -nata šifrant. Šifra sama je dvoj-na: analitična z 12 mesti, ki dovoljuje' označevanje po posameznih karakteristikah materiala kot so to skupina, grupa, vrsta materiala, izvedba (kvaliteta, o-blika ipd.) in končno -dimenzija oz. tekoča številka, ki določa pravilni vrstni
KOMENTAR?
re-d. Praktično bi lahko brez težav in hitro opravili šifriranje, če bi tem zahtevam ustrezali tudi podatki na materialnih kartah.
Temu pa, kot smo ugotovili, ni taka. Zato je nastopila vmesna faza: razčiščevanje in definiranje materiala. Temu delu sledi šifriranje -samo in -določevanje okrajšanih nazivov. Te podatke vpisujejo v posebne obrazce, ki so prirejeni tako, -da jih lahko prenesemo v luknjane karte, nato pa bodo izdelani spiski materiala na strojih sistema luknjanih kart. To bo opravil oddelek za strojno ob-
delavo podatkov v TAM Maribor ali v Železarni Jesenice. Upamo lahko, da -bomo že prihodnje leto tudi to delo'opravljali na lastnih strojih.
Po razčiščenju spiskov bo nato določena operativna šifra, ki pride dejansko v uporabo pri skladiščnem poslovanju, v materialnem knjigovodstvu ter pri razpisu materiala v pripravi proizvodnje in vzdrževanja. Operativni šifri bo dodana še kontrolna številka, ki se izračuna po posebni matematični formuli. S pomočjo te številke se praktično onemo-gočij-o vse napake v evidenci in pri knjiženju, pri tem pa se ohrani prednost kratke, samo 6 številčne . šifre, ki zahteva veliko manj dela in prostora pri prepisovanju.
Šele ko bo izdelana operativna šifra, bo mogoče napraviti dokončne -spiske za praktično delo in sicer bodo to: inventurni spisek, spisek šifer in nazivov za skladiščne kartoteke in za kartoteke v materialnem knjigovodstvu, spisek materiala po knjigovodskih kontih in šifrah in spisek materiala po funkcionalnih skupinah za tehniško službo. Prednosti so nedvomne, vendar delo s tem še ni končano. Ravno za potrebe naše tehniške službe ibo treba te karte ¡dopolnjevati še z drugimi podatki kot npr. ali je material uvožen ali domače produkcije, ali planiramo potrebe po pla-
nu proizvodnje ali držimo minimalno zalogo, ali ga naročamo po potrebi ali v določeni časovni periodi npr., po pogodbi in na odpoklic, je ta material po tovarniškem standardu, izven standarda oz. nadomestni itd. Po tako vnesenih podatkih je -mogoče karte .strojno presortirati in napraviti spiske za potrebe posameznih služb. Te možnosti pa -dajo le luknjane karte, kajti tak spisek za ca. G.000 materialov je mogoče spisati v slabi uri.
Šifriranju materiala bo sledilo še šifriranje lastnih polizdelkov in izdelkov ter končno nastavitev spiskov materiala in polizdelkov po končnih proizvodih z vsemi normativi. Vse to delo spada v področje tehnološke organizacije proizvodnje in je tako v skladu z načrtom razvoja našega podjetja.
DROBNE VESTI
Italijanska, podružnica . francoskega podjetja Farad je zgradita v Chattt novo tovarno za proizvodnjo jeklenih radiatorjev z letno kapaciteto ta.088 ton radiatorjev. Proizvodnja in transport sta docela avtomatizirana.
Proizvodnja v naši novi železarni v Skopju bi naj po sedanjih ocenah izgradnje stekla leta 1967, ko hi naj bili prižgani prvi plavž ter prve peči po LD postopku. V prvi etapi bo znašala proizvodnja 600.088 ton valjanih ploščatih izdelkov — tako vseh Vrst toplovaijane kot tudi hladnovaljane pločevine. Odvisnost naše tovarne od uvoza dekapirane pločevine se bo tedaj bistveno menjala. Pričakovati pa je, da bo poskusna proizvodnja hladne valjarne znašala več kot leto dni. Informativni razgovori mrd našim podjetjem in železarno v Skopju U bili. verjetna že v začetku prihodnjega leta na mestu predvsem v pogledu izbora kvalitete jekla, ki ga zahteva emajlirajva. Poleg tega bi kazalo študijsko proučiti tudi uporabo naših emajlov na pričakovani kvaliteti hladna, valjne pločevine iz Skopja.
VEST 0 NAMERAVANEM ATENTATE
Westnova tovarna /e bita last delniške družbe, v kateri so bili odločilni njeni prvotni lastniki, družina nemških priseljencev Westen, ki pa je pritegovala zaradi boljših zvez z vladnimi krogi tudi jugoslovanske iinančnike iz Ljubljane in Beograda. Tako so imeli Westnovi vpliv pri železarni na Jesenicah in celo pri časopisnih podjetjih ter zveze v državni upravi, celo v minister-stvih. Na ta način je tovarna Westen dosegla, da je minister-stvo v Beogradu tekom pravde zaupnikov potrdilo odpust zaupnikov, ki so tožili tovarno za mezdo in pravico do stanovanja tekom veljave zaupniškega mandata.
Sodišče seve te kravje kupčije ni priznalo, a razmere so se v tovarni vedno bolj zaostrovale.
Tovarnarji so se skušali zaradi polomije pred sodiščem maščeva-vati . nad drugimi delavci, da bi tako vzdrževali strah pred oblastniki v tovarni.
Nevšečne delavce so odpuščali z izgovorom pomanjkanja dela.
Ko so ti delavci iskali zaposlitve drugod, so dostikrat slišali, da jih ne rabijo, ampak šele, ko so delodajalci videli delovno knjigo, v kateri je bila rdeča štampiljka z besedilom: »odpuščen«. Delavci so bili prepričani, da je bila rdeča štampiljka dogovorjeni znak Westna za druga podjetja in. so vlagali proti Westnu tožbe za odškodnino, ker niso drugod dobili zaposlitve. Vendar pred sodiščem Westnu niso mogli dokazati krivde in tako je sovraštvo nadalje rastlo. Te borbene razmere v podjetju so trajate cd odpusta zaupnikov- 27. avgusta 1936 naprej v leto 1938, kakor so tekle tudi tožbe zaupnikov, ki so šle do tretje instance, Stota sed-morice v Zagrebu, tedanjega najvisjeca sodišča za Slovenijo.
Dne 7. julija 1938 je objavila
Delavska Politika pod naslovom »Nameravan atentat na tovarnarja Westna« sledečo senzacionalno novico, ki jo je prinesel dan poprej ljubljanski dnevnik »Slovenec«:
»Po veliki noči je tovarnar Westen zaradi pomanjkanja dela moral odpustiti večje število delavcev, kar je vzbudilo med delavci r.emalo sovraštva do podjetja in podjetnika, ker so ostali brez kruha in trpijo pomanjkanje. Fi tovica teh odpuščenih delavcev je že dobila stalno zaposlitev, diugi pa tavajo brez dela po mestu m celjski okolici. V tej družbi je hodil tudi 17-letni delavec Zupan Ivan, iz Zavodne pri Celju. Ta je izstopil iz službe po veliki noči. Od tega časa je hodil s to družbo in porodila se mu je zla misel, kako priti do denar -
ja. Pisal je tovarnarju Westnu grozilno pismo, v katerem je zahteval 2 milijona din in grozil s smrijo in pokončanjem tovarne. Včeraj popoldne si je najel auto-taksi in se odpeljal v Gaberje. Pred tovarno je izstopil iz avta in hotel do tovarnarja. Ker je bil elegantno oblečen, ga vratar trenutno ni spoznal, vendar se mu je zdel sumljiv in ga je pridržal toliko časa, da je prišla policija in ga aretirala. S seboj je nosil aktovko, v njej pa je imel dolg nož in večji samokres z več naboji. Odpeljali so ga na policijo, ga zaslišali in nato izročili sodišču.
Ivan : Zupan je po veliki noči izstopil is tovarne. Včeraj popoldne se je odločil, da izvrši svoj sklep. Dopoldne se je zglasil pn nek^m celjskem graverju, se predstavil kol detektivi in zahte-
noRRonnm a vm	nor	Kadrovske
	n ul	vesti
Hitro in solidno poslovanje v administraciji in v tehniki težja dobro poznavanje veljavnih predpisov oziroma standardov. Zato bo strokovnim službam v podjetju dobrodošel novo urejeni KARTOTEČNI REGISTER PREDPISOV in STAN-DARDOTEKA, ki jih je uvedla dokumentacijska in informacijska služba v inštitutu. Kartotečni register predpisov navaja na 4180 karticah naslove predpisov, številko, letnik in stran sledečih listov, v katerih so izšli predpisi;
•*— »Uradni list SFRJ« in do-
ZAHVAIA
Iskrena zahvala celotnemu kolektivu in posebej še izvršnemu odboru sindikata za dodeljeno finančno pomoč ob smrti moje sestre. Z denarjem ste mi omogočili, da sem pokojni sestri zagoto: vila dostojen pogreb.
Marilja Kranjc, upokojenka
ZAHVALA
Tovarišem iz izdelovalnice koles in odpreškov, ki so mi ob težki izgutbi mojega moža
JAKOBA STEBERNAKA
nudili tovariško pomoč in izkazali izredno pozornost, se iskreno zahvaljujem. Praiv tako sem dolžna zahvalo godbi na pihala in Vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti.
Ana Stebemak
datek »Medunarodni ugovori i drugi sporazumi«
—	»Uradni list SRS«
—	»Službeni glasnik SR Srbije«
—	»«Narodne novine SR Hr-vatske«
—	»Službeni vesnik SR Makedonije«
—	»Službeni list SR Bosne i Hercegovine«
—	»Službeni list SR Grne gore«
—	»Službeni list AP Vojvodine«
—	»Službeni list AP Kosova i Metohije«
Vse kratice z neveljavnimi predpisi sproti izločajo in dopolnjujejo z novimi. Doslej je izločenih ca. 220 (5 %) kartic.
V kartoteki vodijo kartice za predpise Uradnega lista SFRJ ločeno po tematiki, ki pride v poštev v podjetju in ločeno za vsa ostala področja. Na isti način so razvrščeni predpisi Uradnega lista SR Slovenije, medtem ko so predpisi službenih listov ostalih republik ločeni le po republikah.
Kartice iSO urejene po getslih in ta po strogi abecedi, (primer: poreži, porodično pravo, poslovna tajna, potrošački krediti, prekršaji,- privredne komore, probna proizvodnja, prodajne cijene, promet proizvoda i usluga; PTT, radni odnosi u radnim organizacijama, razlike u cijeni, regresi i premije itd.).
Druga novost v dokumenta-cijsko-informaoijski službi in-
♦♦♦
val samokies od vajenca, ki mu ga je seveda izročil. S seboj je nosil v aktovki nož, samokres, piščalko, ameriško svetilko in 'grozilno pismo. Zakaj je imel piščalko in ameriško svetilko, še n, ni oognario in bo vše to razkrila preiskuvg.
Značilno je, da samokres ni bil nabit, iz česar se sklepa, da iant ah ni poznal orožja, ali pa ga je dobil v zadnjem trenutku in ga ni natančneje' pregledal i«
»Značilno« za to veliko »Slovenčevo« senzacijo je bilo, da potem ni objavil o celi aieri niti besede več in tudi sicer javnost o nameravanem atentatu ni zvedela prav ničesar. Policija s selom vred pa je bila nastanjena v Westnovi hiši. Na prvi pogled je bilo jasno, da prihaja informacija iz pisarne policije in Westnove tovarne, kjer se je grela že cela zalega hitlerjancev in je tako tudi vso strašilno poročilo, sestavljeno prav po muštru gestapovcev, z namenom, prikazati ubogega-Westna kot žrtev kriminalcev. Med drugim pravi poročevalec,
da je atentator Zupan poslal najprej Westnu grozilno pismo, nato pa v isti sapi navaja, da je imel 17-letni atentator Ivan Zupan ob aretaciji grozilno pismo še pri sebi in da je šel na borbo z West-nom s praznim samokresom.
Kljub temu javnemu strašilu vsemogočnega kapitalista se je borba nadaljevala z nezmanjšano ostrino. Delavske strokovne in prosvetne organizacije so prirejale'tako v samem Celju in drugod predavanja in sestanke o delavski zaščiti, zakonu o vajencih, o češkem obrambnem zakonu, plačilih mezde ob izstavitvi z dela, o rubežu mezde, obrambi svobode in demokracije, o zaščiti ženske, Predavanja so bila po takratnih časopisnih vesteh v: Celju, Velenju, Zagorju, Štorah, Trbovljah, St. Pavlu pri Preboldu, Hrastniku, Senovem, Litiji, Ptuju, idr. V Črnomlju so morali lesnim delavcem izplačati zadržano mezdo 200.000 din, ki jo je dolgovala Kreditna banka kot lastnica lesne industrije Jugolesa.
Dr. Avgust Reisman
štituta je uvedba standardoteke, ki vsebuje zaenkrat okoli 2200 kartic JUS standardov, urejenih po rednih JUS oznakah in številkah ter okoli 100 kartic DIN standardov. Standardoteka zar jema vse tiste standarde, ki jih že imamo v podjetju in se dopolnjuje z novo naročenimi. Poleg rednih označb navaja vsaka kartica trenutnega uporabnika.
Dokumentacijsko informacijska služba v inštitutu sprejema naročila in vrši nabavo vseh novih standardov za potrebe tom je na voljo vsakoletni JUS katalog in mesečnik STANDARDIZACIJA. Razen ostalih prednosti navajamo predvsem preglednost nad razpoložljivimi standardi v podjetju, s čimer se lahko izognemo ponovni nabavi istega standarda.
Uvedba obeh kartotek predstavlja nadaljnji korak v razvoju informacijske dejavnosti v podjetju in zagotavlja važen vir informacij za vse strokovne službe, ki so pri svojem delu vezane na predpise zveznih in republiških organov in ki uporabljajo tehnične standarde.
NOVO V KNJIŽNICI
ŠARIč Miljenko: Organizacija knjigovodstva osnovnih sred-stava. Nomenklatura osnovnih sredstava. Zagreb 1965.
PROPISI o radnim odnosima objašnjenja i primjeri opčih a-kata. Zagreb 1965.
SČEKIČ Mihailo: Zbirka pro-pisa o sredstvima i dohodku radnih organizacija. Svezka I. i II. Zagreb 1965
GOLOGRANC F.:	Tehnika
preoblikovanja. 1. in 2. del. Ljubljana 1964.
Séférian D.: Métalurgie de la soudure. Paris 1965.
Roos A.: Précis de _ Métallo-graphie Appliquée. Paris 1963.
Frederick J. R.: Ultrasonic Engineering. New York 1965.
UNUTRAŠNJI transport u preduzeéima. Beograd 1962.
PANTELIC V.: Savremeni metodi dugoročnog planiranja u preduzecu. Beograd 1965.
DEVIC M.: Dizaličar. Zagreb
1965.
Hanke E.: Prüfung metallischer Werkstoffe. Bd. II. Leipzig 1960.
NESTLER C. G.: Einfüherung in die Elektronenmetallographie. Eisen und Stahl. Leipzig 1961.
KRJUKOWA T. A„ S. I. Si-njakowa in T. W. Aref jewa: Po-larographische Analyse. Leipzig 1964.
IZSTOPI:
Mastnak Božidar — samovoljno, Pečolar Janez — samovoljno, Šoštarič Franjo — sporazumno, Šošter Avgust — upokojen, Mutec Ivan — upokojen, Verk Ludvik —- upokojen, Pirnat Marjana
—	samovoljno, Pratnekar Karolina — samovoljno, Dobnik Terezija —■ sporazumno, Oblak Pavla
—	sporazumno, Koželj Ivan — upokojen, Pečnik Roman — upokojen, Kuder Franc — upokojen, Majerič Ivan — upokojen, Kuhar Franc — sporazumno, Vanovšek Stanislav — na lastno željo, Žu-rej Maksimiljan — sporazumno, inž. Januš Franc na lastno željo.
VSTOPI:
Stropnik Ivan, Bizjak Ivan Friderik, Breznik Ivan, Kohne Erih, Siter Franc, Kotnik Friderik, Art-nak Edi, Korošec Anton, Pesan Mihael, Zupan Alojz, Soline Stanislav, Jovanovič Milorad, Glo-bovnik Adolf, Pešak Vinko, Habjan Anton, Golčman Jože, Lah Stefan.
POROČILI SO SE:
Kresnik Stanislav, Kalem Stipo, Sitar Stanislav, Dimeč Franc, Lužar Jožefa, Dimeč — Palir Janez, Videc Ferdinanda, Lubej Petan Marjan, Stimulak Hermina, Centrih, Centrih Jože, Soline Janez, Andrenšek Vlado, Pudič Derviš.
NARAŠČAJ V DRUŽINI SO
DOBILI:
Kos'Alojz —hči Anica, First Greta — sin Robert, Božič Franc
—	hči Tatjana.
V MESECU NOVEMBRU BODO OBHAJALI 50-LETNICO:
Pirš Martin — Strašek Martin.
/~	;'i
EÁna\f¡Ke*
Časnik izhaja v okviru enote informacije vsako drugo sredo v nakladi 3.700 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: ing. Danilo Fajs, Ivo Gostečnik, Tone Ivanič, Emil Jejčič, Metka Božič, Vlado Smeh in dr. Franc Zupančič. Glavni in odgovorni urednik Vlado Smeh. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 207. Tisk in klišeji ČP »Celjski tisk« Celje.

VZDIH
sdbomdv
ZNAMKA
DVOKOLES
cirkusu
UPRAVNI
oo&aa.
MIL
G LAV S/O M£STO SER J
VQSTA KAVE
/VAH
VEBER.
OTOČJE v ATLANT/JC
KONTAKT!
PUl
7HOLE J Q
PR/trdil-
-NICA
LIKALNICA
Šahovski VE L E HOJ
k/sne
ČLAN
ZENSKO
IME
UČEAEJt
LIVNO
Slov fantov GA. ° 6 NA
PRIMORSKEM
VODNI
CVET
/QtOlJ
RUOAB.J
ORKES-
PR SOSED
i ritij VLADE N o e. o
AVNOJ
¡q n *9*4 *
Bivosok
-&A
SvETH-ČkI
&'J	►
v E ZN UL
ORlA
TUJE
ŽENSKO
'ME
KOV O ZEL NOJ
AM-T/EN.-ge sell
iZU/
cD.Ni
KAMEN
¿TEVN/k p
GDSK.1
PESN'K
drJava
V AZ-U!
NEMČUA
ZLATNIK.
OZIRALNI ^
ZAIMEK
MUČILNO ODOOJE
AFDjik
PTIČ
• O DOMAČA
<vv?W	PRITRDIL
TUJE ŽENSKO y /ME
^5, DOK UMEK
POJAV NA MORJU
SREDIŠČE
VRTENJA
ENA N Ati H REPO&L/R
i‘VA
PaRAZ '7
da lmat
MOŠKO
¡MB
St, c
PREDLOG *
TOOPS
PT.f.
ES N! TE V V

n AL! JAN
KAMION
VELJKA
KAČA
ŽETVE N UL ^
OČESNA
BOLEZEN
OVČS
GLAS
KRAJ
PD/ V OPA7/J/
vrsta V OBE
ARABSKI
{REBEC
BREJCA
609in JA
IVAN
Tavčar.
OSA BA
•z maŽuE
nemški
PRE0LO6
AKCIJSKA
DRUŽBA
SADEŽ
P/JAČA fr SLOVAK
nac/onalni
ARAZN/Jc
MAKEDONCEV
HO&KQ
PUŠČAV NIK *
AFERA
»To je nezaslišano, tovariš šell To dejansko presega vse meje! fiaj bi bilo, če bi tako postopali vsi! Anarhija!«
Govornik .si je obrisal polno čelo. Tudi glas je znižal. A bil je oster ko britev, ko je skandiral:
»Zato zahtevam, da tovariša Brenclja damo disciplinski komisiji.«
»Prav.«
in šel je sestavil prijavo. Poklical je strojepisko, ki je njegov izdelek pretipkala. Ker se je po-
motila, ga je morala pisati znova. Ko je bilo vse končano, so-zvedeli, da morajo prijavo predati v štirih izvodih in ne v treh. Zatorej so jo tipkali še tretjič.
Enega od izvodov je dobila pravna služba, ki je zadolžena, da pripravi disciplinski komisiji celotno gradivo. Zaradi rutinira-nosti jim je uspelo to že v najkrajšem času in ker imajo v sektorju tudi la (ne ia, marveč ena a) strojepisko, je bilo gradivo tudi takoj pretipkano in lepo urejeno v posebni mapi.
Prvič sta prišla le dva člana
komisije. S predstavnikom pravne službe sla se že po pol ure čakanja sporazumela, da bodo sklicali sejo naslednjega dne. Tistega dne je bil kršilec oziroma povzročitelj aiere na službenem potovanju in so morali zastran njegove opravičene odsotnosti prestaviti sejo. Tretjič so bili vsi: komisija je bila sklepčna, prisoten je bil predstavnik pravne službe in tudi obdolženec je sedel pred njimi.
Seja ni bila dolga, saj je bil primer več ko jasen. Šlo je za očitni .prekršek. Možak je bil nam-
reč trikrat zamudil po eno minuto in to v mesecu dni. Za to je predvidena razprava pred disciplinsko komisijo. Pred izrekom kazni je vprašal predsednik obdolženca, če ima kakšno olajševalno okolnost.
»Nimatn,« je dejal sklonjene glave. »Priznam da sem kriv. Obljubljam tudi, da se to ne bo več primerilo. Vendar me zanima, kdo bo razpravljal o izgubljenih urah in urah, ki so nastale zato, ker sem zamudil tri minute. Zaradi teh treh minut ste porabili vsaj deset ur in kup papirja.«