Tečaj L. I ne I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in. se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr.. za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 21. oktobra 1892 Poiitiški oddelek. - ^ * ^ Nemci to dosegli, da jih mrze vse nenemške narod- Nov nemški program. A Sedanja uredba naše države malokateremu ugaja. Celo Nemci niso zadovoljni. Ko so pred petindvajsetimi leti sklenili pogodbo z Ogersko, so mislili, da so si nosti v naši državi. Sedaj že bolj pametni Nemci spoznajo, da ne bode lahko ponemčiti nobenega slovanskega naroda, ali da se narodne meje brez velike sile ne bodo dale več premeniti. Zategadel pa nekateri Nemci že pre- večne čase zagotovili prvenstvo v da dosedanja nemška politika ni bila prava. Berolinski list „Gegenwart" je te dni objavil članek, za v katerem obsoja z vso ostrostjo dosedanjo politiko av-Avstriji. Mislili so, da strijskih Nemcev. Posebno ta list obsoja politično delo- ne bodo prvi narod v naši državni polovici, temveč vanje Herbstovo in Plenerjevo. Herbst bil dober sploh prvi narod v monarhiji. S svojo višjo kulturo bodo govornik ali slab politik, ravno tako tudi Plener. vplivali celo na ogersko državno polovico in bodo zlasti tem članku se priporoča, da naj se Nemci odločevali sami v vnanji politiki. V je pa prišlo drug Madjari niso postali skušali sporazumeti tudi s Čehi z drugimi avstrijskimi narodnostmi, in Jugoslovani in da bi povsod delali za gospodarji v svoji državni polovici, temveč odločujejo večjo samostojnost manjših narodnosti}. Mnogo so Nemci v vnanji politiki in celo močno vplivajo na našo državno v tem oziru že zamudili, ker njih naloga bi bila morala polovico. Ta vpliv je vedno večji, kolikor bolj se razvija biti delati za obodenje južnih Slovanov Članka r pi ogerska država. Nemci sami postali so nekako odvisni poroča odprava dualizma in razdelitev Avstrije po od Madjarov. Sprva ta vpliv ni bil tako silen, ko Madjari rodnostih. na- niso bili še tako omikani, nego so že sedaj. Kolikor bolj bode rasla madjarska kultura, toliko bolj bodo Ta misel ni nova. Pred dobrimi štiridesetimi leti zagovarjal jo je Čeh Palackv. Pozneje jo je opustil zaradi w Madjari pritiskali s svojim vplivom na vso našo državno neugodnih političnih razmer. Postavil se je bil na sta- polovico. lišče češkega državnega Da so pa Madjari prišli do tacega vpliva in veljave, vativno plemstvo ki prava, največ iz ozira na kon- tako ne bilo maralo podpirati temu je več vzrokov. Jeden glavnih uzrokov so pa tudi čeških teženj. narodni boji v naši državi. Vsi avstrijski narodi, tudi Boj za češko državno pravo traja že trideset let. Nemci porabijo najboljše svoje moči v teh narodnih bojih, ali je še dandanes brezvspešen. Težko je reči, če so se Zategadel se pa ne morejo braniti madjarskemu pritisku, čehi kaj v tem času približali svojemu smotru. Ta velik Da bi se pa bili Nemci za časa sporazumeli z drugimi političen boj imel je to dobro stran, da je oživel avstrijskimi narodi, kakor so se Madjari s Hrvati, pa bi V V t cesko odno zavest. Vpi je pa če bi ne bilo bili faktično, ne pa le navidezno ohranili prvenstvo v . dobro, da se Cehi polagoma povrnejo k staremu programu 4 drŽavi, če tudi bi to prvenstvo ne bilo tako oviralo raz- pokojnega Palackega, ako se Nemci poprimejo tega pro- ♦ ♦ voja druzih avstrijskih narodnostij. grama. Sloyenci smo pa tako vedno stali na narodnem * ♦ « in zatorej program, katerega priporoča berolinski Nemci so se posmehovali drugim narodnostim in njih razvijajočemu se novemu slovstvu. Zanašajoč se na list po svojem načelu, nam ni nasproten m ga torej svojo veliko kulturo, so mislili, da ni mogoče, da bi lahko podpišemo. Naša zjedinjena Slovenija najde prav kako drugo slovstvo jelo nemško izpodrivati. Toda povsod lahko, mesto v tem programu I % ^ je domače slovstvo jelo premagovati pricepljeno nemško Kdo por morda, da je to kar piše berolinski kulturo. svojim preziranjem druzih narodnostij so list. prazna fantazija. Mi ne sodimo tako. Mej avstrij . t 348 ^kimi Nemci pripravlja se neki prevrat. Nemški liberalci ubijajo veljavo m ti nemški nacijonalci gredo na površje pa stoje odločno na odnem stališči Ti Op v v • Narodna jednakopravnost se brani priobčiti nai Mestno oblaatv v se torej lahko sprijaznili s tako idejo. Mi celo sodimo, da ta članek prihaja iz nemško-narodnih krogov. naredbe proti koleri v češčini in polj suiui, občinski urad v Vinogradeli pri Pragi občiti v nemščini. Y obeh slučajih so šle - instance še sedaj Kakor se mi v načelu listom pripor strinjamo Vinogradeh lih pa neče pri-pritožbe na višje adne rešitve. Proti občinskemu uradu z berolinskim pa lada takoj pokazala večj energijo, nego tako se pa ne moremo v podrobnostih. Ta list proti opavskemu magistratu. Zupanu je okrajno aiavarstv z globo dd sak dan dokler {T V • ne izvrši dane da se osnovala v sredi države, kater mu ukaza se federativno preosnovala nemško-avstrijska kraljev To je vse pi lepo vedni bode v ce Ker sta oba shičaja si Jako podobna, smo rado ali člankai bodeta končni idelo, kako tolmač rešitvi podobni Iz teh ešitev se za to zahtev vse Koroške in Štajerske kralj vlada ne naše Gorenjsko. Mi ne temveč tudi celo meseca snide se Shod čeških odposlancev o odnih razmerah v teh krajih emo, je li pisatelj napak poučen ^^ se po etuj odno jednakopravnost. V začetku prihodnjega ^^ vseh čeških klubov. o Pragi shod odposlance skupnem postopanju vseh zastopnikov naroda ali je pa odkrito škega. Mladocehi pošljejo k ttmu shoiu 7 odpo povedal, po čim da Nemci teže Bodi temu kakor koli Češko Po sekako moramo Slovenci z vso silo 1 delitv ko se kedaj namer se upirati taki raz- bolj Nemci v Liberci svoji nestrpljivosti proti Čehom Tamošaji mestni zastop in o naj-sristrat v Ze sedaj za nas Slovence nastaja dolžnost, da vse je vse mogoče storil proti Cehom. Nemškim pobalinom se je ^ije pobijali okna „Češki Besedi" da so \ pričo poli zahtev Cehov Storimo da po jednakop se izognemo kaki bodoči nosti v tem zastonj. Celo za vladne naredbe in ukaze se ti bile magistrat To pa moremo s tem, če pospešujemo slovensko mestni zbor st odno zavest na Koroškem Štajerskem skrbimo leto nič brigala. N se ni, kd da so in se vpisuj v da se ta narodna zavest pri vsaki priliki pokaže, da vsi Nemci izvedo do seže slovenska pisavati ne mogli. Ker je espodobnih izrazov v dopis* ko šolo, da bi češki stariši otrok v to šolo pa magistrat se posluževal kaj z državnimi adi in so se emlja odne sile je treba zbirati v ta namen naše ^^ mestnem zboru slišali kaznjivi govori, iz katerih je od Posebno se pa moramo tudi poganjati za slovenske šole in činskih drugih volitvah delati da bodo izvolj pr ob-naši vse drug prisiljena ra vladni komi pop kakor strijsko domoljubj je bila lada zpustiti mestni zbor in mestno up je prevzfl narodni možje. Bati se je treba, da bodo pri zovanju naše države Nemci skušali vse tiste preorgani Postav Ogersko Velika razburjenost je sedaj mej so držati, kjer so nemške šole ali kraje ob Budimpešti spomenik 1848. in 1849 leta edom palim v Honvedi so se tedaj boj okrajni zastopi. Koroški pa nemški občinski ali Avstriji. Kot v nekako spravo mej madjarskim narodom ari. boj i h proti in štajerski Nemci bodo tem pa s kup ojsko, ki se je toraj boj huje ponemčevali, čimbolj se bode približevala taka osnova države da pre tako več zemlje pridobe za nemštvo dovolil je cesar, da korni poveljnik Mi Slovenci pa moramo za časa se odkritj brambovci) na ta proti Madjarom Budimpešti položi pri v • pomenik, zato pa honvedi (ogerski deželni encajo spomenik generala Hentzij v z vso silo postaviti se bojeval proti Madjarom. To je pa razburilo Madj je tedaj časo da ne bode prepozno. Ob takem času, ko se P^^^ zmatrajo to za razžaljenje madjarskega naroda in celo pojavljajo take ideje kakor je omenjeni nemški program, se pa morajo obsojati vsaka prizadevanj odni . ki predrzno zahtev d peste V zbornici se odstranil ta spom.enik iz Budim-opozicija ta dogodek porabila proti vladi hočej nase odno vprašanje potisniti nekako v ozadje m strasno napadala tudi skupno vojsko in Avstrijo bodisi že pod to ali ono pretvezo. Pravih Italija dolžnost odoljubov se določile na so je pa tembolj naglašati naše narodno stališče, sklican na dan 23 Zbornica se je razpustila in nove volitve dan novembra, novovoljeni parlament pa je embra čimbolj nekater drugi v narodnih ozirih mlačni postajajo Srbija Skup nove volitve bodo pa februv azpusti se baje v decembr in zmag Delegacij Politični pregled, obeh delegacijah so se začele skupne ili radikalci so jako zadovolji toda z i meseca. Sodi se, da bodo — Srbski listi z neznatno večino. — ami našega vnanjega ministra grofa Kalnokyja v budgetnem odseku avstrijske delegacije. Liberalni listi gotavlj da bode liberalna obravnave. V avstrijski delegaciji skrbe Mladocehi nave niso preveč mrtve. Eim, Masarik govorih napadali tridržavno nemških jezikov v vojski ir grajali pomanjklj Pacak so v zanemarjanj da obrav v dolgil najboljše odnošaje z Avstrij lada gledala, da ohr Francija. — Zbornica sešla se je zopet v posvetov ne- Naloga ministerstva pred zbornico bo težka Opravičevati se vpra\ Bosni mu bode zaradi dogodkov v Carmauxu in zaradi francosko Hercegovini. Ce tudi so ti govori bili semtertja pretirani ali švicarske trgovinske pogodbe. Glede zadnj sakdo priznati, da so ti gospodje marsikatei endar mora resnico povedah. Ministri so večkrat bili malo so jim odgovarjali. Isterski delegat Spinčič se Bosna in Hercegovina zjedinita s Hrvaško točke baj alilo bode mmisterstv zadregi ko glede štrajka v Carmauxu bode vso odgovornost na trgovinskega ministra priporočal, da ^^^lavcem prijazno, ker se tako upa s se pa postavilo na stališče vojnem od- eku je delegat dr. Gfregorčič vprašal vojnega ministra, zakaj se je odpravila slovenščina kot polkovni jezik pri koroškem zdržati na površju pomočjo radikalcev v se polku letošnj Rusija. — Zakon glede omejitve pravic zidov priti ima Minister Bauer mu je pa odgovoril, da pri tem polku vsprejel, je dvomlj pred državni et Ce se bode zakon tudi več kakor 10 odstotkov Slovencev Biti 20 0/ pa mora vsaj o vojakov kake narodnosti pri polku, da je njih materin financijelnih ozirov za to kajti sedanji finančni minister je iz da se Židom ne krate ščina polkovni jezik Rusija Turčija prav je Turčija že odgovorila na znano rusko Kakor poročajo nekateri listi noto glede Bol 6 349 Turčija v noti nagla » da se drži vedno berolinskega do- vidimo delavnice, ki nikakor niso tako vrejene, kakor gov m r obžaluje, ako je ruska vlada kaki zadnj korak turške vlade napačno razumela. Rusija je dobila s tem nekako zadoščenje in nadaljni prepir je odstranjen in razmere obeh morale biti. Na jedni strani nemarnost, na drugi ne- poznanje, na jednem konci stare šege m nepotrebna držav, Eusij< godbe druga proti drugi so zopet v starem tiru Mej trdovratnost, na drugem dobra volja in a premalo znanja in Turčijo vrše se pogajanja glede nove trgovinske po tako se druži vec faktorjev. da narede delavnico katera pogajanja pa počasi napreduj Naj težave čestokrat nezmožno za vsako vspešno delovanje m za glede prehoda ruskih ladij skozi Bospor napravljajo pogajanja in Dardanele. Belgija. — Toli zaželena reforma belgijske ustave splavala bodo najbiže po vodi, vsaj splošna volilska pravica se ne bode uvedla. Napredne liberalce zmagali so pri posvetovanji klerikalci in doktrinami liberalci. Ker je narod in posebno še rudokopi vnet za je nemirov. vsak napredek. Zato smo se odločili, opisovati v naslednjih vrsticah glavno orodje glavnih naših obrtij. Risali bomo z besedo in sliko temeljne komade, katere naj ima vsaka delar- nica, vmes pa opozarjali na nove iznajdbe, opisovali last- splošno volilsko pravico, bati se nosti tega ali onega orodja in naštevali vire, kam se je treba obrniti zanj. Ozirali se bodemo tudi na one stroje, Amerika. Nadeje, da bo pri prihodnji volitvi pred- ki so sednika zjedinjenih držav izvoljen demokratični kandidat, Cleveland, postajajo zmirom bolj verojetne Pred kratkim vršile so se v mnogih državah volitve državnih upravnikov in skoro povsod so zmagali demokratje in to je gotovo nekakšna do-godba, po kateri se lahko sodi, da bode pri volitvi predsednika zmagala tudi demokratična stranka. Rumunija in Grško. — pristopni vsakemu, količkaj marljivemu obrtniku in ocenjevali njihove prednosti in nedostatke, ter tako podali opis vse oprave, katero potrebuje umen podjetnik, ako noče zaostati za napredkom. (Dalje nasi.) Grška vlada sklenila e pretrgati diplomatične odnošaje z Rumunijo in je zapovedala grškemu odposlaniku v Bukari-štu in vsem konzulskim funkci-jonarjem, da naj takoj odpotujejo. Varstvo giških podložnikov izročilo se je Rusiji. Povod temu dala je neka velika dedščina. Obrtnijske raznoterosti. Električno železnico zgrade mej Bruselj em in Antwer- penom v Belgiji. Vsak vlak imel bode samo jeden vagon, v je v SVOJI Pred nekaj leti umrl je v Rumuniji neki Zappa, oporoki volil okrog 20 milijonov frankov za lazne zavode na Grškem. Sorodniki Zappovi SO se zoper to pritožili in pri- katerem bode prostora za 60 potnikov. Naglost vlaka bode 100 kilometrov vsako uro. Vlak bode torej v 20 minutah prišel od jednega do druzega omenjenih mest. a razstavi v Cikagi bode tudi velika Solna hiša cele so se sodnijske obravnave, ki še do danes niso končane, hiša, sezidana iz same soli. Narejen bode iz kamenite Rumunija zahteva, da vso stvar odloči kako rumunsko sodišče, goli. 1 plo so tako čiste, da se skoznje dobi vidi iška pa zahteva, da se zadeva poravna, kot kaki mejnarodni prepir, ne pa kot kaki civilni ali zasebni, ali pa da posebno sodišče odločuje o tem. To nesporazumljenje dovelo je Grško omenjenega koraka. Tudi rumunska vlada odpoklicala do je svojega diplomatičnega zastopnika z Grškega. Zamaža za pohištvo. Dobro zamažo za pohišt' o namešaš 1 del živega apna in 2 dela ržene moke to zamažo se lahko dobro v ce dobiš, v klejevo (limovo) raztopljino. zamažpjo razpoke pri pohištvu. Lak proti vlažnosti. Železne izdelke pa tudi kamnite in lesene je dobro če namažeš z lakom, I Obrtnija. se napravi iz lo delov živega apna, 20 delov vode, 50 delov raztopljenega kavčuka, in 50 delov vročega lanenega olja. Apno najprej zmešaj v vodi, temu pa prideni v olji raztopljeni kavčuk. Ta lak dobro varuje razne stvari pred mokroto. Nekoliko o našem orodji. Večkrat smo uže povdarjali na tem mestu, da je dobro orodje prva in prepotrebna podlaga vsakemu delu. Kmetijstvo. Kdor nima primernega orodja, se zastonj trudi in peha — izdelki njegovi kažejo povsodi, da mu manjka temeljnih sredstev, to je dobrega orodja. - rc m ^ m % slabimi pripravami gre vsako podjetje le počasi naprej in kmalu omaga v splošnem tekmovanji, v katerem skušajo današnji obrtniki prekositi Črtice za čebelarje IX. Boleznima, kateri smo opisali, je jako podobna drug druzega. Dobro orodje je seveda v obče draga stvar; majska bolezen. Ta bolezen pokaže se navadno v maji a tudi obrtnik, ki nima velikih sredstev, more imeti večkrat pa tudi v drugih mesecih Čebele morejo letati dobro orodje, ako razume svojo stroko in ako ve, kako tekajo vznemirjene z razprostrtimi peruti pred panji ali postopati s'svojimi sredstvi. Dobro žago na primer, pa po stezah blizu ulnjaka. Tudi uzroki teh bolezni dolg more imeti vsak, kdor hoče; treba je le, da jo zna niso bili znani. novejše mikroskopične preiskave brusiti in pravilno napeti. Primernih obličev si napravi so z zanesljivostjo dognale, da prouzročujejo to bolezen vsak mizar sam, ako pozna zahteve, katere stavi tehnika neke glivice, katere se narejajo čebeli v želodci in črevih. do obliča in ako se ne boji malega truda, ravnati se po Te glivice prouzroče, da v čebeli hrana zavre in vsled teh zahtevah. Dostikrat se pa tudi pripeti, da naš do- tega se pa spridijo čreva. Ker pa te glivice odtegujejo mači obrtnik ne pozna marsikaterega orodja, ki ne stane čebelam dušeč, katerega potrebujejo za svoj obstanek, mnogo novcev, a je vendar silno važno za sedanje raz- obnemorejo in poginejo Čebele ? pri katerih se pokaže mere. Tako vplivajo razne okoliščine, da tako pogostoma ta bolezen, polagoma poginejo 350 Pripomočki proti majski bolezni so tisti, kakor proti griži ali gnjilobi. Zaneslj Rajska jabelka se ohranijo, ce se zrela in nepoškodo- pripomočka še ni. jabelka skrbno obrišejo m denejo v posodo s širokim Sploh je pa vseh teh bolezni se ložje varovati, nego jih pa odpraviti, kadar se pa kažejo v panji. Zatorej je pa dolžnost vsacega čebelarja, da naznani drugim čebelarjem, ako se pri njem pokaže taka bolezen. « Majska bolezen posebno pospešuje nezrel med, teri rad zavre. Zatorej vratom. Na to se polijejo s tekočino iz jednega dela kuhinjske soli, jednega dela jesiha in 100 delov vode, tako da so vse tekočini. Na vrh se pa nalije za jeden centimeter na v debelo nyjfinejega laškega olja. naj se ka- tak med ne poklada čebelam. Čebelar naj torej pozni jesenski med porabi v druge namene. Kakor se kolera ne loti človeka, ki je zdravega želodca in ima redno dobro hrano, ravno tako se gniloba, griža in majska bolezen manj lotijo čebel, ki dobivajo zdrav med. Razume se pa tudi, da je pri majski bolezni, kakor Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. Ja ros la v. 267. Pogodba s Tippo-Tipom. Skozi šume. Stanley je bil vesel Tippo-Tipa in gnilobi* treba začel ga je skrbeti pred vsem za snažnost, nagovarjati, naj ga spremlja s svojinai ljudmi. Ali pri griži ker s tem se pride v okom nekoliko razširjenju bolezni. Tudi pri teh boleznih se priporoča karbolova kislina kot ni mu šlo v glavo, kako se more človek navduševati 0. Učenjaki zadnji čas obračajo .za tako potovanje. Odgovoril mu je toraj hladno: Arabec ni imel nikakega razloga, da mu pritegne, dobr lino sredstv tudi na omenjene čebelne nalezljive bolezni večjo nost, kakor sploh na nalezljive bolezni in nadejj da tudi pogode kako zaneslj edstvo proti njim pozor-10 se, Sedaj Ako se belim ljudem dopada staviti na kocko svoje živjenje, to ni razlog, da tudi Arabci tako delajo. ko je Mi potujemo polagoma, mi idemo naprej malo po odkril vzrok tem boleznim, bode to tudi ložje. malem, lovimo robove in nabiramo slonovo Praktičnih čebelarjev dolžnost je pa, da jih pri tem pod- kar traje navadno po več let. Vi beli ljudi kost, vi se pirajo in priobče po listih ali kako sami opazijo. žeji drugače vse, kar brigate samo za reke, jezera, brda, in trošite svoje življenje brez razloga in koristi. Pogledite tega starca, pri čebelah smo pa že jedenkrat govorili v katerega vi imenujete Livingstone-a, in katerega smo tem listu. Žeji se pa seveda drugače odpomoči ne more, videli umreti v Bissi, kaj je delal, česa je iskal celih da se čebelam na primeren način piti da. Ker pa vlaga petindvajset let tu v Afriki? On se ni obogatil, on po zimi v panjih pospešuje plesen, ni dobro dajati če- ^^^ nikdar nič daroval, ni lovil robov, ni skupljeval belam preveč pijače, zatorej je treba tudi tako gledati slonove kosti, drl je vedno samo naprej, a čemu?" da čebele žejne ne postanejo. Čebele, katere kaj vznemirja katere imajo v panjih mrzlo, rajši žejne postanejo. Na te razloge ni bilo odgovoriti Arabcu trgovcu ali Umen čebelar bode torej da-si še tako inteligentnemu. Razen tega so bile gledal da bodo čebele imele Pokrajine, preko katerih Stanley hotel kreniti, mir in pa da bodo po zimi na gorkem. Tako smo po- naseljene s kanibali, divjaki, ostudnimi pritlikavci. pisali ob kratkem čebelne bolezni. Mnogoštevilne niso kakor se je zatrjevalo. S kratka iti tje, bilo bi toliko, ali so nevarne in mnogo čebelarj je že adi teh kakor iti v gotovo smrt. bolezen obubožalo. Če smo ojim poukom kaj pripomogli Ker pa je Stanley tako živo nagovarjal in prosil da se z umnim ravnanjem omeje te bolezni, dosegli smo Tippo-Tipa, dal se je vendar toliko omečiti. da je svoj namen. Kako naj sklical svoje rojake, prijatelje in sploh vse, kateri so od blizu ali daleč poznavali te pokrajine, in jih po-prašal za mnenje. Kedar so se posvetovali in razšli, reče Tippo-Tip Stanleyu: „Vsak mi odgovarja, da se se ravna z mesom po letu? Velike ne spustim na takov pot. Vendar pa nečem zavreti Kmetijske raznoterosti. sitnosti imajo gospodinje z mesom po letu, če nimajo ledenice, vaših Pripor se, da se meso osnov raztopino nadmanganovo-kisle začne dišati, dobro spere z toraj pristajem, da vas spremim na kalij Toliko te soli, kolikor šestdeset maršev a pod nastopnimi pogoji. ]o mores prijeti z dvema perstama, zadošča za celo skledo Vi mi hočete dati 5.000 tolarjev, ali 25.000 vode frankov. Sredstvo proti polžem. Nage polže nä vrtili poloviš 2. Mi hočemo kreniti iz Njangue-a v pravcu, ki s tem, da narežeš gladkih vrhovih šib in iz njih na tak ga sami določite. način potegneš lub, kakor otroci, kadar delajo piščalke piščalk nadevaj po Tacih rtu dokler so še sočne od znotraj. Polži bodo kmalu vanje zlezli srkat sladek vrhov sok. Čez nekaj časa piščalke poberi, iz njih iztre polže • * • 1 ^ V • m lih unici. 3. Onih šestdeset maršev ne sme dalje trajati, kakor tri mesce. 4. Hoditi hočemo po štiri ure na dan. Gorka voda za rastline. Preiskav so pokazale da nekatere rastline začno kmalu cveteti, če se iim priliva gorka oda precej Posebno se priporoča oleandrom, granatnim dre- vesom prilivati vročo vodo, če nečejo cveteti ali pa v • pešajo . Na kraju teh šestdesetih maršev se hočemo ločiti, razen ako se hočete tudi vi vrniti z menoj. . Vi hočete plačati tudi sto in štirideset mojih mož, kakor sem se pogovoril ž njimi. Ako se preje 351 preden dovršite šestdeset maršev, naveličate potovanja, ostre rastline, trstika, akacije, tamarinde, divja vinska mojih da 5.000 tolarjev mi morate vse eno odšteti, kaj utrgali." ne trta, palme vsake vrste, oljika, datelji in na stotine drugih rastlin. Neprodirna gošča, v katerej se vse Stanley udari na roko. No ker se je toliko go- razstline bore in love za palec zemlje, ponaša se z vorilo o nevarnostih. hotel se je Stanley pomeniti veličino in z razkošjem, kakoršna more vladati samo tudi s Pocockom. Razložil mu je položaj, navel je na tako toplem vrtu. Pot je bil neizmerno težaven, naposled ga je poprašal, tu in tam kar neprehoden za nosilce ladije, in Stanley m vse razloge za in zoper, kako on misli in sodi. Hrabri mladenih, ki e že več je moral sestaviti celo četo pijonirjev. kateri so s potov pokazal svojo srčnost, odgovoril je tako-le: sekiro v roki delali pot ,,Moj stari oča so mi rekli, ko sem slovo jemal, da nimam Čez več dnij. ko šumi ni bilo ne konca ne kraja, zapustiti svojega gospodarja. Tu je moja vidi Stanley nekega jutra Tippo-Tipa, kako čmeren gospod Stanley, roka, kamor kočete." jaz grem z vami. vodite nas gre njemu „Prav dobro, Pocock, hvala!" Drugega dne je podpisal Stanley pogodbo s Dolgo sta se razgovarjala. Tippo-Tip je razložil vso grozo te situvacije, in naposled je izrazil odkrito željo, da pretrga pogodbo. Stanley je začutil, da je kritiški čas došel. Ali Tippo-Tipom, m nekaj dni pozneje je krenila ekspe- bode res moral ustaviti potovanj Poskuša to n dicija na pot, spremljana od 700 ljudij, katere je ono, da prepriča Arabca, koliko velja slovesna obljuba arabski glavar vodil seboj. Od tega števila se je imelo To ni vse vkup nič/' odgovori Tippo-Tip Na 300 mož oddeliti in ostati v Tati. Spremstvo je bilo ta način bodem porabil skoro celo leto za teh šest-oboroženo s puškami, strelicami in kopji. Četa Tippo- deset maršev. Jaz nisem nikdar preje videl te šume, Tipova je vodila seboj še sto robov in petdeset dečkov, in nisem si mogel predstaviti, da je sploh tak kraj 9 ki so bili za sluge, kuharje, tesarje, zidarje in kovače, na svetu Zrak, ki se tu diše, ubija moje ljudi. Ko so bili ostavili Njangue, prišli so kmalu v Mitambo, grozno šumo, katero so domačini Stanleyu popisavali kot pravo strašilo, kjer bode treba reči z iiaprej! hočete ubiti tudi svoje. Ta Vi šuma ni za drugo nego za opice m zverino. Prav res, jaz ne morem več Bogom solncu pretrpeti sila neprijetnosti desne in leve stoji drevesasto grmovje do 20 črevljev visoko; tla so temnorujavo, napravljeno od drevesnih -odpadkov, kateri se nabirajo že stoletja. Ker je dovelj vlage, zato so tla izredno plodna. Rastlinje je izredno Poučni in zabavni drobiž. v Londonu in Pai so zadnj cas mnogo raznolično, m raste bujno v tem vlažnem hladu. Živali in godba poskušali kako > njaku so poskušali z gosli, liavto in dipljami. Ko je pliva godba na ali. V londonskem Veter naj brije zunaj kakor hoče, v globinah tega go sla r v spel agodel pred medvedov se na zadnj noa'e, kletko stopil je elik medved ograji svoje stal, kletke morja zelenila vedno vlada največji mir. Da bi hoteli popisati, kaj se vidi kukcev v teh in gobec skozi vtikal. Neki mlad medved je pa skozi ogTajo pomolil sprednje cape medvedje so pa jm^ kakor bi k sebi vabil gosla hodili gori in doli prav po godbenem tropskih šumah, ne bi bilo dovelj jedno poglavje. V tato. V^ik^ tem zabitem kraju se nahaja prava tvornica prirode, v katero človek ne more prodreti drugače, da plača svojo smelost z mrzlico ali malarijo. godba^napra-vila na^ leve. Stopali so ogTaji in pazno'poslušali. Neki star lev "je prav po taktu mahal z_repom. Posebno je godba vplivala tudi na ti repom in migal z očesnimi vejicami. Orangutan je z zaslišavši go Govori se o tišini šum! No za pozornega mo- ušesa. Iz te^a so in se je vanjo zavil cez mu je godba zoperna trilca niso te afriške šume nikakor tihe. Brenčanje godel dipla orangutan sebe odej in cvrčanje od sto delavnih plemen napolnjuje s Videlo se je, da mu ta godba belj ugaja I in jel V Pari svojim nejasnim šumom poludnevno temo, katera pri poskusih ž v kletki, niso ali razen jedne lev ki se Ko je kakati. se pa sukala nič zmenile za godce. Živali so toi v vlada pod tem perjem. Tu se čuje škripanje na mili- Londonu muzikalicne, v Parizu pa ne jone čeljusti, besno psikanje vznemirjenih krdel, pri- Nova konjiča Francij ejo nove vrste konj pravljenih na boj. trenje drobnih kril, lazenje legij Namesto konj bodo ti vojaki imeli velbljode. Ta konj le pod listjem, nenadni skok živali, katera se je prebudila, cvrčanje cvrčka, šumenje mravljišča in kvakanje volovske žabe. odmenj za službovanje v ki puščavi Zavetišče sv. Bernarda se Dodaj perja, cepanje orehov temu drgnenje vej, padanje vej, in drugih plodov, krehanje opustilo toliko*" ker bode baje v kratkem «A ^ • /Sd • m ni žel ptrefno, odkar se je zgradilo po Samostan očetov benediktincev se sezidal desetem stoletju in je 2470 metrov nad morjem. Sedanj mrmljanje in vrščanje drevja, katero se ziblje in se poslopja so iz 17. stoletja. Menihi so na tisoöe potnikom ob zadeva, in spoznal bodeš, četudi si slep, da se v hladu tropske šume vodi brez števila malih rokodelstev, da se tu vrte delavci, katerih nikdo ne more prešteti. šuma tiha. grdem remenu rešili življenje, pri katerem človekoljubnem poslu so jih zvesto podpirali posebne te psi » naučeni iskat ponesrečene potnike po snegu, BrezJeh minihov bi prejšnj Ali samo tega naj nobeden ne trdi, da Strašna tla, preko katerih je bode pa zgodov Stanley stoletja bil promet jiemogoč. Zaradi tega se h^Sr^spomihj^aTa še vrlih mož, ki so tukaj se toliko moral trudili za zdravje in življenje svojega bližnjega in tako zvesto .1 I s stopati, rodi veličanstveno vegitacijo. Tu so praproti, opravljali svoje dolžnosti 352 Novice. Deželni zbor kranjski. (Peta seja. V Slik popoln da 11 sk seji Konec.) govoril le v toliki Najp obrnil se je do stranke v se trdi poročevalec de je vera arnosti ter rekel: To dragoceno svetinj oda branili bodemo z Vami bode treba. A zdaj se za to, očitno nadvlado na našega ne gre v sell prasanii bodisi vso posvetno intelis^encij s pesništvom, kiparstvom, slikarstvom in kili ali posvetnih Kam pridemo tako ozko taki N loli vedo, kakor ste Vi oziroma škof. Vsi škofi ce bomo pa niso ek zadnjem katoliškem shodu culi smo strmeč čudni da se je poslednji kapelan več v • 1 ucil lajik. Take izreke se mora nego • v * najuceneisi z Bele vrane so, jih je namrc iz prepričanj obžalovanjem jemati hodij z Vašo stranko kar zmej po sv razumništ\ Pridruži se Vam kak špekulativni odvetniški koncipijent, nadejaje se, tako pri dobiti si klijentelo, ziihujejo po mandatih dalj cela sta malih ..štreberčkov k jih, kori pa nimajo sposobnosti Imejte Vam itak ne bodo dosti. lastnega prepričanj mamo nekaj vanje. s lim na taki podlagi ni mogoče skup da sem prav razumel besede dr. 1 delo-. naj se druži vse posvetno razumništvo v veliko da se dni. v bran postavimo Tem besedam so Istv smo je doži odno stranko veli poslednja v • zivo Na to preide govornik na pritrjevali poslanci in občinstvo ečkrat graditev prav po druge zadeve, epotrebnem razbu Oitro obsoja i a duhove. vlado Zahtevj ega gimnazijskega poslopja in reaktiviranje kranjske gimnazije. Gflede zatiranja Nemcev pravi govornik bar Schwe proti Ö da bi bilo želeti, da bi bili Slovenci vsaj en teden v onem položaji, kot so zatirani Nemci. Politični položaj delo. spremenil se je zadnji čas bistven Treba bo biti nam bolj odločnim v in čaka nas težko tem se drobna e azpr narodnem boji aključila generalna debata in pričela na to Finančnega odseka por prav potrebščina proračunjena je na 837.557 gld , uokritj 844.02 znaša torej pr 6.46 aid Sv utemeljuje finančni odsek takole: A. Potreb deželne 53.49-^ gld zbora . III 14 514 gld II Administrativ ki za deželno posestvo 7 680 gld po-Skupna pa na nasvet Troški stroški IV. Troški za deželno-kulturne namene in vodne zgradbe 51.12 gld \ Troški za jav nost 26.261 s:vo 9.657 gld. VII. Dobrodel gld VI. Troski za zdr Troški za pouk, omiko naprave 23 3.043 gld VIII in dobrodelne namene 217.873 dd mej temi podpo 1.) to Pedagogiškemu društvu na Krškem kot dovoli 1000 gld. za nakup mladih težkih kobil težkega konjskega plemena. Posl Mesar priporoča s posebno resolucijo še nadaljoo premovanje konj v Bohinji. Posl. Lavrenčičr priporoča nujno vravnavo voda v vipavski dolini. Po^l. Kavčič zahteva že toli potrebne naprave vodnjakov na Krasu.. Posl. dr. Papež pravi, da bo z iiravnavo vipavskih vodri. dosti dela in izreka željo, da bo treba od vlade prej 5 n o' podpore izposlovati. Deželni predsednik pravi, more vlada ničesar storiti, dokler da pre] lo ne- ni dotičnega zakona. Poro čevalec Šuklje priporoča nujno uravnavo vipavskih voda m resoluciji posl. Povšeta in Mesarja, kateri se tudi vsprejmeta. Pri poglavji VII konstatuje poročeval-c, da so pogajanja za? nakup zemljišča za zgradbo nove bolnice dognana. Pri po- glavji VIII priporoča posl. Hribar, da se kupi za muzej zbirka polžev in mahov župnika Robiča. Po dr P a p ž: podpira ta predlog. Pri poglavji IX priporoča posl. Hribar prošnjo Metličanov glede cestne zvt-ze z dolenjsko ž leznico. Istotako priporoča cesto iz Dol Beniika do Vodic. Dalje graja ta poslanec upravo južoe železnice, ker ni ravnopravna pri svojem postopanji in ne da pravic slovenskemu jeziku. Konečno- stavi poslanec nastopno resolucijo: Deželni zbor vojvodine Kranjske priznava, da bi železnična zveza Celje-Kamnik in Kamnik-Kranj bila velike važnosti za narodno-gospodarski razvoj dežele kranjske in izreka, da bode s prevzetjem primernega zneska glavinskih delnic rad podpiral svoj -časno zgradbo teh železnic. Resolucija izroči se na predlog posl dr Schafferja deželnemu odboru, da jo uvaži in poroča o njej Posl. M ur ni k predlaga xn poglavju resolucijo, po kateri naj se dovoli naknadni kredit 7000 gld. za podporo po uimah poškodovanim. v Posl Žitnik predlaga v ta namen 10.000 gld , kar se tudi vsprejme. Drugi predlogi finančnega odseka vsprejmo se vsi-brez debate. — Finančni odsek dalje predlaga, da se za leto^ 1893. podal)šajo sledeči krediti : 1.) Za uravnavo Mirne 1. obrok 20.000 gld., 2 ) za cesto Lipa-Podpeč 1000 gld.. 3.) za preložitev okrajne ceste pri Selih 3500 gld., 4 ) za preložitev okrajne ceste pri Vrhniki 3000 gld., 5.) za preložitev kočevsko- laške okrajne ceste 3500 gld. 6 ) za napravo savskega mostu. pri Smledniku 5000 gld., 7.) za obrambo mostu čez Ljubljanico pri Gor. Kašlji 1000 gld, 8 ) za zgradbo infekcijske bolnice 20.000 gld. nastopne predloge : Finančni odsek stavil jö potem I. Skupna potrebščina deželnega zaklada za leto 1893 v in zaklada v znesku znesku....... 837.557 gld. 86.444 se potrdi. torej s primanjkljajem 751.113 gld. podporo 100 gld. in za II. Za potrebno pokritje primanjkljaja v znesku 751.113 gld^ naj se za leto 1893. pobira: 1.) 40 o/o priklada na užitnino od vina, vinskega ia skupaj 200 gld 2 ) Ci nakup po njem izdanih knjig 100 gld , sadnega mošta in od mesa v znesku 136.156 gld. 3 Rudečemu križu in xMetodovi družbi 1000 gld 100 gld kranker Studierender^ na Dunaj društv z I logi idične fakultete na Dunaj 4.) društv gld ; gld. ; n Zur Pflege 2.) Sledeče naklade: od porabljenih likerjev in vseh poslajenih opojnih tekoč"» podpornemu 6 ) podpiralni brez razločka na slovenskih vseučilisčnikov v Gradci 200 gld pornemu društvu rudarskih akademikov v Ljubnem po 6 gld.. stopinje alkoholovine od hektolitra 20 pod gld od vseh porabljenih žganih opojnih tekočin po stopinjah 8) za podporo mladim umetnikom 1000 gld.; 9.) gimnaziji 10.) Luki Jeranu za dijaško ku- ; 12.) Mestu 250 gM v Nove hin j o učiteljski vdovi Magdaleni Vrančičevi 50 gld lOOdelnega alkoholometra za vsako hektolitersko stopinjo 18 kr., v skupnem zaesku 180.000 gld. 00 gld.; 11.) muzealnemu društvu 400 gld 3.) 28 o/o priklada na vso predpisano svoto vseh ne posrednih davkov z vsemi državnimi prikladami vred v znesku 13.) v Ljubljani 600 gld. IX. Troški za občila 127.150 gld Glasbeni 441.422 gld. Troški za priprego m ke namene 11.350 gld XI II III. Deželnemu odboru se naroča pridobiti sklepom pod m Primanjkljaj deželnega posojilnega zaklada 83.410. XII. Razni Najvišje potrjenje. Predlogi se vsprejmo. troški 5000 gld Pokrit Konečno predlaga finančni odsek sledeče resolucije vine HI. Pri 302 gld. H. Prihodki iz javnih naslovov 58 884 gld Prihodki iz deželne imo- proračunu deželnega zaklada za leto 1893 : 1.) Visoka vlada se pozivlje, naročiti okrajnemu gla- Pribodki iz deželnih zavodov in razni prihodki 86.444 gld. varstvu v Radovljici, naj v smislu obstoječih zakonskih določil pog IV potrebščine predlaga posl. P da se skrbi za ustanovljenje vodnih zadrug zaradi ohranitve obram r I) enih m zagradbenih naprav . v gorenji Savski dolini (ad krono v priznanje njegovega občekoristnega delovanja zlasti za -Ti Potrebščine", 4). 2 ) Visoka vlada se pozivlje, da za- kmetijstvo Tukajšnji gimnazijski učitelj gosp dr. Lovro ukaže okrajnim glavarstvom, naj se pri pregledovanji plemen- Požar dobil je naslov profesorj -skih bikov strogo drže predpisov § 7. zakona z dne 11. av- gusta 1890, dež' zak. št. ter skrbe za to, da se dotiČni uri Bakljado in serenado priredijo jutri zvečer ob odhaj ajočemu nekatera odna društv in meščani ugledi kolikor mogoče kumulujejo in komisijski troški znižajo gosp. dež. predsedniku baronu Winklerj {ad „Potrebščine", IV^.,' ■da potrebno ukrene, b). 3) Visoka vlada se naprosi, Nov odvetnik. V Kočevji nastanil se je in otvoril da se v interesu javne varnosti in v odvetniško pisarno odvetnik dr Gottlieb olajšanje službovanja žandarmov žandarmerijska postaja v Poštno poslopje v Mariboru pričeli bodo baj Dragi premesti v Travnik občine Loški Potok. 4 ) Z ozirom zidati še to jesen. In v Ljublj na denarni vspeh deželne naklade na žgane opojne tekočine odmeri se za leto 1893 poslujočemu osobju posebna nagrada Vožnja za osebe se bode po državnih železnicah v znesku 5 o o od vsega čistega dohodka, kateri po odbitih s sled topij klepa železi menda že 1 ke sveta nekoliko zvišala. N cene embi v elj prvotnih remanencah presega 100.000 gld. Deželni odbor se Novo žensko poddružnico družbe sv. Cirila •pooblašča. da po svoji previdnosti razdeli to svjto mej one in Metoda osnovale so vrle Slovenke v Tolminu Ž pri pobiranji deželne naklade poslujoče osebe, katere se bodo tekom leta odlikovale po posebni spretnosti in točnosti. Iz Preskušnje učne usposobljenosti se bo na kr telj v Ljubljani pričele dne embra. Prošnj istega zneska naj se eventuvalno tudi primerno nagradi akcesist vložiti je do 2 Zvonimir Zor. 5. Dež-lnemu odboru se naroča, da se udeleži — t. m na C. kr. okrajne šolske svete Ženska gimnazija otvorila se je dne O t m tošnje zakupne dražbe užitninskega davka kot ponudnik na Dunaj imenom dežele. Resolucije se vsprejmo. tem je bila rešena I Na deželni kmetijski šoli na Grmu pri Novem zadnja točka dnevnega reda. Deželni predsednik baron Win- Mestu bode javna preskušnja dne 29 t m ki er naznani, da je deželni zbor po Najvišjem nalogu odložen Nove orgije, Mestna župna cerkev v Ki dobi čas. 2a nedoločen bo prihodnjo sejo pismeno naznanil Deželni glavar zaključi sejo in pravi, da nove orgije, katere sta izdelala brata Zupana v Kamnig OCOC poslancem. J ub il ej g. Blaž Artelj p ni k v Kranjski gori, praznovel je minoli teden sedemdesetletnico svojega življ Deželnega predsednika slovo. Minolo nedeljo in petindvajsetletnico svojega pastirov v Kranjski gori Trirazredna ljudska šola v tukajšnjem Marija poklonili so se c. kr. uradniki dosedanjemu predsedniku gosp. — taronu Winklerju povodom njegovega odlikovanja z vehkim nišču razširila se je z letošnjim letom v četirirazrednico V ob ednem poslovili od njega oficijelno, in mu pri tej priliki tudi v spomin izročili umetno križcem Franc Jožefovega reda, se ^ / ta šole namen se j Včer Marijanišču dozidal en poseben oddelek za se je ta novi del hiše slovesno blagoslovil in je izdelan in bogato okrašen namiznik. Istega dne poklonila so bila tem povodom ondi lep se odhajajočemu g. predsedniku tudi narodna društva, katera sta vodila gg. dr. Bleiweis-Trsteniski in župan Grasselli. šoLka slavnost Na Spominsko ploščo sklenil je občinski Krškem vzidati slavnemu zgodovinopisen Valvazorju nagovora teh naglašal je g. deželni predsednik v ljubeznjivem -^^'u, da mu, bo bivanje v beli Ljubljani ostalo v najlepšem I 1693. torej pred 200 leti umrl Tudi pokojnemu Martinu Hočevarju zastop v , kateri je v lastni hiši v Krškem. nekateri na- na mer pominu in da bode tudi v bodoče skrbno spremljal narodnih praviti ondi pi pominek ■društev vspešno delovanje v prid m korist blagemu našemu slovenskemu narodu Nadalje poklonili so se g. dež. predsed- niku, deželni odboi', mestni trgovske in obrtniške zbornice, čega križa, belega križa. zastop odbor Nova posojilnica snuje se v Novemmestu. — Pri streljanji s topiči ponesrečilo je baje v nedeljo dne 16. t. m. šest fantov v Cerkljah pri Kranji. EJnega ljubljanski, predsedstvo kmetijske družbe rude- so morali prenesti v dežrlno bolnico Ijiški, več županov mej njimi župan radov-škofjeloški, kranjski in zastopniki raznih društev in Čitalnico namer a ti rodoljubje v Se\ Celjski okrajni zastop dovolil je za gradnj v ze- 'korporacij. Jutri poklonijo se g dež. predsedniku župani loga- leznice Grobelno-Eogatec 20.000 stavkom poslanca g. dr. Grregorca gld več -škega okraja, v nedeljo pa se bode poklonilo kamniškega okraja pod vodstvom g. dež. pobl. Kersnika. Gosp. napravijo tudi v slovenskem jeziku županov podpore toda s prida se napisi na postajah