338 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. a) Privolitev v pogodbo se mora izreči slobodno, resno, odločno in razumljivo: § 869. obč. drž. zak. Tožbo Mjevo, naperjeno početkom zoper zakonska G., vzdržano naposled le zoper A. G-ja, vloženo dne 3. marca 1896, pod št. 757, zavrnilo je okrajno sodišče v Ž. z razsodbo z dne 31. julija 1896, št 2620, glasečo se: >Tožnik M. zavrača se s tožbenim zahtevkom, glasečim se: Toženec A. G."dolžan je priznati, da je kupil tožnik M. od njega dne 29. februvarija 1896 toženčevo posestvo vlož. št. 57 kat. obč. S., in sicer na ta način, da se je obvezal tožnik v poplačilo kupnine obema toženčevima hčerkama plačati po 100 gld., vkupe 200 gld., poravnati vknjižene tirjatve M-rja v znesku 600 gld. z obrestmi vred, nadalje prepuščati tožencu kakor njegovej ženi M. G. dosmrtno stanovanje v kupljenej hiši št. 2, pa dosmrtni užitek njiv p. št. x, y, z, dve parceli le za leto 1896.; toženec dolžan je vzdržati to pogodbo ter izročiti tožniku v last navedeno posestvo izvzimši parcel, tožencu za užitek pridržanih; skleniti nadalje s tožnikom vknjižljivo listino ter poravnati tožniku tožne stroške.« Raz logi: Da bi se uslišalo toženca z njegovim zahtevkom, trebalo bi dokazati d o g n a n o pogodbo, katere pa ni uvideti v predležečem slučaji; in če tudi, tako bi se zmatrati morala nično. Nadalje odstopiti je bilo slobodno obema pogodnikoma proti plačilu dogovorjene skesjiine. Sicer pa sledi iz prvotnega tožbenega zahtevka in pa po izpovedbi priče A., da sta nameravali prepirni stranki v splošnih obrisih označeno kupno pogodbo pritrditi z listino, kar naj bi se izvršilo dne 3. marca 1896 pri notarju vsied dogovora vršivšega se dan poprej, kar so potrdile priče, B., C, D. in E. Ustnemu dogovoru pa ni sledila naprava listine, torej pogodba ni gotova (§ 884. obč. drž. zak.). Če bi se pa navzlic temu položaju zmatralo, da je pogodba sklenena, tako bi bila nična v predležečem slučaji, kajti primanjkuje zakonite podstave v zmislu §-ov 883., 865., 869., 1054.. 1055. in 1056. obč. drž. zak. Dogovorilo se je namreč ustno, naj poravna tožnik dvema toženčevima hčerkama Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 339 znesek po loo gld., kar vsebuje darilo spojeno ne le s koristjo, temveč tudi z obvezo (§-i 950., 953., 954 obč. drž. zak.). Ne glede na to, da se mora sprejeti takšno naklonilo v zmislu §-a 883. obč. drž. zak. in zak. z dne 25. julija 1871, št. 76. drž. zak. v notarsko listino, treba po vrhu nadskrbniške odobritve Vse te potrebščine pogrešajo se pa v predležečem slučaji. Nadalje pa so tudi nejasna določila glede poplačila kupnine, in po vrhu negotova. Kajti jedna priča trdila je, da prevzame kupec vse do 29. februvarija 1896 vknjižene dolgove, druga priča zopet, da se prevzamejo le tirjatve M-rjeve; a tudi pogovori gled6 pridržanega užitka nasprotujejo si drug drugemu, dočim se ni ničesar določilo, kaj naj velja po smrti jednega ali druzega preživitkarja. Tožnik sam trdi v početku, da je sklenil pogodbo z tožencem in njegovo ženo, katera sta baje zahtevala prevzetbo vknjiženih dolgov ne le M rjevih temveč tudi K-jevih. A po izpovedbi najzanesljivejše priče, ker čisto nesumne E., ni toženec pri pogajanju govoril skoraj ničesar; slednji napravil je napram sodišču vtis slabo ume a. Dasi sam ni pripeljal zastopnika, velevalo bi mu bilo sodišče vzeti si zagovornika. Po vrhu pogajalo se je ob 8. uri zvečer, kar je na kmetih z ozirom na zimski čas jako pozno. Iz vseh teh razmo-trivanj pa je uvidno, da toženec ni privolil resno v opravilo, niti odločno, niti jasno. A tudi kupnina se ni določila zadosti natančno, niti g\ed6 prevzetbe vknjiženih dolgov niti druzih pridržkov, na korist preživitkarjema izgovorjenih. Neveljavna je torej pogodba tudi z ozirom na določila §-ov 1055. in 1056. obč. drž. zak. Nadalje bi se bila morala napraviti listina po določilu §-a 943. obč. drž. zak. z ozirom na to, da preseza po izpovedbi tožnikovej vrednost toženčevega posestva, cenjenega po tožniku na 900 gld., vrednost izpogojenih preživitkarskih pridržkov; ker presežek vsebuje darilo, o katerega veljavnosti pa je merodajen zakon, po katerem naj se na[)ravi o takšnih opravilih listina. Pogodba je torej povsem neveljavna. Po izpovedbi prič E., F. in C. pogodila se je slednjič skesnina, napram katerej ne bi moglo tožiti se zgolj na izpolnitev pogodbe, dasiravno se je poleg skesnine dogovorila in baje izročila ara 5 gld. Tožnik moral se je torej zavrniti s svojim zahtevkom. Tožnik je zoper to razsodbo vložil apelacijo, v katerej poudarja med drugim, da se je po izpovedbah mnogih prič dogo- 22* 340 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. vcrila skesnina 50 gld., odnosno po nekaterih izpovedbah 100 gld., ter da se napram temu toženec ni skliceval na določilo §-a 909. obč. drž. zak Če se nasprotnik protivi izpolnitvi, tako ne leži v tem uporaba skesnine (razsodba najvi.šjega sodišča z dne 10. februvarija 1880, št. 13191, G. U. W. št. 8212.). Nana.šajoč se na dogovor sklenitve pismene pogodbe, tako tega ni potrdila nobena priča; pogodba vgotovila se je ustno; segla sta pogodnika v roke, dvignila ju kvišku po običaju navadnem v Kočevcih. Nikdo pa ni črhnil besedice, naj bi veljala pogodba še le po podpisu listine; razumno je, da treba slednje k vknjižbi lastninske pravice, a veljavnost ustne pogodbe ni zavisna od listine. Višje deželno sodišče pa ni ugodilo tej apelaciji, nasprotno potrdilo sodbo prvega sodnika z naredbo z dne 9. sept. 1896, št. 2891. Razlogi: Tožnikovej apelaciji ne more se ustreči iz nastopnih vzrokov. V predležečem slučaji gre se za kupno pogodbo, torej za pogojeno izročitev reči proti plačilu določene novčne svote (§ 1053. obč. drž. zak.), v katero svrho pa treba veljavne pogodbe in sicer kupne pogodbe. Zahteva se torej resnobna, odločna in razumljiva privolitev, kakor gled^ kupljene stvari tako odplačila v novcih, katerim potrebščinam pa ne ustreza predležeče opravilo. Pretresajoč stvarni položaj po tožnikovih trditvah pa izpovedbah prič ne moreš se uveriti, da so se določile dne 29. februvarija 1.1. v hiši G. H-evej po.eamične bistvene pogodbene točke, radi katerih je naperil tožbo tožnik in za katere zahteva vknižljivo listino, zadostno ter na umljiv način, pa z brezdvomno privolitvo toženčevo; še manj, da bi pogodnika smerila zgolj na sklenitev pismene pogodbe v svrho dokazila in zemljiškoknjižnega prepisa. Že po tem, da se je pogajalo pozno na večer v veselej družbi, sklepati je, da ni bilo ležeče pogodnikoma na konečnej utrditvi pogodbe gled^ vseh važnih točk, nanašajočih se na prodajo v tožbi navedene nepremičnine, tem manj, ker se pogajanje ni omejilo na splošno umljiv, kratek dogovor gledd kupnine in kupljene reči, kateri bi ostal lehko sleherniku v spominu, temveč se raztegnilo na celo vrsto pogodbenih točk, katere se lahko razmišljajo napačno ter pozabijo čez čas, ne da bi se bile ohranile spominu v kakem zapisku. Posamezni dogovori po sebi niso ni natančni niti umljivi, ker inače Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 341 b) Tudi v eksekucijskem postopanji prisoditi je uživalcu pravico, da načne glavnico, koder ne zadoščajo njene obresti v pokrivanje dohodkov, za živa mu pristajajočih. Pokrivši tirjatve sprednjih zemljiško-knjižnih upnikov ostala je v eksekucijski stvari M. udove Z . . ice zoper J, Z. od izkupila 25.000 gld. skupljenega na drugi izvršilni dražbi za poslopja, stoječa v Tržaškem obmestji pod tab. št. 473, 474 in 475, še vsota 7437 g^d. 20 kr., ki bi jo imeli dobiti po zemljiško-knjižnem redu rt) M. Z . . ica za dosmrtne svoje dohodke, sestoječe 1200 gld. na leto, b) J. L. M. za svojih 500 zlatih Napoleonov s pr. in <;) M. Z . . ica roj. J . . ova za svojo tirjatev 500 gld. s pr. ne bi bil tožil prvotno tožnik tudi toženčeve žene kot soprodajalke, ne bi bil dvakrat izpremenil tožbenega zahtevka; čudno je tudi, da določuje v tožbi kupnino z 900 gld., iz katere je izpustil pozneje navedeni, tožencu za 1896, leto baje pripu.ščeni užitek dveh njiv; nerazumno, da bi se bil tožnik zavezal s kupninskim ostankom poravnati na kupljenem posestvu vknjižene dolgove, dočim trdi v repliki, da je prevzel obvezo od kupninskega ostanka za 900 gld., odnosno 700 gld. (odštevši namreč svoto 200 gld. na korist hčerama toženčevima po 100 gld.), poravnati vknjiženi tirjatvi M-rjevo za 600 gld. in ostanek M. K-jeve, z dodatkom izplačati presežek prodajalcu tožencu; slednjič pa trdi zopet tožnik, da ima izplačati le gotovine 200 gld. in pa vknjiženo tirjatev M-erjevo za 600 gld. z obrestmi vred. Ker se ni ničesar točnega določilo niti končnega nerazru.šnega, pričale so nekatere priče, da se je spoznalo dosmrtno stanovanje z užitkom nekaterih parcel le tožencu, ne tudi njegovi ženi, dočim so druge v nasprotnem zmislu izpovedale, dodav.ši še te pravice hčerama toženčevima na korist. Priča župan E. se ne spominja, da bi bil toženec pri pogajanju sploh kaj govoril, po vrhu zapustil je pri prvem sodniku vtis slaboumca. V takšnih odnošajih pa ne gre govoriti o pravej dovolitvi v zmislu §-a 869. obč. drž. zak. in o pravoveljavnej določitvi odplačila, radi česar se je moral zavrniti tožbeni zahtevek, potrdivši razsodbo prvega sodnika. Dr. K. Bezek. 342 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. Ker le-ta vsota 7437 gld. 20 kr. ni bila zadostna, da bi dajali njeni obresti upnici, imenovani pod a) dohodek 1200 gld. na leto, zahtevala je leta pri naroku, določenem za razdeljenje omenjenega izkupila, naj se jej prizna, da bo smela načeti v pokrivanje letnega svojega dohodka isto glavnico. Temu njenemu zahtevanju sta se uprla oba poznejša upnika, imenovana pod d) in c) trdeča, da jej gredo samo obresti od glavnice 7437 gld. 20 kr. do njene smrti, izpodbijala sta jej pravico, da bi smela načeti glavnico ter sta zahtevala, da se jo nakaže z omenjenim zahtevanjem na redno pravdno pot. Z ozirom na ta protislovja in stoje na stališči, da deželno sodišče tržaško ni bilo poklicano razrešiti o bistvu pravdnih teh vprašanj v eksekucijskem postopanji, napotilo je omenjeno sodišče z odlokom z dne 22. aprila 1896, št. 2948 vse stranke na redno pravdo, ne odločivši jim v to svrho nobenega roka. Priznavši, da gre M. Z . . ici danda^nes in da jej pojde do njene smrti pravica uživanja letnih prihodkov v znesku I200 gld. od glavnice 7437 gld. 20 kr., sprejete z odlokom z dne 26. februvarija 1896 št. 1306 v sodne poklade, in priznavši jej pravico, da sme načeti to glavnico ter uporabljati jo dotle, dokler ne doseže vsako leto dohodka 1200 gld., voljenega jej po rajnem G. J. Z. v oporoki z dne 22. marcija 1886. leta, izpremenilo je višje deželno sodišče tržaško z odločbo z dne 5. junija 1896, št. 2400 že navedeni odlok deželnega sodišča tržaškega in nakazalo oba upnika, imenovana pod d) in c) na redno (pravdno pot, ako bosta hotela izpodbijati pripoznano njeno pravico, in je oprlo svojo odločbo na te-le razloge: Zastavna pravica, vknjižena na korist M. Z . . ice za dosmrtni njen dohodek, sestoječi v znesku I2CX) gld. vsako leto, na poslopja prodana na eksekucijski javni dražbi, je neizpodbijana in isto tako ni med strankami prav nobenega spora o zemljiško-knjižnem redu in o gotovosti njene tirjatve. Ni bilo torej treba nakazati je na redno pravno pot, da bi se razsodilo o njenem zahtevanji, glasečem se, da sme načeti in uporabljati tudi glavnico 7437 gld. 20 kr., ako ne bi obresti od. nje zadoščale v pokrivanje letnega njenega dohodka 1200 gld., in prav za prav bilo je treba odpraviti na redno pravdno pot oba upnika J. L. M. in M. Z. roj. J-ovo, ki se upirata temu njenemu zahtevanju. Poslopje, obremenjeno z zastavno Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. 343 pravico, že omenjeno, na korist M. Z . . ice, bilo je prodano na eksekutivni javni dražbi in s tem ni bila ni najmanj izpreinenjena pravica tu imenovane upnice. Ker se je izvršila eksekutivna dražba 7, zakonitimi pogoji in zlasti s pogoji §-a 328. ces pat. z dne i. maja 1781, št. 13. zb. just. zak., da prevzame namreč zdražitelj vse dolžnosti, ležeče na poslopji, prodanem na dražbi, na kolikor bi se pokrile z izkupilom, ostala je neizpremenjena pravica uživalke M. Z. roj. M., da dobi slovom § ov 1412. in 1413. obč. drž zak. vse ono, kar bi še dobiti mogla iz izkupila, ostalega po pokritji druzih zemljiškoknjižnih upnikov, pred njo stoječih. Zahtevana njena pravica opira Tie pa tudi na določbe §-a 34. zak. z dne 25. decembra 1868, št. i. drž. zak. iz 1869. leta. Kader bi namreč od izkupila, skupljenega za nepremičnino, z zastavami obloženo, ne preostajalo nobenega druzega zadostnega zaloga v pokritje zaostalih in tekočih prihodkov, sme upravičenec po tej zakoniti določbi zahtevati, da se mu plačajo najprej zaostanki, uživajoči jednako prednost, potem pa sme zahtevati, da se mu popolne dajanja in odnosni dohodki iz glavnice in sicer dotle, dokler ni ista pošla. Z odločbo z dne 16. septembra 1896. št. 9689 odbilo je najvišje sodišče J. L. M. in M. Z . . ice roj. J . . ove revizijski rekurz in potrdilo odločbo višjega deželnega sodišča tržaškega iz tehle razlogov: Brez vsake koristi bile so zavrnene stranke na redno pravdno pot, ker ni ga med njimi spora ne o obstoji M. Z. zastavne pravice, ne o gotovosti njene tirjatve. Slovom §-a 457. obč. drž. zak. jamčijo na prvem mest\i nepremičnine, obložene z odnosnimi zastavnimi pravicami, na drugem mestu jamči pa izkupilo, za iste nepremičnine skupljeno. Po §-u 34. konk. reda priznati je pravico upniku, kateri ni dobil popolnega pokritja svoje tirjatve iz izkupila, da sme načeti v pokritje svojih dohodkov tudi glavnico. Ker obresti od ostalega izkupila v znesku 7437 gld. 20 kr. ne zadoščajo v pokrivanje letnih dohodkov M. Z . . ice, bila je upravičena zahtevati, da se pokrije le-ta letni njen dohodek iz glavnice, prav tu navedene, dokler je bode še kaj, in ker ni ga spora ne o zastavni njeni pravici, ne o gotovosti njene tirjatve bilo je treba potrditi v zakonih vtemelje,no odločbo vi.šjega deželnega sodišča. T. 344 Iz pravosodne prakse. Civilno pravo. c) Pravna vprašanja ne smejo se reševati in possessorio summarissimo, ampak le in petitorio. Okrajno sodišče v K. ugodilo je tožbi Jakoba M. proti Mici F. s konečnim odlokom z dne 26. junija 1896, št. 4299. Višje deželno sodišče je pa tožbeni zahtevek odbilo z naredbo z dne 30. julija 1896, št. 7109 iz nastopnih razlogov: Stvarna posest, koje varstvo se s tožbo zahteva, ima glasom stvarnega položaja očividno za temelj neposredno ali kratko pred domnevnem dejanjem motitve med prepirnima strankama določeno pravno razmerje, namreč med toženko ali njenim soprogom Antonom F. na eni strani in tožnikom na drugi strani izvansodno narejeni kompromis, da se menda do sedaj prepirna meja med obema zemljiščema po veščem zemljemercu določi. Gledd na to okolnost je presoja vprašanja, če je bilo dejanje motitve, katero obstoji baje v tem, da je toženka po določitvi veščaka postavljene kamne odstranila ali po svojem soprogu odstraniti pustila, protipravno in se mora zmatrati samolastnim poseganjem v tožnikovo pravno posest, v nerazdorni zvezi s presojo pravnega obstanka in narave istega pogodbenega razmerja. Stvarna posest tožnikova in samolastno počenjanje toženke oziroma njenega soproga se torej ne more razsoditi drugače, kakor da se razmotriva pravni obstanek pogodbe in njena pravna vsebina. Iz tega sledi, da se obveljavanje tožbenega zahtevka v zmislu §-a 5. ces. naredbe z dne 27. oktobra 1849, št. 12. drž. zak. ne more doseči in possessorio summarissimo, v katerem je razsoja o pravnih vprašanjih nedopustna, nego le po redni pravdni poti, in petitorio. Najvišje sodišče je pritrdilo višjesodnim razlogom in zavrnilo revizijski rekurz z naredbo z dne 30. septembra 1896, št. 11530 iz nastopnih razlogov: Odločba višjega deželnega sodišča, katera je predrugačila izrek prvega sodnika, mora se iz razlogov iste potrditi ter se še pripomni, da gre v postopku radi motenja posesti tudi razjasniti, če je navedenemu dejanju motitve prisojati protipravnost in samolastnost. A to vprašanje po izidu pričevanja, katero je pokazalo, da sta bili stranki že pri omejičenji, koje se je obestransko uvedlo, različnega mnenja in ni zemljemerec to prav nič v poštev vzel, ni še v kvar Književna poroCila. 345 toženke rešeno. Enostransko postavljenje kamnov po omejičenji in poraba omejičenega prepirnega površja, pa ni moglo tožnika v posest spraviti in odstranjenje mejnih kamnov po toženki mora se le v zmislu §-a 344. obč. drž. zak. kot varnostno sredstvo za njeno v nevarnosti nahajajočo se posest zmatrati. A. Gr.