St. 38. V Gorici, 20. septembra 1889. „8ods" i*haja vaak petek in trelj no po4tip'^j«'«»*n* *H » ^oriri iih 'ni poVrfjana: Vae H-i-- .....*. 4.4' Pot let* . ' . . ¦ . ". ,. 2.2i Cetvrt Irta . . . . „ 1 1«» Pri oxttamlih in taku tudi pri „ji«j. lanieah" se pla&uje za nnvailiM. trift.tftp. _. no vrsto: 8 kr. It *e ti»k« I Wmt Zavefia 4rk# pc prostnrn SOČA . Po<:iin««zno Stt-vifte ae dphivajo pa m kr. y tolinkarninih na .gtarem t'rga' in v .¦N«n*kj,ulicj in y prod>\jij.\nici Q. Likflfjti v SiweniSkilt u|i?pli li. fit. 10. Dofiisf naj se poSiljnjo uredniitvit narofnina pa oprafniSttu „»«&* Via Jlercato 1*, II. -------->*" >:' *'¦"* Kokopisi sp uc vmiujo; dojtist na *« lilngtivuijixi 1'rntiWu^iQ. ->~ l)elRVn«m in jlrugim iu>|u'f»nto2iiini w» niirof-nina m\U, ul»o«o ukJihp jrri oprtvuiatrti, ¦ ¦ Corrierjewmu" Mankarju — Jezikoslovcu ¦. ii. Odgovoriti nam je danea da jezikoalovne mo droit! „Corrierjevegau uLenega filankarja. Odgo-or nam ne bo tezek in bi celd prav labko izostal, kajti nfteni „Corr." elankar hode dokaseti uekaj takega, kar m padlo ua am Be nobenerou jezikoznanoa, odkar atoji to ever. Dokazati note nift tnanj, kakor da ofiitno slovenska rodbinska imena ie na dokazujejo aloven-skrga pokoleoia kake danasnje „ttalijanake* druiine. S takitni atopijami je hotel elankar najbrie potolaiiti vroio italijaniko krr tiatim odbornikom italijanskega delavikega podpornega druitva in „Pro patrie," ka-terib slovenski tdd ofiitoo izdajajo lepa alovenska imena in katera amo objnvili nekje t svojem liatu. Dokawti boce, da aoceld danaanji Goridani a kon6-niearai c", it, 6iL lahko ravno tak6 m'sti Italijani .di puro aaogue," kakor ao to pravi potomci atarih Romanov. — Temu elankaiju ni merndojna oblika imena, ampak Ie prvotni koreni tern imeuom ali priimkom. AH ae ve uconi elankar, da pride a lakim rar.iaka-VHitjum do ie dogaanc, vsakemu desetletnemn Solarcku ziiane rtfsnice, da amo Stovani, Romaiii in Gorraani veje v»lik«'gn ariftkega plemena? No, to nam je umljivo, da bi aemitaki ocetje in matero pri „Corr." nejreje priknlt to reanioo. Neksj sluiajev: Iu6. lutne, Licht; mati, media, Mutter; brat, fratollo, Bruder; teta, 1'ante; se»tra, aorella, Schwuater; 6tati, atarc, •tcbvn; srdeti, aedere; itd. itd. Da bi prifcnl alovaueki rod mnogim takim go-tiskim druiinero, nega ta udeni dlankar dalec oazaj t predtgodovinsko dobo, kakor da at-g.i to njih ita-lijanstvo tak6 dalec nazaj, predno amo priSU Slovonci t danainjo nafio doraovinu. Ti prvotnt piobivatci pa niso bili Slovani, ali tem .sorodnt narodi, vs»j no-ben utienjak se ni u p a 1 tega izuatiti — pravi ffCorr.u Da mora imeti ta elankar o uieaosti jako slabe pojme, to mm je najsijajncje dokazal a avojimi jeziko-iovnimi podaLkt. Ali no v6 BuLeniw LISTEK GOSPODA v faro St . Petra Slovenov na BeueSkem 16. kimorea 1889. I. NAPITNICA. Prifi^l si yz breafiloe, Iz Dreakih planin, Zdaj v naSe dolfne Nedi2ki naa Sin. Nadakof ae pod&ti Med naa Ti vetf, Duhovni sobrati In ljud Te Le!f. Paatir ai poatavljen, Nai ode zdaj ai, 0 bodi pozdruTljen 1 Mi Tyoji amo vai. "Y kopaj in viri Vinogradu TBe, Uljndno pa avari Poredne otco. ilaokar, da to dokazoviii alovaostvo atarih VenatOT ronogi neeojaki, kakor Scblotzor, Sorowiecki, Man* nert, Safafik, Spriogsguth in fio drug! uionjaki ata» rejie dobe, pred katerimi bi moral ponizpotneti klo* buk raz glavo ^Corr." udeni jezik-oaloveo P Tudi t najiiovejai dobi «ta so oglaaila zu to udena Nem«a Gilferding in Oontzon, naa Dtivorin Tratenjak je pa to dokazal iz danasnjega venetakega nareeja. — Iz te predzgodovinake dobe nam torej „Corr.tt dlankar ne bode dokazal nidesa, zlaati pa zat6 ne, ker ni ni* kakor treba takd dalefi iekati rodii mnogih „italijan-fikih* druzin 7. lepimi slovanakimi iujani. Njih rojatvo poiadeino labko mnogo blize, 6e popr»5t»mo, kak6eta gororila o6e in maii tegn ali ouoga zdaj takd ftna-tienega Italijana. To ve aicer dobro tudi ta ufteni ilankar, zatd je oinoval svoje doktizovanje tak6, kakor da ao bile take in jednnke drutfoo prvotno ro-raantke, pa da ao kdo v6 na kak nadin dobile ilo-vantko \u\6 ali Ie alovanako koiifinico in te druiine da ao ae zdaj aopet Hreono povroNe ? avojo romanako prvotnoht — v ta italijanako potomatvo. To je pi vi in zadnji namen uaaprotuemu dokazovanju. Da je pa trtko dokazovanje pouiilovaoja viodno, umljivo mora biti tudi trezno mislo^im nasprotnikom, aaj ne mora tako (ioki)zovanjo razbiti f pra/on nid ob vsaki po-dobni, daudanoa ae dognani tooiiji. -— Ko amo pazno ditall te ilankarjeve razprave, niamo mogli umeti, 6emd da Hoe v aloveualccm delu deielo naio tmaoa gar ali. kiajev, ki a* natdoven* fike^a izvira, Saj je vendar doguano, kako da io ae otiranili jeaikovni oatanki iaiirarJili narodov v zdaj si-vofiih jezikih in naieftjih, kak of bo se n. pr. v veliki mu(.2iui ohranilt je/Jkovni ostanki atarih Vonctov v ziveiJetn venetsktim (bcno&kem) narooju. Havno toko no se -ohrauiii na HtovenBkih tleh rar.ui jezikovni oatanki v imenib gor ali krajev onih ni'slovonskih Ijudstev, ki ao neporedno pred Slovani ziveli v tck krajih. Nil.ce ne more dokazati, da so pnfili Slovonci v popolnoma zapu36eno pokrajine, ampak ostali so, zlasti v goratih krajib, bodisi poaamiSai ali v skupiuah, o»tanki na-roda, ki je zivel neposredno pied Uohodom Sloven-cev. Da ao aprejeli od teh tiekatera imena gor ali Na zdrave napafie Naa vddi pastir, In du§e pa naSo Napajaj v Cist vir. Ohrabri vbogljive V krepostih naprej, Razvedri dvnmljive, Podpiraj vseloj. Te 6aka sirota — ObriB'ji 8olz6, Saj Vedna Dobrota Povrne Ti vse. Vsem bodi dostojen In vljuden na vsp, Izgledom po Tvujom Pa bodo ovce. V kozarce voselo Trftmo vei zdcj, Pastirja, deiclo Slavimo vaelej. V««i B^ivijo!" recimo, Peatir naa Aotoa In Tebi izpijmo Na zdravlje G u j o n 1 krajov, jo ccl6 naravno, kakor ae je to dogajalo povaod, kjer ata priila ikupaj, all U v dotik^o, dva razlidna naroda. Tako n. pr. ao morali oiUtl v drtl* niikih planinah romaneki mlekaiji, kajtl njih iledovi ho ae ohmnili d,» daoainjngi dno v imoulh raznih inlckarakih posod in zadev. Ali ao categadel Drozni* darji — BomaniP Na podobon nafiiu ittjejo danda-no.s Nomci na atotine bbBud elovanskega izvira, Mad-jari so si pa izposodili od Slovanov imena oe!5 ea najnavadnejio rudbinike in druge pojme. Ali so za» tegadel manj Noraoi rM Madjarjt ? (Na pontmcano pokrajine ne mislimn). «Corr." clnnkar je Ittnknil torej na Blovtnikera vo6 \nm\ krajev in rodbinakib imen, ki roi niso fllo-vunskega izvira. Koliko je p« a torn dokosal roz-vidno jo iz zgorjooju. V avoji jezikoilovot 'proticlu* venaki gorednoati pa jo pritiral atvar do akrajne itnel-noati *,w oameiil tako sebe in avoje dokaxovanja, N.ii IIo 1 neis (od holm) mu je ipnnjaki .Gomes11 (in ** « > u « b yiXA UWIIII/ HIU J mogli izobraziti druainska imena v duhu slovonakega jczikn. Proti tej trditvi ni ugovo-ra!— Zanasjo pa merodajna izkljudno le izpoljava in izobrazba ali oblika imen II. V srceii poasdrav svojim &b iivlm p. n tovarlSem, posve$enim v maSnike 1. 1849. spiaal (DaU**). w6osar je polno sroL, To rado i^ u«t gnS." V Mirnu kriial aem se na leci in pred oliarjem. celih Sest let. Cvratih, pryaanih in pric&U» Mi^nnev apomiojam se a veseljem ie dandanea^ nikar.neta.ko, navski'iuostij, ki ao se mi pripetile v tej dobi, od blizu ah od dale* priteple in arinile v moje zasebae ra&mere. Ze v prvih oamih mesecib 1. 1851. poBlovili 80 ae mi od Live6iU sveta po t^m-le redu: mati na 28 maroa, mlajfia aeatra prott.konou raeaeca juMja io ode v 23. dan aoptembra. Skoro 80 lctpi o.oc *a-pustil je vsled dveh zakonov mod aivimi ie: dva sina, itiri Uere in po teh vae polno fcvratih uaukov in unukioj v Furlauih, KrSevanih in Kalinih. Tedaj. vte( ko naravna in pravidna ma je bila onft ielja, po katerej naj bi se mu ohranil pri hisi laatai. pri.iin.ok. To avoje hrepooenje izrazil in ponavljal je svojemu glavnemu dedidu (mojemu bratu) in njegovej soprogi (biez rodii) Se na svojo zadnjo uro, tudi v moji prifii. A da bo ni izpolnilo to sreno priporoci'o, kriva je le ojna oaeba, ki je apsetoo napeljaia v«o vodp na avoj mlin, in je tak6 uoietno zbrisala poiteni hUi pofiteno, !im6, da ga je nadomea:iIa a tujo firmo, o katerej ao m moji wditojji. t« drugo kakoj,prenrtfanj, in It, &» ako so morali — i» ta j%*i*foTeaska! — ne pa morebitai nesioTenski koreni! Kaj pa m mogK oaii slovenski praoeetje aa 16, " oeabiti na avoja lepa staroslovenaka t da to bili krifeni na imeevbtnikov, ki to biH Romani ali to vsej imeli romanakaimeaa? Zoana pa ja Jaataost JngoaloTanov, da an it krsUib imen hnrsjali priimkes konSnioami i, ie, ali ait: Film — FilipiS, Gregor — Gragarie ia Gregorett, Leonard - Leonard^ Marko - Marki* is Marka-*ft, Ivaa — Ivan«8, Pavel — Pavleti*, Pater — Pe-feift, Anton — Antontf, ild. — Ako bi biK krieeni ia iTCHt sloveeeka imena, bi tadi priimki bili daaee dragaoei: TtkA a. pr.: Braako — BrankevW, Gojko — GojkoviS, Stonko - Stoakovtf, Zl* tka — ZJat-kovii,, &ka - fcvkovii, Petko - PoAo^ Qbrea — ObtaaovH, Rajak — Rajakovi*, Rasko — Raekovii, fed,, itd„ kakor je ta ia dandaaa* inji pri oetalih Jogostovaaih. Ia tega sledl, da ne smama gladali aa korenako ime, ampak na iapeljavo, na tirtmo prihakn la to ja —tloTtntka? Nasprot? trmu ia saaiogel doktsovati jrdino le ,nceai* naaprotni nam Smkar; Masai Mm ja pa tndl, kake gore-|.adaoafi samara obaiatl aa aes „Corr*. lehkoTernim fitateljam. Se ninnopri kraju!Koneamopapribodnjic\ Baseda nadim vinorejcem. (Itr, dop. ia Dornberga). Doe 6. tek. meesca podali amo aa nekatari udja takajinjega vino- in aadjerejtkega druitva na Vogerako, da bi *i ogladali viaograde gnsp. grof* A. Coronioija, katara oakrbuja gospod Josip Rubbia. Sprejeti amo bill prav prijazoo in gostoljobno. Ni ie 6 let, kar ja aprejal g. Rabbia oskrbovanje obiiineg* putaatva omenjenega gasp, grofa na Yogerskem in t Proeini ia y tern malem casu pripravi! je poprad t.nemarjena semljiiea a svojim nmairn in neutrud-Ijivim delovanjem t tako dober atan, da aa zamorejo raviti v izgled na le tamkajfajim obeioam, ampak tudi eeli nasi deseli. Is golih painikov napravil je v ttm eaaa okoli 30 ojif iaglednib Vinogradov sasa-i«nih i ilabtaimi plameni trt, feiinoma remikim in I. Skim risliogom, burgundcem, modro frankinjo, bor-di»anx, ilabnino itd. Kd©" opaauje ialoatoi atan onih Vinogradov, kalarih trie je peronospora popolnoma ogoiile, naj ta la poda na Vogersko in Prracino na ono poseatvo; lasvedrilo ae ma bo oko in razveselilo ae ma srce, ko bo videl trte a temno zelenim iitfjem, ni katarib ti'« romenc, adravo grojzdje r takt mn»-iini, kakorine ae nam je nadjati le v najbolj^i letini. Prati LndeL je pa viaograd ˇ Prfacini, tik cestet ki p.-lje t Gorico. Ta vmograd meri okoli 15 njiv in bi! je zaaajen predlanskera in lani in to na trtab, katere so r tretjem in drugem pcrju; v tern vino-gradn bode ie letos grozdja za 50 hektolttroT vina. Takega Tspeba ni doaegel do nedaj t naiih krajih Se r.uben vinorejec, io doaegel ga bo le isti, kateri bo kakor gospod Rabbia z tbo oatandnostjo in marlji-Yoatjo skfbe], da se trte pravilno zasade, ob svojem caan gnojijo, okopljejo, presadtjo in ob caau bolezni pravilno iveplajo in Skropijo, a kratka, da nc bode zHmudil nobenega delat preatrasil ae nobenih stroiko^ in vsako delo o pravem caan izvrSii. Tudi trlna u3, ^iuednej nljndnosti" ieoske, ki je po amrti mojoga brata Ignacija podedovala o&tovo premo2enie, za-htaiiti ae imam, da niso ostale oa cediln beaedef ki mi jib je moja rahlodntna mati featokrat, a vselej a aoframi ˇ oceh prerokovala: rtLjubi moj aioek, ko oas ne bo, 8e vedel - ne bo5, kjer si se rodil !u Kaj &ida tore], da je preslo menda ie 24 let, odkar ae oisem vefi ozrl po onem domacem koto, katerega sem kot folarcek in odralfien dijak tak6 rad zaaedal, da seu ae od ondi stecen in veael pogovarjat in kratko-6wil a stojo jasno roditeljico in svojima dragima mi aeatcama, Joief«> in Francisko. Joiefa, starejla moja aeatra, omo2ena Par-lani, aa gradom t Rifenberga, je I. 1856. nevarno xbolela in ateer aa rakom na eni prsni strani. Zdrav-niki, a katerimi se je bila zaradi EraraoSljivosti pre-pozno poavetovala, niao ji vedeli aa drngo zdrarilo, nego aa aoiino oatrino. Le is Ijnbezni do sroje obiine drolino podvrgla se ja naodopolnej arapotaciji, ki ae je v Mirna v mojent stanovanja izvrfiila, na vide* do-bro, V reanici pa ne, kakor amo «e vai nadejali, v podatjianje iivljeoja, ampak Tpospeaenje amrtaib ko-rakev; kajti po zdravaikovem naavetn vrnilia ae na dom, izroLila je mufeoica, y boSjo voljo vsa ndana, iw I6w avguBta zgoraj omenjenegii ieta svojo mixao duSe Onemu. ki jo je stvarii, v imenu Xega, ki nas utii ,Blagor usmiljeoim, ker oni bodo usmiljenje doaegli.* Bila je namred tale blaga duSa ovencana z najlepsimi laatuoatmi in Sednoatmi, niej katerimi se je ojena radodarnost do ubogifa enako biserju sTetila. SpremJjeYana od obiine mnoiice bpoStovateljev in fevaleinih aosedov k posiednjema po&tkn, aapnatila ^e raajka, kamoj 37 kt staxii, krepkega 4MeUxy*> -titla^traina poiaat ˇinorejeeai, katera faam trka aa dori i.a najde go». Rabbia nopripravljenega. On je aasadil 5 »! t aaajije a amerikaaskimi trtami, katere se, kakor aaaaa braoijo tega trto anitevajoifga rar-eesa. Y malib letih irael bo eajenie teh trt ne le xa avojo potrcbe, ampak tadi sa praaaj. Teiko bi bilo aa drobno pepiaati lepi real ia amaa aboaioTaoje teh ixgladoib Tinogradov. Ymarejeil patrmtite se aekoliko, ogfaaajte si sami ta viaograde, ia gotor aem, da se naate od tarn s trdnim aklepom, ne damti reL poloviearsko svoje vinograde, temaS po izgtoda, katewga bi imeli pred o&mi. Enako pravilnost ia aaianJEnost, kakor t vinograjlw, aajdeS tail ˇ kle«t itvibskera Wevn ia na celaaa kmetijatv* •»*»» Bsalrasal nam ja gosp. Rabbia aftere* tadi kleli, iiviaalce hleva. gnojiiea itd. in prijuzaa nam razlagal, kaka aaicamo ravnati pri posamiaallt klelarskib opnvmsj, priporo^l nam posobno natanJSno^t pri yrpnjn m«>sta in iisceojti in hranjenjtt vineke posode, Oa «m nadzoroje* vsa opra-vila tar se hoe* nam preprieati. da ae vsaka atvar nataneno iavrai, kajti kakor nam je sail; rekel, no-benema ae veruje ia ie skoraj sam^ma sebi ne, tak6 da aa boie po veekrat oreprieati, ako je we ˇ redo. 2labniaa, bargandec, modrnfrankinja bila so ze po* trgana. Dobili amo torej t kleti kakih 100 hfktoli trov vina v sod© nalitega in x Twlni kleti za 50 hektolitroT grozdja r bednib. Prijasni gospod dal nam je pokaaiti mlito vino in naili smo je tako dobro, kakerSno st* pridelnje le t boljSih letinah. Poaebno dobro kapljico dala je m^drofiankinja; gorko priporo6:imo t<»rej nasajc*attje trt te bss>. V #ivin»kpm blevu, kateri je Lteto driin in zraeea, videli smo lepo itevilo krav io ˇr4ov Cistega untervaldHkega pfemena, lepega, krnpkftga bika prav tega plemena. katerega je goap. Rabbia sam v Un-tervalda kupil. iirsH ti je vendar toko lepa, da t naiih krajib ji ne najdeS enake. Se vL, da ji je eena primerno visoka. Prebili smo torej dan, kateri nam ne sgiae iz spomina in noia hvaleinost prikipela je do vrhnnoa, ko nam je preprija?ni goapod oskrbnik na naio proinjo obljubil, da hoee v nedeljo predavati v nasem druitvu o klftnratvo spiob in posebnc z ozirom na letoinjo latino, Zbr^Io se je bilo v ta namen ˇ nedeljo po popoldanski sln2bi bnzji v lot-skem poalopju lepo itevijo udor naiaga druitva in drugik vinorejcev. Ooip. Rubbia spolnii je zveato avojo obljabo, Raskladal nam je, kak6 se bo nam ravnati letos z grojzdjem po trgatvi, ponSevai nas o utunem kte-tarstve, priporedoval nam je, kako se on sam revna po (astnih sknSojab pri posamiLaih opravjlib kfetar-stra in priporodal nam je posobno ikropenje trt z bakrrnim vilrijolom, ako bi se 8e pokazala stmpena rosa (peronospora). Govor v domacem, prav razumlji* ˇem jezikn trajal je nad jedno uro. Vrha tega je govornik ie odgovarjal na vpraianja, katera so mu poslu&itci Btavitj. Po konfonem govorn poroLa gosp. preisednik draitva nazofiim o izletu na Vogersko, l>riporo<5a ravnati se po naukih in po izgiedu tega izbornega strokovnjaka. Izraia Letjor da bi ne bil to ujegov ponk zadoji in zabvaljaje ae priiaznemn gospodu za gostoljttbni sprejem in za izvrstni ponk v iinena dioStva in vaih r*azo6ih. Vsr poaltiialct T.stn-nejo in a sTcnimi iivijoklic: pozdravljajo gospoda Rnbbio. Dopisi. S Krasa. (Rasnoteroati). -r Kct kraSkega sina, katarama poljsko delo sedaj ne prizadeva tottko akrbt, gnala me je te dni radovednost, ogledati si nekoliko aoeedne vasi in poizvedett, kako je z le-tainjim pridetkom. Z zadovoljnostjo moram reLit da Bam je polje bilo letos radodarno, kajti iito se je dobro oboetio in tudi dragi pridelki ni3o slabi, le viaaka trta nas bode slabo obdarovala. Pogled na njo je raa aalosten, kajti gola je, brez Hstjn, in grozdje aa no6e zrejati. Marsikateri pprevidel je, da v pri-aodnje ae aa bo smelo ve5 odlaiati a ikropljenjem vitrijolovim, ker tistim, ki so to storili, bode trta Teadar aektj dabt. Tndi je bil letos poslan od o. kr. kmetijnke druibe iz Gorice poziv na naSa slavna iupanjtra, naj se poilje po en moi iz gupanije v Gorico na deJelno kmetijsko Solo, kjor se ga bode naaeilo ikropiti z vitrijoiom in s ikroptlnico, da se na ta natin zaprefii pot strnpeni rosi, in kateri bi potem v svoji obcuii proti primerni plaLi fikropi). Mofino sem se torej zavzel, ko sum v G......em, v spifdnrj kraiki vasi se nekoliko odpoCil, ter zvedel, da 2npanstvo tiuto obSino ni hotelo odzvati se po-zivu c. kr. kmetijske dru2be z izgovorom, da bi bilo prevec stroikor, fco bi se ikropiluica pokvarila, ki jo je vsak k c. Jc. kmetijski dru2b$, z namenom Skropljenju nauoiti se, odposlan moi, udobil. Kaj takega sm6ro pad le razmn in modrost onih Ijudij, ki so sot «ejali. Oj 1 ubosa oboinat ki imai tako prebrisane poglavarjel Ali to ni ie vse, kar sem o poglavarjih te obiine izvedel. Dasiravno sem Nam vrost kroet, toliko sem vr ndar preprican, da moramo tad' mi glede n»pr«tlka, omike in sploino izobraie-oo.;ii stopatt z osfalim svetom, kolikor nam mogoCo rstriino, ker drugace zastanemo in pogincmo. In ravno temu fee prej omeojene biatre glave protivijo. Sicer je r tej ohdmi, kakor so sliii, tudi pamotuih moir ki so pripiavljeni naprrd.ivati; nli kaj so si na boljgem, ker so v nianjiimi in nimnjo mo6i v rokah. Res velike so krivice in homutije, ki se tu godijo, in iz katerih je na»tala toiba mod obcSiunij:; ~ ali tt'h nocem danes tukaj svetu odktivati. Nudojnui bo, da se stvar na boljie obcne. L<* tomu se Culini, kako mora v toj obtfni hodiii krivo pot oseba, ka< trru dobro ve, kaj je prav in kaj ni prav. „Kraievec\ Iz Seta, 10, sept (Izv. dopis.) — Spomina je vreden izlet p.vaakc Litolnice in oddelka tamoinjih Sokotov t Svlo 25. avg. t. I. Ko so doSli goatje v Selo, oglasili so se topiCi, a naio bralno druitvo je brafoki sprejelo doSlo jej sestrico prvasko in vrlo boriteljino za svcto na§o narodno stvar v kmeikih nbCinab gcriikih. Po nmlem odduiku smo narodili majbon izlet v Ccrniie. Knialu smo se pa vruili v Seto, kjer so nas zopet sprejeli s streljanjem topiLev; Hi smo k skupnemu obedu v krasno okiuiano dvorano gostiinice pri K. Med iepo zabavo, krasnimi nagorori in napitnictim: vakipelo je vsi'tn navzoLim od vesolja srce. Napitnica vsiiia set jo za napitnioo in narodui dob, ljubezeu do ttaroda in naroduega dola dthtela je iz vseh govoror in napitnic. Da bi pa ne nstato vse le pri beaeduh, kakor je pri nas Slovencib pogo^- a zdaj od preveltke zgnbe vaega potrtega soproga, in ie sedmero neprevidenih otrok obojega spola. O.I te druiine, po katerej naj bi se bil mujerau o5etu pri-imek v Dornbergu nadaljeval, 2iva sta ie dva kore-njaka: Henrik, veteran ter gospodar na laatnem domu, in Leopold, naduiiteij v Kamnjab. Nikar b! ne bfio mozno, da bi ta raztavtjil t-c one ostre pniice, ki so mi v enakib razmerah ra-njevale ie nesknieno srce in rooje ojetne 2ivco raz-bnrjevale. A tndi Cema ravno zdaj, ko hocemo stiri-desetlelnico svojega maioiStya ratrno in vdano obha-jati, ob enake razbram?« praskajofe strnne dngati? Naj bo kakor in kar si 'bodi, sesttetna doba mnjega bivanja r Mima je Le pri konca. December se bltza. Preblagi nadrladnika A n d r e j dr. G o 11 m a y r, nenmrjocega spomina moi, me je hotel imeti na vsak na&n v mesto. Torej rad ali nerad, posIovUsi se od one reke, ki mi je ia malema otroii^u naglo vrtela strkova kolesca kraj srojega brodtSca r poseboo mojo radost in se se danos fiho in pohlevno vije po sredi do je Mirnske vasi — po sedemletni avoji od-sotnosti od raesta, vrnit sem se zopet v prijaano Gorico kot prvi dnhovnt pomocnik k farni ceVkvi av. Ignac'ja na Travnika. Ondajsoji iupoik. preLaatiti g Joief Tnni bil je nam win trem kooperuturjom vzgledea pfedstojnik, dober in nakionjen prijateij in fikrben ode. Ziasti jaz bi mn moral ie posebe bvalezen biti, ker mi je skazoval odl.cno pozornost v vseh mo-jih okoliifiinab. Po odbodn teg«j 6vratega io prepri-jaznega mon&ignora v metropolitansko carkev fkjer iivi ie dandanea, dasi nie 84 let star, kot mnogo-za?IuLeni kanonik v veselje vseh svojih obilniii spos> tovalcov reduo pri dobrem bumoru): me ni iei ye* I selilo nadaljno sluzbovanje pri sv. Ignaciju, mrzelo mi jo dan za dnevom bolj in bo!j. Rad bi se bit tso-del za kako mito v uradni pisarnict; toda predstoj* ntki, btstroumniii in previdniit od meoe, so niso dali zapeijati v mojo preokorno skusnjavo kar na noa, na vrat. Torej, ker mi je brezkoristoo postopaoje po mestnih alicah in vrtih in trgih ie nestrpljivo po^ta'o, odtoStl sern as kar v osmih dnch in iel (aev6da a po-potnim iistom in pooblaatilom v /epu) ter pridrnzil se avojim staric prijatetjem ia znanco-n v laikoj ni-iini, pri katerih ie cd 28. aprila istega leta do da-naSojega dne zmerom so redno dihaoi, pa ne bi bil kdaj zardel r iico zato\ da me je slovenska mati v slovenski domovini v 25. dm fobraarja 1826. letapo-lozila v sloveasko zibeljko. 1/ abbe da la priucesse (,nic no de ali je Peter ali Pavel) moral bi se bil po mi alt uekaterih iki-iadt h pritlikaveev ze na tej vlaiai zemlji srecnega poLntiti. Ne bi se zmeoil za vse, kar se ma znnaj strehe godl, potem ko je skoLil iz leiiida, kadat in kakor ma drago, stopi kar uaravnoat iz svoje sobe pred svej aitar, da se ondi aamaknjen pomoli Bogu ter ob&uduje krasno aliko, ki ziro predstavlja, kako se Kraljicx nebes in zemlje, spremljevana od angelj-skt-ga zbara, vzdiguje zmtgovito v oebeiko viSino od-koder se zdaj ko? zdravje boluik< v, toUzuica iaioat-oih, pomoi kristijinov, i»rib; zuliido greimkov milost-Ijtvo ozira in bUgodejno blagoslavlja vse Evioe otroke, ki s trdnim ztupaojem k Njej, kot svojej naj-Ijubezniviiej materi pribeiijo. Alt se je pa izvalila ons ranjska tic.j, ki naj bi nam na uho zaivrgolela paJBo v EriJo$i.) " Beseda naftim vinorejcem. Priloga k štev. 38. "Soče" to navada! &e posebej pa moram omeniti prekrasne besede gospoda Mozetica, ki je koncal z besedami nasega ljubljeiiega, pa obrekovanega in sumoicenoga peenika Simnna Gregorcica: Dolzan ni aamd, kar veleva mu stap, Kar mftre, to m&i je storiti dolzan. Omeniti moram, da je priSel mod aas tudi mladi, a srebrmm kriicem ©dlikovani zupaa gojaaki goapod Silvester Cigpjr Pred vaero pa naj poudarjam, kako krasoo je prepeval cVeterospev „Orfejw; oglasii se je za vsako napitnico z railodonetimi naSimi narodnimi pesmami. Ze pozno v nod smo se poBlovili in ruz&ll Vsem pa so je orala na obraw odkritosrena zelj*, da bi •e se v«6krat seili in da bi sa takd skupito toliko botj unemaK sa areto Dale oarodno dele. Mnogo, pray mango dela nas caka v gmSki okolioi. Zbuditi moramo v naii okolici narodno wvest in narodni poiios v area postednjega kmeta, kajti le tak6 so sroemo oadejati milojie bodooaosti. .Sofia" je ie mno-gokrat pcVedala, da mi kmetja lahko mnogo koristi-mo Slovencem in nasi narodni atvari v Goriei, ako bodenio zavedno io slozno podpirali v Goriei le » love oake trgovce, le atovenake zdravnike, advo-kate, zemljemetce itd. 8 tern dm 6. gisp. rodinj'kim vikarjom And., Vugoin na ravoo aviko polje, pozdravi g& obcin-fki zastfp, Solaka mladez ia tbi, kteri so ga tam prt-6akovali. Polem gre Soiski mladei in vse ljudstno v lepem redu prott slaroloku, katerega amo napravili pred vasj6 z olepSanjem cvetlio, zastavami ia pri-mernim napisom — po vaai, po kterej *o bili poata-vljeiti tudi mlaji okiocaoi a avetlicami, ziatavatni, do ccrkve, ker je c. gosp. vikar imel ta dan sv. inaio a blagoalovom. Po kooSani sv. tuaai puVabi t. gosp. vikar ves obd. zastop v farovz, do ktsrega je bilo tudt olep&ano z mlaji in cvetlicami. Pred \atopom v farovi je b i dragi slavolok, okincan z cvetlicami in zastavami. V faroviu napivali aino a ktpljico izvrst- f in povedala sa oni nep.eceoljivi prostoicok zetnljo, na katerem bi se dalo 61ove»ko sree popotnoma vpo-kojiti in oareCiti P ? §el tern bil preteklo poietjo na hiad v laike planine. Radovedno sem se oziral po gorah in doli-nab, po domovini dobro nam L,oaoili kainijelov, ki slovijo kot piidni rckodelot ia defovci ce!6 prt uaaih najbolj severoih bratih v av. Petorburgo, v Moakvi in dudalje bolj krog in krog. V aempeterskem dolu (Val di s. Pietro) naletel sem na dnhovnika, visoke in krepke postave, o katerem eero ie prej zvedcl, dn iivi od obilnib dobodkov velikega premo2enja, ki ga je povedovat po evojik atariSib in ima v svoji palaft tudi kraano domaio kapelo. Ko aem se sprijaaail a njim nekoliko bolj rccem mu nekega dn6: „Doq Tin ceo to, voi aiete gia in questo moodo beato, felicc e fortunato! (Don Vincent, vi aie ie na tem avetn blaien to srecVs!) Don Vincenro, aieer jaancga pogleda, etemni se ma obraz na moje beaedo, sreno me prime % obema rokama sa obe moji roki ter zdihne : nCaro mio don Giuaeppe, qual sproposito ohe mi avete dettol Non ripetetemclo mai piul (Dragi moj don Joaip, kiko nezmitel ate rekli. Ne recite mi %«L tega!) Vi sudite dloveka le po zunajnosti, ale jeden je, Bog sam, ki nam gled» v notranjoet in pre-bira vae zilice naSega arci.* Od onega dneva poataU sva si najbolja prijatelja. Na sprehodih ava si razo-devala marsikatero bkrivooat a naposled jeden pred drogim povdarjala atari> aniifono z beacdami av. Au-guiu'na: „Naie sree je nepokojuo, dokler no pociva t Tebi o Bog." (Dalje pride). nega dal ma tinea na zdrayje naSema 6. gospoda vi* katju, kateroga nam Bog, obrani maogo mnogo let. Topici pa so veselo in gi'ouiovito pokal*. Politifini razgled. Notranjski poslanec dr, A. FerjanfiiC je izrekel pred volilci na volilnem shoda v Vlpavi 8. t. n»., da vlada grofa Taafeja s svojim po* stopanjem sili slovenske poshiu-e v o p o z i-cijo. Omenjal je tudi zodnje imenovanje gim-nazijskih ravnateljev v Goriei In Celovcu in imenovanje ravnatelja na realki v Ljubljani, kajti minister Gaud je iraerooval trde Nemce za ravnatelje. — Slabo se nam* godt pod to Bspvav-Ijivo" vlado grofa Taaffeja, ki si je zapisal rav-nopravnost narodov na svojo znstavo, tak6 slabo, da se nam alab§e skoro ne more goditi. Mi pa s pogubonosno pozrtvovAlnostjo podpiramo to vlado, a doma" nam fiednlje bolj gine narodna zavednost in odlofina dclavnost, siri se mla6nost, nekaka obupanost in malomarnost. Zbudila bi nas iz takega spanja ter zdruzila v slozno de-lovanje morebiti zareb in jedino le — opozicija. Da je vlada imenovala za istrskega dt^ol-nega glavarja dr. Campitellija, je za nas jako pomenljivo znamenje. Ta mai se je namrefc vc6-krat, ce\6 v dczelnem zboru, pokazal kot jako strastnega nasprotuika Slovanov ter je napadal slovanske poslance, 6e so govorili v svojem je* ziku. Poleg tega pa ne zna hrvatskega ali slo-venskega jozika. To pa niso iastnosti dezelnega glavarja, ki bl moral biti jednako pravifteu vsaki dezelni narodaosti. Zaradi tega imenovanja smo Slovani torej popolnoma nezadovoljni in vlada grofa Taaffeja nam je s ttm imenovanjem zopet dokazala, kako ho6e biti tudi Slovanom pravidna in rnvnopravna. — Da je vlada imenovala za glavarjcvega namesttiika slovanskega poslanca dr. Dukica, takd nam ni s tern napravila prav nikake usinge, saj je to storiti prisiljcna, ker ne more in ue sme prezirati tretjinske slovanske maiijsine. Na C^skem so se Oehi zaceli odlofino po-tezati za svoje starodavne pravice, da bi se dal cesar krocati za Le§kega kralja s krono sv. Vaclava. Kakorsne so pa danes razmere, nikar kor ni upati, da bi se to kmalu zgodilo. Sicer bi pa Cchom tudi s takim kronanjem ne bilo dosti pomagano, kajti dejanske razmere bi se tezko kaj predrugaiile. — (femski poslanci pa so ie zadcli groziti, da zapust^ drzavni zbor, ako bi se to zgodilo. Prazeu strah! Pri dopolnilnih deMnozborskih volitvah v Pragi so zmagali v prvih treh okrajih kandidati staroccske stranke, K zmagi jim je gotovo pri-pomogla vcia odlocnost Starocebov nasproti du-najski vladi. To je pa tudi namen Mladodekov in 6e bodo prvi odlocneje zahtevali, da se iz-vede narodna ravnopravuost ter zc.^otovi takd narodni obstanek raznim roanjsim avstrijskim narodom, potcm ne bode mod Staro- in Mlado-dehi velik^ga razlodka. Nemaki konservativci se tudi ze oglaSajo za opozicijo proti Taafejevi vladi. V Re-gensburgu je nek nemSki kooservativec obelo-danil neko broSuro, v kateri priporo5a svojim nem§kim somiSljenikoxn, da naj prestopijo v opozicijo. Popolnoma prav pravi, da sedanja vlada ni zadovoljila nobene stranke drzavno-zborske ve5ine, ki to vlado podpira z velikan-skim samozatajevanjem, le zidora in nemskiai liberatcem, ki tej vladi nasprotujejo z vsemi mofimi, godi se dobro. Ruski car pojde vendarle v poliode k nem* ikemu cesarju Viljerau in sicer pojde 26. t. m. v Kiel in istega ali drugega dne v Postdam, od tam pa menda tudi v Boroliu. Od nem§ke atrani ie zagotovljajo, da pride o tej priloino-Bti tudi Bismarck v Beroliu, kar d4 temu to* liko priLakovanemu protiobisku ruskega carja nekoliko ve6i politi6ni pomen* I Tudi srbska kftiljica N^taHfa hodi Se vddno v Belgrad. Morebiti, prideta z fnsklm carje/m. ft,." kratu vsak na svoje mes|o. Vid^ti pa. je, da kraljica kmalu stopi v Belgradu n*r srbska, Ua, 16. t. in. je dospela na ruski topnjaci (par* nikii), ki jo nosila s r b s k o zastavo, v Odeso ob Gmem morju, kjer je bila ysprejeia * ve* liko castjo. Srbske gospe v ^elgradu, mad nji-mi tudt aoprogs regeutovj ralnistrov in drugih visokih srbskih dostojanstvenikov, pripravljajo jej velidasteit sprejem, dasi jih je kraljica pi. smeno naprosila, naj bi opustile vsakersen sprejem. Pri bankotn, katerega so v Parizu priredill na cast tujim inzenerjem, napil jo Eiffel (zgra-ditelj velikanskega, 800m. visokfga stolpa) ru-skemu earju in naglaial posebne simpatije do velikega slovanskega naroda ruskega. Odgovoril mu je ruski odposlanec Karrov. — Bazvfdno je, kako se med Rusijo tu Francijo vsak dan kazejo ofiitne simpatije, Italijanskega ministerskega predsedniha Cri-spija je nek Emil Caporali 14, t. m. napal s poostrenim kamenjem ter ga ranil na bradi, Napadovalca so koj prijeli; prvi ga je pograbil nek — duhovnik. Grispiju je dofilo o tej pri-liki nad 10.000 sozalnih brzojavk, Sreena ita-lijanska denial Domade in razne vesti. Drobne novice. Qorioa In, Qorllko: — Tofia j* potolkla mo* Heca avgusta tudi ua Cerkljatiskem in sicer okoli Roko. — Strcla je udarila sredi raosooa avguita v neko hiso v Poljubinu btisu Tolmina tor jo ucgala. Ljudje so pa priskoeiii ie pa o pravem cam, ogenj pogasili, otoli tak6 liiso in odvrntli mno|rokako drugo Se veco nesreAo. — Blizu lakrat je udarila tudi v nek kriL na tolminskem pukopalisAu ter ila v zeraljo. | %i nekoliko poprej je, udarila v eerkev na onem po* ! kopalis6u ter je pofikodovala t^rop, — Z saietkom I tega todaa dohiteii so nas tudi v Goriei prvi, pa ; precej mrzli josenski dnevi, V planinah je pa ze po- ! belil vrhove pivi snog. Vsekakor je to se prezgodaj ¦ za Gorico. Imeli pa Brno ves avguat prijetno vreme, ! modtem ko je v gorah dczevalo malone vsak dan. Trst in Istra: — V Barkovljab pri Tratu je iroelo pevako druitvo nAdi'uaA 8. t. m. izvenredni obcui zbar, ki je dakatal, da ie iivi elovenska aa» rodna zavest in pouos v triaski okolioi. — V sredo tedeu eta stala pred tt$aikim sodiSfiem Avg. Rocco, urednik l^honskega lista „ll Piccolo" in tiokar tega liata J. Work, ker sta 25. maja 1.1, v drugio pdob-6ila ie poprej zaplenjen olaiiek o koozulu Darandu. Sodi&oe je obsodilo urpdnika na 150 glM tiskarja pa na 100 gl. kazni. — Ostanki franooake vojno iadije BDanaeu (ki je bila na dnu morja nad.75 lot in io jo letos izvL'kli na svitlo), bodo ie nekaj dasa rax-stavljeni v Tratu, potem pa jib odpoiljoju na rasatavo v Pariz. — 14 t. m, sta doila v gosto k skofu dr. Flapua v Pore6 a ?arnikpni Pe.la^oaa knezonad-skof mons. Zorn in akof mona. Glavma. — Vrli tria-iki „Sokol* je izve2bal 10 moz na tamburice (zatd jim pravimo wtamburaai") in v nedeljo nastopijo ze pri nekem zab.ivaetn veSern. .Tamburioa^ je ju-go«lovansko narodno godalo. — V alovenaki- okoiici, frzaSki na Greti so upisali starist 1X6 otrok v laiki otroaki vrt. Ubogi, zaslepljeni narodjl —. V Rojauu pri Tratu odprd letou tadi sioveqftki otr«iki vrt. 31ay«, poirtovalnim rodoljubom v Tratu 1 — ¦ DbJoIui sbor istrski ae snide koaoera oktobr*. Kranjsko: — Igro dr. Joaipa Vofinjaka , Svoji k svojim", katero je c. k. okrajni giavar v Fostojini vitez Schwars prepovedal igrati V vipav«ki ditafnici, dovolilo je igrati na brzojavno proSnjo visoko e, k. deielao predsedniitvo kranjsko. •— Na fbolenjskem je unicila trtna strupena rosa (peronoapora) akoro vse vinograde, takd di pioti velika revielna tamo* iojemu kmockemu ljudstvu. Perooospora je ze lani napadla tamoioje vinograde. Ker pa vsied tega hi dozorel les za bodoco kr"pko bratje, je zategadel le* toinja lotiaa toliko alabSa. — Letina je na Dolenj-akem v ob6eslabia od lani. Bilo je steer zad&^i aena is zita, zlasti turtice (tirka), tod|, fft'dj^je iOjp |e. DomaČe in razne vesti. malo alt nic, krompir pa moeno gnjije. Ubogi kneel — Dolrnjtki velikoiolci «o priredili 7. t. id. v No-romestu (Rodolfovem) r prostorih -Nsrodoegs doma* lepo veaelico na korist rermm lastm vGiikoiolcem na DanajQ. Koroftko: — Za ra*Batelja gimoasije t Ce-!ot«u je imeneraa dr. Lateel, tod Ifeneo, do sdaj profeaor na Dunaju. Na Koroikem pa iirl tadi 130.000 Slovene*^ ki pofcljajo stoje ainore » Celo-veo na gfomazHo (tatissko sole). —" Na sr. Yiiarje •U jtiiki (do Trtbiie) dra poeebia romaraka rlaka iz Kranjskegs, Tad*« n«ie deiele obiskaje io ro-marsko corker mko' laid po rea tiaad p>boinih Slo wee?. Celo ia litre is tiseako okolice jib mnogo prihaja, possboe »nofo pa is beaeftke 8lo«n;je. — V alortsski tar 8ke$ Dtor pri Geloreu ao ineli iuKerejaerei sopet aeke sbororanje, h kateramu je priilo maego neaOke geapoda ii Celorca, pa «alo Nlovaaskih kmetor is rasf ia njesa okolice. Mod alo-Tcaikini tatti sa Koroikem vedoo bolj nspredtije nirodaa saredaost ia sloreoeki dan, da tedalje bolj obracejo hrbet aamiki gospodi, ki bi rada poaemeila itni eatlrani »eret»S doreotkl Stare atovenakira kme-turn koroiklm! — Y Velioji resi ia apodoji Yesici pri Drari ao iateli r safetka tag* meaeca hado are, tuco in potodtaj. Kar je postila toea, pokonc ila je roda, ki je rasrila polja ia traraike tor je p09ula * p skom. Veda je po aott priila v bia>, da ao se Ijiidjo koaasj reaili, pogieiio je pa rei striae, xUisti ovac. Toea je popolnoma pokoaeala ajdo, etrela pa j»« uigala tec bis. — Pri rajah drielue brambe (Laadwehr) ? Celorca je moogo rnjskor papadalo od ulroje nosii aa tla. Stajertko:'— V Mariboru ao odprli lotos prvi reared slovenakih paralelk na tamoinji gimnasiji (l.itinski iol;). Do sdaj ao moraii ubogi alorenaki \Wik\, ki ao hoteli rstopiti r prvi gimnazijski razred, auati Le dva jeaika, atoveoski in nemiki, kakor je d> sdaj Se pri nas t Gorici. Pri naajih dobi mo (pa-r.lelke) drugo leto, ako bodo mioiatri inoi-beteda. T- Naii vrh itajertki bratje so ustaoovili nJuzno-8:ajorsko poaojilnico t Gelju", o kateri priobSimo prihodnjii lap dopia, da bi tadt nai denar olagali ruje v to hranilnico, kakor da bi gi dajali Nemcem ali Lahom t roke. — Ptojeka iitalniea je obbajala 12. t bi. lepo slafQoat t apouin 25 letnice avojega obatauka. Storila je jako mnogo sa narodno probuje-lmat naroda aa jusnem Stajerakem, omislila ai ,Na-rudni dom", owotal* nSloveoako pevsko druitvo" in Uitaoovila ^Posejilno in branilno druitvo". Od mao-gih strauij jej je doSlo posdrsraih brzojavk (telegra-mof). Iz Gutice je dobila oaslednjo: ,Od daljne nmjo laake posdrarlja jnnasko aeatro stojo — 6ital-cica GoriikV. O istrakih raxmerah. Y 31. iter, porocnli a/no o dveh istrskib duhoruikib, o goap. Barbaltfu in gosp. PtaSinakem, ki ata glaaovula za okrajaega ghivarja Simiica in da ata bila bitro po volitvahprcmea-deoa proti svoji ielji ia Tolji, kakor at j ma poprej grozili Utraki Lab ai. Tak6 amo poro6dgoiaija iBedaj drag nam praricea dopisuik iz poro- &, ki pa iatiBito potoraaje napeierega naneija kaie r prar draga8ini aritlobL Posredoraoja papeierega zahtevalo je po tern doptso rarranje lahonakega ikofo Plapp-a Ta ikof je namre* a pomoejo doielnega odbora r Kopru nstanoril konrikt, katerema je naraen, dc-sedaj aloranako duhorieiao r Istri namestits i. laiko. Da bi se gojenci narselt tudi nepokrarjeneg* laskega doba, najei ja ikof prefekta in redovnice, ki oprar-Ijajo r zavodn niije oprarila, iz kralj^fra laSkega, ter jib je ikof bcez oriekor nameatil. Skof Glarina, pod ^egcr ikofijo Koper apada, je amatral to za uti-kanje r njegore nradne pr.tvice, toda pri tetlanjea aameatsika baron Pn-tiau bkal je pomoLi brez rspeba, sate pa ae je priMil pri papeievem nuncijo, ki je rarno zato raalo skuSenemu ikofa to nedoattjnodt oiitsl. Ta fin is novaga k vi«, da prritS neaiSko libe-ralno Laatniitvo in talwumvo dfibta po«l t>niin klobu-kom in iJrugift. da je sk'traj reJn.v na^protnn res, kar taki listi kot a!ia aeazacijonatrttt naroati tro-ijo mod aret". ' '* Nwdaljuo sodbo prapuicsmo 6aatltim jSitafeljem raSim. Bog daj, da bi tadi htrekiraji pibijalt kmaln j*»nejii duevi! — Novoimenovani rnvnato^j goriake gimnazije, gosp. Hernrik Gross, ima komaj 40 let tec zna sam6 nemiki in menda tudi italijanaki. slovenaki pa no.- a some niti besadtcp. Mi amo *e »rae* kakor nadejaH^ da dobiioo sta ruvo:itelja iakega moik, ki zna obi dezvlna jeztka, da ne b>dc tu*l; v bodoLa iolaki sluga za posredntk-i in tolma^t n»eI sto-ˇen ski mi stariii in rarnateljem, kar j^ goto%o zeld ialoatno in grajs vredoo, da riaoka iif.'.'ina nprara tipi take nepriltka. Maogo pozuomo roof, ki izborno poznajo vse deielnc jezilceT ho mnogo etarii in so se izkazali ie na znanatrenem in piitbtoljskein polju — a ravnatelj mora bit* Nemee.. — Do zdaj so bili r nizlh razredib dijaki loSeni po narodnoati v para-Mke, da ao uLit<*lji lahko pomagali dijakom tudi r narodnem joziku mladine. Kakor »!Bim >, hotel je novi rarnatalj to preprefttt ter zdruziti alorenake in laike dijake po razredib, kar se mu pa menda ni posreo'ilo. — Komentara ni p'>treba. Tuliko pa re-Cemo, da to ni posebno dobro zaamenjo za slorenske paralelke I. 1890(91., katere jw minister Giiufi obljubil ui.iemu driaraemu poslaricu r prtio ministenkegs predaednika grofa Taaffoja. ^aloatne novice. Pri upisovanju otrok ob zaoetku iolskega lata opazMi smo v svojo voliko za* lost in zacndenjo, da bo nekoji oLotje, ki hoeejo b;ti o d 1 i 6 a i Slorenct, zapiaali sroja otroke r i t a I i-janake oddelke, ,Ne zoh nifi slorcnaki, ker govorf z rniterjo domi le italijunski,'* i/igovarjajo se ti azaredni* Siorenci. Ako ia ne znajo, zadosti sfabo! In 6e ie ne znajo, saj ae naucet Seje das, gospdda, da poprarite ta neodpastljivi uarodni greb. Ali bodete mogii z mii-no restjo zatisniti svoje oLi, ko bodo raii oiroci s ^c&vom" pitali avojc iastne matere in rase aobrateP! — Drugs ialostra norica je ta, da je tu-LajSnja c. k. pripvavljavnica za roalko le za Nemce in Lahe, Slovaucem je pa aatr>p zabranjen, ako hole ostati Siovenoi. Tudi krfidanski nauk se poucuje le italijauski. Pripovedovali ao nam to dnere, da ja ravnatelj alovenske otroke kar zarrnil. Opozarjaco na to krivico ease drfavne poalance. NaproSeniamo daslorno objavit nasledrji dopis: Iz Kobarida 17. Kept. 1889. Podpisano zupan-stvo protestnje, rsled dansiSnje pr«*i$kave in potrjila blagorodnega g c. k. okr. zdrarnika r Tominu, kateri je bil tadi pred 10 duevi iukaj pri nekterih bol-nikab, proti zalostni, a hvala Bogn, neresnifni norici r 37. iter. „SoLeu, da razsaja r naiem zalent trgu kolarina, tifus in ce!6 neka kuiaa ali epidemicna bo-lezon. — Ob enem ae opoznrja dotiinega gospoda dopianika ali porocevalea, da naj r bodoce bolj pre-ridno in le resnico ne pa lazi slarnemu vrcduiitvn poroda, ker s tako lailjiro uorico lahko rs»9tranakof posebno pa naietnu zdaj uie nad 10 let prar zdra-vemu trgu, skodnje, kakor z ooim dopisom, kajti go-tovo so oblastnija le z&rolje taga in darice g. zdrarnika daues aam odpealale. Zupaaatro Kobarid 16. sept. 1889. KAKUS&K, iapan. Dostavek uredniStva: Yeseli nas. da se ne potrjujejo alutnje nasega porocevalea. Sicer je pa ona vest is Kobarida r 37. iter, naiega lista takd ne-dolina, da bi prar lahko mirno spalo slavno inpan-stvo zalega trga. Neka bolezen je bila in je menda So redno, temu ugovarjiti ni mogode; rarno tako ni mogode ugovarjati, da je r e c oseb bilo oapadeoib za i81o boleznijo in sicer tarn, kjerao piiile r d o t i k o. KakSua pa je ta bolezen, tega nai po-roceralee ni redel z gotovostjo re5S, povedai ja, kar in kakor je slisal. Da bi pa a tako vestjo vse-atranski ikodorali zalemu trgu, to je m-etirano, p a c pa bi utegniti — koriatiti. Nai po-rocevalec i>i poroial laii, ampak resnioo, ki je po-trebovala razjasniia in Le je da! porod na'aniueji preiskavj — doa^e) je iroj oamen. Ib Bolea nam piiejo: Nek goriiki „Bianco--roaao-Verde* priiel j& samkaj na letoriiSe z belim klobokom, teden pozneja nataknil je popolnoma rudefiega in zdaj noaipopolnomazelenega. Pribodnii teden, prarijo Saljivci, da natakne rse tri. Bomo videli kakien bo ? — Pri Catteriniju na Gori$ceka bode r nedeljo koncert, h kateremu bode gostilnidar rabil tudi.a aloranskimi plakatf. Rako se casi bitro spremiojajo! Onega gosiilniCarja, ki nam je odrekel prostorc za bhgo8lor]jenje naie zastave, ja gospodar pogual is biie, Odslej bode torej tndi na 6ori§Leku pihala pri-jaza^jia s*pa, kajti denar je denar, nnj ga prineae Lab ali SKjrenec. — Islet na grob pokojaega ^vaba, p'matelja in nrednika ffEdi)ioatitt, r Dutorlje rritl mo je r nedeljo 15. r. m. Iz Trata je doilo kakih 40* oseb, iz okolice Dutorefj pa mnogo niroda. Po tiovrfienora e^rkreoam oprarilu pelo ja 20 pevcer na grobu, A«» ialni po^aneu in urednik ,Naie Slogs'* gosp, M. Mandiuhhr6'\6, vikar na Gradi^u ; i. g. Drag. Kumar, vikar r Uorjani, je io priSol na svoje novo racsto r Av6e. P. g. Andrej Ferfolja, kaplan r Kamnjah, dobil je zupnijo Zgonik (patronat ima kno-ginja Hohcnlohe); na njegovo maato pridu 5. g. Jo> sip Kosorel, do zdaj kaplan r Devinu, a v Deriu p"jde novomaS-iik K o »; <5. g. Franc M o 8 k a t, kaplan v Bolcu, imenoran je vikarjem v Trent), na njegovo meato pa novomainik L. g. Kurd Porin<5i6; 6.g. Franc KodriS, kap!an v Crni^ab, postal je rikar na Trnovem; njegov naalednik bo L vcr. Leopold Stubelj, do zdnj kaplan v Rocinju. C. g. Frane Razpet. kaplan v Corkoem, dobil je vikarijat 0-rebek,. njegovo mcato pa novonia§uik 6. g. Joaip S c b e j b a 1. Nuvomainik 6. g. Josip Strancar, imenoven je kaplanom r Sr. K r i z u pri Ajdorscini, 5. g. Franc C I a r i. kaplan v Gradu, pa katehetom pri LL. (TdtaUnak v Gorici in ob enem na inestni deiki Soli. G. g T o in a d i n i, Benecan, prevzame rodstvo r zavodu zapuSdcoib otrok v Gorici. Lekarna Trnkdczy „pri zlatom snmorogti" r Ljabljani ja pritozila 36. itcv. miega lista knji-iicot v katere] so naredena raznovratna zdraviia, njih cene in razr.e zahvale posamifn'h ozdravljencov, ki so jib rabili in uzivali. To knjiiico so prejeli vai naii naroioiki. — Lep dar. NaSej 9studentovski knhinjiu podaril je ,uak goipod, ki ooce btti imenovan* 15 gl. Pre-srCno hvalo izrekatr.o mladinoljubnetnu gospodu. Bog daj mnogo posncmalcer. — Porodil Rf je v ponodeljek nas rojak gospod Matej Rutar, c. k. sodnjjski pristav, z gospico Eroo-stino CotiCevo iz Gorice. Slovenska fiitanka za prvi razred ared-njih Sol. Scstavil in izdal dr. Jakob Sket, c. kr. profeaor, I. zrezek. Tiskala in zaloiila tiskarna druzba sv. Mohorja r Celorro. str. 184. cena 80 kr. To je otjnovejia krjiga. koje amo zivo pogreiali in za ka tero smo naufrudljiveinu g. piaatelju prav hvaleioi. Yanjo so sprejeti najlepii proizvodi sedanjih in prej-§nih slovenskib pisateljer. Knjiga je ob enem zabavna in poncna, radi 5esar jo gorko priporoCamo tudi ne-dijakom. ^Edinost.* P. n. gg. narodnikom. Tretje cetrtletje aa b!iia proti arojemu koncu. Ker poteka s concern tega Lstrtle:ja narocnina mnogim na&im gg. naroi-nikom, prosimo jih, di bi sa nas domialiiti z naroo-nioo za zadnjc cetrtletje. Svpjf st^e doliaike pa NAZNANILO, Podpiwn*. naalednic* ˇ Modal salo)2a)lel pn pofcojoi goapej TEBEZIJI udovi BRE«A\T, v Baltelu dtev. 28, ireaicuje sa oaaaanjati svojim castitim odjeraflcpm, 4a bode tod! sanapraj ravno tin aaloini a in izde-fovalo&a lllotmltov za goap6, vedno so aainoTajsem naiinti po tuoroib is Patiw in Dunaja, Od 20. t, m. nadajje sa&te ravno taoi ratfovo\jim raaprodaja dasedasje taloge. Zartdi tvoio dolgoJetoo sfeibe Y omoajanej «a-I<2ai«i in sarsSi dobrobotnoitl, skaioune jej od nu.ogobrojaih odlitaih odjonurtoov, oadeja so niie pudpUaia dobrobotne podporo od toga p. n. oteiuatYH. Z •ajodliSaejiiao suoatovaojoin Pavlina Jlabitn. Dobar glajavir se dobi po nizki coni y goapoaki ulici st. 9. v II. nas NajaUrejSa la zartdi sroje aoltdooati ^ dobro znaa- ksjigotriniea FlUiiA WOHILm V GOMCI NA TBAVNiKU "9 priporoca se slarnt-raa slovenskeata oWKnsiTU : ob zafr-tkii novega Iet& & *tsijt>iciJe->» ppmoL m b» treba mtto-gih be «-if: tin se t«oki».'c njibova tadorita ¦toe fee «e le rabtto ni>ko*'feo dn: obiSajo in pre-ereio ptv* kraulu B»i..Jorrrtniie2e-' lettlat bolcn.i, Pr»* iz».ft ro> Titre'cjo zo-per hwnotoMtc. pi-o.i bo?e/n:m sa Jelrlfc in qb Vrasiel. prefi dreve*a>m bo\v?r.''a in proti __ giistam. pri ien«kib n>eae«.nih nadleSnoatib, voper beli tok, boijaat, wiper bif}e area lor cistijo pokwjeno kri. Qa§c ma pregnjajo M*» oawaj«iuh bolczui, ftmpalt aw» obvarujejo tudi prcd Tgako buezhljo. Prodajejo a« t web glavnih lokaroieah oa avetu; za narocbe in poliliatTe pa edino T Iekar-nici Csifltofoletti V Gorici, v Train t ltkami C. Zanetti in G. B. Bovia in t lekarnt Alia Ma-donna t Korains. Ed* ntaklenlca auoa 30 tunrB«r. B?cti]j4 m\m Map dobra ipmljtBa ia gcttt prto Visokocastiti auhovsdini pripnrofam se rljudno podphnni r naprafo eerk* veuih posodin orodja n Mstega »rebraf kfneS-kega srebra in iz medestne najnorejfie oblike, kot ltd. ita. po najniiji ceni. Zadoroljim gotOTO rsakega narodmk-i, bodisi da 80 delo prepuati mojema oknsn bodini da Be mi je predloSil nagrt. Stare reLi pnpra«in>r ter ;)ib V ogvji pozlatfm in posrebrim. C<5. gg. naroemki noj mi btsgovoie poalati iste nefrankovane. Te«d*r Slabasjja, srebrar v Gorici, tillca Morelli atcv. 17. ?ciilje mistetta blaga datw ip^ina ia psto pmtoll V VSEH TBAFIKAH. -jUjlJBOLJsj \ Je pnstm *' LE HOUBLON IBAKCCEKI 32EEL } L . Caw!fly-a It Henry-a v P&rhu v^* Aritro-Ogjrsvn: OTTO KJkSITZ & Cam, . Stoss im Himtnel, Dunaj. [AnIWI*- p LEFOTA zob Po kratki rabl prekoristno zobno distilo r Nova amerfkanska J glicerinova zobna cr8ma f (zdruvntiko pv i>kana> ftALODONT 'Iff? c k. dvorni zalagatelj na Dunaju. Dobtra se pri Iehatni6arjih parfumt'urjih itd., 1 ko8. 35 kr, — V Gorici pri G. B. Pod- % toutjii, A. du Gironooli, lekarui Kuruer, G. C L Braunitzcrju in G. Cristofolettsju. f ¦VVV VAVi !!Za gluhe!! Oseba ki je bifa po priprontem sredstvu nrojvh* 2Slet-ˇcga oglukoni* ˇ v3e»ih ozdravljcna, je priprarljena pismono Kjrt»niti r nomSkem jeziku vsakorau brezplaco. N«*tor: J, SihoIosomt Wien IX. Kollngarae 4. „SLAYIJA" vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Pitiaroica vibnega zattopa za Goiico ia OoriSko uiihaJA He t 3Iarziuijcvi hisi, v II. nadstr. Tukaj se zavf.rujo za placilo nizkib prttmij pr<>t ikmW y po2ttruf streli, pnrnih nizletih ttti njih ra^lcdkib. I'rfjtMuajo ae tudi 2.tvurovaitja na 2tvlJRitj«» v najraznoTrstnejijih slud.ijih In kombimicijah ter bp dajejo glede tega vsa pojasnila, kakor tudi tiskani oavodi. Vrbni zastop v Gorici v Marzinijevi hiSi, II. nadstrop. jTvorniska zaloga suknal BFBBNO fJBJ Ferdinandova nliea. kt.l. S. 6. aajveLe in nojeeiiejie kapovaliS^e za — zimsko dobo. — Nfjvega zaloga primemih boziCni darov. Cejyki o pi-ccbleki ali perilu za goapode in^oapo iii.o gaUtatarijah, uzorci sakns in'j^zaoega blaga zastoaj in franko. Po-8 poitnim povzetjem. Dokter je se kaj t zalogt t Ostanki brnskega ankna [2.10 metror za ceio zimsko mozkoi obluko f. 3 75 Asglesko aeviot-blago |910 metro? za celo mci!;o obleko] I. f. 8.50, II. f. 7.50, HI. f. 6.— Blago ssa zimske axtknje [fine baie, moderne barre 2.10 m 10 for., II. 6 for. ap !!! NAZNANILO !!! Kape iz pliaa | Namixni prti j &ifon za moie_iB_de{ke, 6kom. f. K50;Iancni, Tseh barv, 3 komiidi 3i4;za mozko in Jebsko perilo, 1 kom. j "Potna ogrinjala (plaid)~"\ 2J?r- 3 k«w»*di 6i* i for._ ( okoinokcv) I. tsso, H. f. 4.50 i3;50 m. dolg: l^ m. Sir.ik f. 4 5o| "" " Prtifii (tanfiete) ™ | " Prosriiaki barsant 12 zepnib. rutic ilftnpni 4\* fteuomi, r, koro. f. 1 80 1 komad (29 komolcer) bt 1 ali jsarobij»'niht % barvanimi robi za; Pei'ilo Z» SO!>p«» rudec_6 f., viSnjev a!i r jnv, f. 5 [mozkti f. 1.20, za /enske 1 fori -¦- >»A j ".b.8W.Mi„-----------1 Kauevas Pravi stajeraki ioden ;a loYske suknje in obleke, nepo-j kvarljir, 1 meter f. 2 85 ZftVese, ptaUte, piepro^e ^ najawenej-ega piatna z za I- . .....¦¦ « i . i.i . i. i i i 'siitn obsitkom f. 3.25, z vezei I Zavese od jute ; 5 for# |n.jooyfj§ari!arqa;P«»poIna,Td!ebj--------3 po^affikoreeti [barvah f. 2.30, v Stirjh barrahf.350i Garniture od jute ' 2 pregrinjali za postelje in 1 na-! Blago za vrhne auknje [barre po najnorejSi modi, najfi-loejie baSe 2. 0 m. sa eel Trhntkl n»'d<»v f-J„«2_ ____§tirih barvah 6 for. Spodnje sukaje iz klobu- , P^esita ziimka'pokrivaiiris?vine:.h,l^at? ^niburiranp, rdeC?. I komad 3 for. Jacquard-Manila bodua [preprogh, 10 metror dolga,trpefno] blago f. 3.50 Angora-Ogrfac zimaki, 10{4 t« iit f. 2.SO Volnena zenska jopica (Jersey) w\>eb barrah, iepo pristo-| Gt ,aitura od ripaa------- jajo^a 2 forn U. f. 1/20 [2 pregrinjali za poateljo, 1 namisnij Nogavic* «* z«n«ke } prt, nojmodernejse barraae f. *.50;M»»ke^ bfle ali barvane,« paroT; -----------RiuhA rolahte^------------!_________l*Lt.eJ,?I* -V?®______ |!! Kupi se 0 priliki !! Zimski Niger-loden za zenske obleke. nnjbolj5e trst»», 10 m. f. 3.20 Karirano mbdno blago 60 cm. Siroko za apalne snknjo in otroSke obleke, 10 m. f. 2,50 BJube (plahte) .-----------------.., —..:------__ l kom brez Sira, ft m. dohr. f. l.5o! Damastoe vbrisavke -------_--------------------------:--------»_i ^ ig^^ $ komadov v. franzami f. 1.8i)f z obrobkom f. 1.20 80GotOV slamnjak, 2 m. dolg. 1 komad, I. f. 1.40, II, 90 kr. IKonjske plahte, teike vrstei « obrobki, 190 cm. dolge 130 cm. iiroke, I. rtimena f. 2.50, II. aiTa f 1.50 Platnina in tkanina t komad, — 20 komolcev Dom&ce platno _______________________________mo^ne vrste (20komo!cer) 1 kom. iPlanelaste rate za na glavo| _ 5I* f» » so. 4t4 f. ^20^___ z» ienske, zclo tople 3 komadi f Oxford, najnovejsl uzorec I 2 for. I'. 75 kr. ;1 komad (29 k mole?'- f. *.50j Muduo Hag) za dame. Joupon i trozifeno blago [t T»eh barrag, I. f. 3.50, IL f. 2.80 ~ Flanela Valeria najnorejSi uzorec, 10 m. f. 4.—• Kalmuk !najnoTej§i uzorec, 10 m f. 270 Barsant za obleko inajnoTejii nzorec pristne barre, 10 metror, f. 3 — , Kaamir dvojne airokoati icrn in barvan 10 m. for 4. Atlas od volne, dvojne lairokosti, cm in barvan, 10 m 1 f. 6.50 W "Ta|P«ggmnt GABBSCEK; odgovonii nredDik ». JWBSlC. — HUsrijwska (Mania t Goricj. Čudovite kapljice