Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulioe štev. 15.
Z urednikom bo more govoriti vsak dau od 11. do 12. uro.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šoetatopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se copuot.
Ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ot> £5. viri zvečer.
Velja
za IJnblJano
▼ upravniStvu:
ra celo leto 6 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na meseo 60 kr., pošiljatev na dom velja mo-aečno 9 kr. več.
Po pošt! volja
za colo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrtleta9gld. 60 kr. in za jedeu mesec 86 kr.
Štev. 242.
V Ljubljani v sredo, 17. decembra 1884.
Tedaj I.
Vsakemu svoje!
Odlok c. kr. deželnega šolskega sveta za Kranjsko z dn6 14. decembra 1.1., s katerim se ljubljanskemu mestu nalaga ustanovitev nemške šole, ob jednem pa se tudi določa, da je na vseh drugih mestnih javnih ljudskih šolah ljubljanskih slovenščina učni jezik za vse predmete, slove:
Vsled vloge mestnega magistrata z dn<ž 12. januvarija 1883, št. 13 973, je ljubljanski mestni odbor na podstavi sklepa v seji dn6 31. avgusta 1882 prosil naredbe :
1.) naj se na vseh mestnih deških in dekliških ljudskih šolah vpelje slovenščina za vse učne predmete kot učni jezik;
2.) naj se pouk v nemščini prične še le s tretjim razredom ter se poučuje s slovenščino kot učnim jezikom;
3.) naj se pouk v nemščini (poleg slovenščine) s tretjim razredom v vseh višjih razredih nadaljuje, in naj se tako uravna, da morejo učenci vstopiti iz četrtega razreda v prvi razred srednje šole ali v meščansko šolo, ali v obrtno šolo s slovenščino kot učnim jezikom.
Proti tukajšnjemu odloku o tej zadevi z dn6 9. junija 1883, št. 447, v kolikor se je namreč prošnja, da se nemščina še le s tretjim razredom počenši kot obligaten predmet poučuje, odbila, uložil je mestni odbor po mestnem magistratu s poročilom z dne 17. oktobra 1883, št. 13 490, predloženo pritožbo, v kateri se, razloživši vzroke, prosi dovoljenja, da se omenjeni pouk s tretjim razredom pričenja.
V nobenem dotičnih sklepov mestnega odbora pa se ne razmotriva vprašanje, kaj naj bi se storilo gledč pouka otrok nemškega materinega jezika, če bi dozdanja, s tukaj-uradnim odlokom z dnč 29. oktobra 1878, št. 2067, vpeljana jezikovno utrakvistična uredba prenehala in bi na nje mesto stopile šole s slovenskim učnim jezikom za vse učne predmete. Ob izvedbi omenje-
Listek.
Ivan Fedorovič Šponjka in njegova teta.
Ruski spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, posUvenil XY.
(Konec.)
Plavolasa gospodičina ostane in sede na divan. Ivan Fedorovič sedel je na svoji stolici kakor na iglah, zarudeval je in povešal oči; ali gospodičina ni tega kar nič zapazila, kakor se je zdelo, ampak je ravnodušno sedela na divanu in pozorno opazovala okna in stene ali pa je pogledavala za mačko, ki je bojazljivo begala med stoli.
Ivan Fedorovič se nekoliko osrči in hoče započeti razgovor; ali zdelo se je, kakor bi bil vse svoje besede zgubil kje na poti. Niti jedna misel mu noče priti na um.
Molčalo se je dalje okoli eno četrt ure. Gospodičina je še vedno tako sedela.
Naposled zbere Ivan Fedorovič svoje misli in reče s tresočim glasom: — Po leti je strašno mnogo muh, milostiva gospica!
nih sklepov mestnega odbora bi ne bila za prebivalce nemškega rodu, kateri so del prebivalstva glavnega mesta, osigura sredstva za dosego pouka v nemščini na javnih ljudskih šolah v Ljubljani.
Vsled tega se je s tukajuradnim odlokom z dne 16. junija 1884, št. 1106, v namenu, da se reši vprašanje o napravi nemških in slovenskih ljudskih šol, katere naj bi na mesto dozdanjih mestnih javnih ljudskih šol stopile, oziroma da se določi število in obseg ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, katere se imajo poleg ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom odpreti, naročilo c. kr. mestnemu šolskemu svštu, naj dotične propisane izkaze s pomočjo šolskih vodstev sestavi, naj se na podstavi teh, po C. kr. okrajnem šolskem nadzorniku pregledanih izkazov o tej zadevi, o prošnji mnogih ljubljanskih meščanov za ustanovitev javne mestne nemške ljudske šole, katera prošnja se je v prepisu objavila mestnemu šolskemu sv6tu, in o sklepu kranjske hranilnice, tičočim se ustanovitve nemške privatne ljudske šole na lastne troške, vkupno posvetuje in omenjene izkaze z dotičnimi predlogi kar možno kmalu predloži.
Ker pa je šlo tudi za to, da se pravočasno skrbi, da se z otvorenjem ljudske šole s slovenskim učnim jezikom ob jednem otvori tudi ljudska šola z nemškim učnim jezikom, naročilo se je, naj se dobi od mestnega odbora, objavivši mu poverjene prepise omenjenih izkazov, omenjene prošnje in sklepe kranjske hranilnice, kar najhitreje možno izjavo, ali hoče do začetka prihodnjega šolskega leta ustanoviti potrebne ljudske šole z nemškim učnim jezikom.
Naj se predložijo omenjeni izkazi in izjave, se je vender z dopisi z dn<5 12. julija 1884, št. 1324, in z dn<š 28. septembra 1884, št. 1724, zastonj opominalo. Ob teh razmerah in gledč na zanikaino resolucijo o ustanovitvi nemške ljudske šole, katero resolucijo je mestni odbor v seji dn<5 2. decembra 1884 sklenil, ne ostaje druzega, nego da se vprašanje o
— Strašno dosti, odgovori gospodičina. — Brat je nalašč naredil muhalnico iz starega materinega črevlja, ali vse jedno jih je strašno mnogo.
Tu se razgovor zopet pretrga in Ivan Fedorovič nikakor ne more več najti besed.
Naposled vrne se gospodinja s teto in črnolaso gospodičino. Ko se je še nekoliko pogovorila, poslovi se Vasilisa Kašparovna od starke in gospodičin, navzlic vsem vabilom, naj tam prenoči. Starka in gospodičini spremijo goste na krilce in še dolgo so se priklanjali teti in njenemu netjaku, katera sta se ozirala iz bričke.
— No, Ivan Fedorovič, o čem pa sta govorila z gospodičino? vpraša teta med potjo.
— Jako ponižna in krotka devica je Marija Grigorijevna, reče Ivan Fedorovič.
— Poslušaj me, Ivan Fedorovič, jaz se hočem s tabo resno pogovoriti. Kakor veš, imaš zdaj osem in trideset let; dostojnost si uže dosegel precej veliko : čas je, pomisliti uže tudi ob otrokih! Tebi je nedvomno žene treba. . . .
— Kaj, teta! vsklikne Ivan Fedorovič, ves preplašen — kaj žena! Prosim vas, teta,
ustanovitvi nemških poleg istočasne ustanovitve slovenskih mestnih javnih ljudskih šol v Ljubljani reši z določbo.
Slednja ljudska štetev z dnč 31. decembra 1880 je pokazala, da je izmed 26 284 ljubljanskih prebivalcev 5658 z nemškim občevalnim jezikom, torej je naravno in utemeljeno, da ima večina roditeljev, katerih občevalni jezik je nemščina, potrebo in interese, da dobivajo njih otroci najprej v šolah z nemškim učnim jezikom pouk, ravno tako, kakor je tudi za večino roditeljev s slovenskim občevalnim jezikom potreba in interes, da se njih otroci najprej v šolah s slovenskim učnim jezikom izobražujejo.
Do zdaj so mestne javne ljudske šole v Ljubljani tako uravnane, da sta na njih oba deželna jezika obligatna učna predmeta in razen tega je Blovenski deželni jezik pre-vladalno v spodnjih razredih, nemški pa pre-vladalno v višjih razredih učni jezik.
Ker mora ta utrakvizem prenehati, je zopet utemeljeno, da na njegovo mestone stopijo samo šole s slovenskim, marveč tudi šole z nemškim učuim jeikom, in sicer tem bolj, ker mora, ne samo slovensko, marveč tudi nemško ljubljansko prebivalstvo v jednaki meri pomagati pri ustanovitvi in vzdrževanji mestnih ljudskih šol in otroci slovenskih in nemških roditeljev te šole obiskujejo.
Ce torej občinsko zastopstvo mesta Ljubljane zahteva mestne javne ljudske šole za pouk s slovenskim učnim jezikom, mora dosledno skrbeti tudi za ustanovitev in otvorenje ljudskih šol z nemškim učnim jezikom, in sicer tako, da se šole s slovenskim in šole z nemškim učnim jezikom istočasno ustanovijo in otvorijo, in to zato, ker stopijo na mesto dozdanjih utrakvistično urejenih ljudskih šol. Sicer pa se more vpeljati ta nova naredba brez oškodovanja učnih namer naravno samo polagoma (sukcesivno) in tudi stariši in njih zastopniki sploh ne morejo imeti interesa na tem, da uže na zdaj utrakvistično urejenih šolah se učeče učence pred propisano do-
ne govorite tako. . .. Kar sram me je, ko take stvari pravite ... jaz še nisem bil nikoli oženjen. ... Jaz še ne vem, kaj nai Ibi s ženo delal!
— To uže izveš, Ivan Fedorovič, uže izveš, reče teta in se zasmeje ter sama pri sebi misli: „Zares! še po polnem otrok je! ničesar ne v6!“ — Da, Ivan Fedorovič! nadaljuje ona potem na glas: — boljše žene ti ni treba iskati nego je Marija Grigorijevna. Vrhu tega ji ti jako dopadeš. S starko sva o tem uže mnogo govorili; ona bi te prav rada videla svojega zeta. Res je, da se še ne vč, kaj poreče ta Grehoddj Grigorijevič; ali mi se zanj ne brigamo in naj le poskuša, zadrževati doto, tožim ga takoj. .. .
Med tem časom pripelje se brička domu, in stara kljuseta znova oživč, ko zapazijo, da bodo kmalu počivala.
— Slušaj, Omeljko! konji naj se prej dobro ohladi in ne goni jih takoj napajat: to so iskri konji. — No, Ivan Fedorovič, nadaljuje teta, ko zleze z voza, — jaz ti svetujem, da o tem nekoliko pomisliš. Jaz moram zdaj še v kuhinjo; pozabila sem ukazati
v začetkom omenjeno pritožbo gledč pričetka s poukom nemščine kot obligatnega predmeta in preminjajoč in dopolnjujoč tukajuradni odlok z dnč 9. junija 1883, št. 447, na podlagi § 6. zakona z dnč 14. maja 1869 (št. 62 drž. zak.) in zajedno s čl. 19 državnega temeljnega zakona z dn<S 21. decembra 1867, drž. zak. št. 142, naslednje določa:
a) Mestna občina ljubljanska mora do pričetka šolskega leta 1885/86 ustanoviti v Ljubljani po jedno mestno javno ljudsko šolo za dečke in deklice z nemškim učnim jezikom, katere šole naj se po § 11. drž. šolskega zakona z dnč 2. maja 1883, štev. 53, razširijo.
b) Ob jednem z otvorenjem teh ljudskih šol z nemškim učnim jezikom naj se na drugih mestnih javnih ljudskih šolah v Ljubljani slovenščina kot učni jezik za vse učne predmete, in sicer, da se uže pričet pouk nemščine na slednjih šolah ne pretrga, sukcesivno od leta do leta vpelje, z dalnjim določilom, da se s poukom nemščine kot obligatnim učnim predmetom na ravno teh šolah s tretjim razredom prične.
c) Mestna občina ljubljanska ima za pokritje z izvedbo teh sklepov združenih troškov s tem skrbeti, da jih vzprejme v občinski proračun.
d) Poročilo o naredbah se pričakuje do konca januvarija 1885.
C.kr.deželni šolski svčt za Kranjsko.
V Ljubljani dnč 14. decembra 1884.
C. kr. deželni predsednik:
W i n k 1 e r 1. r.
Poročilo
o posvetovanji c. kr. državnega železniškega sv6ta z dne 4., 7. in 8. nov. 1884,
kolikor se to posvetovanje tiče pritožb, katere sta slavni deželni zbor ter kupčijska in obrt-nijska zbornica kranjska objavila gled6 voznih tarif. Podal ud c. kr. državnega železuiškega svčta K. Luckmann.
(Dalje.)
S tem privatnim pismom se mi še niso zdele dognane one zadeve, katere mi je naročila zastopati ljubljanska zbornica; vsled tega sem si usojal, v prvi seji interpelovati, zakaj da ni ta sklep c. kr. državnega železniškega sveta omenjen v poročilih slavne c. kr. generalne direkcije; tudi sem predlagal, da se sklep in pismo c. kr. generalne direkcije odd£ tarifnemu odseku v ocenjenje in poro-čevanje v prihodnji seji.
Gospod zastopnik slavne c. kr. generalne direkcije je stvar osvetil in povedal, da se je pač posvetovalo o posameznih, od mene naznanjenih konkretnih slučajih, ko sem svoj predlog motiviral, a ta zadeva se zato ni spre-
jela v poročila, ker ono principijalno vprašanje, ki ga obsega sklep, ni še rešeno; c. kr. generalna direkcija bila je mnenja, da bode poročala še le tedaj, ko bode stvar po polnem rešena.
Sklep c. kr. državnega železniškega svčta in c. kr. generalne direkcije pisanje na me oddala sta se potem tarifnemu odseku, v katerem se je zastopnik c. kr. generalne direkcije izjavil, da mi bode o tej zadevi poročal v prihodnji sesiji.
Tarifni odsek se je na drobno pečal z dotičnim predlogom prejšnjega uda gospoda Schwaba, ki se glasi:
„Za jednako blago ne smejo za bližnje postaje — pod jednakimi voznimi pogoji — skupni vozni troški večji biti nego za bolj oddaljene.
V inozemskem ali primorskem prometu more se tedaj dovoliti izjema, ako se vsled tega ne oškodujejo gospodarstveni domači interesi."
Ta predlog dal mi je priliko, da sem v tarifnem odseku označil mnogotere anomalije, ki nastajajo po sedanjih tarifih za okraj kup-čijske zbornice ljubljanske. Opisoval sem škodo, ki jo ima naša kupčija, poljedelstvo in gozdarstvo vsled nejednakih tarifov in risal konsekvence, ki nastanejo vsled tega, da plačujejo postaje, ki so skoro 170 kilometrov bolj oddaljene, manj vozarine, nego bližnje kranjske postaje.
Trudil sem se, doseči, da bi se one tolikanj znižane cene dovoljevale samo za blago, ki je v istini namenjeno eksportu, da bi se pa jednake cene ne dajale za vse importno blago in za take pošiljatve, ki prihajajo iz onih, s temi prednostimi obdarovanih krajev nazaj na domače postaje, oziroma ki se pošiljajo nazaj.
Tarifni odsek je pripoznal mnogotero veliko škodo, ki jo ima kranjska dežela vsled dosedanje tarifne politike; vender pa razni dostavki, ki so se predlagali, da bi se branili domači gospodarstveni interesi, niso dobili večine — in to tembolj, ker se je zastopnik c. kr. generalne direkcije vsem takim predlogom energično ustavljal in zahteval, da je ravnateljstvo po polnem svobodno v odloče-vanji tarifov.
Po dolgih zanimivih debatah v odseku sklenil je poslednji, da priporoča c. kr. državnemu železniškemu svčtu sledeči predlog v sprejem:
„1.) Za isto blago se v domačem lokalnem priklepnem in zaveznem prometu na isti prometni pr6gi in pod istimi pošiljatve-nimi pogoji ne sme za bližje postaje računati večja vozarina, kakor za bolj oddaljeno. Pri določevanji te skupne vozarine se morajo refakcije v poštev jemati.
2.) V prometu z inozemstvom, z lukami in pristanišči one določbe ne veljajo."
vršitvijo ljudsko-šolskega pouka pustijo prestopiti na drugače urejene ljudske šole.
Glavni kontingent učencev na mestnih javnih ljudskih šolah v Ljubljani so sicer vse-kako otroci roditeljev s slovenskim občevalnim jezikom, a čez 5500 prebivalcev z nemškim občevalnim jezikom daje gotovo blizu 500 šolo obiskujočih otrok, katerih roditelji z isto pravico zahtevati smejo, da se njih otroci vzprejmo v ljudske šole z nemškim učnim jezikom, kakor roditelji s slovenskim občevalnim jezikom za svoje otroke vzprejem v slovenske ljudske šole. Osebito so v prošnji mnogih meščanov glavnega mesta Ljubljane z dnč20ega januvarija 1884 izkazani 203 šolo obiskujoči dečki in deklice, katerih roditelji zahtevajo šolski pouk z nemškim učnim jezikom.
K temu še pride, da je vsled izkaza z dnč 24. junija 1884, št. 149, katerega je predložilo ravnateljstvo pripravnice za učitelje in učiteljice v Ljubljani, na čegar vadnicah je utrakvistična uredba, v slednjih petih letih povprečno obiskovalo te šole vsako leto 89 v Ljubljani za šolo godnih dečkov in 61 tu šolo obiskujočih deklic nemških starišev, oziroma z nemškim maternim jezikom.
Ni neznatno število v Ljubljani za šolo godnih otrok z nemškim maternim jezikom, kateri so obiskovali privatne šole v Ljubljani, umevno, da so morali plačevati dotično pristojbino.
Izkaz o povprečnem številu javne mestne ljudske šole v Ljubljani obiskujočih, tu všola-nih otrok nemškega materinega jezika se ni, kakor omenjeno, predložil. A pokaže se uže iz gorenjih razlogov, da je število za šolo godnih dečkov in za šolo godnih deklic nemškega materinega jezika v mestnem okraji Ljubljana toliko, da se mora po §§ 1. in 10. zakona z dn6 29. aprila 1873, dež. zak. štev. 21, in § 59. zakona z dnč 2. maja 1883, štev. 53, vsekako ustanoviti ljudska šola za dečke in jedna za deklice z nemškim učnim jezikom; izrečno pa se pri tem omenja, da to, da obstoje v Ljubljani vadnice na pripravnici za učitelje in učiteljice, potem privatne ljudske šole, nič ne spremeni po čl. VII. zakona z dnč 19. decembra 1874 (štev. 37 dež. zak.) mestni občini pripadajoče dolžnosti, da skrbi za ustanovitev in vzdržavanje potrebnih ljudskih šol, ker so prve šole, ne gledč na njih jezikovno utrakvistično uredbo in ne gledč na to, da ni vzprejem v te šole samo ljubljanskim šolarjem pridržan, po določilih Illega oddelka zakona z dne 14. maja 1869, štev. 62 drž. zak., bistveno le kot pedagogično-praktičen učni pripomoček za izobrazbo učiteljskih gojencev; da pa obstojijo privatne šole z ali brez javnosti, na katerih pa se sicer pouk plačuje, to ne odvzame mestni občini dolžnosti, ustanoviti novo šolo.
Deželni šolski svčt torej, ozirajoč se ob jednem na željo, izrečeno po mestnem odboru
Solohi, kaj naj pripravi za večerjo in ta reva gotovo ni o tem niti pomislila.
Ali Ivan Fedorovič bil je kakor od groma oglušen. Res je sicer, da je Marija Grigori-jevna jako lepa gospodičina, ali oženiti se!., to se mu je zdelo tako strašno, tako čudno, da nikakor ni mogel o tem brez strahu pomisliti. S ženo živeti 1... to je nedoumno! On ne bode več sam v svoji sobi, ampak zmerom bosta dva! . . . Pot mu je stopal na čelo, čem bolj se je pogrezal v premišljevanje.
Bolj zgodaj kakor po navadi leže spat, ali navzlic vsemu trudu ne more zaspati. Naposled ga vender obišče zaželjeno spanje, ta splošni tešitelj, ali kako spanje! Hujših sanj ni nikdar še sanjal. Sanjalo se mu je, da vse krog njega šumi, da se vse vrti, on pa beži in beži, in pod seboj niti nog ne občuti. . . glej, uže je utekel... ali nenadoma prime ga nekdo za uho. „Aj! Kdo je to?“ — „Tosem jaz, tvoja žena!“ odgovori mu s šumom nek glas — in on se nagloma vzbudi. Potem si domišlja, kakor bi bil uže oženjen, in da je vse v hiši tako čudno, tako nenavadno: v njegovi sobi stojita mesto jedne dve postelji; pri mizi sedi žena. Njemu je pri srci tesno;
še zna ne, kako naj bi stopil k nji, kaj naj bi ji povedal, in naenkrat zapazi, da ima ona gosji obraz. Nenadoma obrne se v stran in zagleda drugo ženo, ali tudi ta ima gosji obraz. Obrne se zopet na drugo stran — tam stoji tretja žena; obrne se nazaj — tam je še jedna žena. Strah ga prevzame; on zbeži potem na vrt; ali na vrtu je toplo, on zatorej sname klobuk, in kaj vidi? — V klobuku mu zopet sedi žena. Pot mu oblije obraz. Iz žepa vzame ruto — tudi v ruti je žena; iz uha potegne si pavolo — tudi tam je žena. .. . Nagloma začne skakati po eni nogi, teta pa ga zagleda in reče z resnim obrazom:	„0,
le skači, zdaj si oženjen." On hiti k nji; ali teta ni več teta, ampak zvonik. Zdaj občuti, kako ga nekdo z vrvjo vleče na zvonik.
— Kdo pa me vleče ? žalostno spregovori Ivan Fedorovič.
— To sem jaz, tvoja žena, jaz te vlečem, kajti, ti si — zvonec.
— Ne, jaz nisem zvonec, jaz sem Ivan Fedorovič! zakriči on.
— Da, ti si zvonec, reče mimoprišedši polkovnik P*** pehotnega polka.
Potem se mu naenkrat sanja, da njegova žena še človek ni, ampak nekaka volnena roba; da je on v Mogilevu prišel v prodajal-nico k kupcu. ,,Kake robe želite ?“ vpraša ga kupec; „vzemite si ženo, to je najbolj moderna roba, jako dobra, iz nje si zdaj vsi delajo obleko."
Kupec pomeri in nareže žene. Ivan Fedorovič jo prime pod pazduho in gre k židovskemu krojaču.
— Ne, pravi žid — to je grda roba! Iz nje si nobeden ne dela obleke ...
V strahu in osuplosti se Ivan Fedorovič vzbudi; hladen znoj lije z njega v potokih.
Kakor hitro zjutraj vstane, prime za pro-roške bukve, v katere je bil nek dobroten knjigar v svoji redki dobroti in nesebičnosti natisniti dal tudi okrajšane sanjske bukve. Ali tam ne najde prav nič, dasi je bilo v njih precej stvari, ki so bile podobne njegovim divjim sanjam.
Med tem dozorela je v tetini glavi po polnem nova misel, o kateri izveste v naslednjem poglavji...
(Ali tu je rokopisa konec; kdor hoče še nadaljevanje izvedeti, naj se potrudi v Pravljico.)
Gospod zastopnik c. kr. generalne direkcije priporočal je, da se ta zadeva preloži na prihodnje zasedanje.
Uveril sem se, da bi po navadnem sprejemu odsekovih predlogov nikakor ne bilo pomagano težnjam ljubljanske kupčijske zbornice, kajti večina pritožb izvira od takozvanih tarifov za pomorske luke, železnice pa bi jih po sprejemu predlogov tarifnega odseka vpo-rabljale nasproti notranji kupčiji in notranji industriji ravno tako brezobzirno, kakor so to stvorile do sedaj nasproti kranjski deželi; — trudil sem se torej, kolikor možno, če tudi brez posebnega upanja, za vspeh, da bi se spremenila druga točka predloga tarifnega odseka. Pogoj, da bi se pri blagu v istini moral izvršiti eksport, ako hoče imeti olajšavo, ni imel nikacega upanja, da bi prodrl. Zato sem se odločil, poprijeti se prvotnega predloga prejšnjega uda državnega železniškega svčta, čest. gosp. Schwaba, in predlagati, da se mestu druge točke odsekovega predloga sprejme njegov dostavek; cel predlog bi se potem tak6-le glasil:
1.) Za isto blago se v domačem lokal-nem-priklepnem in zaveznem prometu na isti prometni progi in pod istimi pošiljatvenimi pogoji ne sme za bližje postaje računati večja vozarina, kakor za bolj oddaljene. Pri določevanji te skupne vozarine se morajo refakcije v poštev jemati.
2.) V inozemskem ali primorskem prometu zamore se tedaj dovoliti izjema, ako se vsled tega ne oškodujejo domači gospodarstveni interesi.
Skušal sem pri utemeljevanji svojega predloga dokazati, kako škodo imajo domači gospodarstveni interesi vsled tarifnih anomalij; posebno in na drobno sem poudarjal veliko škodo za kupčijo in obrtnijo, za gozdarstvo in poljedelstvo kranjsko, ki nastaja zaradi takih tarifov. Opozarjal sem pri tem na lastno težavno stališče, ker moram tako različne interese goriške in ljubljanske zastopati, kajti Gorica in več bolj oddaljenih notranjih krajev te grofije imajo ceneje tarife morskih luk, med tem ko 170 kilometrov bližje kranjske postaje ne morejo dobiti jednakih cen. Kot zastopnik Goriške sem oporekal temu, da bi nameraval provzročiti take spremembe glcd6 Goriške in izrekel sem željo, da bi Goriška vedno ohranila jednake tarife, kakor jih imajo pomorske luke; potem pa sem slikal faktične razmere na Kranjskem.
(Dalje prihodnjič.) ______________
Dopisi.
Z Gorenjskega dnč 15. decembra. (Izv. dop.) O dobri stvari se nikdar preveč ne govori. Resnica teh besedij daje mi pogum, da spregovorim tudi jaz o predmetu, o kojem se je ravno v „Ljubljanskem Listu“ zadnji čas dokaj navdušeno pisalo. V mislih mi je »Narodni domu.
Zlasti v sedanjem veku in posebno v zadnjem času kažejo posamezni narodi navdušenost za svojo narodnost s tem, da stavijo veličastne zgradbe kot spomenike, kot žive dokaze njihovega obstanka, njihove moči. Le poglejmo naše brate Čehe, s kako požrtvovalnostjo so postavili svojim muzam tempelj, ki ga skoro v Evropi nima para, in ki vzbuja občudovanje ne samo pri lastnem in sorodnih, ampak tudi pri tujih narodih. A tudi drugod stavijo se velikanska poslopja. Saj nam ni sreba kazati na kraljevi Zagreb, znano je vsakemu, kaj se je v zadnjem desetletji tam izvršilo. Isto tako čuje se o Ru-sinih in o. Črnogorcih, da zbirajo prostovoljne doneske za svoje »Narodne dome“. Da se je tudi nas Slovencev polastila misel, zidati si tako hišo, to ni nič čudnega. Saj morda komaj kateri drugi slovanski narod tako živo potrebuje trdnjave proti tujemu navalu, kakor ravno slovenski. In take zgradbe iinajo dandanašnji zares pomen nekedanjih trdnjav. Ne-kedaj merili so se narodi samo po telesnej moči, sedaj prevladuje duševni boj. S pestjo, ako Bog dd, ne bode se nam nikdar več me-
riti, bodi si uže s katerim koli nasprotnikom, a na duševnem	polji, tu nam	je	vender treba
enkrat dvigniti	glavo, zadnji	čas je,	da pokažemo tudi tu	svoje moči. A k	temu	nam je
treba nekakega	središča, kjer	se	bodo	stakali
vsi viri in od koder se bodejo zopet pošiljala na vse strani po Slovenskem krepila. Treba nam je „Narodnega doma“. Tu pod eno streho naj dobi zavetje vsa naša vžda, naša umetnost. Zgradba »Narodnega doma“ naj priča svetu, kaj da premoremo sami iz sebe iz lastne moči.
A dovelj teh splošnih opazk! Tako nam ni bilo namen govoriti. Navesti smo le hoteli nekoliko vzrokov, zakaj ne napreduje tako važuo podjetje, kakor je »Narodni dom“.
Preveč se od nas zahteva, bode vskliknil marsikak rodoljub. Naše moči ne zmorejo vsega, kar se od nas tirja. Je li to res? Ne! Da bi narod, broječ nad milijon duš, ne mogel zmagati kaj tacega?! A da vender ne zmaga, kaj je temu krivo? Temu krivo je predvsem to, da ne združimo svojih moči. Komaj se je sprožila misel, zidati »Narodni dom“, komaj so se začeli nabirati prvi doneski v izvršitev te misli, uže so se čuli od vseh strani glasovi: »Čemu to, to je luksus, tega ni treba!" Da je bilo dovelj perfidnih ljudij, ki so tudi vsako-jaka sumničenja spravljali med svet, tega uiti omenjati nečem. In zakaj je nastal ta krik? Kedo ga je vzbudil? Tisti, ki prodajajo pri vsaki priložnosti prav po ceni svoje rodo-ljubje, ki pri vsaki priložnosti trkajo na svoje rodoljubno srce, a ki se vselej prvi potuhnejo, ako se stopi prednje ter se od njih tirja, da položč obolos na rodoljubja oltar! Temu se najbolje izognejo, ako vnemo protiagitacijo. Da se je to res godilo, ne bode nihče tajil. In taki ljudje nahajali so se in se še nahajajo v najboljih vrstah naše inteligence. Nje naj naj si narod naš zapomni!
Človeku je težko izogniti se pri takem premišljevanji, da ne bi pisal trpko. A zamolčati hočemo, kar nam je še na jeziku. Morda delamo v svojih mislih marsikomu krivico, morda v zadnjem času pokaže, da se je napačno sodilo o njem. Vedcremo!
Da se je sreček za »Narodni dom“ do-sedaj tako malo razpečalo, temu krivo je tudi to, da dotičniki, kojim so se razposlale, premalo delujejo. Da, marsikateri niti povedal ni nikomur, da jih imd, tim manj ponudil jih komu. Pa morda jih misli sam obdržati? Kaj še! Poslal jih bode cel zavoj nazaj, kakor jih je prejel! Bojim se, da bodemo i pri tem podvzetji napravili zel6 bridko skušnjo!
Kar se tiče gorenjske strani, zdi se mi, da se je ravno ta v tem oziru najslabeje ska-zala. Odlikovala se je gotovo pred vsem Notranjska. A tudi Dolenjskej ne smemo delati krivice. Pomisliti je treba, da je ta zel6 revna in kar je še več, da si je ta postavila svoj lastni »Narodni dom“. Od Dolenjske tedaj ne moremo tirjati mnogo. Naša gorenjska stran imd največ premožnih mest. Da ta dosedaj niso storila svoje dolžnosti, zdi se nam čudno, tim bolj, ker so v narodnem probujenji ravno ona svetila vsem drugim. Vender še nismo obupali, temveč pričakujemo, da bodo še v zadnjem času rešila svojo čast.
Mi končujemo in kličemo vsakemu, ki se šteje med rodoljube; Storite svojo dolžnost, kajti po vaših dejanjih vas bodo spoznali !
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Gospodska zbornica obdržavala je včeraj sejo, in sicer prvikrat v novi palači državnega zbora. Predsednik otvoril je sejo z dolgim govorom, kojega je končal s trikratnim slava-klicem presvitleinu cesarju. Ministerski predsednik grof Taaffe objavil je potem podrobnosti o letošnji povodnji v Galiciji, krkor je to uže bil razložil v zbornici poslancev. Potem se je prešlo na dnevni red ter so se vsi predlogi odobrili brez debate.
Na Ččskem preti hud denarni polom.
Ne samo, da je firma Tschinkel še vedno v velikih zadregah, prihajajo včsti o hudih denarnih stiskah češke zemljiščno-kreditne banke. Zastopniki banke ter praške trgovinske zbornice obrnili so se na ministerstvo za pomoč, kajti, ako pade omenjena banka, potegnila bode za seboj v propad množino manjših denarnih zavodov in trgovskih firm. Kakor stvari stojč, bati se je, da se banka ne bode več mogla rešiti pogina.
V ogerski gospodski zbornici vršč se včeraj in danes interesantne debate. Včeraj poslovil se je starina predsednik Szogyenyi, a danes nastopil je svojo službo njegov naslednik baron Pavel Sennyey. — Državni zbor ogerski dovolil je včeraj zahtevano indemniteto za prvo četrtletje 1885. Opozicija glasovala je proti indemniteti.
Tuje dežele.
V nemškem državnem zboru vršila se je predvčerajšnjem živahna debata. Razpravljalo se je o tem, da se stavi v proračun znesek 20 000 mark za novo sistemizovano službo v ministerstvu vnanjih zadev. Zbor odbil je ta predlog, čeravno ga je knez Bismarck živo zagovarjal.
Nesporazumljenje med Srbyo in Bolgarijo je sedaj definitivno poravnano. Najbrže uže prihodnji teden vrne se srbski zastopnik pri bolgarski vladi v Sofijo nazaj.
Iz Carigrada se poroča, da je avstro-ogerski zastopnik, baron Calice, imel pretečeni torek dolg razgovor z turškim ministrom vnanjih zadev, Asim pašo, glede priključnih železnic bolgarskih in srbskih.
Admiral Courbet poroča iz Ke-Lunga, da je bila dnč 13. t. m. med francoskimi in kitajskimi četami precej huda bitka. Kitajci bili so naposled razkropljeni ter so izgubili čez 200 mrtvih.
Domače stvari.
— (Podpore.) Poljedeljsko ministerstvo dovolilo jo za napravo vodnjaka v Dolenji Pod-gori 100 gld. podpore in za razširjenje studenca v Vrhu 80 gld. podpore.
— (C.kr.ministerstvo za pravosodje) bode meseca januvarja 1885. 1. izdalo imenik odvetnikov (advokatov) in c. kr. notarjev v kraljevinah in deželah v državnem zboru zastopanih. To knjigo bo založila c. kr. dvorna in državna tiskarna na Dunaji (I, Singerstrasso 26). Dobila se pa bo po 60 kr. v tej tiskarni ali pa potom knjigotržtva.
— (Volitve za trgovinsko in obrtno zbornico.) Volilna komisija za trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani je volilske imenike za trgovski in obrtni odsek, in sicer po treh volilnih razredih teh odsekov sestavila. Imeniki bodo od 20. decembra 1884 do vštetega 2. januvarija 1885 javno za vlaganje ugovorov, ako bi jih kaj bilo, v Ljubljani pri mestnem magistratu, v okrajih zunaj Ljubljane pa pri c. kr. davčnih uradih javno razpoloženi. Ugovori zoper volilske imenike se smejo v omenjenem obroku za Ljubljano pri mestnem magistratu, na deželi pri c. kr. davčnih uradih ustmeno ali pismeno vglasiti, smejo se pa tudi neposredno pri volilni komisiji v Ljubljani vložiti. Na ugovore, po obroku vložene, se ne bode oziralo. Po obroku za ugovore bodo imenovani uradi volilske imenike volilni komisiji vrnili, in ta bode o ugovorih razsodila in razsodila ugovornikom naznanila. Na podstavi popravljenih volilskih imenikov bode volilna komisija izkaznice in glasovnice z razpisom volitve poslala obrtnim oblastvom I. stopinje (okrajnim glavarstvom, oziroma mestnemu magistratu), katera bodo navedene tiskovine vo-lilcem proti vročilnemu izkazu, in sicer v Ljubljani neposredno, drugod po potem občinskih uradov vročila. Komisija volilce tudi opozoruje na to, da se smejo tudi popravki naslovov vložiti pri imenovanih uradih ali neposredno pri volilni komisiji (pisarna trgovinske in obrtne zbornice v Ljubljani).
— (Izgubil) jo nekdo zlato uro, vredno 20 gld. Najditelj naj jo izvoli oddati pri mestnem magistratu.
— (Prevzvišenemu knezo-Skofu dr. J. M is si ji) predstavljali so se te dni raznih društev odbori in profesorji pod vodstvom svojih ravnateljev. Knezo-škof jih je prav ljubeznivo vzprejel in so prijazno z njimi razgovarjal.
— (Nove zvonove za cerkev sv. Srca Jezusovega) prepeljejo v soboto opoludne iz Samassove tovarne do gori imenovane cerkve. Blagoslovil jih bodo provzvišoni gospod knezo-škof dr. Missia v nedeljo dopoludne ob 10. uri. Sv. mašo služi s slovenskim govorom sam.
— (S.Gregorčiča poezije) prišle so ravnokar v drugem, zelo pomnoženem natisu na svitlo v založništvu Ig. pl. KI o in m ay ra in Ped. Bamberga v Ljubljani. Lična knjižica, elegantno vezana, z zlatim obrezkom dobiva so za 2 gld. v knjigarni založnikov v Ljubljani. Priporočati knjigo bi bilo odveč, ime Gregorčičevo samo dosta priporoča. Opozarjamo samo, da jo cena tej istinito elegantni knjigi zel6 nizka, in uverjeni smo, da bodo vsakdo, če ima tudi uže prvi natis, radostno posegel po njej, saj pa jo tudi drugi natis z mnogimi krasnimi pesmicami pomnožen.
— (Sreča v nesreči.) Včeraj pal jo na Poljanskem predmestji nekov delavec v blizu petnajst metrov globok vodnjak, v katerem je bilo še skoro tri metre globoko vode. Pal jo z glavo naprej v vodnjak, a na srečo se je le prav neznatno poškodoval.
— (Mrtvega) našli so starega moža v hlevu pri Židanu. Odveli so ga v mrtvašnico k sv. Krištofu.
— (Tatvina.) Obilo gnječo, katera je bila v nodeljo ob vmeščenji knezo-škofa, porabili so tudi dolgoprsteži. Neki ženski posegel je uzmovič v žep ter ji odnesel mošnjiček, v katerem jo bilo 12 gld.
— (Volka je ustrelil.) Iz Rudolfo-voga se nam z dne 13. t. m. poroča: Posestnik Pran Mišmaš iz Ambrusa ustrelil jo v bližini svoje hiše v jutro dnč 9. t. m. volka, kateri je jeden meter 55 centimetrov dolg in 80 centimertov visok.
— (Požarna kronika.) Dne 10. t. ni. nastal jo ogenj pri posestniku Matiji Pistotniku v Godiči (okraj kameniški); ogenj uničil mu jo hlev, vso krmo in jednega prašiča. Škode je 800 gld.; pogorelec jo bil zavarovan za 200 gld.
Uradni glasnik
z dne 16. decembra.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v II. Bistrici za katastralno občino Mala Bukovica, poizvedbe dn£ 29. decembra; — pri c. kr. okr. sodniji na Vrhniki za katastralno občino Bakitna, poizvedbe dne 27. decembra.
Razpisane službe: V Semiču, okr. metliški, služba okrajne babice. Letna nagrada 48 gold.;v prošnje do 10. januvarija c. kr. okr. glavarstvu v Črnomlji. — Služba cestninarja na zagrebški državni cesti; mesečno 16 gld. in povišanje na 18 in 20 gold. Prošnje, podprte z dotičnimi spričevali, vsaj do 10. januvarija 1885. 1. visoki c. kr. dež. vladi v Ljubljani.
Pod varstvom: C. kr. dež. sodnija v Ljubljani proglaša Nežo Ulčar z Goričice zapravljivko ter se ji je postavil varuhom Jakob Ložar iz Male Loke (okr. Brdo).
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
Dunajsko Novo Mesto, IG. decembra. Tukaj zaprli so več anarhistov.
London, 16. decembra. Iz Korta se poroča, da je prišel sel iz Kartuma ter poroča, da se Gordonu dobro godi, da je ustašem prizadel občutljivo zgubo s tem, da je Ander-manske forte razstrelil.
Telegrafično borzno poročilo
z dn6 17. decembra.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih...................81-75
»	»	»	>	srebru..................82'75
Zlata renta......................................104*	—
5°/„ avstr, renta.................................96	• 90
Delnice ndrodne banke............................ 857’	—
Kreditne delnice................................ 293-90
London 10 lir sterling...........................123	'35
20 frankovec................................... 9-76*
Cekini c. kr................................... 5-76
100 drž. mark.................................... 60‘27
TiijVi.
Dn6 15. decembra.
Pri Maliči: Frisch, vodja, iz Trsta. — Dubina, trg. potovalec, iz Vulpmese. — Rainer, trg. potovalec, iz Dornbirna.
Pri Slonu: Littman, trg. potovalec, z Dunaja. — Deak, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Baron Handel, c. kr. namest. koncipist, iz Pazina.
Antirrheumon
pripravljati od G. Piccolija, lekarja „pri angelju“ v Ljubljani, Dunajska cesta.
Najboljše sredstvo zoper trganje, protin, otrpnenje čutnic, bolesti v križi in prsih, revmatični glavo- in zobobol.
Steklenica 40 kr.
Naročila z dežele se nemudoma izvršujejo po pošti.	(105)	15—5
Umrli so:
D n 6 16. decembra. Fran Počivalnik, delavec, 30 1., Klavniške ulice št. 2, možjanski mrtvoud. — Anton Esteri, umirovljeni asistent, 76 1., Stari trg št. 15, otrpnjenje pluč.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
Stanj o barometra
7. zjutraj j 735*09 2. pop. I 736 41 9. zvečer : 739*06
Tempe-
ratura
Vetrovi
Nobo
+ 7*4 Ijzpd. sr.| obl. + 8*41 zjpd. sl. * + 5'4 ijvzh. sl.! dež
Mo-
krina
5-80
dež
Ekspeditor
ali
ek§peditorica
dobi takoj službo pri novoustanovljeni pošti v Horjulu. Ponudbe naj se vpošljejo do 25. decembra 1.1. županu Matevžu Šušteršiču v Horjulu. (133) 2—2
Za neko gostilnico v dobrem kraji na deželi
išče se gostilničar.
Dotične poizvedbe daje opravnižtro «Ljubljan-skega Lista.>	(132)	3—3
jako vkusne, elegantne in cene
izdeljuje tiskarna
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
-»lilHIinrt um ................
Na prsih in pljučah bolehnim!
Gospodu Jul. pl. Trnkoozy-ju, lekarju v Ljubljani na Mestnem trgu.
Zaman vporabljal sem pri kašlji in pljučnih bolečinah razna sredstva, dokler nijsem poskusil Vašega soka Iz kranjskih planinskih zelišč k 66 kr., in z veseljem sem opazil zbolj-ševanje. Blagovolite mi poslati še 3 steklenice.
Spoštovanjem Vaš udani Josip Malešič v Sisku.
!! Priznanje!!
Proti talečim Tjlavi in želofla!
Gospodu lekarnarju Trnkoozy-Ju v Ljubljani, Mestni trg štev. 4.
Z veseljem Vam naznanjam, da so mi Vaše kri čistilne kroglice, škatljica po 21 kr., izredno dobro služile. Vročina, katero sem čutila po vsem telesu, potem hudi glavobol in sem ter tje napadajoča me mrzlica, sami nasledki zapretja in želodčnega katarja, ponehali so, hvala Bogu, po polnem, ko sem uživala Vase kri čistilne kroglioe, tako da ljudje že pravijo, da sem veliko bolj zdrava videti.
Zahvaljevaje se Vam v novič prav iskreno, Vas prosim, da mi pošljete za 1 gld. 5 kr. še en zavitek teli tak6 izvrstno delujočih kri čistilnih kroglio.
Pozdravljaje Vas, sem najudanejša
Lucija Šlibar.
Salicilna ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprečl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpliva zelo oživljajoče in napravi zobe blesteče bele, k 30 kr.
Najnovejše spričalo.
Vaše blagorodje!
Mnogo let vporabijam Vašo salicilno ustno vodo in salicilni zobni prašek z
izvrstnim vspehom in priporočati ja moram vsakemu najtopleje. Pošljite zopet od vsakega 3 steklenice.	Spoštovanjem
(117) 9—7	Anton	Slama,	župnik.
Vsa navedena sredstva ima vedno frišna v zalogi in jih razpošilja proti poštnemu povzetju
lekarna pri „Samorogu“
Jul. pl.Trnkdczy-ja
na Mestnem trgu v Ljubljani.
gase
Prekrasno božično in novoletno darilo!
Ravnokar so v našem založništvu izišle na svitlo:
B v
„ Zložil e«*«
Drugi, pomnoženi natis.
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo 2 gold.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
'm
$
Odgovorni urednik prof. Fr. Šukljo.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kloininayr & b'od. Bamberg v Ljubljani.