štev. 38 — Leto VII. PTUJ, 24. septembra 1954 biftdiiu Soc ahstJČne zveze delovnih ljudi za ptujski okraj 'BDN:<-nD K OPRAVA PTUJ PREŠERNOVA I - fEtePOh STET iSft. CEKUVNi RAČUN PRi MARODN' BAN Ki »'00RU2NICA PTUj SlEV >43-T 20« OBE JU je URCONISKi ODBOR - OOOOVORNi UREDNIH VRABL JOZi ROKOPISOV VRAČAMO HSRA MARIBORSKA TISKARNA LETNA NAROČNINA 500 OIM POLLETNA 230 OIN 'ETRTLBTNA l25 01» Po«tnlna olafana v rotovlnt Cena din 10.— Na Osirožnem je Tito govoril pred 350.000 ludmi Ostrožno — vas nad Celjem v svoji zgodovini gotovo še ni do- živela, da bi se na njenem pod- ročju zbrala tako velikanska množica ljudi, kot se je v ne- deljo, 19. septembra, ko je slo- vensko ljudstvo praznovalo obletnico svojega odbora proti tujčevemu nasilju in manifesti- ralo pred vsem svetom svojo svobodoljubnost. Proslava na Ostrožnem bo prešla v zgodovi- no kot doslej največji zbor v Slovenji. Proslavi na Ostrožnem pa svo- jega pečata ni dalo ssmo sre- čanje pet tisočev borcev in ak- tivistov narodnoosvobodilne vojne, pevski zbor dveh in pol tisočev pevcev, nekaj ' desetin godb ter nepregledne množice zborovalcev, ki so po realni oceni presegle številko 350.000 ljudi, temveč tudi govor pred- sednika republike Tita. Pred- sednik Tito je uvodoma pozdra- vil zborovalce ter nato govoril o pomenu obujanja spominov na težke dni narodnoosvobodilne borbe ter med drugim dejal: Takrat je bilo mračno po vsej Evi*opi. Huda mora je legla na vse narode, ki so bili pod faši- stično peto, bili izpostavljeni krvoločnosti in fizičnemu uni- čevanju. Takrat smo bili edini v Evropi, ki smo imeli smelosti, da že prve dni zasužnjevanja naše dežele rečemo zasužnjeval- cu: »Ne! Nočemo, da bi bilo ta- kcN ali mj ali ti!« Vzeli smo orožje v roke in začeli boj (odobravanje in ploskanje). Prav zato moramo biti ponosni na tisto, kar gmo tedaj storili, kajti to je bil zgled za mnoge druge, ki niso videli nobenega izhoda iz polažaja, v katerem so se znašli. Zato naše ljudstvo ne F-me nikdar pozabiti tistih veli- kih dni, ko je tako slavno po- k.axa!o svojo pravo podobo, ko je tako vztrajno branilo svojo pravico do obstoja na tej zem.lji in ko je, čeprav tako majhno, dalo tako velik prispevek k splošnemu prisidevanju člove- štva, da bi odstranili največje zlo na svetu — fašistično zasuž- njevanja. Veseli me, ker je da- nes tu na štajerskih tleh zbrano ljudstvo iz vse naše Slovenije, vsi ljudje, ki so lahko prišli, da bi se ponovmo spominjali tistih hudih dni, in da bi se veselili velikih uspehov, ki smo jih do- segli ne samo med vojno, tem- več tudi po njej. Tovariši in tovarišice, če zdaj pogledamo sadove našega veli- kega osvobodilnega boja, če se ozremo na to, da smo razen zmage nad okupatorjem in ohranitve svojega obstoja do- segli tudi druge velike uspehe smo v resnici lahko ponosni. Ce zdaj pogledamo podobo naše dežele, naše nove Jugosv'avije. če pogledamo, v čem vse je so- cialisijčna Jugoslavija nova, bo- mo videli, da so se ti sadovi pokazali izrazito tudi v nekoč najbolj zapuščenih krajih, v ka- terih prej nI bilo niti cest, kaj šele podjetij in tovarn, v kate- rih pa imamo zdaj^nova naselja nove tovarne, novega duha Iju- dt Mladeniči in dekleta, ki so prej pasli koze in ovce in ki niso vedeli, kaj je železnica in tovarna, delajo zdaj v naših tovarnah na najbolj zamotanih strojih in ustvarjajo razne do- brine za srečo našega ljudsiv». za izboljšanje življenjske ravni naših delovnih ljudi. (Odobra- vanje in ploskanje.) Ce hodiš po naši deželi, vidiš, da zdaj ni niti enega kraja, v katerem ne bi bili očitni v tej ali oni obUki sadovi našega velikega osvobo- dilnega boja, revolucionarnega boja naših narodov, ki je spre- menil socialno podobo naše družbe, boja, ki je ustvaril per- spektivo nadaljnjega razvoja naše družbe, perspektivo, ki je zdaj jasna slehernemu našemu človeku. Drži, da imamo težave, toda začeli smo iz nič, začeli smo po vojni z golimi rokami, kot smo tudi v vojni začeli z golimi ro- kami. Imeli smo tudi med tem velikim delovnim bojem za iz- gradnjo nove družbe, za iz- gradnjo nove Jugoslavije ne- verjetno velike težave. Kako bi ne bili potemtakem ponosni na Predsednik Tito med navdušeno množico tako bleščeče zmage, ki smo jih dosegli na področju dela in na področju zavračanja vseh laži in neresnic o naši državi. To so ogromne zmage, na katere smo v resnici lahko ponosni (ploska- nje). Nova Jugoslavija in njeni narodi s takšnim svojim zna- njem, s takšnim svojim duhom, s takšno svojo dostojanstve- nostjo so si pridobili velik ugled po vsem svetu, takšen ugled, kakršnega si naši ljudje prej niso mogli niti zamisliti. Zdaj ves svet vidi v novi Jugosla- viji ne deželo, kot nekateri go- vore, v kateri delajo nekakšne poizkuse, temveč deželo, ki je močan činitelj v skupnosti na- rodov, borečih se zdaj, da bi ohra,nili mir in ustvarili mož- nost sodelovanja med raznimi narodi, ne glede na razliko v sistemih. Seveda so to sadovi stoične- ga boja od 1941 pa do 1S54, boja tako proti okupatorju kakor tudi za dosego boljšega in sreč- nejšega življenja. Rekel sem že, da nam ni lahko, večkrat sem že rekel, da nam ni lahko — in v resnici nam ni lahko, ker imamo tudi še zciiij vse mo- goče težave. Toda če pogleda- mo, če presodimo, kaj smo pravzaprav že uredili in glede česa nimamo več težav, bomo videli, da smo v resnici že zelo veliko storili. 0?:lejmo si eno izmed najvažnejših vprašanj, vprašanje naših notranjih, na- rodnostnih nesoglasij, kakršna smo imeli v stari Jugoslaviji. Mi smo začeli boj z geslom — bratstvo in enotnost. To geslo so imeli naši ljudje vedno pred očmi, tako med vojno kakor tudi po njej in zdaj je to ge- slo že uresničeno, postalo je ži- va stvarnost, kajti naši ljudje zdaj ne poznajo več nesoglasij med našimi narodnostmi, naš družbeni sistem pa je talcšen, da sploh ne more biti govora o tem, da bi utegnilo priti do na- rodnostnih trenj (tako je, tako je! — ploskanje). Mi kažemo v svoji državi v malem, kako je riiožno sodelovanje med razni- mi narodi. Res, da so naši na- rodi sorodni med seboj, toda če presojamo z zgodovinskega vidika in pogledamo, v kakšnih okoliščinah so se razvijali po- samezni naši narodi, Hrvati in Srbi in Slovenci in Makedonci in drugi, vidimo, da razlike med njimi ne samo po zedi- njenju (ko so bile še bolj okrepljene), temveč tudi po koncu vojne niso bUe majhne. Posrečilo se nam je odstraniti to zlo, ki je prej slabilo, trlo in razdruževalo naše narode — in to je ena izmed največjih naših pridobitev. Zdaj je Jugo- slavija monolitna, duhovno mo- nolitna dežela, njeno ljudstvo je enotno, njeni ljudje — Srbi in Hrvatje. Slovenci, Make- donci in Črnogorci — ljubijo to skupnost, socialistično skupnost, in sleherni ima na svojem pod- ročju v svoji republiki vse mož- nosti, da se razvija v kultur- Nei>regledne množice ljudstva s« napolnile obširen slavnostni prostor nem In gospodarskem In v vseh drugih ozirih. In ne samo to, temveč še več. Ustvarili smo takšno skupnost, v kateri se je ljudski oblasti posrečilo doseči, da se ljudje zanimajo in da razumejo potrebo po tem, da je treba v okviru takšne skupno- sti tiste kraje in tiste republi- ke, ki so iz katerih koli raz- logov v preteklosti zaostali, dvigniti na enako raven, na kateri s© tudi druge republike.« Predsednik Tito je govoril nato zelo obširno o raznih no- tranjepolitičnih in gospodarskih problemih, nato pa prešel na obravnavanje zunanjepolitičnih vprašanj. Dejal je: »Sedaj bi vam, tovariš} in to- varišice, želel povedati nekaj tudi o zunanji politiki, ker vem, da vas to zanima. Takoj moram reči, da v sedanjem položaju ni lahko govoriti o zunanji politilii. Človek bi moral najprej videti, kaj bo nastalo iz vsega tega, kajci v svetu je precejšnja zme- da. Moram reči tudi to, da ni mnogo ljudi, ki bi vedeli, kaj bo jutri. V glavah ljudi je nastal precejšen kaos. Jaz lahko vem samo to, zakaj je prišlo do tega, ne pa tudi tega, kako se bo to končalo. V zunanji politiki je namreč danes mnogo 'elementov, ki lahko zaskrblju- jejo svet in za katere se ne more reči, kaj bo iz njih na- stalo. Kakšen je na primer sedaj položaj v Evropi? Vi ste videli, da je nedavno v Bruslju in v francoski skupščini doživela ko- nec Evropska obrambna skup- nost. Mi nismo nikdar verovali, da bo ona oživela, vedno pa smo govorili, da je to nedono- šenček, da je to nekaj, kar je ustvarjeno umetno, nekaj, kar lima izgledov, da bi se ostva- rilo, ker se je začelo graditi na nepravilnih temeljih. Mi smo rekli: kako boste ustvarili Evropsko obrambno skupnost, ko pa žive oni, ki bi morali se- stavljati to monolitno udarno silo, kot rogovi v vreči in imajo med seboj mnogo nasprotij. Vzemite, recimo, Francoze in Nemce in rešite nekako najprej 'o, da vidimo, kjij bo s Saarom, da vidimo, če bodo Francozi vedno gledali nazaj, Nemci pa na nekakšen revanšizem itd., da vidimo, ali je mogoče tu najti nekakšno rešitev — da ti dve državi, ki morata biti te- meljna baza za evropsko zdru- žitev, lahko najdeta svoj skupni (Nadaljevanje na 2. strani) Nad 88.000 obiskovalcev ic videlo lil. okraino gospe darsko raz tavo v Ptuju v torek, 21. t. m. ob 19.30 je predsednik razstavnega odbora, tov. Ogorelec Mirko, zaključil III. okrajno gospodarsko rez-- stavo v Ptuju, ki jo je videlo v času od 4. do 21. septembra t. 1. nad 83.000 gostov iz ptuj- skega okraja, sosednih okrajev, iz bratskih republik in inozem- stva. Ob zaključku je tov. Ogorelec p>oudaril, da je III. okrajna go- spodarska razstava v Ptuju po svoji ureditvi, arhitekturi in obsegu presegla okvir običajnih okrajnih gospodarskih razstav in ravno zato ji je uspelo pri- vabiti večje število gostov in obiskovalcev, kot je to običajno na podobnih razstavah. Ne- dvomno spada ta razstava med najbolj uspele razstave v Slo- veniji, kjer njen program ni bil omejen samo na razkazovanje proizvodov kmetijstva, obrti in industrije, na gostinsko po- sti-ežbo ter ples za mladino, temveč je zajemal vso področje kulturno-prosvetne dejavnosti v ptujskem okraju. Obširni pro- gram kulturnih prireditev, ki so bile vsakodnevno na razsta- višču ali gledališču je omogočil, da so bili gosti vsestransko za- dovoljni. Vsakdo si je uredil čas in dan obiska po svojem okusu in ni malo primerov, da so isti gosti iz oddaljenih krajev pri- hajali na razstavišče tudi po 4—5-krat. Pevski zbori, godbe in folklorne skupine in ostali niso ostali samo v krogu svoje- ga rednega udejstvovanja, tem- več so zasloveli sirom naše re- publike in daleč preko njenih meja, pa najsi je ta ali oni gost poslušal male harmonikarje ali katerikoli pevski zbor ali godbo. Razumljivo je, da se je ob zaključku razstave predsednik razstavnega odbora zahvalil vsem sodelujočim in vsemu raz- stavnemu osebju (okrog 140), ki Na okrajnem festivalu v času razstave je z velikim uspehom sodeloval tudi pevski zbor iz Gorišnice so skupno pripomogli do novega slovesa ptujskih razstav, ker niso gledali na trud, žrtve in čas, ko je šlo za uspeh razstave in ugled ptujskega okraja pred najširšo javnostjo. V dveh debelih spominskih knjigah so številni obiskovalci vpisali svoja. zapažanja, pred- vsem laskave izjave glede raz- stave, njenega obsega, vsebine in domačnosti na razstavišču, pa tudi več predlogov za prihodnje razstave na sedanjem prostoru, ki naj bi prešle v tradicijo ptuj- skega okraja. Nekateri gosti so postavili celo vprašanje, zakaj bi morale biti ptujske razstave vsiako 3. leto, ko pa bi lahko bile vsako leto, kot je »Mari- borski teden«. Po zaključku razstave bo prav gotovo mogoče slišati tudi nekaj kritike kot navadno po vsaki Ix)dobni prireditvi, pri čemer bo potrebno upoštevati koristne predloge množice, kako bi se na prihodnjo razstavo še boljše pripravili in kako bi dali na razstavi rnesta vsemu, kar od- raža trud, razvoj in uspehe ljudstva ptujskega okraja. VJ. p^fll^ciiiskl mlling i; i Brenelčew@ hiš® w Fiu u v petek, 17. t. m. ob 17. uri je lepo število Ptujčanov pri- čakovalo na zbornem mestu ob Brcnčičevi hiši v Lackovi ulici prihod patrulje Lackovega od- reda, ki je na poti od Murske Sobote preko Ptuja proti Ostrožnemu obiskala številne partizanske družine in kraje, priredila partizanske mitinge in spomnila ljudstvo na grozote okupacije in žrtve ter zmage borcev Lackovega odreda v borbi za osvoboditev narodov Jugoslavije. Za pol šesto uro je bil napovedan partizanski mi- ting na tem novem zbornem mestu ob Brenčičevi hiši, ki so jo okupatorji spremenili v se- dež fašistične tajne policije, kjer je bila z zasliševanjem in mučenjem zapečatena usoda številnih patriotov. Miting je po prihodu patrulje začel sekretar Okrajnega odbora Socialistične zveze tov. Bračič Miro, ki je v krajšem nagovoru poudaril velik pomen politične- ga zborovanja na Ostrožnem in spomnil navzoče na čase, ko so po Ptuju in p>o naši domovini besneli fašistični nasilneži in iz- dajalci, ko so v Ptuju pred Brenčičevo hišo razkazovali in zasramovali heroja Jožeta Lacka, ki so kričali v svet, da tukaj ni več Slovencev, da ne bo nikdar več Jugoslavije itd. in ko so na drugi strani patrioti po zgledu heroja Jožeta Lacka zapuščali domove in se vključevali v vrste borcev NOV, partizanskih odre- dov in aktivistov OF ter v ne- izprosni borbi tolkli sovražnika in njegove pomagače, Z enomi- nutnim molkom je bil počaščen s?3omin na padle borce, talce in žrtve fašističnega nasilja. Tov. Bračič se je ob tej priložnosti v imenu Okrajnega odbora Socia- listične zveze zahvplil vsem borcem, aktivistom in ostalim patriotom, ki so vsak na svoj način doprinašali žrtve za osvo- boditev naše domovine in za vse, kar danes imamo ter vse pozval, da s skupnimi napori varujemo mir in razvijamo pri- jateljstvo in sodelovanje z vse- mi narodi in državami, ki si želijo miroljubnega in prijatelj- skega sodelovanja. Za tov. Brcčičem je sprego- voril v imenu došle patrulje Lackovega odreda pomočnik komisarja tega odreda tov. Klep Jože-Smeh med drugim o vtisih s pohoda patrulje, o prisrčnih srečanjih, razgovorih in spreje- mih, kamor je prišla patrulja Lackovega odreda in kjerkoli se je zadrževala, kar potrjuje, da naŠ'^ ' -^^ V-n '-•'-r''' nn- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 Ptuj, 24. septembra 1954 Sklepi sadniih sej zborov OLO Piui Kakor smo že poročali, so| bile v četrtek, 16. sept, ločene in skupna seja obeh zborov j OLO Ptuj. Na skupni seji zbo-! rov so bili po obširni diskusiji na ločenih sejah sprejeti sklepi, ki v soglasju z vedno večjimi kompetencami okrajnega ljud- skega odbora glede razdeljeva- nja narodnega dohodka in glede drugih vprašanj globoko pose- gajo v gospodarsko in politično življenje. Eden teh je sklep o ustanovitvi komisije za pregled tarifnih pravilnikov podjetij, ker kot že rečeno, predlog druž- benega plana predvideva pre- gled in odobritev tarifnih pra- vilnikov s strani OLXZ), s čimer prihaja do izraza poglobljena vloga OLO kot regulatorja go- spodarstva po družbenem planu. Zbora sta v to komisijo ime- novala Staneta Benčiča, pred- sednika Okrajnega sindikalnega sveta, za predsednika, za člane pa Janeza Petroviča, Danila Mastena, Franca Baumana, Martina Klemenčiča, Antona Jureša in Antona Purgsu V komisijo za odmero davka zavezancem svobodnih poklicev in premoženja so bili imenova- ni: Jože Sotler za predsednika, za člane pa Franc Sprah, Stan- ko Gotvajn, Karel Znidarič in Jakob Horvat V komisijo za davčne pritož- be proti odmeri dohodnine in prometnega davka zavezancem svobodnih poklicev in premože- nja so bili imenovani: Stane Vičar, direktor »Avto- karoserije« v Ptuju, za pred- sednika, za člane pa: Mirko Voda in Milan Meglic. V komisijo za davčne pritož- be proti odmeri dohodnine od kmetijstva so bili imenovani: Ivan Vobič, tajnik OZZ, za predsednika, za člane pa Franc Kranjc in ing. Frana Starki. Na seji je bil sprejet tudi sklep o ustanovitvi Zdravstve- nega doma v Ormožu, imenovan upravni odbor in določen upravnik. V upravni odbor so imenovani: dr. Sušteršič, Mar- tin Toplak, Ljudmila Zadravec, Srečko Vitori, Vlado Blagovič in Francka Plaveč. Za upravni- ka je imenovan dr. Jurij Carf, Zsi šefa novoustanovljene uprave za gozdarstvo je OLO Imenoval ing. Josipa Tanšeka, za sodnika okrajnega sodišča v Ptuju pa je bil izvoljen Janko Babnik, sodnik-pripravnik iz Maribora. ~ Kakšna bo letos trgatev? Vinogradniki težko čakajo na trgatev. To je razumljivo, saj lanska trgatev ni napolnila vseh sodov zaradi pozebe, ki je uničila mnogo pridelka. Letošnja trgatev je tako raz- lična, da je težko napovedati vnaprej, na katerih legah in katere sorte bodo zadovoljile pričakovanje. Da je temu tako, so vzrok lanska pozaba in ob- delava trsa z ozirom na to. So primeri, kjer bo polna trgatev kljub močni pozebi in obratno bo slaba trgatev tam, kjer pozeba ni napravila mnogo škode. Vinogradi, ki so po pozebi bili še skrbncio obdelani, gnojeni, okopani in škropljeni kot v nor- malnem letu, bodo letos dali jako dobro trgatev. Kjer so pa pozebli vinogradi ostali v ne- mar, češ, saj ne bo trgatve, ker je vse pozeblo, tam trgatev ne bo kaj prida. Iz tega primera se je posameznik lahko marsi- kaj naučil za bodoča leta. Brajde so letos povsod močno obrodile kljub močni pozebi. Rodni so vsi poganjki, četudi izraščajo iz starega lesa, kar je sicer redkost. Posledice močne rodnosti se bodo poznale naslednja leta, ako ne bo nasad obilo gnojen tekom jeseni oziroma spomladi. Z dobrim gnojenjem moramo trsu vrniti ono moč, ki smo jo z letošnjo bogato trgatvijo vze- li, sicer nasad peša in propada. Glavno vprašanje, ki naj za- nima vinogradnika, je pravilni čas trgatve grozdja. Zaradi spo- mladanskega in poletnega de- ževja, pomanjkanja toplote in zadostne osvetlitve zori grozdjo pozneje kot druga leta. Vroči dnevi avgusta in septembra nas ne smejo omamiti in zavesti v prerano trgatev. Grozdje je si- cer že sladko, vendar še precej I manjka do one polne sladkobe, ki je potrebna za dobro vino. Največja napaka, ki gospodar- sko mnogo škoduje dobri ceni in slovesu naših vin, je p r e - rana trgatev grozdja. Tu imamo mnogo jalovih izgovorov kot: ptiči odnašajo jagode, ose izpijejo jagode, tatovi prodajajo tuje grozdje na trgu, deca ob šolski poti odnašajo grozdje itd. V nekih primerih to tudi drži, vendar jo škoda, Id jo napravi- mo sami s prerano trgatvijo, mnogo višja. Ta škoda se kaže v slabem, kislem pridelku, ki pokvari dobro mnenje pivcev o vinu vsega vinskega okoliša, ne samo o vinu »kiseljaka«, ki je trgal prerano. Da ostane sloves (dobra oce- na) vina nekega vinskega oko- liša trajna, je OLO Ptuj na svoji seji sklenil, da se na teri- toriju okraja v nobenem letu ne sme trgatev začeti pred 1. oktobrom. Svet za gospodar- stvo okraja se pooblašča, da v sušnih ozir. deževnih letih z odredbo določi dan pričetka trgatve. Opozoriti je vse vinogradnike na ta odlok, ki je bil objavljen v Uradnem listu dne 18. sep- tembra 1953 v štev. 31 in nalaga občinskim ljudskim odborom, da prijavijo kršitelja ooaniiivt za prekrške. Ne glede na odlok mora biti vsem občinskim ljudskim odbo- rom na tem, da vina njihovega okoliša obdržijo oni sloves, ki so ga pridobili z vinom onih vestnih vinogradniških gospo- darstev, ki so s poznimi trgat- vami sortiranimi vini in do- brim kletarstvom temu kraju to ustvarili. Te pridobitve je treba čuvati. Nikakor se ne smemo ozirati na rušilce ustvarjenega, marveč podpirati napredno vi- nogradništvo v kvaliteti. S ce- nenimi vini ne bomo nikoli konkurenčni, ker je naša proiz- vodnja draga. Letošnji pridelek bo možno pričeti trgati prve dni v okto- bru, in sicer: ranino in portu- galko, ostale sorte, kot so: zeleni silvanec in beli burgundec šele po 10. oktobru, poznejše sorte: laški rizling, šipon, muškat, mu- škatni silvanec in ranfol naj se trgajo šele po 15. oktobru. Cim dalje časa lahko ostane grozdje na zdravem trsu, zlasti če bo vreme ugodno, tem boljša vina bomo pridelali Dolžnost vseh vinogradniških gorpodarstev, ne glede na obseg vinograda, je, da očuvamo do- bro ime ptujskemu vinu, da po- čakamo s trgatvijo, da sortira- mo grozdje in pridelamo kvali- tetna vina letnika 1954. VJ. Sestalanie komunistov ffSfovencem" Zadnjič je bilo v »Ptujskem tedniku« opisano, kako so se komimisti shajali v Sevrovem gozdu v Orešju pri Ptuju, da- nes pa naj bo nekoliko opisan še drug takšen kraj, kjer so imeli komunist^ »letečec sestan- ke sredi mesta. V stari Jugoslaviji so morali komunisti svoje sestanke dobro prikrivati pred razrednim so- vražnikom, ki je z državnim aparatom preganjal napredne ljudi. Komimisti so se posluže- vali najrazličnejših oblik se- stavljanja, ki so jih sproti spre- minjali in iMilagajali raznim okoHščinmn. Tako so raznim agentom zabrisali sled. Komunisti so redno brali tudi taikžne časopise, so udrihali po komvmistih in jih prikazo- vali kot največje pokvarjence. Komimisti so prebrali tudi naj- bolj nazadnjaški članek, zato da so si lahko ustvarili iz ce- lotne snovi sliko, kakS«i je go- spodarski in politični položaj dc«na in v svetu. Niso pa imeli sredstev, da bi kupoval; razne časopise, zato so izkoristili ča- sopisne deske. Nasproti ptujski IK^i poleg trafike je bila v stari Jugoslaviji razglašala deska Za klerikalni dnevnik »Slove- nec«. Tukaj so se dnevno zbirali komtmisti in dragi bralci. Or- ganizirali so dežurno službo v tem, da so na časopisu pod- črtali, kaj je najvažnejše. Iz na- čina ix>dčrtavanja so komunisti tudi razbrali znamenja, kdaj in kje se bo vršil kakšen tajni se- stanek. Večkrat so stali drug ob drugem, po dva, trije in še več, vendar se nekateri niso nič med seboj pogovarjali, ker se za javnost niso poznali. Javno so se med seboj pogovarjali le ti- sti, o katerih je javnost vedela, da se poznajo. N. pr. Centrih Mirko in Klepov Pepek se za Ptujčane nista poznala, vendar sta pogosto stala pred »Sloven- cem« kot tujca. Ce sta se sre- čala na ulici, se nista pozdra- vila, vendar sta se brez besed dogovorila Za sestanek. Ce je Centrih Mirko ob srečanju po- gledal na uro, je bil to znak, da se bosta dobila na ^ivnem mestu čez pol ure. Na ta nači« nasprotniku ni uspelo, da bi v Klepovem Pepeku odkrili or- ganiziranega komimista, čeprav je bil udeležen v različnih ko- munističnih akcijah. Mesto ob »Slovenčevi« deski je bilo zelo primemo za razkrin- kavanje klerikalizma. Ob »Slo- vencu« se je pogosto zbralo pre- cejšnje število ljudi. Komimisti in simpatizerji so izrabili pri- ložnosti in v razgovorih dokazo- vali neresničnost »Slovenčevih« člankov. Rudi Hec No\7a odločba o mletju pšenice m rzi Gospodarski zbor Zveznega iz- vršnega sveta je izdal in v zad- nji številki Uradnega lista FLRJ objavil novo odločbo o mletju pšenice in rži, ki je že stopila v veljavo. j Po tej odločbi bodo mleli mlini odslej pa do nadaljnjega pšenico tako, da bodo dobili iz j 100 kg pšenice 85 kg moke in i 12 kg otrobov, Ce pa bodo trž- ne razmere narekovale pa tudi tako, da bo iz iste količine pšenice dobili 90 kg moke in 7 kg otrobov. Pri mletju bodo lahko vzeli mlini samo 5 odstotkov bele moke in zdroba. I V prometu bo torej boljša in! slabša 85-odstotna moka in' istovrstni drobni in debeli zdrob ter 90-odstotna moka. Slabši 85-odstotni in 90-odstot- nd moki bodo mlini lahko pri- mešali 5 odstotkov ržene moke. Rž bodo mleli mlMni tako, da bodo dobdli iz 100 kg zrnja 80 kg moke ter 18 kg otrobov. V prometu bosta dve vrsti ržene moke. boljša in slabša. Z ozirom na letošnji slab pri- delek belih žit v naši državi in ker bodo potrebe po izdeUdh iz žit v večji meri krite lahko le iz uvoza, je ta ukrep razumiljiv in potreben. Požrtvov7a!ni gasilci preprečili miliionsko škodo V soboto, 18. t. m., okrog 7. ure je iz neznanih vzrokov ne- nadoma začela goreti kopica slame Ivana Bezjaka v Drbe- tincih. Na srečo so ljudje požar hi- tro opazili in obvestili gasilsko četo Vitomarci, ki je t^coj pri- spela na kraj požara ter zače- la z gašenjem. Kojdca^ je stčila blizu s slamo kritega gospodar- skega poslopja in je bilo le malo upanja, da bo mogoče ga omejiti, preden bo zajel tu- di bližnjo slamnato streho. Za- to so takoj alarmirali tudi ptuj- sko gasilsko četo, ki je v kraj- šem času prispela na kraj po- žara z avtoeistemo. Požar je bil med tem že toliko omenjen, da ni več ogrožal bližnjega po- slopja, obe četi pa sta ga po- tem do konca zadušili. Požar je predstavljal veliko nevarnost za biližnje s slamo krite stavbe, ki bi jih brez dvoma zajel, da ni bilo hitre in uspešne intevencije. Ta bi v tem pa-imeru tudi bila precej otežkočena, ker v bližini ni večjih količin vode. Skoda bi š'la v tem i>rimeru nad milijon dinarjev. Ob tej priložnosti je potrebno pohvaliti tudi bližnje prebivalce, k.-; so pridno pomagali z dona- šanjem vode in gašenjem , Tu- di njihovo delo je doprineslo, da ni nastala večja škoda. Priporočljivo bi bilo, da bi gasilsko društvo Vitomarci zgradilo v Vitomarcdh zemelj- sko ciistemo, v čemer bi ga naj pndorla občina, pa morda tudi j DOZ ter Okrajna gasilska zve- za. Most Cez Dravo v Ormožu je zaprt Uprava za ceste NRH, Teh- nična sekcija Varaždin, nas je s svojim dopisom štev. 2260/1954 obvestila, da je most preko Dra- ve v Ormožu zaradi popravila zaprt za vsa vozila od 10. sep- tembra 1954 do nadaljnjega. Vozni promet se usmeri sle- deče: 1. Smer Marrhor—Varaždin: preko Ptuja—Borla—Zavrča— Dubrave—Varaždina in obratno. 2. Smer okolica Ormoža za Vratno—Duhrava—Zaurč.- Or- mož—Velika Nedelja (Mihovce) —brod ZavTČ in obratno. 3. Smer Ljutomer—Ormož— Varaždin: Ljutomer—Ormož— Središče ob Dravi—Nedelišče— Varaždin in obratno. OLO, tajništvo za gosp. Ptuj No Ostrožnem je ' ^ il (Nadaljevanje s 1- strani) jezik. Toda oni so šli mimo tega in so hoteli za vsako ceno ustva- riti neki organ, neko telo, ki je bilo zamišljeno v tistem kri- tičnem času, ko niso imeli niti vojske, niti drugega, telo, ki je bilo zamišljeno na hitro roko. Potem je šlo dalje, a potem je prišel neuspeh. Jaz mislim, da to ni nikakršna katastrofa, da so še načini in pota, da bi se v Evropi ustvarili odnosi, ki bodo prinesli ne samo varnost navzven, marveč tudi stabilnost znotraj Evrope same. Ce mi danes ustvarjamo neko evrop- sko skupnost, ki izhaja še iz preteklih časov, iz časov, ko se je smatralo, da je Sovjetska zveza še ogroževalna agresivna sila in ko oni niso imeli obo- rožitve, potem je treba spoznati tudi to, da je danes v svetu vzpostavljeno ravnotežje, da so danes tudi oni močni in da ni razlogov za kakršno koli na- glico. Sedaj je večja nevarnost znotraj Evrope same, ker se v današnjem položaju pod takimi odnosi ustvarjajo elementi za neko ne bližnjo, toda daljšo bodočnost, elementi, ki bi mogli privesti do tega, da se lahko ponovi tisto, kar smo doživeli v prvi in drugi svetovni vojnL Ko se namreč danes ustvarja neka enotna Evropa, bi bilo po- trebno gledati na to, kaj bo v perspektivi čez deset in dvaj- set let, gledati bi bilo potrebno, da se nikdar več ne ponovi ono, kar je bilo, kajti mnogi narodi v Evropi se bojijo danes, da bi se lahko ponovilo nekaj po- dobnega onemu, kar je bilo v pretekli vojni, ker se ne ve, kakšne demonske sile lahko pridejo v tej ali oni državi na oblast, ker se ne ve, ne bo li fašizem zopet zmagal v neki državi itd. Le na zdravih temeljih lahko pride do združenja Evrope Jaz mislim, tovariši in tova- rišice, in to sem rekel tudi onim tujcem, ki prihajajo k meni, da je treba tu delati zelo pre- mišljeno, da se je treba truditi, da bi ti narodi pozabili pretek- lost. Mi smo pozabili pretek- lost, namreč odklonili smo tiste slabe spomine, toda preteklosti same nismo pozabili in vemo, da bi lahko v prihodnosti delali bolj pametno. Celo več. Mi smo tu na Balkanu, kjer so razlike v sistemu velike, prešli preko raznih sporov in drugega in smo ustvarili neverjetno lepo skupnost, ki je pripravljena iti združena v obrambo svoje ne- odvisnosti in medsebojnega so- delovanja. Ali so v Evropi večji antagonistični problemi, kot so bUi tukaj? Ni jih sličnih, jaz mislim, da so tam relativno manjši problemi, ker imajo identičen sistem. Ce oni hočejo rešiti svet pred novo katastrofo, potem danes ni treba ustvarjati blokov in se samo vojaško pripravljati proti nekomu, marveč bi mo- rali gledati na to, kako bodo ustvarili kolikor toliko znosno stanje v Evropi sami in posto- poma odklanjali antagonistične elemente, ki še obr^tajajo. Treba je samo gledati manj nazaj, pa več naprej. Prav tako je treba manj potencirati razno nepo- sredno nevarnost (po mojem mnenju sedaj ni neposredne ne- \ amosti za agresijo) in več ' gledati, kako bo združitev Ev- rope dobila čim bolj zdrave te- melje, čim boljše notranje od- nose. S tako evropsko skup- nostjo, s tako skupnostjo nove oblike, ki bo uničila antagoni- zme, ki bo ustvarila medsebojne tesne zveze in sodelovanje v onih vprašanjih, ki so v korist vseh evropskih narodov, s tako EOS, smo mi dejali, smo pripravljeni sodelovati, nikakor pa ne s tisto, kakršna je bila zamišljena prej. Kaj bodo oni , storili sedaj, ne vem. 2elim pa ' reči eno. in to sem povedal ne- kega dne tudi nekemu inozem- skemu državniku, da smatram, da nimajo prav oni, ki bi že- leli držati Nemčijo nekako stal- no na verigi. To ni mogoče, ni mogoče doleo časa držati na verigi tako življenjske e:a in tako sposobnega naroda, ki se zaveda svoje narodnostne biti. Držati pa tako pomen; povzrnfiti da iz njega nastane prav tak- šno bitje, kakršno je bilo po prvi svetovni vojni, ker so se dogajale napake. Nemčija ima pravico da v skladu z mirov- nimi pogodbami dobi svojo su- verenost. Jaz sem to povedal. Njej je treba dati možnost, da bi bila oborožena do take stop- nje, ki ustreza koristim tudi drugih narodov, toda ne bi sftiela biti militaristična. Z eno besedo, da se počutijo enako- pravne, da tisti elementi, ki da- nes tam zopet rovarijo, ne bi ponovno pridobili tal in v bo- dočnosti spremenili Nemčijo spet v neko silo, ki bi ogrožala sosedne narode. Na to je treba gledati in jaz sem jim to stal- no govoril. Na to je treba gle- dati, ne pa samo iti na to, da se sedaj na vsak način ustvari ne- ka fronta — združena fronta. Imajo že Atlantski pakt. Menim, da ta pakt kolikorkoli je imel svoj »raison d'etre« v danem trenutku, danes vse bolj dobi- va politično, ideološko pobar- vano lice — a tp je borba proti komunizmu. Za nas je zaradi tega nesprejemljivo tisto, kar so nam nekdaj sugerirali, da pristopimo k Atlantskemu pak- tu. Mi smo pobarvani s sociali- stično barvo in v nekem bloku, ki ima antisocialistične tenden- ce, ni mesta za nas (aplavz). Lahko sodelujemo v raznih vprašanjih, lahko sodelujemo in v neki meri sodelujemo z Atlantskim paktom, toda samo v določenih, omejenih vpraša- jih, v vprašanjih borbe proti agresiji, v vprašanju ohranitve neodvisnosti tako naše, kakor vseh držav tukaj. Toda vsaka ideološka borba, vsaka eventualna namera pre- ventivne vojne nam je tuja in na tem ne moremo sodelovati. Mi smo napravili tukaj na Bal- kanu neko posebno formacijo. Balkanski pakt med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo (aplavz), to je formacija, ki ni pobarva- na z nikakimi ideološkimi bar- vami, to je formacija, ki je na- stala iz nuje, zaradi obrambe svoje neodvisnosti in svojega mirnega življenja, formacija, ki ni naperjena proti nikomur, ni- ti nima kakih preventivnih ali drugih namer proti komurkoli, temveč ima edino za cilj, da očuva svoje meje, da očuva svoje mimo življenje. To je za- dostna garancija, da ta del Ev- rope ne more tako lahko zopet postati sod smodnika. Sporna vprašanja je treba reševati na miren naCin Jaz sem že dejal, da je pri ogromni večini človeštva po- stalo absurdno reševanje spor- nih vprašanj z vojno. Toda sporna vprašanja obstoje. Ka- ke sedaj ta vprašanja rešiti? Razume se, jaz tukaj ne mo- rem dati recepta, toda vztraj- no je treba iti po poti, da se ta sporna vprašanja rešijo na miren način. Hotel bi tu po- udariti neko drugo stvar, to je vprašanje možnosti obstoja takega sveta, kakršen je: socia- lističen, komunističen, kapi- talističen in kaj vem kaltšen. V svetu so države z različ- nimi sistemi, ali naj gredo one sedaj v križarsko vojno druga proti drugi in da tista, ki bo močnejša, vsili drugi svoj si- stem, ali naj sodelujejo v ta- kih pogojih, kakršni so. Jaz mislim, da je danes edini iz- hod prav v tej koeksistenci različnih sistemov v svetu. To je edini način, da se prepre- čijo spori in prav taka koeksi- stenca zahteva, da se pre- kine s propagandistično ideo- loško borbo v obsegu, ki za- vzema celo grožnje z vojaško silo itd. Potrebna in možna je koeksistenca med ljudmi v tem smislu, da sodelujejo pri tistih vprašanjih, ki so v korist enih in drugih. Toda ni niti ene države, oziroma ni dveh držav na svetu, ki ne bi imeli med- sebojnih skupnih interesov, na katerih bi mogli sodelovati. Razume se, da to lahko izgle- da malo kot utopija, če se po- gleda, kako in na kakšen na- čin se danes zunaj dogodki razvijajo. Toda to ne bo uto- pija, kadar bodo ljudje do- ' umeli, da je to edini izhod, da je to edina možnont: koeksi- stenca, mirno sodelovanje in delo z vsemi silavai proti agre- '< siji, proti voj-iii. lo je danes naša naloga in naloga vseh pro- gresivnih Ljudi. Naša država, ki je tudi do- slej v OZN in povsod bila v prvih vrstah tistih, ki so dajali svoj prispevek za ublažitev spo- rov med naro.li, ki je vedno da- jala zdrave realistične predloge in si s tem pridobila velik usflcd zlasti pri državah, ki so imele nesebične misli in cilje, mora nadaljevati v tej smeri. Tudi naši ljudje, ki bodo šli v ino- zemstvo in tu v državi, vsi mo- rajo delati na tem, da se med- narodni spori, če jih že ni mo- goče popolnoma odstraniti, vsaj ublažijo. Radi bamo sprejeli vsako gesto dobre volje Evo, na primer, ta naša poli- tika sodelovanja z vsemi drža- vami je našla svoj izraz v ne- davnem vzpostavljanju ponov- nih diplomatskih odnosov s SZ, Madžarsko, Bolgarijo, Romuni- jo, Albanijo in sedaj s Ceho- slovaško. Kakšni so bili naši odnosi do včeraj, kaj smo mi doživeli od leta 1948 do danes, kakšno ogromno škodo je naše ljudstvo utrpelo, pod kakšnim strašnim psihološkim in drujiim pritiskom smo bili, česa vsega niso delali proti nam? Toda tisti trenutek, ko so oni dejali, da žele normalizacijo, smo mi dejali: Evo, mi smo za to. Mi nismo zlega spomina, mi meni- mo, da je absolutno nemogoče, da vzdolž naših meja žive ti na- rodi —, s katerimi nismo imeli sporov, temveč z njihovimi vo- dilnimi ljudmi, — a da ne bi vzpostavili kakšno tako normal- no stanje, da se enkrat vendarle odvrnejo spori, ki so se doga- jali, da se več ne dela hudo kri med našimi narodi. Z eno be- se ilo, šli smo preko tistega, kar je bilo. Razumljivo, mi tega ne bomo pozabili in tam kjer je potrebno, bomo to že povedali, toda mi smo to postavili na eno stran, mislili pa smo na norma- lizacijo kot bistveno za naše živJjenje in odnose s temi na- rodi. Razumljivo, da ta norma- lizacija ne gre ravno tako hitro, toda zadnji čas se kaže, da so oni uvideli, da ne more biti normalizacije samo v besedah in da bo potrebno, da se malo po- kaže tudi na delu (odobrava- nje). Tudi oni so začeli v tej smeri. Mi pozdravljamo ta po- skus z njihove strani, pozdrav- ljamo ga in radi bomo sprejeli vsako gesto dobre volje. Razum- ljivo, to nikdar več morda ne bo tako stoodstotno, temveč vedno s kakim zrnom soli, toda ven- darle se bomo trudili s svoje strani in storili vse, da bo ta normalizacija dobila pravilen odnos, da bo koristna tako za nas kot zanje. Predsednik Tito je svoj več- krat s silovitim ploskanjem pre- kinjen govor zaključil z vzkliki Ljudski republiki Sloveniji in FLRJ, s čimer je bil zaključen slavnostni del veličastnega zbo- rovanja, kakršnega Slovenija še ni doživela. hišo ¥ Plu (Nadaljevanje s 1 strani) zabilo neustrašnosti, borbenosti in herojstev sinov in hčera pa- triotov, ki so se uprli okupator- ju in ga tolkli na vsakem ko- raku, dokler ni končno bil pre- gnan iz naše zemlje in v celoti premagan. V imenu vseh borcev Lackovega odreda se je zahvalil tov. Klep vsem partizanskim družinam in ostalim rodoljubom, ki so v času vojne in po osvo- boditvi z junaštvom in marlji- vim delom pripomogli naši do- movini do ugleda, ki ga uživa v vsem svetu nova Titova socia- listična Jugoslavija. Na tem mitingu je prejel ko- lektiv Tekstilne tovarne v Ptuju od patrulje Lackovega odreda Titovo sliko s posvetilom pa- trulje Lackovega odreda v znak hvaležnosti za prapor, ki ga je ta kolektiv podaril patrulji, Okrajni odbor Socialistične zve- ze pa je kolektivu ob tej prilož- nosti predal spomenico. Med udeleženci mitinsa je vzbudila precej kritike iieumesl 'a izbira zastopnice kolektiva Tekstilne t' arne. ki je prevzela oboje na thfaiai___________......;,. _ Na mitingu sta sodelovala godba na pihala »Svobode« Ptuj in pevski zbor »Svobode« Kidri- čevo. Ob govorih, petju in igra- nju godbe se je izkazalo, da je ta prostor za podobne množične prireditve zelo primeren in aku- stičen in je verjetno, da bo v bodoče na tem mestu večkrat zbiranje množice. V soboto zjutraj je odšla pa- trulja Lackovega odreda na na- daljnji pohod v smeri Ostrožne- ga ter je tudi na tej poti obi- skovala partizanske družine in kraje ter se oddolžila spominu na padle borce, ki počivajo po vseh predelih ptujskega okraja. POZIVAM odbornike Ljudskega od- bora mestne občine Ptuj NA SEJO, ki bo v četrtek, 30. sept 1954, ob 15. uri v sejn; dvorsni Preds€a tudli dalje rastejo in dozorevajo do nastopa hladnega vremena. Najbolje ra,stlina uspeva na s kurjim gnojem pognojeni zemlji, na razdalji 50 cm dru- ga od druge. Zahteva vedno dobro prcrahljano zem''io, ki jo je treba večkrat tudi zaliti z razredčeno gnojnico, Najkoristneje se porabijo plodovi te rastline kot zeleni strold, zrna sama so namreč predirobna.« Verjetno je, da se bo ta ali oni kmetovalec odl.o.6il poskus- no TX)sejati nekaj zrn tega fižo^ la. Tov. Kace pravi, da je ne- kni semena pripravljen odsto- piti. ......... Zakai otrok noče fesii? Vsak popolnoma zdrav otrok s tekom použije hrano, ki mu jo pripravi mati. Vendar so po- gosti primeri, da dojenček rad je in se lepo razvija, pozneje pa, ko nekoliko doraste, izgubi ves apetit Izgubo teka pri otroku največ- krat zakrive matere same. Za pr- vega otroka navadno vse preveč skrbijo, pri drugem alj tretjem pa se ta pretirana skrb rada spremeni v nekaj popolnoma na- sprotnega, v zanemarjenje. Da zdravemu otroku ohranimo tek, ga je treba pravilno hraniti. Dojenčki, ki se hranijo umetno, kasneje navadno ne izgubijo apetita, to pa predvsem zato, ker že v drugem mesecu starosti dobivajo razne dodatke kot sta pomarančni in limonin sok itd. Od petega meseca dalje dobiva otrok že juho iz telečjih kosti, kuhano zelenjavo, stisnjeno sko- zi sito in pripravljeno z bledim prežganjem na finem olju Mati hrani takega otroka z mnogo večjo pažnjo, kar same ugodno vpliva na njegovo zdravje. Hrana za otroka mora biti ve- dno okusno in estetsko priorav- Ijena. Serviramo jo v majhnih količinah, ker to pospešuie tek. Otrok ne smemo z jedjo nikdar siliti. Na ta način dosežemo le nasproten učinek. Posebno važno za dober apetit je tudi, da od- rasli jedo skupaj z otroki Se^e ko otrok poje prvo jed, smemo prinesti na mizo naslednjo, sicer bo prvo pustil. Z bonboni in čokolado otrok nikar preveč ne razvajaimo Uži- vajo naj raje čim več sadja in ze- lenjave. Pred obedom pa iim po- strežimo po možnosti s sokom svežih paradižnikov, ki pospe- šuie tek. Previdni moramo biti zlasti tedaj, če je otrok bolan Vsilje- vati mu ne smemo prav nobenih fedi. če {ih ne želi Na vsak način pa mu moramo servirati le lahko hrano. Ko gre otrok v šolo, ima že različne dolžnosti in po vzgledu odraslih marsikaj zanemarja, po- sebno zajtrk Tega mu nikar ne dovolimo, ker je redno uživanje hrane tudi eden važnih pogojev za ohranitev apetita. MASA2A GRLA Z ZOBNO KRTACICO V neki danski bolnišnici se je pojavil možakar in prosil, da bi mu odstranili iiz želodca zobno krtačico. Rontgen je pokazal, da ima možakar zobno krtačico zares v želodcu. Rekel je, da mu je, ko si je zjutraj umival zobe, šinilo v glavo, da bi si malo zmasiral s krtačico grlo, ker je bil nekaj hripav. Nenadoma pa je požiralnik med »masira- njem« Icrtačico zgrabil in mož jo je moral požreti. Moža so morali operirati. SPOMENIK POSTELJI V Spring Lake Dodgeju v USA je dal bogat Amerikanec zgradit; spomenik postelji. Se- stoji se iz vznožja in stebra, na katerem je postavljena v zmanjšani obliki železna po- stelja. Na stebru je tudi pri- meren napis. OFENZIVA POOGAN Na otoku Mindanao so pod- gane napovedale ljudem vojno. Nepregledne kolone podgan so prišedši iz džungle napadle ti- soče hektarov zemlje ter v l.Tatkem času uničille nad 90 odstotkov pridelkov. Vlada je bila prisiljena objaviti izredno stanje ter poslati na podgane vojaštvo, posebne oddelke za kemično vojskovanje, da ao šli v borbo proti vse ogrožajočim podganam. TUDI TI BOS STAR IN SLAB V neki kavarni v nekem francoskem mestu visi nad bla- gajnikom napis: »Ne pritožu^ se nad našo kavo! Tudi ti bof nekoč star in slab!« ZANIMIVA STATISTIKA Neki stetistik je izračtmal kako porabi ^s človek, k, živi 80 let. Po njegovem računu porabi 444 ur in 6 min za za- vezovanje kravate; .54 dni. 20 ur in 7 minut za umivanje; 27 let za spanje: 6 let, 100 dni, 2 uri in 22 minut za kosila in večer- je; 21 let in tri mesece za delo: en dan. eno uro in tri minute porabi za smeh, 307 ur za pri- žigani«» HcTp^-et; 17 ur za čišče- nje zob itd Na otroška vprašanja morajo starejši potrpežljivo, če le mogo- če pravilno, zadovoljivo in otro- kovemu znanju primerno odgo varjati S tem otroka spodbuja- mo k nadaljnim vprašanjem in k njegovi duševni rasti. Ce pa pu- stimo otroka brez odgovora ali celo zadirčno odgovarjamo na njegova vprašanja, pojema otro- ška zvedavost, ki je pravzaprav hrepenenje po znanju; otrok po- stane vase zatopljen, njegov du- ševni razvoj pa bo zaostajal. Ce nimajo starš; dovolj smisla za to, je lahko ogrožen ves otrokov razvoj. Otrok postane plašljiv, če mu samo ukazujemo, prepove dujemo. jemliemo a mu dajemo premalo tega kar je 7a.ni 7dravo in prijetno skratka če mu ne privoščimo dovolj svobodnega udejstvovanja Otrok potrebuje dobro vodstvo da postane trden in da zaupa sam sebi. Roban- tenje, zmerjanje in podobno otroka ne poboljša, temveč star- , šem samo odtuji, Zato je treba I otroku vsako stvar dopovedati v mirnem tonu Z rahlo grajo in pametno spodbudo se pri otroku doseže mnogo več kakor z osor- nim oštcvanjem. Ce ZBOLI OTROK PROFESORJA GLASBE Zdravnik (obolelemu sinčku profesorja glasbe): »Reci ,a'I« Deček molči. Zdravnik: »Aaa!« Oče; »Gospod zdravnik, to ni ,a', pač pa ,g'l« Za ietosnji zak*' sezcne na Gomilo^ Gomila in predel okrog nje — ta najbolj zaostali predel Prlekije — kaže v zadnjem ča- su precejšnjo živahnost. Poleg agilnega odbora in članstva Turističnega društva je pričel z delom tudi elektrifikacijski odbor, ki je že zgradil trans- formatorsko postajo in ki sedaj gradi daljnovod, hkrati pa ku- je načrte za nizkonap>etostno omrežje. Tako lahko tudi ti prelepi kraji pričakujejo v do- glednem času električne luči. Vse od takrat, ko so čland TD Gomile izgradil; na vrhu Gomdile razgledni stolp ter v njem uredili vabljiv bife, je Gomila posebno ob nedeljskih popoldnevih precej obiskana. K temu v veliki meri pripomo- re predvsem krasen razgled pp vsej vzhodni Sloveniji, nemalo pa tudi pristna kapljica in pri- grizelc ter druge vabljive reči uslužne postrežbe. Za nedeljo, 17. oktobra t 1., pripravlja Turistično društvo Gomila svojo tretjo letošnjo prireditev, ki bo nekak zaklju- ček letošnje turistične sezone. Tega dne bo priredilo društvo skupno s kmetijskimi zadrugami Juršinci, Tomaž, Bučkovci, Sta- ra gora in Videm sadno sortno razstavo in razstavo grozdja ter orodja in sredstev za zati- ranje sadnih in trtnih škod- ljivcev. Ta dan bo tudi srečo- lov ter zabava z odlično ples- no godbo in vsemi mogočimi oblikami razvediila, da bo lah- ko Gomila zbrala nekaj sred- stev Zfl. nadaljno elektrifikacijo Gomila vabi, pridite! OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ GORISNICA V nedeljo, 26. sept. 1954, go- stuje v Gorišnici (Zadružni dom) Okrajno gledališče Ptuj — Sindikalna skupina z »Vese- lim večerom«. Dve uri smeha, zabave in prijetnega razvedri- la. Začetek ob 15. uri. Predpro- daja vstopnic v KZ Gorišnica. DORNOVA Okrajno gledališče Ptuj — Sindikalna skupina gostyje v nedelijo, 26. septembra 1954, ob 19,30 v Domovi (Zadružni dom) z uspelim »Veselim večerom«. Dve uri smeha, zabave in pri- jetnega razvedrila, Prodprodaja vstopnic v KZ Domova, Ifa! se dogaja s hrano ¥ c^C¥€lkens teSesu? Prebava se začne že v ustih, kjer enzim ptialin, ki je v sl^ni, pretvarja škrob v krompirju in kruhu v sladkor. Vsi enzimi, poznamo jih okoli 20, so zelo močni in pomagajo prebavi, to je razkrajajo in spreminjajo hrano, sami pa se pri tem ne spremene. Proces se torej prične, ko Je hrana v ustih. Ko smo jo dobro prežvečili i-n zmešali s slino, jo začne potiskati jezik proti grlu. Mehko nebo se dvigne, da za- pre nosne odprtine, vratni je- ziček pa pokrije sapnik. Hrana zdrkne čez pokrovček v poži- ralnik, ki jo z valjkastim krče- njem svojih stenskih mišic po- tiska v želodec. Požiralnik se konča v želodcu, dolg je 25 do 30 cm in ima 3 cm premera. 6 do 7 sekund po požiralniku pride hrana v želodec, ki ima 1 do 1 in pol litra prostornine. Notranje stene želodca pokriva sluznica, ki ima veliko želodč- nih žlez (okrog 35 milijonov), ki izločajo 2 do 4 litre želodčnega soka dnevno. Kakor hitro pride hrana v želodec se začne izlo- čanje tega soka. Veda in druge tekočine gredo iz želodca zelo hitro, sladkorji čez 10 minut, medtem ko maščobe ostanejo dalj časa. Ko je prebava v že- lodcu konČ£'na, prehaja hrana skozi ozki dvanajstemik v prvi del tankega črevesa. Tenko črevo je v bistvu naj- važnejši prebavni organ, Ln ven- dar ga lahko več kot polovico odstranimo z operacijo. V tan kem črevesu se vrši zadnji pro- ces prebave: popolno razkraja- nje hrane na njene najosnov- nejše sestavine. Tako razkroje- no hrano vpija sluznica, bolj točno 4 do 5 milijonov drobnih resic, ki so na njej. Ce bi bila notranjost tankega črevesa gladka, bi bila njegova površi- na komaj 1 m*, medtem ko ima tako nagubana 5 do 6 m^ Hrana je v tankem črevesu 3 do 4 ure, pK>tem pa gredo neprebavljeni ostanki v debelo črevo. Od hrane, ki je prišla skozi naša usta skoraj nič ne ostane v prvotni obliki. Razni fermenti (enzimi), solna kislina v želodč- nem soku in razni lugl, razkra- jajo in spreminjajo hrano v se- stavine, ki so neobhodno po- trebne našemu telesu: glukoza, aminokisline in maščobne kisli- ne ter glicerin. Resice vpijajo glicerine in maščobne kisline, ki jih odvajajo v limfni sistem. Glukoza in aminokisline pa pre- hajajo skozi sluznico tankega črevesa s krvjo v jetra. Odtod pridejo aminokisline po telesu in pomagajo pri graditvi celic kože, las, ali pa pomagajo pri obnovi ledvic. Neprebavljena hrana odhaja skozi debelo črevo (dolgo 1 do 2 m), katerega glavna naloga je v tem, da iz ostankov izloči vso vodo in jih napravi trde. De- belo črevo je zelo počasen or- gan, sai rabi za svoje delo 10 do 20 ur. Toda zato končni od- padki ne vsebujejo nobene ko- ristne hrane več, ker je naše telo zelo dober stroj, ki izkori- sti vse kar smo pojedli. Izločki so v glavnem polni mrtvih bak- terij, sluznice in majhnih koli- čin neprebavljive celuloze. Kakor vidimo, je delo naših prebavnih org-anov zelo harm.o- nično, vsi organi morajo delo- vati zelo skladno. Zato tudi ni čuda, da imaJo večkrat prebav- ne motnje, saj je dovolj, da za- taji le delček v tem zapletenem stroju. POGOVOR DVEH HOLANDCEV — Prej sta stala tukaj dva mlina, zdaj vidim samo enega. Kje je drugi? — Drugega smo podrli, ker ie bilo premalo vetra za oba. STAROST PRI ŽENSKAH — Tovariš, ali je res, da ste vi in vaša sestra dvojčka? — Bila sva dvojčka, ko sva prišla na svet, danes pa je mo- ja sestra šest let mlajša od mene. IZBIRA NEVESTE — No, kako se ti zdi — ali sem dobro izbral nevesto? — Tako se mi zdi, po pravici povedano, da izbira ni bila po- sebno velika ... »POSEBNE« PRILIKE — Veš. jaz pijem pivo samo ob posebnih prilikah. — In kdaj nastopijo takšne prilike? — Kadar imam pred seboj čašo piva DOBER SIN — Moj sin je res dober in priden fant Ne pije, ne kadi, se ne potepa in gre vsak večer takoj Po večerji spat — No, ne takšnega sina ste pa res lahko ponosni. Koliko pa je star'' — Devet mesecev........^. lazširenf progrcm mt^' f,,^iii8Čkci knjiga'' Založba »Kjnečka knjiga« v Ljubljani je sorazmeroma mla- do založniško podjetje. Usta- novljena je bila na pobudo kmetijskih zadružnih organiza- cij. Doslej se je uveljavila med lone&im prebivalstvom z več- iim številom poljudnih in stro- kovnih knjig, ki so jih nare- kovale potrebe našega kmetij- ^va. Razen tega vzdržuje stal- ne vezi s tisoči naročnikov na deželi s pomočjo svojih perio- dičnih strokovnih publikacij. Med njimi naj omenimo »Na- šo vas«, »Socialistično kmetij- stvo« in »Sadjarja«, ki dosega- jo od pet do dvajset tisoč izvo- dov naklade. Z ozirom na organizacijski ustroj in naloge, ki so ji bile ^b ustanovitvi pi*venstveno od- merjene, se »Kmečka knjiga« doslej ni načrtno ukvarjala z ':'.dajanjem leposlovnih del. Ne- ''■■atere tovrstne izdaje pa so bi- le bolj priložnostnega značaja 1951 je tiskala izbor proze Iva- na Cankarja pod naslovom vTaz, bratje, Pa vem za domo- ■ino«. V knjigi so zbrane kraj- 'e črtice in novele iz raznih >bdobij Cankarjevega življenja, 'c^ dajejo nekak prerez skozi ^sateljevo ustvarianje Druga 'aka knjiga je »Zbirka povesti '^vana Tavčarja« (»V Zali« in Kuzovci«), Obe knjigi imata -olidno opremo in pomenita op knjižni dar vsakemu de- "^vnemu človeku. Prav tako dobro<1o>sla je bila Zbirka slovenskih narodnih •^esmi«. Id vsebuje pester izbor -esmi. k.- jih .še dandanes po.jo -V) naših vaseh. 2al po 1951. '-'1 oo omPTiitne kriMCe Izšle, založba ni razširila izdaj lepo- slovnih in sorodnih del. Sele lansko leto je s svojo množič- no zbirko obnovila začeto delo ter izdal,=1 zbirko novel Preži- hovega Voranca »Ljubezen na cdoru«. Po dosedanjih izkušnjah je lahko založba spoznala, da je lonečkemu človeku prav tako nujno potrebna dobra leposlov- na knjiga kakor razni strokov- ni priročniki in di-uge publi- kacije s strokovno vsebino. Z ozirom na to, da je »Kmečka kn^igp" rravzarrav organ šte- vilnih kmetijskih zadrug po vsej Sloveniji je bilo nujno in potrebno, da prav ona poleg strokovnega tiska širi napredno leposlovje v naše kmečke do- move. Lanskoletna knjižna zbirka je obsegala štiri knjige. To je številko, ki se ga založba drži v svojem nadaljnjem delova- nju. Med lanskoletnimi knjiga- mi, ki ®o tvile izbrane pred- vsem za kmečkega človeka, naj omenimo bogato opremljen »Koledar za 1954«, poljudno knjižico o »Vremenoslovju« ter strokovno knjigo o »Travnl- štvu«. Kot leposlovno delo je založba natisnila izbor Preži- hovih predvojnih novel P>od naslovom »Ljubezen na odoru«. V knjigi so zbrane novele iz >Samorastnikov«. ki tokrat pr- vič v večjem številu prihajajo na naše podeželje. Z lanskoletno zbirko Je za- ložba napovedala tudi redne iz- daje leposlovnih del, predvsem domačih avtorjev. Tako je ta- koj po tiskanju mnorične zbir- ke izdala roman »Dan v okto- bru« Drnffa Vresnika. »Gozdar- ievega Tončka«, sfiik^nico za kmečke otroke in »Vrtičkarjevo leto« češkega pisatelja in sati- rika Karla Capka. V letošnjem letu je na programu več izdaj domačih avtorjev. Med njimi So zastopan, predvsem mlajši pripKyvednilri. Dvoje povesti je prispeval pisatelj Ivan Ribič, zbirko novel pa Ivo Zorman, ki ju oba poznamo po lanskoletnih izdajah »Prešernove družbe«. Med domačimi avtorji, ki pri- pravljajo svoje rokopise, je tudi nekaj starejših pisateljev. Zla- sti zanimiva bosta izbora slo- venske proze in slovenskih ljud- skih balad. V izboru slovenske proze bodo zastopani vsi pripo- vedniki od starejših časov do danes. Izbrana bodo krajša de- la, ki najbolj tipično označujejo njihovo ustvarjanje in dobo, v kateri so živeli. Knjiga bo opremljena s pKjdobami in živ- ljenjepisi in risbami njihovih rojstnih hiš. Knjiga bo nekakš- na zgodovina slovenskega lepo- slovja in njenih predstavnikov od prvih začetkov do danes Na podoben način bo urejen izbor slovenskih ljudskih balad, ki bodo opremljene z zgodovin- •^kimi podatki in ilustracijami Obe knjigi bosta brez dvoma dragocen doprinos poznavanju naše literarne preteklosti in ljudske tvornosti. Težišče vsakoletnega knjižne- ga programa »Kmečke kniige« bo poleg rednih strokovnih in poljudno znanstvenih knjig v množični ?:birki Letošnji pro- gram založbe obsega zanimiva in dobra izbrana dela. Med nii- mi bo kakor običajno i^šel »Ko- ledar za 19."5« s pestrim in ob- sežnim gradivom, ki bo naširr kmečkim l.-'udpm poleg razve- drila niidil š'' obilo napitkov ^ vsakdanjem življenju. Kmeto- valci bodo prav gotovo veseli knjige, ki jim bo posredovala najsodobnejše načine krmljenja živine: Pogovori o krmljenju živine. Najzanimivejša in naj- bolj dobrodošla pa bo Za našo podeželje »Zgodovina sloven- skega narrda« od najstarejših časov do danes. Obsežno delo pripravlja vrsta priznanih zgo- dovinarjev. Založba namerava »Zgodo\'ino slovenskega naroda' 'zdajati več let v množičnih zbirkah. Letošnjo jesen bo izše" prvi zvezek naše najstarejš«^ zgodovine, ki ga je pripravil univerzitetni profesor dr. Bog-" Grafenauer. Knjiga bo na po- ljudno pisan način seznanila kmečke bralce z našo pretek- lostjo Opremljena bo še z več- jim številom ilustracij, ki bodo ponazarjale dogodke, l-;udi. obi- čaje, gospodarsko in politično življenje naših prednikov. Poleg navedenih del bo za- ložba tiskala tudj izvirno poveš* pisatelja Ignaca Koprivca: Ne- vidna steza. Založba se name- ravp posvetiti predvsem Izd-^ja- nju izvirnega domačega slov- =;tva Čeprav se založba še bori * težavami, ki so v glavnem tudi težave ostalih založb upa. da bo z izvirnim domačim in skrb- no izbranim programom uspelo doseč' svoj namen: §'ritl na- nredno knilso na n^šem T>oAe- | želiu Delo bi .11 bilo vspkako'^ o^aišano če bi bila d-^s^no rečena vsa pereča vora^.anj'' našega 7slo?>n!štva Soci?!l7ma in napredka ng vasf «?! ni mo- mfe mislit-- brpz nanredne stro- kovne In ler»o Prav zato rra je treba «:l ir, f odpreti pot v kmečke domove! Stran 4 Ptuj. 24. septembra 1954 Naša Zemlja in Nebo I una je cxidaljena od Zemlje za šestdeset zemeljskih pol- merov. Ce gledamo Luno skozi daljnogled, opazimo, da njena površina ni ravna, ampak da ima vzpetine in vdrtine, tako zvane lunine ledene gore in kraterje. Zda se nam. da Ltma sama sveti, vendar to ni res, svetlobo dobiva od Sonca; sa- ma je namreč že staro, mrzlo telo. Podnevi Lune in zvezd ne moremo videti zaradi Sonca ?n zemeljske atmosfere, ki sončne žarke razpršujeta. Luna je zvesta Zemljina spremljevalka, potuje okoLi nje, vsak mesec jo enkrat obkroži, skupaj pa potujeta še okoli Sonca. Od lege, ki jo imajo Lu- na, Zemlja in Sonce, je odvisno, koliki del Lune je osvetljen, torej ali vidimo prvi krajec, polno luno, ali zadnji krajec. Zemlja pride namreč vmes med Luno in Sonce in zasenči del ali celo Luno Prvi krajec vidimo v obliki črke D. zadnji pa v obliki črke C. Pravimo, da Luna laže, ker ne sledi abecednemu redu. No ja, človek sodi vse po sebi. rjgromna svetla krogla, od ka- tere je odvisno življenje na zemlji in ki jo ie človek zato že od nekdaj zelo spoštoval, videl v njej boga in se |i bal zameriti, da ne bi prenehala sijati — to je Sonce. Sonce je zvezda stalnica, okrog njega krožijo planeti v različnih oddaljenostih. Eden iz- med teh planetov je naša Zemlja. Soncu najbližji planet je Merkur, potem je Venera, nato Zem'ja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton Nekateri teh planetov imajo spet svoje sprem- ljevalce. Med njimi je, kot že re- čeno, tudi Zemlja z Luno. Neka- tere bližnje planete lahko lepo opazujemo. Merkurja sicer ne vi- dimo, ker je preveč blizu Soncu in zato ne pride nikoli dovolj vi- soko nad obzorje, s Soncem tudi sim zatone. Venero pa kar lepo vidimo. Opazujemo jo lahko zjutraj pred sončnim vzhodom, takrat ji pravimo Danica, ali pa takoj po sončnem zahodu, ko ji P'-avimo Večernica. Torej Vcčer- nica in Danica, to je ena sama z^.^Gzda, in sicer planet Venera. Mars vidimo prav tako kot Ve- nero v zimskih mesecih na za- hodni strani neba kmalu po sončnem zahodu To Je drobna rdečkasta zvezda. Jupiter je že znatno bolj oddaljen od Sonca kot Zemlja In ga vidimo zato že visoko nad obzorjem. To je odvieno od časa in kraja opa- z.ovanja. Podatki o legah za po- samezne planete, o nu-kih in podobnem, so naprej izračuna- ni in vsako leto dani »Proteus« prinaža, recimo, vsako leto po- sebno prilogo »Slika neba«. Se planet Saturn Je ttdtaj. S ^ prostim očesom se precej slabo vidi, to je le drobna pd- čica. Skozi dalnogled je pa Sa- turn lepa kroglica z obročem, za katerega še ne vedo natanč- no iz česa sestoji. Mogo-če se- stavljajo ta obroč majhna te- lesa, nekald njegovi trabanti, al; So se tam zgostili kaki p'iLni, ali je pa kaj drugega. Ostale planete le težko opazujemo. T/aše Sonce torej in vseh de- ■ * vet planetov, ki krožijo okrog njega s svojimi trabanti, tvorijo sončni sestav. Da bi si laže predstavljdili ogromne raz^ sežnosti, ki vladajo v t&on sonč- nem sestavu, navajam majhno primerjavo: mislimo si, da jc Sonce tako veliko, kot melona, ali žoga za odbojko, tedaj je Zemlja taka kot zmce prosa, planeti so pa nekateri manjši, drugi pa večji od Zemlje. Am- palc, če bi vse planete nekako zlepili v eno kroglo, bi znašal premer te krogle približno de- vetkrat manj kot premer Son- ca. Tudi težo planetov so do- ločili. Sonce je približno sedem stokrat težje kot vsi planeti .«;kupaj. Torej Je Sonce upra- vičeno do vsega spoštovanja, ki ga uživa, saj je tudn edino telo v sestavu, ki ima lastn/) svefo- bo in to oddaja vsem svojim planetom In njihovim traban- tom. NaSa ožja domovina v vse- mirju je torej sončni sestav. Ta pa ni osamljen- Relir> progo na nebu, to je Rimsko ce'?to smo omenjali. Ugotovili so, da je ta Rimska ce?ta ogromen sistem takih tn podobnih sončnih sestavov, kot je naš. Tudi naš spada k Rim- ski cesti. Ce pomislimo na raz- sežnost sončnega sestava in po- tem na to. da je Rlm.ska cesta sestavljena iz neštetih takih se- stavov, bomo šele dobili ma- lenkostno podobo njene ogrom- nosti. Od enega do drugega konca Rimske ceste rabi svetlo- ba približno sto tisoč let Tudi neko novo gibanje, za katerega prej niso vedeli, so tu ugotovili. Vsa ta sonca krožijo namreč skupaj s svojimi siste- mi okrog središča Rimske ceste in Sonce rabi za to, da prehodi to svojo pot dve sto petdeset milijonov let. Zvezde v Rimski cesti niso gosto posejane, niti niso razpo- rejene v kakem redu, ponekod so zelo redke, drugje pa se na- hajajo v gostih skupkih Pa še naprej je Človek iskal in ugo-- tovil, da Rimska cesta ni edini tak sistem osončij v vsemirju S teleskopi so namreč odkrili na tisoče majhnih meglenih peg, ki so jih imenovali meglice. Po- zneje se je pokazalo, da so to tudi velikanski zvezdni sistemi, podobni kot Rimska cesta. Ime meglice jim je kar ostalo. Te meglice imajo različne oblike, običajno se jih vidi v obliki ; spirale ali leče. Seveda n^ s I prostim očesom, veliki teleskopi ' so za to potrebni. Tudi fotogra- firali so jih že in m; jih mo- remo videti na slikah. • [ V zvezi z vsem tem se po- raja sedaj novo vprašanje kako so nastala v>a ta telesa. O tem je človek se^^cda tud: zelo ve- liko razmišljal, razglabljal in tudi umiral za svoja načela in prepričanja To je zelo težko vprašanje, k: zahteva svoje po- sebne obravnave in pczo.ooiti. j z vsega, Tgoral povedanega lahko vidimo, da Zemlja ni- kakor ne ig-a take vloge, kot so včasih mislili da bi bila nam- reč ona središče vsega d'g"ija- nja v vsemirju. Kot smo videli, je Zemlja le drobno proseno zmce, ki je v vsemirju komaj opazno. Zanimivo pa je, da na t.-}j zemlji žlvi človek, ki iz tega drobnega zriica opazuje ogrom- na telesa, išče zveze med giba- nji, vzroke in posledce. Kar nekako smešno je slsati, da hoče človek, ta neskončno majhna živalica. ne le s svojim razumom raziskovati vesolj sivo ampak je pričel tudi že misliti na to, kako bi sam potoval v vsemirje. V zadnjem čssu se res velike bere o poletu v vsemirje. Kai težko je verjeti, da se bode morda liresrlčile davne sanje in prerokovanja fantastičnih romanopiscev. V raziskovaln 1" središčih v ZDA in na raketnih vzletiščih na rtu Canaveral, na vzletišču Woomera v avstralski puščavi in še drugod po svetu kjer je tehnika na visoki st^p- nj: in veliko denarja, se načrt- no ukvarjajo s pripravami za medplanetni promet. To je go- tovo eden najdrznejših in naj- predrznejših smotrov, ki se jih je človeštvo kdaj lotilo. Najvažnejši problem pri tej stvari ie. kako premagati ze- meljske privlačno silo in priti Iz njenega območja. V ta na- men bi morala imeti taka po- sebno zgrajena raket^ hitrost 7,9 km na sekundo, da bi po premagan ju zemeljske privlač- nosti krožila okrog zemlje kot njen satelit, ali hitrost 11 2 km na sekundo, da bi odletela v neskončno vsemirje in lahko prišla na kako drugo zvezdo. Pravijo da bodo na:prej zgra- dili iz raznih raket t: ko zv ;no mednlanetarno postajo ki bo nekak zemlj-n satelit. To bo ne- kaka odslcočia deska za nadalj- nje potovanje v vsemrje. Se- veda je človek pri tsm podvigu postavljen pred nešteto proble- mov. Na primer, kako se bo počutil v vsemirju kot popol- noma breztežnem proste ru, ali je sploh mogoče, da b; to pre- nesel in kako ga je treba za tako potovanje opremiti in še polno drugega. Kljub ve'ikim problemom dobiva zndova z medpla^etarnim prom6t'~m kar zelo resen značaj. Kdo ve, mor- da bodo pa res naš' potomci potovali — recimo na Mars kjer sklepajo, da bi bilo mogoče živ- ljenje. Sicer Mar.^^ovcern prav nič ni zavidati obiska razboritih Zemljanov. Pravijo, da bi se pogon raket s pridom uporabljala atomska energija in res ns bi bilo preveč napačno, ko bi jo uporabljali v take namene. Res zelo zanimivo b- bilo priti na svet čez kakih dve sto al; tri sto let. Pogled na Ptuj v ormoški smeri Kum \ z OkiiMiskimi topovi Bonn, 23. sept. (Tanjug) Med mestoma K6'n in Oldenburg, ob srednjem toku reke Renc in We- ser, so se pričeli največji ma- nevri atlantskih atomskih sil v Zah. Nemčiji. Sodelujejo britan- ske, belgijske, nizozemske in ka- nadske čete, skupno kakih 137.000 mož, kj so razporejene v Zah. Nemčiji. Poleg pehote, tankov- skih. topniških in letalskih sil sode'uje prvič 12 ameriških atomskih topov. Namen manevrov je, da preizkušajo učinkovitost atomskega topništva pri napadu številnejšega nasprotnika na Po- rurje, ki ga branijo številčno slabše sile s pomočjo atomskega orožja. Manevri bodo trajali do 28. septembra. Novinarji so si včeraj lahko ogledali atomskj top kalibra 28 cm, katerega domet je 32 km. Težak je 96 ton. Skupno s trak- torjem meri 35 metrov. Vzporedno s temi manevri bodo nad Zah. Nemčijo in Vzh. Fran- cijo največje letalske vaje. — Državni tajnik za narodno gospodarstvo Hasaa Brkič in generalni tajnik Zveze zu-nanje- trgovinskih zbornic Ivan Brkič bosta obiskala Sirijo in Libanon. Jugopres poroča, da bosta ob tej priložno.sti navezala stike s tamošnjimi gospodarskimi krogi. — Delegacija Generalne di- rekcije PTT Jugoslavije se bo prvega oktobra udeležila slav- nostne otvoritve Mednarodne poštne in filatelistične razstave v New Delhiju Razstavo bo or- ganizirala ob stoletnici prve in- dijske znamke indijska poštna uprava. Obisk admirala Mcuntbattena Kotor. 22. sept. (Tanjug) Da- nes dopoldne je prispel v Kotor na križarki »Giasgow« komian- dant britanske sredozemske flote admiral Mounlbatten. V sprem- stvu križarke je tudi admiralo- va jahta »Surprise«. Pa obisku Kotoru je admiral Momitbat- ten nadaljeval pot v Dubrov- nik. Potem bo obiskal ša Jtior- Čulo, Split in Brione. M&m knjige lo kmelovalco SADJARJEV KOLEDAR -- To pa ni knjiga temveč priročnik v obliki lepaka. Na njem so nasli- kani vsi najvažnejši sadni škod- ljivci ter ukrepi, s katerimi sc pred njimi uspešno zavarujemo. Brez tega koledarja bi ne smel biti noben sadjar in nobena vaš- ka šola. Stane pa samo 25 din. IZKORIŠČANJE GOZDOV — Gozdarski inženir Janez Jerman nas v tej zelo koristni knjigi poučuje o temeljih pravilnega izkoriščanja gozda, da nam daje čira več dohodkov in koristi. Nad 150 slik dopolnjuje zanimi- vo besedilo. Knjiga ima 305 Stra- nj ter stane 450 din. NASE GOBE — Naše gobe so zelo dragoceno izvozno blago, mnogo pa jih použijemo tudi do- ma. Dejansko je še mnogo več vrst naših užitnih gob, kakor jih poznamo in uporabljamo. Zato bo kar prav če se v tej knjigi temeljito seznanimo z vsemi našimi užitnimi gobami. Preko 70 barvanih slik in temeljitih opisov nam bo to zelo olajšalo. Prav koristno se bomo lahko se- znanili tudi s pravilnim suše- njem gob, kakor tudi s priprav- ljanjem zelo okusnih jedi iz gob. Knjiga je prav lepo opremljena ter bi brez nje ne smela biti no- bena vaška šola in knjižnica. Stane samo 350 din. NEGA GOZDA — Ker smo že pri gozdu je prav, da omenimo tudi zanimivo knjigo gozdarske- ga inženirja Lončarja, ki nas se- znanja s pravočasno in pravilno nego mladih in srcdnjedobnih gozdnih sestojev. Vsakemu za- sebnemu lastniku gozda, ki naj tako poveča donosnost naših gozdov, neobhodno potrebna. V knjigi je tudi prispevek Alojzija Mušiča o sestoju iglavcev in o orodju za čiščenje nasadoy in mladja. Namen te knjige je se- znaniti bralca z bistvom negova- nja gozdov, z vplivom redčenj na razvoj sestojev itd. Knjiga je opremljena z mnogimi slikami ter stane 145 din. Za smeh FENOMEN Nekdo je razlagal pomen bese- de »fenomen«. To je napravil takole: »Gotovo ste že vsi videli kravo. No, krava ni fenomen. Ce pa bi krava splezala na jablano in tam trgala z repom jabolka, bi bil to brez dvoma fenomeni« »Povej mi sinko, zakaj si mo- ral ostali v šoli po pouku?« »Ker nisem vedel, kje ležijo Bermudi.« »Tepec, drugič pazi, kam kaj dašU , SE ENA LOVSKA — Kje je tvoj lovski blagor? — Pravkar ga peljejo v bol- nišnico. PO SVOJE JE RAZUMEL — V sosedni vasi imajo ko- zo z dvema glavama, — Beži, beži, to je gotovo raca. — Oprosti, bom pa menda ie razliko\'al kozo od race! Sedal !® čas za prlprai- (ianl@ domačega iciia Domač kis je mnogo boljši in tudi bolj zdrav kot kuplje- ne esence, kj jih marsikateri želodec sploh ne prenese. Kis Si lahko naprav^ vsaka kmečka podeželska gospodinja, pa tudi v mestu se da napraviti domač kis. Sveže, komaj opreSane sadne tropine razdrobi in vsuj v snažno kad. Rahlo potlačd in pusti 4 do 5 dni. Posoda naj bo pokrita. Ko se tropine do- bro ogrejejo. da so tople, nalij nanje vode toliko, da jih po- kriva. Pusti to teden do deset dni, nakar odcedi kis, ki zdaj še ni posebno močan, tropine sprešaj alj na kak drug način ožmi,kis pa nalij v snažen sod, ki ga uporabljaš vsako leto sa- m-o za kis in za nič drugega. Ne sme biti niti najmanj ple- sniv ali da bi Imel kak tuj duh. Tak duh se namreč takoj čuti v jedi taka jod ni okus- na. Kis pusti v vodi vsaj tri tedne, da se zagrize. To se pra- vi, ocetne kisline použijejo ves alkohol, ki se je naredil iz pre- ostalega sadnega sladkorja v tistih dneh. ko so se tropine »grele«. Navadno se napravi povrh kisa prevleka, klobuk imenovana. Tega ne jemlji proč. ker ščiti kis pred slabi- mi bakterijami. Seveda mora biti sod dobro zaprt. Ce nimaš možnosti, da si na- praviš kis za vsako leto in ti ga začne že pred jesenjo pri- manjkovati, si pomagaž takole: preden ti popolnoma zmanjka kisa. skuhaj suhih hrušk a'l jabolčnih krhljev. ohladi vodo in jo nato mla-čno vlij v pre- ostali kis V kratkem ča^ se bo zopet zagrizel To naredi tudi, Ce le kis premalo hud. Nekmečka gospodinja pa si pripravi kis naslednje: dokler So jabolka, spravi v enem ali dveh dneh' jabolčne olupke in dai v kozarec s širokim vratom, Najbolle v takega, ki ga imaž Za vlaganie. Da bo kis močnej- ši, razrežf še nekaj celih ja- bolk na i^^-hlie. nato pa napolni z vodo Kozarec postavi na to- pel pro^iTT v kuhir^i in pu- vrh »klohuk-r in t;i>"^at ga že ]ehVn rvNcir^ic:^^ Posoda naj bo vedno pokrita. Tudi Icis iz suhega sadja si lahko pripraviš. Skuhaj suhe- ga sadja, jabolk ali hrušk, ohladi, da je mlačno in daj na zmerno topel prostor. Za vsak liter suhega sadja lahko vza- meš 4—5 Litrov vode. Kuhane krhlje poberi iz vode. V vodo, ki je malo sladka, vUj pol ali en liter dobrega sadjevca ali vina. Pusti dva do tri tedne, da se zagrize in dober kis je gotov. Praktični nasveti Nekaj minut dremanja po ko- vode v Čatežu in Laškem, v silu je po mnenju mnogih več manšji meri pa tudi v drugih to- vredno, kakor nekaj ur nočnega pHcah. spanja. To brez dvoma velja za gospodinje, ki jih nekaj minut počitka pred popoldncvnim po- spravljanjem močno poživi. ★ Potenje Je na splošno koristno, ker se na ta način Izločajo iz te- lesa snovi, ki bi sicer, če bi osta- le v njem, škodovale. Vendar pa človek, ki sc vedno poti. ni zdrav. Pri potenju nog so potrebne vsakodnevne kopeli in vsak dan sveže nogavice. Tudi menjavanje obutve ie koristno Čezmerno potenje pod pazdu- hami se da omiliU ali odpraviti z izredno snago in umivanjem. * Narezane cvetlice ostanejo dalj časa sveže, pa najsi bo zima ali poletje, če jih daš v mlačno vodo, namesto v mrzlo. ★ Posušena preslica, skuhana v čaju, žene na vodo. toda pri upo- rabi je treba previdnosti, ker šte- jejo preslico med strupene rast- line. Caj iz preslicc lahko pijemo samo nekai dni, potem pa mora- mo za gotovo dobo t pitjem pre- nehati. Sveča ne bo kapljala, če jo po- močiš T slano vodo ali prldencS stenju zrAO soli. Radij je kemična prvina, ki iz- žareva nevidne žarke. Ti uniču- jejo povzročitelje rakastih obo- lenj v človekovem telesu Radio- aktivne Tode pa ugodno delujejo na po protlBU, revmatizmu. po- apnenju žil in drugih obolenjih prizadete človeške organizme Pri nas imamo dovolj radioaktivne Kapanjt sveč preprečimo, če nove sveče pomočimo za nekaj trenutkov v slano vodo in jih nato v zraku pofušimo. ★ Jutranja rosa je staro, znano sredstvo za lepo polt. Kdor jo želi imeti, naj zvečer in zjutraj omoči z njo obraz ter ga v senci Pozor vsi, ki se zanimate za letalstvo! Aeroklub Ptuj bo priredil v Ptuju JADRALNI TEČAJ zaAinB izpit Tečaj bo v mali dvorani Okrajnega komiteja ZKS v Ptuju, začel pa se bo 4. oktobra t. L Prijave sprejemata Viher Ljubo, upravnik ptujske rešilne postaje in Zmavc Franjo, uslužbenec Po.sredovalnice za delo v Ptuju, Kvedrov trg. Objave in oglasi OPOZORILO! Obveščamo prebival"^tvo, da bodo trgovine z živili zaradi četrtletnih inventur v dneh 28. septembra popoldne in 29. sep- tembra 1954 ves dan zaprte, za- to prosimo, da se pravočasno oskrbite s potrebnimi živili. Trgovinska zbornica za okraj Ptuj, Ptuj OBVESTILO Sklicujem zbore volivcev za področje Mestne občine Ptuj v ponedeljek, 27. sept. 1954 ob 19. uri v Titovem domu za vse vo- lilne enote na levem bregu Dra- ve in v torek, 28. sept. 1954 ob 19. uri v prostorih gostilne »Breg« za vse volilne enote na desnem bregu Drave. Dnevni rod je družbeno upravljanje os- novnih šol in volitve v odbore, realizacija družbenega plana in proračuna LOMO Ptuj, stano- vanjski predpisi — točkovanje stanovanj in tarifa ter razno. Predsednik Ljudskega odbora mestne občine Ptuj Janko Vogrinec DEŽURSTVO TRGOVIN V soboto, 25. septembra 1954, popoldne je odprta trgovina špecerije »Delikatesa« v Murko- vi ulici 7. KINO PTUJ predvaja od 24. do 27 sept an^'ešk' barvni film »VZPON NA MONT EVEREST« — Tednik ^Zed:njenje nacij v Korejic. OBJAVA V torek, dne 28. t. m., ob 7. uri, se \Tši na LOMO Ptuj, so- ba štev. 8, dražba dveh moških koles in 1 okvirja za moško ko- lo. LOMO Ptuj TRGOVSKO PODJETJE »VZOR« V ORMOŽU, razpisuje mesto upravnega di- rektorja podjetja. Pogoj abso- lutna razgledanost v trgovini in sposobnost vodstva v trgovi- ni s špecerijo, manufalcturo. ga- lanterijo in železnino. Prrd^^.^st imajo prosilci z daljšo službe- no prakso. Plača po pravilniku. Prošnjo je vložiti na naslov LOMO Ormcž. GOSPODINJSKA '»OMOC^^C \, pridna in poštena, Ijubitel^'"a otrok, vsestransko spo^ob-ia, želi zamenjati službo. Naslov v upravi lista. LEP TRAVNIK prodam. Naslov v upravi lista. ZATEKEL SE JE m'?d volčji pes v Ptuju. Kdor ve kaj o njem, naj sporoča proti na- gradi v upravo lista. MOŠKO KOTO in klavirsko barmoniko 32-basTio, p^-od^m. Štefan Vidovič. Pobrežje 33. p. Videm pri Ptuju. TRGOVSKEGA POMOCNTn \. izučenega v trgovini z Tn<^.fn- nim blagom taVoj sprejmemo. Ponudbe na Trgo-^^^ko pod- jetje »Vzor«, Ormož.