P. n. Licealna knjižnica Ljubljana, PoliaMa cesta 2> „ ^ ^^ puUarina plačana* Itev. 10. Posamezna ii&v. išš« o,oČi. Potrkal je na vrata. Prišla mu je od-pret stara žena. Janošik jo je prosil za prenočišče. Žena mu ga ni hotela dovoliti; ker pa ni nehal prositi, ga je pustila v kočo in mu pokazala na peč, kamor naj se vleže. Neki drug možakar je na vprašanje, kaj si predstavlja pod avtonomijo, pokazal na slabo okrajno cesto in dejal, da bi to bilo drugače, če bi imeli avtonomijo. Seveda so ga hitro poučili, da je okrajni cestni odbor dvtonomen in da je žalostna resnica, da ravno v tem najvažnejšem prometnem vprašanju avtonomija ni kos svoji nalogi, če ne bi država pomagala. Pri nas se vse zahteva od države in skoro nič od avtonomije. Še celo občinska pota naj bi popravljala država. Šolska poslopja naj bi na novo pokrila, tako zahtevajo ravno tisti, ki so največji avtono-misti. Avtonomija se pa ravno pravi: Ceste in šole plačati sam in pustiti v tem oziru državo pri miru. Tudi mi smo vneti zagovorniki samouprave Ta pa predvsem zategadelj, ker centralistična uprava ni v stanu, preceniti potrebo v vsej državi, in je zato treba, da naloge krajevnega značaja vzamejo domači možje v roke. Zato je demokratska stranka v ustavi zagotovila občinsko in okrajno samoupravo in pa, kar je še bolj važno, oblastno samoupravo. Vse gospodarske reči se tu rešujejo popolnoma samostojno in naj niti Zagreb niti Beograd niti Sarajevo nimajo nobene pravice, da se v naše odločbe kaj vmešavajo. So pa stvari, ki jih sami zmagati ne moremo. Takih stvari je posebno v revni deželi, kakor je naša Slovenija, prav veliko. So celi okraji, ki ne morejo brez državne pomoči zmagovati bremen za ceste in n. pr. za meščanske šole. Tudi za kmetski pouk in zboljšanje vinogradov ter za melioracije se ne bo moglo nič velikega napraviti brez pomoči države. Ne vemo, kako si avto-nomisti predstavljajo osušenje ljubljanskega barja in ureditev struge Ljubljanice brez odločujočega sodelovanja države. Država in samouprava morata bratsko druga drugi biti na roko in se izpopolnjevati. če bi danes vprašali klerikalnega kandidata, ki bo to nedeljo govoril na javnem shodu, ali si on želi, da bi bile železniške tarife drugačne na Kranjskem kot na Hrvatskem, ali pa da bi imeli mi drugačne carine kakor Hrvatje, ali pa da bi vedno tako ostalo, da na Hrvatskem sodijo drugače urejena sodišča po drugih postavah kot pri nas — prepričani smo, da bi ta kandidat rekel, da tega ne mara in da si želi, da bi carina, promet, pravosodstvo in civilno zakonodajstvo bilo Bila je to čarovnica Ježibaba, ljubica samega Černoknjažnika (čarodeja). Tisto noč so imele pri nji sestanek vse čarovnice iz vse okolice. Prišlo jih je enajst, a nobena ni vedela, koga ima Ježibaba pod streho. Pekle so si kolače, a tako, da niso delale testa in ga mesile, nego so moko sipale naravnost na lopato in devale v peč, in ko so potegnile ven, je bilo kolačev toliko, da jih niso mogle vseh pojesti. Tedaj je najmlajša čarovnica opazila, da nekdo na peči počiva, in je to povedala tova-rišicam. Vse so se zbrale okoli njega. Janošik se je delal, kakor bi spal, a ni spal. Ena čarovnic je vzela iz pepela žareč ogelj in mu ga položila na goli trebuh — no, Janošik ni niti trenil in je mirno dihal, kakor bi spal, dokler ni ogel ugasnil. „Iz njega postane vztrajen fant," je dejala najstarejša čarovnica. - „ Moramo ga obdarovati," so ščebetale druge. Vsejale so hitro konopljo, ki je takoj pognala, narastla, oplele so jo, osmukale, na- arejeno enako v Srbiji kot v Sloveniji, če bi takega kandidata vprašali, ali misli, da je mogoče, da bi v Srbiji imeli n. pr. drugačne vojaške zakone kot pri nas, tako da bi služili tamkaj 14 mesecev, pri nas pa 18 mesecev, bo vsak pameten človek takoj odgovoril: «Ne, tudi vojaško zakonodajstvo mora biti urejeno enotno v vsej državi.* Če bi šli še naprej in bi takega kandidata vprašali, ali misli, da je mogoče, da bi na Hrvatskem otroci ne bili obvezni hoditi v šolo, na Kranjskem pa; ali pa da na Hrvatskem imenuje učitelje državna uprava, na Kranjskem pa iz samih župnikov in mežnarjev sestavljeni višji šolski svet, se bo tudi morda še dal spametovati in bo rekel, da ni mogoče, da bi se drugačen pouk vlival otroku v glavo v Srbiji nego pri nas. Če jih tako primemo v debati od slučaj do slučaja, se večinoma poskrijejo. Že zadnjič smo dokazali, da bi avtonomija, kakršno si želijo klerikalci, pomenila polom države, in da smo ravno mi Slovenci, ki polovico svojih živil kupujemo v Vojvodini, Hrvatski in Srbiji, kamor prodajamo polovico svojih obrtnih izdelkov, najbolj na tem interesirani, da je gospodarska politika in uprava v vsej državi ena in ista. Dokazali smo pa tudi, da klerikalci zadržujejo uvedbo samouprave, ki bi v polni meri ugodila želji Slovencev, da v okrajnem in oblastnem zboru delujejo za povzdigo svojega kmetijstva, zlasti živinoreje, vrtnarstva in vinogradništva ter za povzdigo svojega obrta. Proti geslu avtonomije postavljamo geslo demokracije, to je vzgoje ljudstva, ki naj tako v državi kakor v samoupravnih korpo-racijah brez duhovniškega jerobstva upravlja svojo usodo samo. Že se vidi, da se poleg stotin klerikalnih nevednežev, ki se slepo dajo voditi od kaplanov, pojavljajo na vsšeli straneh mladi bistroumni možje, kateri nočejo biti slepo orodje, ampak iščejo resnico ter se začenjajo politično udejstvovati. Še so naše sile zaradi nezrelosti naprednih strank brez potrebe razbite. Prišel pa bo kmalu čas, ko bo vsa mlajša generacija na deželi zapustila razcepljenost v razne stranke in strančice ter se oklenila napredne fronte, katero predstavlja demokracija. močile, strle, platno stkale ter mu sešile hlače in košuljo. Zjutraj, ko je Janošik vstal, so mu dale te stvari in rekle: „Ti ne toš duhovnik, nego razbojnik! In najprej moraš svojega lastnega očeta oropati in le potem boš gospodoval vsem razbojnikom." Janošik se je zahvalil za prenočišče in že je letel k svoji mamici. Toda žive ni našel več. Prav istega dne rano'je umrla. Janošik je bil žalosten. Z očetom je pokopal svojo majko in potem ostal pri očetu, da bi mu pomagal v gospodarstvu. Teden dni po pogrebu je šel Janošikov oče v mesto na sejem po vola. S seboj je vzel i:0 zlatih. Jancšik ga je svaril: „Oče, ne hodite na sejem, ker vas razbojnik oropa!" Oče mu je odgovoril: „Ako bi bil kakor ti, tedaj bi me, a tako se ne boj nič!" In cdšel je. Janošik pa je oblekel razbojniško obleko, ki jo je dobil od čarovnic, in je s ŽeleznKarii V nekaj dneh bo vsak izmed nas z volilno kroglico soodločil o bodoči vladi in usodi naše države. Važnost odločitve nalaga vsakomur dolžnost, da dvakrat premisli, preden da kateri stranki svoje poverenje. Železničarji smo bili vedno pripadniki najbolj levičarskih struj. Naši politični vodniki so imeli od nekdaj zelo komodno stališče, ako so le znali dobro kričati na vse strani, pa smo jim verjeli. Tako je bilo pred vojno in tako je še danes. Naša slaba lastnost je lahkovernost nasproti kričavi politiki. Opojni duh svobode ob prevratu je marsikoga izmed nas tako opijanil, da se je čutil poklicanega voditi narod. Slovenski železničarji smo videli vstajati iz svoje srede različne Mesije. Eden je bil hud nacijonalist, drugi komunist, tretji verski fanatik itd., in vsak nas je hotel voditi naravnost v sveti raj. Med temi vodniki je nastala taka konkurenca, kdo bo več črede podse spravil, da so hujskali čredo proti čredi, pasameznika proti posamezniku. Bil se je boj vseh proti vsem, ki je nam le škodoval, prinesel pa korist nekaterim pastirjem, ki so prišli po naših hrbtih na zeleno vejo. Pripoznati moramo, da je bil boj zelo ostuden Sodrug je denunciral sodruga, ki zaradi dolgoletnega tujega vpliva ni mogel hitro pojmiti državnega prevrata; denunci-ran je bil naivnonedolžm sodrug, ki je pridigal zmotni evangelij komunizma, katerega so mu brezvestni ali blazni politični vodniki vtepli v f^avo. Ti vodniki so krivi nešteto resrečnih eks:stenc samo zaradi svojega strupenega boja. Pa ne samo to. Zaradi brezupne, brezumne in brezvestne politične taktike vodnikov smo postali železničarji brez vsakega vpliva na vodstvo države. V stan Avstriji je bilo zadosti, ako so žeJezničarski politiki stali v opoziciji, v Jugoslaviji je drugače. Danes je treba državo šele urejevati, in ako proletarijat nima besede pri zgradbi, naj se zahvali svojim poslancem ali pa sebi. Vodniki vseh socialističnih strank v Sloveniji nastopajo tudi danes pri volitvah razcepljeni. Dobro vedo, da male stranke ne pomenijo v državi prav nič in vendar ne prenehajo s svojo ljubosumnostjo in vendar prodajajo vsak svoj program med nami. stekel za očetom. V gori mu je zastavil cesto in vprašal očeta: ,,Kam greš?" Oče je odvrnil: „Grem po vole." In ves se je tresel od strahu. ..Daj Bogu dušo in meni denar," je za-gncel Janošik nanj. Oče mu je dal denar. „Ali si dal vse?" ga je vpregi Janošik. Oče je odgovoril, da vse in da nima niti beliča več v mošnji. Janošik mu je torej vrnil en zlat in je stekel v gore. Žalosten se je oče vračal domov. No, Janošik ga je prehitel in bil doma prej nego oče. Slekel se je in skril svojo razbojniško obleko. Kmalu nato je prišel domov oče in je jokaje rekel: „Resnico si govoril, sin moj!" „Kaj se vam je pripetilo, oče?" „E! pripetilo se mi je, da mi je razbojnik zastavil cesto, in moral sem mu dati vse svoje denarje; le en zlat mi je pustil na pot." „Oče!" je vzkliknil Janošik in padel očetu na prsi, „to ni bil razbojnik, to sem bil jaz — evo, tu imate svoje denarje. Toda pri T.cjt veri, kadar bo treba, postanem razboj- Nikdar ne bomo siti od socialističnih več ali manj zmešanih programov; danes se nam hoče samo hitrega zboljšanja našega žalostnega gospodarskega položaja. Kadar bomo zopet siti in dobro oblečeni, potem bomo mogli zopet filozofirati, ali naj nas rešujeta gg. Deržič in Rupnik aii gg. Trockl in Ljenin ali gg dr. Korošec in Gosar. Na jasnem si moramo biti, da ne moremo od današnje radikalske vlade ničesar doseči, četudi kandidirata dva prejšnja komunista na listi te stranke. V interesu vsega naroda je, da izgubi ta stranka svoj pugubni vpliv na državne pesle. Edina velika demo-kiatska stranka se uspešno bori proti nji ter je tudi edina zmožna poraziti jo. Napredni in socijalni program demokratske stranke je za nas garancija, da bo ta po popolni zmagi nad radikali reformirala državno upravo tako kakor je treba, s čimer bodo rešeni bede tisoči državnih nameščencev in železničarjev. S svojim dosedanjim delom v vladi je pokazala ta največja stranka, da ima srce in voljo do iskrenega dela za proletarijat. Ako ni vse delo popolno, je razumljivo, saj je imela ra-dikalsko cokljo. Ako demokratska stranka ne premaga radikalov v volilni borbi, jih sigurno ne zmaga nobena mala strančica in mi bomo še nadalje siradali. V tem tiči današnja važnost demokratske zmage za železničarje Ne moremo čakati, da se vse ali večina prebivalstva Jugoslavije podvrže enemu ali drugemu političnemu vodniku slovenskih železničarjev. Zavedati se moramo, da nam vse mične in dične socijalistične ali drugačne strančice ne morejo priboriti niti slanega kropa. Revizija ustave, republika, avtonomija, federacija in kako se še imenuje ta tako mična piča za kaline, nam ne prinese ne kruha ne masti ne obleke! Zadnji čas je, da se otresemo svoje lahkovernosti nasproti našim dosedanjim političnim vodnikom, ki se samo igračkajo z našo usodo. Zadnji čas je, da pravilno cenimo dosedanje delovanje velike demokratske stranke za socijalno pravičnost v narodu in za proletarijat in jo podpremo v njenem smotre-nem delu. Le ako zmaga velika demokratska stranka na celi črti, bo mogoče pregnati tudi iz ministrstva saobračaja zlohotni nesocijalni duh radikalske stranke, ki je vse naše mizerije nik, ko ine niti vi, moj lastni oče, niste spoznali!" In kmalu nato je res nastala potreba, da je Janošik postal razbojnik. Gospod, kateremu je bil Janošikov oče podanik, ga je že dolgo mrzil, ker je dal svojega sina študirat, dasi z dovoljenjem svoje gosposke. Ko je zdaj zvedel, da ima sina doma, mu je ukazal po slugi (hajduku), naj prideta naslednjega dne oba, oče in sin, na tlako. No, Janošikov otec je prišel, kakor bi gospodovega ukaza ne bil razumel, naslednjega dne na dvorišče graščine svojega gospoda sam. f „Kje imaš sina ?" je zagrmel gospod nanj. „Je študent in mu zato ni treba na tlako, velemožni gospod," je odgovoril kmet. Namesto odgovora je gospod ukazal privezati kmeta na klop in hajduk mu je imel odšteti 100 palic. Stari kmet pa te kazni ni prenesel. Že po nekoliko udarcih je omedlel. Hajduki so mu vlivali za vrat vode, da bi se osvestil. In potem so tolkli dalje. Ko je bila kriv. Železničarji, ako hočemo, da krene državni voz na lepšo pot, ako se hočemo rešiti strašne gospodarske krize, potem proč z vsemi malimi strančicami, proč z vsemi demagogi ! Strnimo se vsi za veliko demokratsko stranko! Poverimo nji edini bodoče gospodarstvo države in skrb za nas železničarje! Demokratski železničarji. Ali g@ ali niso?? Kako je s slovenskimi socialnimi demokrati? Saj človek ne ve, kje bi jih prav za prav prijel in katere najpoprej, ker jih je toliko vrst in baž kakor vernih duš v vicah. Kratkomalo, slovenski socialisti so tako razcepljeni, da vlada med njimi prava babilonska zmešnjava. Slovenski socialisti so pri poslednjih volitvah nastopili v precej močni enotni fronti, ki jim je prinesla lep uspeh. Toda voditelji stranke, ki so bili izvoljeni v parlament, so se prehitro prevzeli in namesto da bi se bili potegovali za delavski stan, so se začeli brezobzirno prerekati med seboj; edino pri pobiranju dnevnic so bili vsi složnega mišljenja Prišlo je tako daleč, da so delavski poslanci bili izključeni iz vrst lastnih volilcev, iz lastne stranke. Vsak pa si je ohranil par podrepnikov in z njimi ustanovil svojo novo «socialistično stranko*. Danes je teh rdeče pobarvanih družb več kakor prstov na roki: na Štajerskem se je Golouh zvezal s komunisti, poleg njega pa nosi v Celju socialistični zvonček, oziroma listo, sodrug Koren. Na Kranjskem vodi eno čredico Bernot, drugo Korun, tretjo Perič, četrto pa menda Ož-bovt, ki naše čitatelje zabava v rubriki za smeh in kratek čas. Na čigavo kožo se pišejo taki ko med i jantski računi? Na tvojo, slovenski delavec. Kateremukoli socialističnemu «kandidatu» oddaš svojo kroglico, povsod je izgubljena. Prevarali so te, zlorabili tvoje zaupanje, ker storili niso ničesar, pač so pognali stranko v pogin in tako sami onemogočili pokret za tvoje pravice, delavec, in za tvoje žulje! In vendar, ne boj se, slovenski delavec! še stoji tu tvoja mogočna opora, ki se je tudi doslej potegovala za tvoje pravice in se bo še nadalje in te ni in te ne bo vprašala, ali si zanjo oddal kroglico. Jugoslovanska demo- kazen izvršena, je stari kmet umiral. Vrgli so ga torej na gnojni voz in ga tako odpeljali v Tarhovo. Tam ga je prevzel Janošik. V njegovem naročju je stari kmet umrl Janošik ga je pokopal in sklenil, da sc maščuje za tako krivičnost gospodov. Vzel si je razbojniško obleko in odšel v gore. Vedel je, če bi ostal doma, da ga ne čaka nič drugega nego tlačanstvo in če bi ne poslušal morilcev svojega očeta, da sta tudi zanj pripravljena klop in palica. Pridružil se je pastirjem, ki so pasli ovce na Kraljevi planini. Tam je šel enkrat z lesenim korcem po vodo k studencu. Njegov pes je tekel za njim. Ko je zajel vode, je slišal, da pes laja. Ozrl se je in videl, kako se pes zaganja v nekoga v grmovju, in da v grmovje nekdo javka. Janošik je za vpil na psa in šel gledat, kdo se skriva. Bila je tam bela žena. Stopila je iz grmovja in se zahvalila Janošiku, da jo je osvobodil psa. Vprašala ga je, s čim oi ga mogla za to poplačati laaiska stranka, ki obsega vse sloje in stoji na braniku za svobodo in bratstvo, bo v novi narodni skupščini zastavila vse moči za pravično ureditev medsebojnih odnošajev med poedinimi sloji. To ji velevajo njena napredna načela in njen program. PreudSri, slovenski delavec, komu bos tokrat izročil kroglico in zaupanje! Enkrat so te prevarali, drugič se ne daj! Na drugi strani pretehtaj delo jugoslovanske demokratske stranke in če si trezen mož, boš 18. marca oddal kroglico v pravo demokratsko skrinjico! — Proletarec. SCSerikalci — tatovi cerkvenega denarja Preteklo nedeljo je objavil železničar g. Beltram v «Jutru» s svojim podpisom in pod svojo odgovornostjo članek, v katerem strahovito napada stranko, kateri jc do sedaj pripadal. Beltram je bil eden najbolj živahnih delavcev v klerikalni stranki in je zlasti uspešno organiziral železničarje za klerikalcc. Priznati se mora, da je bil žilav in pošten, kajti o njem se ni nikoli nič slabega slišalo. Mi bi se v to stvar drugače ne vtikali, Beltram pa jc razkril s svojim podpisom stvari, katere morajo klerikalno stranko onemogočiti'v očeh vsakega poštenega človeka. Ni 14 dni od tega, kar je dr. Šusteršič klerikalcem dokazal, da je bilo njihovo časopisje, in sicer glavno glasilo SLS., «Slovenec», podkupljeno od avstrijske vlade, da piše za vojno proti Srbom. Ko so klerikalci na to zastokali in je dr. Šusteršič s številkami dokazal, koliko goldinarjev so dobili iz tako zvanega podrepniške-ga fonda za svojo pisavo, predsednik katoliškega tiskovnega društva prelat Kalan ne le, da ni mogel tajiti, ampak je samo nekaj tega gnoja skušal zvrniti nazaj na dr. Šusteršiča. Pri vsakem drugem narodu bi časopis, ki je bil cd našemu narodu tako sovražne vlade, kakor je bila avstrijska, podkupljen, da piše proti narodnim interesom, moral takoj prenehati. Če bi bilo med katoliško duhovščino, katera izdaja «Slovenca», kaj poštenih mož, bi danes «SIovenec» ne prihajal več na svetlo. Obsodili bi ga in zatrli ter izključili vse tiste ljudi, ki so prejeli denar. Vendar se ni do sedaj nič zgodilo, pač pa «Slovenec» iz-naja naprej in napada vse, kar bi bilo v interesu naše države in našega naroda. Janošik je bil prepričan, da mu je predvsem treba moči, tla izvrši to, kar se je namenil. Zato je prosil vilo, naj ga stori silnim. Vila mu je dala tri stvari: pas, ki ga je storil neranljivega, sekirico, ki ga je storila nepremagljivega, in naposled zeleno košuljo, katero je sama stkala in ga je storila nevidnega. Tako oborožen je bil Janošik. Izbral si je za pomoč enajst tovarišev ali dobrih mla-deničev, s katerimi se je lotil takoj svojega dela. Ustavljali so bogate plemiče na cestah, jim pobirali denar in ga razdeljevali med reveže. Eno je pri njih krasno: tekom dveh let, kar je hodil Janošik po Slovaškem s svojimi dobrimi mladeniči, niso nikoli nikogar ubili. Ker je bil Janošik študent, je bil študentom velik prijatelj, študenti so to vedeli; zato so ga o počitnicah cesto v gorah posetili in na njegovo zahtevo njemu in tovarišem predavali. Za nagrado je dobil vsak poln klobuk dukatov, da so si lahko nakupovali knjig. Beltram pa je odkril še eno še večjo pro-palost. Beltram namreč s polno odgovornostjo zatrjuje, kako klerikalci pokrivajo stroške za svoje politične izlete in shode. Povedal je, da ob takih prilikah navadno eden izmed njih, ali domači duhovnik ali pa kdo izmed drugih duhovnikov, ki so prišli tjakaj pod izgovorom misijona ali pa naravnost ladi politike, začnejo zbirati «ofer», n. pr. za cerkcv sv. Jožefa v Ljubljani, in potem si možakarji, ki so prišli iz Ljubljane ali od drugod na shod, tisti denar razdelijo. Zapnejo go, kar ga pa ostane, ga odnese vsak za svoje zasebne svrlse. V srednjem veku, preden se je začela lu-teranska doba, se je v katoliškem svetu godilo nekaj podobnega. Od vasi do vasi so potovali razni duhovniki, posebno menihi, in so prodajali odpustke in papežev blagoslov. Dobiti je bilo take odpustke po vseh cenah in po potrebi. Najprej je bila pridiga, kjer so v strašnih barvah slikali trpljenje duš v vicah, potem pa so rekli, ako ima kdo kakega sorodnika, o katerem misli, da morebiti trpi v vicah, naj pride in naj mu odkupi n. pr. 50, 100 ali 10.000 let trpljenja v vicah. Tarifa jc bila različna po neumnosti ljudstva. Nekateri so kupovali odpustke za vsak slučaj tudi za sebe, če bi jih zalotila smrt in bi prišli v vice. Ko pa je bilo dovolj denarja v bisagi, so se menihi potegnili v farovž, si razdelili denar ter ga zapili skupaj z ženskami in pijanci. Vprašamo, ali je to, kar počne klerikalna stranka danes, kaj bolje. Ali ne kriči sleparija do neba, če pride volilni agitator na deželo in če duhovnik uporabi najprej verski strah ljudstva, da mu izpreša denar, potem pa si plača političnega priganjača z njim in Orle in društvene domove, orlovske uniforme in stroške za «Domoljuba» itd.? Iz verskega strahu se preša kri slovenskega ljudstva, da se z njo napasejo pijanci in prešestniki in da se plačuje politična podivjanost klerikalne stranke. Od vseh razkritij, kar smo jih v zadnjih letih doživeli, se nam zdi Beltramovo razkritje najstrašnejše. Kaj je proti temu tat, ki se v trenutku potrebe polakonmi denarja, kaj je proti temu ubijalec, ki je v alkoholu stregel po življenju svojega bližnjega! Največji' zločinec je tisti, ki kuje denar iz človeških duševnih slabosti in jih zlorablja, da ugodi svojim posvetnim strastem, strastem žclodca, lakomnosti in politične bogokletnost!. Sedaj vidimo, zakaj je toliko «ofrov» po deželi, zakaj toliko misijonov, zakaj toliko zbirk za uboge zamorčke, za zvonove in za lačnega papeža. Vse to je brez kontrole, vse brez računa, in gotovo največji davek izmed davkov, ki jih Rad je poslušal dekleta, ki so prihajala v gozd po travo in so pri tem prepevala gin-ljive in krasne slovaške pesmi. Janošik je bil včasih za drevesom skrit in se ni pojavil, preden ni hotelo dekle oditi. Tedaj jo je' presenetil, jo poklical k sebi in jo tam obdaroval. Da bi imela za obleko, ji je dal odmeriti sukna, dobro anglijo in dobro mero: „od bukve do bukve". Za vse to so imeli ljudje Janošika radi. Pripovedovali so ši o njem razne povesti in največ o tem, koliko ima po gorah zakladov, ki jih je bil odnesel bogatim baronom. Toda plemiči ga niso imeli radi. Radi bi ga bili ujeli, ali Janošik se jim ni dal. Sam samcat je včasih zmagal celo tropo oboroženih hlapcev. Ne z orožjem, nego s svojim ostro-ttmjem. Enkrat so pastirji gnali po cesti pod Ta-trami veliko čredo volov. Pastirjev je bilo deset in vsi so bili oboroženi od glave do pet. Janošik je bil proti njim sam s svojo sekirico. Pretekel je torej pastirje in se obesil ina drevo ob cestij kodfer -so pastirji morSli plačuje slovensko ljudstvo. In vse to gre 'malho nekaterih, ki se pri tem smejejo in s pomočjo teh sredstev napraj vladajo slovenskega kmeta. Slovensko ljudstvo, zapri svoje žepe pred klerikalnimi tatovi, pa nai ti pridejo s katerimkoli razlogom in če še tako izgledajo človekoljubni in verski, v resnici je zadaj klerikalna bisaga, ki je vedno prazna ln kriči po sadovih tvojih žuljev. Ne daj nobenega daru, in če kdo pride nabirat, mu reci, da brez jav-, nega računa ni daril, kajti naše ljudstvo je bilo že tolikokrat ogoljufano, da je popolnoma izgubilo vsako zaupanje v klerikalce. G. Beltramu pa smo hvaležni, da je razkrinkal klerikalizem, lahko je prepričan, da ie s tem svojim korakom koristil vsemu našemu ljudstvu in tudi katoliški veri, katero hočejo klerikalni duhovniki spraviti na kant na isti-način, kakor so jo upropaščali v srednjem veku. SnobodR® pot iiolsans p® vsei Jiig^slaviii Če ste s sosedom skregani, pazite na vsako grudo zemlje, ki bi jo vam vzel njegov plug, in branite mu, storiti le korak na vašo zemljo-, še kokoš njegova se vam zdi nevarna in če se je drznila priti pred vaš prag po zrno, plača krvavo carino. Tako se začne med vami in sosedom peklensko življenje. In tako življenje Vam pripravljajo oni, ki dandanes kričijo: Slovenci, ločite se od sosedov Hrvatov in Srbov! Za svojo slovensko avtonomijo se borite! Potem boste srečnih Bojte se teh krivih prerokov, če hočete uživati srečo sosedsko. Države so si dandanes postavile ostre mejnike, zato ker so bile in so še deloma skregane med seboj. Vsaka pazi na svoji meji na carino, preišče Ti denar in potni list. Oh, to je prijetno potovanje! In vidiš, slične meje Ti hočejo napraviti še v naši domači državi,5 med Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo. Veruj krivim prerokom, ki Te s podobno mejo hočejo ločiti od Hrvatov in Srbov v isti državi-in potoval boš še v svoji državi s takimi sitnostmi, kakor jih imaš zadosti na mejah tujih držav. «še celo vojaštvo naj bi bilo ločeno!«, pravijo krivi preroki, dasi niti sami ne ver-'1 jamejo, da bi bilo prav, kar govore. Od take ločitve bi imeli korist vsi tatovi, razbojniki, zločinci. V bivši Avstroogrski smo imeli dvojno žandarmerijo: Hrvatska je imela svo-' priti. Ko so pastirji prignali živino do tistega mesta, so se pokrižali in so gnali vole dalje.' Eden izmed njih pa je dejal: „Ubogi človek!" Ko so odšli, je Janošik skočil z drevesa, je po gozdu tekel znova naprej in se ob cesti zopet obesil na drevesu. Pastirji, dospevši do njega, so se začeli prickati. Eni so kričali, da je obešenec isti, ki so ga videli pred kratkimi trenutki, drugi so trdili, da je ta drugi. Da bi se o tem prepričali, so pustili vole na cesti (kajti kdo bi jih mogel na gori vzeti?)' ter so šli kos ceste nazaj. Čim pa so odšli, je Janošik skočil z drevesa in jim čredo mirno odgnal. Potem je cesar napovedal vojno drugemu kralju. Domenila sta se, da se bosta namesto vojakov bila v dvoboju le dva viteza. Cesar je zvedel o sili Janoškovi in sklenil, da ga pozove, naj bi šel kot njegov vitez in se udeležil te borbe. Poslal je torej po Janošika sto husarjev. Ti so mu vedli tudi konja s seboj/ Husarji so prišli pod Kraljevo planino, šli v gore in izpraševali ljudi, kje biva Janošik, Ljrkfje so jttij povedali, da" biva v gftrab. to- jo, mi pa svojo. Razbojniki ob Dravi pri Ormožu, ob Sotii in ob Kolpi so s tem računali. Hrvatski žandar ni smel čez mejo na Štajersko, lopov pa je — smel in se je vsaj začasno rešil ali pa tudi trajno. Vem, da Vam je mnogim težko, se družiti z drugimi, s takimi, ki sle jih do sedaj komaj po imenu poznali, ki so Vam jih Nemci, nem-Škutarji in'domači slepci in sleparji črnili. Toda očistite duše starih, zastarelih, neresničnih misli in verujte nam, ki smo že videli vso Jugoslavijo, ne onim, ki niso niti pogledali preko plota svojega vrta, ne iz tesnega prostora svoje pisarne. A mi pravimo: Kamorkoli smo v Jugoslaviji prišli, povsod so nas radi imeli, ker smo rekli, da je za Srba in Hrvata slovenska hiša odprta in so nas kot svoje sprejeli pod svojo streho. Seveda, če bi samo zabavljali čez nje, bi nam pokazali — vrata. Mi Jugoslovani pravimo Slovencem: Če hočete svojim otrokom dobro, poskrbite, da jim bo pot svobodna po vsej Jugoslaviji. Mej ne postavljajte! IMiifta aeitsciia NSS in radikalci (Dopis z dežele.) Popolnoma pravilno ste izdali v «Domo-fclni» parolo, Ca mi se proti jp*""'-'— listom in ne bodi jih treba radikalcem "*«tnna samo na ta način, da se ljudstvu pokaže, kako je vsak zanje iztrošeni glas izgubljen. Te dve stranki sta čisto odveč in nimata na Slovenskem nič opraviti. NSS nas je v zadnjih dveh letih močno razočarala in odkar so njeni voditelji po znanem ptujskem procesu z belimi nageljčki na kolodvoru čakali Antona Peska, so na deželi izgubili vsak ugled. Naj počivajo v miru! " " Radikalci sem in tja poizkušajo koga pridobiti, enega s silo, drugega z denarjem. Gotovo pa je pri vsakem njihovem koraku nekaj umazanega. T o je podkupovanje v eni ali drugi obliki. Velesrbska stranka, ki s takimi sredstvi prihaja na Slovensko, bi že v interesu ugleda srbskega plemena lahko obdržala ta način političnega dela doma. Da je g. Hribar, sedanji namestnik, navaden agent, to smo že zdavno vedeli. Da pa Slovence tako zaničuje, misleč, da se dajo z denarjem in praznimi grožnjami dobiti, tega od starega Hribarja nismo pričakovali. Je pač zrel za pokoj. Škoda, da se je na stara leta tako pc.mazal. da prav tam na vrhu. šli so torej tja gori in so srečali samega Janošika. „Kje tu biva Janošik?" ga je vprašal vodja husarjev. Janošik je namesto odgovora popadel silno bukev in jo potegnil s koreninami vred iz tal. Husarji so ga po tem dejanju spoznali in ga prosili, naj bi šel z njimi, se borit s tujim vitezom in cesar da mu pošilja krasnega konja. Janošik ga ni sprejel, nego jim je zakričal: „Le idite domov! Jaz bom tam prej, nego vi!" Šele tretji dan nato je odšel, in ko so se husarji vrnili k cesarju, je bil Janošik že tam in se jim je smejal, da so se tako dolgo zamudili. Hoteli so ga obleči v železen oklep In ga posaditi na konja. Janošek pa ni maral niti sablje ter se je šel kar tako s svojo sekirico borit! šel je naprej in cesar z vojsko za njim. Na določenem mestu so se sestali z nepri-jateljem. Neprijateljski vitez je sedel na konju iu bil strašno oborožen. Hotel je Janošika Še en dober teden in volilni boj bo končan tako, kakor tega marsikdo ne pričakuje. Pri nas se borijo za uspeh najrazličnejše stranke, v narodni skupščini bodo pa vse te male stranke male skupinice, preko katerih se bo šlo več ali manj na dnevni red, ker odločevale bodo samo velike, močne stranke, ki se bodo — ker vsaka za sebe gotovo ne bo imela večine — sporazumele med sabo za skupno vlado in delo in se na male drobce ne bodo ozirale. Vsi oni slovenski volilci, ki hočejo, da bo naš del države v narodni skupščini dobro zastopan, bodo glasovali za kandidate demokratske stranke, ker nobena druga naših domačih strank ne bo v skupščini odločevala. Posebno od klerikalnih poslancev ima ljudstvo samo škodo, ker se nihče ne bo zavzel za zahteve ljudstva, ki voli take poslance kot so klerikalni, ki v narodni skupščini samo vpijejo in razsajajo, namesto da hi se resno oprijeli dela. Vsakdo si pač misli: kakršni poslanci, taki so tudi volilci. Upati je, da bodo to uvideli tudi naši volilci — v svojo lastno korist. Zaradi večnih obmejnih spopadov na jugu naše države se vršijo v Nišu pogajanja med našo državo in Bolgarsko, kako v bodoče onemogočiti vpade bolgarskih komitašev na naše ozemlje. Ti bolgarski ko-mitaši so taka organizacija kot italijanski fašisti, ki živijo od tega, da delajo nered. Na našem ozemlju navadno ropajo, požigajo in morijo in zato zahteva naša vlada od bolgarske vlade, da napravi red v vrstah komitašev, ker sicer bomo mi primorani priti na Bolgarsko in tam napraviti red. Bolgarska vlada se je že do sedaj trudila, da bi onemogočila prehod komitašev preko meje, ali njeni varnostni ukrepi niso bili dovolj močni. Upati je, da se doseže pri pogajanjih v Nišu popoln sporazum med obema državama in da bo bolgarska vlada porabila vso svojo moč, da onemogoči nove zločine komitaške organizacije. Od tega, kako bo bolgarska vlada nastopila proti komitašem, ki so na Bolgarskem država v državi, je odvisno, kako se razvijejo v bodočnosti medsebojni odnošaji med Jugoslavijo in Bolgarsko^ vcekati s sabljo in ga ustreliti s pištolo. Toda Janošik je popadel njegovega konja za nogo, jo nekoliko potresel in vsa konjeva noga mu je ostala v roki. Vitez in konj pa sta se valjala po tleh. Cesar ga je hotel za toliko hrabrost nagraditi in je želel, naj bi ostal pri njem. Toda Janošik se mu je zahvalil in kakor je prišel, tako je odšel..." Pri neki drugi priliki je pomagal kmetom. V neki občini si je grof prilastil gozd, ki je po pravici pripadal kmetom. Rihtar z enim zaprisežencem sla se šla pritožit na sodnijo. V gozdu ju je sreča! Janošik. Poslušal je njuno pritožbo in ju poslal domov. Obljubil je, da to sam zanja opravi. Naj le gresta h grofu in mu povesta, da sta v gori srečala Janošika, ki pride zvečer s svojimi fanti h grofu na večerjo. • Opomba prevajalčeva: Primerjaj z Janošikora našega Petra Klepca in Levstikovega Martina Krpana l Silna in neprijetna je tudi zadeva razmejitve z Italijo, ki se vrši te dni pri Reki in okolu Zadra. Italijani so te dni zapustili primorsko mesto Sušak in tudi v Dalmaciji so zapustili vse ozemlje, ki nam pripada po rapallski pogodbi. Ampak pri Reki bi radi zopet napravili novo lumparijo, ker brez lumparij Italijani menda živeti ne morejo. Sušaško pristanišče Baroš, ki se drži reškega pristanišča, pa je prisojeno naši državi, držijo Italijani še vedno v svojih krempljih in bi radi sploh obdržali v svoji oblasti to edino naše že zgra-jeno pristanišče na severnem Jadranskem morju. Pogodba sicer izrecno prisoja pristanišče Baroš naši državi, ali kakor se vidi, se bomo morali navzlic temu še prepirati z Italijani, preden njihovo vojaštvo zapusti pristanišče. Pa to ni glavno, kar nas loči od Italije, ki obdrži po pogodbi v svojih rokah Notranjsko, Goriško, Trst, Istro in Zadar. Italijanski ministrski predsednik Mussolini je izjavil v italijanskem parlamentu, ko se je reševalo vprašanje te pogodbe, da nobena pogodba še ni ostala neizpremenjena, češ, bo že prišel čas, ko bomo vzeli Jugoslaviji še kaj več! Mi tudi pravimo, da nobena pogodba ni večna in da bo prišel čas, ko bomo pognali Italijane z našega Krasa, Goriškega, Trsta, Istre in Zadra, ker to je naša pravica in pravica navadno zmaguje nad krivico —« prej ali slej. Napetost in zaostrenost med Francijo in Nemčii° zaradi Ponuja traja dalje, oziroma se vsak dan bolj po-ostruje, ker odnehati ne marajo ne Francozi in tudi ne Nemci. Razlika je samo v tem, da Francozi nemoteno izvršujejo svojo voljo, medtem ko -se Nemci stalno umikajo Francozom, ki prihajajo na nemško ozemlje z močnimi vojaškimi krdeli, proti katerim no morejo postaviti Nemci ničesar, ker ne smejo imeti prave armade, temveč samo nekako državno brambo, v svrho čuvanja javnega reda v državi. Zato bodo morali Nemci končno le odnehati, ker neoborožen narod se na more meriti z oboroženim! Nemci bodo morali plačati vojno odškodnino, ako jim bo to prav ali ne. Na dnevni red svetovne politike je prišlo zope* rusko vprašanje in zdi se, da pride kmalu čas, ko bo ruska ---—-----J_JJiL-t Medtem je poslal enega svojih dečkov t sodnijskim gospodom in jim naročil, naj pri« dejo na večerjo k tistemu grofu. Prav tedaj je imel Janošik dva svoja dečka, Ilčika in Garka, v službi sodnije kot slugi* Tema je po Surovcu ukazal, naj vodita gospode preko gore in jih prepričata, da bi jim sicer Janošik lahko zastopil pot. Gospodje so storili tako. Voz s slugami so poslali po cesti, sami z Ilčikom in Garkom pa so šli po gorski stezi. Kmalu jim je postalo vroče in dali so svoje puške nositi slugama. Naenkrat je pridrl nanje z gore Janošik' s svojimi dečki. Ukazal jim je, naj slečejo plašče, suknje in hlače ter naj sezujejo čevlje in odpno sablje. Potem je vzel iz žepa pripravljen papir, črnilo in pero ter jih je prt silil, da so drug drugemu na hrbtu podpisali listino, s katero se grofa uradno kaznuje, da mora gozd vrniti kmetom. Hočeš nočeš so morali gospodje storiti tako, kakor jim jo zapovedal janošik, oneo ' e vlada priznana od vseh držav. Bilo bi to v veliko korist Rusiji in vsej Evropi, ker Rusija bi se potem hitrejše in uspešnejše obnovila, Evropi bi pa postala dostopna velikanska bogastva, ki jih hrani v sebi ogromna Rusija, pa jih dovoljno ne izkorišča. V Rusiji leži bodočnost Slovanstva, ki bo moglo takoj drugače nastopati v svetovni tekmi, ko se postavi njemu na čelo obnovljena Rusija, ki bo silnejša in mogočnejša kot kdaj. Okrajna glavarstva razpošiljajo županstvom okrožnice, v katerih o*""-"-""^, da se bo v najkrajšem času uvedlo zavarovanje kinetskih poslov in delavcev v skupnih bolniških blagajnah z industrijskimi in obrtniškimi delavci. Od županstva se zahteva natančen pregled, koliko je v njihovih, občinah takih poslov in delavcev. Vlada očividno namerava v ted- nih izvesti tako zvani Drofenikov zakon, ki predpisuje, da se mora zavarovanje kmetskiii poslov in delavcev skupno z indust*-" ni delavci izvesti najdalje do 30. maja t. 1. Število uradnikov in tiskovin pri bolniških blagajnah se bo visoko pomnožilo, kajti evidenca delavcev in poslov po vaseh ne Vo t*-iO pamet, ki vidi in razsodi trezno! Demokratska stranka, ki je stranka bratstva in ljubezni med vsemi stanovi, je naša prava stranka, zanjo glasujmoi DOL PRI LJUBLJANI. V naši občini in v Dolskem se posebno klerikalci in samostojni potegujejo za glasove naših volilcev. Mislimo 1», da niti eni niti drugi niso pravi, (la bi zastopali naše koristi tako kakor je potrebno. Samostojneži s svojim veleagrarnim programom bi lahko šli v Banat ali Vojvodino, kjer kmet pridela žRa in živine, da prodaja obojega na vagone, pri nas pa z malimi izjemami vsak kmet žito, oz. moko kupuje. Tudi klerikalci ne morejo biti dobri naši zastopniki. Dočim sta Bro-dar in Sušnik zahtevala odprtje mej in odpravo carine za žito in živino, je pa zopet dr. G Dsar vpil, da so mora na oboje naložiti visoka carina, da bo izvoz manjši in doma moka in meso poceni. Vsi trije pa so v enem klubu. Iz tega ji; razvidno, kako imajo dvojno lice. Najboljši zastopniki naši so gotovo poslanci demokratske stranke, predvsem dr. Žerjav. Vsi se še spominjamo, tla smo se 40 let borili s tem, da se naša občina priklop ljubljanskemu glavarstvu in sodišču. Dosegli nismo ničesar [»od Avstrijo, pa tudi po prevratu ne, ko je sedel dr. Brejc na predsedniškem stolcu v Ljubljani. Ko pa je postal predsednik deželne vlade dr. Žerjav, je takoj ugodil naši prošnji in stvar, ki se je tako dolgo vlekla, je bila takoj rešena, ko jo jo dobil v roke mož, ki ima res zmisel za ljudske potrebe. Zato volimo dne 18. marca vsi dr. Žerjava, ki je nosilec demokratske liste in vrzimo kroglico vsi v peto skrinjico. SELCE NAD ŠKOFJO LOKO. Z mrzlično hitrostjo mobilizirajo klerikalci svoje čete po dolini. Zadnjič so imeli shod v Bukovšici; dne 4. marca pa je nastopil dr. Moliorič v Selcah. Same stare fraze je omenjal ta gospod. Avtonomija, centralizem^ to je bilo jedro govora. Ker je pohvalil dr. Žerjava, zato se .ne bomo z dr. Mohoričem veliko pečali. Kaj pa so napravili koristnega klerikalci naši dolini? Pač, nekaj! Nove zvonove so plačali farani, cerkev bo imela zlate svetnike in škofu so poklonili za 251etnico klerikalni občinski možje iz žepov davkoplačevalcev lepo vsoto. Zato praznih rok ne morejo stopiti pred volilce. Mobilizacija pa še ni končana. Treba je poizkusiti tudi pri «Marijini družbi«. Žene imajo pri nas velik vpliv na može. Zato poverjenice skačejo od hiše do hiše in vpisujejo kar vsevprek. Župniki pa vabijo kar s prižnlc ljudi na politične shode. Hudomušneži trdijo, da postane selski župnik po volitvah dekan, če se bo dobro odrezal pri volitvah. Demokrati, združenj v močni stranki, ki bo dobila izmed 313 poslancev pri teh volitvah gotovo 90 poslancev, si bomo že zapomnili te agitatorje. Po volitvah naj se nihče ne pritožuje, da je bil zaslepljen. Klerikalna stranka, ki bo dobila v vsej državi komaj 14 poslancev, ne bo imela v državnem zboru prav nobenega vpliva. Invalidi, zahvalite se le državi za svojo pomoč. Le država bo vas podpirala. Kdo drugi vam kaj da? Tisti gotovo ne, ki so L 1914. hujskali ljudi na vojno. Zato pa vsi napred-njaki, oddajte svoj glas 18. marca največji stranki Jugoslavije. Nihče naj ne ostane doma! Vrzite kroglico v peto skrinjico. Edino demokratska stranka s svojo močjo bo po-medla s klerikalizmom. Če klerikalizma ne bo v dolini, pa bo zavladal pravi mir pri nas. Kdo razburja ljudstvo pri nas s svojimi shodi? JESENICE. V nedeljo 4. t. m. se je pričel pri nas sv. misijon, katerega bi pač vsakdo moral pozdraviti z veseljem, če bi služil svojim namenom in vršil svojo moralno nalogo. Res, z žalostnim srcem moramo opazovati, kako posebno v industrijskih krajih peša morala med našim ljudstvom, kam plove naša mladina že v rosni mladosti. Pijančevanje in nečistost sta razširjena med komaj šoli od-rr.slo mladino. Pred kratkim mi je pravil delavec iz tovarne na Javorniku: «Ce ne pridejo pijani v tovarno, pa gredo pijani iz nje.a Z odkritosrčnim veseljem bi mi pozdravili vsakogar, ki bi prišel k nam z namenom, da bi navajal ljudi k treznosti, značajnosti in poštenosti. Koliko dobrega bi lahko napravila v tem oziru duhovščina. Ko sem nekoč bival na Koroškem, sem nad cerkvenimi vrati videl tu in tam napisano; Moja hiša je hiša molitve. Na Kranjskem pa so hiše molitve izpre-menili v politične in agitacijskc zbornice. Gotovo tudi k nam niso prišli misijonarji zato, da bi naše ljudi vodili na pot počenega in značajnega življenja, temveč da vršijo direktno ali indirektno volilno agitacijo za klerikalno stranico. Zato imamo malo zaupanja v misijonarje, katerim polagamo na srce besede: Moja hiša je hiša molitve. KOPRIVNSK PRI BOHINJU. Mi Kopriv-nikarji smo še vedno veselega srca, čeprav smo pusta že pognali. Skoro prekratek nam je bil pust, ne toliko za nas kakor za Meto, ki je bila več let kuharica pri rajnem župniku. Ta se nas je tako navadila, da še vedno «ho-di nazaj« v naš kraj. Tako je prvo nedeljo po pustu prišla k neki tukajšnji hiši in povabila na «domačo veselico® več veselih ljudi. Še celo cerkveriik je prišel. Nam bi se kaj takega zamerilo, njim pa se ne. — Volilni boj se pri nas že tudi čuti, čeprav smo mi Kopriv-nikarji prccej mirni. Kar nas misli z lastno glavo, bomo 18. marca vrgli kroglice v peta skrinjico, ki je edino prava. DOLNJI LOGATEC. Dovolite, g, urednik, da se enkrat oglasi v Vašem listu tudi zvest naročnik iz Dolnjega Logatca. Poročati Vam hočem, da smo imeli preteklo nedeljo pri nas kar tri volilne shode. Dopoldne so zborovali narodni socialisti, katera stranka se mi zdi najmanj potrebna, ker je brez vsake moči v državi in nam brez poslancev ne more prav nič pomagati, pa če njeni pridigarji še tako napenjajo svoja pljuča. Besede, same besede. Logatčani smo pokazali, da NSS ne maramo in govornik iz Ljubljane je bil skoraj — sam. Popoldne smo zborovali demokratje in komunisti, seveda vsak zase. Na našsm shodu je zelo lepo in prepričevalno govoril g. dr. Kra-mer iz Ljubljane. Vsi smo mu pritrjevali, celo nekaj pristašev SLS mu ni moglo prav nič ugovarjati. Razšli smo se, potrjeni v svojem demokratskem prepričanju. Med tem, ko je naš govornik razvijal program naše stranke, kako misli sodelovati pri gradnji naše države, kako hoče z enako ljubeznijo pospeševati napredek malega kmeta, obrtnika in delavca, in kako hoče združiti pri tem delu vse dobra misleče državljane, je na komunističnem shodu grmelo samega zabavljanja in šuntanin. S" tujim denarjem plačani agentje pozabljajo, da mi sami vemo, da se nam slabo godi. Mi pa bi le radi shšali, kako bi se dalo vse na bolje Obrniti Taki generali, ki zapuste svojo armado, ko so enkrat obogateli na njenih ramah, nam ne bodo prinesli sreče. Ce se spomnimo še na nekdaj bogato Rusijo, ki so jo rdeči (od krvi) bratci spravili v lakoto in bedo, potem pa že še nekaj časa raje prenašamo težave v 'Jugoslaviji. Večno ne bo tako, znaki zbor5a-nja se že vidijo. Pričakovali smo tudi g. Puc-ba, pa smo izvedeli, da mu je bivši napred-njak Korenčan pisal, da za njega ni treba na-pravljati shoda, drugih pristašev SKS pa v Dolnjem Logatcu ni. GORNJI LOGATEC. Dne 25. februarja je naš Sokol nad vse dostojno proslavil obletnico osvobojen ja. Spored prireditve, ki se je vršila F Gasilnem domu, je povsem odgovarjal slavnostnemu razj>oloženju. Navdušenemu slavnostnemu govoru so sledile izbrane deklamacije sokolske dece ter ubrano petje domačega mešanega pevskega zbora in zopet sokolske dece. R^dko se zgodi, da bi občinstvo zahtevalo ponovitev deklamacije. Mali Marinko pa je bil z navdušenim ploskanjem prisiljen, da je ponovil krasno Igo Grudnovo: Tržaškim bratom. Vse jo občudovalo naše pridne malčke, ki so tako ko-rajžno, jasuo in razločno ter s polnim razumevanjem podali svoje pesmi. Posebno pozornost je vzbudila nadarjena Makucova. Ali se je občinstvo zavedalo, koliko truda je bilo treba za tako dovršen nastop ne le na strani pridne dece, ampak tudi na strani požrtvovalnega učitelj-stva? Večer je zaključil krasen zgodovinski prizor Nušieev: Knez Semberijski. Vsi igralci so nastopili v krasnih bosanskih narodnih nošah. Posebna ljubke so bile Srbkinje. Znan obožj-.vatelj ženskega spola je ves navdušen poudarjal, da bi bil v veliki zadregi, ako bi moral določiti najlejišo med njimi Glede igrauja, naj omenimo le to, da je bila na koncu solzna vsa dvorana. Vse si je brisalo solze, eni na skrivaj, drugi bolj očitno. Bil je res lep večer kot jih je Gornji Logatec še malo videl. Vsa čast in hvaia vrlemu dramatičnemu odseku, pa tudi zavednim občanom, ki so napolnili dvorano do zadnjega kotička. GORNJI LOGATEC. Znani, že neštetokrat (a še ne zadnjikrat) brez škofa birman pete-Ihiček se v cLažiijubu* zaletuje v gornje-logaške naprednjake, imenujoč jih «žlahto», ter jim napoveduje poraz pri volitvah. Ne menimo se za onemogle izbruhe tega povsod zavrnjenega snubača, ugotavljamo le napram Javnosti, zakaj ima možicelj vedno to besedo na jeziku. Neki lnidomušnež jo je namreč po-gnintal, da zato, ker povsod, kamor pride, «v žlahti ostane* in mora potem sodnija urejevati njegove žlahtne zadeve. GORNJI LOGATEC. Je pa demokratski volila! shod dne 4. t. m. pri nas vse drugače uspel kot Pucljev 14 dni prej. Poročevalec dr. Kramer iz Ljubljane je za svoja poljudna in jasna izvajanja žel burno odobravanje in pritrjevanje. Posebno se je številnim zboro-valcem dopadlo, da niso slišali nobenega hujskanja zlasti tudi ne proti nasprotnim strankam ali kandidatom. Vsaka govornikova beseda je bila na mestu in je kazala veliko ljubezen demokratov do naše mlade države, ki jo bomo mogli le z združenimi močmi, z največjo potrpežljivostjo in s skrajnim zatajevanjem tako urediti, da bomo v njej v resnici vsi zadovoljni. Soglasno so bile sprejete resolucije, ki zahtevajo temeljito revizijo zakona, ki po svoiem dosedanjem besedilu uvaja zavarovanje kmečkih delavcev in poslov na način, ki Je za kmete poguben. Ena misel je obvladala zborovalce: da je edina demokratska stranka ista, ki ji je res pri srcu ljudski blagor in napredek. Zato smo mi vsi obljubili, da bomo vrgli svojo volilno kroglico v peto skrinjico. V Logatcu sta njena predstavnika Ivan Marinko iz Kale in Ivan Petek iz Gorenje vasi. Na shodu smo opazili tudi več starih naprednih korenin iz Žibrč, ki sicer volijo v Rovtah, kjer so pravi naprednjaki bolj redko sejani, pa bodo ravno zaiadi tega vršili med svojimi zapeljanimi sosedi apostolsko delo ter jih poučili o vsem lepem, kar so slišali na demokratskem shodu. Tudi občina Rovte bo dala lepo število glasov ,drju. Žerjavu, zato nam jamčijo prijatelji iz Žiberč. BOŠTANJ. Ker me podpisanega javno sumničijo, zato vljudno prosim si. uredništvo, naj potrdi, da jaz nisem v nikaki zvezi z dopisom iz Boštanja v 9. številki «Domovine». (izjavljamo, da podpisani ni v zvezi z omenjenim dopisom. Op. ured.) Kar se pa tiče dopisa, pa rečem samo toliko, da je vse resnično. Resnica pa seveda bode v oči. Do sedaj jaz nisem dopisoval listom in ne napadal drugih, ki so nasprotnega mišljenja. Ako me boste pa še nadalje sumničili in obreko-vali, Vam pa naravnost povem, da bo prišlo v javnost še marsikaj, kar Vam ne bo posebno v čast, akoravno ste orlovskega mišljenja ter obrekujete in delate vse zahrbnosti na «katoliški» podlagi. Ivan Zagrajšek. STIČNA. Dne 4. t. m. so imeli v samostanski dvorani volilni shod SLS. gg. Kremžar, Jelnikar in njihov pomagač Erjavec iz Višnje gore. Pri vratih sta delala častno stražo stiski opat in župnik. Glavna na shodu je bila seveda avtonomija. Takih laži, kakor se jih je g. Kremžar na tem shodu poslužil, jih zmore le klerikalec; najpoprej jim je povedal, da morajo naši fantje k vojakom v Srbijo in Macedonijo. Povedal pa ni tako kakor je resnica, da je dr. Brejc zahteval, da naj pridejo srbski vojaki v Ljubljano, ker da slovenski niso zanesljivi, in dr. Korošec je zahteval, da se srbski vojni zakon raztegne tudi na Slovenijo. Torej je klerikalna stranka zakrivila to. Nadalje se je zlagal, da hoče Pribičevič odstraniti krščanski nauk in duhovnike iz šole, potem je napadal Sokole, češ, da so brezverci. Vsak, ki količkaj s svojo glavo misli, lahko razvidi, da je pri nas ljudstvo tako globoko zatopljeno v verske navade (ne rečem pa: v pobožnost), da malokje tako, in da človek, ki je v otroških letih toliko v veri poučen kakor pri nas, ne more svoje vere nikdar pozabiti. Govornik pa je pozabil povedati, da zaradi naših škofov in dušnih pastirjev vera peša. Dokaz so ljubljanske občinske volitve, ko je šel ljubljanski škof z vsemi lemenatarji volit komuniste, ki so svobodomiselni brezverci. G. Kremžar, kdo vendar dela za brezverstvo, ali mi ali vaša stranka z vami vred? Rekel je dalje, da hočejo tako avtonomijo, da si bodo sami po potrebi delali zakone. Seveda je potreba to prav razumeti. Stiška avtonomija ali opatija ima sedaj vse, kar človeku srce poželi, najlepše sobane, vse stiško polje, polne inarofe goveje živine in konj, gozde, da jih oko ne more premeriti, svoje žage, svoj valjčni mlin, svojo godbo, svojo faro, pa ne mislite, da zastonj pokopavajo. Drago računajo, če niso pri dobri volji, tudi ne zvonijo, pa tudi brez usmiljenk niso. Ako ste mislili, da bi take zakone napravili, da bi kaj te avtonomije ali opatije razdelili med tako siromašno stiško okolico, bi mi rekli: «To je KristoV nauk in dobra dejanja!« Seveda, si mislite druge zakone, da bi stiška avtonomija še vsega več dobila, ljudstvo pa bilo še bolj siromašno. Tudi ste rekli, da na Češkem nekaj velja denar, pri nas pa je tako slaba valuta. Toda na Češkem so ljudje mnogo bolj složni, ne ro-varijo tako proti državi kakor naši klerikalci. Poudarjali ste tudi, koliko so vaši poslanci napravili za ljudstvo. Radi bi vedeli, kdaj? Kaj pa napravi poslanec v opoziciji? Tak po-sanec le lenari in po dnevnice hodi, davkoplačevalci pa jih plačujejo. Čisto prav ste omenili, da nikogar ne prosite kroglice, ker se zavedate, da to ne bi mnogo, koristilo. Kdor. X t 7 misli s svojo glavo, bo 18. t. m. vrgel kroglico v peto skrinjico. ŠT. VID PRI STIČNI. Na klerikalni kandidatni listi kandidira kot namestnik za litijski okraj naš učitelj Lovro Jevnikar. Da ne bo kdo izmed volilcev v zmoti, moramo gospoda Jevnikarja predstaviti širši javnosti. Kaj je mož storil za narod? Med vojno je bil doma. Dela je imel veliko. Bil je načelnik aprovizacije in je izvrševal tudi mnogo i'ru-gih javnih opravkov, po vrhu še učiteljski, čeprav to na zadnje! Toda čudno! Vse ogromno delo mu ni nič škodovalo, še lepo zredil se je in prav košat je postal. Dviganje polnih vreč v aprovizaciji mu ni storilo ničesar hudega. Hajd, ko je minula vojna, si je gospod Jevnikar z lepim pohištvom uredil dom ter vzel v najem veliko posestvo, kjer redi osem glav goveje živine in par konj. Nic mu ne oporekamo, a čudno je to, da mi, ki smo pred vojno tudi bili siromaki, nato pa trohneli v strelskih jarkih, ostanemo suhi do kosti in večni reveži. Pa naj že bo, če je božja volja taka. Ampak to sem vam hotel povedati, volilci litijskega okraja: Pri volitvah ne bomo glasovali za kleriknln» debs-luharje, temveč za demokratske voditelje, ki so z nami vred med vojno trpeli preganjanje. Naša skrinjica je peta! BIRČNA VAS PRI NOVEM MESTU. •Slovenčevega* dopisnika je shod demokratske stranke v Birčni vasi očividno silno razburil. Da bi zmanjšal dober efekt, poizkusa zato udeležence zasmehovati. Mi mu to veselje popolnoma privoščimo. Odgovarjamo mu le na kratko: V naši vasi demokratska stranka do sedaj še pri nobenih volitvah ni dobila nobenega glasu, toda 18. marca bodo klerikalci in posebno naš kaplan razočarani. Takrat bodo videli, koliko je nas zasmehovanih in kaka složnost vlada med nami. Osebne napade na g. nadučitelja, učiteljico in Rusinjo pa zavračamo z vso odločnostjo, ker poznamo imenovane kot poštene in zveste državljane, pozivamo le strahopetnega dopisnika »Slovenca*, naj pride z imenom na dan. ŽUŽEMBERK. Pišejo nam: Od zadnjih volitev • je prišel od nas redkokdaj kak glas v svet. Velik halo so takrat vzdignili klerikalci, češ, zmag % je naša! Dekan Gnidovec je pridigoval in agt tiral, da bodo, če zmagajo naprednjaki, pretvor-jene cerkve in farovži v sokolske in plesne dvorane, duhovniki pa bodo morali ob cestah kamenje tolči. Zaključil je te besede z ihtanjei« in jokom kakor v znamenje, da mora bridko zaplakati cela zbrana četa njegovih ovac, kar se je tudi točno zgodilo. Toda zaman! Kljub klerikalni — žužemberški zmagi so prišli namreč na vladno krmilo demokrati in samostojneži ter pravoslavni radikali, ki so imeli vso moč, pa cerkve so vse še nedotaknjene, noben duhovnik še ni bil pognan iz farovžev; mirno in najmanj tako dobro kakor prej žive ti gospodje. In ti »prokleti* demokratje so celo z vso silo podpirali akcijo za zvišanje duhovniških plač. Gnidovec in njegova ostala duhovniška garda se je tedaj temeljito motila, oziroma zavedno ia prav po katoliško obrekovala. Zato ni čudno, da je vera v nezmotljivost našega duhovništva globoko padla in da jim ljudstvo v svoji notra* njosti več tako ne zaupa kakor prej. Ljudje sedaj vedo, da vera in politika ne spadata skupaj in dalo bi se za napredno stvar res kaj napraviti, če bi ne bilo tako malo zanjo vnetih delavcev med našo inteligenco. Odkar se j« zaradi vsakovrstnih mahinacij od strani ce katerih tako zvanih naprednih ljudi umaknil znani požrtvovalni demokratski tukajšnji voditelj iz javnosti v mir, ker mu je bilo nadaljnjo delovanje uprav onemogočeno, vlada pri naa mrtvilo in puščoba. Po trudu imenovanega se ja vršilo v okraju nebroj shodov in ustanovljenih je bilo sedem krajevnih odborov SKS. Zaradi lenobe le stranke pa je vse to zaepalo in danes Bamostojneži ne spravijo skupaj niti enega sho-diča. Sedaj je od dobre tretjine SKS volileev Je še ostalo nekaj za ime, in še to se nagibi je k stranki dr. Šusteršiča. Skratka, razmero so gnile pri nas na vsej črti, ljudstvo je zapuščeno in politično demoralizirano. Nič čudnega. tedaj, da se farovški gos[»oo;je naprednega življa ne boje več, pač pa vidijo nevarnost v dr. Šuster-Žiču in njegovih agentih. Zato so proti tej opas-nostj priklicali za dan 18. februarja t. 1. samega dr. Korošca, da poizkusi zlimati prej trdno klerikalno organizacijo. Pri nas smo trdno uver-jeni, da je edina poštena stranka, ki dela v korist vseh stanov in kj je dala ljudstvu agrarno reformo, ki se pa ne izvršuje le po krivdi radikalov in klerikalcev, demokratska stranka, ki ee je zavzela za najbolj moderen invalidski zakon in ki je vedno ščitila malega človeka, kmeta in obrtnika. Zato je storjen sklep: na plan z demokratskim delom, pred ljudstvo z demokratičnim tiskom, združujmo v trdno vez vso res anačajne, resne ljudi, proč z lahkomiselnostjo in omahljivostjo, proč z gnjilobo in demagoštvom Veleagrareev k la Pucelj ln na delo za 18. marca, da izide peta skrinjica zmagonosna. ,Volili borno demokratsko stranko, ker je vsak glas za kmetijsko, ki bo štela v bodoči skup- j žčini mogoče štiri poslance, in klerikalno, ki jih bo štela pri nas kakih devet, zgubljen. Mi gremo v boj za najboljšo in najmočnejšo stranko, ki bo štela po volitvah 90 do 100 mandatov in bo edina v položaju, napraviti v državi red in znosne razmere, česar pogrešamo. Zato živela demokracija in njeni požrtvovalni voditelji, na želu jim nositelj demokratske liste neumorni dr. Gregor Žerjavi SOTESKA PRI TOPLICAH. Pri nas župni-ikuje ošabni župnik AJ. Vole. Kakšen možak je, ,vedo na Mirni, kjer je kaplanoval. Ni torej čudno, da smo kmalu jk> njegovem prihodu zaprosili škofa, naj nam da drugega naslednika po vzornem nepozabnem g. Plevanču, no pa saj veste, da vrana vrani ne izkljuje oči. Iz nekdanjega liberalnega kaplana je postal najzagrize-nejši klerikalni duhovnik v naši škofiji. Ljuto napada vse, kar mu ni j>o volji in se mu slepo lie pokori. Zato je z redkimi izjemami vse njegovo, celo samostojneži so tako nesamostojni, da mu tlačanijo in trobijo v njegov rog. Kdor količkaj opazuje župnikovo življenje, bo takoj .videl, da je zgrešil svoj poklic. Biti bi moral advokat kakor je to že tudi sam povedal, ker ga take stvan neizrečeno veselijo in izvijati se zna, da je veselje. Dobro bi se mu prilegla tudi jagrovska obleka, ker jeseni najrajši lazi okrog e puško. Ali zmožnosti mu nikakor ni možno odrekati tudi za trgovino. To je pokazal že med .vojno, ko je vsevprek barantal z vinom, žganjem, špehom itd., kjer si je pridobil toliko imetja kakor noben trgovec na kmetih. Ker mu pa to še ni zadostovalo, duhovska služba in velika veleposestvu enaka farna kmetija itak nič ne neseta, zato je lani postal še trgovec s peskom. Za borih 500 K je dobil od kneza Auer-Bperga za 5 let v zakup peskolom, ki izborno nese, saj mu je en sam posestnik plačal 17.000 kron. Začel bo menda izdelovati tudi opeko. Ce bodo ogromni župnikovi dohodki nesli tudi kaj prida davkov, nam ni znano. Ker ne ve že kam z denarjem, si bo sjKmiladi pozidal hišo za stara leta. Le to se še ne ve, kdo jo bo podedoval, ali zvesta kuharica Rezika ali sorodnik, ki ga je lani hodil obiskovat Ali župnik Vole je rad tudi vesel, zato jako obrajta vino. Ker ga sam pridno pije, ni potem nič čudnega, če tudi drugi ljudje zmerom hujše pijančujejo. V enem izmed svojih dveh vinogradov si je postavil Jidanko, -štedilnika imeBOvaiid: • SšmS'4-j.' vabi srvoje privržence In tu se pri obilni pijači, s katero ne štedi, skuha marsikaj, saj namen posvečuje sredstva. Pozno zvečer se razlega ne^ ubrano petje iz župnikovega -štedilnika^. Ob prevratu sta se mu dva Nemca tako zamerila, da sta morala iti, tretjega je pa držal in zagovarjal, že ve zakaj. V tem času je dal napeljati iz gradu opeke ;sa kapelico, a glejte, me-to ka-j>elieo je zrasla zraven hleva sobica za hlapca. Se lepša je tista povest o mehkih foteljih, ki so se pod plaščem noči vrnili v grad z neprostovoljnega sprehoda. Okrog Straže pa pripovedujejo, kako je župnik Vole kupil prvega konja. Navadno se tako ne kupuje konj. Za danes naj bo dovolj! Na svidenje prihodnjič! RIBNIŠKA DOLINA. Članek o krošnjarstvu, ki jo izšel v zadnji številki »Domovine^, smo prav z zanimanjem čitali. Cisto drugače ste podali stvarne zahteve nas krošnjarjev, kakor pa kandidati klerikalne stranke, ki vpijejo na shodih samo o avtonomiji, pa niti ne povejo, kaj je to avtonomija. Iz Vašega članka pa vidimo, kako bi nam kroŠnjarjem ribniške doline po Škulju zahtevana avtonomija škodovala in nas ovirala pri naših potovanjih in pri našem zaslužku, radi česar bomo tudi pri volitvi dne 18. marca vTgli naše kroglice v peto, to je demokratsko skrinjico. Fajmošter Škulj se trudi tudi za kočevske glasove. Sklical je zadnjič shod v Grčaricah. Pa občani so ga »žvižgali' in ga poslali naprej ter je moral brez uspeha oditi. Tudi v Gotenici ni imel dosti boljšega sprejema. ŠUŠJE PRI RIBNICI. Na naš dopis odgovarja Skuljev dopisnik v zadnjem «Domolju-bu» in prav posebno hvali njegove zasluge za krošnjarstvo. Ker nam je dotični dopisnik prav dobro znan, mu pustimo njegovo veselje, saj lastna hvala se pod mizo valja. Ugotavljamo samo toliko, da so že minuli tisti časi, ko smo šli na klerikalni lim. Dovolj je slepljenja in prav nič več ne damo na take «zasluge» in pravljice o zgradbah, s katerimi nas vedno pita g. Škulj. Resnica je, da ni napravi! za nas še prav nič in tudi ni mogel, ker nima on in njegova stranka v parlamentu nobenega vpliva in moči. Ves čas svojega poslančevanja je nastopil v parlamentu le parkrat in še takrat tako slabo, da se mu je vse smejalo, bi takega zastopnika naj bi mi Ribničanje imeli? Ne, nikoli ne! Kolikor se spominjamo, tudi pri prosti carini in uvozu suhe robe nima prav nič zaslug. Morda je res kaj posredoval v tej zadevi, res pa je, da je to dosegel tedanji demokratski trgovinski minister dr. Kramer in to na podlagi resolucije krošnjarjev, sprejete na shodu demokratske stranke v Ribnici. Kdor je bil takrat navzoč, se bo tega dobro spominjal, čeprav trdi dopisnik, da smo pozabljivi. Ali je morda postajica v Žlebiču njegova zasluga? Čeprav se je hotel enkrat že pobahati, da je on to izposloval, vendar vsakdo ve, da je to zasluga demokratske stranke in še posebej so-draške organizacije, ki se je res z vso vnemo za to zavzela in tudi dosegla, da se vlak ustavlja v Žlebiču, čeprav je nekoč voditelj SLS., dvorni svetnik Šuklje, ob priliki komisijskega ogleda v Žlebiču pred zbranimi občani rekel: «Gospodie, danes ste dosegli, da se je vlak ustavil v Žlebiču, toda to je bilo prvič in zadnjič!® Pa se je Ie še ustavil m zelo smo hvaležni zato demokratski stranki. Da bo pravljica o čakalnici popolna, moramo omeniti še to, da bi bila zgradba stalne čakalnice dodelana že leta 1919., če bi interesirane občine plačale 10.000 kron preračunanih stroškov in daje na razpolago potrebno zemljišče. To zahtevo je sporočilo ravnateljstvo državnih železnic vsem prizadetim občinam, pa menda po zaslugi klerikalnih županov še danes niso poslale tozadevnih izjav, četudi so bile ;:!>it')Yi;o oftezoifjšhe: Konccm koncev Se- daj pred volitvami pa pride klerikalni dopisnik z izjavo, da je Skulj dosegel pri ministrstvu, da se zgradi čakalnica na državne stroške, da pa mu je iz nevoSčljivosti pokopal ta uspeh minister Pucelj iz Lašč. Ce bi mu le kdo verjel? Kar se tiče krošnjarstva, naj povemo še to, da nam je g. Skulj z usta^ novitvijo svoje »Lesne zadruges za rešetar-sko robo več škodil kakor pa koristil. Ne za korist ljudstva, ampak za kroglice se je ustanovila ta zadruga, to vedo danes vsi, ki vsaj malo mislijo s svojo glavo. Prav nobene ugodnosti nimamo od te zadruge, pač pa nam hoče prevzeti še ta mali zaslužek- s tem, da sama razpošilja suho robo v kraje, kjer kroš-. njarimo mi. Toliko v odgovor bahatemu ♦Domoljubu«, ki povzdiguje v deveta nebesa klerikalnega kandidata Škulja, ki bo 18. marca sijajno pogorel. Mi bomo vrgli kroglice v peto skrinjico. RAKA PRI KRŠKEM. Na pobalinske laži v; št 9. «Domoljubaj>, Id jih ščiti poslanec Sušnik kot odgovorni urednik, imam samo en odgovor? Fej, strahopetni obrekovalci, ki se skrivate za Sušnikov hrbet! Podpišite se, da vam pri sodišču dokažem, kakšni loj>ovi ste. — Janko Go!obs nadučitelj. RAKA PRI KRŠKEM. Predstoječe volitve našemu župniku Škerjancu ne dajo miru. Od sluti, da se potaplja klerikalna barka, zato mlati vsako nedeljo s prižnice po demokratih' in samostojnežih. Velikonočna izpraševanja mu služijo istotako za agitacijo. Ženam pravi: »Ve ste bolj prebrisane kakor vaši možje, zato pa glejte, da jih boste spreobrnile! Ne pustite jih' na dan volitev na Rako, če vam ne obljubijo, da bodo volili klerikalno stranko. Ce ne bo zmagala klerikalna stranka, bomo morali plače-! vati še večje davke. Pa jaz si bum Že pomagal,' pustil si bom brado rasti in bom šel h kapuci-norn, ki ne plačujejo davkov.s Vprašamo, ali jo taka agitacija dostojna in dopustna. Sicer pa,! kdor pozna župnika Škerjanca, se temu ne bo prav nič čudil, saj ga baje celo hočejo tukajšnji «Orlb izključiti iz svojega društva zaradi neorlovskega obnašanja. »Orlas so ustanovili na Raki samo zato, da rujejo proti »Sokolu*. Kle* rikalci so polni brezmejnega sovraštva do vseV ga, kar ne diši po klerikalni smrdijivoeti. Ko-j rajžni so posebno ponoči nekateri Orli, ko se vračajo od telovadbe: takrat odmeva po Raki, »pork&madonanje in aufbjksanje», da se kai kadi. — Možje in fantje — volilci! Bliža S8 18. marec, ko bomo dali Škerjancu in njegovimi zapeljancem zaslužen odgovor. Kaka nesreča za nas Slovence je klenkalizem, dokazuje že to, da se bori proti njemu kar 11 strank. Naša skrinjica bo peta. Oklenimo se najmočnejše T> kušene Jugoslovanske demokratske, stranke, ki nekaj pomeni v naši državi, klerikalna pa je ka-' kor Blažev žegen. — Župniku je zelo napoti «Domovina». Ali veste, zakaj? Zato, ker piše resnico. Primerjajte »Domovino® in »Domoljuba® in videli boste, da je najpodlejši list na Kranjskem. »Domoljub*, ki brezvestno krade čast ljudem drugega političnega prepričanja. Koliko naših klerikalcev poznate, ki se vam upajo pogledati odkrito v oči? Hinavsko se vam dobrikajo, v srcu pa nosijo najhujše sovraštva« Sicer pa so klerikalci povsod enaki. Ni treba vedeti, da je klerikalec, na cesti ga srečaš, pogledaš mu v oči, pa boš vedel, s kom imaš opra-viti. Možje, če nosijo vaše hlače župnik in ter-cijalke in če mislite, da je Jelovšek bolj brihten kakor ste vi, potem volite klerikalce! Možje pa, ki poznajo klerikalnega zmaja, ki samo žre, ne da pa nič od sebe, bodo volili 18. marca Jugoslovansko demokratsko stranko. RAKA PRI KRŠKEM. Z ozirom na dopis V »Domoljubu^ z dne 28. februarja pozivljem do-pskniks, naj so Batajifcafijfr hrazi; Ho od JDS naj bi mi bil obljubil 4000 H za agitacijo! Jaz ne vem itieesar o tem. «Domoijubov» dopisan me menda meri po samem sebi, kajti klerikalni podreptiiki si pač ne morejo predstavljati, kako je lahko človek s polnim prepričanje.j pristaš napredne stranke ter dela zanjo, ne da bi se dal podkupiti kakor (*> tega navajeni klerikalni hujskači izza rajnke Avstrije. Demokrat sem, ker spoštujem može, ki so med vojno na ljubljanskem gradu trpeli mučeništvo za našo svobodo, med tem ko bo klerikalci blagoslavljali avstrijske puške in šuntali na vojno, pla^-čani za to z Judeževimi srebrniki. — Alojz Mlakar. RAKA PRI KRŠKEM. Preljubeznivi «Do-moljubs je v eni svojih zadnjih številk v dopisu z Rake naglasil, da je «Domovina» umazani «špuktrigh. Mi pa ne rečemo, da ]e »Domoljub« rojen in vzdrževan od najgnusnejše-ga farovškega hinavstva, ampak «Domoljub» jc «biserni zaklad vzvišene poštenosti in res-nicoljubja ter najpopolnejše svetosti®; baje bo v kratkem proglašen za svetnika. Častiti merniki, ki čitate «Domoljuba», in zlasti v njem dopise z Rake, preden vzamete tega svetnika v roke, naredite prej tri velike križe, potem pa trikrat poljubite tisto stran, kjer je natisnjen dopis z Rake, tako srčno krepko, da se bo slišal cmok vsaj do raškega farovža. Kadarkoli tako storite pred 18. marcem, dobite popoln odpustek, kajti vedite, da se vsaka črka, preden se odpošlje urednišvu Sušni-kovega tepčka, blagoslovi in opere vsake grešne laži. Zato, pobožne ovčice, vdano verjemite, da belo ni nikdar belo, ampak črno, in črno ne črno, ampak vedno belo. Dopisniku •Domoljuba« so najbolj pri srcu Sokoli. V svoji čudovito bujni domišljiji je videl v sanjah, kako so 28. januarja pri Kunšteku pokali Biči, samokresi, puške in kanoni. Kri je tekla v potokih, bilo je več mrtvih in ranjenih. Da je bilo še boli grozno, so celo orožniki urno «bežali, bežali so in bežali« — spat, kakor kmalu za njimi vsi drugi. Dogodil se je pa pred kratkim drug zanimiv dogodek. Orli so namreč praznovali svoj «tepežni dan«. Žgečkali so se kakor nedolžni otrociči. Ali sram jih je bilo; kamorkoli so se požgečkali, zlasti za ušesi, se je prikazalo snežnobelo mleko. Izprevideli so, da so še zelo majhni, tudi taki, ki nosijo prav dolge hlače. Hočejo pa biti veliki kakor otrok, kadar komaj shodi in pred materjo stegne ročico nad svojo glavo, rekoč: «Kaj ne, mama, jaz sem že velik?« Da, to je tisto, kar naše Orle tako zelo boli v dno srca. Sokoli sc številno množe; vsi odseki Sokola marljivo delujejo in kažejo znatne uspehe, ki privabljajo nove člane in članice v sokolske vrste. Ne pri nas, pač pa pri Orlih odpadajo člani in prosijo za sprejem v naše društvo. Nič čudnega, saj spoznavajo Orli in Orlice, da se njihovo društvo vzdržuje samo Se z lažjo, obrekovanjem in hinavščino. Bodo že nekega dne izpregledali vsi. ki imajo danes se zavezane oči, da se ne pride v nebesa po lestvi, spleteni z lopovščino, nač pa po poti pravičnosti in resnega dela. Tudi cerkev ni 'danes žal nič drugega več nego navadna politična shodnica, kjer se s prižnice vabiio in prosijo v božjem imenu Ijudie na politične shode, kjer se huiska proti političnim nasprot nikom, v zakristiji pa se brezplačno delijo celi kupi «Dnmolhiba», zaštruplievalca poštene ljudske duše. Tudi cerkev, kjer se danes po nemarnem vzgaiajo propalice. bo zopet postala svet kraj, kier se bo učil zopet najlepši Kristov nauk: »Ljubi svojega bližnjega in tudi sovražnike, kakor samesra sebe!» Ali preden se to zcodl, bodo morali narovedati konki'rz »Domoljub«. Orli in vzgontelii hinavccv. Zaničevanja vredni ste vsi cerkveni nolitični pridigar??, ki robiiišuiete 1jud«tvo, dasi vas ' rede žulii davkonlačevalcev vseh strank. Ali iznre^ledali bodo davkoplačevalci, izpregle-•'S" > • ^ : i*.].*.*>vfor-r-v ščine in orlovstva,; — "Vblilcl, najlepšo priliko imate 18. t. m., da se pokažete, ali hočete biti še nadalje. farovški hlapci in oboževatelji laži in hinavščine ali pa ljubitelji svobode,, poštenosti in resnega dela. BUČKA. Pred nedavnim časom smo poslali dopis, radi katerega se je g. Kopitar naslednjo nedeljo na. prižnici skuša oprati. Zdaj naj nam pove s »svetega mesta» še to, kje je v sv. pismu zapisano, da je naš Učenik cigare delil kakor jih on obeta s «svetega mesta«. Ali se sme proti zgraževanju vseh navzočih vernikov pripovedovati, kako se fantje tepo za gnilo k____? Tudi ni prižnica kak politični oder, kjer bi jemal ugled sedanji državi ter naše poslance primerjal beračem, ki s piskr-čki pod pazduho romajo v Beograd beračit. Veliko ve povedati o denarju in hinavščini dr. Žerjava. Premišlja naj rajši svojo hinavščino, ki jo je s «svetcga mesta« že neštetokrat izrekel, češ da že komaj čaka škofovega pisma, da bi šel proč od nas. No zdaj je pa že povedal, da je dobil pismo, a noče nič slišati o svojem odhodu. Pomni naj, da je bil za kazen poslan k nam, zato ga ne maramo. Nedeljska služba božja mu je deveta briga. Dvakrat je že popoldansko opravilo opustil iz gole zavisti proti naši sokolski veselici, da bi imela manjšo udeležbo. Pove naj nam tudi, kdaj dobrino četrti zvon, za katerega "smo zbirali denar. Farno žegnanje pa je imel kar v postu kakor še nikdo. Nedavno je rekel, da je moder tisti, ki brzda svoj jezik. Sicer je pa splošno znan tudi v duhovniških krogih kot mož, ki mnogo praznega besediči. Opozarjamo škofijski ordinarijat, da nam pošlje takega duhovnika, ki mu je ccrkev prva in zadnja stvar. BELA KRAJINA. Umrl je dne 21. februarja t. 1. v Dolenjcih pri Adlešičih znani belokranjski rodoljub Miko Dragoš v visoki starosti. Pokojni je bil dolga leta župan adlešičke občine in tudi deželni poslanec. Bil je vzoren oče svoji številni deei, ki jo -Je dobro vzgojil. Zaradi svoje šegavosti je bil splošno priljubljen Bil je edon zadnjih Belokranjcev, ki jo ostal zvest navadi svojih starih pradedov in je nosil dolge junaš' e brke, ki to dajale njegovemu sicer prijaznemu licu smel izraz. Naj počiva v miru! ČREŠNJEVEC PRI SEMIČU. Cenj. g. urednik! Vem, da ste nas že pozabili, da smo še med živimi. A mi živimo, posebno še sedaj v volilni borbi, ko nas vedno obiskujejo in na kljuke pritiskajo črni in pisani agitatorji za kranjsko polomijo, se pravi avtonomijo. S tem pitajo nevedno ljudstvo in s silo pritiskajo na volilce, češ, morate voliti Nemaniča, Korošca itd., ker le s tem boste dosegli polomijo, to se pravi avtonomijo, in potem boste imeli raj na zemlji. Seveda se nekaterim nerazsodnežem Že kar sline cedijo, ko mislijo, da se bosta potem kar mleko in med cedila, ko bi imeli čmopisano avtonomijo. Kakor po vsej Beli Krajini, tako je tudi v Semič priromala v nedeljo 18. februarja trojica: poslanec Nemanič, župnik Baje iz Št. Janža ter profesor Gorjanc iz Novega mesta. Kakor vsako nedeljo, sem šel tudi to nedeljo k jutranji maši ter se vsedel v svoj sedež. Ko sem zagledal na prižnici g. Bajca, sem si mislil, da bom vsaj eno nedeljo slišal v cerkvi božjo besedo, a sem se zmotil, bila je le politika, volitve itd. Omenjeno nedeljo bi morala biti pridiga: evangelij po Matiji 4. »Jezus skušan od satanaTega se je Baje tudi poslužil ter nas skušal kot satan Kristusa, samo da naši kmetje niso bili tako stanovitni kot Kristus, ampak so vsi vdrli po maši v Orlovski dom, kjer jim je župnik Baje vezal otrobe in mlatil prazno slamo. Udrihal je po demokratih in samostojnežih ter jih podil peklensko žrelo. Pravil je tudi, kako je dala država 3 milijone za Sokole, odnosno ljubljanski zlet, in to vse zato, ker sta bila dr. Žerjav in T^iefiH v .hrom; n o\ostej;. A smo se zmotili, kajti sedaj smo še bolj pozabljeni od celega sveta kot takrat, ko ni bilo železnice. Nobenega kupca ni od nikoder, dočiiit se je poprej veliko več prodalo. Ker jo letos vino Izvorne kakovosti in ima ceno cd 16 do 22 K postavljeno na kolodvor, se vabijo kupci v čim večjem številu. Sicer pa vemo, kje bo krivci, da ni kupcev v naš kraj. To so nekateri mogotci in pripadniki SLS, ki dobavljajo vino nekemu svojemu podjetju. Ti ne kupujejo vina tam, kjer je res dobra kaplja, ampak poberejo le pri svojih pristaših in tercijalkah ter to zmešajo skupaj in pošljejo omenjenemu podjetja. Da pa je tako zmešano vino nestalno in vedno kalno, je umevno. In to nam potem škodnjo L*i odvaja kupce. Slišal sem na lastna ušesa uglednega uradnika dotičnega podjetja, da j-J vino vedno gosto, kadar ga dobijo iz Scmiea. Lc župnikovo da je dobro. Dotični uradnik jo izjavil, da je le to krivo, da ni kupcev k aam. Torej se moramo zahvaliti le Slovenski ljudski stranki, ki dela tako «dobro» reklamo za celo Belo Krajino in za povzdigo vinske kupčij?. Zato pa poživljamo vse volilce v Beli Krajini, da na 18. marca pokažete prvi skrinjici figo i rt v peto pa kroglico spustite. Agitatorjem SLS, ki hodijo zdaj po hišah, pokažite vrata, ker ti vas pozjujo le sedaj in pa kadar biso pobirajo, drugače se pa norca brijejo iz vas. DRAGATUŠ. Slučajno sem dobi! v roke 9. številko »Domoljuba«, v katerem se dobro znani klobasar na dolgo in na široko hvali, češ koliko dobrega, t. j. klerikalnega časopisja da je pri nas. Nadalje pravi, da bo SLS v Dragatušu dobila kar celih 200 kroglic. Toda mož dela račun brez krčmarja. Nikar naj ne misli, da je naše ljudstvo tako zaslepljeno, da bi se mu vsedlo na limanice. Dobro se še spominjamo, kakšne dobrote smo prejemali od klerikalcev za časa svetovne vojne. Pobrali, so nam kar s silo seno, živino in poljske pridelke, in sicer po ceni, kakršno so si sami izmislili. Najbolj delovne ljudi so pa v strelske jarke poslali. Torej, gospod dopisnik, nikar sc tako ne hvalite, ker še nc veste, kako bodo, volitve izpadle. Veliko ne boste dobili, to jc gotovo. Tudi vaš shod na BelCem vrhu je bil :. ;J 'b, Mcfcvi radoMCdn^Sev je ršs prišlo.-?««? vr mislili, da je prišel mcdvedar z medvedko. Toda motiii so se, ker je bil tam namesto medveua le naš kaplan v dolgi suknji z velikim žepom, iz katerega je kar zajemal dobroto avtonomije in SLS. Dalje prihodnjič. — Rodoljub. HRASTNIK. Pišejo nam: Da oživotvorijo svoje delovanje na polju narodne vzgoje in kulture, so na iuicijativo stavbnega odseka Sokola y Hrastniku sklenila po večini vsa narodna društva, postaviti si svoj lastni dom; v ta namen se je ustanovil Konzorcij za zgradbo narodnega doma v Hrastniku. Doslej so priglasili pristop: Sokol, Glasbeno društvo, Narodna čitalnica, n loška in ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda in Strelski klub. Pričakovati pa je, da pristopijo tudi še ostala društva. Konzorcij je začel takoj poslovati. Zemljišče za bodoči Narodni dom je podarila ga. Šentjurčeva, nadalje je kupil konzorcij mateiijal stare podrte šole; primoran pa bo, pričeti v kratkem z nabiralno akcijo. Zato apeliramo na vso javnost, da nas podpira. Naš končni cilj je, potom prosvetnega dela širiti narodno zavest ter streti moč pogubonosnega rimskega klerikalizma. TRBOVLJE. Med kmeti v naši okolici, kjer sem kupoval živino, sem slišai na vseh krajih, da jih obletujejo zdaj klerikalni agitatorji in komunisti, zasipajo z «Domoljubom». »Gospodarjem«, »Glasnikom*, «Republikancem» itd. In obljubujejo nebesa na zemlji in na drugem svetu, ako volijo klerikalce in njihove zaveznike. A povsod so mi rekli pametni možje: Mi predobro poznamo klerikalna nebesa, ki so jih nam naredili naši duhovniki med vojno in komunisti po vojni Zato jim vse obljubuje-mo, da jih bomo ubogali in res gremo vsi volit, toda kroglico bomo spustili v prvo skrinjico za demokrate, ki delajo za mir in ljubezen med nami in vsemi stanovi, pa ne za sovraštvo, kar je tudi Kristus hotel. Klerikalci In duhovniki naj pozkusijo stradal kakor smo ml potem bodo pohlevni in Kristusu ugodni. Kadar bo ljubljanski škof nosil platnene hlače namesto židanega talarja in bodo kaplani ter župniki poleti bosi hodili, tedaj se bodo ravnali po Kristusovem vzgledu in jim bomo verjeli, prej ne. Koroščeva in ljubljanskega škofa hujskanja na vojno v stari Avstriji in Koroščevo ministrovanje v Beogradu sta nas izmodrovali, da jim ne damo nobenega giasu več. Ne bodo se pasli na naše stroške, mi pa delali, zvonove naj si tudi sami kupijo, ki so jih pod Avstrijo zapravili Ker so naši sinovi in očetje brez zvonenja umirali na bojnih poljanah, bomo še mi lahko; zato nas Bog ne bo zavrgel, zavrgel pa bo presite hinavce. SV. KATARINA PRI TRBOVLJAH. Nad 50 let smo volili tisto poslance, katere so nam duhovniki ponujali, tako da smo prišli nazadnje y hudo vojsko in stradanje in izgubili še cerkveno »vonove. Zdaj smo se spametovali in bomo ,vsi vo'iti rojaka dr. Rosa v Laškem, ki nas pozna in mi njega, ter vemo, da je dober in delaven mož. Zato bomo vrgli vsi kroglico v prvo skrinjico m nikdar se ne bomo kosali BREŽICE. V našem okraju se klati neki Pevec, ki se predstavlja na zakotnih sestankih kot kandidat republikanskega milijonarja Štipice Radiča. Poleg protidržavnega hujskanja obljubuje ljudem, da v Radičevi republiki ne bo nobenih davkov, nobenega vojaštva, da se bo po železnici lahko vsakdo po mili volji vozil brezplačno in druge take naravnost nemogoče gorostasnosti. Dne 27. februarja se je pojavil zvečer v neki tukajšnji gostilni. Slučajno je prišla v isto gostilno večja družba na svoj pomenek. Ko so spoznali Radičevega kandidata, so ga pozvali, naj obrazloži svoj program, na katerem kandidira, ter mu iz-rečno obljubili, da ga ne bo nikdo motil v govoru, ker mu hočejo stvarno dokazati de- magogijo. Tega se je možakar seveda prestrašil pobral svoje letake in odšel Dasi se ni nikdo več dalje brigal zanj, je začel zunaj gostilne streljati. Začuvši streljanje, je pohitelo nekaj ljudi ven, ki so ga pozvali, da naj ne strelja brez potrebe tako lahkomiselno, ker bi se lahko pripetila nesreča, in da naj gre svojo pot. Mož pa je zopet ustrelil ter zadel posestnika Zorčiča v levo zgornje stegno in mu takoj nato pomeril še v prsi. K sreči je imel Zorčič še toliko moči, da ga je udaril po roki ter mu izbil samokres, nakar je lopov pobegnil Po izjavi zdravnika je Zorčičeva rana težka in se je bati komplikacij. Upamo, da bo oblast spravila tega nevarnega človeka na varno! DOBOVA PRI BREŽICAH. V nedeljo, dne 4. t. m., je imela pri nas shod napredna kmečkoobrtna zveza. Kljub temu, da se nahajamo blizu meje Radičeve »republike«, se je shoda udeležilo toliko zavednega kmetske-ga prebivalstva, da je bila gostilniška soba premajhna. Zborovaci so moiali stati na mizah in klopeh.' Klerikalci kakor tudi hrvatski radlčevci, ki so prišli z namenom, da bi motili shod, so morali stati pri vratih in oddaleč poslušati stvarna izvajanja g. dr. Zdolška. Prav lepo in jasno je razvijal svoj program naš kandidat g. Holy, kateremu so vsi glasno pritrjevali. Ko so radičevci čutili, da so zboro-valci le za napredno kmečkoobrtno zvezo, za katero bodo 18. t. m. vrgli kroglice v prvo skrinjico, so se umaknili na cesto, šele tam so dobili korajžo in kričali «Živio Radič«. Nato so jo mahnili preko Sotle, pa ni nihče žaloval za njimi. KAPELE PRI DOBOVI. Prošlo nedeljo je priredila napredna kmečkoobrtna zveza pri nas shod, katerega so se v lepem številu udeležili napredni volilci. Obširnemu stvarnemu govoru s■ dr. Zdolška so mirni, pošteni in narodni Kapelčani navdušeno pritrjevali. Vsakdo je uvidcl, da je med vsemi strankami, ki! pri nas kandidirajo, napredna kmečkoobrtna zveza edina, ki hoče pomagati vsem slojem, bodisi kmetu, obrtniku, uradniku ali delavcu. Ko je nastopil naš kandidat g. Moly, so ga vsi burno pozdravili in mu končno obljubili, da bodo 18. t. m. vrgli svoje kroglice v prvo skrinjico. BRASLOVČE. Mnogokrat premišljujemo, kaj je napotilo voditelje SKS, da so razbili tako potrebno nam napredno fronto. Naprednjake cele Savinjske doline, ld je že od nekdaj znana kot napredna dolina, je hu-lo dirnilo nepremišljeno ravnanje vodstva SKS, zlasti ker se pri nas ni delala iiuda razlika ined JDS in SKS. SKS se je radi tega, ker je onemogočila napredni blok, le silno oslabila. Obenem si je izigrala podporo od strani naše demokratske stranke in ne bo v bodoči narodni skupščini igrala s svojimi par poslanci več nobene vloge. Kakor tudi i>re-mislim stvar, pridem vedno do edinega za- j ključka: Ako hočem dobro storiti za napredno j stvar in sploh za koristi naže fcmeljske doline,' moram glasovati za močno napredno stranko, j to je demokratsko, ki ima svoje pristaše po celi Jugoslaviji in ki bo izšla iz volitev skoro go- j tovo kot najmočnejša stranka v državi. Le ta- j ka stranka bo lahko kaj napravila in tudi vršila uspešen boj proti hinavskemu klerikalizmu. Naša demokratska stranka pa je tudi edina, ki jo za slogo in za pravično razmerje med vsemi sloji in ki je edina za ravnopravnost vseh treh plemen v državi. Klerikalci pri nas ne žanjejo uspehov. Naš dekan že poskrbi za njihove neuspehe. Ljudem se že svita in ne zapopadejo, kako je to mogoče, da božji namestnik pridiguje drugim skromnost v tein življenju, sam pa si ustvarja raj že na zemlji. Derarce imajo namreč naš gospod zelo radi. O jo j, in pa tajnica klerikalne organizacije imamo, da se Bog usmili! Kdor so bo. na njogove besede vsedel na kleri- kalni lim, temu mora biti razum že okrog ia okrog zaplankan. Presodite položaj vsi, ki vam je napredna stvar na srcu, in vrzite 18. ma;»:a kroglico v prvo skrinjico! GORA PRI SOBRAŽICI. Prej ko sem mislil, moram izpolniti v zadnji „Domovini'f dano obljubo ter Vam kaj več pisati. Po shodu klerikalne stranke, ki se je vršil v nedeljo 4. t. m. pri nas, sem namreč primoran sporočiti Vam nekaj o naših klerikalnih možakarjih, ki so taki kimavci, da prikimajo vsemu, kar jim kdo natrobi na uho. Shod, katerega se je udeležilo okoli 40 volilcev, je bil sklican opoldne v šolskih prostorih. Ker se je g. Škulj malo zakasnil, je povzdignil besedo župni upravitelj g. Žužek. Ker menda sam ni imel kaj povedati, nam je začel prebirati gorniški dopis v zadnji „Domovini", ki mu je po vsej verjetnosti zelo ugajal. Ker je vse do zadnje pičice resnično in ni mogel niti ene besede izpodbiti, je začel samo iz-praševati, kdo je tisti mož, ki piše o nas, in se kar ni mogel potolažiti pri misli, kdo naj bi se bil predrznil pisati v »Domovino''. Kako domišljav je vendar naš g. žužek! Kaj misli, da je morda samo on tako kunšten in da smo mi Gorniki res sami tepčki, ki morajo delati in misliti samo tako, kakor on zahteva? Ej, minuli so tisti časi, ko ste nas kar tako vlekli za nos! Radovedni smo, ali je g. žužek tudi naročen na „Domovino", ali jo je vzel pri Pečini na posodo, da nara jo je mogel prebrati. Da se menda vendar tudi cn ni izpreobrnil, saj je do sedaj vedno zatičeval, da je smrtni greh in da ne bo videl nebeškega kraljestva, kdor bere napredne liste. Medtem so končno le prišli pričakovani govorniki. Govoril je najprej gospod škulj in se na vse pretege hvalil, koliko dobrega in koristnega je že vse dosegel za naš okraj. Glavni predmet mu je bila avtonomija, po uresničenju katere se bo cedil sam med in mleko. Sploh da bo potem življenje kakor v deveti deželi. Imeli bomo svojega predsednika v Ljubljani, ki fco sam koman-diral slc-venako ljudstvo in nihče drugI No, lepo bi izgledala klerikalna komanda. Rekel je dalje, da bo ostal ves denar doma in samo nekaj malega bodo dali v Beograd za vojaštvo, ki bo doma služilo. Sedaj Vas pa vprašam, dragi bralci: Po čigavi krivdi pa služijo naši fantje v južnih krajih? Dokazano in neizpodbitno dejstvo je, da je tega kriva baš klerikalna stranka, katere voditelj doktor Korošec je hitel podpisati ukaz, da se uveljavi srbski vojaški zakon za vso državo. In tudi avtonomijo, katero smo že imeli, so nam zafurali klerikalci. To je resnica, nič drugače ne! škulj nam je tudi povedal, da bodo zmanjšali davke in še polno dragih stvari, v katerih je kar mrgolelo neresnic, zavijanj in obljub. Ljudje so kar cmokali in kimali od veselja na bodoče srečne čase. če bi prišel drugo nedeljo pa kak drugi govornik in bi dal za par frakljev žganja, bi temu ravno tako kimali vsi ti ubogi gorniški zapeljančki. Za Škuljem je govoril skoro ravno tako njegov spremljevalec dr. Verstovšek, ali kakor se že piše. Ta nam je obljubil še več ter še bolj hvalil zasluge kandidata škulja. če se pa vprašamo, kaj je napravil, pridemo no vsem mogočem premišljevanju do zaključka, da nič in zopet nič. Same besede so ga in nič drugega. Končno je govoril še naš župni upravitelj, ki se vmešava v politiko zato, da se prikuri škofu, da bi bil namreč čim prej postavljen za župnika. Vpil je na ves glas in nazadnje zahteva!, da vsi navzoči dvigne- jo reke kot prisego, da bodo volili škulja in ostali še dalje zveste in pohlevne klerikalne ovčice. Glej, res so se ustrašili in strahoma dvigali roke ti bojazljivi možje, ampak kakih deset mož, ki mislijo s svojo glavo, je pokazalo, da ne odobravajo politike samohvale in praznih besed. Zato ti niso dvignili rok. Seveda smo bili takoj obsojeni za demokrate, in župniku kar ni šlo v glavo, da nas je deset. Rečem pa, ne samo deset, še veliko več nas je, ki romo volili po svoji volji in ne tako kakor zahteva g. Žužek. Dovolj naj bo za enkrat in sedaj naj gre zopet od ust do ust: „Gorniki so v cajtengah". Kdo piše o mas!" Če bo šlo tako naprej, Vam povem, da biom še dostikrat pisal. Vi pa, Gorniki, kar Vas je zavednih, ne pozabite, da je 18. marec odločilni dan in da je demokratska skrinjica peta. Pozdrav vsem našim somišljenikom! — M. P. ETaprediijakom na Kranjskem. Na Kranjskem skrinjica je naša p@ta.! V njo kroglice — dolžnost je naša sveta! Kmetijski glasnik PREGOSTO DREVJE. Lep in vesel je pogled na kmetsko vas, ki leži v bujno cvetočem drevju. Vsak se ra-duje nad tem rajskim spomladr.im pogledom, ki vzbuja vse polno novih nad za bodočo sodno letino. Ali kaj pomaga, ko se pa to cvetje tako rado osuje in so sadne letine tako redke. Polno cvetja — malo sadu, to je navadna izkušnja naših sadnih vrtov, ki jih imamo okrog kmetskih hiš. Važen vzrok te premale rodovifosti je med drugim tudi to, ker so ti nasadi vse pregosti. Zaradi gošče ne more priti drevje do tiste plodovitosti, ki bi jo sicer lahko pričakovali in tudi dosegli. Nobena rastlina se v gošči ne more tako razviti in ne more tako roditi, kakor če ima dosti prostora. To vidimo pri rastlinah na polju, to vidimo tudi pri sadnem drevju. Pregosto žito rado poleže in slabo plenja. Pregosfa turščica sploh ne napravi klasja. Favno tako se pa tudi sadno drevje ne počuti dobro in ne more bogato roditi, če stoji pre-gosto. Dajte stisniti tepke v goščo, pa bodete videli, kako slabo in malo bodo rodile. In tako je tudi z drugim drevjem. 2e to je velika napaka, če stoje debla preblizo skupaj, še večja napaka pa je to, če se vrhi drevja tišče in če so veje pregoste. Kako pa naj uspeva drevje v taki gošči in kako naj bogato rodi, če je eno drevo drugemu na poti, vse skupaj pa pregosto. Do cvetja še pride, do sadu pa redkokdaj. V zemlji se korenine zajedajo, zunaj se pa stiskajo pregoste veje in vrhovi. V zemlji se pulijo korenine za živež, zunaj pa listnate veje za zrak in svetlobo, ki sta ga cvet in sad neobhodno potrebni. Prav sedaj v zgodnji pomladi imamo čas in priliko, da pomagamo drevju, ki se vsled stiske ne more širiti in plodonosno razvijati. Naj še napravi prostor, da bo drevje lahko uspevalo, da se mu ne bodo veje sušile itd.! Naj se slabotno in pregosto drevje izredči in naj se pregosti vrhovi iztrebijo! Veje naj imajo toliko prostora, da moreta dohajati zrak in svetloba. Odstranijo naj se veje, ki so pregoste, ki se suše, križajo in drgnejo. Zlasti je odstraniti tudi nepotrebne divje mladike, ki poganjajo po zdravih vejah. Skrben gospodar bo svoje drevje pregledoval in mu pomagal, če ima količkaj čuta in srca za njegovo življenje in njegove potrebe. NAPAJANJE PRASET. Zgodi se, da nam gre svinja po porodu k nič ah pa da moramo, praseta. iz drugega vzroka umetno vzrejati V takem slučaju moramo praseta z mlekom napajati To delo je zmeraj težavno in večkrat tudi malo hvaležno. Težavno zaradi tega, ker se morajo praseta podnevi m ponoči napajati, da dajo mir. Napajanju samem se praseta sicer rada privadijo, samo dela je mnogo z njimi. Za napajanje je treba kuhanega kravjega mleka, ki se mu lahko primeša nekoliko ovsene moke. Razen pogostega napajanja je treba takim prasetom seveda tudi toplote. Imeti jih je tedaj na gorkem. Če so pri svinji, jih ona sama greje. Če jih pa napajamo, jih moramo imeti na mehkem in gorkem ležišču. Lahko jih pokrivamo tudi s slamo ali jim pa v svinjaku močno nasteljemo s slamo, da se lahko sama zarijejo vanjo in poiščejo toplo gnezdo. Zaradi ponočnega napajanja jih spravimo za prvi čas tudi v kuhinjo in jih imamo v kakem pripravnem zaboju. Pri napajanju praset se pokaže sčasoma najraje ta pojav, da se začnejo praseta pozneje med seboj sesati. Naravni nagon jih k temu sili. Najraje se to pokaže, ko se začnejo odstavljati in ne dobe več dosti mleka. Ta pojav pa je silno neprijeten, tudi zaradi tega, ker ga ne moremo zabraniti. Če se začnejo praseta sesati, je pcsledica navadno ta, da nam začnejo hirati. S takim sesanjem se ves dosedanji razvoj zaustavi in začne nazadovati. Nazadnje nam praseta tudi poginejo. To je toliko huje, ker se je porabilo za to umetno izrejo mnogo truda, mnogo časa in mnogo stroškov. Napajanje praset je združeno zmeraj s to nevarnostjo, da nam gredo praseta nazadnje lahko po zlu. Zato naj se jih pa skuša pri takih svinjah, ki se jih po porodu branijo in jih nočejo sprejeti k seskom, na vsak način pridržati pri seskih. Svinjo pa moramo s potrpljenjem pripraviti do tega, da jih sprejme. Če ne gre danes, gre jutri. Nazadnje se svinja vendarle vda. kandidatne liste vseh strank in videl bo, na katerih listah je obrtnik. Napredna kmečko-obrtna zveza se je pridružila demokratski strenki, ker je ta stranka edina postavila kandidata obrtniškega stanu na mesto, kjer mora biti izvoljen. Dokazov imamo dovolj, da klerikalci za obrtnike niso ničesar storili, čeravno so bili po preobratu prvi v vladi. Ker sedaj g. Rebeku ne morejo ničesar slabega očitati, so se vrgli na nosilca naše (štajerske) lisie. Trdijo, da je dr. Kukovec zakrivil visoke tak;:e za dosego obrtnih pravic, ni jim pa znano, da visokost članarin določa vsaka zadruga sama ter da obrtnik plačuje razen tega samo tri dinarje za kolek k prošnji na pristojno politično oblast. Vsem tovarišem obrtnikom kličemo v zadnji uri: Zavedajte se odkritosrčnosti, zavedajte se vašega stanu, zavedajte se, da samo tovariš more zastopati interese tovariša! Dne 18. marca boste osramotili samo sebe, ako volite drugače in ne vržete kroglice v prvo skrinjico. Kdor hoče uničiti naš stan in si kopati samemu sebi jamo, ta bo šel na li-manice klerikalni stranki, trezni in zavedni obrtniki, ki jim je lasten stan nad vse, tega ne bodo in ne morejo storiti. Naša skrinjica v mariborskem okrožju je prva! Obrtnik z dežde. SLOVENSKO OBRTNO DRUŠTVO V BREŽICAH je imelo svoj redni občni zbor dne 2. februarja t. 1. Ob veliki udeležbi obrtništva je otvoril zborovanje preds. J. Holy ob 10. uri v Narodnem domu, pozdravil navzoče in poročal o uspešnem delovanju društva v pro-šlem letu. Blagajnik Fr. Sikošek je podal blagajniško poročilo, iz katerega je bilo razvidno, da znaša društveno premoženje 13.638 K, katera vsota je plodonosna naložena. Društvo šteje 106 članov. Pri volitvah so bili izvoljeni za predsednika Jcsip Holy, za podpredsednika Ignac Poljanšek in za predsednika razsodišča M. Kalb. Kot odborniki so bili izvoljeni: M. Novak. Iv Vogrinc, K. Vogrinc, Fr. Sikošek, And. Kralj, Jos. Gregi, Fr. Francekovič, Iv. Zagode, Iv. Kramar, Fr. Resmk; kot preglednika računov pa: Fr. Golob in Jeronim Ivič. Pri slučajnostih se je povišala članarina na letnih 12 Din. Med drugim je pojasnil in utemeljeval predsednik Holy kandidaturo kot namestnik g. dr. Roša na listi N. K. O. Z. za srez Brežice—Laško. Nadalje je predlagal, da bi društvo razširilo svoj delokrog na širšo okolico, da bi v vsakem večjem kraju bil zaupnik, ki bi nabiral članstvo in z istim imel večkrat poučne sestanke. Predlog se je soglasno sprejel in se je izvršitev prepustila odboru. Nato ]e zaključil predsednik občni zbor. Obrtni glasnik OBRTNIKOM V PREUDAREK. ♦Slovenski Gospodar« si prisvaja pravico, dajati nam nauke in nasvete za prihodnje volitve. Mi se za te informacije lepo zahvaljujemo. Od njega ne bomo iskali nasvetov, ker ga predobro poznamo in vemo, da hoče le. z zvijačo in z volilnimi manevri, ki so vsakemu obrtniku dobro znani, preplašiti nezavedne volilci in pridobiti za svojo stranico vsaj nekaj kroglic od obrtniškega stanu. Klerikalci prav dobro čutijo, da jim volitve ne bodo prinesle prav nikakega uspeha in zato si skušajo z obrekovanjem in lažmi pridobiti kaline. Okrožnica, katera odkritosrčno pozdravlja kandidaturo našega prvobojevnika g. Re-beka, jim razburja živce. Saj vedo, da je vsakemu poštenemu obrtniku predobro znano delovanje našega g. Rebeka. Z veseljem lahko danes ugotavljamo, da so naši obrtniki vmftiipvi nmw nF^Fi i toliko zavedni, da ne gredo na limanice «Slo- KMETIJSKI POUK FO DEŽELI. ^ venskemu Gospodarju«, v katerega uredni- Oddelek za kmetijstvo priredi v dru&efflf štvu najbrž rastejo članki proti obrtništvu, tednu t. m. nastopne poučne tečaje in pre-i Dotični ^Gospodarjev« obrtnik nnj primerja! davanja: V nedeljo II. f. m.: • 1.) V Sodražici, v Zadružnem don|u po prvi maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov, živinorejski inštruktor Gregorc. 2.) V Loškem potok«, v šoli ob 15., islo predavanje, živinorejski inštruktor Gregorc. 3.) V Št. Lovrenca ob Temenici, po prvi maši v šoli, o naobrazbi kmeta, o samopomoči in o poljedeljstvu, pomočnik okrajnega ekonoma Jereb. 4.) V Šuhsdolah ob 13. uri, gospodarski scsianek o poljedelstvu o ravnanju z gnojem, pomočnik okrajnega ekonoma Marinček. 5.) V Doberničah, po prvi maši, o sadjarstvu in o pridelovanju krme, okrajni ekonom Kafol. 6.) V Begunjah pri Lescah, ob 15. uri, o uporabi umetnih gnojil, okrajni ekonom Sustič. 7.) V Mali gori, okraj Kočevje, v občinskem uradu ob 14. uri, o sadjarstvu in trav-liištvu, pomočnik okrajn. ekonoma Zdolšek. 8.) V Begunjah pri Cerknici, ob 15. uri, tečaj za obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, pomočnik okrajn. ekonoma Matjašič. 9.) V Zalem logu, ob 7. uri, o živinoreji, pomočnik okrajnega ekonoma Hladnik. 10.) V Selcih, ob 15. uri, o nalogah živinorejske zadruge, pomočnik okrajnega ekonoma Hjadnik. 11.) V Sinjem vrhu, po prvi maši v šoli, o izobrazbi kmeta, o živinoreji, pomočnik okrajnega ekonoma Konda. 12.) V Žicah, po rani maši,'o gnojenju in o boljšem izkoriščanju zemlje, pomočnik okrajnega ekonoma Štamberger. 13.) V Veleajn, pri zborovanju kmetijske podružnice, o izboljšanju pridelkov s pomočjo obdelovanja in umetnih gnojil, okrajni ekonom Wernig. 14.) V Št. Janžtt pri Spodnjem Dravograda, ob 10. uri, o živinoreji in obnovitvi živinorejske zadruge, živinorejski inštruktor Zupane. 15 ) Na Krtini pri Domžalah, ob VklO. uri v šoli, o razvoju vališča z ozirom na pašne razmere in vrsti panjev, čebelarski potni učitelj Okorn. 16.) V Velki pri g. Ceherju, ob V2II. uri, o pogreškah v domačem kmetijstvu, višji nadzornik štrekelj. V ponedeljek 12. t. in.: 1.) Pri Sv. Gregorju, v Gregorsketn domu, po rani maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov, živinorejski inštruktor Gregorc. 2.) V Samožanih, dopoldne, sestanek vinogradnikov, o vinarstvu, višji vinarski nadzornik Matjašič. V torek 13. t. m.: V Runžu, v šoli, dopoldne, gospodarski sestanek o tekočih kmetijskih opravilih, višji vinarski nadzornik Matjašič. V četrtek 15. t. m.: , ^ 1.) V Beli cerkvi, v šoli, cepilni tečaj, okrajni ekonom Kafol. 2.) Pri Sv. Petru na Medvedovem selu, ob 10. uri, pri g. Drofeniku, tečaj o oskrbovanju sadnega drevja, pomočnik okrajnega ekonoma štamberger. — Vrec^ost denarja. Dne 6. t. m. se je dobilo na zagrebši borzi: l dolar za 86 do 87 dinarjev, 100 avstrijskih kron za 13 par, 100 češkoslovaških kron za 270 dinarjev, 100 madžarskih kron za 3 dinarje 2 pari, J00 laških lir za 430 do 432 dinarjev, 100 nemških mark za okoli 40 par. — Žitne cene. V Vojvodini ee je tržila minuli teden pšenica po 450 dinarjev, ječmen po 307 in pol dinarja, koruza po 276 dinarjev, beli fižol po 430 dinarjev, moka št. 0 po 659 dinarjev, št. 2 po 625 dinarjev, št. 6 po 525 dinarjev, št. 7 po 455 dinarjev in otrobi po 167 in pol dinarja. = Cene živini. Na zagrebškem sejmu so bile dne 3. t. m. cene 'za kg žive teže nastopne: svinje drugovrstne 23 in pol do 25 dinarjev, teleta prvovrstna po 14 in pol do 15 dinarjev, drugovrstna 13 in pol do 14 dinarjev. Sejem je sl.ibo uspel. Dogon živine je bil neznaten. = Cene senu. V Zagrebu se je tržilo v zadnjem času seno po 178 do 212 dinaijev in slama po 125 dinarjev. = Pozor, belokranjski vinogradnik!! Letošnjo vinsko krizo izrabljajo klerikalci v volilno agitacijo. Klerikalni agitatorji obetajo ljudem, da bodo pokupili vse vino. Povemo pa odkrito, da so ravno klerikalci tisti, ki so od drugod navozili toliko vina v Ljubljano, da ne morejo Belokranjci prodati svojega pridelka. V Semiču je »politični cvaj-undfircigar", župnik Baje, obljubil prodati vse klerikalno vino. V svojem kraju več ne nastopa, ker mu nihče več ne verjame, zato so ga poslali farbat ljudi v Belo Krajino. = Dobro vino v Beli Krajini. Opozarjamo naše somišljenike, da je letos dobiti dobrega vina v Eeli Krajini. Posebno opozarjamo na to privatnike, ki rabijo manjše množine vina. Zlasti je primeren nakup v Semiču, kjer stoji kolodvor sredi vinogradov in zidanic in lahko človek opravi od enega vlaka do drugega vso kupčijo. i ©f ©kranjska politika m gospodarstva NAŠ GOSPODARSKI PROGRAM. Imeli smo večkrat priliko razpravljati v našem listu o zanemarjenem belokranjskem gospodarstvu, ki ga je treba zboljšati. Naš program je strogo gospodarski in ne vsebuje nič nemogočega. Nam je politika deveta briga, gre nam edino za to, da se res zbolj-šajo razmere v Beli Krajini. Kaj hočemo torej? 1.) Treba je zboljšati zemljo in njeno rodovitnost. 2.) Povzdigniti živinorejo in posebno ovčarstvo. 3.) Razširiti sadjarstvo. 4.) Skrbeti za vnovčevai je divjih gozdnih sadežev, rastlin in gljiv. 5.) Posvetiti vso pažnjo narodnemu zdravstvu. 6.) Skrbeti za napredek v kletarstvu in dobro onovčevanie vinskega pridelka. 7.) Urediti in izvršiti pošteno in pravično izvedbo agrarne reforme. 8.) Skrbeti za skupno in ceno nabavo umetnih gnojil, galice, žvepla, soli in drugih vsakdanjih kmeiiških potrebščin. 9.) Urediti in popraviti skrajno zanemarjene cesle in postaviti med Vinico in Metliko most preko Kolpe in zvezati na tem kraju Slovenijo s Hrvatsko. To je naš program, ki je dosegljiv, če bo imela Bela Krajina dobrega in izobraženega zastopnika v bodoči narodni skupščini. Za izvršitev programa je treba dveh stvari: 1.) Dobre volje in dela od strani naroda. 2 ) Denarne podpore od strani države. Država pa podpira naravno .le take ljudi in kraje, ki tudi njo podpirajo. Kdor le gleda, kako bo državo opeharil, kako bo s svojim nepremišljenim besedičenjem kratil njen ugled in s tem kvaril tudi njeno vrednost, ta naj ne pričakuje njenih milijonov. Če dosežemo ta svoj program, bo za Belo Krajino doseženo mnogo. Zato glasuj-mo vsi za ta program s tem, da glasujemo za demokratskega kandidata. Naša skrinjica je peta! H&še kandidatske §?ste ZA OKROŽJE LJUBLJANA-NOVO MESTO (Kranjsko). Nosilec liste: dr. Gregor Žerjav, minister n. r. v Ljubljani. Okrajni kandidati: Ljubljanska okolica: kandidat Jos. Tur k, prevoznik in posestnik v Ljubljani; namestnik Franc Šusteršič, posestnik in gostilničar v Št. Vidu nad Ljubljano. Črnomelj: kandidat Karel M ii 11 e r, trgovec in posestnik v Črnomlju; namesnik Jožef R e i s n e r, profesor in narodni poslanec v. Ljubljani. Kamnik: kandidat Andrej Slokar, posestnik in trgovec z lesom v Domžalah; namestnik Franc H o m a r, zidarski mojster vi Kamniku. Kočevje: kandidat dr. Anton S c h i f f r e r, zdravnik v Ribnici; namestnik Jožef Ober-s t a r, posestnik v Sodražici. Kranj: kandidat Josip A m b r o ž i č, obrtnik, Ljubno pri Podnartu; namestnik Franc Holzhacker, zobotehnik v Kranju. Krško: kandidat Ivan P o 1 o v i č, dimnikarski mojster v Kostanjevici 49; namestnik Vinko M e r g o 1 e, posestnik na Štritu. občina Bučka. Litija: kandidat Franc C en cel j, posestnik in župan v Arš šah; namestnik Ognjeslav, F i n c 1 n g e r, kovač v Šmartnem pri LitijL Logatec: kandidat Franc H o m o v c, posestnik in gostilničar v Cerknici; namestnik Franc Primožič, mizar in posestnik v; Novi vasi, občina ŽirL Novo mesto: kandidat Karel M u 11 e r, trgovec in posestnik v Črnomlju; namestnik Jožef R e i s n e r, profesor v Ljubljani. Radovljica: kandidat Josip A m b r o ž i č, obrtnik v Ljubnem pri'Pod. ..rtu; namestnik Franc Holzhacker, zobotehnik v Kranju. ZA OKROŽJE MARIBOR-CELJE (Štajersko s Prekmurjem) Nosilcc liste: dr. Vekoslav Kukovec, odvetnik v Mariboru. Okrajni kandidati: Brežice: kandidat dr. Fran R o Š, odvetnik in župan v Laškem; namestnik Josip H o 1 y, obrtnik v Brežicah. Cele: kandidat Ivan R e b e k, obrtnik in posestnik v Celju; namestnik Fran Mravlja k, profesor v Celju. Dolnja Lendava: kandidat Štefan K ii h a r, posestnik v Markišovcih; namestnik Peter K o v a č, posestnik in trgovec v Dol. Lendavi. Konjicc: kandidat Fran Pete lin še k, posestnik in kolar v Oplotnici; namestnik Fran Seru čar, posestnik in kovač v He« benstreitu pri Konjicah. ..■'■'„ Naprednjakom na Štajerskem, Ha Štajerskem prvi smo listo vložili, zato bomo v skrinjico prvo volili! Laško: kandidat dr. Fran R o š, odvetnik in župan v Laškem; namestnik Josip H o 1 y, obrtnik v Brežicah. Ljutcmer-Gornja Radgona: kandidat Fran Cvetko, nadučitelj v Vuči vasi; namestnik Janko Horvat, slikarski mojster v Ljutomeru. Maribor, levi breg: kandidat Ivan R e -b e k, obrtnik ln posestnik v Celju; namestnik Fran M r a v 1 j a k, profesor v Celju. Maribor, desni breg - Slovenska Bistrica: kandidat Fran G u m z e 3, ključavničarski mojster in podžupan v Slovenski Bistrici; namestnik Peter M r a v 1 j a k, obrtnik in posestnik v Vuhredu. Mozirje: kandidat Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu; namestnik Ivan L i p o 1 d, obrtnik v Mozirju. Murska Sobota: kandidat Štefan K ii h a r, posestnik v Markišovcih; namestnik Peter Kovač, posestnik in trgovec v Dolnji Lendavi. Ormož: kandidat Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Janko D e b e I j a k, posestnik Med ribniki. Prevalje: kandidat Fran Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gradu; namestnik Ivan l i p o I d, obrtnik v Mozirju. Ptuj: kandidat Lovro Petovar, posestnik v Ivanjkovcih; namestnik Janko Debel j a k, posestnik Med ribniki. Slovenjgradec: kandidat Fran G u m z e j, ključavničarski mojster v Slovenski Bistrici; namestnik Peter M r a v I j a k, obrtnik in posestnik v Vuhredu. Šmarje - Rogatec - Kozje: kandidat Franc P u k 1 a v e c, vinarski ravnatelj v Mariboru; namestnik Anton M a 1 g a j, viničar v Zibiki. MESTO LJUBLJANA. Kandidat Josip Reisner, profesor v Ljubljani; namestnik dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani. Beležke -f Obtožba samostojnega kandidata. Klerikalni listi so pričeli zadnje čase objavljati težke obtožbe proti posameznim voditeljem Samostojnih. Tako je prinesel «Slovenec» gorostasno vest, da je samostojni kandidat Ivan Ažman bil med svetovno vojno vpisan v uradno listo avstrijskih konfidentov, tajnih zaupnikov avstrijskih oblasti. Kandidat Až-man je sicer takoj vložil iožbo, toda na to mu je «Slovenec» odgovoril z natančnejšimi podatki. Obtožba je strahovita in samostojni voditelji so dolžni storiti vse, da se zadeva razčisti še pred volitvami. Sicer pa kakorkoli: ako se komu dokaže, da je prostovoljno opravljal usluge avstrijskim tiranom, ga je treba pognati iz parlamenta, ki ne sme postati zavetišče avstrijskih petoliznikov, temveč narodna skupščina zaslužnih zastopnikov jugoslovanskega naroda! Mi bi kljub vsemu hujskanju samostojnih voditeljev proti naši stranki želeli, da «Slovenčeva» vest ni resnična. + Radikalni radikalci. Pri nas radikalske stranke do pred kratkim še nismo poznali in se nam niti sanjalo ni, da bo velesrbska plemenska stranka skušala kdaj iskati pri nas pristašev. Ker resničnih velesrbskih somišljenikov pri nas ni mogla dobiti, so prinesli njeni eksponenti bankovce ter začeli kupovati ljudi. Kot toče imajo denarja in podkupujejo volilce škoroda javno in brez sramu. Tudi taka metoda mm ie bila doslei nepo- znana in komaj moremo, verjeti, da so se brez sramu dali ujeti na njihov denarni lim celo nekateri taki ljudje, ki smo jih imeli za značajnejše. Torej tudi naši ljudje se dajo kupiti in ne samo cigani in Arnavti v Južni Srbiji. Pa tudi drugega načina agitacije se poslužujejo radikalci. Prihajajo namreč s polnimi koši obljub, včasih njihov minister Zu-panič izpcsluje tudi kako podporo v denarju, celo izposlovanja takih podpor si lastijo, ki so jih v resnici izposlovali že davno demokrati in samostojni, ko so bili še v vladi. Iz-poslovane podpore pa niso nikaka radikalska milost, ker so dane itak iz denarja naših davkov. Volilce opozarjamo, naj take obljube in podpore izterjajo še pred volitvami, ker po volitvah ne bo6te dobili od radikalcev niti ficka več. Če vam kak radikalec ponuja denar, ga kar vzemite, toda pri volitvah 18. marca ne pozabite, da je demokratska stranka jugoslovanska, a radikalska le plemenska velesrbska stranka. Zato kljub radikalni podkupnini glasujte za demokratsko stranko. Radovedni smo le, odkod imajo radikalci tako ogromne vsote. Mogoče bomo po volitvah, ko ne bodo radikalci več sami v vladi, še podrobneje govorili o zadevi. + Klerikalec o demokratskem kandidata. Pišejo nam: Kandidata dr. Roša izredno cenijo prebivalci laškega okraja. V dokaz naj služijo besede, ki jih je izgovoril po shodu v Rimskih Toplicah ugleden klerikalni župan:'Gospoda doktorja mi vsi spoštujemo, ničesar nimamo zoper njega, jaz in mi vsi bi ga volili, samo če bi bil od naše stranke! -f cNaša Vas». Vodja slovenskih republikancev, Anton Novačan, je kakor znano izdajal tednik «Naša Vas». Radikalci pa so njegov tednik prepovedali in dr. Novačan izdaja sedaj svoje glasilo pod imenom «Re-pulikanec*. Toda glej! Pred tednom se je znova pojavi! list «Naša Vas», ampak kot «kmečko glasilo radikalne stranke v Sloveniji*. Radikalci so torej ukradli ime lista, ki so ga sami prepovedali. Na ta način menda mislijo nekaj Novačanovih pristašev pridobiti. Zdravstvo z Kako se moraš ravnati, da ne odebeliš. Dva pariška vseučiliščna profesorja, zdravnika Roger in Rinet, sta odkrila skrivnost, kako postane debel človek zopet suh. Pljuča imajo nalogo, da osvežajo kri in izločujejo oglenčevo kislino. Skozi pljuča gre v 24 urah 12.000 litrov zraka, a skozi srce v istem času 20.000 litrov krvi. Roger in Rinet pa sta iznašla še eno delovanje pljuč, in sicer delovanje, kako s pomočjo kisika zgori mast, ki služi človeku za nepotrebno odebeljenje. Da torej ostanemo, oziroma šele postanemo suhi, je treba znati dihati. Roger in Rinet priporočata v to svrho nastopen način dihanja: Zjutraj, ko vstaneš, odpri okno, stopi na prste, dvigni roke v zrak, izboči prsa, vdihni obenem ter ostani tako nekoliko trenutkov; nato se spusti na celo stopalo in izr dahni. Tako ponovi petkrat vsako jutro, da se naučiš dihati. In še nekaj: za večerjo ne jej mesa in ne pij več nego čašo vina, a preden greš spM, pojej porcijcf kuhatliK Mpelj. Plačilni dan Novo ljudstvo, ludrti lasi, stara pamet ne veljd! Kdor bolj laže, kdor bolj kvaslt, šteje se za vzor-možd. Dokler se neumnost zlaga z zlobo farovških ljudi, klerikalni mojster-zgaga se s politiko redi. Polni so predati „Straže" gonje, hujskanja, prevar, neumorno farba, laže zdaj Slovenski klobasdr V agitacijo se meša župnik, mežnar in kaplan pravijo, da vera peša, da prihaja sodni dan.. < Čudno ni, saj jim molitve malo delajo skrbi; ko se bližajo volitve, z leče hujskajo ljudi. Res, plalilni dan prihaja, vsak bo žel, kar je sejdl, klerikalce vse od kraja zlodej v malho bo zbasdl. -- —■ Veseložalostna predoustna zgodba (Dopis iz St. Vida.) *Od fare mož, naš katehet, lestilec lepih vseh deklet, se v pustu je na ples podat in dolgo tamkaj je ostal. IKer pa fantiči urni mladi deklile vsi imajo radi, možak bil s tem je zapostavljeni in ves se iutil je ,^ongavljen% %o so celd še s Sokolili !Marijm plesali deklili, možaku bilo je prevel: Gorje, gorje, zdaj svet je pre.lt }Brž Irni suknjil si je slekelt Sokolom in deklilem rekel: »Jaz sem rokave si zavihal. sedaj pa bom po vas udrihali9 'Ze bilo polnoli je prol... \ln v zimsko mrzlo tiho nol is pestmi plesalce je raz gnal ter sveti jezi duška dal,/ 'Ko pa je zjutraj mašo bral, se menda precej je kesal . in si obljubil, pri razpravi 'da svoje grehe sam popravi. -Že bila ena je razprava.., ]Ah, kako boli ga glava! Do druge — pa prav nil popred bo menda ?Jrtiv noš katehet,tt Novosti • Cenjenim dopisnikom. Zal smo morali tu in tam dopse skrčiti deloma zaradi obilice gradiva, največ pa zaradi tega, ker bi nas oko postave ne pogledalo prijazno, če bi prinesli nekatere stvari. Opozariamo ponovno, da često pred zakonom zapadeie, ako ste tudi resnico povedali. Prosimo cenjene prijatelje za marljivo dopisovanje, vendar se skrbno izognite zadev, ki bi nam utegnile nakopati tožbo, kar bi naši stvari le škodovalo Zaostali dopisi pridejo prihodnjič na vrsto. • Jubdej skladatelja Parme. Preteklo soboto je mariborsko gledališče na najdostoj-nejši način proslavilo 65!etnico priljubljenega slovenskega skladatelja Viktorja Parme in 401etnico njegovega kulturnega delovanja. Skladatelj Parma je tudi med širokim narodom znan po svojih ljubkih skladbah, ki se prav rade izvajajo na podeželskih prireditvah. Posebno njegovi «Mladi vojaki* so že čisto narodna last. Ustvaril pa je tudi več obsežnih oper in operet. Med vojno je trpel preganjanje. Avstrijska oblast ga je kot okrajnega glavarja na nemčursko ovaduštvo postavila v pokoj. Po prevratu se je Parma stalno naselil v Mariboru. Za njegov jubilej je mariborsko gledališče uprizorilo njegovo opero «Urh, grof celjski* in sivolasemu skladatelju je bilo poklonjenih obilo vencev m darov ter visoko kraljevo odlikovanje. • Tovariški sestanek državnih nameščencev in upokojencev v Brežicah. Poročajo nam: V ponedeljek se je vršil v Narodnem domu v Brežicah tovariški sestanek državnih nameščencev in upokojencev, ki je bil lepo obiskan. Poročal je prof. dr. Reisner, katerega izvajanja so prisotni z odobravanjem vzeli na znanje. Zal, da je dr. Reisner moral kmalu oditi. Čim je odšel, se je pojavil med nami bivši poslanec NSS. g. Brandner, ki je mislil, da bo z znanimi starimi frazami žel kaj uspeha med nami. Pa se je bridko zmotil, kajti prisotni so mu odgovarjali tako jedrnato, da je kmalu obmolknil. Narodnih socijalistov, ki niso za nas napravili še ničesar in tudi zaradi svoje brezpomembnostl ne bodo mogli za nas delovati, ne bomo volili. * Smrtna kosa. V Kranju je g. sodnemu svetniku dr. Kobetu umrl sedemletni sinček Pavle. — V Celju je umrla gospa Jo-sipina Eervar, soproga ravnatelja orglarske šole. Zadel jo je mrtvoud. — V Kandiji pri Novem mestu je po daljšem bolehanju umrla gospa Roza Šuklje, soproga bivšega deželnega glavarja. Bila je tiha, blaga žena in vzorna mati. Dosegla je lepo starost 75 let. — V Lipnici je umrla gospa Marija Lotrič, pcsestnica in trgovka z lesom. — V Družmirju pri Šoštanju je po dolgi in mučni bolezni v 77. letu umrla gospa Marija Tajnik. Bila je vzorna narodna mati, dobrodušna in neumorno zabavna. Njena gostilna «Pri basistu* je slovela kot zbirališče narodnih društev; pokojnica je bila spoštovana in priljubljena daleč naokrog. — V Mediji-Izlakah je umrl g. Josip Bervar. — V Šmartnem pri Kranju je umrl ondotni kaplan g. Andrej Kadiž. Prirejen mu je bil lep pogreb. — V D o 1 u pri Slatini je umrla vdova Jožefa Kovačič. — V Metliki je v visoki starosti 85 let umr! g. Franc Jutraš, posestnik in bivši župan. Užival je vsestransko spoštovanje. — V Železni Kapli je umrl župnik Matevž Germ, vnet in blag duhovnik, ki je po prevratu trpel preganjanje od strani koroških nemčurjev. — Blag jim spomin! * Strojniki za vojno mornarico. Ministrstvo vojne in mornarice je razpisalo natečaj za 110 kandidatov, ki bodo meseca junija sprejeti v strojno šolo vojne mornarice v Gjenoviču v Boki Kotorski. Sprejemajo se kandidati v starosti 17 do 20 let, ki so dovršili vsaj štiri razrede ljudske šole. Po končanem tečaju bi služili kot strojniki v vojni mornarici. * Poroči! se je g. Radoslav Godec, mlinar na Pekrah pri Mariboru, z gdčno. Ivanko Miki od Sv. Benedikta v Slov. goricah. Poroka se je izvršila v nedeljo dne 11. februarja v cerkvi Matere Milosti v Mariboru. Obilo sreče! * Volilni manever ali Radičeva vojska pride na Posavje. Po svojih neumnostih, ki so jih že m jih najbrž še bodo napravili Radič in njegovi pajdaši, bo menda radičev-ska stranka znana kmalu po vsem svetu. Zadnjo nedeljo so pri cerkvah brežiškega okraja oznanjevali, da priredi v nedeljo 11. t. m. Radič s štabom 400 kmetov na konjih v Brežicah javen volilni shod. Radovedni smo sicer, kako bo prijezdil Radič s svojo vojsko, toda še radovednejši smo, kako o bo mahal s svojo vojsko nazaj v svojo «republiko«, če bi bilo treba n. pr. bežati. Da se Radič kljub svoji konjenici nekoliko boji, nam pove dejstvo, da brežiški radičevski kan- OR. Silvin: Vrtnarjema Nežika «Takoj, mati, takoj.* In že je Izginila deklica iz sobe. Kmalu se je zopet vrnila in prinesla zahtevano. «Gotovo greste Nežiko obiskat?* «Ma!o moram k nji, da bom vsaj videla, kako in kaj je z njo! Ali si ti kaj slišala, ali si jo kaj videla v zadnjem času?* ^Pravijo, da }e revica vedno slabša. Zadnjič enkrat je bila mimogrede tu. Po pravici vam povem, da se mi je v srce smilila. Začelo se ji je že malo blesti.* «Kakšna nesreča!* je zaihtela žena. Potem ni govorila več. Molče je povžila skromno kosilce, popila kozarček vina, vstala in odšla z urnimi koraki. Vrtnarica je lezla po slabi poti proti Tičjemu vrhu. Bila je že vsa utrujena od naporne poti in včasih jo je sapa prisilila, da je morala malo postati. Končno je vendar prilezla do Požegovih. «Mati, ali ste vendar prišli? Težko sem vas pričakovala!* je rekla Nežika nekam veselo, ko je vstopila mati. «Morda so tudi vam pravili hudobni ljudje, da se mi meša? Tu pri nas klepetajo, da sem znorela, pa so znoreli le oni, ne jaz! Jelite mati, da jim ne verjamete? Veste, to pravijo zato, ker bodo vsi pogubljeni, pa bi radi videli, da bi bila pogubljena že jaz!* «Kako si upadla, kako si shujšala!* «Ne smem preveč jesti! Vsaka žlica me bo na sodnji dan težila! Vedno molim in toliko sem že izprosila, da Luka ne bo pogubljen, za mater pa še nisem mogla. Drugače bi bila pogubljena vsa hiša.» «Ali te glava boli, Nežika?* «Dk, boli. Včasih mi nekaj tako kljuje v glavi, a tudi v prsih me včasih tako silno peče. Veste, kaj pravijo? Da me bodo spravili v norišnico! Ne marajo zame, pa bi se me radi iznebili. Ali jaz doli že ne grem, doli so sami norci.* «Pa bo mogoče le dobro, ako bi šla! Doli imajo dobre zdravnike, pa boš kmalu ozdravela in potem ti ne bo nič več kljuvalo v glavi in nič več te ne bo bolelo v prsih.* «Ali ste še vi tako zmešani? Domov v Lonek bi že šla, drugam pa nikamor.. .* Mati je takoj uvidela, da je hčerka res zelo, zelo bolna. Vedela je pa tudi. da jo morejo mogoče še rešiti edinole dobri zdravniki in da jo bodo morali pač z zvijačo spraviti v blaznico, ako drugače ne pojde. «Mati, ostanite pri meni, da bova skupaj molili, kakor sva včasih doma. Saj tu nihče ne mara moliti — zato je pa vse zakleto, zato moram jaz opraviti molitev — za vse. Z vami, mati, da, z vami bom šla in potem ostanem za vedno pri vas in pri očetu!* Revica se ni spominjala več, da je oče že pred par letr umrl in da je bila tudi sama pri njegovem po- grebu. Mati je ostala par tednov pri bolni hčerki, potem pa se je vrnila žalostnega srca domov, da se posvetuje s prijatelji, kaj naj stori z ne-srečnico. Poslužiti so se morali zvijače. Na Vrhu je živel ugleden gospod, katerega so spoštovali in ljubili vsi, ki so ga poznali. Dr. Krak je to spoštovanje in ljubezen v resnici tudi zaslužil. Kdor se je zatekel k njemu, ni šel nepotolažen od njega. Vse svoje življenje je posvetil blagru in sreči drugih in srečen je bil, ako je videl, da so srečni drugi. K temu svetemu možu — bil je duhovnik po poklicu — se je zatekla tudi Vrtnarica in mu potožila svoje gorje. Duhovnik jo je dobrohotno poslušal in že se je odločil, da ji pomaga. Ni ga sirašila dolga pot od Tičjega vrha in kot pravi apostol je pohitel peš z Vrtnarico v oddaljeno gorsko vasico. In posrečilo se jima je, da sta spravila blazno revico brez truda s seboj Nežika je šla, ne da bi vedela, kam gre. V blaznici na Studencu so sprejeli Nežiko kakor v bolnici. Zdravniki so se trudili, kar so se le mogli, dobro vedoč, da bogata Vrtnarica ne bi štedila z veliko nagrado, ako bi se jim posrečilo, da bi njena nesrečna hčerka popolnoma ozdravela. Po natančnem preiskanju in skrbnem opazovanju so dognali, da Nežika ni tako bolna, da ne bi več mogla ozdraveti. Ali zdravljenje je napredovalo le počasi in je bilo zvezano z velikim trudom in potrpežljivostjo. M sinili in kratek čas Po ovinkih. Trije žldje kvariajo v gostilni, ilipoma pa enega zadene kap in • umrje. Ostala dva sta v skrbi, kako naj pretresljivo novico raz-odeneta njegovi vdovi. Končno sc podasta k njej in prvi ž k! začne : beseditr «Gospa, razburiva vesti vam prinašam o j vašem možu. Na':aia se v gostilni. Kvartal je in pil čez mero.» j- «0, Bog pravi~:il,» | gospa ogor^"io preseka besedo. »Jaz mu že : pokažem. Pri tej priči naj ga -t •'•ne kap!» «Ga je že, ga je žc!» veselo vzklikneta oba žida, zbežita po stopnicah, zadovoljna, da sta tako srečno opravila svoje sporočilo. Previdnost. Gervazij (pri vstopa v kočijo): »Gospodična. Evlalija, dajte mi pet prstov, da Vam pomagam!» 6 Evlalija* »Zakaj pa ne rečete — roko?» Gervazij: »Hm — ja, da bi me ne razumeli napačno.. didat Pevec hodi vedno moledovat na glavarstvo za orožniško asistenco. Mož je bil namreč že na več svojih shodih nemilo izne-naden. Radičevci pripoznajo sicer le svojo ♦republiko* in njene «oblasti», vendar pa se v sili spomnijo tudi jugoslovanskih oblasti. * Potres v Beli Krajini. Iz Bele Krajine nam pišejo: Dne 27. februarja zjutraj ob tričetrt na 7. smo občutili močan 17 sekund •trajajoči potresni sunek. Smer bobnanja se je čula od severa proti jugu. Stari ljudje so bili tega celo veseli in pravijo, da potres, ki pride od severa proti jugu, pomeni, da se ni bati draginje in slabe letine. Bog daj, da bi se to njihovo prorokovanje uresničilo, ker potem ne bo treba revežem trpeti takega pomanjkanja kakor sedaj pri tej neznosni draginji, ki jo občutimo posebno pri nas. * Sarajevčani se tožijo z državo. Sarajevska občina ima devet šol, a samo dvoje lastnih poslopij. Druga poslopja so državna in država je pred kratkim znatno povišala najemnino. Sarajevksi mestni očetje pa o tem niso hoteli ničesar slišati, temveč so privolili samo v dosedanji iznos najemnine. Država je zakupnino povišala samo zato, ker je sarajevska občina povišala pristojbine za električno razsvetljavo Zdaj je občina ves spor izročila sodišču, ki bo izreklo pravico med Sarajevčani in državo. Kdo bo dobil pravdo? Nihče drug kot advokati — hudomušno trdijo sarajevski listi. * Dolarje je kuhal. V pristanišču šibeniku v Dalmaciji je policija na parobrodu «Bosna» izsledila večjo količino ponarejenih lirskih bankovcev. Obenem so zaprli parobrodnega natakarja, pri katerem so našli krivi denar v skupnem iznosu 50.000 italijanskih lir. Ko so še nadalje preiskovali parobrod in dospeli v kuhinjo, so v loncu zavrele juhe našli 700 dolarjev. Policija je dolarje potegnila iz kropa, jih zaplenila in posušila. Aretirani natakar je pri zaslišanju izjavil, da so mu tujo valuto izročili razni splitski trgovci, da jo vtihotapi v Trst. Zdaj mu bodo skuhali drugo župo, ki pa ne bo dišala po dolarjih, temveč po navadnem ričeiu. * Ciganski potepuhi. Zadnje čase so cigani po Bosni zopet postali živahnejši in pre-drznejši. Morda si tudi oni lastijo svobodo volilne borbe. V Zenici pa so postali naravnost vsiljivi in dogodilo se je tam že parkrat, da so se zravsali celo s policaji. Policijsko vodstvo je končno podvzelo proti njim naj-ostrejše ukrepe. Neki dan je policijska patrola zalotila petero ciganov, ki so se neusmiljeno obdelovali s krepeljci. Pozvala jih je, da se razidejo, tedaj so pa pretepači takoj postali složni in se z združenimi močmi zakadili v policijo. Stražniki so potegnili sablje, cigani pa so jim jih polomili in z ostanki težko ranili dva stražnika, šele ko je dospela pomoč, so se cigani pedali v divji beg. A policija jih je polovila še isti večer ter jih izročila vojaškemu poveljstvu, ker so sami dezerterji. * Farovška sraka. Na Primorskem je v larovžu služila za kuharico bogaboječa devica Apolonija Zaje. Bila je goreče pobožna ženska, samo to napako je imela, da nikakor ni marala obrajtati sedme božje zapovedi. Tuje stvari so se namreč zelo rade prijemale njenih ročic. Tako si je frajla Apolonija tekom časa nabrala blaga in jedil v skupni vrednosti nad 3000 kron. Pa so ji kmalu prišli na sled. V strahu pred kaznijo je sicer župmku takoj vrnila 1600 kron, glede ostalih stvari pa se je pred ljubljansko sodnijo zagovarjala, da jih je upravičeno vzela, ker ji župnik ni izplačal zaslužka. Sodišče pa se vseeno ni dalo omehčati, temveč je iarovško srako Apolonijo posadilo za tri dni v sod-nijsko kletko. * Okradena tatica. Prebrisana tatica Miv-škova in prefrigani tat Janez Istenič sta se nekega večera sešla na poti proti Mavčam. Ko sta v lepem razgovoru nadaljevala pot, ju nenadoma sreča orožnik ter hoče aretirati Mivškovo, ker je istega dne ukradla zlato uro. Pa spremljevalec Istenič se je hitro pokazal za zvitega kavalirja ter Mivškovo predstavil orožniku kot svojo sestro. Orožnik se je nato spoštljivo odstranii. Ko je bil tatinski parček zopet sam, se je Istenič lotil Mivškove, ji odvzel zlato uro in pobegnil. Sleparija je pa vendarle prišla na dan. Orožništvo je izsledilo «bratca in sestrico» in oba izročilo sodniji, kjer sta preskrbljena s stanovanjem kar do po!etja. * Zaradi premoženja. Hrvatski listi razodevajo, da ima Stipa Radie 20 milijonov premoženja. Zakaj pa potem vedno rohni nad »gosposkimi kapitalisti«, ki pa so mnogo siro-mašnejši od njega? Ker se boji, da mu pridejo v zelje. Radič u je politika kšeft in kšeft politika. Pa se mu dobro obnaša. * Smrtna obsodba pred celjsko porota. Celjsko porotno sodišče je po enoletnem presledku zopet pričelo z zasedanjem. V prvi razpravi je obravnavalo obtožbo proti Karlu Bevcu, posestniku v Virštajrm, ki je dne 20. novembra 1922. umoril svojega tasta. Bevc se je priženil na Smrekarjevo domačijo. Izpočetka se je z ženinim očeto.n dobro razumel, končno pa se ga je naveličal kol prevžitkarja in sklenil spraviti ga s sveta. Pričakoval ga je pod posteljo in ko je tast prišel ter začel malo sitnariti po hiši, je Bevc planil izpod postelje in tasta udaril z železnim batom po glavi ter pouzročil takojšnjo smrt. Obsodili so ga v smrt na vešalih. Sveti Matija led razbija, srečno, preljuba avtonorija! Klerikalcem je gvišna rakova zmaga... Tako obupuje fajmošter Zgaga. Je votel in suh klerikalni bav-bav, ga s palco bo dregnil naš doktor Žerjav! * Pri Bohinju sta posestnika Kavčič i Ribče.ega Laza in Podlipnik s Polja poba-sala trgovcu z lesom Hajnriharju šest srnre kovih hlodov in jih odpeljala na žago. Pred sodnijo sta se izgovarjala drug na drugega Posebno zvit je Kavčič, ki ima baje po raznih hranilnicah naloženih preko milijon kron, ki si jih je pridobil z verižništvom. Sodišče jima je prisodilo po dva meseca ječe. * V Gabrščah pri Senožečah je kovač Anton Jelko zjutraj na oknu svoje delavnice našel bombo. Vzel jo je v roko. V tem hipu je bomba eksplodirala in ubogemu kovaču odtrgala levo roko. Nesrečnež je najbrž postal žrtev zahrbtne zlobe. * Pri Lip! j fin ah so se ob povratku z ljubljanskega sejma v veselem vinskem razpoloženju stepli trije mešetarji. Posestniški sin Jože Jeršin iz Medvede je z nožem zadal Jožetu Virantu več težkih poškodb po hrbtu. Ivorajžni Jožek bo zato moral mešetariti pred ljubljansko sodnijo. * V Lokah pri Trbovljah je enajstletna Marjanica L. po nesreči s kropom poparila svojega dveletnega bratca Mihca. Vsled hudih opeklin je nesrečni Mihec naslednji dan umrl. * V Peklu pri Poljčanah so našli na polju zmrznjenega moža, starega okrog 40 let Istovetnosti niso mogli ugotoviti. * V Pobrežja pri Središču se je vrši! veličasten pogreb g. Ivana Raušla, bivšega župana in uglednega naprednega moža. Pogreba sta se imenom demokratske stranke udeležila kandidata Lovro Petovar in dr. Ku-kovec, ki je ob odprtem grobu izrekel krasne besede v slovo pokojnemu zvestemu demokratskemu tovarišu. * Na Zidanem mostu je neki židovski spremljevalec vagonov ukradel iz vagona svinjo, vredno 15.000 kron, in jo prodal za 6000 kron. Svinjo je orožništvo posadilo v ječo, tatu pa zaplenilo — oziroma narobe. Iz rszsiifi krelev * V Dolnicah pri Št. Vidu je bila posest-riici Mariji Aljaž ukradena krava, šentviški orožniki so kravo izsledili in so dva osumljenca izročili v preiskavo ljubljanskemu sodišču. • * Na Fužinah pri Ljubljani so iz struge potegnili mrtvo novorojeno dete. Neusmiljene matere doslej še niso izsledili. * V Vevčah so potegnili iz Ljubljanice truplo neznane utopljenke, stare okrog 30 let. Truplo je moralo že par mesecev ležati v vodi. Prepeljali so je v mrtvašnico Sv. Urha v Dobrunjah. * V Sosovcu pri Podnartu je bil posest-nici Mariji Šnedic ukraden konopljen gonilni jermen, dolg 12 in pol metra. Svari se pred nakupom! * V Sedlarjevem je utonil čevljarski mojster Valenčič iz Plaviča na Hrvatskem. Bil je na nekem «likofu», odkoder se je precej vinjen ponoči vračal domov. Zabredel je v Sotlo m utonil. Našli sa ga šele tretji dan. Zanimivosti UDOMAČENI OREL. V nekem splitskem listu čitamo nastopno zgodbico: Pred šestimi meseci je lovec Jovič ustrelil velikega beloglavega orla. Prvi mah se je rana zdela smrtonosna, toda že drugi dan si je orel opomogel na noge in začel jesti. Nekaj časa ga je Jovič imel zaprtega v kur-niku, nato pa ga je s tanko verižico za nogo privezal na dvorišče, kjer se je orel kmalu udomačil. Po treh mesecih pa ga je Jovič izpustil na svobodo. Orel je razpel svoja dva in pol metra široka krila ter se v mogočnem poletu dvignil pod sinje nebo. Prijetno pa je bil presenečen gospodar Jovič, ko se je orel proti večeru zopet povrnil na dvorišče. In tako zdaj dela slednji dan. Po mili volji se izprehaja po mestnih ulicah, ve dobro za vsako mesarijo in s svojim prijaznim kro-kro-kro povsod izberači košček pljuč ali drobovine. Sicer pa ni preveč požrešen. Proti poldnevu se dvigne v zrak na izprehod; v divnem letu kroži visoko nad mestom, se požene tudi nad morje in daleč v okolieo, dokler se proti večeru zopet ne povrne na domače dvorišče. Zanimivo ga je občudovati, kako dostojanstveno se po mestu izprehaja med ljudmi in deco, ki ima z njim največje veselje. Nikomur ne stori nič, želi pa seveda, da tuui drugi ne žalijo njegovega veličanstva. Zadnje dni je začel zahajati na pristanišče in si ogleduje došlc potnike. Najprijaznejši je s svojim Direktna zveza s krasnimi ameriškim) vladnimi parniki. Nepr&koa« IJIvl po udobnosti, čistosti In po (zborni oskrbi. Klsro In vame l8d]9. ..Georga VVaahington" „Amarlca" ..President Roosevelt" ..Presidont Hardlng" Zahtevajte podobna pojasnila In brodar. list 4t. 285. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Beograd, F&laša Beogr&ciske Zadrugo ——————— IIIMUIIH I —a——i————Bi———1———1——— Imaš ii bolečino v ol>ranu I V celem telesu? «* 11* * Tli Tli 'II Potrebuješ ii dobrodejno in okrepčuiočo nia«i!o? I r.niin llini H nn I* T11f I Ali te moči glavobol? Zobobol? Trganje? 1 ISII J H i M / J H lil I § Is Is n 31 n a . 1.(1m F* |[| I «ob, Kože, glave? ... L i! JI 11 JI U Jj ilU 1 lil i Ali si preveč občutljif gleda JL J J - - IlillllilillSililil Felierjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja, lukor francosko žgatue. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš: j To Je najboljše, kap sem kdaj okašati] Zahtevaj tlllzatluil v vseh poslovaloaU, tu sicer samo pravi Euafluid lekarnarja Fellerja. Ako naročiš naravnost, stane z zavojuino in poštnino, ce se pošl e denar oaprej ali po povzetju: 3 dvojnate aii 1 specialna steklenica 24 Din, 12 dvojnath ali 4 specialne steklenice 84 Din, 21 dfojnittili ali 8 specialnih steklenic 146 l>in, 36 dvojnatih ah 1 Ji specialnih atek lome 208 Din. KOT PRIMOTi Etra-tiblll pro'l kurjim ofesora 2 In 3 Din; Elja-mentolnl črtnlkl 4 Din; EUa-posipainl prašek 3 Din; tlza ribje olje 20 ■ in: Elza-voda za usta 12 Din; tlza- olonska voda 15 Din; Elza-šumski mlris za sobo 15 Din; Glicerin 4 In iS Din; l.lsol, Ltsoform 12 Din; KineSKl čaj od I Din dalje, originalno Radikum Irancosfco fganje velik? steklenica 13 Din; EUs tnrfesnl prašek 7 Din: strup za podgane la miil 7 Din. Lt prlmot se zavojnina io poštnina posebej računata. Na te cene se računa 6c 5 »'„ doplačila Adresirati natančno: EUSEft V. FELLEB, lekarnar, STUBZCA DONJA, E satrg 48.360, Hrvatsko. Izdaja konzorcij Domovine, Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, gospodarjem, če je dobre volje, se kaj rad poigra z deco. Skoči na zid, otroci mu mečejo kapico, ki jo spretno vjame s kljunom in jo zopet vrne. Sprijateljil se je tudi z domačim psom; drug drugega dražita in se prepirata za hrano, ne stepeta se pa nikoli. Orel je še mlad in je pri strelu morda prvič izleiel iz gnezda. A vseeno je to zanimiv slučaj udomačenja enega najbolj grabežljivih zračnih roparjev. X Dežela, kjer primanjkuje žensk. Avstralija je dežela, v kateri je manj žensk nego moških. Prebivalstvo šteje pet milijonov. Od tega je 200.000 žensk, sposobnih za zakon, manj nego moških. Vlada zaradi tega hoče tej nepriliki odpomoči in pospešuje naseljevanje žensk iz drugih dežel. Zlasti Angležinje izkoriščajo položaj in se na vsako angleško ladjo, namenjeno v Avstralijo, vkrca 50 do 100 žensk in to večinoma v starosti 20 do 30 let. Vsaka od njih mora vzeti s seboj 50 do 100 funtov šterlingov (angleški denar), od katerih takoj pri prihodu v Avstralijo en del shrani pri kakšnem denarnem zavodu za slučaj povratka. Dogodi se namreč tudi, da si marsikatera ne najde ženina. Nekatere se ne morejo navaditi na življenje v Avstraliji, druge pa nimajo zadosti telesnih čarov, ki bi omamili Avstralce, ki so kljub pomanjkanju nežnega spola vendarle včasih tudi izbirčni. X Tri žlice v želodcu. V Ameriki so nedavno operirali nekega Indijanca z imenom Tobcž, ki je neprestano tožil, da ga v želodcu nekaj tišči in ščiplje. Pri operaciji so našli v želodcu tri žlice. Indijanski možak se je temu zelo čudil, ker se prav nič ne spominja, kako bi kdaj so prišle nesrečne žlice v želodcc. Najbrž jih je pojedel v spanju ali pa v pijanosti. Revež naj Ie Boga zalivali, da ni v spanju pojedel kake cStraže*, ker bi njen strup povzročil gotovo smrt. i lili lili iUiPii | Podružnica: Ljubljana S Patm o ©ste«. S^t I SžtoiSla glavalea Is merse Bin 53,000.609- Vioge Č3Z Din {25 030.000- Podružnlce: f, Beograd, Bjelovar, Brod E.S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, §cft Maribor, Murska Sobota," Osijek, Sara-jovo, Sombor, Sušah, ŠibeniJ;, Veliko-vec, Vršac. (0 @ Ekspoziture: Agencije: fe Buonoa Alrea, Rosario da Santa Pe. tO $ Afl i|acije: Slovenska banka, Ljubljana. Jugoslavan-oka industrijska banka d. a., Sput, Balkan Bank r. t., Budapeat, Vaczi utca 35, Bankbaus Milan Robert Alexander, Wien I., Augustinerstrasse 8. Izvršuje vse bančne po3le najkulanlneje acffi®««eees*e«« KDOR DRUGEMU JAMO KOPLJE... M. S. iz Velike Loke. Politika zdaj Puclju pije kri: kosilo vsako revež zamudi. In komaj pride, v vlak že mora spet, za zborovanja stare fraze gret. Čeprav politik Pucelj velik je, v volitvah slabo ho odrezal se. Napredno fronto je možak razbil, volilce s tem od sebe je odbil. Pri nas sedaj že pravi vsak berat, da Pucelj hodil tudi bi brez hlal, samo da njemu vsakdo kroglico potisnil bi v njegovo skrinjico. Na koncu moramo mu še zapeti, od njega žalostno slovo zdaj vzeti... Ah, kaj bo zdaj? To silno bo hudo, ko Pucelj naš minister vel ne bol Naj samostojni, Irni, komunisti, solit gredo se z vsemi socjalisti! Ali zvesti smo in trdni demokrati, slovenski Jugoslavije mi brati. Naše geslo Volilna skrinjica ni tabernakelj, zato ne volite v farovški žakelj! Na štajerskem prvi, na Kranjskem smo peti, Živeli napredni obrtniki, kmeti! NAHOD? GLAVOBOL? Zobobol? Trganje? Odrečejo večkrat mišice in živci? Prijetno euv-stvo kreposti prinese pravi Fellerjev Elzafluid! Najboljše hišno sredstvo; lajSa bolečine, osvežuje in jači; čez 25 let priljubljen ko>metikum za nego kože, las in ust! Mnogo močnejši, izdatnejši in boljši kakor francosko žgranje! Z zavojnino in poštnino: 3 dvojne steklenice alt 1 specialna steklenica 24 dinarjev; 86 dvojnih1 ali 12 spjeialnih steklenic 208 dinarjev in doplačila. Razj>ošiIja ga: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 360, Hrvatsko. EMULZIJO RIBJEGA OLJA, vsak teden svežo, izdeluje lekarna Ramor v Ljubljani pri glavnem kolodvoru. Učinkovitejše za slabotne otroke kot samo ribje olje. Odgovorni urednik Andrej Ražem.