GLASILO OBČINE DOMŽALE
11. julij 2008 - letnik XLVIII. št. 9
Prireditve ob dnevu državnosti v Občini Domžale
Dan, ko so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi
Letošnje prireditve ob dnevu državnosti v spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupščina uresničila plebiscitar-no odločitev za samostojno državo, so se začele v parku ob stavbi občine, kjer so člani in članice Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo - Domžale ter Policijskega veteranskega društva Sever Ljubljana, Odbor Domžale, dvignili slovensko zastavo ter odkrili nove napise na pomniku brani-teljev slovenske samostojnosti 1991.
Pozdravni nagovor je imel župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je poudaril, da je neizmerno vesel in ponosen na 25. junij, »ko smo v Sloveniji postavili temelje za neko novo
Zupanov sprejem za najboljše učence in dijake ter glasbenike
Kdor hoče kaj doseči, vedno najde način, da to uresniči
Ob koncu letošnjega šolskega leta je župan Toni Dragar pripravil sprejem za najboljše učence in učenke naših osnovnih šol, dijake in dijakinje Srednje šole Domžale ter najboljše glasbenike Glasbene šole Domžale.
Tokrat je kulturni program pripravila Srednja šola Domžale. Mentorica Nuša Fujan je v program vključila že zelo znano slovensko pevko Evo Černe, odlično plesalko jazz baleta Majo Maselj, plesni par Špelo in Matica Kralja, ki se s svojim plesnim znanjem uveljavljata tudi v svetu, Vesno Bohorc in Moniko Svetlin, ki sta dokazali, da se da šalo predstaviti tudi v ruščini ter plesalki orientalskega plesa Saro Flis in Nino Fučko, ki sta bili deležni občudovanja vseh prisotnih. Nastopajoči so pokazali pestrost dogajanj na naši srednji šoli.
(nadaljevanje na strani 2)
Čestitke najboljšim športnikom in športnicam osnovnih šol
s/
Želimo vam veliko srečnih trenutkov, veselja in zmag
Zavod za šport in rekreacijo Domžale je tudi v letošnjem šolskem letu organiziral vrsto športnih tekmovanj, v katerih so sodelovale osnovne šole domžalske regije. Skupaj je v 11 športnih disciplinah sodelovalo 2857 učenk in učencev, med njimi pa so posamezne osnovne šole glede na tekmovalne rezultate izbrale najboljše športnike in športnice posameznih osnovnih šol.
(nadaljevanje na strani 2)
Lado Gorjan, KK Helios
Prva je Olimpija, mi smo drugi, vsi ostali pa za nami
Košarkarjem Heliosa ni uspel ponovni dvojček, ki so ga dosegli v prejšnji sezoni (zmaga v prvenstvu in pokalu), a kljub temu v klubu pravijo, da so svoje cilje izpolnili. Osvojili so dve drugi mesti in obdržali pozicijo igranja v mednarodni ligi NLB. O minuli sezoni, prihajajoči, počitnicah, odhodih, okrepitvah in celo o prizidku k Hali komunalnega centra smo spregovorili z Ladom Gorjanom, dolgoletnim trenerjem, zadnja leta pa „le še" direktorjem košarkarjev Heliosa.
(nadaljevanje na strani 24)
obdobje, za zgodovino, ki jo pišemo zdaj. To nam je uspelo, ker smo takrat trdno zaupali v boljše čase, ker smo verjeli v prihodnost, ker smo bili enotni in brez strahu.« O obdobju pred sedemnajstimi leti je govoril tudi Emerik Peterka, predsednik PVD Sever Ljubljana, ki je govoril o hrabrosti in prispevku vseh, ki so se borili za samostojno Slovenijo ter na kratko predstavil tudi Policijsko veteransko društvo Sever Ljubljana. Oba govornika sta poudarila, da novi napisi na pomniku, s katerimi se obe organizaciji spominjata vojne za Slovenijo, združujejo, kot nas je združila vojna za Slovenijo v juniju 1991. leta.
(nadaljevanje na strani 5)
stran f
iL
Vrtci v občini Domžale
Občina Domžale išče rešitve, preučuje začasne in pripravlja trajne rešitve za zagotavitev organizirane predšolske vzgoje.
J^ 19. seja Občinskega sveta 3 Občine Domžale
Občinski svet na 19. seji o prostorsko-uredi-tvenih pogojih zaključnem računu Proračuna za leto 2007, o spremembah poslovnika
stran t!
O programu centra in mladih
V intervjuju s prof. Lili Jazbec, direktorico Centra za mlade Domžale
stran 161
Na potep s knjigo in s knjigo na kopališče
Predstavitev posebnega programa Knjižnice Domžale in domžalskega bazena
Luka Leskovšek
V rubriki Domžalski umetniki se nam je predstavil mlad umetnik Luka Leskovšek.
stran
Govorica preprostih stvari o citrah in harfi - božanskih instrumentih
stran
Vse vrtičkarje opozarjamo na setveni koledar in jim želimo n veliko pridelanih vrtnin
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 12. septembra 2008, rok za oddajo materialov je torek, 2. septembra 2008.
več na strani 17
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
info
722 50 50
V uredništvu vam želimo prijetno preživete počitnice Obisk
Vabljeni na bazen v Domžale
Cena
Posebej ugodne so letne karte: za osnovnošolce, dijake in študente iz Občine Domžale 8 evrov;
za odrasle iz Občine Domžale 15 evrov; za osnovnošolce, dijake in študente iz drugih občin 15 evrov;
za odrasle iz drugih občin 30 evrov. Kupite jih lahko vsak dan na blagajni kopališča.
Obratovalni čas
Bazen je odprt vsak dan, od 10. do 19. ure, v primeru slabega vremena in nižjih temperatur pa od 13. ure dalje.
V prvih desetih dneh je bazen obiskalo več kot 400 obiskovalcev dnevno. Vsi upamo, da bo vreme še naprej lepo. Zavod za šport in rekreacijo Domžale si bo prizadeval, da bodo razmere in odnos zaposlenih na kopališču do obiskovalcev iz dneva v dan boljši.
Spoštovane bralke in bralci,
tokratni uvodnik bo bolj kot vam namenjen posameznikom, ki želijo s svojimi interesi oziroma za uresničitev svojih interesov vplivati na uredniško politiko glasila Slamnik. Ne glede na prostor, ki ga zasedajo, levo ali desno, so ti interesi z bližajočimi volitvami v državni zbor močnejši in ostrejši. Želja po predstavitvi v lokalnem glasilu je povsem legitima in razumna, vendar želim vse opozoriti, da je potrebno pogledati tudi skozi očala, ki vidijo tudi svet po 21. septembru 2008. Prav gotovo je izvolitev oziroma neizvolitev pomembna za posameznika, njegovo družino, okolico in stranko, pa vendar to ne more biti ključen dogodek v življenju. Zame je ključno prijateljevanje, povezovanje, sodelovanje. Vsi, ki nam obljubljate novo, boljšo Slovenijo, boste morali narediti ta korak, saj boste le tako lahko realizirali svoje obljube.
Danes pa se žal za številnimi prijaznimi nasmehi skrivajo grožnje, povezane s tožbami, odstavitvijo in druge, ki z našo skupno, boljšo prihodnostjo nimajo veliko skupnega. Želim si, da bi tudi volivci in volivke prepoznali posameznike, ki sprejemajo demokracijo v polnem pomenu besede in se zavedajo vseh njenih zakonitosti, tudi kadar to pomeni omejevanje njihovih interesov zaradi uresničitve širših, družbenih projektov. Nekateri tako delajo že vso svojo poklicno pot in čas je že, da jih za to njihovo delo tudi nagradimo. Dragi bralke in bralci - moja slaba volja in razočarjanjene pa vendar ne smeta zasenčiti te številke Slamnika, ki je pred nami. Vsebinsko bogata ponuja različne krajše novice, ki jih bomo v septembrski številki najverjetneje še malo skrajšali in vam ponudili deloma vsebinsko prenovljeno glasilo. Vsem želim prijetno branje in veliko poletnih razvajanj,
urednica Tina Železnik
Občina Domžale išče rešitve, preučuje začasne in pripravlja trajne rešitve za predšolsko vzgojo
Občina Domžale je ustanoviteljica dveh javnih vrtcev, Vrtca Urša in Vrtca Domžale. Poleg njih delujeta na njenem območju še dva vrtca s koncesijo. Ker starši lahko oddajo vlogo tudi v druge javne, koncesijske ali zasebne vrtce, prihaja do podvajanja (tudi potroje-nih) vlog, kar pomeni, da je ocena števila odklonjenih otrok lahko le ocena. Natančnejše število zavrnjenih vlog bo zato znano po zaključenih podpisanih pogodbah med starši in vrtci oziroma septembra, ocenjujemo pa, da bo brez mesta v vrtcu ostalo okrog 200 prosilcev.
Skupaj z javnimi zavodi ugotavljamo, da se je število vlog glede na preteklo leto povečalo za približno tretjino. Ocenjujemo, da so razlogi za porast v povečanem interesu staršev po vključitvi otrok v vrtce (trenutno je vključenih približno 80% predšolskih otrok, pred leti pa približno 65%), porastu števila prebivalcev zaradi novozgrajenih naselij, povečanju števila podvojenih vlog (starši zaradi pomanjkanja prostora vlagajo prošnje v vedno večje število vrtcev), predvsem pa v ukrepu pristojnega ministrstva o financiranju brezplačne predšolske vzgoje za drugega in nadaljnje otroke v vrtcih, pri čemer pa ministrstvo občinam ni zagotovilo dodatnih sredstev za povečanje kapacitet vrtcev.
Toni Dragar: »V Občini Domžale smo v proračunu za leti 2008 in 2009 rezervirali potrebna sredstva za zagotovitev kapacitet dveh enot vrtcev. Zaradi zapletov s pridobivanjem zemljišč v Dobu bo enota v Dobu realizirana nekoliko kasneje in bodo v naslednjih dveh letih predvidena sredstva usmerjena v enoti v Domžalah in Preserjah, kar omogoča v letu 2007 ustanovljen
Slad za vrtce in načrtovani kredit v letu 2009.
V fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja je projekt za vrtec ob OŠ Domžale. To bo^ 8-oddelčni vrtec, imenovan Enota Češmin, deloval bo v sklopu Vrtca Urša in bo predvidoma omogočil vključitev šestih oddelkov prve starostne skupine ter dveh druge starostne skupine (približno 140 otrok). Za enoto v Preserjah je izdelana idejna zasnova, vloga za gradbeno dovoljenje pa bo vložena takoj
po izdelavi projektne dokumentacije. Vrtec bo 6-oddelčni, večino oddelkov bo namenjenih otrokom v prvem starostnem obdobju.« Oba objekta bosta imela samostojni kuhinji. Andreja Jarc Pogačnik: »Za ublažitev pereče problematike intenzivno iščemo tudi začasne rešitve, predvsem za območja, ki so najbolj kritična. V Dragomlju se z OŠ Dra-gomelj in Mestno občino Ljubljana dogovarjamo za začasno umestitev treh oddelkov vrtca, predvidoma za
drugo starostno skupino. Tako bi v samem vrtcu sprostili možnost za več oddelkov prve starostne skupine, po katerih so potrebe največje. Trenutno preučujemo ureditve igralnic, dostopov, sanitarnih prostorov in zunanjih igrišč.
V Ihanu v PŠ Ihan pripravljamo možnosti za organizacijo enega vrtče-vskega oddelka.«
Upamo, da bodo začasne rešitve našle razumevanje in podporo tako pri starših šolarjev kot otrok, ki bodo vključeni v te oddelke, saj bomo na ta način rešili mnoge stiske družin, kjer bi otroci sicer ostali brez možnosti za organizirano predšolsko varstvo. Na stisko staršev zaradi odklonjenih vlog so se odzvali tudi posamezni občani in predstavniki Karitasa s predlogi za dodelitev koncesij za izvajanje predšolske vzgoje. Žal so bili postavljeni tudi pogoji za obse-
žno finančno udeležbo občine, ki je zakonodaja ne omogoča oziroma bi pričakovani vložek občine presegal proračunske zmožnosti. Andreja Jarc Pogačnik: »Po zgledu uspešnega začasnega reševanja podobnih problemov v skandinavskih deželah smo poiskali informacije o možnostih začasne ureditve oddelkov vrtca v mobilnih enotah. Slovenski proizvajalci takšnih enot te uspešno postavljajo v nam najbližji Avstriji in tako rešujejo trenutne prostorske stiske vrtcev, šol in zdravstvenih ustanov.
Iščemo informacije o primernosti takšnih objektov za slovenske razmere (higienski standardi, druge zahteve) ter proučujemo možnosti za namestitev takšnih enot v predele, kjer so potrebe po dodatnih oddelkih največje.«
Urad župana
Županov sprejem za najboljše učence in dijake ter glasbenike
Kdor hoče kaj doseči, vedno najde način, da to uresniči
(nadaljevanje s strani 1)
Popolnoma polna dvorana Kulturnega doma Franca Bernika Domžale je najprej prisluhnila županu Toniju Dragarju, ki je v svojem nagovoru poudaril, da je bilo šolsko leto 2007/2008 zanimivo ter polno najrazličnejših dogodkov, ki ostajajo v spominih vseh učencev in dijakov, pred katerimi so počitnice, ki so si jih zaslužili z dobrim delom pri rednem pouku, z uspehi, doseženimi v interesnih dejavnostih, pa tudi s pozitivnim odnosom do vsega, s čimer so se srečevali ter nadaljeval: »Dobri medsebojni odnosi, sodelovanje, znanje, sprejemanje in spoštovanje različnosti in zdrav način življenja so vrednote, ki so našle mesto v vseh naših šolah in so bile temelj tudi letošnjega šolskega leta. Skupaj z učitelji ste jih, dragi učenci in učenke, dijaki in dijakinje, uresničevali
in pri tem vedeli, da je vse, kar ste pridobili v letošnjem letu, osnova, na kateri boste gradili vsa naslednja leta, pa naj bo to v višjih razredih osnovnih šol, prvem letniku izbrane srednje šole ali v prvem semestru fakultete. Ob tem sem prepričan, da boste vsi, ki odhajate z naših osnovnih, glasbene in srednje šole, s svojim znanjem in vedenjem tudi v prihodnje potrjevali, da prihajate z uglednih šol, ki so vam dale veliko znanja ter vam omogočile zdravo in ustvarjalno življenje. Seveda ste največ dosegli s svojim trudom in pridnim delom, s pomočjo svojih učiteljev in učiteljic, tudi s podporo staršev in vseh drugih, ki z veseljem in ponosom spremljajo vaše delo.« Vsem najboljšim med najboljšimi je iskreno čestital za uspeh, hkrati pa čestitke in zahvalo namenil tudi učiteljem in učiteljicam ter ravnateljem
in ravnateljicam za vse opravljeno delo v letošnjem šolskem letu ter svoj nagovor zaključil: »Želim vam prijetne in varne počitnice, ki si jih lahko popestrite z branjem knjige, ki jo boste prejeli kot najboljši, predvsem pa z obiskom našega bazena, kar vam bo omogočila letna karta, ki smo jo priložili knjigi. Uživajte vse počitniške dni in ne pozabite na eno od misli, ki sem jo našel tudi v eni od knjig, ki jih boste prejeli danes: »Ne zanima me preteklost, zanima me prihodnost, ker bom v njej preživel preostanek svojega ži-
vljenja. Naj bo zato prihodnost vseh vas prijetna, saj bo tako prijetno tudi življenje v naši Občini Domžale.« Sledila je podelitev knjižnih nagrad ter letnih vstopnic za domžalski bazen. Povezovalka Dragi Jeretina Anžin je na oder poklicala prav vse najboljše, ki so bili deležni županovih čestitk in najboljših želja tudi v prihodnje. Ob koncu so se najboljši med najboljšimi lahko posladkali, župan pa je pripravil tudi tradicionalni sprejem za ravnatelje vseh šol.
Urad župana
Čestitke najboljšim športnikom in športnicam osnovnih šol
s/
Želimo vam veliko srečnih trenutkov, veselja in zmag
Župani so se sestali na tromeji
Povezati vse tri občine z asfaltirano cesto
Na pobudo vodstva Prostovoljnega gasilskega društva Žeje - Sveta Trojica so se pred kratkim pri kapelici, ki predstavlja tromejo občin Dol pri Ljubljani, Moravče in Domžale, sestali župani ter njihovi sodelavci iz vseh treh občin z namenom, da bi preverili možnosti povezave vseh treh občin z asfaltirano krožno cesto, ki bi lahko pomenila tudi priložnost za večji razvoj turizma na tem območju - predvsem pohodništva in kolesarstva.
Na območju Občine Moravče je neasfaltiran približno kilometer povezovalne ceste - od Javorščice do tromeje. Kot je povedal župan Občine Moravče, Martin Rebolj, je občina v letošnjem proračunu za polovico ceste že zagotovila finančna sredstva, dokončali pa naj bi jo v letu 2009. Občini Dol pri Ljubljani pripada blizu 400 metrov ceste, katere asfaltiranje, kot je povedal žu-
pan Primož Zupančič, še ni v proračunu, se bodo pa potrudili, da bodo čim prej naročili projekte in skušali z gradnjo približno tri metre široke ceste z urejenimi bankinami in iz-ogibališči začeti čim prej. Njihov odsek je najbolj zahteven. Na domžalsko občino odpade približno 600 metrov ceste, ki je na posameznih odsekih že dobro utrjena, vendar bo, po mnenju Tonija Dragarja, župana Občine Domžale, kljub temu potrebno še precej finančnih sredstev, ki jih bo občina skušala zagotoviti v naslednjih letih.
Župani so srečanje zaključili z obiskom domačije Koderman, najvišje kmetije v naši občini, kjer so se pogovarjali tudi o drugih skupnih projektih, uskladili pa so tudi predlog, da na tromeji enkrat v prihodnje pripravimo tudi srečanje občanov in občank.
Vera Vojska
(nadaljevanje s strani 1)
Na prijetni slovesnosti, ki sta se je udeležila tudi podžupana Občine Domžale, Andreja Jarc Pogačnik in Vinko Juhart, ki sta skupaj z direktorjem Zavoda za šport in rekreacijo Domžale, mag. Janezom Zupančičem, podelila pokale in praktične nagrade, so priznanja prejeli naslednje najboljše športnice in športniki, za katere je bilo v večini primerov ugotovljeno, da so tudi odlične učenke in učenci:
Osnovna šola Domžale Eva Aljančič, učenka 7. razreda in že tretje leto izbrana za najboljšo športnico šole. Odlikovala se je predvsem v atletiki, v tekih ter v gorskem teku. Jakob Vodnjov, učenec 9. razreda, je najboljši tekač krosa, uspehe pa ima tudi z gorskih ter cestnih tekov in maratonov.
Osnovna šola Preserje pri Radomljah
Bernarda Zalaznik je v letošnjem šolskem letu dosegla najboljše rezultate v košarki, odbojki, badmintonu, posebej uspešna pa je v suvanju krogle. Matic Laznik je odličen nogometaš, uspešno pa igra tudi košarko in odbojko, meče žogico ter teče v štafetnem teku.
Osnovna šola Venclja Perka Vita Peterlin je odlična športnica in učenka, kotalkarica s številnimi prvi-
mi mesti, uspešna pa je tudi v namiznem tenisu, krosu, badmintonu in atletiki. Blaž Štimec je športnik od glave do pete, odličen nogometaš, uspešno pa igra tudi namizni tenis in skače v daljino.
Osnovna šola Rodica Monika Adler je vsestranska športnica, ki je sodelovala v šolskih ekipah v košarki, odbojki in orientaciji, največje uspehe pa dosega v Atletiki. Matic Juhant je navdušen nogometaš, uspešno pa igra tudi košarko, odbojko in tekmuje v atletiki, kjer je finalist teka na 60 metrov na DP v Celju.
Osnovna šola Dob Eva Ivanšek je že četrto leto najboljša športnica šole. Uspešno je sodelovala v nogometni ekipi ŠKL, redno pa trenita tudi atletiko. Tim Trojan Vidmar je bil aktiven v šolski košarkarski ekipi, tekmoval pa je tudi v atletiki, namiznem tenisu in nogometu. Je tudi član Košarkarskega kluba Domžale.
Osnovna šola Dragomelj Eva Svetlin je vsestranska športnica. Uspešno igra košarko, nogomet, odbojko, uspešna pa je tudi v atletiki, kjer meče žogico. Matevž Dobra-vec je odličen športnik. Najboljši je v košarki, z odličnimi rezultati v skoku v višino pa se je uvrstil na državno prvenstvo.
Osnovna šola Mengeš Katja Jaklič je vsestranska in vzorna športnica, njen najljubši šport je košarka, ki jo igra v Ženskem košarkarskem klubu Domžale, uspešno igra odbojko, rokomet, dobra je tudi kot tekačica. Jan Repnik je uspešno nastopal v odbojki, atletiki, krosu ter košarki, kjer je član Košarkarskega kluba Helios Domžale.
Osnovna šola Janko Kersnik Brdo Katja Kotnik je odlične uvrstitve dosegla v badmintonu in atletiki, kjer je bila posebej uspešna kot sprinter-ka in tekačica v štafeti. Jure Močnik je v vseh športih dosegel dobre rezultate. Najuspešnejši je bil v skoku v daljino, uspešno pa nastopa tudi kot lokostrelec.
Osnovna šola Jurij Vega Moravče Janja Levičnik je vsestranska športnica, v šolski ekipi je igrala odbojko, udeležila pa se je tudi atletskih tekmovanj - krosa in skoka v višino. Florjan Mal se je kot vsestranski športnik izkazal v atletiki, nogometu,
odbojki in rokometu, posebej uspešen je kot nogometaš, saj je kapetan ekipe NK Termit Moravče.
Osnovna šola Trzin Kaja Smolnikar je uspešno igrala košarko in odbojko, tekla je v štafeti, je pa tudi perspektivna košarkarica pri Ženskem košarkarskem klubu Domžale. Jaka Kogovšek se je izkazal predvsem v teku na 60 metrov, dobro je tekel v štafeti, igra pa tudi nogomet in košarko v Košarkarskem klubu Domžale.
Osnovna šola Roje Marko Kokalj je najboljši športnik, ki uspešno tekmuje na šolskih, področnih in državnih tekmovanjih, največ odličnih rezultatov je dosegel v atletiki.
Vsem najboljšim športnikom in športnicam iskrene čestitke in prijetne počitnice.
Vera Vojska
Slamnik je glasilo Občine Domžale, izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno.
Priprava za tisk: IR image d.o.o., Medvedova 25, 1241 Kamnik. Tisk: Set d.d.,
Vevška c. 52, 1260 Ljubljana - Polje.
Odgovorna urednica TINA ŽELEZNIK tel. 051 684 404 • Pomočnica odgovorne urednice MATEJA A. KEGEL • Člani uredništva ŠPELA DRAGAR, JANEZ STIBRIČ, KATARINA KARLOVŠEK, JANEZ ERŽEN, TINA ZAJC, MARIJA PUKL in VERA VOJSKA • Tehnični urednik JANEZ DEMŠAR • Lektorica NATAŠA VR-HOVNIK JERIČ • Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 61
v Domžalah • Uredništvo HELENA URŠIČ tel. 722 5050, fax. 722 5055, slamnik@kd-domzale.si • URADNE URE: od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure.
NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV
Prispevke v digitalni obliki je potrebno oddati v DOC zapisih, digitalne fo-
tografije pa ločeno v JPG formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. To je posebej pomembno zaradi kvalitete tiska fotografij.
Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printani v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt.
OPTIKA BMGITA
Mudimo kompletno oskrbo vida:
» pregled oci
*	pestrn izbira okvirjev ■ najnovejša generacija VARI LUX PHYSIO stekel.. » stekiii ANTI-FATtQÜE osvežitev za vaše oči
*	sončna očala	I
Delovni čas od pon. do pet. od 10. do 18. ure.^-^
Bukovčeva 30T Vir pri Domžalah, 01/7211-890
18. junij 2008 - 19. seja Občinskega sveta Občine Domžale
Prostorsko-ureditveni pogoji, zaključni račun Proračuna za leto 2007, spremembe poslovnika
6. junija 2008 so se svetnice in svetniki zbrali na 19. seji Občinskega sveta Občine Domžale ter po razpravi Janeza Limbka, N.Si, soglasno sprejeli zapisnik 18. seje Občinskega sveta, na predlog predsedujočega - Vinka Juharta, podžupana, pa tudi dnevni red 19. seje, brez predlaganih dveh točk dnevnega reda (predlog Odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina ter Dokument identifikacije investicijskega projekta za gradnjo Češminovega parka).
Vprašanja, pobude in predlogi
Petra Verbiča, Peter Verbič - Lista za Domžale, je zanimalo, zakaj se ne nadaljujejo dela na Šolski ulici v Jaršah, glede na to, da je pridobljeno soglasje, predlagal pa je tudi preučitev možnosti organizacije avtobusnega prevoza šolarjev iz Bišč. Janez Limbek, N.Si, je vprašal, zakaj na dnevnem redu seje občinskega sveta ni predloga za ureditev zasebnega vrtca. Mag. Jožica Polanc, samostojna svetnica, je opozorila na problematiko imenovanja v. d. ravnatelja OŠ Domžale ter od posameznih članic Sveta OŠ Domžale, ki jih je imenoval Občinski svet, zahtevala argumente za odločitev, da v. d. ravnatelja omenjene šole postane dr. Branimir Černohorski. Roka Ravnikarja, SLS, je zanimal program, ki je osnova za odmero nadomestila za stavbno zemljišče, opozoril pa je tudi na prioriteto pri odmeri privatnih zemljišč, ki so potrebna za javne objekte. Mag. Lovro Lončar, SDS, je predlagal, da se uredijo vrata v sej -no sobo ter postavil vprašanja v zvezi z otroških igriščem ob Kamniški Bistrici na Viru. Mag. Milan Pirman, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z razdelitvijo finančnih sredstev, ki so namenjena za sanacijo posledic pogina čebeljih družin. Miha Ulčarja, Zares, je zanimala sprememba namembnosti zasebne ceste^v javno cesto v Nožicah, Go-stičeva 60, Franc Černagoj, Zelena stranka, pa je izrazil nezadovoljstvo z odgovori, ki jih je dobil na zastavljena vprašanja. Florjan Zabret, Peter Verbič - Lista za Domžale, je predlagal, naj se uredi prehod za pešce na lokalni cesti v Spodnji Krtini, Pavel Cerar, LDS, pa je postavil vprašanje v zvezi z urejanjem cest po plinifikaciji ter dovoljenji pri širjenju in urejanju Športnega parka Radomlje. Antona Preskarja, LDS, je zanimala problematika dajanja soglasij za objekt ob novem vrtcu pri OŠ Domžale. Roman Kurmanšek, SDS, je zahteval aktivnosti pri ureditvi centra Domžal, zanimalo pa ga je tudi, zakaj je umaknjena točka v zvezi s Češminovim parkom. Bogdan Zupan, Peter Verbič - Lista za Domžale, je želel pojasnilo v zvezi z izjavo nekdanje županje o ZN Stob ter v zvezi z služnostno pravico za parkiranje ob nekdanjem gostišču Repovž.
Nov član uredništva Slamnika
Občinski odbor N.Si je pripravil predlog za imenovanje člana Uredništva, ki ga je obravnavala KVIAZ, in predlagala, da se za novega člana Uredništva imenuje Dominik Janez Herle. Po razpravi Franca Gerbca, SD, mag. Lovra Lončarja, SDS, Metke Zupanek, DeSUS, Janeza Limbka, N.Si, in pojasnilih župana Tonija Dragarja, je Občinski svet z dvema glasovoma PROTI sprejel naslednji sklep:
Špelo DRAGAR, Kovačeva 1/a, 1000 Ljubljana, se razreši funkcije članice Uredništva Javnega glasila Občine Domžale »SLAMNIK« in namesto nje imenuje Dominika Janeza HERLETA, Golice 144, Laze v Tuhinju.
Prostorski ureditveni pogoji
Občinski svet se je nato lotil obravnave Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale v drugi obravnavi. Po uvodni informaciji in poročilu mag. Milana Pirmana, predsednika Odbora za prostor, so v razpravi sodelovali: mag. Lovro Lončar, SDS, ki je posredoval pripombe v zvezi z elektroservisi na Podrečju, novim naseljem ob Športnem parku na Viru ter žarnim pokopališčem na Viru; večkrat je razpravljal Bogdan Zupan,
Peter Verbič - Lista za Domžale, ki je predlagal vrsto sprememb posameznih členov predlaganega odloka; Anton Preskar, LDS, je predlagal amandmaje k posameznim členom; Pavel Cerar, LDS, je postavil vprašanje v zvezi z rabo zemljišč (športna, rekreacijska); Rok Ravnikar, SLS, je opozoril na nedoslednosti na terenu; Janez Limbek, N.Si, na potrebne odmike v primeru gradnje nezahtevnih objektov; Franc Gerbec, SD, so na potrebnost po strokovni organiziranosti občine, o natečajih za večje projekte, vlogi KS in problematiki mestnega arhitekta; Roman Kurmanšek, SDS, pa na vlogo, pomen ter vzpostavitev kontrole in nalog inšpekcijskih služb. Na vprašanja je odgovarjal Zoran Vitorovič, načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja.
Po krajšem odmoru je župan Toni Dragar predstavil amandmaje, Anton Preskar, LDS, je svoj amandma umaknil, ker ga je povzela občinska uprava, predlog Bogdana Zupana, Peter Verbič - Lista za Domžale, pa so svetniki in svetnice sprejeli ter tako skupaj z osmimi amandmaji sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme amandmaje (8) k Odloku o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Domžale.
Zaključni račun Proračuna za leto 2007 sprejet brez večjih razprav
Po daljši informaciji mag. Maje Kavšek, načelnice Oddelka za finance in gospodarstvo, so v razpravi o Odloku o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2007 s premoženjsko bilanco za leto 2007 in poslovnim poročilom za leto 2007 razpravljali: Anton Preskar, LDS, Janez Limbek, N.Si, in Franc Gerbec, SD. Po odgovorih župana Tonija Dragarja je Občinski svet soglasno sprejeli naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2007 in konsolidirano premoženjsko bilanco Občine Domžale na dan 31. 12. 2007.
V Uradnem vestniku Občine Domžale se objavi splošni in posebni del tabelaričnega dela Odloka o zaključnem računu Proračuna Občine Domžale za leto 2007 in tabelarični del konsoli-dirane premoženjske bilance Občine Domžale na dan 31. 12. 2007.
Pravila za izrabo brezplačnega oglasnega prostora
Po razpravi mag. Lovra Lončarja, SDS, mag. Marka Vreska, LDS, ter pojasnilih Tine Žele-znik, odgovorne urednice glasila Slamnik, je bil sprejet naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale soglaša s Pravili o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila »Slamnik« za predstavitev kandidatov za volitve v Državni zbor v letu 2008 na območju Občine Domžale.
O referendumu o pokrajinah
Po daljši uvodni informaciji, ki jo je o podal župan Toni Dragar, so v razpravi sodelovali Robert Hrovat, SDS, Cveta Zalokar-Oražem, Zares, Rok Ravnikar, SLS, in Pavel Cerar, LDS. Sprejeti so bili naslednji sklepi: Občinski svet Občine Domžale se seznanja z Informacijo o razpisu posvetovalnega referenduma o oblikovanju pokrajin in ugotavlja, da je predlagana Osrednjeslovenska pokrajina v nasprotju z vsemi dosedanjimi prizadevanji in aktivnostmi Občine Domžale. Občinski svet Občine Domžale podpira ustanovitev pokrajin v Sloveniji. Občinski svet Občine Domžale predlaga volivcem in volivkam, da se referenduma udeležijo. Občinski svet Občine Domžale se zavzema za ustanovitev pokrajine, ki bo obsegala naslednje
območje: Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Litija, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Šmartno pri Litiji, Trzin, Vodice in Zagorje ob Savi. Sedež Severno osrednjeslo-venske pokrajine naj bo v Domžalah. Občinski svet Občine Domžale predlaga Vladi RS, da v primeru, da vztraja na več kot osmih pokrajinah, razdeli Osrednjeslovensko pro-krajino na Severno osrednjeslovensko, Mestno občino Ljubljana in Južno osrednjeslovensko pokrajino. Sedež Severno Osrednje pokrajine naj bo v Domžalah.
Občinski svet Občine Domžale predlaga Vladi RS, da razdeli Slovenijo na največ osem pokrajin, kar bi pomenilo racionalnejšo in cenejšo obliko regionalizacije in bi temeljilo na večinskem mnenju stroke.
Brez razprave
V	nadaljevanju seje so svetniki in svetnice brez razprave sprejeli sklep o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Urša v naslednjem besedilu.
Občinski svet Občine Domžale sprejme Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-varstvenega zavoda Vrtec Urša v prvi obravnavi in ugotavlja, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Enako brez razprave pa je bil po uvodni informaciji Kristine Slapar, načelnice Oddelka za družbene dejavnosti, v zvezi s financiranjem dejavnosti predšolske vzgoje, sprejet naslednji sklep: Občinski svet Občine Domžale sprejme Sklep o spremembi Sklepa o sprejemu povečanja cen programov vrtcev in Sklepa o uredbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin. Druga točka Sklepa o sprejemu povečanja cen programov vrtcev (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 13/05) in Sklep o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin (Ur. vestnik Občine Domžale, št. 8/07) veljata za starše, ki imajo v vrtec vključenega enega otroka in za starše, ki imajo v vrtec hkrati vključenega več kakor enega otroka, za najstarejšega vključenega otroka. Črta se tretja točka Sklepa o uvedbi rezervacij pri stroških plačila oskrbnine vrtca in modifikacije metodologije obračunavanja oskrbnin (Ur. ve-stnik Občine Domžale, št. 8/07). Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale in se uporablja od 1. 9. 2008 dalje. Brez razprave je v nadaljevanju seje Občinski svet v zvezi s spremembami in dopolnitvami Poslovnika sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale sprejme Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Domžale.
Javno dobro
V	razpravi o ukinitvi statusa javnega dobra so po razpravah Antona Preskarja, LDS, ki je predlagal tudi dodatni sklep in Roberta Hrovata, SDS, ter pojasnilih župana Tonija Dragarja in svetovalca na Oddelku za prostor in varstvo okolja, Marka Habata, svetniki in svetnice sprejeli naslednji sklep:
Zemljišču parc. št. 1154/2 vpisanemu v seznamu št. XXX k. o. Brezovica se ukine status javnega dobra.
Zemljišču parc. št. 1686 vpisanemu v vl. št. 2540 k. o. Domžale se ukine status javnega dobra.
Občinski svet zavezuje občinsko upravo, da zemljišče parc. št. 1686, vpisano v vl. št. 2540 k. o. Domžale, proda ali pa ustanovi stavbno pravico preko javnega razpisa. Ob koncu seje se je župan Toni Dragar zahvalil vsem za korektno sodelovanje, jih povabil na prireditve ob dnevu državnosti ter vsem zaželel prijetne počitnice.
Občinski zbor se bo na 20. seji predvidoma sestal v oktobru.
Urad župana
Neuradni rezultati
Posvetovalni referendum -pokrajine 2008
Na kratko predstavljamo neuradne rezultate posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana v 10. in 11.volilnem okraju četrte volilne enote - v Občini Domžale, ki je bil v nedeljo, 22. junija 2008.
OBČINA DOMŽALE Volilni okraj 10
Vpisanih v volilni imenik: 13.912 Glasovalo volivcev po imeniku: 1.467 Udeležba: 10,54 % Oddanih glasovnic: 1.467 Neveljavnih glasovnic: 27 (1,84 %) ZA: 553 (38,40 %) PROTI: 887 (61,60 %)
OBČINA DOMŽALE Volilni okraj 11
Vpisanih v volilni imenik: 12.251 Glasovalo volivcev po imeniku: 1.261 Udeležba: 10,29 % Oddanih glasovnic: 1.261 Neveljavnih glasovnic: 12 (0,95 %) ZA: 443 (35,47 %) PROTI: 806 (64,53 %)
Urad župana
Domžale bogatejše za 110 ležišč
Ambient Hotel Domžale -tematski hotel v družinski lasti
Julija 2008 bo v zelenem naročju Domžal zaživel nov hotel v lasti družine Komlanc, ki je ljudem že poznana po otroški konfekciji Katja&Alen. Na Aškerčevi 6a, v stavbi, kjer je bil nekoč stari Toko, se bo odprl tematski hotel s 67 sobami, 3 apartmaji, kavarno, konferenčno dvorano, ob hotelu pa se nahajata še prostor za piknik ter igrišče za odbojko na mivki in tenis.
Ambient hotel tako ni samo namestitev, saj svojim gostom ponuja pravo doživetje. V vsaki sobi se bo namreč predstavljala ena od naravnih ali kulturnih znamenitosti Slovenije, hodniki pa bodo nosili imena slovenskih rek, kar skupaj znaša 67 različnih tematik. Gostje hotela bodo tako doživeli kanček Slovenije že znotraj hotela, vsem tistim, ki bi si lepote Slovenije radi ogledali tudi v živo, pa je na voljo interna turistična agencija. Od tod tudi slogan hotela »Podvojite doživetje Slovenije«.
Med tematikami lahko zasledimo Veliko planino, kamniško Veroniko, lončarstvo v Komendi, Mengeš -glasbeno mesto, čebelarstvo, smaragdno reko (Soča), Dolžanovo so-
tesko, čevljarstvo v Tržiču, idrijsko čipko, kralja Matjaža, Križno jamo, Primoža Trubarja, Antona Tomaža Linharta, bloškega smučarja, štorklje ter številne druge. Domžalski slamniki so v sodelovanju s Komisijo za razvoj turizma v Občini Domžale predstavljeni v sobi slamnikov.
V hotelu vam je na voljo 110 ležišč, med katerimi so tudi okrogla ter podaljšana ležišča. Vse sobe so klimatizirane z uporabo naravnih virov, imajo svoj tuš, WC (apartmaji tudi teraso ter kuhinjsko nišo) in, kar je danes zelo pomembno, v vseh sobah sta tudi brezplačna interaktivna LCD TV ter internet. Ponudbo vašega podjetja lahko svojih partnerjem ali potencialnim kupcem predstavite v njihovi konferenčni dvorani, ki sprejme do 60 gostov, na razpolago pa vam je tudi prostor za piknik z igriščem za odbojko na mivki in tenis. V hotelski kavarni Ambient Cafe vam bodo na terasi ob Mlinščici postregli s kapljico rujnega, dobro kavo, rogljič-kom in časopisom. Več informacij si lahko preberete na www.ambienthotel.si.
Urša Jelen
Soba domžalskih slamnikov
Obelodanjena blagovna znamka
Srce Slovenije
Sredi junija je bila v Naravnem zdravilnem gaju v Tunjicah pri Kamniku tudi uradno lansirana blagovna znamka Srce Slovenije. Na pot jo je pospremilo slavnostno odprtje polnilnice žive vode.
Srce Slovenije je geografsko zaokroženo območje v obliki srca, ki med seboj povezuje kakovost in edinstvenost območja. Ima izjemen potencial za trajnostni sonaravni razvoj, ki vključuje številne že aktivne projekte, inciative, dogodke, ki ob povezovanju in vsebinskem
nadgrajevanju pod enovito blagovno znamko lahko dosegajo večjo prepoznavnost na trgu in posledično večjo dodano vrednost, tudi v smislu večje družbene dodane vrednosti. Med njimi je tudi projekt Trkamo na vrata kulturne dediščine, ki v občini Domžale predstavlja razvoj naravne in kulturne dediščine za potrebe turistične ponudbe. Ključna promotorka ideje in vodja projekta Srce Slovenije je Saša Gra-dišek, direktorica Centra za razvoj Litija.
Vera
INTERVJU
stran
4
jo predstavljal risbo v pokrajini in energetsko »čistil in zdravil« okolje. S tem bi ustvarili prostor v naravi, kjer bi lahko družine, otroci iz vrtcev, skupine osnovnošolcev, dijakov in študentov ter starejši občani našli možnost za srečanje drug z drugim in s samim seboj.
Sodelujemo tudi z mladinskim centrom Junda iz Latvije. Mlade seznanjamo s programom Evropske prostovoljne službe, ki je idealna priložnost za brezplačno pridobivanje delovnih navad in izkušenj ter spoznavanje tujih kultur in jezika. Mednarodno sodelovanje poteka tudi preko fotografije. Fotografska skupina mladih iz Centra je letos sodelovala na več mednarodnih fotografskih natečajih in dosegla zavidljive uspehe. Skupina mladih iz Slovenije, v kateri so sodelovala tudi štiri dekleta iz CZM, je prejela zlato medaljo na FIAP bienalu za mlade fotografe na Slovaškem. Dvema mladima fotografinjama so sprejeli fotografiji na nateča-
Prof. Lili Jazbec, direktorica Centra za mlade Domžale
Potrebno je delovati v dobrobit drugih
Center za mlade Domžale (CZM) učinkovito deluje že vrsto let. V programe in delavnice, ki jih pripravljajo, se vključuje veliko Domžalčanov, od najmlajših do starejših. Odkrito lahko povemo, da so programi v Centru za mlade pod vodstvom direktorice, prof. Lili Jazbec, konkretni, koristni, prav tako pa poskušajo zajeti čim večji spekter mladih. Več o dogajanju, načrtih in celo mednarodnem sodelovanju Centra za mlade Domžale, nam je povedala Lili Jazbec.
Kakšna populacija mladih se vključuje v vaše aktivnosti?
Ponudba Centra za mlade je namenjena mladim od 6. do 27. leta in njihovim staršem oziroma skrbnikom. Populacija mladih, ki obiskuje CZM, je pisana, saj vključuje tako osnovnošolce, dijake, študente in starše kot tudi mlade s posebnimi potrebami. Naše programe v največji meri obiskujejo osnovnošolci. V enem letu se zamenja do trideset mentorjev, med katerimi jih je kar nekaj, ki ostajajo z nami več let. Medse radi sprejmemo nove prostovoljce s svežimi idejami.
CENTER ZA MLADE
objavlja
Mednarodni fotografski natečaj Domžale-SI-za mlade
•	Natečaj poteka pod pokroviteljstvom FZS (12/08) in FIAP (2008/123).
•	Namenjen je mladim do 21. leta.
•	Tema natečaja: prosta.
•	Sprejemamo le fotografije v digitalni obliki na CD-jih.
•	Rok za oddajo: 30. oktober 2008.
•	Več informacij in prijavnica na spletni strani Centra www.czm-domzale.si, na info@czm-domzale.si ali na tel.: 722 66 00.
Vabljeni k sodelovanju!
Katerih projektov pa se otroci in mladi lahko udeležijo v okviru CZM-ja?
Tedensko pripravljamo likovno-ustvarjalne delavnice. Mesečne medgeneracijske delavnice so namenjene ohranjanju etnografskega izročila in povezovanju generacijskih skupin. Tematike delavnic so različne: od izdelovanja belokranjskih pisanic, velikonočnih butaric, novoletnih aranžmajev, jaslic iz ličkanja do dekoracije krožnikov in šopkov iz papirja. Redno se odvijajo tudi okrogle mize in predavanja za starše o različnih temah, npr. o komunikaciji v družini, motivaciji za učenje, nasilju med mladimi, puberteti, razvijanju čustvene inteligence ipd. Skrbimo za kulturno dogajanje v občini - z otvoritvami različnih razstav, literarnimi, glasbenimi in klepetalnimi večeri ter potopisnimi predavanji. Letos že tretje leto zapored organiziramo mednarodni fotografski natečaj. V času šolskih počitnic pripravljamo pester zabavni program za osnovnošolce, v avgustu pa skupino mladih odpeljemo na poletni tabor Morski gaj v Stru-njan. Prednovoletno obdobje popestrimo z zabavami Mladi mladim za zabavo in tradicionalnim bolš-jakom. V sodelovanju z domžalskimi osnovnimi šolami pripravljamo projekte Gradimo si samopodobo in O sebi odločam jaz, ne droga. Letos že osmo leto zapored poteka začetni in nadaljevalni tečaj španščine. Zainteresirane vabim, da spremljajo naš progam preko napovednikov v Slamniku in na naši spletni strani www.czm-domzale.si.
Aktivni ste tudi na področju mednarodnega sodelovanja?
Oblike mednarodnega sodelovanja so različne in opažamo, da se nam odpira vedno več možnosti povezovanja. Redno se udeležujemo mednarodnih izobraževanj in seminarjev, ki so idealna priložnost za spoznavanje novih partnerskih organizacij. Aktivni smo v programu Mladi v akciji, ki ga finančno podpira Evropska unija in vzpodbuja mobilnost mladih in neformalno učenje. Že leta 2000 smo izvedli štirinajstdnevni mednarodni tabor v Radomljah, kjer so mladi prostovoljci iz Slovenije, Španije, Češke, Finske, Belgije, Japonske in Koreje urejali otroško igrišče ter nabrežje Kamniške Bistrice ob vrtcu Kekec v Radomljah. Letos smo začeli razvijati našo idejo o postavitvi kamnitega labirinta ob reki Kamniški Bistrici, ki bi prav tako nastal kot sodelovanje prostovoljcev s celega sveta. Želimo, da bi labirint predstavljal središče druženja ljudi, s svojo postavitvi-
vključeni že od leta 1997, kamor segajo naši delovni začetki, zato cilje in usmeritve, ki jih nalaga taka organiziranost, dobro poznamo. V LAS-u gre za strokovno in prostovoljno združenje strokovnjakov in posameznikov, ki lahko predstavljajo interese skupine v družbi. Glavna naloga je opozarjanje družbene skupnosti na nevarnosti in hkratno sprožanje ukrepov preko vseh svojih sestavnih delov. Sodelujoči člani v LAS Domžale prihajajo iz učiteljskih in vzgojiteljskih vrst, povabilu podžupanje pa so se odzvali še strokovnjaki s področja zdravstva, policije, sodstva, sociale, mladinskih organizacij ter drugi prostovoljci. Članstvo je odprto za zainteresirane občanke in občane, ki želijo delovati v dobrobit lokalne skupnosti. Pri zastavitvi ciljev bi z analizo želeli ugotoviti trenutno stanje in problematiko v našem okolju, določiti ukrepe na področju preprečevanja uživanja drog, angažirati strokovnjake in druge subjekte pri preprečevanju
najbolj potrebuje. Pomen varnih točk je ravno v njihovi dostopnosti, saj naj bi bile razporejene na širšem območju občine. Varne točke bodo pomagale blažiti trenutno stisko, otroci bodo prejeli psihološko oporo, omogočena pa jim bo tudi napotitev v druge organizacije, kjer se bo pomoč, če bo potrebno, še nadaljevala.
Že drugo leto se nahajate v Domžalskem domu. Je ta lokacija za vas ugodnejša, prijetnejša kot prejšnja?
Z novo lokacijo in prostori smo zadovoljni. Prejšnji prostori so bili kletni, kjer je kar nekajkrat prišlo do vdora meteorne vode in kanalizacije. Novi prostori so bolj svetli in tudi lokacija se nam zdi bolj dostopna za obiskovalce. Seveda pa se vedno pojavijo tudi pomanjkljivosti oziroma težave. V zadnjem času je prihajalo do problemov z zasedenostjo dvoran za prireditve, pogrešamo pa tudi kakšen skladiščni prostor za naš obsežen arhiv.
boljšati. Malo me žalosti posploševanje v smislu, da se v Domžalah za mlade »nič ne dogaja«. V društvih in zavodih so izredno aktivni in prepričana sem, da lahko vsakdo najde izziv zase. Res pa je tudi, da mnoge ljudi motijo mladi, ki se zadržujejo po lokalih in postopajo naokoli. Večkrat se kar povprek deli mnenje, da večina mladih dela predvsem škodo. Zamislimo se nad sporočili in zgledi, ki jih dajemo odrasli. So naše aktivnosti, naši odzivi res vedno posnemanja vredni? Pri delu se pogosto srečujem z reakcijami odraslih, ki so daleč stran od zglednosti.
Kaj pa planiranje - kako daleč segajo vaši cilji?
Stvari se zelo hitro spreminjajo in nujno se je potrebno prilagajati potrebam mladih. Pri tem vprašanju bi se oprla na besede, ki jih je izrekel predsednik države dr. Danilo Türk, da je vedno potrebno delovati v dobrobit drugih.
Mateja A. Kegel
ju 20. Concours International de Photos pour le Jeunesse. CZM pa je aktiven tudi pri pripravi mednarodnih fotografskih natečajev. Letos pripravljamo kar dva - Čustva (pod pokroviteljstvom FZS) in Domžale-SI-Za mlade pod pokroviteljstvom FZS in FIAP. Aktivni smo tudi na področju mednarodnih izmenjav in študijskih ekskurzij.
Šola za starševstvo - kaj je to in koliko staršev se vključuje vanjo?
Prizadevamo si, da bi udeleženci nadgrajevali temeljna znanja s področja vzgoje in razvojnih značilnosti mladih. Gre za več oblik dela (frontalna predavanja, podporne skupine, diskusijo v manjših skupinah z izmenjavo mnenj in praktičnimi primeri iz vsakdanjega družinskega življenja). Število prisotnih na predavanjih se giblje med deset in osemdeset, v delavnicah pa med sedem in dvajset. Skupine se srečujejo enkrat mesečno v poznih večernih urah.
Odprto imate svetovalnico za mlade. Kako se mladi odzivajo na možnost svetovanja?
Mladim in njihovim staršem, ki želijo stopiti v stik s CZM, je danih več možnosti. S svetovalko se lahko srečajo v živo, po telefonu ali preko pogovora, ki ga vzpostavijo preko spleta. Mladi so v procesu odraščanja v občutljivem obdobju. Pogosto se razvoj odvija brez težav, pri posameznikih pa nastopijo tudi trenutki, ko se je z nekom potrebno pogovoriti. Vzrokov za iskanje kontaktov z nami je veliko (učne težave, eksperimentiranje z alkoholom in drugim substancami, motnje hranjenja, kot sta bulimija in anore-ksija, različne vrste nasilja v družini in med vrstniki ipd.). Pri nas jim lahko zagotovimo pomoč pri učenju - inštrukcije, individualne pogovore, terapevtsko obravnavo in iskanje informacij v zvezi s šolanjem, mednarodnimi akcijami ...
Prihaja projekt LAS - lokalne akcijske skupine, v katerega se je vključil tudi CZM.
O ustanovitvi LAS v naši občini se je v preteklosti že razmišljalo. Tokrat prihaja do ustanovitve projektne skupine na pobudo podžupanje Andreje Jarc Pogačnik in ob podpori župana. V slovensko mrežo LAS-ov smo
Medgeneracijska delavnica
Morski gaj Strunjan
Ekipa centra za mlade
uživanja drog, izdelati strategijo za zmanjševanje škode zaradi uporabe drog ter pospeševati in razvijati aktivnosti, zlasti izobraževalne ter informativne.
Prihajajo pa tudi Varne točke. Kako in kje se bodo izvajale?
Domžalčani bodo v prihodnosti lahko ob vhodih različnih lokalov in ustanov, s katerimi se bomo dogovorili za sodelovanje, opazili table z napisom VARNA TOČKA. Varne točke so skrbno izbran javni prostor, v katerega se otroci in mladi med šestim in osemnajstim letom lahko zatečejo v primeru stiske. To je lahko knjižnica, frizerski salon, mladinski center, trgovina, skratka nek prostor, v katerem bodo posebej za ta projekt usposobljene osebe, ki bodo otroku ali mladostniku v stiski ponudile varnost. Vse pogosteje se namreč dogaja, da se otrok ali mladostnik nima kam zateči v trenutku, ko pomoč
Vesele počitnice
Kaj pa ostala društva in mladinske organizacije v Domžalah; kako sodelujete z njimi?
Naša občina se lahko pohvali z izredno velikim številom akterjev na področju dela z mladimi. Sama seveda spremljam njihovo delo, saj je to pogoj za izkoristek dobrih možnosti za sodelovanje. Prepričana sem, da bo z ustanovitvijo LAS delovanje vseh še bolj transparentno. V juniju sem si ogledala prireditev, ki so jo organizirali v Društvu žonglerjev. Zelo pozdravljam njihova prizadevanja, saj so odprli novo organizirano pot za marsikoga, ki bi rad razvil nekaj ročnih spretnosti.
Kako pa vi ocenjujete segment domžalskega mladinskega življenja, od najmlajših pa vse tja do tridesetega leta?
Počivati na lovorikah trenutnih uspehov in dobro izpeljanih projektov bi bilo zelo neodgovorno. Vedno se da še kaj dodati in iz-
v	t-
* *
■tU
O.	s*
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Laserska terapija Radioviziografija Beljenje zob
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9.-12. ure
Prireditve ob dnevu državnosti v Občini Domžale
Dan, ko so se uresničile stoletne sanje o samostojni državi
(nadaljevanje s strani 1)
V kulturnem programu so sodelovali Godba Domžale, ki je po prireditvi pripravila še promenadni koncert, Ženski pevski zbor veterank vojne za Slovenijo Domžale ter recitator Janez Hafner.
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti v Dobu se je začela z nagovorom predsednika Sveta Krajevne skupnosti Dob ter poslanca Roberta Hrovata, ki je poudaril pomen dneva državnosti ter na kratko orisal pot naše države in še posebej poudaril pomen vojne za Slovenijo, ter položitvijo venca ob pomnik v parku ob Poletnem gledališču v Dobu, kamor ga je ob zvokih Godbe Domžale položila delegacija v sestavi: Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale, Robert Hrovat, poslanec in predsednik Sveta KS ter Maksimiljan Karba, Policijsko
veteransko društvo Sever Ljubljana, Odbor Domžale. Slovesnost v poletnem gledališču se je nadaljevala z obema himnama ter slavnostnim govorom župana Občine Domžale, v katerem se je po pozdravu vseh prisotnih ter s kratko predstavitvijo že opravljenih slovesnosti v Domžalah spomnil pomembnih dogodkov, ki so vsak zase vplivali na življenjsko pot slovenskega naroda, od njegovih prvih korakov do danes. Od veliko znamenitih ljudi, brez katerih bi bila naša zgodovina mnogo bolj revna, brez katerih bi morda zgodbe o uspehu slovenskega naroda sploh ne bilo, se je spomnil Primoža Trubarja, katerega petstoletnice rojstva se letos spominjamo ter še posebej v njegovem delu iščemo besede, ki so, kljub časovni odmaknjenosti, še kako žive. Veliki mož majhnega naroda je namreč že daleč nazaj do-
kazal, da je naš narod sposoben enakopravno živeti v družbi kulturnih narodov Evrope, mi pa smo z vključitvijo v Evropsko unijo to še enkrat več tudi dokazali.
Med aktualnimi dogodki je spomnil na rezultate minulega referenduma o pokrajinah, ki po njegovem mnenju večine ni presenetil ter poudaril, da večina ljudi ve, da so pokrajine, vendar ne vsakršne, korak naprej, izrazil pa je tudi prepričanje, da bomo Domžalčani dobili pokrajino, ki jo ves čas hočemo in upanje, da bo naše mesto nekoč center severne osrednje pokrajine. Svoj nagovor je zaključil z besedami: »Bodimo ponosni na našo domovino, bodimo prijazni do nje in do vseh, ki skupaj živimo v naši lepi Sloveniji,« ter zaželel vsem čim bolj ustvarjalno, mirno in prijazno življenje ter izrazil
upanje, da bomo vsak zase in vsi skupaj znali najti prave odgovore za izzive sedanjosti in prihodnosti. Čestital je ob dnevu državnosti ter se vsem nastopajočim, še posebej Kulturnemu društvu Jožef Virk in Krajevni skupnosti Dob, iskreno zahvalil za organizacijo prireditve, vsem pa voščil prijeten večer in še lepši praznični 25. junij 2008. V kulturnem programu, ki ga je povezovala Marta Starbek Potočan, so ob Godbi Domžale nastopili Simfonični orkester Domžale Kamnik - godala, Domžalski komorni zbor, igralec Tone Kuntner ter Kulturno društvo Jožef Virk Dob. Kljub ne najboljšemu vremenu so se prisotni po prireditvi zadržali na tradicionalnem srečanju.
urad župana
Rdeči kriz Domžale
od 14. do 24. avgusta 2008
za 50 osnovnošolskih otrok organizira 10-dnevno zdravstveno in socialno letovanje na Debelem rtiču.
Cena letovanja je 140 eur, plačilo je mogoče v treh obrokih. Mesta so še prosta.
Informacije na tel.: 7292333, domzale.ozrk@rks.si ali www.domzale.ozrk.si.
Območno združenje Rdečega križa Domžale
ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE DOMŽALE Obveščamo vas, da bo Zveza prijateljev mladine Domžale tudi v letu 2008 organizirala
Letovanje otrok v domžalskem domu na otoku Krku
Letovanje bo potekalo v času poletnih počitnic za učence osnovnih šol občin Domžale, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin od 1. do vključno 9. razreda. Tudi letos bo letovanje izvajalo podjetje Leštan Leštan d.o.o. Termini letovanja so sledeči:
1.	izmena 9. 7. - 19. 7. 2008
2.	izmena 19.7. - 29. 7. 2008 3. izmena 29. 7. - 8. 8. 2008
Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na telefon 721 27 91 vsako sredo od 16. - 18. ure. in GSM 051 624 176 vsak dan od 10. - 14. ure.
VESELIMO SE POČITNIC Z VAMI! Zveza prijateljev mladine Domžale Ema Škrajnc Ogorevc, predsednica
Krajevna skupnost Ihan - Tržnica 2008
Od zrna do kruha
29. tekmovanje za prehodni pokal KS Dob
Prostovoljno gasilsko društvo Dob je 7. junija v Športnem parku Dob organiziralo 29. tradicionalno gasilsko tekmovanje za prehodni pokal KS Dob. Do letošnjega leta se je tega tekmovanja udeležilo 909 desetin iz cele Slovenije in tujine, od tega 724 moških in 185 ženskih desetin.
Najhitreje izvedena vaja z motorno brizgal-no - 32.6 sekunde - je bila vaja članov PGD Dob 2, s 33 sekundami pa sta jih izvedli društvi PGD Štrekljevec in PGD Šmartno na Pohorju v letu 2002.
Prehodni pokal KS Dob so v trajno last osvojila naslednja društva:
Praznujte z nami!
Krajevna skupnost Dob skupaj s Krajevno organizacijo borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Dob-Krtina ter društvi
vabi
na prireditve ob PRAZNIKU KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB
V soboto, 2. avgusta 2008,
- ob 10. uri - tradicionalni pohod in slovesnost na Hrastovcu (skupni odhod ob 8.30 izpred KS oz. ob 9.30 z Brezovice) popoldne v Športnem parku Dob: športne, rekreativne in družabne dejavnosti za vse generacije s slovesnim zaključkom ter prijetnim druženjem.
Dobrodošli!
-	1988 člani PGD Dob;
-	1995 člani PGD Dob 2;
-	2006 člani PGD Dob 4;
-	2001 ženski prehodni pokal PGD Hajdoše.
V	letošnjem letu je nastopilo 52 desetin v moški in ženski konkurenci. Število tekmovalnih desetin je bilo nekoliko večje od predhodnih let, saj je bilo v sklopu prehodnega pokala KS Dob potekalo tudi tekmovanje članov in članic Gasilske zveze Domžale. Tekmovalne disciplini sta bili vaja z motorno brizgalno in štafetni tek brez ovir. Kljub nekaj deževnim dnem pred tekmovanjem je igrišče v Športnem parku v Dobu odlično vzdržalo in nudilo enake tekmovalne pogoje vsem nastopajočim desetinam.
Razglasitev rezultatov je potekala pod velikim šotorom, ki je bil postavljen za izvedbo gasilske veselice pri gasilskem domu v Dobu. Za prva tri mesta v posamezni kategoriji za 29. pokal KS Dob so pokale in kolajne podelili predsednik KS Dob Robert Hrovat, predsednik PGD Dob Pavel Orehek in poveljnik PGD Dob Pavle Vojska.
V	kategoriji članov je nastopilo 39 desetin, člani PGD Kebelj so osvojili prehodni pokal KS Dob za moške.
1.	mesto člani PGD Kebelj
2.	mesto člani PGD Rova
3.	mesto člani PGD Štrekljevec
V	kategoriji članic je nastopilo 13 desetin, članice PGD Dob A pa so osvojile prehodni pokal KS Dob za ženske.
1.	mesto članice PGD Dob A
2.	mesto članice PGD Begunje
3.	mesto članice PGD Šmarje Sap
Predsednik Gasilske zveze Domžale Rajko Novak je podelil pokale za člansko gasilsko tekmovanje Gasilske zveze Domžale 2008.
V	kategoriji članic-A so nastopile tri desetine in osvojile:
1. mesto članice A PGD Dob
2.	mesto članice A PGD Studenec
3.	mesto članice A PGD Žeje - Sv. Trojica.
V	kategoriji članic-B so nastopile tri desetine:
1.	mesto članice B PGD Dob
2.	mesto članice B PIGD Tosama
3.	mesto članice B PGD Homec.
V	kategoriji članov-A je nastopilo 15 desetin, prva tri mesta pa so osvojili:
1.	mesto člani A PGD Rova
2.	mesto člani A PGD Dob 6
3.	mesto člani A PGD Jarše - Rodica 1.
V	kategoriji članov-B je nastopilo 12 desetin, prva ti mesta so osvojili:
1.	mesto člani B PGD Dob 2
2.	mesto člani B PGD Dob 1
3.	mesto člani B PIGD Helios.
Predsednik PGD Dob je vsem desetinam čestital za dosežene rezultate in jih prihodnje leto povabil na 30. tekmovanje za prehodni pokal KS Dob, vse članice in člane pa, da se poveselijo na zabavnem delu z ansamblom Čuki, ki je potekal po razglasitvi rezultatov. Mladina in otroci so se zelo zabavali, saj je bil prav njim namenjen prvi del družabnega srečanja pod velikim šotorom pred PGD Dob. Ves izkupiček od veselice je namenjen za humanitarno dejavnost, ki jo opravljamo gasilci, ostala finančna sredstva pa bodo namenjena za začetek gradnje novega gasilskega doma, saj je obstoječi gasilski dom premajhen, da bi vanj lahko postavili sodobno gasilsko tehniko, ki jo po kategorizaciji gasilskega društva nujno potrebujemo za svoje delovanje.
Vsem donatorjem in sponzorjem se zahvaljujemo za finančna sredstva, saj so nam z njimi omogočili omenjeno prireditev.
Stanko Grčar
V okviru praznovanja krajevnega praznika Krajevne skupnosti Ihan je v soboto, 14. junija, v Domu krajanov Ihan in pred njim potekala tradicionalna TRŽNICA 2008, ki so jo letos naslovili »Od zrna do kruha«. Odlikovala jo je bogata ponudba, predvsem pa številni obiskovalci in obiskovalke, ki so se te ponudbe, predvsem pa novih znanj o tem, kako iz zrna priti do kruha, razveselili.
Simpatična povezovalka prireditve Dragica Lunar nas je vse od 17. do 21. ure vodila od stojnice do stojnice, od nastopajočega do nastopajočega, kot rdeča nit pa je nastopal ansambel Gorenjski fantje. Da smo spoznali, kako se pripravi zemlja za pšenico, je pomagal Dušan Sojer, Janez Marinček se je razgovoril o žetvi, Peter Bregar pa je navdušeno pripovedoval o delu s svojim kombajnom. Blaž Kuhar je na prireditvenem prostoru pekel ple-tenice in ni bil niti za trenutek osamljen, saj so ga vse ure tržnice spremljali radovedni pogledi mlajših in starejših obiskovalcev, ki so radi obiskali tudi ostale stojnice: Turističnega društva Ihan, gospodinje so predstavile različne vrste kruha, veliko prekmurskih dobrot so razdelile članice društva ljudskih pevk iz Apač in članice Društva kmečkih žena iz Apač, v Ihanu se je predstavilo tudi Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet ter medse povabilo vse, ki bi želeli prijetno preživeti jesen življenja v prijetni družbi. Pravi projekt o peki kruha so v okviru kuharskega tečaja pod vodstvom Simone Benko pripravili otroci iz OŠ Ihan, ki so obiskovali kuharski tečaj, na stojnici pa se je predstavila Pekarna Rogljič Ihan. Kulturni pridih stojnicam je dala razstava umetniških slik in rešeljeja avtorice Sonje Skvarča. Med predstavljanjem in obiskovanjem stojnic smo lahko prisluhnili celi vrsti izvajalcev kulturnega programa, ki so pokazali množico ustvarjalnosti, ki se kaže v tej krajevni skupnosti. Zaploskali smo plesni skupini Sovice, zaigrali sta nam citrarki Klavcija Štiftar-Gregorin in Erika Ko-zamernik, prikupni so bili otroci OŠ Ihan, ki so se predstavili s plesom in recitalom, za smeh je s skečem poskrbela družina Sajovic iz Sela, za recitiranje svojih pesmi sta aplavz požela Jana Poljanšek in Dare Zajc, zapela pa nam je tudi Špela Lavrač. Predsednik Sveta Krajevne skupnosti Ihan, Boštjan Urbanija, je ob tej priložnosti podelil tudi letošnja priznanja.
Priznanje za življenjsko delo
Anton KRIŽAJ - za dolgoletno delo na področju izobraževanja, kulture in dela v turističnem društvu.
Zlato priznanje
Srečko KRŽAN - za dolgoletno in še aktivno delo v PGD IHAN;
Jože LEKAN - za dolgoletno aktivno delo na področju kulture;
Klemen BAUER - za izjemne rezultate na področju vrhunskega športa; Teja GREGORIN - za izjemne rezultate na področju vrhunskega športa.
Srebrno priznanje
Mojca KUHAR - za delo na področju kulture in uspešnem zbiranju donatorskih sredstev; Peter DOKL - za izjemne rezultate na področju vrhunskega športa.
Bronasto priznanje
SMUČARSKI KLUB IHAN - za promocijo kraja in vzgojo športnikov; Franc GOROPEČNIK - za večletno delo v NK Ihan, še posebej pri pripravi biltena ob 75-letnici društva;
Franc HRIBAR - za dolgoletno delo v Balinarskem klubu Tabor Ihan. V dneh pred krajevnim praznikom smo v roke dobili tudi glasilo Krajevne skupnosti IHAN-SKE PLEVCA, v katerem v uvodnem prispevku Delamo za kruh avtorica Mojca Kuhar naja-vlja letošnjo vsebino IHANSKE TRŽNICE, ob njej pa je še vrsta prispevkov, ki nazorno opisujejo delo društev in organizacij v KS Ihan, predstavljajo nekatere prireditve, prisrčen pa je tudi prispevek Bistre ihanske glave, v katerem predstavljajo letošnje ihanske maturante. Letošnja ihanska Tržnica 2008 je bila mnogo več kot le prireditev ob krajevne prazniku. Bila je prava učilnica, v kateri smo si poleg znanj s poti od zrna do kruha lahko pridobili tudi znanja o pridnem delu posameznih organizacij, društev in posameznikov, predvsem pa smo se lahko prijetno družili in drug drugemu pripovedovali, koliko aktivnih krajanov in krajank ter društvenih delavcev je v KS Ihan, ki lepšajo vsakdanje življenje, pa tudi kako prijetna je bila letošnja ihanska TRŽNICA.
Vera Vojska
■
DRUŠTVA
stran
6
Zveza združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije
Izjava ob 60-letnici Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije
Ob 60-letnem jubileju predsedstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije s ponosom ugotavlja, da je ta opravljala številne in zelo pomembne naloge pri utrjevanju slovenske samobitnosti in državnosti.
Z nadaljevanjem tradicije slovenskega odpora okupatorju je razvijala in utrjevala slovensko samozavest, ki je preprečila nakane stalinistične agresivnosti, miloševicevske ve-likosrbske dominacije in razvijala zdravi patriotizem, ki nam je glede na nazorske in politične razlike omogočil osamosvojitev in mednarodno priznano lastno državo. Z razvijanjem domoljubnega ponosa in navdušenja je prispevala k sorazmerno hitri obnovi domovine, ki jo je naci-fašistično barbarstvo razdejalo v štiriletni okupaciji. Izhajajoč iz tovariške solidarnosti in socialne občutljivosti, ki so ju sinovi in hčere naše domovine prinesli v partizanske vrste in jo v težkih bojih poglabljali, si je ZZB odločno prizadevala za preobrazbo etatistične-ga sistema v samoupravno družbo, kar pa enopartijski politični strukturi ni uspelo.
V povojnem nadaljevanju antifa-šističnega zavezništva je ZZB odločno podpirala ideale Združenih narodov in se zato zoperstavljala blokovski delitvi sveta in podpirala prepoved enostranske uporabe sile ter razvijala načelo miroljubnega reševanja mednarodnih sporov. Kot civilnodružbena - in ne samo veteranska - organizacija je ZZB s svojo aktivnostjo razvijala strpnost v notranjem dialogu in tako gradila politično kulturo, ki je predpogoj uspešnega delovanja demokracije. Sočasno se je ZZB upirala vsem poskusom totalitarističnega ukinjanja trojnosti oblasti: zakonodajne, izvršne in sodne, ki predstavlja temelj demokratične ureditve, prav tako pa se je zavzemala tudi za svobodo besede in tiska ter politično neodvisnost profesionalnega novinarstva. ZZB se zavzema za vladavino prava, spoštovanje človekovih pravic, zapisanih v izjavi SNOS (19. 2. 1944) in se odločno upira liderski arbitrarnosti.
Izhajajoč iz tradicij in načel, ki so bila vklesana v Temeljne točke OF ter ponovljena in razvita v praksi in dokumentih, sprejetih med NOB, je bilo logično, da se je ZZB nedavno prenovila s tem, da je udeležbo v osvobodilnem boju dopolnila s poudarkom na trajnem nagovarjanju spoštovanja in ohranjanja vrednot tega boja. Tako prilagoditev so narekovale razmere, saj je minilo več kot pol stoletja od druge svetovne vojne, ki naj bi koristile tudi novim svobodomiselnim zakonom. Vrata v našo organizacijo so jim široko odprta.
Razmere doma in v svetu niso vedno ugodne. Po zlomu koloni-alizma in blokovske oborožitvene napetosti nismo prišli samo v svet globalizma in nacionalnih držav, ampak tudi v poglabljanje razlik med bogatimi in siromašnimi in
v enostranske vojne posege, kar je v ostrem nasprotju z obvezami, sprejetimi v Ustanovni listini ZN. Kot relativno majhna država je Slovenija postala polnopravna članica OZN in je celo predsedovala Varnostnemu svetu Združenih narodov, danes pa je polnopravna članica EU in je bila celo predsedujoča. V polni meri se zavedamo ekološko-planetarnih problemov, pred katerimi se je danes znašla »svetovna ladja Zemlja«; današnji ekološki problemi pa niso posledica naravnega razvoja, temveč predvsem človekove dejavnosti oziroma zapostavljene človečnosti v svetovni ureditvi ob izredno hitrem tehnološkem napredku človeštva. Zato smo prepričani: če hočemo ohraniti naš planet in človekovo dostojanstvo, moramo predvsem urediti razmere v »družini človeštva« - revščina kjerkoli na svetu je namreč nevarnost za civilizacijo in ves planet Zemljo! Negativne strani razvoja v svetu se odražajo tudi v naših domačih razmerah. Demokratični preobrat, ki smo ga odločno podprli, razvijanje tekmovalnosti in tržnega gospodarstva, kar je pripeljalo do doslej nedoživetega napredka, pa žal spremljata povečanje socialne marginalizacije na eni strani in moralno nesprejemljivo, hazar-dersko razsipniško bogatenje na drugi strani. Zvesti socialno-re-volucionarnim in reformatorskim tradicijam NOB se zato zavzemamo za socialno solidarnost, ki ne bo ekonomsko birokratska in zato neučinkovita, ampak se bo oprla na humanistične vrednote in bo z veliko mero pravičnosti pomagala ljudem v stiski.
Potem ko smo s plebiscitom in osamosvojitvijo že presegli iz vojnih časov podedovane delitve v narodu, so v času »tranzicije« znova oživele kompromitirane ko-laborantske sile in z zgodovinskim revizionizmom skušale ponovno pridobiti družbeni vpliv in moč. Pod geslom »zmage premagancev« so skušale kriminalizirati osvobodilni boj, prikazovati Slovenijo kot »največje morišče v Evropi«, par-tizanstvo pa kot genocidno. Tako početje, ki povzroča veliko odpora, ni ostalo brez posledic, tudi za mednarodni položaj Slovenije. Državljanska umiritev oziroma »sprava« je danes imperativ nacionalnega preživetja v globalizira-nem svetu. Narod s toliko talentov, znanja in marljivosti bo velik in močan, če ne bo notranje sprt in samo resnica nas bo ohranila v družbi suverenih narodov sveta! Zato v Zvezi združenj borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije ob 60-letnem jubileju pozivamo na strpen dialog na podlagi neizpodbitnih zgodovinskih dokumentov, da bi notranje trdni naši domovini ohranili ugled in spoštovanje, ki si ga je bila s svojo borbo pridobila po vsem svetu.
Janez Stanovnik, predsednik
Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Občine Domžale in Krajevna organizacija ZB za vrednote NOB Radomlje
vabita vse občane na
spominsko slovesnost ob 67. obletnici odhoda prvih borcev v partizane
v nedeljo, 27. julija 2008, ob 20. uri, v Preserjah pri spomeniku v Križkarjevih smrekicah
Slavnostni govornik bo Toni Dragar, župan Občine Domžale.
V kulturnem programu bodo sodelovali: Moški pevski zbor Radomlje, recitatorke Lipe, Univerze za tretje življenjsko obdobje Domžale, ter pevka in kitaristka Silva Kosec.
Vabljeni in dobrodošli!
Turistično-rekreativno društvo Turnše - Cešenik
Ta čudežna noč - tretjič
Ena izmed številnih prireditev, ki se lahko doslej pohvali^ s številno udeležbo, je zanesljivo »TA ČUDEŽNA NOČ«, ki jo je letos tretjič pripravilo Turistično-rekreativno društvo Turnše - Cešenik. Program, ki je bil namenjen tako najmlajšim kot najstarejšim, se je začel zgodaj popoldne z otroškim programom. Delavnice, v katerih so najmlajšim pomagali pri izdelovanju okrasnih kozarčkov za svečke, ročajev na žličkah iz fimo mase, obešanke za otroške postelje ter še kaj, so bile dobro obiskane, najmlajši pa so se razveselili tudi čarovnika Sebastjana in njegovih vragolij. Zaploskali so tudi Mojci in Kaličopku v prijetni lutkovni igrici. Ob tem je bilo na prireditvenem prostoru društva v Turnšah, ki so ga letos obogatili z novo pridobitvijo - leseno hišico ob že navedenem še veliko priložnosti, da je bilo sobotno popoldne 21. junija, prijetno za vse, ki so navadno v spremstvu otrok in vnukov obiskali »TO ČUDEŽNO POPOLDNE«.
Že pred začetkom prireditve so domišljijo posebej burile hišice, imenovane VAS SKRIVNOSTI, ki so jih od 18. ure dalje zasedle vedeževalke in jasnovidke. Kot vedo povedati prisotni, so imele veliko obiskovalcev, njihove napovedi so bile bolj ali manj točne, kot so bili z njimi bolj ali manj zadovoljni vsi, ki so se odločili za to ali drugo obliko prerokovanja ali napovedovanja usode. Nekateri bodo TO ČUDEŽNO NOČ tudi zaradi obiska pri vedeževal-ki še dolgo pomnili in tiho upali, da se bodo stvari, ki jim jih je napovedala (ne)uresničile.
A to ni bilo vse. Ob izvrstni hrani in pijači je vse goste, med katerimi je bilo veliko tistih, ki so društvu pomagali s finančno ali materialno pomočjo, pričakalo tudi cvetje ter iskrena hvaležnost za pomoč. Vsi, ki od vedeževalk in jasnovidk niso bili deležni preveč srečnih napovedi, so si te lahko »popravili« z nakupom srečk, ki so vse po vrsti zadele in prinašale lepe dobitke. Na koncu so prišle še orientalske plesalke Taishha, Layla ter Sana s pitonom Misha in udavom Lee-loo. Pokazale so vse svoje znanje, bile morda za odtenek predolgo na odru, vendar vam tega ne bi priznal noben moški obiskovalec. Bilo je zanimivo, malce tudi pretresljivo, predvsem pa očarljivo in nepozabno, saj so plesalke ter obe kači v zgodovini obeh vasi nastopile prvič in bile deležne velike pozornosti.
Prireditev se je nadaljevala z glasbeno skupino Atomik harmonik s Tejči in Špelo, plesom, skupnim petjem, predvsem pa prijetnim razpoloženjem, ki je letošnjo TO ČUDEŽNO NOČ potegnilo proti jutru.
Tudi letošnja TA ČUDEŽNA NOČ je uspela in člani ter članice Turistično-rekreativnega društva Turnše Češenik že razmišljajo, kaj čudežnega in prijaznega bodo ponudili v juniju 2009, ko se spet dobimo na prireditvenem prostoru v Turnšah. Če še ne veste: vse jasnovidke in vedeževalke so ČUDEŽNI NOČI napovedale še dolgo življenje. Izjava Armanda Reja, predsednika Turistično-re-kreativnega društva Turnše - Češenik »Vsi, ki so tako prireditev že izpeljali, dobro vedo,
Iskrena hvala
Kakor vedno brez sponzorjev prireditve TA ČUDEŽNA NOČ ne bi izpeljali, zato se jim na tem mestu zahvaljujemo.
Generalni pokrovitelj: Občina Domžale Zlati pokrovitelji: KS Dob, Helios d.d., Burger d.o.o., Kalcer d.o.o., STN d.o.o., AC Intecar d.o.o., Roltek d.o.o., Katja & Alen d.o.o. Srebrni pokrovitelji: Zidarstvo Samid s.p., Al Wagi d.o.o., Domal d.o.o., LK ing d.o.o.,Vilar d.o.o., GP Trojane d.o.o., Avtohiša Moste d.o.o., Alu Stahl Koenig d.o.o. Lavaco d.o.o., AC KIA Kušar s.p., Svetina & Lazar d.o.o., Tesarstvo Štebe, Igor Štebe s.p.
Bronasti pokrovitelji: Koželj d.o.o., Termit d.o.o., Agroemona d.o.o., Forbiz d.o.o., Tič Franc s.p., Lagoja Anton s.p., Nada Portal d.o.o., Horjak Precise d.o.o., Domžale, Jaklič Sandi s.p., Uroš Jeran s.p., Tosama d.d., Štupar Dušan s.p., gostilna Mngan, Uroš Potočnik s.p., Alu Zorman s.p., Kamnoseštvo Burgar Andrej s.p., Opara Vido s.p., Trgovina Lila s.p., Cvetličarna Vijolica s.p., Gostišče Kovač, Kovač Jože s.p., Tehrol, gostilna Šporn, Breznik Tomaž s.p., Vojska Pavle s.p., Kovič d.o.o., Grošelj Mavricij s.p., Alu Kovin d.o. o., Peterka Bojan s.p., Elektro instalacije, Skočaj Milan s.p., Bistro Pizzeria Fontana, Rogelj Gregor s.p., ACM avtoprevozništvo, Marjan Cencelj s.p., Prevozi izkopi, Janez Rode s.p., Avtoprevozništvo Milan Slapnik s.p., Vodoterm Radomlje d.o.o., Stanko Ravnikar s.p., VEIT -team d.o.o., Slikopleskarstvo PIRC Matej Pirc s. p., Plastenka d.o.o., Tehnohit d.o.o., Pizzeria Kapra, Gliha Andrej s.p., Avtohiša Real d.o.o., Tinex trgovsko podjetje, d.o.o., Teniški center Bernardič Evgen s.p., Bolton Adriatic d.o.o., Mlinotest živilska industrija d.d., Pizzeria in špa-gaterija Sinfonija, Rudolf T.P.P.A d.o.o., Tiskarna Media Print, Scena Bar Sailmoon d.o.o., Aratin d.o.o., Leskovšek Gradnja d.o.o., Erfa trgovsko podjetje d.o.o., Mizarstvo Cerar Pavel s.p., Turistična kmetija Pr' Soud.
Turistično društvo Turnše - Češenik
da to ni mačji kašelj. Navkljub izkušnjam iz preteklih let smo se na trenutke znašli v težavah, ki smo jih s požrtvovalnostjo in improvizacijo uspešno rešili. Zadovoljni in utrujeni smo si zjutraj, ko smo pospravljali, stisnili roke in obljubili - naslednje leto bo še boljše, zato obljubljamo: naslednje leto na KRESNO NOČ bomo pripravili dogodek TA ČUDEŽNA NOČ 2009. Označite si dan - 20. junij 2009 - na koledarju, saj prireditve gotovo ne želite zamuditi. Čudežni pozdrav vsem, tudi sponzorjem, ki se jim ob tej priložnosti še enkrat zahvaljujem.«
Vera Vojska
Dvanajsti tabor Dežela čarovnij
Tudi letos je že dvanajstič zapored v Turnšah potekal tabor Dežela čarovnij. Kot že prejšnja leta je bil za udeležence tabora pripravljen pester program, ob katerem so se taborniki zabavali, naučili pa so se tudi discipline in reda.
Letos je bil začetek nekoliko drugačen, saj so vodniki, oblečeni v čarovniško opravo, sprejeli taboreče v čarovniško druščino. Obiskala nas je tudi Silva Kosec, s katero smo prepevali sloven-
ske otroške pesmi. Večer ob tabornem ognju smo poimenovali kar Halloween, kjer se je predstavil vod Čarobnih klobučkov, Ognjenih buč, Metel in Netopirjev. Naslednji dan so najmlajši ustvarjali na različnih delavnicah, starejši pa so se odpravili na bivak, a so se morali zaradi dežja predčasno vrniti nazaj v tabor. Zvečer nas je obiskal čarovnik, ki nas je presenečal z nenavadnimi triki. V soboto smo se po progi preživetja odpravili na bajer, kjer smo se vozili s kanuji. Sledilo je kopanje v ba-
zenu in jahanje na Škandrovem ranču ter iskanje skritega zaklada. Zvečer smo bili deležni pravih čarovniških porok. Zabavali pa se niso le otroci, saj je bil za starše pripravljen večerni program. V nedeljo smo prijetno utrujeni in z upanjem, da se taboreči naslednje leto vrnejo, zaključili tabor, ki ne bi uspel brez naše »šefice« Katje in »pomočnika« Lojzeta ter Gostišča Kovač in »picepe-ka« Marka Kotnika. Kot vedno, nam je finančno pomagala KS Dob, z Robertom Hrovatom na čelu. Vsem najlepša hvala in nasvidenje na 13. taboru!
Sara Marinček
Svetovni dan žongliranja na Viru pri Domžalah
V nedeljo, 15. junija, se je na Viru odvijal prav poseben dan. Društvo Žongler je organiziralo praznovanje svetovnega dneva žongliranja, ki se je v Sloveniji odvijal prvič. Pred malo več kot enim mesecem je padla ideja o tem dnevu in pošteno smo pljunili v roke ter se lotili dela.
Vse skupaj se je začelo dogajati na prostoru ob gasilskem domu na Viru. Sprva je kazalo, da nam vreme ne bo naklonjeno, vendar je v nedeljo zjutraj posijalo sonce in odločitev je padla. Zunaj bomo. In prav smo se odločili. Ob 13. uri so začeli prihajati ljudje iz vseh koncev Slovenije. Imeli smo udeležence z Jesenic, Ptuja, Maribora, Kopra, Črnomlja, Ljubljane ter okolice Domžal. Naši inštruktorji v rumenih majicah so poučevali in razkazovali čare žongliranja. Udeleženci so se lahko spoznali z žogicami, diabolom, ke-glji, flower-stickom, monokolesi ... Na delavnicah je bilo približno sto udeležencev, ki so veselo osvajali nove veščine ali pa izpopolnjevali že pridobljene. Poskrbeli smo tudi za to, da so udeleženci lahko stvari, ki so jih preizkusili, tudi kupili s posebnim popustom svetovnega dne žongliranja.
Prostor pod drevesi je bil kot nalašč za delavnice, saj smo imeli na voljo tako travnato površino kot tudi be-
tonsko z ograjo, zato so tudi učenci monocikla prišli na svoj račun. Ob 16. uri so dogajanje popestrili člani skupine Cirkokrog, ki so otroke in odrasle učili osnov akrobacij. Videli smo lahko tudi človeško piramido na veliko načinov. Ko je že kazalo, da nam jo bo vreme zagodlo prav pred koncem delavnic, je prej le prišla 19. ura, ko se je dogajanje preselilo v dvorano delavskega doma in smo bili kljub grozečim kapljicam z neba na suhem. Začeli smo z akademsko četrtno zamudo, ki pa so nam jo gledalci z izborom nastopajočih hitro opravičili.
Po uvodnem delu je vajeti v svoje roke prevzel Dragan Sadžak in še malce zaspano občinstvo hitro zbudil, jim ogrel roke in glasilke ter tako pripravil teren za prvi nastop. Na oder je stopil Vesolc, ki je po-
kazal svoje spretnosti z žogicami in sodeč po aplavzu občinstva mu je šlo vse skupaj super od rok. Za njim je oder zavzela gorenjska skupina klovnov Čupakabra, ki so nam pričarali malce pravega vzdušja cirkusa. S predstavo je nadaljeval Denis, ki sicer prihaja iz Francije, vendar že precej razume slovensko, saj deluje s slovensko skupino Cirkokrog. Prikazal je odlično obvladovanje di-abola, videli pa smo tudi, na kakšne načine se ga lahko uporablja. Z velikim aplavzom občinstva pa je odlično pripravil teren dvanajstletnemu Vidu, ki je s svojim monokolesom osupnil vse gledalce. Za njim so na oder prišli še eni mladi žonglerji: najmlajša žonglerska skupina v Sloveniji - Jugglers INIMINI, ki pa v izvajanju trikov niso prav nič zaostajali za starejšimi in izkušenimi žonglerji. Sledil je na-
stop žonglerja, ki žonglira dlje, kot so stari njegovi predhodniki. Oder je zavzel Primož, ki je sicer del dua Primož in Barbi, vendar slednja zaradi bolezni ni mogla nastopiti. Kljub temu je navdušil občinstvo in pokazal, da za žongliranje ne potrebuje zelo specialnih artiklov. Dovolj je že škatlica teniških žogic in lopar.
Na koncu so oder dobesedno okupirali člani ptujskega društva Povod. S svojimi prvovrstnimi triki so osupnili prav slehernega gledalca. Dodali so piko na i in na koncu smo le še vsi skupaj zažonglirali na odru ter s tem zaključili predstavo. Za vse žonglerje je bil ta dan res čudovit, saj smo se prav vsi veliko novega naučili ter spoznali ogromno novih prijateljev. Razšli smo se z objubo, da se prihodnje leto zopet srečamo, takrat morda v kakšnem drugem kraju.
Ob koncu bi se rad zahvalil še vsem, ki so nam pomagali pri tem dnevu: Maji, Matjažu, Juretu, Draganu, Petri, Krajevni skupnosti Vir, Občini Domžale in še posebej predstavniku gasilcev, gospodu Marjanu. Društvo Žongler obljublja še več akcije v naših krajih in zagotovo boste še slišali za nas.
Matjaž Gerčar, predsednik društva Žongler
Poučna vaja ekip prve pomoči civilne zaščite
Vsako leto uprava RS za zaščito in reševanje skupaj z Rdečim križem Slovenije organizira poučno vajo. Izvedejo jo v obliki preverjanja oziroma tekmovanja v usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite.
Letos je bila vaja v soboto, 14. junija, v Kočevju. Preverjanja se je udeležilo deset ekip ljubljanske regije; sodelovali sta tudi ekipi občin Domžale in Mengeš. Poučna vaja je potekala na štirih delovnih točkah, kjer so se zgodile popolnoma običajne nezgode, pa vendar drugače, kot bi predvideli. Člani ekip so pokazali veliko znanja pri reševanju življenj ob nesreči pri ribarjenju, žaganju drv, pomagali so zasutim, poškodovanim pri pretepu pred šolo in tistim na nogometnem igrišču. Pomoč so potrebovali otroci, odrasli in tudi starejši poškodovanci oziro-
ma nenadno oboleli. Na vseh delovnih točkah so vsi udeleženci pristopili k reševanju ogroženih z veliko odgovornostjo in pokazali veliko znanja. Vsi so pokazali, da dobro obvladajo tako oživljanje kot tudi pomoč pri krvavitvah, zlomih, ranah in raznih bolezenskih stanjih.
Ekipa Mengša je zasedla sedmo me-
sto, ekipa Domžal pa deveto. Vse ekipe so se dobro izkazale, saj razlika v doseženih točkah ni bila prav velika. Vsi udeleženci so pridobili nove izkušnje in nova znanja. Za vse ekipe so organizatorji pripravili tudi demonstracijsko vajo reševanja poklicnih reševalcev. Kljub izredno slabemu vremenu smo vsi skupaj kvalitetno preživeli dan. Takšne poučne vaje so vedno dobrodošle. Veliko se naučimo, kar je največja motivacija za udeležence, saj vsi sodelujemo prostovoljno in v svojem prostem času.
Območno združenje RK Domžale
Delavnica izdelovanja brezovih metel
Člani društva SRD Konfin - Sv. Trojica smo že drugič zapored pripravili poučno delavnico izdelovanja brezovih metel. Tokrat se je delavnica odvijala na kmetiji pri Kodrmanovih na Sveti Trojici. Zbrali smo se majsko soboto popoldne pod zelo priročnim toplarjem, pripravili vse potrebne rekvizite in začeli z delavnico.
Če hočemo narediti brezovo metlo, potrebujemo material (metlinje). Kot že ime samo pove, je brezova metla narejena iz breze oziroma iz brezovih vej. Nekaj članov društva je brezove veje nabralo že kar nekaj tednov prej in jih shranilo v vlažni kleti, da se niso posušile. Veje za izdelavo metel so dobre, dokler je breza še brez mačic in listnih nastavkov.
Za začetek delavnice so naprej prinesli veje iz kleti. Najprej jih je bilo potrebno razsekati na manjše dele, nato pa sta jih izdelovalca Marko Bratovž in Franc Ravnikar vsako posebej obdelovala z rezili in jih vezala skupaj. Brezove metle
so lahko zelo različne: brez držala, z držalom vezane na dva dela, z držalom vezane z žico na tri dele, lahko so okrogle ali ploščate, ... Za metle, ki so brez držala, so potrebne daljše in večje veje, za metle z držalom pa so primerne manjše. Gledalcev je bilo lepo število, vendar so dve metli kljub vsemu naredile tudi ženske roke. Predsednik društva je ves čas vodil delavnico, spraševal in pripovedoval o samem poteku izdelovanja metel. Veliko je bilo tudi vprašanj gledalcev; nanja sta uspešno odgovarjala izdelovalca metel.
Ženske so si iz zelenih vej breze naredile vitre in venčke za glavo, nekaj mlajših otrok pa je naredilo brezovo metlo iz najmanjših
vejic, ki bodo služile za ometanje pajčevin ali pa zgolj za okras prostora.
Nekateri so sploh prvič videli brezovo metlo, večina od prisotnih na delavnici pa je prvič prisostvovala izdelavi takih metel. Druženje ob prikazovanju in izdelavi stare slovenske ljudske obrti je zanimivo in predvsem zelo poučno za vse, saj s tem prenašamo znanje in izkušnje na mlajši rod. Druženje je bilo zelo prijetno, saj je vsakdo izvedel kaj novega. Pod »Jošeuče-vim« (po domače) toplarjem je bilo poskrbljeno za vse. Toplar je zelo moderniziran, saj je nudil hrano in pijačo ter elektriko, na katero smo lahko priključili tudi ozvočenje.
Marija Ravnikar
M
ti*' '
^ ' ' ■ / V 1
MM)
V
Zaključek delavnice izdelovanja brezovih metel
Turistično društvo Jarše-Rodica
Mističnost
orientalskega
plesa
Orientalski plesni studio je pod vodstvom učiteljice in plesalke Mateje Pevec ter v sodelovanju s Turističnim društvom Jarše - Rodica na letni produkciji v Kulturnem domu Groblje predstavil mističnost orientalskega plesa. Dekleta in žene so nam pokazale vso lepoto tega plesa, zapletenih gibov in gracioznosti, ki so jih pridobile v celoletni vadbi v Wellnes centru Ottelo.
Preproge, vodne pipe, darabuke in drugi predmeti iz orientalskega sveta so oder Kulturnega doma Groblje spremenili v čudovit plesni ambient. Več kot petdeset plesalk se je v soju svečk v polni dvorani predstavilo v različnih plesnih stilih. V pisanih kostumih so predstavile egipčanski folklorni ples s palico, prefinjen faraonski ples, čarobni ples s tančicami in še mnogo drugih značilnih plesov. Gledalce je v svet orienta popeljala tudi Tanja Zajc s veznim tekstom. Na plesni produkciji so nas svojimi plesi navdušile tudi plesalke iz Lju-
bljane - iz Gasilskega društva Savlje, pod mentorstvom Metke Romšak. Preplet telovadbe in plesa pa je bil dobro viden v nastopu Fit dekl'c iz Komende. Nastopi so nas prepričali, da je orientalski ples primeren za vse starosti, saj je na odru združil najmlajšo, osemletno deklico, in najstarejšo damo pri zrelih šestdesetih. Prijetno druženje se je nadeljevalo ob kulinaričnih dobrotah turške kuhinje Jildiz Han. Postregli so nam z njihovim tipičnimi specialitetami. Tulumbe, burek, cigare, baklave, raki - njihov tipični aperitiv, vse smo navdušeno okušali in mnogi sklenili, da nekoč to preizkusimo tudi na ori-entu. K pravi magičnosti dogodka pa je prispevala čisto prava vedeževalka Safka, ki je s prerokovanjem pogledala v usode obiskovalcem. Malce nenavaden večer, ki je v vseh obiskovalcih in obiskovalkah pustil čas orienta, v organizatorjih pa prijeten občutek, da so za prijetnejši začetek dopusta naredili nekaj prijetnega.
V.
Praznik
Godbe
Lukovica
Praznovanje, takšno kot je 10. obletnica Godbe Lukovica, ni kar tako in zato smo ga praznovali kar dva dni. V petek, 23. maja s slavnostnim koncertom, kjer smo poslušali skladbe od začetka godbe do danes, prisostvovali razvitju in blagoslovu prapora ter čestitkam sosednjih godb. Med njimi je bil tudi predstavnik Godbe Domžale, ki je godbenikom v spomin podaril lik ženske v domžalski narodni
V soboto smo pričeli z parado godb, v kateri so poleg Domžal in domačinov nastopile še godbe iz Bohinja in St. Lambrechta. Po končani povorki in predstavitvi godb je sledilo igranje pri sveti maši v počastitev 70-letnice kronanja milostne podobe Marije Pomočnice, ki jo je kronal škof Ro-žman. Igranje cerkvenih pesmi so tokrat godbe izvajale pod taktirko Luke Einfalta.
Poleg igranja godb in prepevanja cerkvenih pevskih zborov z Brda in Šentvida veliko pomenijo tudi besede pomožnega ljubljanskega škofa Antona Jamnika, ki je svoje misli godbenikom strnil takole: »Mariji hvala tudi za praznik Godbe Lukovica. Da bi s svojim igranjem in godbeniki s svojim talentom pod Njenim varstvom igrali vsaj še nekaj desetletij.«
djd
Čestitamo nagrajencem letošnje 19. razstave Dobrote slovenskih kmetij
Skupaj šest medalj za Ivanko Brodar ter Toma in Barbaro Nastran
Kot je bilo zapisano v enem od uvodnih tekstov letošnje brošure, izdane ob 19. razstavi Dobrote slovenskih kmetij, se tudi v Sloveniji vse bolj zavedamo, kako pomembna je za zdravje kakovostna hrana in kako pomembni so postopki za pripravo živil. Vračamo se nazaj k naravi, k ekološki pridelavi, tradicionalnim postopkom predelave, značilnim okusom posameznih pokrajin, tej neizmerni pestrosti. Razstava Dobrote slovenskih kmetij nam ponuja vse to. Med razstavljavci so bili tudi letos Ivanka Brodar, ki je prejela dve zlati in eno bronasto medaljo za potice, ter Tomo in Barbara Nastran, ki sta ob dveh zlatih medaljah za marelično in malinovo marmelado prejela tudi znak kakovosti, saj sta za malinovo marmelado kar tri leta zapored dosegla najvišje priznanje.
Dve zlati in srebrna medalja za odlične potice
Če gospa Ivanka Brodar prešteje vsa priznanja, ki jih je za svoje odlične potice in krofe prejela od leta 1995, ko se je prvič udeležila razstave na Ptuju, se ustavi pri številki 20, med katerimi je kar sedem zlatih. Rada se spomni prvega tekmovanja v letu 1995, ko je na pobudo Marte Kos, svetovalke za dom in družino, prvič sodelovala z orehovo potico. Zaradi dela, ki ga na manjši kmetiji na Hudem nikoli ne zmanjka, je bila prva potica spečena na hitro, zato je bila zlata medalja veliko presenečenje, predvsem pa spodbuda za naprej. Letos je žirijo, ki pri poticah ocenjuje zunanji videz (obliko, barvo skorje, videz površine skorje), videz sredice (povezava skorje, sredice in polnila, elastičnost sredice), vonj in okus skorje in sredice, prepričala z orehovo in pehtranovo potico, medtem ko so ji za makovo dodelili bronasto priznanje.
Čeprav se je že večkrat odločila, da bo tekmovanje zadnje, sama pravi, da ko pride čas, jo kar nekaj potegne, da mora sodelovati, čeprav tovrstno sodelovanju na Dobrotah ni ravno poceni. »Ampak bi mi kar nekaj manjkalo, če ne bi šla,« iskreno pove gospa Ivanka, in poudari, da je še posebej pomembno, da sta ob vseh potrebnih sestavinah za potico pomembna veselje in ljubezen do peke. »Vsako potico in krof naredim z veseljem, za svojo dušo,« pravi in je vesela, če imajo njene izdelke radi, nagrada pa veselje še poveča. Vselej se potrudi, pa naj bo to pri peki potice za tekmovanje ali za domače in sorodnike ter prijatelje, ki njene odlične potice in krofe dobro poznajo in se radi posladkajo z njimi. Veliko, tudi v okviru Društva podeželskih žena Domžale, gospa Ivanka peče za različne predstavitve, prireditve in druge slovesnosti, nenazadnje je bil njenih izdelkov deležen tudi znani župnik Pavle Juhant ob svoji petdesetletnici. Pekla in cvrla bo, dokler bo zdrava, je odločena. Volje, ki jo spremlja vse življenje, ima še veliko, toliko, da se je pred leti kljub kar visoki starosti odločila, da naredi posebno šolo in si pridobi certifikat o nacionalni poklic-
ni klasifikaciji izdelovalke kruha, potic, peciva in testenin na tradicionalni način. Vsakega novega znanja je vesela, saj ji pomaga, da je uspešna, pa tudi nagrajena. Največ pa ji pomeni zadovoljstvo tistih, ki se sladkajo z njeno potico in krofi. Verjemite, da jih ni malo! Iskrene čestitke, gospa Ivanka in veliko odličnih potic in krofov tudi v prihodnje!
Dve zlati medalji za marmelado, srebro za džem ter znak kakovosti
Nastranova Tomo in Barbara iz Radomelj, s Prešernove ceste 19, (tel. 722 70 98) sta na Dobrotah slovenskih kmetij sprva predstavljala prav domači naravni jabolčni kis, ki ga lahko kupite v vsaki trgovini. Pred leti sta se odločila, da poizkusita tudi z marmeladami in džemi. »To je bolj Barbkino veselje,« pravi gospod Tomo, ki je na ženo, ki se nama je v pogovoru priključila, ko se je vrnila z nabiranja svežega sadja, zelo ponosen. Za marelično in malinovo marmelado sta letos prejela zlati priznanji, za jagodni džem pa srebrno priznanje. Posebej ponosna sta na malinovo marmelado, za katero sta letos dobila znak kakovosti, saj je bila letos že tretjič nagrajena z zlatim priznanjem. Komisija za ocenjevanje je upoštevala barvo, vonj, okus in čvrstost ter ocenila njuni marmeladi z najvišjim številom točk, našli pa sta mesto tudi v letošnjem katalogu.
Sadje, iz katerega gospa Barbara kuha marmelado, pridelajo doma. Marmeladam in džemom ne dodaja nobenih konzervansov, samo sladkor pa še tega samo glede na zrelost sadja, tako da je sadni delež 100 odstoten. Barbara pove, da sta ji pri gojenju malin, marelic ter jagod v veliko pomoč tast in tašča. Največ dela ima z nabiranjem, saj najraje sadje nabere sama. Kar ga ne pojedo sproti, je za marmelade in džeme. Letos malce pogrešajo sonce, vendar je kljub slabemu vremenu sadje kar sladko. Največ marmelade in džema skuha za domače potrebe, za prijatelje, tudi za novoletna darila, saj ima za izdelke lepo embalažo, katere osrednji del je fotografija prijetne stare domačije. »Konkurenca je bila kar huda, saj se je ocenjevanje marmelad in džemov razstavi priključilo šele pred tremi leti, tako da je izdelkov za ocenjevanje iz leta v leto več,« pove gospa Barbara, ki bo s svojimi izdelki sodelovala tudi na prihodnjih razstavah. Najbrž tudi s kakšnim novim, saj znak kakovosti, ki ga je pridobila za malinovo marmelado pomeni, da te ne bo več pošiljala na razstavo. In kaj ji pomenijo priznanja? »Polepšajo mi dan,« je skromna gospa Barbara, ki ji želimo, da bi skupaj z možem Tomom ustvarila še veliko kvalitetnih in okusnih naravnih marmelad in džemov, morda pa se loti tudi kakšnih drugih dobrot. Srečno!
Vera
Društvo izgnancev Domžale
Prijetne počitnice
Društvo izgnancev Domžale bo poletne mesece izkoristilo za obisk različnih spominskih slovesnosti, ki jih tudi tokrat v našem koncu ne bo manjkalo. Obiskali jih bodo vsak zase ali pa skupaj z domačimi.
Junij je bil v znamenju skupnega obiska osrednje prireditve Društva izgnancev Slovenije v Mostecu - ob dnevu slovenskih izgnancev, 7. juniju. Kot navadno je društvo organiziralo brezplačni prevoz v Mostec, kjer so tudi domžalski člani prisluhnili Ivici Žnidaršič, predsednici slovenskega Društva izgnancev, in Karlu Erjavcu, ministru za obrambo, ki je obljubil vso pomoč pri uveljavljanju pravic žrtev vojn. Junij je bil namenjen tudi tradicionalnemu po-
tepanju po Sloveniji. Tokrat smo se odločili za Lendavo in njene znamenitosti ter zanimivosti. Bilo je osvežilno v Lendavskih termah,
strokovno na ogledu različnih zbirk v Gradu Lendava in presenetljivo v sinagogi. Prijetne počitnice!	d i
Dekanijsko merjenje moči ministrantov
V	resničnem merjenju moči v znanju in na športnem terenu so se v soboto, 7. junija (najprej v župnišču Ihan, nato pa še na športnih terenih) pomerili ministranti domžalske dekanije. Tokratna prva tema vprašanj je bila iz življenja in dela apostola narodov Sv. Pavla iz Tarza. Tisti, ki so premagali prvo stopničko, so se na drugi spopadli za prva mesta z redovništvom na slovenskem in priznati moramo, da ga ni tako malo. Seveda tu ne mislim na številčnost, ampak na zgodovino in posamezne skupnosti oziroma redove.
V	drugem delu so sive celice delovale malce drugače, v času nogometne evforije seveda z nogometom, in tudi tu se je bil boj do zadnjega diha. Še zmagovalci: v kvizu - Domžale, Mengeš in Jarše, na športnih igriščih pa so se najbolje znašli ministranti z Brda, Domžal in Ihana. Druženje so končali s podelitvijo pokalov in najavo srečanja v prihodnjem letu na Brdu.
djd
DRUŠTVA
stran
8
Kinološko društvo Domžale že 30 let uspešno skrbi za vzgojo in šolanje psov ter njihovih lastnikov. Občina Domžale ga je odlikovala s srebrno plaketo. Na sliki: predsednik društva Janez Hribar in župan Toni Dragar.
Jubilej Kinološkega društva Domžale
Osmega maja letos je minilo 30 let od ustanovitve Kinološkega društva Domžale. O prehojeni poti je na proslavi, ki so jo pripravili 23. maja v gostilni Pr' Mgan, spregovoril predsednik društva Janez Hribar, kinolog, s katerim je tesno povezana zgodovina enega najuspešnješih slovenskih kinoloških društev. Njegov predsednik je že od ustanovitve in ima zato zagotovo nadaljši staž med vsemi predsedniki kinoloških društev v Sloveniji.
Temeljna dejavnost društva je vzreja čistopasemskih rodovniških psov in šolanje vseh psov za različne namene ter usposabljanje lastnikov psov za vodenje psov, čemur v društvu že vse od ustanovitve posvečajo največ pozornosti. V društvu potekajo redni tečaji vodnikov in psov, od male šole do najvišje stopnje šolanja, usposabljanje psov in vodnikov za reševanje, treningi in tekmovanja v agilityju, strokovna predavanja o vzgoji, prehrani, negi in zdravstveni zaščiti psov ter številne druge dejavnosti.
Člani društva so si s prostovoljnim delom in s pomočjo občine ter domžalskih podjetnikov uredili lastno vadišče ter društveni dom za Šum-berkom, ki dajeta zelo dobre pogoje za vse vrste kinoloških dejavnosti. Poleg članov društva ga za prireditve uporabljajo tudi člani drugih, predvsem slovenskih pasemskih klubov in društev, ki nimajo lastnih prostorov. Glede na izjemno lego v središču Slovenije ga uporabljajo tudi komisije Kinološke zveze Slovenije za izvedbo različnih izobraževanj in delovnih srečanj. Na društvenem vadišču organizirajo številne državne in mednarodne kinološke prireditve. Kinološko društvo Domžale ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ima tudi dobro usposo-
bljeno reševalno ekipo vodnikov in psov, ki je vključena v tehnično reševalno enoto civilne zaščite Občine Domžale.
Ob 30-letnici je Kinološka zveza Slovenije za uspešno delo društva odlikovala najbolj zaslužne članice in člane. Nekateri so se s svojim delom še posebej izkazali. Srebrni znak KZS so iz rok predsednika zveze Denisa Kuzelja prejeli: Alojz Anžin, Tone Gostiša, Ana Martinjak, Marija Pirnat, Igor Slatinek, Tone Smole, Meta Maček in Tanja Majcen. Zlati znak za kinološke zasluge, ki se podeli aktivnim članom društva, ki so najmanj deset let uspešno vzrejali ali šolali pse, dosegali nadpovprečne rezultate na razstavah in tekmovanjih ali za njihovo večletno organizacijsko ali strokovno delo v društvu ter organizatorjem kinološkega dela in prireditev v društvu, so prejeli Stanka Osolnik, Tomaž Usenik in Barbka Novak. Red za kinološke zasluge II. stopnje, ki se podeljuje za večletno organizacijsko in strokovno delo trajne vrednosti in za več kot 15-letno aktivno kinološko delovanje v KZS bodo prejeli Irena Dolenec, Alojz Golob, Primož Kern, Bojana Leskovec in Stane Smerkolj, red za kinološke zasluge I. stopnje pa Branka Bešter, Srečo Gorenc in Sašo Novak. Najvišje priznanje - posebno plaketo KZS za organizacijsko in strokovno delo trajne vrednosti in za več kot 30-letno aktivno kinološko delovanje v KZS sta prejela Franc Kralj in Janez Hribar. Podelili so tudi posebna društvena priznanja posameznikom in ustanovam za medsebojno sodelovanje in podporo delovanju KD Domžale. Občina Domžale je ob obletnici društvu podelila srebrno plaketo. Župan Toni Dragar, ki se je udeležil slovesnosti, je ob tej priložnosti posebej poudaril, da gre za društvo, na katerega smo lahko upravičeno ponosni.
Sašo Novak
Srečanje PRO v Domžalah
V ponedeljek, 9. junija, so se v cerkvi Marijenega vnebovzetja srečali Prijatelji Radia Ognjišče in verniki domžalske župnije. Najprej pri skupni maši, nato še pri molitvi, ki jo je pripravila molitvena skupina domžalske župnije in jo je radio prenašal z neposrednim prenosom.
V molitvah smo se spomnili naših družin, tudi v upanju, da bi zrasli novi duhovni poklici. Že v uvodu je domači župnik omenil krajše romanje PRO-jevcev v Domžale, v župnijo, ki letos slavi 100-letni-co župnije in ga primerjal z našim romanjem na zemlji. V drugem, malce bolj sproščenem delu oddaje, ki je redno na sporedu ob ponedeljkih zvečer in povezuje prijatelje radia Ognjišče širom po domovini in svetu, so sogovorniki odgovornega urednika radia, Francija Trstenjaka, spregovorili o zgodovini svetišča in o trenutnem utripu v župniji. Verjetno bo PRO-jevcem še enkrat potrebno poromati v Domžale, kajti v jeseni bo slovesno in besed ter dejanj bo vsaj še za eno oddajo. Seveda jih bomo še enkrat z veseljem sprejeli in če pridejo, izvemo v ponedeljkovih oddajah ob 20.30 na radiu Ognjišče.
djd
50 let PGD Žeje -Sveta Trojica
Pred petdesetimi leti je zaradi vse pogostejših požarov in neustrezne pripravljenosti na nanje v domačinih rasla želja po tovrstni dejavnosti in 2. februarja leta 1958 se je želja spremenila v realnost. Takrat so na ustanovni seji prostovoljno gasilsko društvo tudi uradno ustanovili. Letos torej mineva 50 let od ustanovitve PGD Žeje - Sveta Trojica.
Priprave na praznovanje so potekale že dalj časa. Člani upravnega in nazornega odbora so obletnico počastili 2. februarja s slavnostno sejo. Tudi občni zbor konec februarja je bil poleg volitev namenjen predvsem obeležitvi pomembne prelomnice. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo - dolgoletnega predsednika Janeza Marna je nadomestil Štefan Rožič. Sprejet je bil tudi sklep, da se letos sicer tradicionalna avgustovska veselica prestavi v junij. Ob tej priložnosti je bila izdana brošura s kratkim zgodovinskim povzetkom in slikovnim gradivom ter prikazom aktivnosti in dogajanj žejskih gasilcev. Praznovanje se je začelo s slavnostno akademijo 12. junija, na kateri so mladi na humoren in igriv način predstavili zgodovino društva in
svojo dejavnost ter s svojim nastopom navdušili navzoče. Sledili so govori ter podeljevanje priznanj, zahval in odlikovanj vsem zaslužnim. Večer se je nadaljeval ob prijetnem vzdušju in predvsem ob obujanju spominov.
V petek so operativni člani društva pripravili gasilsko vajo, ki je bila izvedena na Sedvarjevi domačiji na Zgornji Brezovici. Na vaji so sodelovali člani CPV-ja, PGD Studenec, PGD Dob, PGD Vir, PIGD Tosama ter člani domačega društva. Bila je dobro pripravljena ter uspešno izvedena.
Osrednja prireditev se je odvijala v nedeljo. Na srečo je vreme zdržalo in tako so se popoldne v Žejah zbrali župan Občine Domžale Toni Dra-gar, predsednik KS Dob in poslanec v DZ Robert Hrovat, delegacija GZ Domžale, botra novega prapora Urša Veit in Pavel Cerar, župnik Slavko Judež, darovalci trakov in žebljičkov, domžalska godba, narodne noše, številni predstavniki gasilskih društev ter ostali gostje. Prireditev se je začela s slavnostno parado narodnih noš, praporov ter uniformiranih gasilcev, nadaljevala pa s slavnostnimi govori in blagoslovitvijo novega prapora, ki je bil izdelan ob tej priložnosti ter na
katerem sta upodobljena zavetnik gasilcev, Sveti Florjan ter zavetnik Žej, Sveti Jurij. Po končani proslavi se je druženje nadaljevalo z veselico, na kateri je za glasbo poskrbel Hišni ansambel Avsenik, za hrano in pijačo pa domači gasilci.
Gasilsko tekmovanje za pokal Domžal
V soboto, 14. junija, smo člani PGD Domžale - mesto organizirali že 14. gasilsko tekmovanje za pokal Domžal. Kljub zelo slabemu vremenu, celo popoldne je deževalo, se je tekmovanja udeležilo kar precej desetin. Tudi tokrat smo imeli mednarodno udeležbo, saj sta tekmovali moška in ženska desetina iz DVD Koprivnica. V moški konkurenci je zmagala desetina PGD Jarše - Rodica 1, pri ženskah pa desetina PGD Cerklje.
Dež nas ni oviral in z malo sreče ter brez poškodb smo tekmovanje lepo izpeljali. Zmagovalne desetine so se veselile ob prejemu medalj in pokalov. Ob prijetnem pogovoru in negovanju meddruštvenih odnosov se je popoldan počasi prevesil v večer, ko smo se poslovili. Ob tej priložnosti se člani PGD Domžale - mesto zahvaljujemo za pomoč vsem donatorjem: Občini Domžale, Ks Slavka Šlandra, Prodnik d.o.o., Zavodu za šport in
Gasilski zvezi Domžale, saj smo tudi z njihovo pomočjo lahko tako dobro izpeljali tekmovanje. Zahvala gre tudi vsem članom našega društva, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi našega gasilskega tekmovanja. Z gasilskim pozdravom na po-
Sonja Pavlišič, PGD Domžale - mesto
Celih petdeset let je za nami. Zadovoljni ugotavljamo, da so bila uspešna in hkrati upamo, da bodo uspešna tudi leta, ki so pred nami, za kar se trudimo in se bomo trudili tudi naprej.
Katja Pirnat
PGD Homec
Izlet v
Simonov zaliv
V sredo, 25. junija, smo gasilci pod vodstvom poveljnika Andreja Ulčarja organizirali enodnevni izlet za našo mladino v Simonov zaliv. Ker so se naše pionirke, pionirji, mladinke in mladinci v preteklih mesecih uspešno udeleževali gasilskih tekmovanj, smo jim tudi letos organizirali enodnevno avanturo na slovenski obali. Šestintrideset nadobudnih mladink in mladincev se je pod vodstvom mentorjev v zgodnjih jutranjih urah z avtobusom odpravilo proti Simonovemu zalivu v Izoli. Kljub gneči, saj je bil praznični dan in zelo lepo vreme, smo našli velik prostor, kjer smo postavili naš tabor. Poslastica za našo mladež je bil še zlasti tobogan, po katerem pa so se strumno spuščali tudi starejši. Nekateri so se pod vodstvom mentorjev s čolnom odpravili na vožnjo po morju. Sonce in voda sta naredila svoje in v večernih urah smo se utrujeni vrnili domov.
Miha Ulčar
Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale
Kmalu bo minilo leto dni od ustanovitve Društva lastnikov gozdov, zato je pravi čas, da predstavimo naše dosedanje aktivnosti v preteklem letu. Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale je bilo ustanovljeno 29. junija lani v Kulturnem domu v Lukovici. Deluje v šestih občinah: Moravče, Domžale, Lu-kovica, Mengeš, Trzin in Dol pri Ljubljani. Ime smo izbrali zaradi lepih tis, ki rastejo predvsem v
okolici Trojan. Predsednik društva je Viktor Matjan, ki je bil poleg revirnega gozdarja Andreja Žagarja (revir Blagovica) tudi pobudnik za ustanovitev tega društva. Trenutno je v društvu okoli 50 članov; to so lastniki gozdov iz okoliških občin, gozdarji iz Zavoda za gozdove - krajevna enota Domžale, nekaj članov pa je tudi iz Kmetijsko-gozdarske zbornice. Društvo za svoje člane organizira
raznovrstna predavanja, delavnice in ekskurzije. V lanskem septembru je Miha Koprivnikar iz KGZS predstavil Certificiranje gozdov PEFC, Andrej Andoljšek iz KGZS pa možnosti črpanja evropskih sredstev iz razpisa Program razvoja podeželja, kar so nekateri naši člani uspešno uporabili na svojih kmetijah in gozdovih. Na delavnici o krojenju gozdnolesnih proizvodov decembra lani, na kmečkem turizmu Pri Čeh
na Kolovcu, je Tomaž Ščuka iz Srednje gozdarsko-lesarske šole v Postojni predstavil koristne informacije o tem, kako les iz gozda čim bolje prodati. Vsak član je dobil koristno darilo Priročne tabele za izračunavanje telesnine okroglega lesa. Na letališču v Slovenj Gradcu smo si februarja letos ogledali drugo licitacijo vrednejših lesnih sortimentov. Na njej so posamezni hlodi dosegli astronomske cene. Člani društva nameravamo naslednje leto sodelovati na licitaciji lesa tudi z lesom iz naših gozdov. Ob dnevu Zemlje je Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale v sodelovanju z Zavodom za gozdove organiziralo predavanje o ogrevanju z lesom na sodoben način. Predavanje z ogledom različnih kotlov na sekance in polena ter tehnike za pripravo lesne biomase je potekalo v Pečah pri Moravčah. Junija smo imeli ekskurzijo v Davčo na prireditev »Demo Gozd in BioE-nergija« z ogledom različnih gozdarskih tehnik, tehnike za pripravo in rabo lesne biomase, tehnike gradnje gozdnih cest in hribovske tehnike. Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale vabi vse lastnike gozdov, da se nam pridružite. Za informacije lahko pokličete na telefon 041 657-232.
Boštjan Šneberger
Skupne priprave in pravila za splavarjenje
Kres in strokovna ekskurzija ŠRD Konfin - Sv. Trojica
Slovenija 25. junija praznuje dan državnosti. Na ta dan leta 1991 je republiška skupščina razglasila njeno samostojnost in neodvisnost. V čast na ta praznik smo člani društva ŠRD Konfin Sv. Trojica, v torek 24.junija, ob 21. uri prižgali kres na Martinovčevem hribu, naslednji dan pa smo se odpravili na strokovno ekskurzijo proti Štajerski in Koroški.
Pot nas je vodila v grad Velenje, kjer smo si pod strokovnim vodstvom ogledali več muzejskih zbirk. Prva je bila Šaleška dolina med roman-
tiko in barokom. Zbirka predstavlja del stalne muzejske postavitve, s katero naj bi sčasoma predstavili življenje in dogajanje na področju današnjih občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, v obdobju od prazgodovine do sodobnosti. Med znamenitosti velenjskega muzeja že od otvoritve (leta 1973) naprej spada zbirka afriške umetnosti Františka in Irene Foit. V zbirki so izredno zanimivi umetniški in uporabni izdelki prebivalcev črne celine in je edina tovrstna zbirka v Sloveniji. V Muzeju Velenje sta postavljena tudi dva ambienta iz naše preteklosti, in
sicer trgovina in gostilna iz tridesetih let prejšnjega stoletja. V trgovini z mešanim blagom je postavljeno originalno pohištvo dveh trgovin iz Šaleške doline (stalaže, trgovinski pult, stojalo s steklenimi posodami za bonbone, zaboj za moko in petrolej ter predalnik za semena) in okoli 1.500 različnih prodajnih artiklov iz tega obdobja. V Gostilni je postavljeno originalno gostilniško pohištvo z gostilniškim pultom, lesenim hladilnikom, omarami za kozarce in krožnike, mizami, stoli, klopmi, obešalniki, gramofonom, slikami itd. V gostilni je tudi bogata zbirka
sifonov, steklenic za brezalkoholne pijače, t. i. kraherlov, različni kozarci, vrči za pivo, steklene posode za vino, steklenice in zaboji za pivo itd. V prostorih nekdanje konjušnice na Velenjskem gradu hranijo prazgodovinsko najdbo dveh vrst sescezobov ali mastodontov (prednik današnjega slona), ki so jih avgusta in novembra 1964 našli v Škalah pri Velenju. Po ogledu gradu Velenje smo se odpeljali na kosilo v Gostilno Rogina v Podgorje pri Slovenj Gradcu. Kosilo smo dobesedno zmetali vase, ker so nas že nestrpno pričakovali koroški splavarji. V splavarskem pristanu v Občini Muta na Gortini se plovba prične. Polni veselja in radosti, s harmoniko v rokah in z nasmehom na ustih, so nas koroški splavarji sprejeli. Za dobrodošlico so nam postregli s šilcem žganja, rženim kruhom in soljo. Flosarski godci so zagodli, najstarejši flosar je od zadaj pritekel na splav in plovba, polna doživetij in nepozabnih trenutkov, se je pričela. Vsi »flosaiji« so se predstavili s pesmijo in harmoniko. Najstarejši še živeči „flosar" Miha je na zanimiv in humorja poln način predstavil vse o splavarstvu in življenju nekoč v Dravski dolini. Še več o dobrih starih časih nam je povedal „flosarski" župnik, ki je krstil dva novopečena „flosarja" in očistil njuni "grehov" polni duši. „Flosarske frajle" so nam postregle z golažem, z „grumpi" za-beljeno polento in rženim kruhom. Plovba je trajala približno dve uri. Po pristanku smo se prijetno utrujeni z avtobusom odpeljali nazaj proti domu.
Marija Ravnikar
ŠRD Žejan na izletu v Logarski dolini
ŠRD Žejan je mlado društvo, ki se trudi povezati okoliške ljudi na športno-aktiven način. Poudarek je na aktivnem življenju, zato se vsak mesec organizira eden izmed tovrstnih dogodkov. V juniju smo se odpravili na pot v Logarsko dolino.
Zjutraj smo se zbrali pred domom krajanov v Žejah, kjer smo počakali na avtobus, ki se je sicer odpeljal v napačne Žeje, vendar po začetnih zapletih, ki so le dodatno poskrbeli za dobro voljo in smeh, le našel
tiste prave, kjer smo vkrcali ter odpeljali proti Logarski dolini. Pot je sicer precej dolga, vendar zanimiva in predvsem lepa. Ob prihodu nas je pričakala vodička ter nam predstavila znamenitosti doline, nato pa smo se odpravili po naravoslovno-etnografski poti mimo izvira Črne do oglarske koče, riže za spravilo lesa, oglarske kope mimo brina velikana do slapu Rinka. Na slapu smo se zadržali nekoliko dlje, saj je bilo pršenje vode prijetna ohladitev glede na to, da je bil dan precej vroč. Nato smo se odpravili
proti planšariji, kjer smo šli na tradicionalno kosilo; na gobovo juho z žganci oziroma oglarski golaž. Preživeli smo poučen dan, predvsem pa smo se zabavali in še en-
krat dokazali, da je ŠRD Žejan prava oblika druženja. Več o društvu ter naših aktivnostih lahko preberete na www.srdzejan.si.
Katja Pirnat
Izlet v Goriška Brda
Po nekaj dnevih intenzivnega deževja je prvo soboto v juniju jutro kazalo, da bo dan brez padavin. Člani Društva diabetikov Domžale smo se vkrcali na avtobus v Domžalah. Kot vodja sem jih pozdravil, jim dal nekaj napotkov in jim zaželel lep dan - odšli smo v deželo češenj in vina.
Peljali smo se po avtocesti in pomahali Ljubljani v pozdrav. Vrhnika se je že prebujala iz jutranjega dremeža, Postojna pa je bila obsijana s soncem. Križ ob avtocesti je spominjal na srečanje mladih s papežem Pavlom II, ki je rekel: »Papež vas ima rad!«
Mogočni Nanoje že od daleč pozdravljal popotnike in pohodnike, ter vabil, da se mu pridružimo. Spustili smo se iz Razdrtega v Vipavsko dolino, kjer je zelena tovarna mnogih kmetijskih pridelkov. Ima to značilnost, da ima dva meseca daljšo vegetacijo, Ajdovščina pa je poznana po predelavi sadja^in brezalkoholnih pijač. Na prvem postanku v Šempasu smo se podkrepili z opojno pijačo - kavo, odhiteli mimo Nove Gorice in na mostu čez Sočo pri Solkanu nas je pričakala naša krajevna vodička, ga. Nevenka Primčič. Vodila nas je po slikovitih Goriških Brdih, kot da je imela narava že v davnini čudovite arhitekte, ki je povezala doline in hribe ter postavila vse na pravo
mesto. Piko na i pa je postavila še človeška roka, zgradila sakralne in bivalne objekte ter kulturne spomenike. Vse skupaj se je združilo v en sam mozaik. To območje je gosto posajeno z vinsko trto, drevesi češenj, breskev in oljk. Ogledali smo si več cerkva, kulturnih hramov in značilne briške hiše. Nadvse impozantni pa so bili ogled vinske kleti Avrora, praznik češenj ter tradicionalna kolesarska dirka iz Ljubljane, kar je
še dodatno razgibalo življenje v Goriških Brdih. Po kosilu, ki smo ga zaužili v gradu Dobrovo, smo se odpravili proti domu po dolini Soče navzgor. Ob duhovitih dovtipih nekaterih udeležencev izleta in ob harmoniki Janeza Juhanta je bilo vzdušje na višku. Prav hitro smo prevozili Anhovo, Cerkno in Poljansko dolino ter srednjeveško mesto Škofja Loka.
Z lepimi vtisi smo v večernih urah prispeli na iz-hodniščno točko.
Maks Grošelj Foto: Lado Marinček
Tabor Petra Klepca in Športno društvo Preserje
Reka Kolpa je najjužnejša slovenska reka. Njeni bregovi so močno poraščeni in veje dreves se sklanjajo daleč nad vodo. Vse skupaj daje občutek divjine. S svojo odmaknjenostjo reka
nudi možnosti za raziskovanje in igro. Čeprav je Kolpa primerna tudi za kopanje, se letošnjo pomlad zaradi obilnega deževja temperatura vode ni dovolj segrela. Kljub slabi vremenski napovedi pa smo taborjenje vseeno izvedli. Imenovali smo ga Tabor Petra Klepca. Tabor je potekal od 13. do 15. junija 2008 v Adlešičih, v kampu Jankovič. Slaba vremenska napoved nas ni odvrnila od našega namena. Zbrali smo se v petek pozno popoldne, ko smo v dežju postavili tabor. Za dobrodošlico smo pokusili belokranjsko pogačo. Večer je minil v znamenju belokranjskih jedi - postregli so nam bravino z ovčetino, ki je podobna obari, kruh pa je nadomestila povitica. Za tiste, ki prisegajo na domačo hrano, je bil pripravljen tudi golaž. Večer smo zaključilo s kulturno-umetniškim programom.
V soboto dopoldne smo se peš odpravili vzdolž Kolpe. Pot je bila precej neobljudena in zato še
toliko bolj zanimiva; naš cilj je bil Rim, kjer je poznana domačija Raztresen. Gospodar nam je predstavil pridelavo in predelavo lanu ter izdelavo belokranjskih pirhov. Sledila je pokušina belokranjskega soka, žganja, vin in medu.
V	popoldanskih urah smo se pomerili v lokostrelstvu in igrah brez meja, po skupni večerji pa smo nadaljevali s kvizom.
V	nedeljo je končno posijalo sonce. S kanuji smo raziskovali Kolpo in uživali v neokrnjeni naravi. Nekateri so zbrali pogum in v reki tudi zaplavali. Kot pa se za športno društvo spodobi, smo druženje zaključili z odbojko na mivki. Medtem nam je toplo sonce posušilo šotore. V zgodnjih popoldanskih urah smo zaključili tretji tabor športnega društva Preserje. Kljub obilici dežja nam je uspelo izpeljati predvideni program. Za prihodnje leto pa si resnično obetamo več sreče z vremenom. Pustimo se presenetiti.
Barbara Peterlin
Na obisku pri Alojzu in Mari Prebil na Viru
Ali imam rok'co za rože
•••
Kratek sprehod ali vožnja s kolesom po ulicah in cestah naših naselij te hitro prepričata, kako lepo urejene so stanovanjske hiše in domačije, rože pa visijo tudi z oken večjih poslovno-stanovanjskih hiš. Tokrat sem se ustavila pri lepo urejeni domačiji Alojza in Mari Prebil na Viru, na Jurčičevi ulica 3, kamor so me zvabile res čudovite bršljinke.
Zakonca Prebil sta se na Vir preselila v letu 2000, ko so toplo domače ognjišče v Ljubljani zapustile vse tri hčerke. Hiša na Viru jima je bila všeč že ob prvem obisku in ko sta jo kupila, sta vse svoje sile in spretne roke namenila njeni ureditvi. Sedaj je kot iz »škatlice«. Čudovite bršljinke in belagonije na vseh oknih, okoli hiše pokošena trava, kozolček s palčki, ki spominjajo na nekdanji dom, cvetlični in drevesni aranžmaji, lepo urejen vrt ter sadovnjak. Skrb za okolico imata razdeljeno: gospod Alojz kosi, skrbi za sadovnjak, kjer rastejo jabolka, hruške in breskve, posajene ob prihodu na Vir, in češnja, ki je bila že prej. Ženi Mari pomaga pri težjih delih, povezanih z rožami. Za zelenjavni vrt in rože skrbi gospa Mari, »Saj me sploh ne pusti zraven, tudi če bi hotel,« pravi gospod Alojz. »Ali imam rok'co za rože ali jo nimam ...,« je ponosna gospa Mari na čudovite bršlinke,
ki se bohotijo na oknih in so sad njenega znanja, saj sadike s potaknjenci vzgaja sama. Pozimi jih ima na podstrešju, zgodaj spomladi jih gospod Alojz prinese pod balkon in zaščiti s folijo. »Ker je suša, jih zalivam vsak drugi dan, vmes potrgam odcvetelo cvetje, k njihovi lepoti prispeva tudi cve-tal,« pove gospa. »Pa pogovarja se tudi z njimi,« jo zatoži mož Alojz, ki rad prisluhne pogovoru žene z rožami. Ljubezen in lepa beseda nikomur ne škodi, pomisli. V pogovoru je veliko veselja do lepe urejene domačije, pa tudi spominov na mladost. Gospo Mari namreč ljubezen do rož spremlja od mladega, gospo Alojz pa je ponosen na njene rože in na res lepo urejeno okolico.
Najraje sta doma, v poletnem času si poiščeta hladno zavetje pod vinsko trto, ki sta jo posadila ob prihodu na Vir. Gospod Alojz rad odide na balinišče, aktiven je pri upokojencih, kjer vsako leto pripravijo tudi očiščevalno akcijo in se čudijo, kaj vse ljudje puščajo v okolju, z izgnanci gre rad na izlet. Oba pohvalita lepo urejeno stezo na bregu Kamniške Bistrice, kjer se rada sprehajata. Pogrešata kakšno klop več in se ob tem bojita, da je med mladimi premalo spoštovanja do lepo urejene okolice. Hvala, gospod Alojz in gospa Mari, ter še veliko prijetnih trenutkov z rožami!
Vera Vojska
Obisk v spomin žrtvam Rižarne
Krajevni odbor združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja 1941-1945 Slavko Šlander Domžale je konec maja organiziral obisk Mestnega muzeja Rižarna pri Sv. Soboti v Trstu. Pri organizaciji obiska nam je pomagal tovariš Lucijan Pelicon iz Društva TIGR Primorska, za kar smo mu zelo hvaležni. Poleg naših članov so se nam pridružili tudi nekateri člani iz krajevnih organizacij Vencelj Perko Domžale, Simon Jenko Domžale in Ihan.
Profesor Milan Pahor, ravnatelj Zgodovinskega odseka Slovenske narodne knjižnice v Trstu, nas je pričakal in sprejel pred Rižarno. Prevzel je vodenje našega ogleda, ki je trajalo več kot eno uro in pol. Rižarno v Trstu (pred drugo svetovno vojno kompleks stavb tovarne -luščilnice riža), je nemški okupator spremenil v skladišča za naropano blago in policijsko jetniško taborišče. Tu so zapirali in likvidirali talce, partizane, politične ujetnike in Žide. Od tu so jetnike pošiljali v Dachau, Auschwitz, Mauthausen, Ravensbrück, ... tragični usodi naproti.
Na podlagi pričevanj so izračunali, da je bilo število v Rižarni usmrče-nih in zažganih od tri do pet tisoč ljudi: Tržačanov, Furlanov, Istranov, Slovencev, Hrvatov, vojakov, Judov. V Rižarni je bilo zažganih kar nekaj najboljših kadrov iz odporništva in antifašizma. Policijska kontrola, politično, rasno in protipartizansko zatiranje sta bila v Rižarni zaupana nadzorstvu esesovcev, ki so se zloglasno odlikovali v raznih uničeval-
nih akcijah v Nemčiji, na Poljskem, v ZSSR in v poljskih taboriščih smrti Sobibor, Belzec in v Treblinki. Z ogledom posebnega filma smo zaključili obisk Rižarne. Tovarišu Milanu Pahorju se Odbor Krajevne organizacije Slavko Šlander Domžale iskreno zahvaljuje za vodenje in zelo natančen, strokoven opis tragičnih dogodkov v Rižarni ter obdobja okupacije, v katerem so se te grozote dogajale. Ob povratku smo se ustavili v kraški vasici Tomaj, kjer smo si ogledali domačijo - muzej našega velikega slovenskega pesnika Srečka Kosovela. Sprejela nas je gospa Dragica Sosič, oskrbnica hiše, ki je velika poznavalka družine Kosovel in življenja našega pesnika.
Krajevni odbor Slavko Šlander
Muzej Rižarna danes
DOMŽALE
stran
10
Po domače pri Repanšku
Več kot trideset godcev in god-čevk je nastopilo na letošnjem tekmovanje harmonikarjev Po domače pri Repanšku na Homcu, ki so ga pripravili na prvo julijsko nedeljo.
Tekmovanje sodi med najstarejše v Sloveniji, tokrat pa so se godci pomerili že štiriindvajsetič po vrsti. Tudi letos so godci, ki igrajo na di-atonično harmoniko - prihajajo iz občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin - nastopali v treh starostnih kategorijah, in sicer do 15 let, od 15 do 50 let in nad 50 let. Kot sta povedala organizatorja, brata Vido in Andrej Repanšek, so se letos razveselili dejstva, da je med tekmovalci vse več mladih, to je v najmlajši kategoriji. V tej je letos nastopilo kar 21 mladih godcev.
Tekmovanje je povezoval igralec Marjan Šarec iz sosednje Šmarce,
ki se je pred in po tekmovanju izkazal kot odlični imitator nekaterih znanih političnih likov, seveda pa so se obiskovalci nasmejali tudi liku priljubljenega Serpentinška. Po tekmovanju so za glasbo in ples igrali člani vse bolj uspešnega in poznanega tria Leteči muzikanti. Sedemčlanska strokovna komisija je tudi tokrat z odliko opravila svoje delo in pravično razdelila točke. V najmlajši kategoriji do 15 let je zmagal Uroš Hribar, ki je za nagrado prejel gorsko kolo, drugi je bil
Matija Grčar, tretji pa Tomaž Pusto-tnik. V srednji kategoriji, od 15 do 50 let, je slavil Anže Osolnik pred Denisom Kregarjem, tretji je bil Miha Repanšek. V najstarejši kategoriji se je pomerilo šest godcev. Zmagal je Danilo Poljanšek, drugi je bil Tone Habjanič, tretje mesto pa je zasedel Marjan Rozman. V kategoriji do 15 let se je zgodilo, da sta bila Uroš Hribar in Matija Grčar po prvem nastopu izenačena, saj sta osvojila enako število točk. Ponovno sta morala na oder, po ocenjevanju pa je bil nekoliko boljši Uroš in tako zmagal. Podelili so še nekaj priznanj in izbrali najstarejšega godca, to je bil z 72 leti Jernej Štu-par, najmlajša udeleženka tekmovanja pa je bila 8-letna Barbara Uštar. Nagrado za najboljši scenski nastop je dobil Tomaž Pustotnik. Obiskovalce in vse nastopajoče je pozdravil mengeški župan Franc Jerič, ki je na koncu najboljšim godčevkam in godcem podelil priznanja in nagrade. »Že zdaj razmišljamo o letu 2009, ko bomo na Homcu pripravili jubilejno, 25. tekmovanje Po domače Pri Repanšku, sta povedala Vido in Andrej Repanšek. »Letošnje tekmovanje je lepo uspelo, kar je dobra popotnica za prihodnje leto.«
Vido
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 12. septembra 2008, rok za oddajo materialov je torek, 2. septembra 2008.

£ *
Leta 1998sta domžalski Helios in Ministrstvo za okolje in prostor ustanovila t.i. Heliosovsklad za ohranjanje čistih slovenskih voda. Omenjeni sklad se financira iz deleža prodaje Heliosovih okolju prijaznih premazov. V prvih letih delovanja je svoje aktivnosti usmerjal v čiščenje kraških jam, kasneje pa se je dejavnost sklada razširila tudi na obnovo vodnih virov. Tako je v 10-ih letih Sklad sodeloval pri obnovi 51-ih vodnih virov v 46-ih slovenskih občinah, ter pri čiščenju 17-ih kraških jam. Letošnjo pomladje bil med Heliosom in Ministrstvom za okolje in prostor podpisan dogovor o nadaljnjem petletnem sodelovanju pri obnavljanju vodnih virov v Sloveniji.
Župani obiskali Helios
18. junija 2008 so na sedežu Heliosa v Domžalah župani sedmih slovenskih občin podpisali pogodbe za obnovo vodnjakov v svojih občinah. Letošnji javni razpis je namreč vzpodbudil zanimanje kar sedemindvajsetih občin, ki so se potegovala za sredstva v višini 17.000 evrov. Kot so povedali predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, so izredno zadovoljni, da akcija, ki traja od leta 1998, tudi letos beleži rast zanimanja in boljšo organiziranost občin.
Letos je komisija, v kateri poleg obeh partnerjev, sodelujejo tudi predstavniki Slovenskega komiteja mednarodnega združenja hidrogeolo-gov, izbirala med doslej največjim številom prijav, saj je bilo prijavljenih kar 31 vodnjakov. Kriteriji pri izboru dajejo nekaj prednosti tistim, ki so zapuščeni, ter imajo velik pomen za lokalno skupnost. Prednost lahko zagotovijo tudi učenci domače šole v občini, ki izdelajo zasnovo vodne učne poti, ta pa naj bi umeščala vodnjak v svoje okolje, za kar dobijo tudi možnost potegovanja za denarno nagrado.
Letošnji dobitniki so občine Litija, Lukovica, Radlje ob Dravi, Radenci, Beltinci, Hrpelje - Kozina in Semič, ki si bodo razdelile 17.000 evrov sredstev sklada, najboljše naloge vodnih učnih poti pa bodo razdeljene nagrajenim v šolskem letu 2008/09 v višini 4.200 evrov. V izbranih občinah bodo obnovili: v Litiji, vodnjak na osrednjem trgu v Vačah, v Radljah ob Dravi, Spodnji in zgornji vodnjak v Vu-hredu, v Semiču, vodno jamo v Brezjah pri Vinjem Vrhu, v Radencih, vodnjak v Rihtarovcih, v Hr-pelju - Kozini, vodnjak v naselju Hrpelje, v Beltincih, vaški vodnjak v Lipovcih in v Lukovici, vodnjak v naselju Koreno.
Državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, dr. Mitja Bricelj, je ob podpisu pogodb poudaril trajno-stni pomen večletne akcije. Čeprav je po finančni plati sorazmerno skromna, je njen dejanski pomen velik, saj angažira in združuje veliko ljudi, ki sodelujejo v pripravi, pri obnovi in se ob otvoritvah obnovljenih vodnjakov tudi družijo. Z vključitvijo osnovnošolcev in mladine pa se dviguje okoljsko in ekološko zavest vseh ljudi, ter posebej izpostavi vedenje o pomenu vode v našem življenju. Omenjeni projekt je bil opažen tudi v evropskem prostoru. Ob koncu predsedovanja Slovenije so ga predstavili tudi v evropskem parlamentu ob predstavitvi Evropskega partnerstva za vode. Projekt prinaša rezultate sodelovanja med državo, lokalnimi skupnostmi in gospodarsko družbo, kar so smernice prihodnosti.
Župan občine Litija, Franci Rokavec, je poudaril, da se bodo v občini Litija lotili obnove vodnjaka na osrednjem trgu v Vačah že v tem mesecu. Obnovljeni vodnjak, katerega obnova bo vredna 34.000 evrov, bo zaokrožil njihova prizadevanja za večletno celostno ureditev vaškega jedra.
barve *
Izlet na Koroško
Skupini društva Jesenski cvet »Izvir« in »Vrtnica« smo imeli čudovit izlet na Koroško. Povabila nas je bivša voditeljica skupine Izvir, gospa Jelka Lečnik. Povabilo smo z veseljem sprejeli.
V lepem junijskem jutru smo se podali na pot proti Trojanam, v Velenju smo popili kavo in se osvežili s sokom. Potem smo se odpeljali naprej do Raven na Koroškem, kjer nas je že čakala naša gostiteljica Jelka. Povabila nas je na svoj vikend in skupaj z možem sta nam pripravila jedi na žaru, pijačo in kavo. Jelka nam je zaigrala na harmoniko. Malo smo poklepetali in Jelki podarili sliko z idrijsko čipko. Ko smo se odpočili, nam je Jelka razkazala vrt, park in jezero z lokvanji. Presenečeni smo bili nad urejenostjo vrta in okolice. Počutili smo se kot v raju in naredili tudi nekaj posnetkov. Dogovorjeni
smo bili še za ogled hiše Prežihove-ga Voranca, pa to ni bilo možno, zato smo si ogledali cerkev Sv. Egidija. Župnik Slavko Bek nam je povedal, da je cerkev nastala v 13. stoletju, od 18. stoletja pa je tu župnija in ima okrog devet tisoč faranov. Obnovljena je bila z darovi faranov. Po kosilu v gostilni Lečnik nam je gospa Jelka spekla štrudelj, potem pa smo se odpeljali do hiše Prežihovega Voranca in si ogledali okolico. Od tam je bil lep razgled na Kotlje. Počitek smo si privoščili ob Iverčkem jezeru, kjer smo uživali v prelepi naravi. Poslovili smo se od gostiteljice Jelke in se ji zahvalili, da smo skupaj z njo preživeli čudovit dan. Kar malo utrujeni smo prišli domov in si zaželeli, da ob prvi priložnosti spet naredimo kak lep izlet.
Marija Sušnik, voditeljica skupine Izvir
Tišina ni vedno zgovorna
Pogovor z gospo Stanko Varšek, uporabnico Commetovih uslug na domu
Pogovor ustvarja, molk pa uničuje razmerje. Psihologi vsem odjemalcem svetujejo pogovor v odnosu s partnerjem ali s komerkoli drugim, saj si je treba povedati vse, kar nam leži na duši, in se ne ovijati v tišino. Molk je res neusmiljeno maščevanje in kaznovanje sogovornika brez možnosti, da se brani. Molčanje ali celo muljenje je najbolj nesramna in najbolj boleča metoda kaznovanja, ne samo v zakonu, pač pa tudi v partnerstvu, med prijatelji in kolegi. Vedno si je treba vzeti čas tudi za zabavo in se po svojih močeh truditi za boljše življenje ter za boljšo kvaliteto življenja. Vse to moji današnji sogovornici, gospe Stanki Varšek ni tuje in ji tudi uspeva.
Gospa Nataša Zalokar, ki vas visoko ceni, me je poslala k vam, da nam poveste, kako ste zadovoljni s Commetovimi uslugami, še zlasti s trenutno oskrbovalko, še prej pa se nam kratko predstavite. Rojena sem leta 1924, 1977. leta sem se upokojila. Delala sem na pošti, tri leta zatem pa popolnoma izgubila vid; to je sedaj že več kot četrt stoletja, odkar ne vidim. Veste, poročena nisem bila nikoli, otroke pa imam zelo rada, čeprav jih sama nimam ... Tako je pač naneslo. Toliko o tem. Z vodstvom in delom Commeta sem izredno zadovoljna, že sedmo leto je moja oskrbovalka gospa Joži Grašič - po dve do tri ure dnevno, odvisno od potrebe, če bo potrebno, bom še za kaj prosila. Na tri mesece obiščeva zdravnika, Joži mi kaj prečita, tako da je oskrbovalka tudi v tej meri. Skupaj hodiva na sprehode, po nakupih in plačujeva položnice. Z njo sem zelo zadovoljna, in postali sva že pravi prijateljici. Zadovoljna sem tudi z domžalsko občino, mo-
ram jo pohvaliti. Za novo leto nas je upokojence župan povabil v gostilno Repanšek, lepo nas je nagovoril. Tudi nad stanjem v Sloveniji se ne pritožujem.
Gospa Stanka, veseli me, da ste v dobrih rokah in da naklonjenost koordinatorice Nataše Zalokar in direktorice Helene Čampa odmeva tudi v vas. Navsezadnje smo ljudje na splošno lahko srečni le, kadar so srečni drugi okrog nas, pa me zanima, kako se počutite, če je gospa Joži kdaj odsotna? Gotovo se tudi to kdaj zgodi. Seveda se. Zadnjič, ko je bila gospa Joži na dopustu, me je obiskovala gospa Regina iz Male Loke, jaz ji rečem kar Reginca, tako je luštna. Ona dobro pozna Študo in sva si imeli veliko povedati. Veste, Regina je tudi vredna zaupanja, tako da bom prosila gospo Natašo, da mi jo pošlje, kadar bo Joži zadržana. Tudi z gospo Marinko sva bili zelo povezani.
Kako ste preživeli izgubo vida?
Lahko si mislite, da je bil to velik šok, vendar se človek sčasoma vsega navadi, saj mu tudi drugega ne preostane. Naredim, kar morem, vedno tudi kaj iščem, včasih tipam ravno tam, kjer ni nič. Pri jedi imam včasih težave, saj mi kaj pade poleg krožnika, pa kaj to ...
Gospa Stanka, ni mi težko ugotoviti, da ste vedrega sluha, ves čas me tudi preveva občutek, da zelo zgovorno skrivate leta ...
Tudi sama se ne počutim toliko stara, kot sem, moja stara mama je bila stara 84 let, ko je umrla. Vedno sem za pogovor, družba me »gor drži«, hočem biti v vsem na tekočem, rada poslušam radio ... Rada sem tudi urejena in ne razmetavam z denarjem,
tudi pri nakupovanju skupaj z Joži sem premišljena. Ona me pač vodi povsod. Tega pa še nisem povedala, da se ob sredah srečujemo v Domžalskem domu v okviru medgeneracij-skega društva Jesenski cvet. Skupaj poklepetamo, popijemo kavo, gremo na izlet, vodi pa nas prijetna gospa Majda Hrovat.
Ali imate morda kakšen recept za dolgo življenje?
Kaj naj rečem? Človek mora biti vdan v usodo in ne nergaški, veliko pomeni tudi to, če si razgledan, če te vse zanima in da se sam sebi ne smiliš.
Dobro ste rekli: vdanost v usodo ima velik pomen. Veliki katoliški teolog Karl Dahner je nekoč dejal, da je največja umetnost v našem življenju AMOR FATI, to je ljubiti svojo usodo, pa me še zanima, ali priporočate sodelovanje s Comme-tom, Zavodom z a pomoč in nego na domu, ki ima sedež na Ljubljanski cesti 36, tudi drugim, potrebnim takšne ali drugačne pomoči?
Še vprašate. Zelo ga priporočam vsem, ki so osamljeni in pomoči potrebni. Veliko je vredno, da je človek lahko doma, na svojem, čeprav so tudi domovi nepogrešljivi. Zdi se mi, da človek na svojem domu lažje preživlja starost, ki nikomur ne prizanaša. Tu tudi individualni prizvok prihaja bolj do izraza, saj gre navsezadnje za kvalitetno življenja tudi v poznih letih.
Gospa Stanka, zahvaljujem se Vam za prijeten in poučen pogovor. Imejte se kar najlepše in ne pozabite negovati duhovne vedrine.
Ivan Kepic
Pripomočki za boljše počutje
Med največjimi in najpogostimi željami in vrednotami med ljudmi se omenjajo zdravje, dobro počutje, družina in sreča. Ljudje si najpogosteje želimo, da bi nam zdravje v življenju dobro služilo in ne bi imeli težav z zdravjem. Morda takšno razmišljanje o željah in vrednotah med ljudmi predstavlja pozitiven odnos do življenja in krepi pozitiven duh do zdravja in se s časoma le prebudimo iz prijetnih sanj ter počasi spoznavamo, da so takšne ali drugačne neprijetne težave z zdravjem naša stalna popotnica skozi labirint življenja.
Labirint želja se včasih nepričakovano zasuče v nasprotno smer, zato lahko rečemo, da imamo določene zdravstvene težave, ki jih sami ne moremo predvideti. A jih opazimo šele v kasnejšem časovnem obdobju, ko nepričakovano opazimo, da imamo resne težave s sluhom, telesnem gibanjem, da težko dihamo, čutimo močne bolečine na določenem delu telesa. Takrat si ljudje začnemo zastavljati razna neprijetna vprašanja, na katera si sami ne moremo odgovoriti, ker so preveč zapletena. Takrat nujno potrebujemo strokovno obravnavo pri zdravniku! Če opazite, da imate resne težave s sluhom, je nujno, da takoj obiščete svojega družinskega zdravnika! Še preden vam bo družinski zdravnik lahko karkoli pomagal ter pojasnil, za kakšno okvaro sluha gre, mu morate natančno pojasniti, kakšne težave imate s sluhom! Na podlagi vašega natančnega opisa vam bo družinski zdravnik svetoval o postopku in načinu zdravljenja. Družinski zdravnik vas bo z napotnico poslal na strokovni pregled sluha k
dr. med. specialistu otorinolaringologu. Na podlagi strokovnega pregleda sluha in specialistične diagnoze okvare sluha vam bodo predpisali uporabo medicinskega pripomočka - slušni aparat za občasno ali dolgotrajno uporabo, odvisno od stopnje in poškodbe okvare sluha. Slušni aparat je primeren za ljudi nad 65. letom, ki se soočajo s poslabšanjem sluha, ki je lahko resna ovira v komuniciranju z okolico. V starosti je izguba sluha povezana z oslabljeno mikro-prekrvavljenostjo notranjega ušesa in odmiranjem celic v njem. Ta čudežni pripomoček bo sčasoma postal vaš nepogrešljiv prijatelj v komuniciranju z okolico. Slušni aparat dobite z napotnico pri poooblašče-nih serviserjih. Stroške nakupa slušnega aparata pokrije zdravstvena zavarovalnica, pri kateri imate sklenjeno zdravstveno zavarovanje. Slušni aparat je priporočljiv za vse ljudi, ne glede na starost in status posameznika. Medicinski pripomočki so sestavni del zdravstvenih storitev za bolnike, ki so priznani s strani zdravstvenih zavarovalnic, ki ponujajo obvezno zdravstveno zavarovanje. Sami pripomočki so seveda najstrožje klinično, biološko in tehnično preizkušeni s strani domačih in tujih raziskovalnih ter tehnoloških inštitutov, ki se ukvarjajo z medicinsko in biološko znanostjo. Vsi ti vrhunski izdelki so lahko kvalitetno izdelani, imajo pa manjšo pomanjkljivost: niso večni in jih je treba vsakih pet let zamenjati za nov izdelek. Priporočljivo je, da se seznanite z osnovnimi informacijami, kako pravilno uporabljamo slušni aparat, da se boste z njim dobro počutili v krogu družine, prijateljev in tudi vaših vnučkov.
Emil Remžgar
Kdo sem? Komu pripadam? Kaj mi je všeč?
Okrogla miza o subkulturah mladih
V torek, 27. maja, je na OŠ Venclja Perka potekala okrogla miza o subkulturah med mladimi. Pobudo za ta dogodek so na zasedanju 2. šolskega otroškega parlamenta v aprilu dali učenci OŠ Venclja Perka. Ugotovili so, da se nekateri učenci združujejo v skupine, ki v šolo vnašajo nemir, nestrpnost in nerazumevanje. Doba odraščanja odpira nova vprašanja, na katera mladostniki pogosto iščejo odgovore med sovrstniki in se ne prepustijo več vodenju odraslih.
Da bi bolje spoznali različne mladinske subkulture, smo na okroglo mizo povabili tudi strokovnjake, ki se s tem področjem poglobljeno ukvarjajo poklicno, znanstveno in raziskovalno. Dr. Milko Poštrak, profesor na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani, je velik poznavalec subkultur in je izčrpno predstavil nastanek in razvoj nekaterih od njih. Romana Frankovic, predstavnica nevladne organizacije Amnesty International, je osvetlila pojav subkultur z vidika človekovih pravic. Sašo Kronegger, socialni pedagog, pa se pri svojem delu srečuje z različnimi subkulturami v naši družbi. Na povabilo so se odzvali tudi svetovalni delavci in mentorji otroških parlamentov sosednjih šol in pripeljali učence - predstavnike iz OŠ Rodica, OŠ Domžale, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Janka Modra iz Dola pri Ljubljani, OŠ Trzin ter OŠ Mengeš.
Že pred okroglo mizo nas je zanimalo, kakšno je dejansko stanje na naši šoli. V kakšne skupine se združujejo mladi? Kaj jih povezuje? Tudi na druga vprašanja smo poskušali dobiti odgovore z anketnim vprašalnikom, ki ga je sestavila učenka Maja Žugec. Raziskavo je izvedla med učenci 7., 8. in 9. razreda. Učenka Teja Bricelj je predstavila izsledke raziskave. Učenci 7. razreda se v glavnem niso uvrščali nikamor, v 8. in 9. razredu pa se že vključujejo v skupine. Večina učencev se ne uvršča nikamor, oziroma imajo svoj stil. Tisti, ki so izrazili pripadnost, pa so zapisali, da pripadajo skupinam emo, tehno, flasher-ji, metalci, čefurji, rockerji, športniki, skejterji, kaličopkoti, piflarji, hiphoperji, hipiji, raperji, skinheadi. Pripadnost svojim skupinam izražajo z določenim načinom oblačenja, s poslušanjem določenih glasbenih izvajalcev ter z določenim načinom obnašanja. Med najpogostejše razloge vključevanja v določeno skupino so učenci navajali glasbo, na drugem mestu je bil občutek pripadnosti. Večina učencev se z drugimi učenci na šoli dobro razume, ne glede na pripadnost skupinam. Dekleta so izrazila večjo tolerantnost do drugačnih kot fantje. Učence pri drugih moti nasilje, napadalnost, nestrpnost, izkazovanje moči in vzvišenost. Ne razumejo, zakaj se kdo sam poškoduje. Ne sprejemajo popivanja in kajenja. Ta izhodišča so vodila v pogovor o vzrokih nastanka subkultur. Začele so se oblikovati v Angliji v času družbene krize. Subkulture so izražale uporništvo mladih do avtoritet. S časom so se spreminjale tudi subkulture, ki se po eni strani ne ozirajo na modne trende in vztrajno ohranjajo svoj stil, vendar aktualni dogodki kljub temu vplivajo nanje. Prav je, da se mladi družijo, pripa-
dajo različnim skupinam, čisto v redu je tudi, če ne čutijo pripadnosti nobeni od subkultur in razvijajo svoj lasten stil. V času odraščanja so mladostnikom potrditve sovrstnikov silno pomembne. Kaj lahko pa postane problem, če so za sprejetost v skupino pripravljeni narediti karkoli. Zlorabe, samopoškodovanje in nasilje nad drugimi so nesprejemljive oblike vedenja in odrasli smo dolžni vedno in povsod odreagirati ter jasno pokazati meje in delovati v začito otrok. V ta namen moramo dosledno vzgajati mladostnike v poznavanje in spoštovanje vseh človekovih pravic.
V okviru natečaja Evropa v šoli in projekta Pomladni dan v Evropi smo raziskovali različne kulture in razvijali medkulturni dialog. Kaj bomo naredili, da se bomo približali idealu sožitja? Še naprej bomo opredeljevali pravice in dolžnosti, ki iz teh izhajajo, nadaljevali bomo z raziskovanjem naše skupnosti, se o tem pogovarjali in s tem spoznavali drugačne, se med seboj sprejemali in spoštovali.
Karlina Strehar, OŠ Venclja Perka, Domžale
Okrogla miza
Mladi, mlade družine in njihove težave na poti samostojnega življenja
Na okrogli mizi, ki jo je organiziral Mladi forum sredi minulega meseca, je bilo govora o mladih družinah in mladih nasploh. Kaj danes pomeni biti mlad, s čim se spopadajo mladi in mlade družine, kako rešujejo stanovanjsko problematiko, bodo res prišli vsi otroci v vrtce in še o marsičem smo razpravljali z našimi gosti.
Andreja Pogačnik Jarc, podžupanja občine Domžale, je predstavila, kako v naši občini rešujemo omenjeno problematiko, tudi pereči problem, premalo prostora v vrtcih, bodo do 1. septembra z nekaj improvizacije v občini uspeli rešiti. Aleš Sazonov, predsednik občinske organizacije SD Domžale je kot oče in predstavnik generacije mladih družin, povedal kako on vidi življenje mladih družin v naši občini, medtem ko je Tomaž Hren, predsednik sveta staršev v vrtcu Urša v Domžalah predstavil kako problematiko vidijo tam. Gosta okrogle mize sta bila tudi Marko Baruca, predsednik Mladega foruma, ki je predstavil pogled mladinske organizacije na omenjeno problematiko in seveda Dejan Levanič, vodja skupine za pripravo alternativnega vladnega programa na področju mladih, ki je
eno najbolje izdelanih in zagotovo optimistično in predvsem uresničljivo zastavljenih programov stranke. Za mlade se, ob uresničitvi AVP-ja, obeta lepša prihodnost v naši državi.
Med drugim smo se dotaknili tudi zaposlovanja in ustvarjanja družin, ki je danes problem, saj se mlade ženske težko odločijo za prvega otroka, glede na to, da v nasprotnem primeru lahko ostanejo brez službe. Vzpodbuditi je potrebno pravilno politiko tako zaposlovanja, kot tudi omogočanja odločanja za prvega otroka. Hkrati pa je treba poskrbeti, da se bo mlada družina imela kje razvijati, v stanovanju, do katerega bodo prišli po ugodnih pogojih, pa naj se gre za lastniško s primernimi krediti, ki niso vezani le na zaposlitev za nedoločen čas ali z ustreznimi ugodnimi premostitvenimi najemniškimi stanovanji, ki pa so v naši državi, roko na srce, danes velik problem.
Zaskrbljujoče pa je tudi dejstvo, da kar polovica mladih v Sloveniji, v starostni kategoriji od 25 - 29 let živi doma pri starših. In ravno ta starostna meja ima največ prebivalcev tudi v občini Domžale.
(mak)
Iskrene čestitke ob 80. rojstnem dnevu
Gospa Vida Janežič s Pšate
Gospo Vido Janežič, ki se je pod dekliškim priimkom Burica rodila 24. junija 1928 v Dragomlju »Pr' Cigan«, ljubezen do gostinstva spremlja vse življenje. V to se lahko prepričate, če obiščete znano gostilno Janežič na Pšati in imate srečo, da se bo ob vaši mizi ustavila še vedno čila prijazna gospa Vida, ki je pred kratkim v krogu domačih praznovala svoj 80. rojstni dan.
Gostilna Janežič na Pšati ima tradicijo, ki se je začela v začetku dvajsetega stoletja in se vseskozi bogatila. V letu 1933 je tedanji lastnik Valentin Janežič zgradil novo stavbo, ki stoji še danes. Sprva sta bili v njej gostilna in trgovina z mešanim blagom, kasneje je njegov sin, prav tako Valentin, prevzel gostilno in se v letu 1952 poročil z mladim dekletom - Vido Burica, rojeno v številčni družini. Hodila je kelnarit v sedanjo gostilno Burica, ki jo je takrat imel njen stric. Doma so imeli veliko kmetijo. Izmed osmih otrok je bilo pri hiši šest deklet in vse so rade in lepo prepevale, zato je bilo v hiši vedno veselo in okoliški fantje so radi hodili »v vas«. Kot lahko preberemo v knjigi, kjer predstavljajo najbolj imenitne slovenske gostilne, se je mladi gospodar Valentin v letu 1954 ukvarjal z žganjekuho, soproga Vida pa je prevzela gostilno. Začetni koraki so bili lažji zaradi pomoči tašče, ki je mladi snahi veliko pomagala, ji svetovala, gospa Vida pa je zanjo kasneje skrbela kar tri desetletja.
V zakonu sta se rodila sin Tine, ki skupaj z družino nadaljuje gostinsko tradicijo, in hči Milena, ki tudi pomaga. Ob prihodu v znano gostilno, ki je bila znana daleč naokoli, se je posvetila kuhinji, ob tem pa se je zelo rada ustavila pri gostih. Kljub delu, ki ga nikoli ni zmanjkalo, si je vedno vzela čas za prijazno postrežbo in klepet z gosti. Nikoli ji ni zmanjkalo dobre volje in volje do dela, ki jo je bilo potrebno včasih imeti celo več kot danes, saj so bile gostilne po potrebi odprte tudi pozno ponoči. Gostje so in še danes cenijo Janežičevo dobro kuhinjo, saj se radi vračajo prav zaradi nje. Prijaznost in veselje do gostinstva sta z možem Zdravkom kazala tudi tako, da je go-
spod Valentin gostom zaigral na harmoniko, gospa Vida pa je zapela. Si lahko mislite, kako zadovoljni so bili gostje, ko so ob dobri hrani in pijači dobili še prijetno glasbo! Danes je gospa Vida upokojena, vendar dela še ni dala čisto iz rok. Rada pomaga pri kuhanju domačih jedi, predvsem jedi na žlico, pa tudi kakšna dobra domača potica še pride izpod njenih rok. Dokler bo zdravje, bo tudi veselje do gostinstva, so prepričani vsi, ki v gostilno Janežič pridejo tudi zaradi gospe Vide, ki je kljub številnim operacijam kar čila. Svoje znanje in izkušnje je rada posredovala naprej, posebej sinu Tinetu, ki ohranja tradicijo odlične Janežičeve gostilne. Napredka, ki je viden na vsakem koraku, saj se je gostilna v zadnjem času razširila in v celoti obnovila ter svojo ponudbo razširila tudi s prenočišči, se mama veseli in je ponosna, da se gostinska tradicija nadaljuje. Njena pridnost, dobrota, predvsem pa njen zgled so bili odločilni za nadaljevanje tradicije gostilne. Ob tem se rada spomni na svoje otroštvo in mladost ter na starše, ki so otroke učili trdnega in poštenega dela.
»Kdor pride enkrat, se gotovo vrne še večkrat,« je zapisano ob koncu že omenjenega sestavka o Janežičevi gostilni. Prepričana sem, da je k tej ugotovitvi s svojo pridnostjo, prijaznostjo ter veseljem do gostinstva, ki je tudi v jeseni življenja ni zapustilo, veliko prispevala prav gospa Vida. Čestitam ji ob 80. rojstnem dnevu ter ji želim veliko zdravja.
Vera Vojska
Za nami je še eno uspešno šolsko leto
Šolsko leto 2007/08 je bilo za člane LIPE delovno in plodno. Naučili smo se mnogo novega, se družili na izletih, bili na ekskurziji v Makedoniji in spoznali celo Kitajsko.
Nastopali smo na številnih prireditvah in predstavili svoja likovna in kiparska dela. Naše UNICEF punčke so med najlepšimi v Sloveniji. Članice literarnega krožka so zelo uspešno sodelovale na različnih natečajih. Za delovne počitnice smo razpisali svoj literarni natečaj in k sodelovanju povabili člane vseh tretjih univerz. Tudi pevski zbor je veliko nastopal, nazadnje na srečanju zborov Pesem nas druži. Res je, da ne sodelujemo vsi povsod, a vsak lahko najde zase nekaj zanimivega. Smo velika družina radovednih in zadovoljnih
ljudi, ki jim ni nikoli dolgčas. Za piko na i smo pod mogočnimi vršaci v Ratečah zaključili šolsko leto v šoli v naravi. Malo nam je nagajal dež, a do živega nam ni mogel. Če ni šlo drugače, smo se odpravili na sprehod z dežniki. Ogledali smo si Kranjsko Goro, občudovali Planico in Tamar, obiskali Zelence, se z gondolo povzpeli na Višarje, kjer nas je ujel pravi snežni metež in se v soncu veselili na tromeji. Sprehodili smo se tudi ob Belopeških jezerih. Sami smo si pripravljali obroke. Vsak je nekaj postoril in hitro smo lahko posedli k obloženi mizi.
Po večerih smo se pogovarjali in snovali nove načrte. Nepozabni dnevi so kar prehitro minili.
Janka Jerman
Vroče, a še kako osvežilno
Ja, to je letošnje Kopalkanje na domžalskem bazenu, ki prinaša odlične izvajalce elektronske glasbe, hladen piš valov vode v bližini in osvežilno pijačo v rokah. Za vse, ki ste uspešno končali šolsko leto in tudi za oddih tistim, ki se še ukvarjate s starimi grehi. Kopalkanje letos skriva tri kakovostne petke z elektronsko glasbo pred domačim pragom.
Kopalkanje v naš domač kraj prihaja že šesto leto zapored. Kot vsako leto, poskrbi za tistih nekaj petkov, ko na asfaltni vročici zapiha svež veter z
milozvočnimi zvoki. Letos Študentski klub Domžale pripravlja še posebno dober program in prav zaradi tega smo si letos upali privoščiti le tri petkove večere, ki, obljubljamo, bodo še kako kakovostni. Letošnja novost so tudi brezplačna vstopnica za vse člane Študentskega kluba Domžale in Kamnik ter vstopnice v predprodaji za aktivne člane e-ŠS za le 2 € in na dan prireditve za samo 4 €. Za vsak študentski žep se nekaj najde. In tudi za tisti žep, ki ga spremlja ljubiteljstvo elektronske glasbe izpod rok odklopljenih in srčnih DJ-
jev. Dva večera bodo to DJ-ji RDYO, en pa bo pripadal DJ Sylvainu, ki ga bo vokalno spremljala Lara Love, ki jo poznamo še iz časov, ko je bila prvi glas skupine Leeloojamais. RadioYo-jevci ter dva pojma house glasbe, Sylvain in Lara Love, bodo zagotovo posrbeli za pravi žur. 27. junij je bil petek za prvo Kopalkanje - ob koncu šole in prvega izpitnega obdobja so prišli RDYO s svojimi drum'n'bass ritmi, ki so jih spretno mešali s funky sceno. Za me-šalko so se pomerili in publiki vrstili vrhunce Ubu&Jamirko, Massimo in Jamirko&Pier. Takoj naslednji teden, ko je vreme še vedno sijalo le za nas, sta v domžalske loge prišla DJ Sylvain in vokalno bogata Lara Love ter nam prinesla prave, prvinske in melodične house ritme. Sedaj je čas za vse festivale, ki jih nameravamo obiskati, za zaslužek kakšnega cekinčka in čas za pisanje diplomske naloge ... in ko to opravimo, nas čaka še zaključni žur Kopal-kanja z rotacijo vseh RDYO DJ-jev in stilov. Za gramofoni bomo slišali Zedsa, pa Fu-ja, K'Powa, Piera, Ja-mirka in Ubuja. Kot vsako leto, nas po prireditvi, ki se ob 2. uri zjutraj počasi zaključi, kombi (do 15 km) brezplačno odpelje domov ali kam drugam, zato nič ne skrbite, posrbi-mo za celoten petkov večer. Na tebi je le, da prideš v klub po karto (če si član/ica) ali jo kupiš na ostalih prodajnih mestih. Vse informacije te že čakajo na naši spletni strani www. studentski-klub.si in v naših klubskih prostorih! Letos nam vreme ne bo nagajalo, saj glasbeno vrhunski program in tvoja prisotnost tega ne bodo dopuščali. Pridi in si privošči odklopljen večer skoraj pred vrati tvojega doma za simbolično ceno in glasbeno dovršeno. Zagotovo ti ne bo žal!
Se vidimo!	.
Ana Strnad Študentski klub Domžale
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Socialni demokrati
stran
12
LDS Domžale
Prihodnost je v dobrih ljudeh ...
Najbrž ste že slišali različne razlage o tem, kaj vse lahko pomeni kratica Liberalne demokracije Slovenije - LDS. Na zadnjem kongresu LDS, ki so se ga udeležili trije člani LDS DOmžale, smo povedali, da vsem nam kratica pomeni tudi Ljudje, Demokracija, Svoboda, za slogan obdobja, za katerega smo sprejeli program, pa smo si izbrali PRIHODNOST JE V DOBRIH LJUDEH IN MLADIH OČEH.
Na kongresu smo ugotovili, da je LDS v preteklem obdobju preživela viharno obdobje, ki je bilo težavna, vendar pomembna izkušnja. V tem obdobju smo opravili temeljite in dolgotrajne posvete s članstvom, tudi v Domžalah ter se tudi na tej osnovi in širokem sodelovanju članstva odločili, da hočemo biti stranka javnih vrednot, odkritega dialoga in učinkovitega projektnega dela na vseh področjih. Kongres je bil priložnost za dogovor, da so štirje stebri programa Liberalne demokracije Slovenije:
-	konkurenčno gospodarstvo,
-	socialna, vključujoča družba znanja in zdravja,
-	pravna in pravična država
-	originalna in ustvarjalna Slovenija. Ob tem pa poudarjamo, da v raznoliki pisanosti pogleda na svet, v mavrici spoštovanja različnosti, ostajamo
v LDS nepopustljivo liberalni in socialni, hkrati ponosni, samozavestni in kritični.
Ostajamo ponosni, ker izhajamo iz tradicije evropskega protifašističnega gibanja, ker so naši predniki znali ločiti, kaj je prav in kaj narobe, pa tudi samozavestni, ker je Slovenja zgodovinsko gledano družba znanja, solidarnosti in marljivosti. In kritični, ker hočemo vzpostaviti drugačne vzorce političnega obnašanja, h ka-
LDS
Lh&LrtAL IYA n 1: M Qk AA£IJ A SLOVENIJE
teremu naj bi pripomogel tudi etični kodeks, katerega cilj bo večja odgovornost pred državljani. Občinski odbor LDS Domžale se je po kongresu seznanil s programom ter v njem poiskal tudi tiste točke, katerih vsebina bo prispevala, da bo LDS tudi v Domžalah uspešnejša. S to usmeritvijo se je strinjal tudi zbor članstva, na katerem smo posebno pozornost namenili tudi jesenskim volitvam v Državni zbor RS, kjer bo LDS kandidirala v obeh okrajih Volilne enote številka 4.
Občinski odbor LDS Domžale
MLDS Domžale
Kaj boste naredili zame?
Tradicionalno srečanje članov ter članic in simpatizerjev Liberalne demokracije Slovenije je bilo letos na praznični dan - dan državnosti na Otočcu. Med več kot tisoč člani in članicami smo se srečanja udeležili tudi LDS-ovci vseh generacij iz Domžal, ki smo bili prijetno presenečeni nad res dobro organizacijo srečanja.
Največ pozornosti je bilo seveda namenjene prihodnosti stranke in Slovenije, o kateri je govorila tudi predsednica LDS, Katarina Kresal, in med drugim povedala, da ljudje danes politiki zastavljajo vprašanje: »Kaj boste naredili zame?« Ponudila pa je tudi odgovor, ki je po njenem
mnenju v ustvarjanju pogojev, odpiranju priložnosti za vse, da je dobesedno mogoče seči do zvezd, ob tem pa je spomnila na misel, da ima politika smisel le, če je od ljudi za ljudi in če zna prepoznati najboljše ideje in z njimi voditi v prihodnost, v korist skupne blaginje.
• ff LD
.SIL AnA LI1FRAL NA DEMDKItAÜJft
Prijetno in sproščeno srečanje smo udeleženci izkoristili tudi za pogovor o pripravah na bližnje volitve.
MLD
Strokovnost naj ima prednost pred lojalnostjo
S poslabševanjem razmer v evropskem in svetovnem gospodarstvu se kljub zava-jujočim navedbam Janševe vlade hitro slabša tudi stanje v slovenskem gospodarstvu, posledično pa seveda tudi na socialnem področju. Vse bolj očitno postaja, da sedanja vladna koalicija na čelu z Janševo SDS nima celovitega koncepta, kako naj Slovenija postane sodobna, gospodarsko dinamična in inovativna, hkrati pa tudi socialna in okolju prijazna družba. Socialni demokrati takšno vizijo imamo, pripravili pa smo že tudi celo vrsto konkretnih ukrepov in politik, ki jih vsebuje Alternativni vladni program 2008-2012.
Janševa prispodoba o Sloveniji kot svetilniku 21. stoletja - sicer prepisana iz govora bivšega britanskega premiera Tonyja Blaira - se čedalje bolj spreminja v svojo karikaturo: inflacija nadaljuje svoj divji ples, grozi nam proračunski primanjkljaj, zunanja zadolženost države že dosega astronomske višave, glede visoke rasti BDP v letih 2005-2007 pa makroekonomisti ugotavljajo, da je bila ta v veliki meri posledica povečanih investicij v infrastrukturo, kar se je pretežno financiralo z zadolževanjem v tujini. Ni šlo torej za organsko rast, ki prinaša visoko dodano vrednost, ampak za investiranje v gospodarske dejavnosti, ki večinoma zaposlujejo delovno silo z nižjo stopnjo izobrazbe, predvsem pa je šlo za zaposlovanje za določen čas. Če k temu dodamo še stihijsko privatizacijo podjetij v državni lasti in pokojninsko protire-formo, je slika gospodarske nekompetentnosti odhajajoče vlade popolna.
Socialni demokrati se zavedamo, da je pred našo državo obdobje gospodarske negotovosti. V nasprotju s tradicionalno socialno demokracijo, ki bi v takih pogojih vodila pasivno in stabilizacijsko politiko, stavi
SD kot sila sodobne evropske socialne demokracije na program razvojne modernizacije. »Socialni demokrati štejemo socialno povezanost družbe za ključni pogoj njene uspešnosti, a nam je ob tem tudi jasno, da ne moremo več in pravičneje razdeliti, ne da bi prej več in kakovostneje ustvarili,« pogosto poudarja predsednik SD Borut Pahor.
Če nam bodo slovenski volivci septembra podelili štiriletni mandat za upravljanje z državo, nameravamo socialni demokrati voditi pametno in predvsem dolgoročno vzdržno proračunsko politiko. To je ena od temeljnih zavez Alternativnega vladnega programa 2008-2012. Drugače nameravamo organizirati tudi javno naročanje: ministrstva bodo ohranila avtonomijo pri določanju svojih potreb in prioritet, javna naročila pa bo izvajala posebna centralna agencija. Nujne so tudi spremembe v drugem stebru pokojninskega sistema, predvsem za kolektivna zavarovanja, kjer se bo z davčnimi spodbudami poskušalo doseči vključenost večjega dela zaposlenih in vlaganje višjih sredstev. Zelo kritično je tudi stanje na področju javnega zdravstva: Socialni demokrati nameravamo zagotoviti bolj racionalno porabo sredstev z uvedbo protokolov zdravljenja, načrtujemo pa tudi povečanje obsega sredstev s sedanjih 8,5 na 9 odstotkov BDP. Če se želi Slovenija pospešeno razvijati, je treba zagotoviti tudi avtonomijo javnega šolstva in javnih zavodov na področju znanosti. Z njimi ne sme - tako kot se na žalost dogaja zdaj - gospodariti vlada, temveč tamkaj zaposleni, ki to počnejo na strokoven način. Umik politike iz povsod, kjer je moteča ter zaveza postaviti strokovnost pred lojalnost sta temeljni predvolilni obljubi SD.
Aleš Sazonov predsednik OO SD Domžale
SDS Domžale
SDS - najmočnejši člen vladne koalicije
Vodstvo SDS Domžale zelo pozitivno ocenjuje delovanje sedanje vlade, ki jo vodi predsednik Janez Janša. V času od prevzema mandata do sedaj je bila sprejeta cela vrsta ukrepov, ki so ljudem olajšali življenje (njihovo naštevanje zaradi prostorske stiske v Slamniku na žalost ni možno). Vodstvo SDS pa izredno pozitivno ocenjuje tudi predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije
Skupaj s predsednikom SDS Domžale in poslancem SDS v Državnem zboru, Robertom Hrovatom, smo prišli do ugotovitve, da je v času, ko je bila SDS v opoziciji (do 2004), vseskozi opozarjala na nekatere probleme ter dileme, ki jih tedanje vlade niso zmogle ustrezno rešiti. Ko je vlado prevzela sedanj a vladajoča koalicij a, je nj en predsednik, Janez Janša, skupaj z ostalimi člani vlade, uspel preprečiti negativen trend preteklih vlad ter je vrsto zadev postavil in zastavil povsem na novo. Precej sprememb na bolje je bilo na področju šolstva, sociale, kulture, notranjih zadev, sprejet je bil najobsežnejši program izgradnje avtocest v Sloveniji, veliko je bilo narejenega tudi na drugih področjih (energetika, varovanje okolja, kmetijstvo, ...). Seveda pa je zaradi proceduralnih zadev nekaj dela še ostalo za naslednji mandat, saj je pot sprejemanja določenih zakonodaj zelo dolga. Vodstvo SDS Domžale nikakor ne dvomi v še najmanj en mandat sedanje (ali podobne) koalicije, saj je podpora SDS-u na terenu izredno velika, vsekakor bistveno večja, kot jo merijo najrazličnejše ankete. Zato gre SDS na jesenske volitve z velikim optimizmom, saj smo pripra-
vljeni še naprej voditi politiko na državni ravni in to predvsem za takšen razvoj države, ki bo po meri ljudi in bo omogočala kar se da najustreznejše za življenje. Pri oceni vodenja Sveta EU se je po mnenju SDS Domžale Slovenija izredno dobro izkazala. V naših medijih na žalost ni bilo veliko poročanja o teh zadevah, ker pa se ve, v katero smer so večinoma usmerjeni mediji pri nas, je to samo znak, da je Slovenija z odliko opravila zaupano ji nalogo, da ji je kot prva med novimi članicami EU predsedovala. V tujini se je mnogo več pisalo o
SDS
teh dogodkih, kot pri nas, vendar pa sedaj, v dobi interneta, tudi »medijske blokade« niso več tako uspešne, kot so bile nekdaj, v nekih drugih časih, zato smo s pogovori med ljudmi zaznali, da so zelo zadovoljni z našim vodenjem EU, vendar pa so bili ljudje tudi kritični do nepisa-nja tega v slovenskih medijih. Po mnenju številnih ljudi si SDS vsekakor zasluži vsaj še en mandat vladanja, tega mnenja smo tudi mi. Sedaj so pred nami počitniški dnevi, jeseni pa bodo volitve, na katere smo se tudi v SDS začeli pripravljati. Želimo vam, dragi bralci in bralke Slamnika, da si poletne dni naredite kar se da lepe in prijetne.
Janez Stibrič, tajnik in tiskovni predstavnik SDS Domžale www.domzale.sds.si
v
Cas je za spremembe
Cemu najbolj zelena industrijska cona?
Poleg poletne vročine, ki je te dni
■	zajela našo deželo, se stopnjuje tudi vročina pred volitvami.
■	Vladajoča politična garnitura je še pred časom zatrjevala, da se še ne ukvarja z volitvami, saj so zaposleni
a z vodenjem EU. Če natančno spremljaš dogajanje v zadnjih mesecih, ti je lahko kristalno jasno, da se aktualna vlada intenzivno ukvarja z nagovarjanjem volivcev na več načinov in vse skupaj za ceno ohranitve oblasti. Eden izmed načinov je zagotovo populističen, kot so: hvaljenje o visoki gospodarski rasti, veliki uspešnosti, dodatek upokojen-
B cem tik pred volitvami, referendum itd. Seveda pa pri tem pozabljajo pokazati na realno sliko, ki je daleč od »idealne«, kot jo prikazujejo.
Smo močno zadolžena država, imamo visoko inflacijo, draginjo, vse več je revščine itd. Druga metoda je tako imenovani lov na tajkune, ki so seveda premišljeno in taktično izbrani. Policija in tožilstvo, ki sta v štirih letih postala dobesedno »politična« represivna aparata, hitro v akcijo, vse skupaj pa budno spremlja in snema nacionalna televizija, da so državljani čim prej seznanjeni z uspehi te vlade pri lovu na tajkune. Ni se nam potrebno spraševati, ali lovijo prave tajkune ali zakaj samo izbrane, ki jih je določila politika. Odgovor nam je vsem znan! Danes, v 21. stoletju, smo lahko zaskrbljeni, saj
nova
fTTippiiJ
način delovanja državnih organov vladajoče politične kaste kaže na odsotnost demokracije in demokratičnih načel, za katere smo se izrekli, ko smo ustanovili samostojno državo. Najbolj groteskno od vsega skupaj je, da se vladajoča garnitura v veliki meri poslužuje metod, ki so bile aktualne v času prejšnjega tako imenovanega »totalitarnega« sistema in celo katere žrtev je bil zdajšnji predsednik vlade, sicer v milejši obliki kot pa nekateri danes. Čas je za spremembe. V Zares smo zavezani liberalni politični tradiciji, ki temelji na svobodi, odgovornosti, strpnosti, družbeni pravičnosti in enakih možnostih, na vzpostavljanju odprte družbe ter odprte in demokratične politike. Obenem se zavedamo, da je treba na podlagi novih spoznanj te vrednote nadgraditi. Septembra bom glasoval za spremembe, saj se bojim, da mi bo naslednjič mogoče onemogočeno, da bi še lahko glasoval.
Miha Ulčar,
predsednik Občinskega odbora Zares Domžale
V zadnjih številkah lokalnih tiskanih medijev se je pojavila trditev, da je Industrijska cona Želodnik najbolj zelena cona v Sloveniji. S to trditvijo se aktualna občinska oblast nikakor ne bi smela hvaliti, saj s tem priznava, da lokacija cone na Želodniku ni prava, saj se gradi v pomembnem »zelenem« okolju.
In kdo bi lahko prehitel Domžale s še bolj zeleno cono? Na primer Občina Bohinj. Ta bi lahko na meji ob Triglavskem narodnem parku postavila industrijsko cono, kot jo bo Občina Domžale ob meji Nature 2000. Na Želodniku je predvidena ohranitev ribnika,
v Bohinju pa tudi ne bi pozidali jezera, ampak samo okolico in s tem postavili zagotovo bolj zeleno cono od domžalske. Na srečo vseh Slovencev v Bohinju tega zagotovo ne bodo naredili, na nesrečo vseh Domžalčanov pa je cona na Želodniku vse bljiž-je izgradnji. Za izgradnjo cone Želodnik je jasno, da bo ležala na ekološko spornem območju, zaradi česar bo izgradnja dražja in podjetnikom, za katere se
pravzaprav gradi, manj dostopna. Občina Domžale kot soinvestitor pri izgradnji cone nastopa kot podjetnik in se mora zavedati, da če se zaradi visoke cene zemljišč ne bo prodajala, kot je predvideno, lahko zabrede v finančne težave, saj bo izgradnja komunalnih vodov in cest zelo draga. Dejstvo je, da bo občina skupaj z banko (NLB) vse težje pridobila kupce zemljišč, saj ima že vsaka vas (beri občina) svojo industrijsko cono in podjetnike vabijo v svoje okolje predvsem z nizkimi cenami, ki pa na Želodniku niso mogoče.
In še enkrat za tiste, ki ne razumete, zakaj se ni za hvaliti z »najbolj zelena industrijska cona«. Če se jaz zaletim s fičkom, to ne pomeni, da ste vi boljši voznik, ker ste se zaleteli z audijem. Ali s čemerkoli že vozite.
Janez Eržen, Zelena stranka
stran
13
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Kandidata SLS Katarina Karlovšek in Rok Ravnikar

Slovenska ljudska stranka je za kandidata za poslanca v Državni zbor na jesenskih volitvah podprla Katarino Karlovšek in Roka Ravnikarja. Oba sta predstavnika mlajše generacije politikov ter aktivna člana Občinskega sveta Občine Domžale.
Nekdanja občina Domžale na volitvah v Državni zbor predstavlja dva okraja; v desetem (približno
vzhodno od Kamniške Bistrice), torej v delu Občine Domžale ter v občini Lukovica in Moravče bo kandidat Ravnikar, Karlovškova pa v enajstem, ki obsega drugi del Občine Domžale ter občini Mengeš in Trzin. »V Slovenski ljudski stranki spodbujamo ženske, da se še bolje zavedajo svojih kvalitet; delavnost, vztrajnost, prilagodljivost, preudarnosti, nekonfliktnost in čustvenost so ključne za doseganje kompromisov in uspešnost v političnem angažiranju,« je prepričana Katarina in tistim, ki menijo, da v politiki ni prostora za čustva, odgovarja z mislijo: »Narod, ki bi poimenoval čustvo kot greh, nima prihodnosti!«
It^um
m**
Hh
Katarina Karlovšek in Rok Ravnikar
»Parlament mora spet postati središče odločanja o prihodnosti naše države. Zato moramo narediti vse, da izvolimo take poslanke in poslance, ki bodo samozavestno izpostavili prave probleme v državi ter dvignili ugled in nivo politične kulture v Sloveniji,« meni Ravnikar in dodaja: »Afere, korupcija in teorije zarot ne morejo biti ves čas osrednje gibalo slovenske politike. V politiki potrebujemo predvsem zdravo pamet, za dobro demokracijo pa tudi dovolj visoko volilno udeležbo!« SLS je v svojih najuspešnejših časih, v drugi polovici devetdesetih, na tem območju že bila zastopana s poslancema, Cirilom Smrkoljem in Janezom Perom; tudi Katarina in Rok sta odločena, da bosta s svojim delom in programom pridobila zaupanje volivk in volivcev.
Tadej Šinkovec
Ali so pogajanja s Tušem za ureditev centra Domžal dokončno propadla?
Točno pred enim letom, na 9. seji občinskega sveta, nam je bila predstavljena Strokovna zasnova za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta za ureditveno območje centra Domžal. Ureditev centra Domžal že 25 let spravlja vse nas, Domžalčanke in Domžalčane, v slabo voljo, kajti izgled tega najpomembnejšega dela Domžal ostaja praktično nespremenjen še do danes.
30. junija je potekel skrajni rok, da se potencialni investitor Energotuš in občinska uprava dokončno dogovorijo o skupnem načrtovanju centra
Domžal. Vse bolj verjetna je hipoteza, da dolgoletna pogajanja občinske uprave in Tuša niso prinesla nobenega napredka. Urejen center Domžal z mestnim trgom, peš potjo, galerijo in zelenimi površinami še naprej ostajajo neizpolnjena želja vseh nas, ki si želimo, da se končno tudi v Domžalah izoblikuje celovito mestno območje z razpoznavno identiteto, kar v sodobni ekonomiki mestnih funkcij veča privlačnost v kompetitivnosti mestnih središč, navezujejo pa se tudi na aktualne ekološke in splošno humanistične cilje demokratične družbe. Domžalčani si želimo in potrebuje-
mo boljše bivanje za vse generacije. Starši majhnih otrok si želijo urejena dodatna otroška igrišča, kajti v naše mesto se dnevno priseljujejo mlade družine. Želimo si urejen center Domžal za uresničevanje svojih potencialov, želimo si, da Domžale postanejo občina vseh občanov in
občank. Še naprej se bom zavzemala, da se v Domžalah ustvari kulturno središče s prenovljenim utripom in okoljem za prijetno bivanje, delo ter prosti čas za vse generacije; za ureditev centra Domžal, pridobivanje nekoč naše Kinodvorane v Domžalah nazaj v last našega mesta ter skrb za urejeno in čisto mesto Domžale.
Katarina Karlovšek e-pošta: katarina@innini.si
Živahno vroče poletje, zaslužen dopust in težko pričakovane počitnice so tu. Svetniška skupina Slovenske ljudske stranke vam želi prijetno poletje, uživajte v vsakem trenutku, če se odpravljate na dopust, vam želimo varno pot in brezskrbne počitnice, če ostajate doma, pa čim bolj optimalne temperature in prijetne poletne večere.
Ob dnevu državnosti
Slovenija letos praznuje 17 let samostojnosti. Verjetno se mnogi bralci še spominjate 25. junija 1991, ko je skupščina razglasila Temeljno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije ter razglasitve samostojnosti, ki je v večernih urah potekala v Ljubljani na Trgu republike.
Naj se za trenutek malo ozrem v našo pol preteklost in izpostavim pomen nastanka novih političnih organizacij, katere so se kot prve 'registrirale že v letu 1988. Kot prva se je ustanovila Slovenska kmečka zveza (SKZ) in Zveza slovenske kmečke mladine (v nadaljevanju ZSKM), katerih ustanovni zbor je potekal v Unionski dvorani 12. maja 1988. Slabih osem mesecev kasneje je bila na zboru v Cankarjevem domu ustanovljena Slovenska demokratična zveza (SDZ), 1. marca 1989 je bila prav tako v Cankarjevem domu prva seja razširjenega sveta Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS). Od ostalih novih političnih organizacij velja omeniti Zelene Slovenije (ZS), ki so bili ustanovljeni 11. junija 1989, Slo-
vensko krščansko politično gibanje (SKSG), ki je bilo ustanovljeno 10. marca 1989 in ki se je novembra istega leta preimenovalo v Slovenske krščanske demokrate (SKD), Slovensko obrtniško stranko (SOS), ustanovljeno 27. decembra 1989 v Kranju, Slovensko obrtnopodje-tniško stranko (SOPS), ki je bila ustanovljena 1. februarja 1990 ter Sive panterje, ki so imeli ustavni
N.Si
Nova Slovenija
Kričonslcn IjutfsMo sfronAo
občni zbor 18. januarja 1990. Ob vsem tem velja omeniti 'tudi tri od petih družbeno političnih organizacij (DPO), ki so do spomladi 1990 predstavljale vodilne politične sile v Sloveniji, t. i. politično avantgardo in ki so se pripravljale na spomladanske volitve. To in ZSMS (Zveza socialistične mladine Slovenije). Dr. Janko Prunk in Martin Ivanič o vlogi novih političnih organizacij zapišeta takole: »Nastajajoče po-
litične stranke v Sloveniji so 1989 dejavno sodelovale v razpravi o predlaganih spremembah ustave SFRJ in večinoma ocenjevale, da resno ogrožajo ustavni položaj republike, ker so, izhajajoče s stališča, da so narodi pravico do samoodločbe izrabili z združitvijo v Jugoslavijo, zagovarjale izhod iz državne in družbene krize s krepitvijo zvezne države, centralizma in unitarizma. Nastop opozicijskih strank in njihovo stališče do ustavnih sprememb sta po državi povečala nerazpolo-ženje proti Sloveniji. Najostrejše kritike so prihajale iz Srbije. Ta je z odpravo avtonomije Kosova in Vojvodine že razveljavila obstoječo ustavo in spodbijala federativne odnose, zato je Slovenija v obrambi federalizma po logiki branila tudi kosovsko avtonomijo.« Ob tem se mi porajajo vprašanja: smo Slovenci danes dovolj ponosni na lastno državo, znamo ceniti vlogo političnih strank pri oblikovanju države in ali znamo ceniti pogum in dejanja posameznikov, ki so pomagali pri naši osamosvojitvi? Naj omenim dejstvo, da je bilo med desetdnevno vojno 'med slovenskimi civilisti 38 ranjenih, 5 mrtvih ... med slovenskimi policisti 22 ranjenih, 4 mrtvi in med teritori-
alci 89 ranjenih ter 4 mrtvi. Res je, da na ta dan po Sloveniji potekajo številne slovesnosti, toda ali znamo Slovenci dovolj ljubiti svojo mlado državo in braniti njene interese tudi ostale dni v letu? Ali res vsaka hiša izobesi zastavo na tako pomemben dan? NSi je skupaj s svojim podmladkom letos obeležila obletnico samostojnosti na različne načine. Naj omenim le dva dogodka, ki sta se zgodila. Tako je ob letošnjem dnevu državnosti potekal že 8. tradicionalni vseslovenski športni projekt Vse najboljše, Slovenija. Letošnje kolesarjenje je potekalo v treh etapah, in sicer po osrednji Sloveniji od 20.-22. junija. V Škofljici je potekal pogovorni večer, katerega gost je bil Lojze Peterle, predsednik prve demokratične vlade in današnji poslanec v Evropskem parlamentu. Pogovor, ki je potekal o demokratičnih procesih, osamosvojitvi Slovenije ter delovanju Evropske zveze, je vodil predsednik Mlade Slovenije Robert Ilc. Naj na koncu dodam željo, da bi se naša domoljubnost v prihodnje ne kazala samo na lokalni ravni, temveč bodimo pokončni Slovenci tudi izven naših meja!
mag. Dominik Janez Herle, član MSi
Na podlagi Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, štev. 78/06), Zakona o volilni in referendumski kampanji (Uradni list RS, štev. 41/07), Odloka o javnem glasilu Občine DOmžale Slamnik (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 7/99 in 14/02) in 20. člena Statuta Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, štev. 14/06) določa odgovorna urednica glasila Slamnik, v soglasju z Občinskim svetom Občine Domžale, izdanim na 19. seji, dne , 18. junija 2008,
PRAVILA
o izrabi brezplačnega oglasnega prostora glasila Slamnik za predstavitev kandidatov za volitve v Državni zbor RS, 21. septembra 2008, na območju občine Domžale.
V glasilu Slamnik bo vsem kandidatom političnih strank in drugih predlagateljev za volitve poslancev Državnega zbora RS, ki bodo 21. septembra 2008, zagotovljena enakopravnost pri njihovi predstavitvi, kakor tudi pri predstavitvi njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil.
Brezplačno objavo bomo omogočili glede na število strani glasila ter število strank in predlagateljev v 11. številki Slamnika, ki bo izšla 12. septembra 2008. V
skladu z Zakonom o volilni in referendumski kampanji in Odlokom o glasilu Slamnik bo uredništvo zagotovilo brezplačno predstavitev kandidatov političnih strank in drugih predlagateljev, njihovih programov in volilnih propagandnih sporočil v naslednjem obsegu:
- kandidat, politična stranka ali drug predlagatelj ima za predstavitev kandidata v posameznim volilnem okraju na voljo največ pol časopisne strani (format objave naj bo širine 280 mm in višine 195 mm)
Organizatorji volilne kampanje gradiva oz. predstavitvena besedila s predlogom postavitve na pripadajočih straneh časopisa pošljejo na CD-ju, skupaj s printom, do 5. septembra 2008 do 12. ure na Uredništvo Slamnika, na naslov Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska ceste štev. 61, 1230 Domžale, ali na elektronski naslov slamnik@kd-domzale.si. Javno žrebanje vrstnega reda prispelih gradiv za 11. številko Slamnika bo 5. septembra 2008 ob 13. uri v prostorih Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
V skladu z 22. členom Odloka bo uredništvo objavilo tudi dodatne prispevke organizatorjev volilne kampanje, ki presegajo s sklepom določen brezplačni prostor, s pogojem plačila po ceniku objav, obvestil in reklam iz 17. člena Odloka o glasilu Slamnik.
Odgovorna urednica, Tina Železnik
PRAVILA
o določitvi načina plakatiranja za volitve poslancev v državni zbor
Skladno z Zakonom o volilni in referendumski kampanji je Občina Domžale z Odlokom o plakatnih mestih in načinom plakatiranja in oglaševanja na območju Občine Domžale sprejela sklep o določitvi plakatiranja za volitve poslancev v državni zbor v Občini Domžale, ki bo objavljen v Uradnem vestni-ku meseca julija (http://vestnik. domzale.si). Vse organizatorje kampanje opozarjamo, da so postopki in lokacije objavljeni v Uradnem vestniku in na spletni strani Občine Domžale ter da je rok za oddajo vloge 10 dni pred uradnim začetkom kampanje, to je nedelja, 10. avgust 2008 (fizično v vložišče do petka, 8. avgusta 2008 do 12. ure).
Občina Domžale
O deponiji Dop
Novinarska konferenca bivše županje
Sredi junija je Cveta Zalokar -Oražem zaradi številnih netočnih in zlonamernih informacij, ki se v zadnjem času širijo ob problematiki deponije v Dobu, predstavila nekatera dejstva iz preteklosti. Poudarila je, da je bilo v času njenega županovanja storjeno vse, da se pripravi vse potrebno za najbolj racionalno in smiselno rešitev: razširitev omenjene deponije, s katero bi imeli tako v občini Domžale kot širše zagotovljeno najcenejšo, ekološko sprejemljivo in dolgoročno rešitev odlaganja odpadkov.
Nanizala je dejstva in odločitve, ki so bile sprejete še v času njenega mandata. Ti pa žal tudi zaradi političnih pritiskov z najvišjih mest, niso privedli do končnega dejanja, to je pridobitve dovoljenja in soglasja. Občinski svet Občine Domžale že leta 2001 sprejel investicijski program za širitev deponije in ureditev regij skega centra za odpadke in tedaj Krajevna skupnost Dob ni nasprotovala nadaljnjim aktivnostim za širitev. Izdelan je bil projekt, leta 2004 so se začeli postopki pridobivanja PGD in drugih dovoljenj, ki pa so
zaradi načrtnega zavlačevanja od pritožbi na Ministrstvu potekali več kot dve leti. Sklenjene so bile predpogodbe z lastniki zemljišč. Posebej pa je opozorila na nenavadno končno odločitev Ministrstva za okolje in prostor, ki je sicer izdalo soglasje k širitvi, obenem pa je bilo izdano negativno okolje varstveno dovoljenje. Razlog za to pa naj bi bilo premajhno število prebivalcev (namesto 55.000 le 52.000), ki naj bi koristili novo deponijo .
Kljub temu, da so v Dobu prejemali primerno rento in bi ta (lahko tudi v drugi obliki) ostala, pa je KS Dob kasneje preklicala soglasje za širitev. Sprejet je bil program sanacije obstoječe deponije in dana zagotovila, da bo širitev deponije urejena v skladu z najvišjimi okolje varstvenimi standardi. Veliko polemik pa je nastalo, ker so bile zaradi nezadostne pravne podlage ukinjene individualne rente. Bivša županja ne sprejema prav nobene odgovornosti za nastalo problematiko, predvsem pa opozarja, da mnogi omenjene težave ponovno izkoriščajo za predvolilne namene.
V.
Dr. Jordan Cizljeva sprejela in nagradila učence
Ob zaključku akcije Ohranimo Slovenijo -pomagajmo Afriki
Slovenska poslanka v Evropskem parlamentu, dr. Romana Jordan Cizelj, ki je med drugim tudi ko-ordinatorka Začasnega odbora za podnebne spremembe v Evropskem parlamentu, je kot pokroviteljica akcije slovenskih šol Ohranimo Slovenijo - pomagajmo Afriki ob njenem zaključku nagradila sodelujoče šole oziroma njihove najprizadevnejše predstavnike z zaključno prireditvijo.
Dr. Jordan Cizljeva je s projektom želela med slovenske mlade poslati sporočilo, da »je narava začela opozarjati nase in da vsakdo na vsakem koraku lahko kaj stori za njeno ohranjanje, za boj proti podnebnim spremembam in za zagotovitev človekove pravice do čistega okolja.« 21 slovenskih šol je v dveh mesecih, v aprilu in maju 2008, zbralo 72.270 kg odpadnega papirja in z njegovo odprodajo prispevalo nekaj več kot 4100 evrov osnovni šoli Kabagan-ga v mestu Sengerema (pokrajina Mwanza) v Tanzaniji za zagotovitev nekaj več osnovnih pogojev za njihovo normalno šolsko delo. V akciji je bila najuspešnejša Osnovna šola Rudolfa Maistra iz
Šentilja v Slovenskih goricah z ravnateljico Jelko Weldt, ki je bila hkrati tudi vodja akcije. Zbrali so nekaj več kot 23 ton papirja in tako sami tanzanijski šoli prispevali nekaj več kot 1.100 evrov. Najzaslužnejše učence te šole je poslanka dr. Romana Jordan Cizelj v petek, 20. junija 2008, popeljala na nagradni izlet. Skupaj so si ogledali, kako poteka predelava papirja v papirnici Količevo, poklepetali med delovnim kosilom, popoldne pa je dr. Jordan Cizljeva na zaključni prireditvi v ljubljanskem Koloseju zbrala predstavnike vseh sodelujočih šol. Podelila jim je potrdila o sodelovanju v projektu, ob pevskih nastopih učenk Osnovne šole Preserje pri Radomljah pa se jim je za sodelovanje zahvalila tudi vodja projekta, Jelka Weldt. Evropska poslanka je polno dvorano osnovnošolcev in dijakov pred ogledom filma pospremila v počitniške dni z besedami: »Vse na svetu je povezano. Narava in ljudje, dobro in zlo. S sodelovanjem v akciji Ohranimo Slovenijo - pomagajmo Afriki ste pomagali krepiti vezi dobrega.«
Tanja Ozvatič
dent
d.o,o.
ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ
Krašnja Sla, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212
•	popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje
•	zobna protetika z uporabo sodobnih materialov
•	zdravju prijazna brezkovinska keramika
•	beljenje zob
ODPRTO TUDI OB SOBOTAH
■
NASI POSLANCI
stran
14
Upokojenci bodo prejeli dodatek
Sedanja vladajoča koalicija ter Vlada RS, ki jo vodi Janez Janša, še posebno pozornost namenja ranljivim skupinam, med katere sodijo tudi upokojenci, ki so v svojem aktivnem času prispevali v pokojninsko blagajno in so ustvarjali današnjo uspešno Slovenijo. Kot vemo, je prejšnja vlada leta 2000 uvedla nov način usklajevanja pokojnin, ki ga je potem še enkrat spremenila. Usklajevanje pokojnin bi po takratnem zakonu bistveno zaostajalo za plačami, kar se poslancem SDS nikakor ne zdi sprejemljivo.
Ena pomembnejših predvolilnih zavez sedanje vlade je bila, da bo spremenila način usklajevanja pokojnin tako, da se bodo te povečevale v skladu z rastjo plač - in to je tudi storila. Usklajevanje pokojnin je tako precej ugodnejše za upokojence. Zaradi lanskoletne inflacije, še bolj pa zaradi izrednega povišanja cen hrane, ki ga v Sloveniji ustvarjajo in omogočajo monopoli, ki so bili ustvarjeni pred obdobjem te vlade in te koalicije ter ga najbolj
mä
občutijo prejemniki najnižjih pokojnin, je vlada v parlamentarni postopek vložila zakon o enkratnem pokojninskem dodatku. Namen zakona je dodatno izboljšati materialni in socialni položaj uživalcev nizkih pokojnin, za katere se po določbah tega zakona štejejo pokojnine, ki so enake ali nižje od 500 evrov. S predlaganim zakonom je predvideno izplačilo enkratnega dodatka, ki ga bodo upokojenci prejeli skupaj z avgustovsko pokojnino. Do dodatka so upravičeni tisti, ki imajo stalno bivališče v Sloveniji, med drugim tudi prejemniki kmečkih pokojnin in drugi.
S predlaganim zakonom je predvideno izplačilo enkratnega dodatka, v treh različnih višinah. Najvišji znesek, to je 150 evrov, se bo izplačal uživalcem pokojnin, ki so enake ali nižje od 403,63 evrov. Uživalcem pokojnine, enake ali nižje od 450 evrov in višje od 403,63 evrov, se bo izplačal enkratni pokojninski dodatek v višini 100 evrov. Tisti, katerih pokojnina presega 450 evrov in hkrati ni višja od 500 evrov, pa se bo izplačal enkratni
pokojninski dodatek v višini 80 evrov. Skupaj bo tako za realizacijo zakona potrebnih 32,1 milijona evrov proračunskih sredstev. V Poslanski skupini SDS smo predlog zakona v enkratnem pokojninskem dodatku podprli. Ker se sedanji mandat počasi končuje, sem si za lastno uporabo naredil spisek vsega, kar je sedanja vlada ter vladajoča koalicija pripravila bolje in ustrezneje, kot vlade pred letom 2004. Spisek je izjemno dolg, kar pomeni, da smo poslanci in poslanke SDS ter predsednik vlade Janez Janša opravili mnogo, tudi na socialnih področjih. Številnim ljudem, predvsem tistim z najnižjimi dohodki, smo močno olajšali življenje, saj je bilo stanje na tem področju zaradi ne preveč uspešnega delovanja vlad politične levice do 2004 zelo slabo. Veliko dela pa nas še čaka v naslednjem mandatu, za katerega verjamem, da bomo v vladni koaliciji, saj se v enem samem mandatu res ni dalo popraviti zaostanka 12 let vladanja druge politične opcije. Potrebno bo pripraviti in sprejeti še vrsto zakonov, da bomo voz, ki ne stoji več na mestu, ampak se je v času delovanja te vlade pod vodstvom Janeza Janše začel premikati navzgor, še dodatno pospešili ter ljudem omogočili primernejše življenje. Želim vam prijetne dopustniške dni, naberite si veliko pozitivne energije.
Robert Hrovat, poslanec SDS v DZ RS
Bravo, Slovenija!
je vzklik, ki sem ga v Evropskem parlamentu v preteklih letih večkrat slišal. Najprej, ko je Slovenija izpolnila vse pogoje za euro, nato za vstop v schengensko območje, potem še za visoko gospodarsko rast, v zadnje pol leta pa za res dobro vodenje Sveta EU. Tudi na junijskem zasedanju parlamenta je predsednik Janša prejel veliko pohval za profesionalno, učinkovito in modro vodenje Sveta EU, za odlično pripravljenost naših ministrov in za spretno vodenje delovnih skupin Sveta, ki so odločilnega pomena za soglasje na politični ravni. Poslanci tudi niso skoparili s pohvalami o lepotah Slovenije, o brezhibni organizaciji, da naše gostoljubnosti niti ne omenjam.
V Evropskem parlamentu sem bil prvič na povabilo H. G. Poetteringa leta 2002, nato sem deloval v Konvenciji
o prihodnosti Evrope, eno leto sem bil opazovalec in sedaj sem že četrto leto poslanec, zato lahko tudi primerjam kakovost vsaj zadnjih osem predsedstev. Povsem očitno je, da se manjše države na predsedovanje mnogo bolje pripravijo kot velike, poskrbijo za kvalificirane odgovore čim višjih političnih predstavnikov, velike države pa praviloma predsedujejo bolj avtoritativno in zato težko dosežejo potrebno soglasje v parlamentu in svetu. Kot rečeno, se je po mnenju velike večine poslancev Slovenija dobro znašla v tej zahtevni vlogi. Kritične pripombe so prišle z levice, češ da je slovensko predsedstvo premalo pozornosti namenilo socialnim razmeram v EU, predstavnica zelenih ni bila zadovoljna z direktivo
o vračanju nezakonitih priseljencev, avstrijski poslanec pa je se je pridušal čez vinjete. Oglasil se je tudi »Greenpeace« in dal predsedstvu oceno komaj zadostno, ker se ni dovolj poglobilo v okoljska vprašanja. Program predsedovanja in v tem času zaključeni dosjeji kažejo, da so te pripombe neutemeljene, kajti pri nezakonitih priseljencih je Sloveniji uspelo poiskati soglasje vseh članic. Seveda niso vsi zadovoljni z rešitvijo, vsi pa priznavajo, da gre za pomemben korak naprej. Okoljsko-energetski paket je prav tako ključna tema predsedovanja in v parlamentu nam priznavajo, da smo veliko storili na tem področju. Avstrijcem pa bi najraje odgovoril, da mora vsak Slovenec, ki gre v Nemčijo za več kot 10 dni, plačati za pot čez Avstrijo nekaj manj kot 50 evrov, oni pa se bodo lahko pol leta vozili po naših cestah za 35 evrov. Slovensko predsedovanje EU je za nami. To je bilo zgodovinski dogodek, velika promocija Slovenije ter dokaz naših zmožnosti, delavnosti in sposobnosti za dialog o ključnih vprašanjih EU. Bravo, Slovenija!
dr. Mihael Brejc, evropski poslanec
Opozicijskim parlamentarcem v zadevi Patrija onemogočeno delo
Opozicija je v iztekajočem mandatu vodila in oblikovala le eno preiskovalno komisijo — tisto, ki raziskuje nakup Patrij. In v kateri sem tudi sama sodelovala.
Pa še ta je po številnih težavah neslavno »zaključila« svoje delo. Po enem letu dela je komisija namreč onemogočena pri zaključku svojega dela, saj je bila obglavljena, njen predsednik je bil tako rekoč prisilno razrešen. Očitno je, da smo pri svojem delu prišli predaleč, saj smo pripravili zaključno poročilo o našem delu in v njem ugotovili, da bi bilo pri postopkih naročil zaupne narave, kamor sodi nakup orožja (in gre za več kot 500 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja), potrebno povečati transparentnost v smislu pravnega varstva z možnostjo
pritožbe neizbranim ponudnikom. Prav tako smo ugotovili, da ne moremo ovreči suma, da je bil posel politično dogovorjen, voden netransparentno in po svoji naravi negospodarno. Pri tem naj bi šlo za bistvene razlike med ponudbo in kasneje izpogajano pogodbo v škodo naročnika - Ministrstva za obrambo. Prav tako lahko sumimo, da je šlo za povezave nekdanjih (iz let 1991-93) in sedanjih akterjev v trgovini z orožjem. Dejstvo je, da nam v Sloveniji nikoli ni uspelo razjasniti okoliščin prodaje orožja bivše Jugoslavije mimo računov proračuna, v gotovini in z računi v tujini. Ta »mati vseh afer« ostaja odprta, nerazjasnje-na in očitno je tudi v tem mandatu ne bomo privedli do epiloga. Ko so se v zadevo vpletli še finski preiskovalci, ki raziskujejo podkupova-
nje pri tem poslu, pa je zadeva za vladajočo koalicijo, ki stalno razglaša, da se bori proti korupciji in klientilizmu, prenevarna. Zato je vladajoča koalicija preklicala in onemogočila najprej obravnavo zaključnega poročila ter že dogovorjeni sestanek parlamentarcev s finskimi preiskovalci, ki bi moral biti v torek, 1. julija. Škandalozno, nenavadno in prestrašeno. Zakaj in komu je v interesu, da se ne bi srečali s finskimi preiskovalci? Čemu takšno nesodelovanje in pasivnost slovenskih preiskovalnih organov v preteklih mesecih? Zakaj lahko sodelujejo le s tožilstvom in policijo, ne pa tudi s parlamentarci? Zakaj naenkrat molk, brez izjav? In nenazadnje, zakaj stalno odvračanje pozornosti stran od nakupa Patrij - z anonimkami, drugimi zgodbami o nakupih orožja, ukvarjanje s neizbrano Sistemsko tehniko? Sodelovanje v tej komisiji je bila zame dragocena in grenka izkušnja. Ostaja le še upanje, da bodo zadevi, ob izraziti spolitiziranosti slovenskih preiskovalnih organov, prišli do konca Finci. Kjer vedo, kako in zakaj se korupcijo preganja, pa četudi gre za ugled državne firme (Patrija) in za velike gospodarske posle.
Cveta Zalokar-Oražem
Skupni evropski energetski trg: za večjo konkurenčnost in varnejšo prihodnost
Evropska unija že dlje časa ugotavlja, da bi moral notranji energetski trg ponuditi več možnosti izbire tako individualnim potrošnikom kot industriji. Dobro delujoč trg bi moral zagotavljati tudi zadostne naložbe v elektrarne in prenosna omrežja, s čimer bi se preprečile prekinitve v dobavah elektrike ali plina. Dva zakonodajna paketa, ki urejata področji elektrike in plina, sta v fazi uvajanja v uporabo, tretji energetski paket pa je bil predstavljen v septembru 2007.
Tretji paket je ponudil tri modele ureditve področja, in sicer popolno ločenost lastništva proizvajalcev energije in prenosnih distribucijskih omrežij, možnost, da proizvajalci lahko ostanejo tudi lastniki omrežij, te pa bi upravljali neodvisni operaterji ter kot tretji model, da podjetji lahko ostaneta lastniško povezani, vendar se ločita kot pravni osebi. Svet EU je podprl vse tri
modele, Evropski parlament (EP) pa je področje elektrike obravnaval na junijskem zasedanju. Glasovanje za področje plina je predvideno v juliju 2008.
17. junija 2008 je na plenarnem zasedanju EP v okviru skupne razprave o notranjem energetskem trgu nastopila tudi slovenska poslanka dr. Romana Jordan Cizelj, ki je poudarila, da so temeljni predpogoj za dobro delujoč notranji trg enotna in jasna pravila, ki veljajo za vse sodelujoče na tem trgu. Različni modeli v posameznih državah članicah po besedah poslanke nikakor ne vodijo do zastavljenega cilja. Dr. Jordan Cizljeva je izpostavila dejstvo, da je »EU začela z liberalizacijo trga z električno energijo in s plinom že desetletje nazaj, a kot kaže, smo tistim »pravim«, dolgo želenim rezultatom najbliže prav zdaj. S predlaganimi ukrepi je v središče namreč postavljen potrošnik, ki bo na dobro delujočem notranjem trgu lahko izbiral med do-
bavitelji (in cenami) ter se za najbolj -šega odločil po lastni presoji.« Poslanka je v svojem govoru izrazila pričakovanje, da bo odprt in transparenten notranji trg EU zagotovil dostop na trg tudi manjšim podjetjem ter tako povečal konkurenčnost, izboljšal razmere za naložbe v elektrarne in prenosna omrežja, povečal varnost dobave in spodbudil trajnostni razvoj. »Ohranjanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, uresničitev ambicioznih ciljev EU do leta 2020 in uspeh v boju proti podnebnim spremembam so tako rekoč nepredstavljivi brez dobro delujočega notranjega trga s plinom in z električno energijo,« je povedala dr. Romana Jordan Cizelj. Poslanci EP, med njimi tudi dr. Jordan Cizljeva, so ob koncu razprave z glasovanjem podprli popolno ločenost lastništva za področje električne energije.
Viktorija Jeras in Darko Rudl
KOLIČEVO KARTON, proizvodnja kartona d.o.o.
Smo poslovno uspešno veliko podjetje iz skupine Mayr Melnhof Karton Gmbh, ki je največji proizvajalec premaznih kartonov iz vračljivega papirja tako na evropskem kot na svetovnem trgu. Podjetje ima 88 letno tradicijo proizvodnje kartona na Količevem. Ker želimo našo uspešno pot nadaljevati skupaj z Vami, nudimo:
Zaposlitev za nedoločen čas
Vse zainteresirane, ki vidijo svoj bodoči ali nadaljnji poklicni izziv v zanimivi papirniški dejavnosti, prosimo, da pošljejo prošnjo na naš naslov KOLIČEVO KARTON d.o.o. Papirniška 1, 1230 Domžale s pripisom kadrovska služba.
Za dodatna pojasnila smo vam na razpolago na telefonu 01 72 90 541.
t
PRO CARTON
Iščemo več novih sodelavcev z različnimi strokovnimi profili s poklicem ali brez, za priučitev v papirniško stroko ali spremljajoče dejavnosti.
Prav posebej vabimo k sodelovanju delavce za štiriizmensko delo:
*	Vodja strojev za razrez kartona, z letno bruto plačo od 14.000 do 19.500 EUR
*	Voznike viličarjev v notranjem transportu, z letno bruto plačo od 14.500 do 17.300 EUR
Poleg zgoraj navedenega sodelavcem zagotavljamo tudi naslednje:
•	+ do 15% individualne stimulacije,
•	+ poseben dodatek za stalnost,
•	+ 2,8% bruto plače za drugi pokojninski steber,
•	+ 100 % povračilo stroškov prevoza,
•	+ 5,5 EUR/dan za prehrano. Izhodiščna zaposlitev na zgoraj navedenih mestih omogoča razvoj in napredovanje na še zahtevnejša delovna mesta v vseh fazah tehnološkega postopka.
V ta namen nudimo usposabljanja in izobraževanja ob delu ali iz dela ter ustrezne štipendije za šolanje v razne poklice pri nadaljnjem vključevanju v papirniško dejavnost.
Podjetje preko razvite sindikalne dejavnosti zaposlenim omogoča aktivno preživljanje prostega časa in preventivni oddih ter stalno spremljanje zdravstvenega stanja vseh zaposlenih.
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z eno do trimesečnim poizku-snim delom.
5i Center tehnike in gradnje Črnuče
__v
Pot k sejmišču 32, Ljubljana - Črnuče, tel.: 01/560 61 00
H
OB NAKUPU HLADILNIKA VAM TEGA TUDI BREZPLAČNO NAPOLNIMO*!
H Mercator najboljši sosed tudi v H Tehnika
*Ob nakupu hladilnika, višjega od 85 cm, v prodajalnah M Tehnika, vam le-tega tudi brezplačno napolnimo z izbranimi izdelki naših dobaviteljev.
Prejeli boste knjižico s kuponi za: 24 plastenk Pepsi (0,5 l), 2 x čajna salama Mip (1/2), 1 x sir Luka (cca. 280 g), 5 x sirotkin napitek Svit, rdeče grozdje (0,5 l), 5 x sirotkin napitek Svit, rdeča pomaranča (0,5 l), 1 x zlati ananas (1 kos), 5 x fižol (3 x 150 g), 5 x koruza (3 x 150 g), 5 x grah (3 x 150 g), 4 x sveže mleko (1 l).
Kupone lahko unovčite v vseh živilskih prodajalnah Mercator, razen franšiznih, najkasneje do 19. 8. 2008. Dodatne informacije lahko preverite v vseh prodajalnah M Tehnika in na www.mercator.si ter na brezplačni telefonski številki 080 20 80.
V sodelovanju z:
^^^ SHARP Bkwnbwti
HOOVER S Electrolux ZMHS9 "whirlpool
Tehnika
Foto: Peter Škrlep
Predstavitev knjige
Baročne groblje
V četrtek, 12. junija, je župnija Jarše v Kulturnem domu Groblje pripravila predstavitev nove knjige z naslovom Baročne Groblje.
Knjiga pomeni obogatitev kulturne in turistične ponudbe naših krajev. Poleg
avtorja dr. Ferdinanda Šerbelja, kustosa Narodne galerije v Ljubljani, so o monografiji spregovorili še dr. Janez Gril, direktor založbe Družina, ki je knjigo izdala, oblikovalka mag. Maja Gspan, fotograf Marjan Smerke in jarški župnik Janez Kvaternik. Nastopili sta tudi harfistka Erika Gričar in flavtistka Tjaša Križnar. Za prijeten zaključek dogodka so župlja-ni obiskovalcem postregli s pecivom in pijačo.
K. J.
Naj ne mine dan brez knjige
Mohorjeva Celovec nas je v predpočitni-ških dneh navdušila s pestro izbiro knjig, ki jih bodo z veseljem brali najmlajši. Ježek in ježek je slikanica, ki jo je napisala in narisala Branka Schwarz. Knjigo je podprlo Ministrstvo za pouk, umetnost in kulturo na Dunaju ter Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Velika slikanica bo najmlajše s pomočjo pravljice poučila o življenju ježev. Jožef in Kiko je velika slikanica, ki pripoveduje o življenju papeža Benedikta XVI. Slikanica je bogato ilustrirana in napisana skozi oči mačka, ki pripoveduje zgodbo.
Malo starejše bralce bo navdušila knjiga Super kokoš Hana, ki je bila sprejeta na častni seznam avstrijske nagrade za otroško in mladinsko književnost. Avtor Felix Mitterer je napisal zgodbo o kokoši Hani, ki zna govoriti, pisati, je zelo pametna in prebrisana. Ko nekega dne izve, da njene sestrice živijo v zaprtem kokošnjaku, stisnjene po pet ali šest v enem zaboju, v več nadstropjih, pri večni umetni svetlobi, kjer je njihova edina naloga, da nesejo jajca, sklene, da jih bo rešila. Ob pomoči dveh majhnih otrok, kmeta in lisjaka Bartija ji prebrisan načrt uspe. Ali ji bo uspelo prepričati tudi brezvestnega podjetnika, ki mu je le do denarja, pa bodo izvedeli vsi, ki bodo prebrali knjigo. Prikazen na stadionu je nova zgodba iz zbirke Kratkohlačniki, ki jih je že za celo knjižno polico. Knjige navdušujejo otroke v številnih deželah. So napete, srhljive, kjer se otroci ne ustrašijo zaprek, ki jih pred njimi postavljajo odrasli. Knjiga se prebere na dah.
V ljubki drobni knjižici je izšel Sonetni venec Franceta Prešerna. Knjiga je obogatena z ilustracijami Valentina Omana in opremljena s spremno besedo Franceta Bernika.
Celovška in Celjska Mohorjeva velikokrat izdata knjigo skupaj. Tokrat na knjižne police postavljata slikanico Fabjan, Helge Zankl in ilustratorke Beatrice Me-tlewicz. Ta govori o škorcu, ki ga letalo namesto na jug odpelje na sever. Koga je tam srečal in kako se je vrnil domov, bodo najmlajši z veseljem prebrali sami. Celjska Mohorjeva družba je izdala zelo berljivo avtobiografijo nemškega mladinskega pisatelja Ericha Kästnerja, ki ga otroci poznajo po knjigah Emil in detektivi, Dvojčici, Leteča učilnica, Pikica in Tonček ter drugih. Tokrat nas bo navdušil s svojo knjigo Ko sem še majhen bil, kjer pisatelj odkriva mladost v času pred drugo svetovno vojno. Spoznamo njegovo družino, predvsem mamo, na katero je bil zelo navezan in Nemčijo, kakršna je bila nekoč. Knjiga je primerna za poletno branje.
Odrasli bodo gotovo segli po knjigi Otroci s petrička, ki jo je napisal Ivan Ott. Priložen ji je tudi film na CD-ju. To
je pretresljivo pričevanje o usodi otrok, ki so se po drugi svetovni vojni znašli v taborišču blizu Celja. Njihove starše so brez sojenja pobili, otrokom pa so na najbolj surov način vzeli otroštvo in jim zadali rane, ki se jim nikoli niso zacelile. Avtor, ki je sam doživel to okrutno razvrednotenje otroštva, je napisal knjigo s sugestivno literarno roko. Zapeljani, zlorabljeni, izigrani je delo psihoterapevtke za otroke in mladostnike, Christe Meves, ki je pod drobnogled vzela družbo in položaj družine v njej, odnose med spoloma, vzgojo in stranpoti, ki ogrožajo obstoj zahodne civilizacije. Avtorica izhaja iz konkretnih razmer in lastnega dolgoletnega delovanja. Boj in ljubezen je delo Anselma Grüna, benediktinca, filozofa, teologa ter ekonomista. Govori o moškem in njegovi poti do sebe. Na osemnajstih svetopisemskih moških likih prikaže, kako lahko moški najde lastno identiteto, v kateri sta pomembna oba pola, boj in ljubezen. Italijanski pisatelj Dino Buzzati v knjigi Šestdeset zgodb prinaša nenavadne in skrivnostne pripovedi, v katerih nastopajo najrazličnejši liki na neobičajnih prizoriščih. Knjiga je bila deležna ugledne nagrade.
Stolnica Sv. Nikolaja v Ljubljani je delo skupine avtorjev cerkvenih, literarnih, umetnostnih zgodovinarjev ter teologov in prinaša izčrpno, razumljivo podobo ljubljanske stolnice.
Tudi zelo obsežno knjiga Skupnost bere Matejev evangelij bo pritegnila bralce, saj na obširen in strokoven način razlaga evangelij. Delo je napisal Silvano Fausti. Gotovo vas bo pritegnila tudi knjiga Spolnost, duhovništvo in cerkev. To je izčrpen vir informacij, potrebnih za razumevanje sedanjih polemik. Knjiga odpira mnoga pereča vprašanja, ki si jih zastavlja javnost in išče odgovore nanje. Jezus prihaja mimo pa je pridigarski priročnik, ki prinaša 18 pridig ob pomembnejših praznikih liturgičnega leta. Knjižico je napisal J. E. de Balaguer.
Tatjana Kokalj
DOMŽALE
Ob svetovnem dnevu knjige in v počastitev Trubarjevega leta
Knjižnica Domžale je odprla domoznanski oddelek
stran
Knjižnica Domžale je dan pred 23. aprilom - svetovnim dnevom knjige, pripravila prijetno slovesnost, s katero je odprla domoznanski oddelek, ter se z monodra-mo Trubar pred slovensko procesijo (avtorja Matjaža Kmecla) v izvedbi Anatola Šterna poklonila Trubarjevemu letu - v spomin na 500. obletnico njegovega rojstva. Ob tej priložnosti je Marjan Gujt-man, višji bibliotekar, pripravil tudi raz-
Pravljičarka Anja Štefan
T7" • «V • •
v Knjižnici Domžale
Letošnje šolsko leto smo pravljične ure v Knjižnici Domžale zaključili z obiskom pravljičarke, pisateljice in pesnice Anje Štefan. Prisluhnili smo njenim čudovitim pravljicam o mucki, petelinu, lisici ..., zapela nam je nekaj otroških pesmi, na koncu pa smo se preizkusili še v reševanju ugank. Bilo nam je tako lepo, ko smo poslušali Anjin mehki, božajoči glas, da se otroci kar niso mogli posloviti od nje. Zato je v roko vzela majhno »košarico«. V tišini smo vsi napeto pričakovali, kaj bo sledilo. Iz nje je vzela zvonček, zacin-gljala in naznanila konec srečanja.
Pravljičarka Anja Štefan mi je zaupala, da ji je bilo pri nas v knjižnici lepo in dodala, »da smo tistega dne za sabo pustili lepo sled«.
Ker pa se v knjižnici Domžale marsikaj dogaja, puščamo za seboj veliko sledi. Na MORSKI USTVARJALNI DELAVNICI smo se že v mesecu maju veselili poletja. Mlajši otroci so poslušali pravljico in si naredili mavrično ribico, starejša skupina pa se je lotila malo težje naloge. Izdelali so si prečudovit unikatni nakit - ogrlice in zapestnice. Na nova ustvarjalna doživetja vas vabimo zopet jeseni. Zaključili smo tudi z reševanjem Slovenskega knjižnično-muzejskega mega kviza. Prejeli smo 82 pravilno rešenih mega kvi-zov.
Izžrebanci, ki so prišli v končno MEGA žrebanje v Ljubljani so:
-	LUKA IVARTNIK, ŠOLSKA ULICA 7, 1233 DO0B
-	IVANA TUCELJ, LJUBLJANSKA 88, 1230 DOMŽALE
-	SANDRA KMETIČ, MENGEŠKA C. 7/B, 1236 TRZIN
Izžrebanci, ki prejmejo knjižne nagrade, ki jih podarja Knjižnica Domžale, pa so:
-	PATRICK PODBORŠEK, 7. a, OŠ TRZIN
-	URŠA MATIČIČ, 7. a, OŠ TRZIN
-	JAKA PETERNEL, 8. a, OŠ TRZIN
-	ULA DREMEL, 8. a, OŠ TRZIN
-	TJAŠA VADNAU, 5. r., OŠ DOB
-	SAŠA SELAN, 9. c, OŠ DOB
-	ANJA ROJEC, 9. c, OŠ DOB
-	MAŠA LOŽAR, 7. c, OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE
-	JANI ŽNIDARIČ, 7. c, OŠ VENCLJA PERKA DOMŽALE
Izžrebanim reševalcem in mentorjem iskreno čestitamo! Nagrade lahko prevzamete v Knjižnici Domžale.
Želimo vam prijetne počitnice in veliko užitkov ob branju dobrih knjig.
Nives Podmiljšak
Za preživljanje prijetnih in aktivnih poletnih počitnic Center za socialno delo Domžale v okviru projekta Učenje za življenje, ki ga financirajo občine Domžale, Mengeš in Trzin, organizira
USTVARJALNE DELAVNICE TER DRUŽENJA ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
ki bodo vsak petek, od začetka julija do konca avgusta. Če se nam želite pridružiti in ste zainteresirani preživljati čas z nami, nas pokličite na telefonsko številko 031/302-217, kjer boste dobili še
dodatne informacije in potrdili udeležbo. Upamo, da se boste brezplačnih druženj udeležili v čimvečjem številu, saj se bomo na njih zagotovo zabavali, se česa novega naučili in se sploh
imeli super.
Prisrčno vabljeni!
stavo Slovenec preteklega tisočletja, na kateri predstavljajo knjižno in neknjižno gradivo, povezano z osebnostjo Primoža Trubarja, in širše, z reformacijo. Avtor je razstavo pospremil z zanimivim predstavitvenim listom, ki ga je oblikovala Marta Starbek Potočan. V njem so posebej zanimivi številni odgovori na vprašanje Ali ste vedeli, s katerimi nam Marjan Gujtman predstavlja Trubarjevo življenje in delo.
Po pozdravu direktorice Knjižnice Domžale, Barbare Zupanc Oberwalder, je avtor predstavil razstavo ter ob tem opozoril, da je bila za Trubarja knjiga vir spoznanj, smoter življenja, ustvarjalna energija, plen duha in tudi razlog vsega trpljenja v dolgih letih izgnanstva. Na razstavi so predstavljene knjige s področja protestantike, ki jih hranijo v Knjižnici Domžale ter naj bi obiskovalcem približale Trubarja in njegov čas. Razstava bo odprta do konca leta. Ob koncu prijetnega literarnega večera smo spoznali tudi novi domoznanski oddelek, na katerem so zbrane in urejene publikacije oziroma tiski, ki neposredno govorijo o krajih z območja delovanja naše knjižnice. Tu so zbrani članki iz dnevnega časopisja in zbornikov, ki obravnavajo dogajanja na tem območju, zbirajo tudi vse članke, publikacije in informativno gradivo o delovanju knjižnice, serijske publikacije z območja delovanja, šolska glasila, interna glasila podjetij, raziskovalne in diplomske naloge, zemljevide, razglednice, koledarje, plakate, letake, vabila ter drugo informativno gradivo. Ob tej priložnosti je Marjan Gujtman, tudi kon-
taktna oseba za informacije o tem gradivu, povedal, da Knjižnica Domžale s svojo domoznansko zbirko želi pridobivati informacije ter poglobitve vedenja o dogodkih, društvih ustanovah, podjetjih in posameznikih, ki sooblikujejo življenje v domačem okolju. Domoznansko gradivo vam pomaga pri pisanju referata, seminarske naloge, razstave, lahko poslušate glasbo, si ogledate domoznanski film, berete publikacije, Knjižnica Domžale pa bo vesela domoznanskega gradiva, ki ga hranite doma ipd. Vabijo vas, da domoznanski oddelek obiščete, ga tudi oblikujete, predvsem pa bodo veseli vaših pobud in informacij pri zbiranju domoznanskih podatkov. Razveselili se bodo vsakega vašega prispevka v obliki knjige, diplome, zemljevida, razglednice, avdio in video posnetka itd. S pomočjo sodobne tehnologije in z vašim dovoljenjem bodo napravili kopijo vašega gradiva in vam original vrnili.
Vabljeni k sodelovanju!
Vera Vojska
08 09 Abonma
izbranih gledališl^fpredst
^■brdi Galceran: Grönholmova metoda
«prnedi/a, Mestno gledališče Ptuj <%°K|snnina Reza: Bog masakra
tragikomedija, SNG Drama Ljubljana Henrik Ibsen: Hedda Gabler drama, Prešernovo gledališče Kranj Harold Pinter: Vrnitev domov drama, SNG Drama Ljubljana «%» Brata Presnjakov: V vlogi žrtve
policijska komedija, SNG Nova Gorica rb» Sergi Belbel: Mobilec
drama. Mestno gledališče Ljubljana
šest vrhunsRih klasičnih koncertov
Katarzyna Mycka (marimba) gosta: Simon Klavžar in Jože Bogolin ftr Zoltan Peter (klavir)
Koncertni zbor Carmina Slovenica
ftr Clavimerata / Gregor Kovačič (klarinet),
Janez Podlesek (violina), llonka Pucihar (klavir) <%» Leipzig String Quartet / Stefan Arzberger (violina), Tilman Büning (violina), Ivo Bauer (viola), Matthias Moosdorf (violončelo) Niziol Quartet / Bartek Niziol (violina), Christopher Whiting (violina), Michel Willi (viola), Alexander Neustroev (violončelo)


Kulturni dom
%#Fernika
Domžale
I
1 f. do 23. septembra
info € 722 50 50 2
Frielov dramski opus v KD Franca Bernika
Jaltska igra in Poigra
Recenzija predstave z gostovanja v Kulturnem domu Franca Bernika Kulturni dom Franca Bernika je zaključek gledališkega izbora in tudi prireditev v sezoni 2007/08, po odpovedi koprskega gledališča, sklenil z gostovanjem ljubljanske Drame z dvema enodejankama Briana Friela - Jaltsko igro (The Yalta Game) in Poigro (Afterplay). Združeni v ene večer enodejanki ponujata zanimiv vpogled v ekspo-zicijo tistega Frielovega dramskega opusa, ki se tako na strukturni kot na jezikovni ravni zgleduje pri ruskemu dramatiku in prozaistu Čehovu. V prvi enodejanki, Jalt-ski igri, gre za nekakšno pretvorbo Čehove novele Dama s psičkom, ki likom na odru dodeli nove razsežnosti, pri Poigri pa se Friel poigra z likoma iz dveh Čehovih dram, s Sonjo Serebrjakovo iz Strička Vanje in Andrejem Prozorovim iz Treh sester. Pri Frielu ne gre za svobodno, postmoderno izpeljavo Čehova oziroma njegovih likov, pač pa jih postavi v določene situacije, ne da bi jih odrešil že poprejšnjega hrepenenja in psihološke okarak-terizacije, prav tako pa se striktno drži tipičnega čehovskega jezika in njegovih strukturnih značilnosti.
V Jaltski igri se Friel že v pojasnjevalnem podnaslovu »po Čehovu« distancira od priljubljene označbe - dramatizacija in s tem do primerjav z novelo Dama s psičkom. »Po« je potrebno razumeti kot časovni prislov, ki se pojavi tudi v naslovu druge enodejanke in s tem razmejuje prvotno, Čehovo delo, in Frielovo, ki še ne more izpustiti oseb, ki jih je ustvaril Čehov. Protagonista Jaltske igre sta Ana Sergejevna in Dmitrij Dmitrič Gurov, katerih ljubezen se v noveli razvije na skrajno metafizični, skoraj sanjski ravni, pri čemer ima pomembno vlogo vsevedni pripovedovalec, saj sproti opisuje stanje oseb. Ta psihološki obrat Frielu uspe z zastranitvenim efktom, ko liki podajajo svoje lastne občutke v daljših monoloških solilokvijih, hkrati pa Frielu uspe še dodaten stik z metafizično ravnjo novele, saj je zaradi jaltske igre, ki se igra v nekakšnem sanjavem stanju - obenem pa skoraj hlastno in pri kateri si ljudje izmišljujejo situacije in v njih drug drugega, vseskozi postavlja pod vprašaj samo dogajanje na odru. Ta meditativna, sugestivna raven je podkrepljena tudi scensko (Sanja Jurca Avci) z nekakšnim sanjskim labirintom in izbrano glasbo (glasbena opremlje-valka je Darja Hlavka), ki decentno podčrtujeta posamezne prizore. V tem intimnem prostoru še posebej izstopata oba igralska dosežka: Nine Ivanišin kor Ane in Igorja Samoborja
kot Dmitrija. Njuni vlogi sta v skladu z dramo v začetku zasnovani nekoliko diferencirano, Ivanišinova odlično zavzame nekoliko bolj zadržan, skoraj sramežljiv pogled, zavedajoča se svojega družbenega položaja in ugleda, ki nato postaja nekoliko bolj polnokrven in samozavesten. Igor Samobor je na začetku, kot nekakšen starejši mentor, samozavestno zavzel položaj dominantnega Dmitrija. Izjemno natančne, študiozno izdelane poteze eksponirajo vse detajle njegovega psihološkega procesa, ki se estetsko izteče v zaključni objem s soigralko.
V Poigri Friel nadaljuje usodo oziroma se igra nekakšno jaltsko igro s Sonjo Serebrjakovo in Andrejem Prozorovim »približno 20 let po tistem ko sta se končali njuni poprejšnji izmišljeni življenji«. Friel v tej enodejanki ostaja zvest značilnostim Čehovega dramskega opusa, prav tako pa ostaja zvest psihologiji JSonje in Andreja, ki jo je razvil že Čehov sam. Pravega dramskega dogajanja ni, temveč sta v ospredju spomin in domišljija, ki v majhni zanemarjeni kavarni v Moskvi, prevzameta vlogo dramskega dogajanja. Tokrat je v ospredje postavljen dialog, za katerega so značilna mehanična ponavljanja in paralelizmi, prav tako pa zven in ritem spominjata na Čehova. Friel Čehovu sledi tudi v zasnovi zgodbe, ki je brez dramskega vrhunca oziroma se sama težnja drame prevesi bolj na konverzacijo kakor dejanje, s čimer uspe Frielu doseči tudi konec brez razrešitve, ki obvisi v negotovosti, na polovici geste, zgolj pri slutnji. V nasprotju z Jaltsko igro, kjer je bila kostumografija (Alenka Bartl) zasnovana v hladnih barvah, ki so poudarjali meditativnost oziroma sanjskost, je tokrat z močnejšimi toni determinirana zasidranost v realistično okolje, ki ga določa tudi scenska postavitev kavarne. Sonjo Serebrja-kovo v izvedbi Silve Čušin določa hrepenenje po boljši prihodnosti, ki ga Čušinova odlično razporeja skozi igro, na začetku bolj optimistično, nato pa v koncu, kjer se zave lastne ujetosti in nezmožnosti spremembe, nadzorovano pripelje do vrha. Sledi ji tudi Gregor Bakovic, ki vlogo Andreja Prozorova doživeto niansira, z občutkom za specifiko pomensko bogatega jezika, v katerem še posebej pozorno ujame komične detajle. Režiserju Dušanu Mlakarju je ob dramaturški pomoči Mojce Kranjc uspelo ustvariti izjemno tankočutno predstavo, ki povsem sledi Frielove-mu besedilu v prevodu Tine Mahko-ta. Vsi prizori so natančno domišljeni, mizanscensko dorečeni, s čimer je sodelujočim uspelo prikazati močno zlitje življenja in gledališča.
Matjaž Marinič
8. kulturni poletni festival Studenec 2008
Pred nami je vrhunec letošnjega festivala: domača predstava Klopčič
Kulturno društvo Miran Jarc Ško-cjan je letos že osmič po vrsti, ob pomoči Občine Domžale ter vrste sponzorjev, pripravilo 8. kulturni poletni festival Studenec. Začel se je v cerkvi Sv. Lenarta na Krtini, s koncertom svetovno znanega tenorista Janeza Lotriča, ki ga je na orglah in klavirju spremljal Tone Potočnik, umetnikoma pa se je pridružila tudi sopranistka Mateja Stražar.
Koncert je obiskalo blizu 200 obiskovalcev iz vseh krajev Slovenije. Voditelj Janez Dolinar je z zanimivimi besedili pospremil prav vsako izvedeno pesem, priznanje festivalu pa je brez dvoma dal svetovalec ministra za kulturo, glasbenik in dirigent Lovrenc Arnič, ki je ob odprtju festivala med drugim dejal: »Osmi po vrsti je, v organizaciji Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan iz Studenca pri Domžalah. Društva, ki deluje že 59 let, se želi ponovno predstaviti širokemu krogu občinstva in kot majhen mozaični kamen izpopolniti slovensko kulturno celostno ponudbo predvsem ljubiteljske kulturne dejavnosti. V svojem programu zaobjema čisto vsa umetniška področja. Vse oblike koncertne dejavnosti, gledališke dejavnosti s poudarkom na domači tvornosti, ki je postala last slovenskega človeka, ki je, mirno lahko rečem, ponarode-la, saj simbolizira čustven svet, lasten prostoru in pogojen z zgodovinsko danostjo, nam največkrat neprijazno, kruto in nenaklonjeno. Zato so junaki v igrah Divji lovec, Krog s kredo, Miklova Zala, Martin Krpan, Cvetje v jeseni in Kekec v tem prostoru nezamenljivi, lahko bi rekel večni, saj slovensko ljudstvo v njih vidi svojo lastno personifikacijo in identiteto, svoj lasten zgodovinski odraz. Vrhunec pa pomenijo uprizoritve gledaliških predstav v izvedbah članov domačega kulturnega društva, vedno pod režijskim vodstvom skrbnega in neumornega predsednika Alojza Stražarja, ki doživijo številne odobravajoče ponovitve. S posredovanjem operetnih in opernih predstav se oblikovalci programa in vodstvo festivala soočajo z organizacijsko najzahtevnejšimi zalogaji, ki so društvu resnič-
Ljubljanska 87
Domžale 01/721-40-06
Delovni čas: pon. - petek: S- 12 in 16-18 sobota: 9-12
no v ponos. Temu primeren je seveda odziv občinstva, ki podpira in daje moči za nove ideje, nove organizacijske in vsebinske zalogaje.« Na kratko se je dotaknil tudi likovne dejavnosti in številnih razstav, posebej pa poudaril, da ministrstvo s simpatijami spremlja vsa prizadevanja in dosežke, saj se zaveda pomena ljubiteljske dejavnosti, ki izvira iz čistih potreb duha preprostega človeka najširšega
prostora, ki je temelj in baza slovenski kulturni identiteti, brez katere seveda ni moč pričakovati velikih rezultatov in vrhunske kvalitete, s katero presegamo svoje nacionalne okvire in enakopravno vstopamo v celostno enovit evropski kulturni prostor. Veliki tenorist Janez Lotrič je s svojim božanskim glasom napolnil cerkev v Krtini. Odlična spremljava na orglah in klavirju je prav tako prevzela obiskovalce, presenetila pa je tudi sopranistka Mateja Stražar, ki je dokazala, da je kos tudi izredno zahtevnim arijam. Ob tem povejmo še, da so bile ob tej priložnosti obnovljene in posodobljene stare orgle. Za njihovo obnovo so velik del sredstev poleg društva Miran Jarc prispevali vašča-ni iz Krtine, župnija Dob in nekateri obrtniki iz Krtine, ki se jim je v krajšem govoru zahvalil tudi dobski župnik Slavko Judež.
Navdušil tudi Denis Novato s prijatelji
Letošnji festival se je 7. junija nadaljeval z velikim koncertom ob 20. obletnici svetovnega prvaka na dia-tonični harmoniki, Denisa Novata, ki je ob tej priložnosti v Poletno gledališče na Studenec povabil številne svoje prijatelje, ki so vsi navdušili zbrane obiskovalce. Nastopili so Oliver Dragojevič, Darja Švajger, Iva Stanič, Alpski kvintet, Igor in zlati zvoki, Orkester slovenske vojske, Marko Feri, Marko Mozetič, Boris Kobal, Rožmarinke, Hrušiški fantje, učenci šole diato-nične harmonike Denisa Novata ter Plesna šola Urška Domžale. Kot že dvajset let doslej so obiskovalci z veliko naklonjenostjo sprejeli slavljenca Denisa Novata, ki jim je pripravil tudi prijetno presenečenje: na dan je namreč privrela vsa njegova ustvarjalnost, ki ji je pustil prosto pot in je zaživela v najrazličnejših glasbenih slogih.
Jamski človek - vedno dobrodošla komedija
Več kot šest let že Uroš Fürst z Jamskim človekom odkriva Slovenijo. Monokomedija, ki jo je videlo že blizu sto tisoč Slovencev, je navdušila tudi obiskovalce letošnjega festivala.
Jamski človek, komedija za oba spola vseh nacij in generacij, ki govori o »zgodovinskih« odnosih med žensko in moškim, ki so za avtorja Roba Beckerja komedija, je polno zaživela tudi na Studencu, saj je igralec znal v svojo monokomedijo vključiti tudi nekatere manjše spremembe, ki jih je narekoval njegov nastop v poletnem gledališču. Navdušeni so bili obiskovalci obeh predstav, največ pa pove izjava enega od njih: »Četrtič sem ga gledal, pa je bil tokrat spet malce drugače, predvsem pa najboljše ...« Obisk Jamskega človeka je bila prijetna popestritev letošnjega festivala.
Gala Koncert Lojzeta Krajnčana
20. junij je bil namenjen dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki se je na Studencu predstavil s simfoniki SNG Maribor, med katerimi so bili tudi zelo znani solisti: Saša Olenjuk, violina, Boštjan Lipovšek, rog, Janez Dovč, harmonika, Primož Grašič, kitara, Kaja Drakslr, klavir, Kristijan Krajnčan, bobni ter pevka Romana Krajnčan. Če je vse odlično, od orkestra do solistov in pevke, potem ne more biti drugače, kot da je tudi gala koncert odličen. Čestitamo!
Dobrodošel Petelinji zajtrk - kino na prostem
Na poletni kino smo že kar pozabili, le kdo od starejših se morda še spomni, kako prijetno je bilo včasih druženje s filmom na prostem. Nekaj te tradicije so letos organizatorji poletnega kulturnega festivala obudili z dvema predstavama Petelinjega zajtrka, enega najbolj uspešnih slovenskih filmov. Obiskovalci so obe filmski predstavi gledali z veliko pozornosti, s številnimi nasmehi, pa tudi komentarji, ki so dali vedeti, da jim je bil film všeč. Kljub njegovi dolžini so oba večera počakali na Silva Teška in njegova gosta. Dobrodošla osvežitev festivala. Le kateri film bo na vrsti drugo leto?
Začnimo skupaj odvijati KLOPČIČ
Pred nami je vrh letošnjega festivala - domača predstava Klopčič, ki se s premiero začenja 19. julija ob 21. uri, ponovitve pa sledijo 20., 25., 26. in 27. julija ter 15., 16. in 17. avgusta ter še ob zaključku poletja, 22. in 23. avgusta ob 20. uri. Ne pozabite 5. septembra, ob 19.30, na veliki koncert Katrinas z gosti ter 6. septembra, ob 19.30, na koncert jodlarske kraljice Brigite Vrhovnik Dorič s številnimi gosti. Dobrodošli!
Vera Vojska
8. KULTURNI POLETNI FESTIVAL
STUDENEC 2008
19.7.200B ob21.00url
PREMIERA DOMAČE PREDSTAVE
PONOVITVE:	komedija KLOPČIČ
li.'	21. uri ^DAK< 0'iredba $tražar
**	I/trik t nlocnm m rwitiflm
22., 2%. avgust ob 20. uri 5.9.2008 Ob T 9.30 mi
6.9.2008 ob 19.30 uri
25.10. 2008 ob 19-00 uri
Igra s plesom in petjem.
Veliki koncert KATRINAS £ gosti - Alenko Colar, Evo Čeme,
Sirenami j n vokalno zasedbo HIT ob spremljavi
Rok Golob & Heaven i X b anda ter Pihalnega orkestra Sentrupert
Koncert Jodlarske kraljice Brigite Vrhovni k DoriČ
Voditelj Janez Dolinar, gostje i z Avstrije, Trio Svetlin, Stane Pet rit Franci Pušnik, Stane Vidmar, ansambel Braneta Klavirja in drugI,
JOŽE NA POT NI K, slikar
jubilejna razstava v prostorih društva in na prostem_
Izjemen uspeh mlade glasbenice!
V	teh vročih poletnih dneh večkrat pomislim na naše šolarje in njihove zaslužene počitnice. Za vse pa ni tako, saj mladi, ki se udeležujejo raznih tekmovanj, ne poznajo počitnic, pa tudi skozi vse leto delajo po skoraj dvojnem urniku. Tisti, ki se profesionalno ukvarjamo z glasbo, dobro vemo, koliko trdega dela stoji za vsakim nastopom. Ko pa se odločimo sodelovati na tekmovanjih, to zahteva še dodatno delo, kar je običajno za mladega instrumentalista velik izziv, saj tako res lahko pokaže svoje znanje in talent.
V	Italiji skozi vse leto poteka veliko število tekmovanj, eno zelo zanimivih pa je gotovo tekmovanje v mestu Po-voletto (Udine). Tam tekmuje veliko število instrumentalistov, v starosti od sedem do osemnajst let, ki so razporejeni v štiri starostne skupine, ocenjuje pa jih kar sedemčlanska mednarodna komisija.
Letos se je tega tekmovanja udeležilo 160 mladih glasbenikov različnih narodnosti in med njimi tudi enajstletna violončelistka Klara Krklec, učenka zasebne glasbene šole Parnas Domžale iz razreda pri prof. Zdenke Kristl Marinič. Komisija je dodelila šest zlatih plaket in med dobitnicami te najvišje nagrade je bila tudi Klara (najmlajša v svoji starostni kategoriji), ki je dosegla izjemen uspeh s 95,34 točkami. Klara prihaja v domžalsko zasebno glasbeno šolo Parnas vsak teden iz Rogaške Slatine in verjamem, da so v domačem kraju ponosni na mlado, nadarjeno glasbenico. Ponosni pa smo lahko tudi v Domžalah, saj prav violončelisti te šole prejemajo najvišja priznanja v domovini in tujini in s tem ponesejo glas našega mesta med kulturno populacijo naše države in Evrope. Zagotovo bomo o mladi glasbenici še veliko slišali, saj ima ob nadarjenosti tudi spodbudo v obeh bratih violinistih in mami, profesorici klavirja.
Vsi skupaj se veselimo uspeha mlade violončelistke in ji želimo še veliko lepih trenutkov z njenim instrumentom.
Zdenka Kristl Marinič
11. festival gorenjskih komedijantov v Letnem gledališču Dob
Učiteljica rešuje svet pred zaprtimi vrati kulturne prireditve v Črni mlaki
Za naslov sem si izposodila malce prilagojene naslove predstav, ki smo jih lahko videli na 11. festivalu gorenjskih komedijantov, ki ga je tudi letos v organizaciji Sklada RS za kulturne dejavnosti ter njegovih izpostav Radovljica in Domžale izvedlo Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah. V letno gledališče so tri dni prihiteli številni ljubitelji gledaliških predstav, ki so zanesljivo vsak zase našli predstavo, ob kateri so posebej uživali.
Za prvi večer lahko zapišemo, da je bil resen. Po pozdravnem nagovoru Roberta Hrovata, predsednika Sveta KS Dob, ki je vsem, tako organizatorjem kot igralcem in obiskovalcem zaželel veliko prijetnih trenutkov, se je predstavila Dramska skupina KUD Pod lipo Adergas z Učiteljico, v režiji Silvestra Sirca. Prijetno tekoča predstava, v kateri so se odlikovali vsi igralci, posebej pa Veronika Sirc v glavni vlogi, je ogrela obiskovalce, da so ob tragični življenjski zgodbi učiteljice Marije, ki se žal ni hotela končati povsem srečno, iskreno sočustvovali z glavno junakinjo in ji ob koncu privoščili vsej delček sreče. Drugi večer je bil namenjen Kultur-no-umetniškemu društvu Sovodenj, ki so v režiji Jelka Podobnika predstavili, kako bi lahko rešili svet. Re-šujmo svet je zapletena komedija, v kateri smo imeli obiskovalci kar malce težav pri razpoznavanju teroristov in njihovih preganjalcev, še najbolj pa sta nas razveselila oba ministra za obrambo, posebej ameriški je bil deležen veliko smeha, gledalci pa so
z obilo aplavza nagradili prav vse, ki so žrtvovali svoja življenja za rešitev sveta. Nočna predstava je bila resna, saj dela Jeana Paula Sartra nikoli niso enostavna. Kulturno društvo K Žirovnica se je poglobilo v njegovo delo Zaprta vrata in bilo kljub že skoraj zgodnji jutranji uri deležno občudovanja. Predstavo je režiral Niko Kranjc. Zadnji večer so nas dodobra nasmejali člani in članice Gledališke skupine DPD Svoboda Žiri, ki so pod režisersko taktirko Jerneja Novaka uprizorili Kulturno prireditev v Črni mlaki, avtorja Pavla Golie. Prijetna komedija, ravno pravšnja za konec festivala ali začetek tedna. Pa s tem festivala še ni bilo konec. Ob njegovem zaključku so posebna priznanja prejeli: Veronika Sirc za glavno žensko vlogo učiteljice Marije v predstavi Učiteljica in David Ahačič za glavno moško vlogo Felixa v predstavi Zares čuden par. Za stranski vlogi sta bila nagrajena Gordana Granatir za vlogo Ines v Zaprtih vratih ter Branko Pečelin za vlogo Glihe v Kulturni prireditvi v Črni Mlaki. Posebno priznanje selektorja letošnjega festivala, dr. Gorana Schmidta, pa je prejela Irena Udovč iz KUD Podljubelj. Zastor za 11. festivalom gorenjskih komedijantov, ki je navdušil vse prisotne, je padel in pred nami je spet leto, v katerem pa upamo, da bomo dobili tudi kakšno domačo predstavo. Da nismo ostali brez nje, je v sredo poskrbelo domače Kulturno društvo Jožef Virk, ki je pripravilo ponovitev domače uspešnice Najemniki.
Vera Vojska
Domžalski umetniki se predstavijo (6)
Luka Leskovšek
Domžalčan Luka Leskovšek pripada najmlajši generaciji slovenskih umetnikov, ki jim v svojem ustvarjanju odlično uspeva povezovati klasične vsebine z novimi, tudi elektronskimi mediji, ter z njimi predvsem provokativno izraziti sodobni prostor in čas. Luka Leskovšek je v osnovi slikar, ki je leta 2005 diplomiral na ALU v Ljubljani pri akad. slikarki Metki Krašovec, danes pa se ob podiplomskem študiju videa ukvarja tudi s filmsko postprodukcijo.
Kakšni so bili tvoji začetki v umetniškem svetu? Kaj te je pritegnilo, da si postal akademski slikar?
Že od mladosti sem se ukvarjal z umetnostjo. Moj talent so opazili že v osnovni šoli in naslednja klasična postaja je bila Oblikovna šola v Ljubljani, grafična smer. Po končani srednji šoli pa zopet klasika - ALU Ljubljana, smer slikarstvo. Ko sem diplomiral, sem se vpisal v magisterij, manj klasično - video. Smer video pa zato, ker mi daje več mani-
pulativnosti z realnostjo. Zmeraj me je privlačil realizem v samem slikarstvu in niti ne fotografija kot fotografija temveč film kot film. Sem pač ugotovil, da obstajajo zelo zanimiva področja znotraj tega, eden od tega je video, kjer gre pravzaprav za gibajočo sliko. Sedaj se s tem ukvarjam tudi profesionalno, veliko več kot s klasičnim slikarstvom. Ukvarjam se s filmskimi posebnimi efekti in video postprodukcijo, kar se lahko manipulira s sliko, ki je že posneta in seveda ne z nekimi posebnimi filmskimi učinki na sceni, temveč dejansko po snemanju. Trenutno sem precej zadovoljen v tem delu.
Vrniva se k tvojemu slikarstvu. Povej kaj več o tematiki, motivih, tehniki svojih slik.
Poleg tega, da sem raziskoval realizem v slikarstvu, sem vedno raziskoval tudi samo esenco slikarstva. Ukvarjal sem se s problemom slike, kaj je slika, kje in v kakšnih situacijah se človek pravzaprav srečuje s sliko. Svoj čas sem verjel, da je slika neka prisotnost, neko polje, ki ga lovim in ga tudi sam provociram, tako da sem na nek način to zadevo dojemal kot konverzacijo. V bistvu sem zmeraj iskal neka vprašanja in nato s sliko vred iskal odgovore na ta vprašanja. Moja dela so zato zelo različna, tako da sem na koncu za osnovna motivna polja izbral razna odložišča človeka, »smetišča«, kamorkoli pač človek karkoli odloži. To me je takrat zelo navduševalo, ker sem takrat tudi sliko dojemal kot odložišče nekih človeških iz-mislekov, čustev. Glede tehnike pa je šlo predvsem za iskanje, tako da sem mešal vse tehnike, karkoli mi je bilo na voljo, od akrilov do olj, raznih lepil, kolažev itd. Preprosto sem iskal stik, ki ga sedaj iščem v drugem mediju, v videu in filmu.
Kulturni dom Franca Bernika nekoč
Trkamo na vrata dediščine
Kulturni dom Franca Bernika danes
Kulturni dom Franca Bernika
Kje si do sedaj razstavljal?
Do sedaj sem razstavljal zelo redko, predvsem v Domžalah. Največkrat sem razstavljal v Centru za mlade Domžale in v MKC Domžale. Z razstavljanjem se pravzaprav nisem nikoli obremenjeval, ker sem ponavadi razstavljal na povabilo nekoga, če sem se mu zdel zanimiv. Nikoli nisem želel biti v nekem ospredju, ker me to preprosto ne zanima.
Kakšni so tvoji načrti za prihodnost?
Moji načrti za prihodnost še niso izoblikovani. Kar pa se samega klasičnega pristopa k slikarstvu tiče, je mogoče to polje videa, v katerem sem se zdaj znašel, ogromno, enormno in ko ga bom raziskal do te mere, da mogoče v njem ne bom več našel inspiracij kot danes, se bom verjetno spet vrnil k slikarstvu, ker me še vedno privlači. V tem trenutku me pač bolj navdušuje razgibanost gibajoče se slike kot pa neka statičnost.
Glede na to, da pripadaš najmlajši generaciji slovenskih umetnikov, kako bi komentiral kulturno dogajanje v Domžalah. Ali so Domžale dovolj odprte za mladega sodobnega umetnika?
Domžale so za umetnika mnogo premajhne kot v nekem mestu, v katerem bi se lahko kvalitetno izrazil. Kot sem seznanjen s temi zadevami, je bilo tako, da za neko kvaliteto preprosto ni bilo sredstev, prostora in posluha, ker je pač mladi umetnik dojet kot nekdo, ki to počne za svoj hobi, ne pa zato, ker bi rad poskušal živeti od tega. Po drugi strani se mi to zdi razumljivo, ker je to majhno mesto. Že Ljubljana je problematična, ker neke kvalitetne produkcije, nekih umetniških ali izraznih storitev ni veliko, ker spet ni sredstev, ni
V sklopu projekta Trkamo na vrata dediščine smo naredili izbor kulturne in naravne dediščine. Le to bomo med seboj povezali in pripravili turistični produkt. Ena izmed pomembnih kulturnih ustanov z bogato dediščino v občini Domžale je Kulturni dom Franca Bernika.
Da Domžale potrebujejo svoj kulturni dom, se je pokazalo že takrat, ko so bile do leta 1925 še vas. V vasi je bilo leta 1897 ustanovljeno Katoliško podporno in izobraževalno društvo, ki je dodobra zaživelo po letu 1904, ko so za društvenega predsednika izvolili župnika Franca Bernika, tedaj še beneficiata na Goričici.
Delo v društvu pa se je močno razmahnilo po letu 1910, ko je društvo dobilo svoje prostore v Društvenem domu. Tega so zgradili po načrtih tesarskega mojstra Franca Ravnikarja, na slavnosten način pa odprli 28. avgusta 1910, ko je slavnostni govornik dr. Janez Evangelist Krek zanj dejal, da je to »pušeljc« slovenskih društvenih domov. Ker se je Katoliško podporno in izobraževalno društvo za gradnjo močno zadolžilo, so dolgove z izkupički od predstav poravnavali celo do 31. decembra 1926. Z novo krajevno pridobitvijo, ki je bila za tedanjo vas neverjetno velika, razgibana in arhitekturno lepa, so Domžale dobile mesto in prizorišče, kamor se je preselilo vse tedanje javno in družbeno življenje. Ne le številne dramske predstave, Domžalčanom so v domu ponudili neštete možnosti udejstvovanja, izobraževanja, druženja, političnega dela, omogočena pa so bila tudi številna gostovanja umetniških skupin od drugod. V času prve svetovne vojne je Društveni dom Domžale po-
neke blazne podpore za kvalitetno delo. Ni tako kot v večjih svetovnih centrih, v New Yorku, Londonu, Parizu, Berlinu. Edina rešitev je tujina. Morda je zdaj v Domžalah za mlade res kritično, je pa tudi res, da mladi niso tako neumni, da bi se zaradi tega sekirali, ker preprosto gredo drugam, ven, kjer se mirno izražajo veliko bolj kvalitetno kot tukaj. Kajti pri nas so morda primorani početi stvari, ki jih primarno sploh ne želijo delati. Sicer obstajajo tudi izjeme - tri ali štiri leta nazaj je bila Slovenija polna nastajajočih kulturnih centrov in klubov, kot je bil na primer MKC Domžale, seveda tudi na Primorskem in Štajerskem, sedaj pa se je vse skupaj izpelo. Teh organizacij preprosto ni več, ker morda politika ne dovoli, da bi to obstajalo in zato centri zamirajo. In ti ljudje, ki so se skozi te centre prefiltrirali v neke ustvarjalce, poskušajo s tem preživeti ali pa gredo ven, v druge centre po svetu, kar je morda žalostno. Mogoče pa je to nek ciklični pojav, kajti kolikor sem sam raziskoval, se čez deset let vse povrne in mogoče bo čez pet let ponoven porast teh klubov. Vse to daje več posluha za sodobno umetnost, kajti ljudje se v bistvu ne zavedajo, da je umetniški izraz, neko umetniško raziskovanje, blazno pomembno za njihovo kulturo, ker jim ponuja nove poglede, nove alternative na neka obstoječa stanja in s tem daje vpogled v neke možnosti, kako naprej. Če pa tega nekako ni, potem vse skupaj postane zelo osiromašeno - kot situacija, ki trenutno obstaja v Sloveniji. Ne veš, kje bi našel kaj novega, zunaj pa se vedno marsikaj dogaja.
Hvala za pogovor.
Katarina Rus Krušelj
menil mobilizacijsko točko, v njem pa je bila določen čas tudi vojaška bolnišnica. Povedati velja, da sta po vojni v domu gostovala tudi tedaj že znamenita in v svetu uveljavljena operna pevca Anton Šubelj in Josip Gostič, njun koncert pa se je zgodil 27. avgusta 1924.
Potem je nastopilo obdobje, ko je bila prevladujoča, pravzaprav edina kulturna dejavnost v domu predvajanje filmov in so z dejavnostjo kina v domu nadaljevali dolga leta po vojni do osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so Domžale pridobile kinod-vorano v objektu SPB - 1, v središču Domžal. Najbolj trdoživa, družbeno pomembna in za kulturno življenje Domžal in okolico zagotovo najpomembnejša pa je bila Glasbena šola Domžale, ki je v domu potekala skozi mnoga desetletja druge polovice dvajsetega stoletja. Glasbeno-izobra-ževalna ustanova z mnogimi znanimi glasbenimi pedagogi je omogočala kakovosten študij številnim generacijam Domžalčanov, ki so v tej šoli dobili osnovno glasbeno izobrazbo, kasneje pa so se uveljavili tudi v svetovnih razmerah. Povedati velja, da so se na stotinah nastopov v domači dvorani izmojstrili tudi številni instrumentalni sestavi, ki so v republiških razmerah pa tudi v državni konkurenci nekdanje Jugoslavije osvajali na tekmovanjih najvidnejša mesta in vrhunske uvrstitve. Skozi desetletja pa je stara secesijska stavba propadala in kljub delni obnovi v sedemdesetih letih je postajala nuja celovitega posega vse očitnejša,
zlasti še potem, ko so bili v eni od predavalnic ob podrtem stropu učenci celo fizično ogroženi. Do prenove je prišlo med letu 1994 in 1997, ko je bil Društveni dom docela prenovljen, povečan, utrjen in usposobljen za delo v novih razmerah. Ob odprtju v novembru 1997 so dom tudi poimenovali v Kulturni dom Franca Bernika, zagotovo osrednje osebnosti Domžal v prvi polovici 20. stoletja in tudi najbolj zaslužnega človeka za samo postavitev doma. V Kulturnem domu Franca Bernika, ki je organizacijsko postavljen kot javni zavod, zdaj že več kot desetletje potekajo kontinuirane vsestranske aktivnosti najrazličnejših izraznih možnost in zvrsti: dramskih, glasbenih, likovnih in drugih. Cela vrsta abonmajev, številna gostovanja in stotine prireditev, ki Domžalčanom omogočajo videti, poslušati in doživeti vrhunske kulturne dosežke. Ti pomenijo tisto družbeno nadgradnjo, ki našim ljudem zagotavlja poudarjeno novo kakovost življenja in estetska doživetja, kakršna so na voljo najbolj razvitim krajem Evrope. Društveni dom - danes Kulturni center Franca Bernika, tako v arhitekturnem kot tudi vsebinskem smislu delovanja, je dragocena danost našega okolja, kakršne se gotovo ne zavedamo dovolj. V njej uresničujejo kulturno poslanstvo tako, kot bi si gotovo želel tudi Franc Bernik.
Matjaž Brojan, za Center za razvoj Litija www.razvoj.si
Okrogla miza na temo kulture
Povezovanje lokalne in državne kulture
V začetku julija smo v organizaciji Socialnih demokratov Domžale v Domžalskem domu gostili okroglo mizo na temo povezovanja lokalne in državne kulture, kje so bili gostje tudi ga. Andreja Rihter, nekdanja ministrica za kulturo, kulturnik in direktor ljubljanskih muzejev gospod Aleksander Bassin in gospod Vojko Stopar iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Za rdečo nit pogovora pa je med drugim skrbel tudi Pavle Pevec, vodja Zveze kulturnih društev Domžale in območne izpostave JSKD Domžale. Na okrogli mizi so bila izpostavljene predvsem muzejska dejavnost v Domžalah, varstvo kulturne dediščine in dejstvo, da v naši občini še vedno nimamo lokalne televizije. Gospa Andreja Rihter je poudarila, da je sodelovanje med lokalno in državno kulturo še kako pomembno, pomembna pa je tudi amaterska kultura, kjer je potrebno poskrbeti za učinkovit kriterij razdeljegvanja sredstev. Opozorila je, da financiranje kulture ne sme izostati iz državnega pokrivanja, v tem segmentu pa
so javni skladi še kako pomemben dejavnik. Podprla je tudi nekdanji projekt kulturni tolar, ki bi ga danes lahko izvajali v smislu kulturnega evra, kar so pozdravili tudi ostali gostje na okrogli mizi. Vojko Stopar pa je ob tem opozoril, da je pri nas veliko vlaganj v preprečevanje izključenosti in socialnih razlik na področju kulture, poskrbeti pa moramo tudi za ustvarjanje pogojev za varovanje kulturne dediščine. Kot direktor ljubljanskega muzeja Aleksander Bassin podpira morebitno selitev akademije v Domžale, kar bi zagotovo pripomoglo h kulturnemu razvoju naše občine, prav tako pa ne bi imel nič proti muzeju sodobne umetnosti. Obenem je poudaril, da v naši državi manjka časopis o kulturi s pravimi umetniki. Na okrogli mizi je bila prisotna tudi podžupanja, Andreja Pogačnik Jarc, ki je poudarila, da je zelo pomembno udejstvovanje mentorjev mladih, če želimo kasneje doseči visok nivo amaterske kulture.
M. A. Kegel
Menačenkova domačija, Domžale
Jože Tönig: Slike
Domžalski kipar Jože Tönig nadaljuje letošnji bogati niz svojih predstavitev publiki in je v juniju razstavljal v domžalski Me-načenkovi domačiji. Tokrat se je po mnogih letih lotil slikarstva in pripravil razstavo slik s krajinskimi motivi iz Arboretuma Volčji Potok.
Jože Tönig je vsestranski umetnik, ki ga privlači svet preoblikovanja in eksperimentiranja na različnih področjih ustvarjanja in likovnih tehnik. Mnogokrat se pri njegovem ustvarjanju meje med posameznimi tehnikami izbrišejo in tudi tokrat se je po mnogih letih lotil slikarske tehnike olja na platnu in slikanja z
lopatico. Če smo lansko leto občudovali njegove mobilne pisane plastike, lahko tokrat v Menačen-kovi domačiji občudujemo njegove slike s krajinskimi motivi iz Arboretuma Volčji Potok. Pravi, da ga je k slikanju pritegnila sočasna razstava slovenskih impresionistov v Ljubljani, hkrati pa mu parkovna krajinska motivika s svojim značilnim rastlinskim in tudi živalskim habitatom zelo blizu. V razstavlje-
nih slikah opazimo, da Jože Tönig barvo na platno nanaša v debelih slojih, ki dajejo sliki izrazito reliefno površino. Kratke, skoraj odrezane poteze osnovnih barv dajejo vtis živahnosti, ki se seveda prilagaja določenemu razpoloženju slike. Šele oddaljen pogled združi vse barvne lise v celoto, pri tem pa ima poglavitno vlogo svetloba, kateri mojstrsko prilagaja barvno paleto in intenzivnost poteze. Seveda pri nanašanju barve na platno uporablja lopatico, ki daje značilni ploskovit, že volumenski učinek. Kljub realistični osnovi slik lahko v rahlo ekspresivnem podajanju barve ter v grobi in
impulzivni potezi razberemo kanček abstraktnosti, saj slikar tako rekoč že rahlo deformira opazovane oblike narave, tako da razgradi konture predmetov v trepet barvnih lis, v utrip notranjega doživljanja psihe. Hkrati pa mu s tem postopkom vedno uspe poudariti dušo in smisel upodobljenega trenutka v naravi ali z drugimi besedami: avtorju odlično uspeva snovati vsako sliko na tak način, da jo gledalci sprejmemo kot celoto in v nas sproža vizualno ugodje.
Katarina Rus Krušelj
Na slikarski delavnici pri umetniku Jožetu Tönigu
Domžalski umetnik Jože Tönig je ob odprtju junijske razstave v domžalski Menačenkovi domačiji pripravil tudi slikarsko delavnico, kjer so otroci iz OŠ Venclja Perka Domžale dobili odlično priložnost spoznati slikarsko tehniko z oljnatimi barvami na platnu in slikanje z lopatico.
Konec šolskega leta je čas, ko si po zaključenih ocenah lahko vzamemo čas tudi za prijetna doživetja. Z učenci 4. in 5. razreda smo se v okviru obogatitvenih dejavnosti za nadarjene dogovorili za ogled razstave slikarja Jožeta Töniga z motivi Volčjega potoka, ki je pravkar na ogled v galeriji Menačenkove domačije. Še bolj veseli pa smo bili, ko nas je bil gospod Tönig pripravljen tudi osebno popeljati v čudoviti svet barv na delavnici, ki jo je prav za nas pripravil in izpeljal kar v galeriji.
Sprejela nas je prijazna oskrbnica, gospa Olga, ki nam je najprej povedala nekaj o zgodovini same hiše in njenih prebivalcev, o tem, kako je potekalo preurejanje hiše in
kako je nastajala muzejska zbirka, ki je zdaj na ogled in v užitek nam vsem. Povedala je tudi, da pred vsakim obiskom zakuri v krušni peči, da v hiši zadiši po domačem. Pokazala nam je številne albume s fotografijami, ki so nam pokazali, da hiša res živi s krajem in da se v njej veliko dogaja. Veseli smo bili, da smo bili del dogajanja ta dopoldan tudi mi.
Gospod Jože Tönig je medtem pripravil vse potrebno za delavnico: slikarska platna, dišeče oljnate barve in priročne »špohtle« za nanašanje barve, ki jih je posebej za nas priredil kar iz odsluženih brivskih priborov. Spraševali smo ga vse mogoče: ali je že v osnovni šoli vedel, da bo slikar, kdo ga je za ta poklic navdušil, kaj vse še počne
v življenju, katere barve so njemu najljubše, ... Povedal nam je, kako so slikarji postopoma odkrivali različne načine izdelovanja barv in da so včasih uporabljali povsem drugačne barve, narejene iz naravnih barvil. Razložil nam je postopek nanašanja oljnatih barv na platno s posebno lopatko (špohtlom), ki je njemu ljubši kot uporaba čopiča. Potem smo se za kratek čas posvetili slikanju in odkrivali, če se v nas skrivajo kakšni še neodkriti slikarski talenti. Nekaterim je uspelo bolj, drugim manj, vsi pa smo zelo uživali in bili ponosni na svoje izdelke. Dopoldan je minil, kot bi mignil in vsi smo si bili edini, da je bil ta dan pouk super.
Nataša Fabjančič
Folklorna skupina Groblje je nastopila v Bistrici ob Dravi
V Bistrici ob Dravi je potekalo
deseto jubilejno srečanje starejših folklornih skupin
V soboto, 14. junija, in v nedeljo, 15. junija 2008, je v Bistrici ob Dravi potekalo jubilejno deseto srečanje starejših folklornih skupin Slovenije, na katerem je sodelovalo 19 skupin. Srečanja so se v soboto udeležili tudi člani naše Folklorne skupine Groblje. Na srečanju, ki je ocenjeno kot uspešno, se je v dveh dnevih na odru zvrstilo 460 plesalcev in godcev.
Udeležba naših folklornikov je za našo mlado skupino - ustanovljena je bila šele pred kratkim - predstavljala pravi izziv, kajti to je bil do sedaj njen prvi pomembnejši nastop. Srečanje starejših skupin poteka vsako leto v prijateljskem vzdušju, njegov namen pa je druženje starejših. Skupine ne tekmujejo, se ne ocenjujejo in ne rangirajo, vendar kljub temu vsaka da vse od sebe in pokaže, kaj zmore. Grobeljski plesalci so se predstavili v soboto, ko se je zvrstilo 240 plesalcev in godcev, članov desetih skupin. Plesali so odrsko postavitev Nevenke Unk Hribovšek »Fantje po polj' gredo«.
Skladno z naslovom srečanja »Ko plešem jaz z mojo« je fant plačal godcem, da zaigrajo in je odplesal s svojo izbranko solo ples Polka je ukazana, nato pa so se jim priključili ostali. Sledili so plesi Mrzulin, Koutre vit, žakle .šivat, zaključili pa so s Hitro zasuč se ukol. Sredi polke se je oglasil polnočni zvon, nastopila je pepelnica in z njo je bilo konec zabave za naslednjih štirideset dni. Dušan in Neva sta navdušila strokovno publiko s svojim prisrčno in doživeto podanim solo plesom. Na obrazih ostalih je bila opazna rahla trema, ki jih bo spremljala še nekaj časa, dokler ne bo dokončno izginila.
Nastop je bil dober. Prvič so se pojavili tudi s celotnim »orkestrom«, harmoniki in basu se je pridružila Klara s klarinetom. Gostitelji so pred nastopom popeljali skupine na krajša izleta. Pokazali so pred kratkim za obiske odprti Falski grad, kjer so ponudili malico, potem pa so jih odpeljali naprej v Selnico, na obisk v tovarno Soven, kjer je ljubezniva solastnica pred-
stavila proizvodnjo in v prodajnem salonu ponudila izdelke po tovarniški ceni.
Po nastopu so organizatorji bogato pogostili vse udeležence srečanja. Po jedači in pijači se je prešerno zaplesalo, tudi na odru, vendar ne za publiko, temveč za svojo dušo. Člani folklorne skupine Groblje so si enotni, da se bodo tega srečanja vedno radi udeležili. Zahvala gre, poleg organizatorjem srečanja, tudi Pavlu Pevcu, vodji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območ-
na izpostava Domžale, ki je prisrčno podprl naša prizadevanja. 17. junija je bil na zboru Folklorne skupine Groblje sprejet sklep, da se bodo jeseni vpisovali novi odrasli plesni pari. Starostnih omejitev ne bo, pomembno bo le to, da kandidate veseli ohranjanje ljudskega izročila. Vabijo vse zainteresirane, datum vpisa pa bo pravočasno objavljen v glasilu Slamnik in na radiu.
Franci Hribovšek
Fotografsko-filmski večer v Radomljah
Razstava Portret
V	radomeljski galeriji Dom je bila 2. junija odprta razstava Portret, na kateri je svoja dela predstavilo 15 fotografinj in fotografov, članov Foto kino in video kluba Mavrica. Razstavljali so: Anka Ažman, Mateja Avsec, Andraž Gregorič, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Albinca Kosmač, Janez Kosmač, Matija Kosmač, Jože Kragelj, Špela Kragelj, Peter Pangeršič, Mimi Pollak, Alojz Popelar, Mojca Popelar in Cveta Zalokar-Oražem.
V	kulturnem programu je bil prikazan diaesej Pomlad; zgodba, ki so jo z zaporedjem diapozitivov in glasbe povedali Lili in Milan Jazbec, Al-binca, Janez in Matija Kosmač, Jože Kragelj ter Peter Pangeršič.
Ker bo čez pol leta Mavrica praznovala štirideset let uradnega delovanja, so se spomnili tudi njenih začetkov.
»Pozimi leta 1965 so se ob topli krušni peči pri Kosmaču zbirali štirje domači fantje, Vrbičev Blaž, že desetletja je poročen v Avstriji, Mo-retov Ivo, smrtno se je ponesrečil z
mopedom, in Cerarjev Franci. Učili so se, že takrat so vedeli, da brez znanja jezikov ni nič, angleščino in nemščino. Po naključju so se prek Staneta Mesarja in Janka Skoka, ki sta imela temnico v očetovi mizarski delavnici, srečali tudi s fotografijo. Potem jim je diplomat nekdanje Kraljevine Jugoslavije, Vrbičev profesor Ciril, pokazal še lastnoročno posnete filme s službovanja v Avstriji in Švici. Tako so zagrizli kar v dve zastru-
pljeni jabolki, filmsko in fotografsko. Strup je deloval takoj in jim ohromil živčevje za vse drugo, razen za film in fotografijo. Ko so drugi prijatelji vzdihovali za avtomobili in motorji, so oni čez dan v trgovinah opazovali in ponoči sanjali ruske in vzhodno-nemške fotoaparate ter osemmilime-trske kamere praktica, beretta, exa, exakta, pentaka, zorki, kijev, kvartz in neva. Ker so bile naprave drage, je Janez vzel kredit, ki so ga fantje po mesečnih obrokih složno odplačevali. In je steklo. Prvi filmi so bili Obisk pri domžalskih jamarjih, Svetovno prvenstvo v hokeju Ljubljana 1966, leta 1968 pa že (drzna odločitev) prvi, za denar naročeni film -motociklistične dirke v Škofji Loki.
Ko so 27. januarja 1969 ustanovili Mavrico, jih je bilo že trideset. Prav v dvorani, kjer je potekalo odprtje razstave, je bila ustanovni občni zbor. Visoka okrogla zelena železna peč je dala več toplote takrat, ko si zanjo sekal drva kot takrat, ko je bila zakurjena. Ko pa je v njej gorelo, je ponavadi dajala več dima kot energije. Novi klub Mavrica je organiziral prve tečaje. Fotografirati sta učila profesor Anton Bukovec in mladi inženir strojništva Oskar Dolenc, član fotografskega kluba ŠKUC.
Leta 1973 je mentor in član Mavrice postal Vlastja Simončič. Filmsko so se naslonili na najboljši amaterski klub v tedanji državi - Kino klub Maribor. Prvo klubsko fotografsko razstavo, leta 1971, je v Domžalah pomagal postaviti mojster Vili Majhenič s sinovoma Viljemom in Acom. Naslednje leto je bil v Domžalah že filmski festival. Naprej je šlo vse gladko. In pravljica še nima konca. Vsako leto organizira Mavrica vsaj pet večjih dogodkov in deset manjših, tečaje za mlade in stare, fotografiranja in snemanja. Nagrade in priznanja so fotografije, diapozitivi in filmi prinašali z vsega sveta. Občasno so prirejali celo gledališke predstave in recitale.«
Igor Lipovšek (nadaljevanje prihodnjič)
Črtomir Frelih razstavljal na Festivalu Bled
Figura - prostor in razprtost biti
Črtomir Frelih, ki živi in ustavr-ja tudi v Radomljah, je svoja dela predstavil v Festivalni dvorani na Bledu. Njegova dela so bila toplo sprejeta in so ponovno potrdila njegovo smer, ki jo Tomaž Brejc označuje kot eksistencialistično slikarstvo.
Ponovno je presenetil z uporabo obeh osnovnih motivov, figure in krajine, razodevanji, ki sta v njegovih delih tesno prepleteni - ne le v likovnem smislu, da figuro vidimo kot krajino in v krajini razbiramo obrise figure -temveč se skozi ta preplet postvaija tudi ontološka povezanost človeka in sveta. Občutje tega dinamičnega raz-
Črtomir Frelih: »V PREHODU 7«, akril, pastel/platno, 80 x 60 cm, 2008
merja izhaja na eni strani iz vertikalno usmerjenih in z diagonalami določenih kompozicij, na drugi strani pa iz telesnih pozicij figur, ki so - četudi vselej monumentalne in dostojanstvene - tudi vselej dematerializira-ne; z rokami, spuščenimi ob telesu ali rahlo razmaknjenimi v gesti lebdenja, se brez teže dvigajo nekam v višino ali plavajo v dinamičnih, lahkotnih pozah, ki se prostovoljno, ne zaradi nujnosti naravnih zakonov, podrejajo gravitaciji. To potrdi tudi značilni asketski kolorit s prevladujočo in vselej prisotno belino v kombinaciji z naravnimi, rjavkasto zelenimi ali sivo modrimi odtenki ter paleto pepelnatih sivin vse do črne. Pri tem nima bistvenega pomena simbolna vrednost barv, niti njihova čutno-čustvena energija, zadostuje, da so preprosto to, kar so: skupek odprtih (bela je kot prekritje vseh barvnih svetlob, hiša, v kateri skrito živijo tudi vse druge barve) ali že uresničenih možnosti (rjavo-črna kot mešanica vseh barvnih snovi, pigmentov). V njegovih delih se človekova eksistenca začne kot neprostovoljna vrženost v svet (zaznamovana v krajinah z motivi z Gorenjske in še posebej Bohinja, tj. avtorjevega rojstnega in bivanjskega okolja), nadaljuje s svobodnim izbiranjem in udejanjanjem celote svojih možnosti in konča z nepreklicno smrtjo, odhodom s sveta. Je torej proces, v katerem se človek skozi svoje delovanje v svetu samouresničuje, hkrati s tem pa tudi urejuje kaos stvari okrog sebe, jim daje smisel ali, povedano drugače, uresničuje svet.
Po predlogi Mojce Grmek pripravila Tina Železnik
Društvena likovna razstava v Kulturnem domu Radomlje
Pregledna razstava Likovnega društva Senožeti Radomlje
V četrtek, 20. junija 2008, je v Razstavišču Dom v Kulturnem domu Radomlje potekala pregledna razstava študijskih del članov Likovnega društva Senožeti Radomlje. Ob otvoritvi razstave so pripravili kratek kulturni program z nagovorom predsednice društva, gospe Danice Šraj, in mentorja društva, akademskega slikarja Janeza Zalaznika.
Člani društva in slušatelji likovne šole so na razstavi predstavili pregled študijskih del, ki so jih ustvarili v šolskem letu 2007/08. Kot nam je v uvodnih besedah otvoritve razstave povedal mentor društva, so letos v matični skupini društva, ki šteje trinajst stalnih likovnikov, nadaljevali že lansko leto začeto slikanje po izbranih tihožitjih 20. stoletja. Tečajnice so podale svojo interpretacijo postavljenega tihožitja v duhu obravnavanega avtorja (tokrat tujih slikarjev Giorgia Morandija, Georgie O'Keeffe, Maxa Beckmanna in Alberta Burrija). Posamezne likov-nice so se naloge lotile zelo pogu-
mno in posegle tudi po abstrakciji. S svojimi prvimi izdelki pa so se predstavili tudi likovni začetniki, ki so svojo pot likovnega izobraževanja pričeli šele v zadnjem šolskem letu.
Člani Likovnega društva Senožeti Radomlje svoje društveno delo pohvalno jemljejo zelo resno. Predsednica društva pravi, da so veseli vsakogar, ki se želi bolj temeljito seznaniti z likovno umetnostjo ter v to vložiti več dela. V radomeljskem likovnem društvu se pod vodstvom mentorja društva akademskega slikarja Janeza Zalaznika, ki sedaj šteje več kot trideset slušateljev iz bližnje in daljne okolice, že sedem let izobražujejo, pripravljajo izlete v sosednje dežele z obiskom znamenitih muzejev in galerij s pomembnimi razstavami ter drugimi znamenitostmi evropskih mest. Redno se udeležujejo različnih likovnih srečanj, ex-temporov, likovnih delavnic in predavanj v Sloveniji, vsako poletje pa tudi sami organizirajo likovno kolonijo.
Katarina Rus Krušelj
■
IZ NAŠIH VRTCEV IN SOL
stran
20
Obisk letališča
V mesecu juniju smo otroci iz enote Bistra (Vrtec Urša) v sodelovanju s starši obiskali letališče Jožeta Pučnika. Tam so nas lepo sprejeli in nam na naše veselje pokazali ogromno stvari. Ogledali smo si notranjost letališča, nato pa nas je avtobus popeljal do policijskih in vojaških helikopterjev.
Tam nas je pričakal prijazen pilot, ki nam je zaupal vse o helikopter-
jih in nam pokazal tudi notranjost helikopterja. Otroci so neznansko uživali, a dogodivščin še ni bilo konec. Z avtobusom smo se odpeljali do gasilskih in reševalnih vozil, kjer smo izvedeli in videli vse o gasilcih, na koncu pa uživali ob prikazu, kako gasilci z vodnim topom gasijo na letališču. Kljub deževnemu vremenu smo veliko doživeli, saj so se otroci domov odpeljali navdušeni in pripovedovali, da bodo vsi, ko bodo veliki, postali piloti in gasilci. Lepo se zahvaljujemo vsem, ki so nam omogočili obisk letališča Jožeta Pučnika.
vzgojiteljica Teja Čerin
»Cicidomčkova« olimpiada
V nekoliko nepredvidljivem vremenu smo se vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic ter otroci in njihovi svojci iz vrtca Cicidom zbrali na atletskem stadionu v Domžalah.
Otroci so se lahko preizkusili v petih postajah: teku na 20 m, skoku v daljino, metu vortexa, »balontonu«, improvizirani igri s tulcem in v strelu na gol. Tako smo združili športe z različnih področij, atletiko, nogomet, tenis in otroško navdušenje je bilo na vrhun-
cu. Za opravljen trud so otroci prejeli štampiljke, ki so jim prinesle nagrado. Medalje v obliki »smeška« so jim pričarale zadovoljne nasmeške in lepe spomine na bivanje v vrtcu. Vsem staršem se zahvaljujemo za podporo in razumevanje ter zaupanje, ki nam ga naklonite z vsakim dnem varstva, otrokom pa želimo zdravo, z gibanjem polno poletje z veliko smeha in igre.
Kolektiv vrtca Cicidom
Obisk vrtnarije Jurček v Domžalah
V okviru eko vzgoje smo se z gospo Mari dogovorili za obisk vrtnarije Jurček. Prijazno nam je razkazala vrtnarsko orodje, cvetje, semena in ostalo ponudbo; še posebej so nam bili všeč vrtni palčki.
V zahvalo za povabilo smo jim poklonili naše risbe, gospa Mari pa nas je razveselil z lončnicami in semeni.
Sabina Urbanija in Marjana Peterlin, Vrtec Urša
Pozdrav s kmetije
Veseli Ježi smo strumno podali pot pod noge po Savski cesti. Naši koraki so nas peljali do Štude, kjer domuje naš Žan. Pri njih je zelo razgibano vzdušje, saj imajo veliko domačih živali. Med njimi smo posebno pozornost namenili konjem: konju Yenkeeju, kobili Shade in žrebički Saški. Opazovali smo jih na pašniku in ob hranjenju. Medtem se je moral
njihov boks očistiti in pripraviti za nadaljnje bivanje mlade dru-žinice.
Pogleda nismo mogli odvrniti od vietnamskih prašičkov - pujse Pepe in Pike. Zelo sta prisrčni in živahni, pustili pa sta nam, da smo ju pobožali.
Naše veselje pri raziskovanju kmetije se je zaključilo z osvežilno pijačo in sladkimi dobrotami. Za vse to se gospe in gospodu Peterka zahvaljujemo.
Ježi z Mojco in Anjo, vrtec Savska
Poslavljamo se
DELALI SMO PRVE KORAKE IN IMELI SO NAS ZA JUNAKE.
PRIJELI SMO ZA ŽLICE IN POJEDLI VSE ZA TETE, STRICE.
PRVIČ KAHLICE SMO ZMOČILI IN VELIK APLAVZ SI ZASLUŽILI.
NAJPREJ NEKAJ SMO ČEBLJALI, SEDAJ GOVORCI SMO POSTALI.
NA ZAČETKU MALO SMO JOKALI, SEDAJ POVEMO: »POGREŠAM MAMO«!
KER PLENIČKE SO NAS MOTILE, RAJE STRANIŠČE SI DELIMO.
V COPATE IN HLAČE VEČ NE STRMIMO, SEDAJ JIH NASE HITRO DOBIMO.
KADAR SMO ŽALOSTNI ALI ZASPANI, VESELO SE STISNEMO K SABINI IN MARJANI.
PRAVIJO TA SOBA JE ZA DOJENČKE, MI SMO POSTALI VELIKI OTROCI.
SEDAJ ŽE TRILETNI SMO KORENJAKI, KI RADOVEDNO STOJIMO PRED VRATI.
MALO SMO ŽALOSTNI, DA GREMO NARAZEN
PA VENDAR VESELI, DA SE POZNAMO. MEDVEDKI IZ SOBE 4, RADI VAS IMAVA!
Sabina Urbanija in Marjana Peterlin, Vrtec Urša Domžale
Vrtec Domžale na Krku
Šolsko leto se počasi izteka in tako se je 23 otrok iz Vrtca Domžale (enote Ostržek, Savska, Palček, Racman in Mlinček) v začetku meseca junija s Katjo, Katarino in Sonjo odpeljalo na letovanje na Krk.
Tokrat vročega sonca ni bilo veliko, a smo se imeli vseeno lepo, saj je bilo morje ravno prav toplo, tako da so otroci lahko uživali v plavanju in igrah ob in v vodi. Cel teden letovanja se je otrokom dogajalo veliko zanimivega: vožnja s kanujem, motornim čolnom in banano. Ta zadnja jim je bila največji izziv in so med samo vožnjo zelo uživali. Preizkusili so se v športnih igrah ter slikanju s kredami. Navezali so nova prijateljstva z otroci vrtca Najdihojca, s katerimi smo letos letovali skupaj. Da je bilo
vse še bolj zanimivo, smo deževno dopoldne izkoristili za prepevanje ob harmoniki, flavti in citrah. Ker se ničesar nismo bali, smo se odpravili tudi na večerni sprehod s svetilkami, s katerimi smo si pričarali pravljično vzdušje. Presenetili pa so nas tudi vaditelji, saj so nam pripravili pravo lutkovno predstavo in del našega večera se je spremenil v gledališče. Seveda pa smo imeli tudi veliko časa za crkljanje in nežnosti, katerih ni na letovanjih nikoli premalo. Imeli smo se lepo, dogajalo se je veliko zanimivih stvari in otroci staršev niso preveč pogrešali, a so se jim ob vrnitvi z največjim veseljem in nasmehom stisnili v objem.
Sonja Pavlišič, enota Ostržek
Kole-sarčki v vrtcu Urša
Na veliko veselje 120 otrok iz vrtca Urša so bili tudi oni vključeni v program Kolesarč-ki. V dveh izvedbenih dneh so se mali vozniki in voznice zvrstili na prometnem poligonu, kjer so igrali vlogo pešcev in voznikov, seveda pod budnim očesom dveh izšolanih mentorjev, ki sta sproti popravljala napake.
Prometni znaki, križišča, semafor, štiri-kolesniki in čelade -vse to so bili zanje le del navdušujoče nove igre, v resnici pa so se učili o življenjsko pomembnih veščinah.
Pomena prometne varnosti se zavedajo
tudi v podjetjih, ki
so otrokom finančno omogočila to nepozabno doživetje: Zavarovalnica Triglav d. d., Ahac & co d.o.o., Juhant d.o.o., Jantar trade d.o.o., Ibba plus d.o.o., Omicron d.o.o., AC Kia Kušar s.p., Alfa-int nepremičnine d.o.o. in Ke-niks d.o.o.
Osebje vrtca, sponzorji in izvajalci programa otrokom želijo, da bi znanje iz poligona znali prenesti tudi na pravo cesto. Tako bodo ti ranljivi udeleženci v prometu vendarle nekoliko bolj varni.
Sara Ogrin, koordinatorka programa
v ___
OŠ Roje na Festivalu slovenskega šolstva
Festival ustvarjalnosti in inova-tivnosti pri učenju je potekal v Ljubljani, na Gospodarskem razstavišču, od 21. do 23. maja 2008. Organizirala ga je Šola za ravnatelje v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport v okviru široko zastavljene inovacijske strategije Evropske skupnosti in slovenskega predsedovanja EU. Namen festivala je bil, da predstavi in pokaže, kako ustvarjalni in inovativni so naši učenci in da skupaj oblikujemo praznik slovenskih vrtcev in šol. Našo šolo so organizatorji izbrali izmed mnogih prijavljenih šol, vrtcev, javnih zavodov, fakultet, centrov za izobraževanje, založb in nevladnih organizacij in jo povabili kar za vse tri dni.
Odločili smo se, da se predstavijo predvsem učenci posebnega programa. Predstavili so se kar s tremi oblikami: predstavitvijo na odru, predstavitvijo plakatov na panojih in razstavo dejavnosti. Na panojih smo predstavili interesne dejavnosti, ki smo jih letos prvič vključili v poseben program in nad-standardne dejavnosti v oddelkih posebnega programa. V posebnem programu dajemo zelo velik poudarek gibanju, saj to pozitivno vpliva na psihofizični razvoj učencev, zato naša šola zelo poudarja ustvarjanje dobrih pogojev za motorični, socialni in čustveni razvoj učencev. Plavanje je potekalo v pokritem bazenu ZUIM v Kamniku enkrat tedensko in je trajalo kar sedem mesecev. Učenci so si v vodnem okolju razvijali samostojnost, se sproščali preko učenja plavanja in iger v vodi in razvijali socialne odnose. Dejavnost je potekala v okviru projekta Spodbujanje telesnega, socialnega in čustvenega področja preko učenja plavanja.
Plezanje je potekalo na plezalni steni na OŠ Rodica. Udeležili so se učenci nižjih stopenj posebne-
za šolstvo in šport ter PeF. Z njim želimo pozitivno vplivati na motorične sposobnosti učencev z motnjo v duševnem razvoju. Učence v starosti od 8 - 15 let smo preverjali z izbranimi nalogami inštrumentarija ABC gibanje, nalogami iz športno vzgojnega kartona in testom vodenja košarkarske žoge. Sledi še natančna obdelava podatkov, dosedanje ugotovitve pa kažejo, da naši učenci pri vadbi potrebujejo izključno individualna navodila, demonstracijo in spodbudo in še dodatne pomočnike ter veliko možnosti za ponovitev. Prav ponavljanje je pri motoričnem učenju zelo pomembna komponenta, kar še posebej velja za učence z motnjo v duševnem razvoju. »Gibanje so vrata v učenje« (Gail in Paul Dennison) in naštete aktivnosti pozitivno vplivajo na celostni razvoj otroka.
Na malem odru so naši učenci zaigrali in zaplesali že kar prvi dan in smo bili tudi čisto po naključju prvi na vrsti in tako Festival na GR »otvorili« z našo lutkovno in plesno skupino. Skupini, sestavljeni iz učencev posebnega programa, sta zelo samozavestno in energično odigrali svojo vlogo. Lutkovna igrica EKO VRTILJAK je bila s temo nastopa zelo aktualna in usmerjena v problematiko današnjega časa onesnaževanje okolja in EKO osve-ščanje, za kar si prizadeva celotna Evropa. Z ljudskim plesom ŠU-ŠTARSKA pa so to še podkrepili. Ob koncu so se vsi s smehom na ustih priklonili, pomahali in med gledalci poželi prvi aplavz. V razstavnem paviljonu smo predstavili unikatne izdelke, ki nastajajo pri urah delovne vzgoje pod rokami učencev v posebnem vzgojno-izo-braževalnem programu in učencev iz OŠPP. Čudovite glinene slike in nakit iz kokosa, izdelki iz voska in izdelki iz stekla so privabili številne poglede in pohvale obiskovalcev. Pogled na naš razstavni prostor je bil izredno lep, estetski, prisrčen,
ga programa in so ga presenetljivo lepo sprejeli, pokazali navdušenje, veselje in vanj vložili veliko truda. Pomembno je bilo, da so učenci razumeli potek dejavnosti ter pravila, saj je bila na ta način zagotovljena večja varnost in uspešnost izvedbe. Pri učenju plezanja je sodeloval tudi operativni jamarski reševalec. Razvedrilne športne igre so potekale v šoli v okviru interesnih dejavnosti. Njihov namen je bil razvijanje naravnih oblik gibanja, kajti te so osnova za dobro gibanje. Učenci so se jih zelo veselili in radi udeleževali, smeje so izvajali vaje in se trudili za dobro izvedbo. Igre so bile prilagojene sposobnostim in spretnostim učencev, ki so preko iger doživljali uspehe in si tako dvigali pozitivno samopodobo.
V tem sklopu pa smo predstavili še inovacijski projekt Vpliv redne vadbe na gibalne sposobnosti otrok s posebnimi potrebami, ki ga izvajamo skupaj z OŠ Gustav Šilih iz Maribora in v sodelovanju z Zavodom
če za ilustracijo uporabim besede dveh mimoidočih obiskovalk, »kot nežno poletno morje« in »tukaj pa se oko spočije«. Ves čas se je v našem razstavnem paviljonu odvijala še računalniška projekcija, s katero smo želeli naše delo pokazati tudi drugim.
Ob vseh dejavnostih učence navajamo na samostojnost, razvijanje delovnih navad in premagovanje strahu.
Priprave in delo za Festival nas je združevalo in motiviralo za dosego skupnega cilja - predstaviti našo šolo v tem pomembnem, skorajda zgodovinskem času, ne samo doma, ampak tudi Evropi. Z našo predstavitvijo smo tudi mi Evropi pokazali svoj prispevek v nizu predstavitev znanj in sposobnosti. Zadovoljni smo bili, ko so obiskovalci občudovali naše izdelke in pohvalili celotno delo šole.
Stanka Razpotnik
Pomladni dan 2008 -medkulturni dialog
Temo letošnjega pomladnega dne, medkulturni dialog, smo v OŠ Venclja Perka vključevali v redni pouk ter v dejavnosti ob njem. Cilj dejavnosti je razvijanje strpnosti, spoznavanje drugačnosti, sprejemanje in medsebojno spoštovanje.
Pri pouku slovenščine so se mlajši učenci spomnili sošolke iz tujine, ki je bila eno leto z njimi. Pisali so ji pisma, v katerih so se spomnili iger, besed in vsega drugega, česar jih je naučila v času druženja z njimi. Pri rednem pouku likovne vzgoje in v oddelkih podaljšanega bivanja so ustvarjali kolaže, skulpture in slike, preko katerih so izražali našo medsebojno povezanost v plesu, igri ter zabavi. V prostem času, ko so naredili vse naloge, so učenci 1. razreda spoznavali tradicionalne igre svojih staršev: ristanc, zemljo krast, trden most ...
Starejši učenci so k temi pristopili tudi raziskovalno. Pri španščini in angleščini so preučevali poezijo evropskih avtorjev: Srečka Kosovela, Heinricha Heineja, Roberta Frosta, Antonia Machada in Franceta Prešerna. Prevajali so in sestavljali nove pesemske kolaže. Ugotavljali so, da se pri enaki tematiki ponavljajo enaki registri besed, s katerimi izražajo enaka občutja, ne glede na to, od kod izvirajo. Opazili so sorodnost sicer precej različnih jezikov, se poigravali z razumevanjem besedila ob dejstvu, da je tuja beseda, postavljena v ustrezen kontekst, lažje razumljiva. Pri nemščini so učenci svoj pogled na različnosti izrazili preko stripov. V okviru kulturnega dne so si učenci 6. razreda ogledali predstavo Srečna Srečka v lutkovnem gledališču. Predstava jih je spodbudila k razmišljanju o
Domovina enaka nam je vsem
Če spomnim se ponoči kdaj na Nemčijo, je spanja kraj. Zaspati ni mi več mogoče, vso noč pretakam solze vroče.
Kako se naglo suče svet! Dvanajst je že minilo let, kar nisem videl svoje mame. To z vsakim dnem je hujše
V pobočju previsoko v hrib, da upal bi vsaj za hip, ogradil oče je zajetje, obzidal s škarpami imetje, na travo skrčil rast in v svet
za ducat fantov in deklet tam gor po vrsti nas pozval. Zdaj niti imen več ne pozna (dekliška so drugačna vsa).
Vrnil sem se , da jagnede bi videl,
zlate jagnede ob bregovih Duera med San Paolom in San
Saturijem za starim sorijskim obzidjem okopu proti Aragonu v deželi Kastilski.
(Heinrich Heine: Nočno premišljanje, Robert Frost: Rojstni kraj, Antonio Machado: Sorijska polja)
Urban Braune 8.b mentorica: Polona Oman
Ples črk - 4. mesto na likovnem natečaju (Avtorji: Maša Pečnik, Tea Kavčič, Vladan Stojičič) Mentorica: Martina Lesjak
razlikah med nami ter o načinih, kako jih premagati.
V	okviru gospodinjskega dne so učenci 8. razreda oblikovali jedilnik evropskih jedi, ki jih okušamo ob četrtkih. Evropski jedilniki so v spomladanskem času postali že tradicionalni. Tako smo malicali angleški sendvič, turški burek z jogurtom, poljske pieroge, po finsko prepečenec s skutnim namazom ter za kosilo ramstak z zelenjavo, paello, kofte z rižem, ro-sol, zrazy zawijane, sernik ... Ob vsakem četrtkovem evropskem jedilniku smo tudi izvedeli nekaj o tradicionalni prehrani v državi, katere jedi smo preizkusili. Predstavniki skupnosti učencev šole so organizirali okroglo mizo o subkulturah med mladimi. Na pogovor so povabili strokovnjake na tem področju: dr. Milka Po-štraka, predavatelja na Fakulteti za socialno delo, dobrega poznavalca in raziskovalca subkultur, Saša Kroneggerja, socialnega pedagoga, ki se pri svojem delu srečuje z različnimi skupinami mladih, ter Romano Frankovic, predstavnico Amnesty International, ki je problem skupin osvetlila z vidika pravic posameznika. Okrogle mize so se udeležili tudi učenci - predstavniki iz okoliških osnovnih šol. Namen pogovora je bil bolje se spoznati med seboj, poudariti pravice do spoštovanja vsakogar ter opozoriti na neprimerno obnašanje in nestrpnost, kajti le tako bomo lažje živeli in delali skupaj.
V	spomladanskem času nas je
obiskalo nekaj gostov. Jürgen Wettig, zaposlen v predstavništvu Evropske komisije za Slovenijo, je predstavil evropske institucije, njihovo delovanje ter na koncu z zanimivim kvizom preveril znanje učencev. Prijetno je bilo klepetati z Danni Stražar, prevajalko iz švedščine v slovenščino. Dva naša učenca, Maja in Žan, sta se udeležila srečanja mladih v Državnem zboru. Med slavnostnimi govorci so bili tudi učenci, ki so predstavili svoj pogled na razvoj kulturno zelo pestre Evrope in poudarili pomen ohranjanja lastne identitete.
V mednarodni projekt Pomladni dan smo letos vključeni že tretje leto. Vsakič znova ugotavljamo, da so predlagane teme izredno zanimive in prav tako pomembne, zato jih moramo nujno vključevati v pouk. Smo v Evropi in če želimo med seboj složno sodelovati, bomo s spoštovanjem, strpnostjo in sprejemanjem to tudi dosegli.
Karlina Strehar OŠ Venclja Perka, Domžale
Visok obisk na Osnovni šoli Dob
V meseci juniju smo na naši šoli gostili zelo ugledne goste. Obiskali so nas minister za šolstvo in šport Milan Zver, minister za javno upravo Gregor Virant in domžalski župan Toni Dragar.
Nekaj dni pred prihodom je na šoli kar vršalo. Razmišljali smo, kaj bi prikazali gostom, kaj jim povedali in tudi, na kaj bi jih opozorili. Dejavnosti, s katerimi se na šoli ukvarjamo, projekti, delavnice in naši
uspehi so tako številčni, da se je bilo kar težko odločiti, kje bi začeli. A najlepše in najpomembnejše so gotovo topla beseda, pesem in otroški nasmeh.
Naša folklorna skupina je ob pri-
hodu gostov na dvorišču zaplesala nekaj plesov in gostom ponudila, po stari slovenski šegi, kruh in sol. Potem smo jih povabili v razrede. Prav vsi učenci naše šole bi se radi srečali z gosti, a ker je njihov urnik zelo natrpan, smo jih popeljali le po nekaterih oddelkih, kjer so imeli otroci tisti dan pouk. Učenci so ob prihodu obiska v razred sprva kar onemeli, potem pa so želeli pokazati veliko tistega, kar znajo. Zapeli so, zaigrali zelo uspešno gledališko predstavo Povodni mož, članice navijaške plesne skupine so zaplesale v svojih dresih, gostje pa so si z zanimanjem ogledali tudi naše likovne izdelke. Nekaj so jim jih učenci podarili tudi za spomin.
Po uradnem delu so se ugledni gostje ustavili tudi na klepetu z učitelji. Z zanimanjem so poslušali naše predloge in želje. In naša največja želja je seveda, da dočakamo nove prostore, saj nam zdajšnja prostorska stiska onemogoča normalno delo. Beseda je tekla tudi o drugih učiteljskih težavah, katerim sta ministra prisluhnila in nam dala veliko priznanje, da delamo dobro.
Tatjana Kokalj
Skupinska slika z Astronomskega tabora
v
Astronomski tabor v CŠOD Medved na Medvedjem Brdu
V petek, 29. februarja, smo se učenci OŠ Venclja Perka, OŠ Rodica, OŠ Preserje pri Radomljah, OŠ Mengeš in OŠ Dragomelj z učitelji spremljevalci odpeljali v CŠOD Medved na Medvedjem Brdu nad Logatcem, kjer nas je pričakala skupina demonstratorjev iz UAD - Ustvarjalno-astro-nomskega društva: Lucija, Simon, Martin in Aljaša.
Razkazali so nam prejšnje leto obnovljeni dom in nas razdelili v skupine po štiri. Po večerji si je vsaka od osmih skupin izbrala temo za projekt, povezano z astronomijo (kozmologija, Sončni sistem, Sonce, ostali obiskovalci sončnega sistema, teleskopi, razvoj zvezd, ozvezdja, svetlobno onesnaženje). Ker je bilo slabo vreme, smo večer preživeli v domu, opazovanje s teleskopom, ki smo ga nestrpno pričakovali, pa je na našo žalost odpadlo. Pri delu v skupinah smo tako bolje spoznali drug drugega in začeli s projekti. Kljub nejevolji (predvsem učiteljev) zaradi slabega vremena,
smo se zelo zabavali. Naslednje jutro smo nadaljevali s projekti. Vreme je bilo zelo turobno, ampak nismo pustili, da bi nas to spravilo v slabo voljo. Demonstratorji so nam pripravili dve predavanji: o mer-
jenju razdalj v vesolju in teorije o nastanku vesolja. Nato smo se malo za šalo, malo za res lotili dramatizacije legend, povezanih z nastankom ozvezdij. Med predstavitvijo smo se dodobra nasmejali in na naše veli-
ko veselje in presenečenje se je tudi nebo zjasnilo. Končno smo lahko pogledali skozi teleskop in videli Saturn, Orionove meglice ter našli ozvezdja Velikega in Malega voza, Severnico, Dvojčka, Leva, Bika in ogromno utrinkov. Opazovanje se je zavleklo pozno v noč oziroma dokler se zaradi vlage v zraku teleskop ni povsem zarosil. Med opazovanjem so nam ves čas nagajali oblaki in le najbolj vztrajni se jim nismo pustili pregnati. V nedeljo dopoldan nas je čakala še predstavitev plakatov, dobili smo potrdila o udeležbi na taboru, izpolnili kratko anketo z vtisi in se pred odhodom domov še sprostili na igrišču. Zadnje ure pred odhodom nas je presenetil čudovit sončen dan, na katerega smo čakali ves vikend. Veseli smo bili novih prijateljstev, ki so se spletla na taboru. Nove prijatelje smo povabili na dan odprtih vrat OŠ Venclja Perka, kjer smo razstavili plakate, poslali pa smo jim tudi fotografije.
Mojca in Gabriela, 9.b
Pomlad v Evropi s polno paro
Tudi k nam je prišla, ne le resnična pomlad v naravi, temveč tudi Pomlad v Evropi - projekt, v katerem sodeluje OŠ Venclja Perka že nekaj let. Letos je tema projekta še posebej obarvana s tolerantnostjo in sprejemanjem drugačnost ter drugih kultur - s temo »medkulturni dialog«.
Tako smo zbrali moči in se potrudili ter k sebi povabili predstavnika in visokega uradnika Evropske komisije - Jürgena Wettiga - po rodu Nemca, po duši Belgijca in trenutno stanujočega v Sloveniji, ki pa niti za hip ne razmišlja, da bi odšel živet nazaj v Nemčijo, ampak ga vleče nazaj v kozmo-politsko mesto, kjer se dogaja vse omembe vrednega - v Bruselj. Srečanje smo zasnovali kot intervju, ki sta ga vodila učenec in učenka 8. razreda, njuni sošolci in vrstniki pa so pogovoru sledili in včasih sami dodali kakšno vprašanje. Z veliko smeha in dobre volje so se učenci mnogo naučili
o Evropski uniji in njenih institucijah ter o pomenu znanja tujih jezikov (nekateri pa smo to znanje zgolj obnovili). Ko so gospoda izzvali, naj pove kaj v slovenščini, se je zelo potrudil in učenci so ga nagradili z bučnim aplavzom. Glasove vzdihov in zavidanja je bilo slišati, ko je Jürgen povedal, da je prepotoval že praktično ves svet in da ga je od vseh držav najbolj fa-scinirala Indija. Na vprašanje, katero pivo mu je bolj všeč - slovensko, nemško ali belgijsko, je brez oklevanja prisegel na belgijsko pivo, pri slovenskem ga namreč moti rivalstvo med znamkama. Občuduje pa slovensko naravo in hribe, ki jih z veseljem obišče peš ali na svojem jeklenem konjičku. V sproščenem vzdušju smo tako v uri in pol srečanje zaključili, se gospodu iskreno zahvalili in nadaljevali s poukom po dobrih starih tirnicah.
Tina Preglau OŠ Venclja Perka
Zaključek bralne značke na OŠ Dob
Ob koncu šolskega leta učitelji in knjižničarji preverimo, ali so učenci dosegli bralno značko. Ta vseslovenska akcija, ki vključuje skoraj vse šolarje, zadnja leta pa tudi odrasle, je s pestro izbiro knjig privabila veliko število bralcev, da so si izbrali tisto, ki si jo želijo.
Da je bralno zadovoljstvo še večje, povabimo na šole pisatelje. Letos smo na Osnovno šolo Dob povabili dve pisateljici. Mladi in nadarjeni Nejki Omahen so prisluhnili višje-šolci. Pisateljica je začela pisati že v gimnaziji in se lahko pohvali že z bogato izbiro knjig. Mladi bralci gotovo poznajo knjige Življenje kot v filmu, Silvija, Dež in Veliko srce. Nejka Omahen je maturirala na Bežigrajski gimnaziji in se na Filozofski fakulteti vpisala na študij Primerjalne književnosti in Geografije. Zaupala nam je, da kljub zahtevnemu študijo pridno piše. Najmlajši bralci so se srečali s pisateljico Majdo Koren, lanskoletno nagrajenko najpomembnejše slovenske nagrade za mladinsko književnost - večernice. Majda Koren je med bralci zelo priljubljena. Srečujemo jo na straneh Cicibana, tisti, ki radi brskajo po internetu, pa jo poznajo po Župci. Mnogi so že prebrali knjige Eva in kozel, Teta Kuha, Mala pošast Mici, Zgodbe zajca Zlatka, Župcin dnevnik, Ta knjiga ne grize in druge. Pisateljica se je z mladimi bralci zapletla v prijazen klepet, jim pokazala svojo spletno stran, prebrala pravljico in jih povabila, naj obiščejo knjižnico in preberejo še kakšno njeno knjigo. Obema avtoricama hvala za prijeten obisk.
Tatjana Kokalj
Na taboru v Selški dolini
Nič ni bolj prijetnega, kot za nekaj dni zapustiti šolske klopi in se odpraviti na naravoslovni tabor. Tudi učenci drugega razreda Osnovne šole Dob smo jo mahnili v naravo. V bližini Starega vrha so nas pod streho vzeli na kmetiji Zakrašnik.
Tam smo izvedeli mnogo zanimivega. Otroke so najbolj navdušile domače živali, saj jih je na kmetiji zelo veliko: kunci, osli, ovce, kokoši, muce, pes in prašiči. Lahko so jih
hranili in pestovali. Tudi zanimivosti, ki nam jih je povedal čebelar, so navdušile najmlajše. Dnevi so kar prehitro minevali. Kurili smo ogenj, se seznanili z gozdarskimi opravili, sodelovali pri košnji, nabirali jagode in že smo morali nazaj. Bilo je zelo lepo, a otroci so se veselili tudi odhoda domov. Najlepše je, ko svojim staršem pripovedujejo, kako so se imeli.
Tatjana Kokalj
■
IZ NAŠIH SOL
stran
22
Ekošola kot način življenja
V	nacionalni projekt EKO šole smo vključeni že peto leto. Do sedaj nam je uspelo ohraniti zastavo, kar je veliko priznanje za naše delo.
V	letošnjem šolskem letu smo sodelovali v mnogih projektih: natečaju eko voščilnice, Prednovoletni čas, v akciji zbiranja rabljenih tonerjev in kartuš, tekmovali smo v ekokvizu in zbirali papir za akcijo Ohranimo
Slovenijo - pomagajmo Afriki. Podrobneje smo obdelali tematski sklop Zdravo življenje. Zdravo prehranjevanje in zdravi medsebojni odnosi ter zdrav odnos do živali so bile vodilne vsebine naših aktivnosti, ki smo jih izvajali učenci in delavci šole. To je bila tudi tema eko dneva. Sam eko dan je potekal kot medge-neracijsko sodelovanje z naslovom Dan prijateljstva. V vseh oddelkih so pri aktivnostih skupaj sodelovali
Razstava izdelkov ob Dnevu Prijateljstva.
Odličen nastop Lutkovne skupine Uršika zala, OS Dob
Srečanje lutkovnih skupin Slovenije 2008
Lutkovna skupina Uršika zala, ki jo sestavljajo učenci 3. in 4. razreda Osnovne šole Dob pod mentorstvom učiteljice defektologinje Nataše Kolar, je zelo uspešno sodelovala na letošnjem medobmočnem Srečanju lutkovnih skupin Slovenije, ki ga vsako leto organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Z lutkovno predstavo Povodni mož se jim je nato uspelo uvrstiti na državno srečanje lutkovnih in otroških gledaliških skupin Slovenije, ki je potekalo od 20. do 22. maja 2008 v Slovenskih Konjicah.
mlajši in starejši učenci. Izvedli smo nekaj delavnic, v katerih so si mlajši našli prijatelje med starejšimi vrstniki. Skupaj so pripravili zdravo malico, pogrinjek, spoznavali bonton pri jedi in pomen gibanja za zdravo življenje, obiskali ekokmetijo, Centralno čistilno napravo in izdelovali različne izdelke. V oddelkih podaljšanega bivanja so učenci osmega razreda mlajšim predstavili aktivnosti na temo Samo eno življenje imaš, pazi kako z njim ravnaš. Dan prijateljstva je izredno uspel. Vse leto smo veliko pozornosti namenili zmanjševanju količine odpadkov in njihovemu ločevanju. Skrbeli smo za čisto okolico šole, varčevali z energijo in vodo ter neprestano obnavljali napise, ki nas spodbujajo k takemu ravnanju.
Pri vseh aktivnostih so učenci razvijali pozitivne medsebojne odnose, zlasti spoštovanje posameznika in njegove posebnosti. Poglabljali so spoznanja o pomenu zdravega okolja, prehrane in gibanja za zdrav razvoj posameznika in vse družbe. Z vsemi aktivnostmi iz programa Ekošola kot način življenja smo vsi skupaj v tem šolskem letu zopet veliko pridobili.
Mojca Kanduscher, koordinatorka ekošole
Lutkovna igra Povodni mož je nastala kot del raziskovalnega projekta o življenju in delu največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Scenarij in režijo igre je pripravila mentorica Nataša Kolar, ki že drugo leto vodi lutkarski krožek na OŠ Dob, v sodelovanju z lutkarico Heleno Kolar in Brigito Jahic. Zadnje napotke za igro jim je posredovala znana slovenska lutkarica Irena Rajh Kunaver. Pri izdelavi lutk so sodelovali tudi učenci.
Mentorica Nataša Kolar je zapisala, da so skupini devetih učencev OŠ Dob lutke zelo prirasle k srcu, saj
so lutke zanje bitja, ki jih navdušeno raziskujejo. Včasih pa so lutke lahko tudi terapevtsko sredstvo, s katerim učenci premagujejo strah ali pa preko njih izražajo jezo in veselje. In kdo so bili glavni animatorji lutkovne igre Povodni mož? Učenci 3. in 4. razreda OŠ Dob: Lana Sušnik, Lana Novak, Ema Smolnikar, Anže Farkaš, Jan Kotnik, Ana Blaž, Maja Pogačar, Benjamin Bušelič in Tina Ravnikar. Vsem sodelujočim čestitke za odličen nastop na državnem Srečanju lutkovnih skupin Slovenije 2008!
JSKD OI Domžale
Čebelar na obisku
Učenci prvih razredov OŠ Dob smo veliko slišali o pomenu čebel. Ker je Vidov očka čebelar, smo ga prosili, če bi nam o tem kaj povedal. Rad nam je ustregel.
Dogovorili smo se za srečanje, ki je potekalo kar dva dni. Prvi dan nas je gospod Stane obiskal v šoli. V računalniški učilnici nam je s pomočjo fotografij predstavil delo čebelarja. Naslednji dan smo se odpravili k Vidu domov.
Kaj vse smo videli, preizkušali in doživeli to dopoldne, si preberite spodaj.
IZA: Vem, da je matica manjša od čmrlja.
MAJA: Zanimivo je bilo gledati, kako čebele hranijo matico. ŠPELA: Dimila sem čebele s kadil-nikom, potipala sem matičnik in si ogledala mrtvega sršena. ZALA: Čebele se bojijo dima, zato
odletijo. Všeč mi je bilo, ker smo lahko veliko stvari preizkusili. PATRIK: Veliko smo videli, preizkusili in se naučili. Tudi igrali smo se.
NIKA P. Š.: Videla sem matico, kako je stegnila jeziček, v roki sem imela mrtvega sršena, nadela sem si čebelarski klobuk.
MANCA: Ogledala sem si čebele in mrtvega sršena.
ROK: Igrali smo se, videli smo čebelnjak in čebele, videli smo vse, kar nam je gospod en dan prej povedal. TWAN: Pihal sem čebelarsko gobo, vrtel sem točilo, kadil sem čebele s kadilnikom, nadel sem si čebelarski klobuk z mrežo in opazoval čebele. PETRA: Všeč mi je bilo v panju. Kadili smo čebele in so se skrile. Pred hišo smo jedli okusne medenjake, poizkušali smo cvetni prah, videla sem tudi kraljico matico. VID: Očku pomagam skrbeti za čebele. Med rad namažem na kruh in rad jem medenjake, ki jih speče mami. Čebele nabirajo sladko medičino in cvetni prah. ALJAZ: Izvedel sem, da s kadilni-kom čebele odganjajo in jim vzamejo med.
LARA: Videla sem, kako zgleda panj od znotraj.
VALERIJA: Videla sem čebelico, točilo in kadilo.
JAN C.: Videl sem panj, čebele, točilo in mrtvega čmrlja. Najbolj mi je bilo všeč, ko sem kadil. SIMON: Kadil sem in preizkusil zaščitno mrežo, ki jo nosijo čebelarji. MATJAŽ: Zanimivo je, da ko pride druga čebela z drugačnim vonjem, je ne spustijo v panj. SANDRA: Najbolj mi je bilo všeč, ko sem kadila, dima se čebele bojijo. Jedla sem cvetni prah - rjavkast, zelenkast in rumenkast je. LUKA I.: Dobro je bilo, ko sem videl panj čebel, mrtve čebele. Spoznal sem, da gredo čebele rade za matico.
Čas nam je hitro minil. Ob koncu nam je Vidova mamica postregla z okusnimi medenjaki.
Naslednji dan smo v šoli iz odpadnega materiala izdelali čebelnjak in čebelice.
Veronika L. in Maja L.
Laura Bush govori mladim debaterjem
Debata za Lauro Bush
V torek, 10. junija, smo se člani de-batnega kluba Osnovne šole Rodica z vlakom odpeljali v Ljubljano na prireditev v Narodni muzej Slovenije. Tam so srednješolci debatirali o trditvi, da bi prostovoljno delo moralo biti obvezen del srednjega šolanja.
Bila sem zelo vesela, da sem se lahko udeležila tako pomembnega dogodka. Pot do Ljubljane je v prijetni družbi deklet in fantov ter naše učiteljice Irene Lapanje hitro minila. Pred vsto-
pom v muzej smo naleteli na manjšo težavo. Varnostniki nam niso dovolili vstopiti, ker na seznamu ni bilo naših imen. Predstavnik zavoda Za in proti je uredil, da smo smeli vstopiti. Skoraj dobro uro smo čakali, da sta vstopili težko pričakovani prvi dami Slovenije in ZDA. Obe sta v pozdravnem nagovoru čestitali udeležencem debate. Za Lauro Bush je bila debata zelo zanimiva, ravno tako pa tudi tema, ki so jo mladi obdelali. Spregovorila je tudi o prostovoljnem delu v ZDA, povedala je, da ameriška vlada ne zahteva, da
bi bilo prostovoljno delo obvezno za končanje srednje šole. Tudi sama sem zelo uživala in bila navdušena nad srednješolskimi debaterji, nad njihovo strastjo debatiranja ter nad njihovim bogatim znanjem angleškega jezika. Vsi smo čakali na napovedano slikanje z gospo Lauro Bush. A na žalost tega trenutka nismo dočakali, saj se ji je mudilo. Vseeno smo se polni doživetih vtisov odpravili nazaj v Domžale. Mislim, da mi bo ta dogodek ostal dolgo v lepem spominu, saj se ga bom verjetno velikokrat spomnila, še posebno takrat, ko bom na televiziji videla gospo Lauro Bush.
Anja Križnar, 7. b
Obisk Hiše
eksperimentov
Že tretje leto zapored izkoristimo eno od junijskih sobot za poučen in zabaven ogled Hiše eksperimentov v Ljubljani.
Učenci 4. razreda, ki tudi sami radi eksperimentiramo, smo se tja odpeljali z rednim primestnim in mestnim avtobusom in si sami kupili karto, kar je bilo za večino med nami prvič in že zato zanimiva izkušnja. Na poti do Hiše eksperimentov smo si ogledali še staro Ljubljano, se čudili 600-meterski mega roladi sredi Slovenske ceste, se sprehodili mimo stavbe Univerze, čez umetniško tržnico in preko Tromostovja ter Prešernovega spomenika zavili po Trubarjevi ulici proti našemu cilju -Hiši eksperimentov.
Tam nas vsako leto presenetijo s kakšnim novim poskusom. Letos so nas prijazne demonstratorke poučile o površinski napetosti vode in nam pokazale nekaj zanimivih
poskusov, ki jih brez škode lahko ponovimo tudi doma. Da je bilo res nadvse zanimivo in poučno, lahko razberete tudi iz spodnjega slikovnega utrinka. Ugotovili smo, da je biti znanstvenik prav zabavno.
Šolska psihologinja in četrtošolci: Laura, Jaka, Klemen, Luka in Martin
Strokovnjak o dopingu na SŠ Domžale
V petek, 16. maj, je na SŠ Domžale prišel gost, ki smo ga že nekaj tednov pričakovali - dr. Tadej Malovrh. Je eden vodilnih strokovnjakov s področja dopinga pri nas, med drugim tudi predsednik pro-tidopinške komisije Atletske zveze Slovenije. Nekoč
Predavanje dr. Tadeja Malovrha
je bil tudi sam atlet, javnost pa ga pozna tudi kot enega od pomembnih mož v dopinškem primeru Jo-lande Čeplak. Za njegov prihod je izdatno zaslužen profesor športne vzgoje na naši srednji šoli, Dragan Miškovic.
Doping je trenutno zelo aktualna zadeva, ki polni strani medijev, saj se dotika skoraj vsakogar - profesionalnih ali rekreativnih športnikov in tudi pasivnih opazovalcev športa, ki si seveda želijo »čistih« tekmovanj. Da je doping resna grožnja športu, dokazuje tudi to, da si je Ministrstvo za šolstvo in šport to področje izbralo kot tisto, kateremu bodo namenili največ pozornosti v času predsedovanja EU. Prav zaradi vsega omenjenega smo vsi upravičeno pričakovali zanimivo predavanje ter pogovor po njem.
Že nekaj dni prej je dijak 3. e razreda Matic Javoršek razkril svoje poglede na to perečo temo pri pouku kemije, za začetek srečanja s pomembnim gostom pa sta učenca 3. f razreda, Jernej Orešek in Luka Dekleva, predstavila svojo seminarsko nalogo z naslovom »Doping« in tako pripravila odlično izhodišče za nastop strokovnjaka, od katerega sta dobila pohvale za to, kar sta pripravila. Malovrh je zelo podrobno obravnaval vse vidike dopinga - kdo razvija ta sredstva, kakšna je njihova kemijska sestava, različne tipe dopinga, kako substance vplivajo na človeško telo, kakšni so postopki odvzemanja in testiranja vzorcev krvi oz. urina, s kakšnimi posledicami se soočajo uporabniki dopinga na svoji nadaljnji športni poti. Predavanje je bilo na trenutke morda preveč strokovno (verjetno se temu ni dalo izogniti), ampak je bilo popestreno s primeri iz prakse, tako da smo lahko vsi zlahka ohranjali stik s tistim, kar je bilo povedano.
Da je bilo predavanje skoraj vsem všeč, se je dalo razbrati že z obrazov prisotnih, saj se je le tu in tam pojavil kakšen zdolgočasen obraz, pozornost večine pa je bila usmerjena na govorca. Ko je ta zaključil svoj nastop, so prišla na vrsto vprašanja, a ta del srečanja je bil hitro prekinjen z zvonjenjem, ki je oznanil konec. Tako mnogi dijaki niso dobili odgovorov na svoja vprašanja, a se je kljub vsemu ob zaključku po razredu razlegel močan aplavz, namenjen našemu gostu.
Nika Povž, 3. e, Andrej Gramc, 3. e, foto: Matic Javoršek, 3. e
4
pisma bralcev
Objavljamo prispevke avtorjev, katerih identiteta je poznana uredništvu in so njihovi prispevki krajši od 3000 znakov s presledki. Hkrati obveščamo bralce, da stališča zapisana v Pismih bralcev, niso stališča uredništva.
Praznovali smo dan državnosti
Ali smo se kdaj vprašali, kakšno podobo bi danes imela Slovenija, če si ne bi ustvarili svoje države? Nemočni bi stali ob čedalje večjem izginjanju slovenskega jezika iz javne rabe in uporabe. Tako pa se danes kljub vsemu, kar nas teži, lahko vprašamo: kaj nam pomeni domovina in kakšno domovino si želimo? Predsednik DZ France Cukjati je razločno opozoril na poskuse načrtnega oblikovanja ali usmerjanja javnega mnenja, kajti »enostransko informiranje javnosti in vztrajno prikazovanje izkrivljene resnice ali celo laži vodi v izkrivljeno ljudsko voljo!« Opozoril je tudi na možnost množičnih negativnih pojavov, če bi se nerealnemu informiranju javnosti kakorkoli pridružilo še hujskaštvo. Predsednik države Danilo Türk je spomnil na izročilo osamosvojitvenega dne, ko smo zmogli vzpostaviti medsebojno razumevanje in skupno poiskati najboljšo pot. »Naši današnji izzivi ne zahtevajo od nas nič manj,« je pomenljivo dejal. Osnovno sporočilo predsednikovega nastopa pa je potreba po drugačni politični kulturi v Sloveniji. Da smo vsi sinovi in hčere enega in istega naroda, da imamo skupno državo, mora razločneje prihajati do izraza v predvolilnem času, torej tudi sedaj.
Te dni sem bral sicer zanimiv intervju s prvo damo Liberalne demokracije, Katarino Kresal, v MAG-u Vesa Stojanova, v katerem med drugim brez rdečice na obrazu pravi, da »če hočemo preprečiti še en mandat vodenja države na neproduktiven način, kakršnega smo bili deležni zadnja štiri leta, moramo opozicij -ske stranke napeti vse moči, da take
Nagrajuje Honda Ambrož
Tokratni nagrajenci NAGRADNE KRIŽANKE iz prejšnje številke Slamnika bodo prejeli knjižna darila Študentske založbe Litera: Jože Horvat, Roj-ska 27, 1230 Domžale; Jožica Cerar, Petrovčeva 25, 1230 Domžale; Janez Kepec, Prešernova 1, 1233 Dob; Petra Mrak, Grenc 31, 4220 Škofja Loka; Franci Hudomal, Ravne 181, 3325 Šoštanj; Francka Huth ml., Antona Skoka 10, 1230 Domžale in Irena Rihtar, Aškerčeva 11, 1230 Domžale. Čestitamo!
Najsrečnejšim reševalcem današnje križanke bo nagrade zagotovila Honda Ambrož, in sicer:
1.	nagrada: brezplačni vikend najem vozil HONDA CIVIC;
2.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol TXT;
3.	nagrada: plastična ročka 4 l olja Castrol GRX;
4.	nagrada: preventivni pregled vozila z meritvami.
Pravilne rešitve pričakujemo do 2. septembra 2008 na naslov: Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2, 1230 Domžale. Do takrat pa lep pozdrav in veliko sreče!
relativne večine ne bo ... Saj nam je po tem, kar smo videli v štirih letih, jasno, da ta politika ni sposobna in nima vizije za vodenje države še naslednja štiri leta ... Vodenje države na neproduktiven način je bleda izjava in nič ne pove in ni naklonjena demokraciji. Pri vzpostavljanju resnične, tudi duhovne blaginje v domovini, pa je taka miselnost velika ovira.« Papež Benedikt XVI pravi: » ... prosimo vse verne in neverne, da živijo, kakor da Bog je in tako spremenijo mišljenje in delovanje mnogih sodobnikov. Posledica mišljenja, da Boga ni, so bile plinske peči v Auschwitzu in gulagi v Sibiriji!« Mi pa se ob tem spomnimo Kočevskega roga in 570 morišč po vsej Sloveniji, ki so bila posledica iste miselnosti, je pripomnil Lojze Gosar.
Res, iz dejstva, da nečesa ali nekoga ni, ne izvira nič, nobena moralna vrednota, nobeno upanje ... Vsekakor skušajmo živeti tako, da bomo drug drugemu »domovina«, ne pa da si kakorkoli grenimo življenje. Ali nam nedavna izjava kardinala dr. Franca Rodeta, da je laže biti kardinal v Vatikanu kakor nadškof v Ljubljani, nič ne pove? Naši današnji izzivi od nas tudi danes zahtevajo složnost, ne pa rušenje za vsako ceno, tudi za ceno laži.
Večjega darila svoji domovini ne moremo dati.
Ivan Kepic
Sedanja vlada
kot vladavina zamujenih
priložnosti?
To misel je pogrel gospod Milan Kučan na poslanskem večeru s Cveto Zalokar-Oražem v Knjižnici Domžale. Pogrel, ker smo jo brali že v dnevnem časopisju. Da je iztržek za EU rezultat prejšnjih vlad, je dejal, kakor da bi sedanja vlada delovala na že vnaprej določenem ali predvidenem področju brezupnosti. Opozarjati na aroganco pri realnih problemih, s katerimi, da se sooča večina ljudi, na zapiranje oči pred realnostjo, pa na pomanjkanje etike in morale, na nezdruževanje glede na vrednote in tako dalje, hkrati pa presanjati škodljive posledice ustanovitve Foruma 21, ki v ničemer ne more biti odgovor na obstoječe pro-
bleme in tegobe, ker je programiran s kopičenjem kapitala, stekajočega se v izbrane kanale in to »na pragu revščine« mnogih ljudi in ki pomeni zlorabo marksističnega gesla VSI ZA ENEGA, EDEN ZA VSE, zlorabo par excellence, je skrajno neodgovorno. Od politikov pričakovati etičnost, transparentnost ..., hkrati pa se zavarovati z meglenostjo ., v čem naj bi bila tu kredibilnost? Ko se je gospod Milan Kučan njega dni pojavil s pleonazmom »socializem po meri človeka«, je ipso facto hote ali nehote priznal, da je pač do takrat vladal socializem mimo človekovih mer. Je bilo potem kaj dosti drugače .? Naj dodam: Kučan je svojo etiko »razodel« polnokrvno s tem, ko je kot nekdanji predsednik slovenske države odlikoval Zdenka Roterja, najokrutnejšega zasliševal-ca visokih cerkvenih dostojanstvenikov. S tem se je dovolj razločno dal na pladenj.
Kučanovo zelo prijazno mnenje o poslanki Cveti Zalokar-Oražem me ne moti, moti pa me njegovo sprenevedanje in zavajanje javnosti, ko graja pri vodilnih politikih tisto, kar je sam udejanjal. Narod naš dokaze hrani. Sicer pa se nam obeta vroča jesen, močno pregreto pokrajinsko referendumsko vzdušje jo s polno paro napoveduje. Sploh pa, ker je Kučanov učenec Gregor Golobič, Zares, definiral referendum, da »po vsebini, načinu in izvedbi združuje vse napake tega mandata«. Ob tem se spominjam nekega latinskega reka »O superbe, quid superbis, su-perbia tua te superabit« - po slovensko - »O ošabnica, kaj se ošabiš, tvoja ošabnost te bo nadkrilila«. Katarina Kresal je sicer nekaj poetičnosti vnesla v politični jezik programa LDS, kar pa nekaterim tudi ni po godu. Vsem ljudem še Bog ne ustreže. In kam se najbolj nagibam sam? Morda še najbolj k SDS, saj Nove Slovenije, ki naj bi bila nekakšna nadaljevalka SKD, v Domžalah ni, kar je ugotovil tudi bralec iz Ljubljane, ki redno bere Slamnik: »V Slamniku je pa res ni, medtem ko so vse druge stranke«. Res je tudi, da v zadnjem času dobivajo veljavo razni populistični politiki Jelinčičevega kova ., oprostite, drži pa tudi, da edino Jelinčič občasno nadene opoziciji konstruktiven predznak brez rušenja vlade za vsako ceno. Naj končam; če komu še kaj ni jasno, naj se pouči ob Ma-govih stojanizmih.
Ivan Kepic
P.S.
Naj ob večinoma destruktivni opoziciji navedem svoj primer s služenja JLA v Pirotu v Srbiji. Med drugim sem bil okrog pol leta »šef učione«, šefovstvo je bilo v tem, da sem skrbel za red, ribal tla, čistil okna kar z navlaženim časopisnim papirjem . in zgodilo se je, da me je nekoč med čiščenjem oken prijazno nagovoril celo sam komandir čete, rekoč: »Makar da si pop, prozore si stvarno dobro očistio ...« Torej, vsaj nekaj je pohvalil, pri nas pa imajo poleno-metalci »dile« na očeh, čez in čez,
nobene svetlobe ne vidijo oziroma je nočejo videti.
Nemogoče je mogoče!
Čeprav že dalj časa naprošam naše vrle profesorje glasbe, da bi svoje učence naučili gledati na notne vrstice malce tako od strani, naletim vedno na zadrego, kajti mi učimo pač tako.
Večkrat me na koncert ali kakšno drugo podobno prireditev prinese tudi moja radovednost in tudi tokrat je bilo tako. 18. maja je v kulturnem doma v Domžalah nastopil kvintet Avšič in sam koncert za tiste, ki jim je ta zvrst glasbe domača, ni bil nič posebnega, če odmislim užitke ob poslušanju, za mene pa nekaj, kar bi priporočil vsem našim profesorjem glasbe. Običajno s seboj ponesem foto aparat, tokrat ga zaradi kulturnega dogodka nisem in presneto mi je žal, kajti ne glede na to, iz katerega zornega kota, bi lahko v objektiv ujel obraze izvajalcev ne, da bi jih pri tem zakrivali notni listi. To je tisto, kar hočem dopovedati že nekaj let, med njimi tudi ravnatelju, gospodu Savniku. Mogoče malce grdo rečeno oziroma napisano, vendar: razlika je v profesionalnosti, pa kakršna že je. V upanju, da se razmere tudi v tem pogledu izboljšajo, Vam priporočam ogled enega izmed naslednjih koncertov kvinteta Avšič, kajti uživali boste v vseh pogledih.
djd
Valeta
v Dragomlju uspela, a z grenkim priokusom
Osnovna šola v Dragomlju je bila vedno na dobrem glasu, tako v časih učiteljevanja Marije in Staneta Porenta, Jelke in Pavleta Peterka, Sonje in Matica Malenšek in seveda tudi potem. Letos me je na va-leto povabil Mirko Grad, Friderik, in rad priznam, da sem naravnost občudoval visoke uspehe naših va-letantov, torej prisrčne čestitke tako njim kakor učiteljskemu osebju, posebej gospe Ivici Janež, ki je s svojo vsesplošno fleksibilnostjo razgibala našo mladino.
Tako, takšnih uspehov je tudi zmožen Dragomelj, torej osnovna šola v Dragomlju, če računamo še na pretekle uspehe. Vse pa me je minilo, ko sem iz dobro obveščenih krogov zvedel, da gospa Sonje Malenšek, izstopajoča po svoji pravičnosti, ki je letošnjim valetnikom dala glavno osnovo, ni bila povabljena na vale-to, valetanti so se je sicer spomnili s prijazno omembo, in niti na odprtje (otvoritev se menda ne sme več reči!) šole ne. Kakšna vnebovpijoča sramota, tu bi se zgrozil sam Bog, kako da je mogla izostati pozorna hvaležnost ali pa hvaležna pozornost, če hočete, nadvse spoštovani
in zaslužni gospe Sonji Malenšek. Če so se posamezniki ob odprtju šole zbali nekaj kapelj žegnane vode in tako prekršili evropski civilizacijski kodeks, Sonje Malenšek pa se menda niso zbali! Kje je torej vzrok? Pa le upam, da se bo gospe Malenškovi, ki je bila trdna in pokončna v znanju in temeljnih moralnih načelih, vsakršna nestrpnost ji je bila vedno tuja, kdo vsaj opravičil za ta milo rečeno spodrsljaj, ki se v civilizirani družbi ne bi smel zgoditi. O TEMPORA, O MORES!
Ivan Kepic
Spoštovani gospod Ivan Kepic!
Naslov sem napisala z vso iskrenostjo, ker vas resnično spoštujem. Z veseljem prebiram vaše prispevke, prijetno pa vas je tudi poslušati; izžarevate bogato znanje in premorete hvale vredno retoriko, ki ni dana vsakomur. Vsekakor bi vsej vaši strokovnosti, ki jo neštetokrat izkazujete, težko pripisala poznavanje dela na OŠ Domžale in tudi dela ravnateljice, še manj pa pravilno oceno dela Sveta staršev v tem šolskem letu. Kolikor vem, vas doslej pot ni zanesla velikokrat v našo šolsko stavbo, morda ste bili na kakšni prireditvi, ki jih je bilo v avli šole zelo veliko, tudi po zaslugi ravnateljice, ki doslej še ni odrekla gostoljubja nobenemu društvu ali pevskemu zboru. Zagotovo pa se v vseh letih niste mogli seznaniti z vzgojno-izobraževalnim delom šole, kjer sodeluje tudi ravnateljica, kot vsi ravnatelji v Sloveniji, in je enakovredna članica učiteljskega zbora, in sicer prva po odgovornosti in enaka po dolžnostih pri načrtovanju in realizaciji številnih vzgojno-izobraževalnih vsebin. Lahko pa mi verjamete, da se je treba vodenja šole lotiti s številnimi teoretičnimi in praktičnimi pristopi, se oborožiti z mnogimi znanji in da se v uspešnosti učiteljskega zbora zrcali ravna-teljevo delo, pa če to kdo hoče priznati ali ne. Zato si ne morem kaj, da ne bi pomislila, da vam je oceno, »da ne gre za kritiko šole, ampak za kritiko ravnateljice« nekdo prišepnil, saj je bila prav ta ocena, da je šola dobra, ravnateljica pa slaba, v zadnjih mesecih v javnosti zelo pogosto izrečena. Strinjam pa se z vami, da je samo v dobrem sodelovanju med šolo in starši zajamčen uspeh in prav tega je na naši tudi zelo veliko. Na srečo dejansko veliko več, kot je tistega, ki bi ga lahko poimenovali nesodelovanje in je na koncu pripeljalo do ocene dela ravnateljice, ki jo omenja v članku kolega Bela Szomi Kralj. Na koncu pa še besedo o čisti vesti. Tudi jaz nisem brez grehov, zagotovo pa lahko trdim, da imam čisto vest ob grehih, ki so mi jih
pripisali člani Sveta staršev v postopku imenovanja v zadnjih mesecih. Pravljice za lahko noč sem rada pripovedovala otrokoma, na njuno mesto že prihajajo vnuki. Namesto pravljic jim bom lahko »s čisto vestjo« pripovedovala resnico, da sem v času službe na OŠ Domžale naredila vse, kar sem mogla in ne samo tistega, kar sem morala.
Jožica Polanc
Urbana divjina
Nenavaden splet dveh navidez nasprotnih si pojmov, ki dobiva v sodobnem, naravi odtujenem, svetu vedno več privržencev. Pomeni ustvarjanje iz narave prenešenega okolja v mestne sredine, v strnjena naselja, nakazuje povezanost človeka s prvinami gozda in življenja v njem. Tako urbano divjino, ki je pravo nasprotje tratam z angleško travo ter iz tujih okolij prenešenim okrasnim rastlinam, si lahko vsakdo z malo truda in poznavanja narave, ki nas obdaja, uredi na svojem vrtu. Iz lastne izkušnje sem spoznal, da se na delu vrta, zaraščenem po vzorcu gozda, občasno pojavlja nekaj deset različnih vrst ptic, med njimi redkih selivk, pa tudi druge divje živali, kot so veverice, ježi, belouške, slepci in žabe si najdejo življenjski prostor. Celo želvo je včasih videti v travi. Čudovita predstava pestrosti in zanimivosti življenjskega okolja, ki jo lahko občudujete skozi okno dnevne sobe.
V Domžalah se dogaja famozni projekt izgradnje Češminovega parka. Ocenjena vrednost investicije ureditve do leta 2013 je 1.140.614 evrov. Prav ste prebrali: več kot milijon evrov za park, v katerem bodo pomešane parkovno rekreacijske dejavnosti, namenjene občanom naše kot tudi drugih občin in regije, kakor so zapisali v občinskem gradivu. Med drugim naj bi bil tudi parkovni paviljon z barom, ploščadjo za posedanje in podobno navlako. Bojim se, da bo od parka ostalo bore malo, saj so že sedaj posekali kar nekaj drevja ob nekdanji Gabričevi domačiji. Odločujočim na Občini Domžale v razmislek. Mar ne bi bilo primerneje s tako velikimi sredstvi posodobiti oziroma zgraditi kakšen otroški vrtec, dom za ostarele, zdravstveno ambulanto ali zamenjati dotrajane azbestne vodovodne cevi in poskrbeti za odpadke? Mislim, da bi bilo bolje namesto načrtovane ureditve Češminovega parka, ki že sedaj ne nakazuje posebnih parkovnih kvalitet, na tem mestu ustvariti urbano divjino. S precej manj denarja, pa z več smelosti in domiselnosti ter z razumevanjem narave.
Jože Nemec, Društvo za varstvo narave in okolja Domžale-Kamnik
SPORT
stran
24
Vikend mladosti v Domžalah
Vikend mladosti ali ko Domžale zarajajo v uvodne poletne dni, bi lahko rekli času okoli 25. maja, ko se v Domžalah na veliko dogaja. Tudi letos je bilo tako, svoje moči pa so združili tako športni navdušenci, kot glasbeniki, za kar so poskrbeli med drugim tudi člani ekipe Radia Hit. Košarkarski maraton, zabava ob ponovnem naslovu državnih prvakov nogometašev Domžal in 2. rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja so na omenjeni konec tedna navduševali, prav tako pa dokazovali, da so Domžale mesto športnega vzdušja.
Košarkarski maraton
Vse skupaj se je začelo v petek, ko so se prve ekipe rekreativnih košarkarjev spopadle na ploščadi v Športnem parku v Domžalah. Tradicionalni 24-urni košarkarski maraton tudi letos ni pustil na hladnem nikogar. Poleg dobrega vremena in košarkarjev so bili vztrajni tudi gledalci - nekateri tudi ob najbolj nemogočih urah sredi noči. A tako eni kot drugi so vse skupaj pripeljali do konca. Ponovno smo videli spopad ekipe iz Domžal ter gostov iz Ljubljane, Kamnika in Trzina, ki so se združili v drugo ekipo. Že 9. Hitov košarkarski maraton je na koncu zmago prinesel domačim, ki so slavili s 1655:1579. Omeniti velja, da je bil za najboljšega strelca izbran Matej Šager, največ točk pa si je priboril Andrej Kraševec (oba ekipa Bar pri vodnjaku).
Obilo dobre glasbe slovenske estrade
Kot smo vajeni, so organizatorji tudi tokrat poskrbeli za obilo dobre glasbe. Prvi večer so tako mlado in staro zabavali Čuki, ki so se to pot prvič v širšem krogu publike predstavili z novim pevcem Jernejem, ki je navduševal predvsem dekleta, kljub nekaj manjšim glasbenim spodrsljajem, ki pa jih je iz dneva v dan manj. Zato pa, pravijo, je toliko bolj zanimivo. V nadaljevanju je na oder stopil še Trkaj, ki je za konec povabil k sodelovanju še eno vzhajajočo zvezdo rap scene - Zlatka. Navdušenje mladih in želja po „še" je potrjevala pravilno izbiro glasbenih gostov.
O uspehu Domžalskih nogometašev smo že pisali, a ne bo odveč, če omenimo, da so njihovo zabavo drugi večer vikenda mladosti (sobota), glasbeno pospremili Atomik
Harmonik, domžalsko - kamniška zasedba, ki si je nekaj šale privoščila tudi na račun nogometnih državnih prvakov.
2. rekreacijski tek prijateljstva in sodelovanja
Organizatorji 2. rekreacijskega teka prijateljstva in sodelovanja za zeleno os Kamniške Bistrice, Socialni demokrati, Atletski klub Domžale, TVD Partizan in domžalska mladina, so po lanskoletnem neverjetnem uspehu in skupno skoraj 200 tekačih, letos pripravili še boljši športni dogodek. Sobotno dopoldne, polno vsega dogajanja, je privabilo od najmlajših do starejših okoli 300 tekačev, ki so preizkušali svoje sposobnosti ob zeleni osi Kamniške Bistrice. Tudi letos so organizatorji poskrbeli za najmlajše, ki so se pomerili v Lumpi teku, ki je zagotovo dodana vrednost takemu dogodku, saj na prireditev privabi celo družino. Seveda niso pozabili na primerne nagrade - tako za najmlajše, kjer so bili zmagovalci vsi kot tudi za starejše, kjer so bile nagrade že na prvem teku bogate, tokrat pa so se pokrovitelji še dodatno izkazali, saj je bil nagradni fond resnično bogat. Vsekakor pa velja omeniti še nordijsko hojo, ki so jo letos predstavili prvič in s tem pritegnili zanimanje prisotnih, ki se lažje odločijo za hojo, kot za tek.
Župana na rekreacijskem teku
Organizatorji so ob tej priložnosti na prireditev povabili tudi oba župana - domžalskega Tonija Dragarja in kamniškega Toneta Smolnikarja, v želji, da bi s skupnimi močmi zazrla v prihodnost in kmalu povezala obe občini z zeleno osjo ob Kamniški Bistrici, kjer bi se prebivalci lahko sprehajali in kolesarili, skratka re-kreirali na poti iz enega v drugo mesto. Oba župana sta se odzvala vabilu organizatorja in prišla pozdravit tekače. Majhen košček v mozaiku velikega projekta.
Pokrovitelji, ki se jim organizatorji rekreacijskega teka zahvaljujejo: Nike, Profundis d.o.o., Lumpi Mercator, AW Design, Radio Hit, Dormeo, Duhec, Hiša na travniku d.o.o., Pisarna Kovač, Fiteh, Prodnik, Don-Don, Darcomputers, PAC sports, Henkel Slovenija, Sitar Pneumatic Center, Pivovarna, pivnica in pizzeriaj Adam Ravbar, Bar Kristina, Gostilna Keber, Gostilna Bunkež, Hotel in restavracija Krona, Restavracija pri Zlati Kaplji, Pliva Ljubljana d.o.o., Bistro Mojca Trzin, Pizzerija Sinfonija in Založba kaset in plošč RTV Slovenija.
Tekst: Mateja A. Kegel Foto: Marko Ocepek
Lado Gorjan, KK Helios
Prva je Olimpija, mi smo drugi, vsi ostali pa za nami
(nadaljevanje s prve strani)
Lado Gorjan je tisti, ki vedno najde pravi odgovor na zastavljeno vprašanje, ko je govora o domžalski košarki.
Minula sezona je bila v primerjavi s prejšnjo slabša, pa vendar ste osvojili drugo mesto v pokalu in državnem prvenstvu.
Če sezoni primerjamo, je bila tista pred dvema letoma zgodovinska in bi bilo mogoče nepošteno pričakovati še eno tako. Cilje smo prilagodili in šli na to, da bomo drugi v Sloveniji, kar nam je uspelo. Mogoče je kakšna zmaga v ligi NLB manjkala, drugače pa smo cilje izpolnili.
Ali drugo mesto pomeni zmanjšanje finančnih sredstev prve ekipe?
Naredili smo soliden proračun, seveda je to še vedno najmanjši proračun v NLB ligi, a za slovenske razmere še vedno soliden. Dvigov ne bo, spustov tudi ne, kar pomeni, da smo mnenja, da je to vsota, ob kateri lahko uspešno tekmujemo dalje.
Sezona vsekakor ni bila lahka, bili ste v vlogi favorita kot dvakratni zmagovalci. Letos bo to Olimpija, bo za Helios kaj lažje?
V vlogi favorita smo bili dve leti nazaj, ker smo vedeli, da imamo priložnost biti prvi, letos pa ne. To sezono je Olimpija pokazala, da se vrača na staro pot. Pokazali so, da so močnejši od nas. Naš cilj je bil biti takoj za Olimpijo. Tudi če primerjamo naš in njihov proračun, je neralno, kot pravimo mi, da se „palimo proti Olimpi-ji". Vloge favorita so tukaj popolnoma jasne, oni so prvi, mi smo drugi, potem pa vsi ostali za nami.
Fantje so že konkretno zakorakali v počitnice, kdaj se ponovno vrnejo na parket?
24. junija smo imeli zadnji trening. Začnemo 4. avgusta in nadaljujemo do 4. oktobra, ko se začne NLB prvenstvo, na katerega se bomo poskusili čim bolj pripraviti.
Pred natankom letom dni ste v intervjuju za Slamnik rekli, da je
Zoran Martič preverjena in prava rešitev za Helios. Ob koncu sezone ste se od njega poslovili. Ni upravičil namenov?
Zoran je zagotovo razvojni trener, vsekakor pa je sezona pokazala, da ni tako celovit, kot sem tudi jaz osebno mislil. Dejansko se v Domžalah ni prijel. Bilo je preveč turboletnih tekem in trenutkov, to so bili v glavnem tisti dogodki in stvari, na katere smo morali v klubu gledati in smo se odločili, da je bolje, da smo storili, kot smo.
Tudi publika ga je na zadnji tekmi dobvesedno izžvižgala.
Tako je, kot temu pravimo, je to glas ljudstva.
Helios ima torej novo trenersko ime - Rada Mijanoviča. Kaj lahko poveste o novem trenerju?
Vesel sem, da to je pozicijo sprejel Rade Mijanovič. Vemo, da je to trener, ki je bil 7 let asistent našim najboljšim trenerjem: Zmagu Saga-dinu in Sašu Filipovskemu. Ima sicer kratko samostojno pot v Gorici in zelo uspešno delo minulo sezono v Krki, s katero se je uvrstil v NLB tekmovanje. To je trener, poln energije. Takega trenerja potrebujemo. Ima ogromno znanja in mislim, da je prav, da gremo skupaj nad cilje, ki smo si jih zastavili.
Kako pa je z ekipo? Vemo, da ostaja Žerak, v zraku je Janža. Kaj pa ostali?
Odhajajo Ingram, Mance, Troha in Krejič. Žerak je že podaljšal pogodbo, mislim, da smo pred zaključki dogovora z Janžo. Na pozicijo, kjer je prej igral Ingram, prihaja Želj-ko Zagorac, ki je ravno sedaj dobil poziv v reprezentanco. Mislim, da smo tu pokazali, da gremo v novo sezono z resnimi ambicijami. Odprti sta še dve poziciji, in sicer krilo in branilec. Vsekakor bomo poskušali rešiti nepredviden odhod Trohe, ki je bil še pogodbeno vezan, a mimo Cibone, njegove mladostne želje in ponosa, nismo mogli iti. Omogočili smo mu, da to sprejme. Mislim, da je korektno, da smo mu šli naproti.
Dva igralca, ki ju iščemo, bomo dobro izbrali, ne smemo zgrešiti, zato si bomo vzeli čas.
Je mogoče v igri že kakšno drugo ime?
Imen je veliko, a želimo preverjeno, znano ime, vsaj na eni od omenjenih pozicij. Ne mislimo veliko eksperimentirati, želimo izdelanega igralca. Robert Troha se je v Domžalah naredil, leta 2001, ko je prišel, je bil neznano ime, v tem času je postal pravi evro igralec. Nekaj podobnega bomo morali dobiti, a takega igralca, kot je Robert danes in ne začetku.
Že lani sva govorila o mednarodnih tekmovanjih, pa tukaj ne mislim lige NLB. Kako danes kaže?
Dve leti nazaj, se pravi v sezoni, ko smo bili prvaki, smo bili tudi 8. v NLB. Z eno zmago več bi se že spogledovali z ULEB pokalom, ki je naš tihi cilj in želja. Vedno je tako, ambicija je vedno zdrava, če je malo nad realnostjo in mogoče je ta pokal naša nadrealnost. Smo pa dobili vabilo za FIBA, tretjerazredno prvenstvo v Evropi - FIBA cup, ki pa je premalo odmevno in v te igre ne gremo; prijavil se je KK Pivovarna Laško. Bili so za nami in še imeli to možnost, nas to ne zanima.
Če se vrneva še na finale - incidenti, napetost, a vseeno vaš komentar na vse dogajanje.
Finale je specifično, vsekakor se ga ne igra zaradi pokala, ampak poskusiš zmagati, igraš na vse, zato tudi uporabiš vse možne prijeme in načine. V bistvu je bilo veliko vsega - od verbalnih do medijskih stvari. Mi smo se v samem finišu lige malo dvignili in Olimpijo v kratkem času kar dvakrat premagali. Mogoče je Olim-pijo takrat že malce panika zagrabila in niso bili več psihično pravi. A tudi mi smo bili psihično izpraznjeni in
potem se iskrice kar hitro krešejo. Je pa na koncu, ko se črta potegne, med nami in Olimpijo ostalo tesno sodelovanje in prijateljstvo z željo, da Olimpija čim več naredi v Evro ligi. Prvenstvo je mimo, ostajamo prijatelji.
Helios, Olimpija, dvignila pa se je tudi Krka ...
Mislim, da je pošteno, da to pozicijo v Sloveniji dobi Krka. Je ena najbolj gledanih ekip v Sloveniji. Iz sezone pred štirimi leti, ko so izpadli z nami, moram reči, da so se dobro pobrali. Prvo leto so malce s težavo obstali v 1. ligi, potem pa so postopoma krepili ekipo, sprejeli podobno filozofijo, kot jo imamo mi v Domžalah: delati z lastnim kadrom. Mislim, da je to ponovno ena zdrava, ambiciozna sredina in če bo tako, tudi konstantna. Pošteno je, da se Krka tu vmeša v resne bitke. Sploh pa je bil minulo sezono dvig slovenske košarke. Dve leti nazaj je bilo zelo slabo, sedaj pa se je kar nekaj ekip okrepilo tudi finančno in je v Sloveniji čutiti, da se košarka ponovno dviguje.
Cilje sva že omenjala po malem, kaj pa konkretneje?
Želimo biti 2. v državnem prvenstvu, kar se tiče pokala, želimo tudi kakšno presenečenje; morda sledi tudi tiho napadanje kakšne lovorike. Glede NLB pa načrtujemo tisto, kar smo si zadali že lani: strmeti proti sredini lestvice, z zmago več pa lahko pridobimo kakšno mednarodno prvenstvo. Vsekakor pa se želimo izogibati tur-bolenci, ki smo jo imeli letos v zadnjih tekmah. Zavedamo se namreč, da zadnja ekipa lige NLB izpade in eno leto nima pravice igranja.
Za konec pa še prenova dvorane. Lani sva govorila, da naj bi se ob tem času začela urejati ventilacija in klima naprave v dvorani. Kako je pravzaprav z deli v HKC? Smo v zaključni fazi razpisa izvajalca del. Pričakujemo začetek gradnje do 10.-15. julija. Gre za nadzidavo servirnih prostorov, dvorana ima trenutno samo dve garderobi, ki sta bolj za silo, pogoji v NLB pa se dvigujejo; dvorana mora imeti prostor za 3000 gledalcev, dovolj velike garderobe, press sobo in doping sobo. Polno zahtev je, s prizidkom jih bomo izpolnili - tako pogoje lige NLB kot tudi ULEB cupa. To je velikega pomena za Domžale.
Mateja Aleksandra Kegel
Praznik nogometa v Ihanu
Od leve proti desni stojijo: Jan Maučec, Simon Gregorin, Blaž Smodiš, Miha Piskar, Jure Modec, Mark Drobež, Allen Hajrudinovič in trener Brane Švarc. Čepijo od leve proti desni: Filip Jagodnik, Gaj Gutnik, Tarik Džafič, Žan Potočnik, Keny Mulalič, Tjan Ljubenšek, (manjka Martin Skobe).
Nogometni klub Ihan je v nedeljo, 8. junija, v sodelovanju s starši selekcij U-8 in U-7 pripravil ve-
lik nogometni turnir. Na njem je sodelovalo 10 ekip: NK Ihan, NK-Dol, NK Radomlje, NK Komenda,
Nogometni klub Domžale Robert Pevnik nov trener prve ekipe
Tako kot košarkarji so tudi nogometaši v Domžalah morali poiskati novega prvega moža ekipe. Po odhodu Nenada Protege se je za odhod odločil še Slaviša Stojanovič, z njim pa Martin Magister (pomočnik), tako da je v strokovnem delu prve ekipe zazevala luknja. A kaj hitro so jo pokrpali in na mesto športnega direktorja posadili Dejana Djuranoviča, na trenersko pa 39-letnega Roberta Pevnika.
Robert Pevnik je pred tem le nekaj krogov vodil ekipo v prvi slovenski ligi, in sicer Dravo, ki jo je uspel zadržati na površju. Domžalski nogometni duši poznano ime je pred Dravo vodil kadete v Mladinskem nogometnem centru Domžale, s katerimi je osvojil 2. mesto v državnem prvenstvu. Čeprav so Domžale ekipa, za katero bi pričakovali, da jo bo po odhodu Stojanoviča prevzel izkušen strateg, so se odločili za drugačno strategijo in ponudili priložnost mlademu trenerju. Če bo zaupanje
domžalskega predsednika Oražma potrdil, pa se bo kmalu pokazalo ... Sicer pa sta v Domžale že prišli prvi okrepitvi: Miha Novak, ki prihaja iz kranjskega Triglava in 24-letni Mitja Zatkovič, dolgoletni člani Primorja iz Ajdovščine, ki je bil, po besedah domžalskega strokovnega štaba, že nekaj časa tarča državnih prvakov.
Začetek kvalifikacij za ligo prvakov z F91 Dudelangejem
Če so imeli domžalski nogometaši lansko leto težak začetek, letos temu ne bi mogli tako reči. Dejstvo, da je luksemburški večkratni državni prvak lažji nasprotnik, pa Domžalčanov ne dviguje v višave. Realno stojijo na tleh in se zavedajo, da jih tudi luksemburška ekipa lahko preseneti. Prva tekma bo na sporedu v torek, 15. julija, na stadionu Josa Nosbauma v Dudelangeju, povratna pa 23. julija v Športnem parku v Domžalah.
Mateja A. Kegel
NK Bravo - Publikum, NK Krim, NK Mengo 28, NK Kamnik 1, NK Kamnik 2 in NK Domžale.
Po predtekmovanjih v dveh skupinah so v polfinale napredovale štiri ekipe, in sicer NK Bravo, NK Komenda, NK Kamnik 1 in NK Ihan. V finalu sta se pomerili ekipi NK Bravo in NK Komenda, za tretje mesto pa sta igrali ekipi NK Ihan in NK Kamnik 1. V tekmi za tretje mesto je NK Ihan pripravil pravo presenečenje in z 1:0 premagal ekipo NK Kamnik 1 ter osvojil tretje mesto. V tekmi za prvo mesto je ekipa NK Bravo - Publikuma s 5:0 premagalo ekipo NK Komende. Po končanem turnirju so pokale podelili predsednik NK ihan, Jože Rape, predsednik KS Ihan, Boštjan Urbanija, in predstavnici staršev Barbara Modec in Irena Šorn. Gledalci so uživali v kvalitetnih tekmah ter na športni način navijali za mlade nogometaše. Sponzorji turnirja so bili: Zavarovalnica Triglav, KS Ihan, Cim d.o.o., Domes d.o.o., Farme Ihan d.o.o., Lesmarc d.o.o., Novak Milan čistilni servis in prevozništvo, Pekarna Rogljič Ihan, Pekarna Dobrot Domžale, JKP Prodnik d.o.o., Sportika, Zavod za šport Domžale, Mgan Janez in ASK mladi šampion PE Bar Igrišče.
Brane Švarc, NK Ihan
Pika na i bleščeči sezoni selekcije do 10 let
U 10 - zgodba o uspehu! Tako bi lahko na kratko opisali letošnjo sezono domžalskih nogometašev, varovancev trenerja Marka Završana! Sezono, polno izjemnih dosežkov, v okviru katerih so med drugim marca postali tudi državni prvaki v tekmovanju Rad igram nogomet, so v soboto, 14. junija zaokrožili še s prestižnim naslovom prvaka MNZ Ljubljana.
Na finalni turnir v Grosuplje so se uvrstili samo zmagovalci petih pr-
venstvenih skupin: Domžale, Alfa, Bravo Publikum, Krka A in B ter gostitelj Brinje! Udeleženci so bili uvrščeni v dve skupini s po tremi ekipami in tako so naši fantje turnir začeli s tekmo proti Alfi! Odpor žilavih nasprotnikov so strli šele v zadnjih petih minutah s super goloma Jana Repasa in Jošta Kimovca. Ker je v drugi tekmi Alfa z 2:1 premagala prvo ekipo Krke, bi našim za preboj v polfinale zadostoval že minimalni poraz z Novomeščani. Tekma se je končala brez golov, priznati pa je treba, da je bila Krka po dolgem času prva ekipa, ki ji je uspelo v polju na-digrati Završanovo selekcijo. Neodločen izid je torej Domžalča-nom prinesel prvo mesto v skupini, za nasprotnika v polfinalu pa drugo-uvrščeno ekipo iz skupine B - Bravo Publikum! V dokaj enakovredni igri na čedalje bolj razmočenem in blatnem igrišču (skoraj ves čas turnirja je deževalo) je zmago Domžalčanom z golom z velike razdalje ob koncu prvega polčasa zagotovil Jan Repas! Ob silovitem navdušenju navijačev je bil finale tako zagotovljen. V drugem polfinalu je Alfa po kazenskih strelih izločila Brinje in tako je bilo treba za naslov prvaka še drugič v nekaj urah premagati ekipo iz Vevč. Zagotovo je bila tekma, zaradi utrujenosti in slabih razmer, še težja kot prva! Obe ekipi sta si sicer priigrali kar nekaj lepih priložnosti, a mreži sta ostali nedotaknjeni vse do predzadnje minute, ko je na sceno znova stopil Jan Repas in z natančnim strelom v desni zgornji kot nasprotnikovih vrat odločil zmagovalca! »Šampioni iz Domžal« je še dolgo odmevalo s tribun in pozneje s prireditvenega prostora, kjer so naši nogometaši poleg medalj dobili še dva velika pokala za najboljše moštvo v MNZ Ljubljana v sezoni 2007/08! Fantje zdaj odhajajo na tridnevni oddih v Savudrijo, odpravili pa se bodo tudi v Beograd, kjer jih kot nagrada za sijajne rezultate v tej sezoni čakata prijateljski tekmi z vrstniki Partizana in Crvene zvezde!
Izidor Grošelj
Atletski klub Domžale
Olimpijski tek 2008
Atletski klub Domžale je letos pripravil že 16. olimpijski tek, ki po vsem svetu predstavlja pomemben športni dogodek, solidarnost in praznovanje, ki se ga veseli na tisoče ljudi. Kot je zapisal Jacques Rogge, predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, mora biti tek družbeno gibanje, ki lahko nudi vsem generacijam in še posebej mladini priložnost narediti nekaj ne le za bolj zdravo in uravnoteženo življenje, ampak tudi za žlahtno in polno življenje. Olimpijski tek je po njegovem mnenju eden izmed odličnih načinov, da to dosežemo.
Letošnji olimpijski tek je tekmovalce in tekmovalke 22. junija vodil ob Kamniški Bistrici, za najmlajše pa smo tek pripravili kar na stadionu, kjer so se nam pridružili tudi člani in članice Športnega društva TVD Partizan Domžale, ki so predstavljali nordijsko hojo.
Pred začetkom so udeleženci na start prinesli olimpijsko zastavo, prisluh-
nili smo Adiju Smolarju ter njegovi znani pesmi o fair playu; tekačica Živa Peljhan je prebrala olimpijsko prisego, Sonja Burgar poslanico, Marjan Gorza, predsednik Atletskega kluba Domžale, pa je dal znak udeležencem za začetek teka. Približno polovica tekačev se je odločila za 4,5 km progo, druga polovica pa za 8,5 km.
Udeleženci so bili pravzaprav iz vseh generacij ter iz vse Slovenije, žal jih je bilo skoraj najmanj iz Domžal. Na krajši progi sta v cilj prva pritekla Matic Slabe iz Kluba gorskih tekačev Papež ter Anita Klemenčič iz Tekaškega kluba Tržiške strele, na daljši progi pa sta bila zmagovalca Peter Jesenovec, Vrzdenec, in Mateja Klemenčič, Tekaški klub Tržiške strele.
Vse udeležence bosta na olimpijski tek 2008 spominjala majica ter certifikat, nekatere pa tudi praktična darila, ki so jih zagotovili sponzorji. Nasvidenje na olimpijskem teku 2009 v Domžalah!
Vera
Težkoatletski klub Domžale
Alpe Adria v Udinah
V Italiji, v mestu Udine, se je 7. junija odvijalo tradicionalno tekmovanje Alpe Adria. Udeležijo se ga po štirje tekmovalci iz reprezentance, in sicer ena tekmovalka, tekmovalec kadet do 17 let, tekmovalec mladinec in član. Sodelovali so tekmovalci iz Italije, Avstrije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske in Slovenije.
Za reprezentanco Slovenije so nastopali tekmovalci iz TAK Dom-
žal: Dominik Kozjek kot mladinec, Boštjan Peterca in Tine Orešek kot člana in Petra Pavlič, ki je s svojim odličnim rezultatom - poteg 35 kg, sunek 45 kg in biatlon 80 kg postavila nove državne rekorde pri dekletih v kategoriji do 69 kg. Slovenija se je uvrstila na zadnje mesto, saj jim je manjkal tekmovalec kadet do 17 let, zato niso mogli poseči po boljšem mestu. 1. mesto je osvojila Avstrija, 2. mesto Italija in 3. mesto Bosna in Hercegovina. Čestitke!
Prvo pokalno tekmovanje Slovenije 2008
25.maja se je v klubskih prostorih KDU Olimpija v Ljubljani odvijala prva pokalna tekma Slovenije.
Na tekmovanje za pokal Slovenije se udeležujejo iz vsakega kluba po trije tekmovalci. Tekmovanje se točkuje po sinclarje-vih tablicah, kar pomeni, da se sešteje najboljši dvig posameznika v potegu in sunku. Seštevek teh dveh disciplin pomeni biatlon, ki se množi z indeksom telesne teže tekmovalca.
Tekmovanja so se udeležili KDU Olimpija iz Ljubljane, TAK Rudar iz Velenja, KDU Body Fit iz Celja in TAK iz Domžal, ki pa so premočno povedli, saj imajo za naslednjo pokalno tekmovanje, ki se bo odvijalo v mesecu oktobru, porednosti kar 47 točk. Rezultat po prvem pokalnem tekmovanju Slovenije: 1. mesto TAK Domžale - 800,13 točke; 2. mesto KDU Olimpija Ljubljana -763,29 točk in 3. mesto TAK Rudar Velenje - 364,27 točk.
Za ekipo TAK Domžal so se borili: Štefan Dominko - poteg 93 kg, sunek 126 kg, biatlon 219 kg = 258,27 točk; Danilo Emberšič - poteg 108 kg, sunek 130 kg, biatlon 238 kg = 265,83 točk in Boštjan Peterca - poteg 110 kg, sunek 140 kg, biatlon 250 kg = 273,03 točke.
Ekipi iz TAK Domžal čestitke in veliko uspeha na oktobrski odločilni tekmi.
B. P.
• v*
Biatlonka Teja Gregorin po najuspešnejši sezoni
»Lahko rečem, da je bila pretekla sezona kar uspešna. Edino, kar me je motilo, je bilo to, da je bilo v tekaškem delu preveč nihanja v formi iz tekme v tekmo, kar se mi ponavadi ni dogajalo. Edina razlaga, zakaj je bilo tako, je bolezen, ki me je doletela tik pred novim letom in mi nekako onemogočila vrhunsko formo tam, kjer sem si to najbolj želela, in sicer ravno na svetovnem prvenstvu,« odgovarja biatlonka Teja Gregorin na moje vprašanje, kako ocenjuje letošnjo biatlonsko sezono in poudarja, da ji najljubši uspeh pomeni peto mesto na lanskem Svetovnem prvenstvu v Ostersundu na Švedskem. Preberite, kaj je še povedala biatlonka, ki spada med najboljše tovrstne športnice na svetu.
Si s trenerjem zadovoljna?
Že odkar treniram pod vodstvom Tomaša Kosa, so moji uspehi iz leta v leto boljši, zato mu popolnoma zaupam in verjamem, da mi lahko z njegovo pomočjo uspe priti še višje kot do sedaj. Omenila bi še serviserje, Boštjana Lekana, Anžeta Globev-nika ter Saša Grajfa, in maserja Mitja Račjeviča, ki so tudi nepogrešljivi del ekipe in brez katerih ta reprezentanca ne bi mogla normalno delovati.
Kaj pričakuješ od naslednje sezone?
Vsak tekmovalec si želi na tekmah svetovnega pokala vsaj enkrat v svoji karieri stopiti na oder za zmagovalce, tako da je to zanesljivo ena izmed mojih želja v naslednji sezoni. Predvsem pa bi rada tempirala formo za svetovno prvenstvo, ki bo meseca februarja v Koreji
Bomo lahko zate navijali na naslednjih olimpijskih tekma?
Če le ne bo kakih nepričakovanih težav z zdravjem, boste zanesljivo lahko zame navijali tudi v Vancouvru.
Brez sponzorjev najbrž ne bi šlo?
Pomagajo mi SPC Škerjanec, Arex, Kelme ...
Morda kakšno pomoč posebej ceniš?
Zelo cenim pomoč lastnikov SPC Škerjanec -Minke in Ivana Škerjanec, saj sta mi omogočila, da se že drugo leto vozim s tako dobrim avtom, kot je Škoda Roomster. S tem sta mi veliko pomagala, da sem udobno in varno potovala s treninga na trening. Upam, da moji rezultati potrjujejo pravilnost njune odločitve. Ob tej priliki bi se jima za izkazano razumevanje in pomoč iskreno zahvalila. Hvala, Teja, prijetne počitnice in uspešno novo tekmovalno sezono ti želim.
Vera Vojska
Novice iz AK Domžale
Alja Sitar - letos na svetovno prvenstvo, čez štiri leta morda na olimpijske igre!
Za ogrevanje pred vrhuncem na olimpijskih igrah bodo v Bydgoszczu na Poljskem od 8. do 13. julija poskrbeli mladinci in mladinke, ki bodo nastopili na 12. Svetovnem prvenstvu za stare do 20 let. Med njimi bo tudi Domžalčanka Alja Sitar, ki bo na svojem premiernem nastopu v svetovni konkurenci nastopila na 100 m in v štafeti 4 x 100 m. Najmlajši izmed trinajste-rice atletskih predstavnikov iz Slovenije želimo odličen nastop!
Odlične tudi v zadnjih izdihljajih sezone
Kar 10 atletinj iz AK Domžale je 21. in 22. junija nastopilo na prvenstvu Slovenije za starejše mladince in mladinke, ki so s tekmovanja lahko zadovoljne odšle z eno zlato, dvema bronastima in tremi srebrnimi medaljami.
Prvakinja in podprvakinja Slovenije je postala Alja Sitar v tekih na 200 in 100 m (24,46 in 11,89 s), druga in tretja je bila Ajda Sitar na 1500 in 800 m
Bernarda Letnar pri metu diska.
(4:54,90 in 2:22,15), podprvakinja je v teku na 5000 m postala Cita Cvirn (20:20,76), Bernarda Letnar pa je bila s sunkom štirikilogramske krogle z 11,07 m tretja. Klari Hribar je bolj kot preizkušnja na 200 m uspel tek na 100 m, kjer je bila osma, dvakrat deseta je bila Mihaela Kogovšek (800, 1500 m), na najdaljši preizkušnji sta nastopili Katja Kosmatin in Nina Fuč-ko, ki sta 12 krogov in pol pretekli kot peta oziroma šesta. Metalki Bernarda Letnar in Petra Pavlič sta nastopili v vseh štirih disciplinah: disku, kladivu, kopju in krogli - tako kot Bernarda je bila tudi Petra najbolje uvrščena v suvanju krogle, kjer je bila četrta.
Najhitrejša med Alpami in Jadranom
Szombathely na Madžarskem je bil od 23. do 26. junija prizorišče mladinskih iger Alpe Jadran, na katerih se vsako leto pomerijo atletske, plavalne in košarkarske reprezentance iz te regije. Dve mesti v izbrani vrsti Slovenije sta si z dobrimi nastopi pridobili tudi Ajda in Alja Sitar, ki sta nastopili v teku na 1500 m oziroma na 100 metrov in v štafeti 4 x 100. Ajda je bila na daljši preizkušnji tretja, Alja pa v obeh šprinterskih preizkušnjah dvakrat prva. Ura je na 100 m pokazala 12,10, v štafeti pa 47,27, kar je tudi nova znamka mlajše mladinskega rekorda Slovenije!
Evropsko prvenstvo v gorskih tekih gor-dol
Kljub ne ravno hribovitim Domžalam - čeprav teči po Šumberku ni ravno mačji kašelj - bomo imeli Domžalčani predstavnico tudi na sedmem Evropskem prvenstvu v gorskih tekih gor-dol 12. julija 2008 v nemškem Zell am Harmersbac-hu. Med mladinkami bo Ajda Sitar skupaj s Kajo Obidič in Saro Lavrič tekla za ponovitev lanskega ekipnega tretjega mesta Slovenije, ker pa za ekipo štejeta dve, držimo pesti, da bo med prvima Slovenkama tudi Ajda!
Domen v zlati sredini
Italijanska Susa je 22. junija 2008 gostila mlade gorske tekače iz Evrope na devetem Memorialu Marco Germanetto. Domen Zupan je med 46 te-
Redni član slovenske državne reprezentance Peter Kastelic je bil v Istanbulu na evropskem pokalu državnih reprezentanc 1. lige osmi z rezultatom 15:11,23. Slovenska moška reprezentanca je bila ekipno tretja. Čestitamo!
kači osvojil 23. mesto, kot član ekipe pa se je s še dvema tekmovalcem uvrstil na peto mesto.
Nekateri so tudi »zakuhali«
Na Prvenstvu Slovenije za mlajše člane in članice (do 23 let) 21. in 22. junija na Ptuju je domačinka Nina Kolarič s preskočenimi 678 cm postavila nov državni rekord v skoku v daljino in se z doseženo normo uvrstila v reprezentanco za nastop na olimpijskih igrah v Pekingu. Bleščečih rezultatov tudi zaradi »pekočega« vremena ni bilo veliko, saj so bile predvsem daljše tekaške prizkušnje zelo naporne, smo pa Domžalčani lahko zadovoljni z dvema odličjema edinega predstavnika Atletskega kluba Domžale -Bernarda Jarca, ki je nastopil na svojem zadnjem prvenstvu za člane in članice. Na drugo stopničko je stopil po teku na 3000 m z zaprekami (10:25,60), na tretjo pa po teku na 5000 m (17:21,24).
Bojana

Mladinski odsek Planinskega društva Domžale
Gorniška tabora
na Mali planini in na Jezerskem
Mladinski odsek Planinskega društva Domžale poleti organizira gorniška tabora za predšolske otroke, osnovnošolce in mlade, ki bi radi šli po starodavnih sledeh pastirjev ali spoznali visokogorje Kamniško-Savinjskih Alp.
Gorniški tabor na Mali planini: Gorniški tabor na Jezerskem:
je bil od 2. do 6. julija 2008.	v šotorih ob Planšarskem jezeru;
od 10. do 20. avgusta 2008; cena 125 €;
taborovodja in dodatne informacije: Matej Ogorevc (041/483 924).
Razpis in prijavnico za oba tabora najdeš na spletni strani http://www. pdd.si/mo ali http://jerko.foreach. org/mo, kjer si lahko ogledaš tudi fotografije s preteklih taborov. Oba tabora sofinancira Občina Domžale iz sredstev razpisa Programi za delo z mladimi.
Za otroke od 4. do 7. leta starosti
Atletske urice
Najmlajši člani AK Domžale imajo možnost treniranja na atletskem stadionu v Domžalah, v mesecu novembru pa v telovadnici OŠ. Vadbene ure temeljijo na gibalnih igrah, ki jih otroci z navdušenjem sprejmejo, ob tem pa raste njihova samozavest, spretnost, iznajdljivost in volja do cilja.
Skupina otrok se vsak trening trudi, da s tekom, skoki in meti spoznavajo sestavne dele atletike, kot so šprintarice, ovire, štartni bloki, kopja, disk, ... Udeležimo se kakšne manjše nezahtevne tekme, kot je naprimer tekmovanje Brigite Bukovec, »Tečemo radi«(org. ŠD Želva), Olimpijskega teka s starši ... in tako pridobljena znanja preizkusimo še v zdravi tekmovalnosti. Žan, Matjaž, Matej, Jure Ž., Jure H., Jaka, Maša, Staš, Miha, Urh, Amadej in Luka so otroci, ki rastejo v hitre, spretne in samozavestne športnike, ki se bodo v bodočnosti lahko pre-
izkusili tudi v drugih športih in ne samo v atletiki. Verjetno bodo dosegali zavidljive rezultate, kajti vemo, da sta osnovna priporočljiva športa pri najmlajših prav gimnastika in atletika.
V mesecu juliju in avgustu si mladi člani AK zaslužijo počitek, lahko pa se udeležijo tudi tridnevnega tabora, ki bo temeljil na atletiki in raziskovanju gozda.
Vsem Mojca in Daniela želiva lepe in prijetne počitnice, veliko zanimivih dogodivščin in smeha, s 1. septembrom pa se zopet srečamo na rdečem tartanu v Domžalah.
vaditeljica Mojca Grojzdek
ŠPORT	stran 26
Zmagovalne »bojevnice« v družbi koreografa Blaža Godca.
Urška tudi v drugo med najuspešnejšimi
Ples je z nami in vami postal domžalski vsakdan. Domžalski dan plesa smo proslavljali 15. junija v Hali komunalnega centra, kjer smo na že tradicionalni prireditvi Domžalski plesni dan plesali in se zabavali od 17. do 22. ure. Prireditev se je začela z nastopi predšolskih in šolskih plesalcev in nadaljevala z praznovanjem 10. obletnice delovanja Plesnega kluba Miki, edinega v Domžalah registriranega plesnega kluba.
Večerni del se je začel z govorom župana Občine Domžale, Tonija Dragarja, ki je poudaril pomembnost prisotnosti plesa v Občini Domžale in okolici, temu pa so sledili plesni nastopi in ganljivi govori plesnih pedagogov PK Miki, ki jih je najbolje opisala ena izmed mam mladinske jazz plesalke: »Nisem še slišala plesnih pedagogov tako lepo govoriti o svojih plesalcih in skupinah. Njihov tresoč glas, solze v očeh in premori zaradi cmoka v grlu, so nam staršem potrdili, da jih predajamo v prave roke, saj plesni pedagogi v Mikiju res delajo s srcem.« Domžalski plesni dan je zopet združil mlajše in starejše, ljubitelje različnih zvrsti plesa - vse od jazz baleta, hip hopa, latinskoa-meriških in standardnih plesov, družabnih in orientalskih plesov. Nastop najmlajših je bil nagajiv, navihan in zabaven, tak, kot so oni sami in tak kot so vse njihove plesne urice. Polni energije so bili tudi odrasli plesalci, ki so svojim plesnim nastopom dodali še strast in zvrhano mero čutnosti, s katerima so pokazali, da se s plesom stopijo v eno in tako sami postanejo ples.
Sodelovanje z glasbo in izvajanje gibov, ki nakazujejo besedilo pesmi.
Sodelovanje z občinstvom. Ko se prižgejo luči, te osvetli reflektor in dvigneš pogled. Glasba se
stopnjuje, ti pa se ne premakneš. Samo gledaš. Ustvarjaš napetost. Občinstvo oblije hladen pot in ... spust v kolenih, step, spin, drop in že nastopaš kot klovn v cirkusu ali pa kot plesna zvezda v video-spotu Justina Timberlaka ali Janet Jackson. Izberi, kaj želiš biti, saj s hip hopom lahko to postaneš. S hip hopom daš občinstvu občutek, da plešejo s tabo. In dostikrat se zgodi, da gledalci ob znanih hip hop ritmih začnejo premikati glavo, roke in telo in poskušajo posnemati gibe na plesišču. Plesne kreativnosti ne vzdrži noben za-
Prvi skupni koraki so lahko nerodni, polni nepričakovanih gibov in s tem tudi smeha. Potem se iz osnovnih korakov med plesalcema razvije prav posebna kemija, ki jo na plesišču preneseta na gledalce. Medtem ko občinstvo pri hip hop plesu po glasbi premika glavo, roke in telo, pri latinsko-ameriških in standardnih plesih otrpne. Skladnost gibov, medsebojno sodelovanje in podpora, pogled v oči in brezpogojno zaupanje. Plesalec, plesalka in ples. Brez odvečne navlake. Brez težav. Pozabljene so vse otekline in žulji zaradi visokih pet in oprijetih oblačil. Ko pozabiš na občinstvo in veš, da je ples prijatelj, ki ti pomaga prebroditi vse težave. Ko začutiš ples in se mu prepustiš.
lo preko 60 tekmovalcev iz Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenije.
Najuspešnejši so bili prav tekmovalci domačega kluba, saj se je na prva mesta povzpelo kar pet tekmovalcev: Lea Žajdela, Gregor in Nika Babič, Vita Peterlin in Tina Ozebek. Poleg zmagovalcev so domači tekmovalci kar šestkrat stopili na drugo zmagovalno stopničko. Prireditev je izredno uspela, k čemur je prispevalo tudi lepo vreme. Domači tekmovalci so pokazali, da so dobro pripravljeni na tovrstna tekmovanja, še posebej pa je to vzpodbudno, ker jih čez 14 dni čaka državno prvenstvo, ki bo letos še posebej konkurenčno in verjetno odločujoče za nastope na evropski sceni.
Kotalkarski klub Pirueta pričakuje od svojih tekmovalcev uspešne nastope, ki jim bodo zagotavljali nastop za reprezentanco Slovenije na evropskih in svetovnih prvenstvih.
KK Pirueta
kon. Edini zakon, ki ga pri plesu upoštevamo, je ples sam. Pleš'! Dolga leta plesnega udejstvova-nja so za nami in dolga še pred nami. Rezultati desetletnega dela Plesnega kluba Miki so nastali, ko je minila prva trema, pri kateri se ti noge tresejo tako, da ne veš, ali boš sploh lahko stopil na oder, ko smo si nabrali veliko plesnih »kilometrov« in povezali uživanje v plesu s pridobljeno plesno tehniko. S svojimi plesalci že vrsto let podoživljamo nagajiva otroška in muhasta najstniška leta ter se spomnimo svojih prvih plesnih in življenjskih spoznanj. Učimo se eden od drugega, se dopolnjujemo in nadgrajujemo. In le tako nam je uspelo postati velika plesna družina. Domžalska plesna družina. Povezujejo nas šport, mladost in uspešnost. Mi, ki plešemo, mi, ki uživamo, mi, ki osvajamo, mi, ki predajamo, gremo naprej. Greste z nami?
Romana Pahor www.mikiples.com
Jete, fouette, battement. Skok z nogami iztegnjenimi v špago, obrat oziroma pirueta z nogo iztegnjeno pred sabo, noga visoko v zraku. S smotrnim povezovanjem različnih plesnih prvin se lahko pri jazz plesu ob pomoči plesnega pedagoga spremeniš v nagajivega zajčka, ki na pikniku gloda korenčke, igrivo baletko ali ptico, ki poleti visoko v zrak, in nenazadnje tudi v pravo hollywoodsko divo, ki s plesno pozo ali plesnim gibom na mah osvoji tako žensko kot moško občinstvo. Ko si sam na odru ali na plesišču in so vse oči usmerjene le vate. Ko občinstvu zastane dih, saj še nikoli ni videlo tako lahkotne perfekcije. Ko občinstvo kljub lahkotnosti izvedbe in nasmehu na tvojem prepotenem obrazu opazi tvoj trud in ti podari velik aplavz. Samo zate. Ko se tudi v skupini počutiš pomembnega, sprejetega in opaženega.
»Zakaj plešem jazz? Ker si lahko, kar si. Ker ti da dober občutek glede sebe. In ker drugim da dober občutek, ko te gledajo. Ker ti s pogledi in aplavzom pomagajo povezati plesne prvine z občutki in te na koncu točke nagradijo z bučnim aplavzom,« nam je zaupala jazz plesalka Maja.
Za jazz in show plesalci je še zadnja letošnja preizkušnja na državni ravni. Po prvem delu izjemno zanimivega in napetega državnega prvenstva v Laškem, je 8. junija v športni dvorani Krško potekal še drugi del prvenstva, kjer so tekmovale velike show formacije, predstavile pa so se tudi orientalske plesalke in jazz plesalci v vseh kategorijah.
Kot na vsakem tekmovanju letos je Plesni klub Urška Domžale blestel
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
O Boštjanu Peterci, članu Težko-atletskega kluba Domžale, članu slovenske reprezentance v težki atletiki in aktualnemu državnemu prvaku v uvodu ne bom veliko
naštevala in pisala. V prijetnem pogovoru sva njegove začetke, uspehe in domžalsko težko atletiko zabeležila v obliki naslednjih vrstic. Boštjan se je izkazal kot zelo prijeten sogovornik, ki nam je predstavil težkoatletske razmere v našem prostoru.
Omenil si jemanje nedovoljenih poživil. Kako je s tem v vašem športu?
Kontrole so, še zlasti, če si ti v svetovnem vrhu, tam so nenapovedane. Ampak v Sloveniji ni takih rezultatov. Sam sem bil že trikrat na doping kontroli v tujini, ampak se tega ne bojim, saj imam čisto vest in vem, da me ne bodo nikoli dobili, ker nisem nikoli poskusil. Vemo pa, da je tega precej, a so tudi tu prisotni zdravniki, ki znajo do minute natančno preračunati, koliko je potrebno, da ne bo napačnega rezultata. Včasih se zgodi, da se nekateri uštejejo in jih dobijo na testu.
Za vami je DP, ki ste ga organizirali v Domžalah in kjer si osvojil nov naslov prvaka.
Odkrito povedano, sem naslov pričakoval. Na tekmovanje sem šel z namenom, da osvojim 1. mesto. Na tem tekmovanju sem naredil tudi osebni rekord v potegu. To je disciplina, ko se dvigne utež od tal takoj nad glavo, sunek pa, ko uteži naložiš na ramena in potem nad glavo, kjer pa so rezultati še 20-30 odstotkov višji od potega. Sam sem 109 kg tokrat prvič potegnil, sunil
Na motokros progi Mladina pri Ja-strebarskem na Hrvaškem je 7. in 8. junija potekala dirka za evropsko člansko prvenstvo v razredu EMX2. Zaradi močnega deževja je bila proga zelo razmočena, a jo je kljub temu Moto klub Jaska odlično pripravil. Dvodnevno tekmovanje je minilo v močnem deževju in nalivih.
Kvalifikacije so bile dvakrat prestavljene, na koncu pa so veljali časi z drugega nedeljskega treninga, na katerem je Klemen Gerčar, ki je še enkrat več dokazal, da je mojster blatnih prog, postavil drugi najhitrejši čas. Najboljši slovenski predstavnik je po dobrem štartu nekaj časa vozil na tretjem mestu, potem pa je po brezkompromisnem boju prehitel trenutno vodilnega v skupnem seštevku ter nato še prvouvrščenega ter prevzel vodstvo. Z brezhibno vožnjo
tudi tokrat. Zanimive točke odličnega trenerja, koreografa in plesalca Blaža Godca so navduševale vse prisotne, njegovi izjemni plesalci pa so zlate medalje osvajali kar eno za drugo. Med članskimi solo jazz plesalkami si je naslov državne prvakinje za leto 2008 priplesala Maja Sonc. Nepremagljiva je bila že med show solistkami v Laškem štirinajst dni pred tem, v Krškem pa je z nežno točko »Silence« samo še dokazala, da trenutno v Sloveniji nima prave
pa sem 135kg na tekmovanju, osebni rekord pa imam 143 kg.
Redno se udeležujete mednarodnih tekmovanj.
To so Alpe Adria, ki se vsako leto odvija v drugi državi, po krožnem sistemu tekmovanje organizira ena izmed desetih članic. To je prijatelj -ska tekma, kjer se med seboj spoznamo in zabavamo. Je pa to tudi na nivoju evropske tekme. Tudi tam je doping kontrola in tudi sam sem bil dvakrat ravno na teh tekmovanjih na kontroli. Obstajajo tudi promocijska tekmovanja - tudi ekipna in pa seveda evropska prvenstva. Letos sem bil na EP za člane nad 20 let, kjer sem dosegel 18. mesto. Lani sta bila dva naša mladinca - Jernej in Tine Orešek na Kanarskih otokih na mladinskem EP. Tekmujemo tudi na prijateljskih mednarodnih prvenstvih, ki jih organiziramo skupaj s kraji iz Madžarske, Srbije in Hrvaške - v Sloveniji so v tej skupini Domžale, ki so 21. junija gostile 9. odprto mednarodno prvenstvo, kjer so bili prisotni tekmovalci iz vseh teh držav.
Si član reprezentance, dotaknila sva se že EP-ja, kakšne rezultate pa je na zadnjem EP-ju dosegala slovenska reprezentanca?
Konkurenca je absolutno prehuda, na takih tekmovanjih so sami profesionalci, mi pa gremo na taka tekmovanja za občutek, da vidimo, kako izgleda in da naredimo še kakšen boljši osebni in državni rezultat.
Kaj pa psihična priprava?
Seveda so psihične priprave, ki jih vsak posameznik dela zase.
si je po osemnajstih minutah tekme nabral ogromno prednost. Zaradi težkih razmer je bila tekma pet minut pred koncem prekinjena in zmaga je odšla v Slovenijo. Zaradi še močnejših nalivov je bila druga vožnja odpovedana. To je bila sijajna predstava mladega 17-letnega šampiona
konkurence. Naslova najboljše jazz plesalke se je veselila tudi pionirka Patricija Crnkovič, mladinka Tadeja Horvat pa je svojo zbirko uspehov dopolnila s srebrno kolajno. Najbolj razburljivi del tekmovanja je bil v večernih urah, ko so pred polno tribuno navijačev in gledalcev zaplesale velike formacije. Za odlične predstave v tej kategoriji, kjer je konkurenca izredno močna, je potrebno veliko pozitivne skupinske energije, saj se sodnikom v eni točki predstavi do 24 plesalcev. Skupine, ki delujejo kot eno, za katere se zdi, da dihajo skupaj in ki prikažejo najbolj doživete ter domiselne zgodbe v izpopolnjenem plesu, dosegajo najvišje rezultate. In vse to sta prikazali dve veliki formaciji domžalske Urške, katerih koreografij se je domislil Blaž Godec. Prvo mesto sta zasedli tako mladinska show formacija z bojevniškim plesom »Katu« kot tudi članska jazz formacija z mi-ksom nepozabnih skladb Michaela Jacksona. Veselje je bilo nepopisno, prijateljskih objemov in solza sreče pa tudi ni manjkalo. Urškini člani so si s tem nastopom priple-sali vozovnico za avgustovsko jazz svetovno prvenstvo na Norveškem, mladinci pa se bodo novembra udeležili svetovnega prvenstva v show plesih v nemški Riesi.
Alenka Ivančič www.urska-domzale.com
Kadar je moj oče prisoten na tekmi ali v klubu, me zna zelo dobro tehnično pripraviti, prav tako trener Roman Dimc, ki za vsakega posameznika ve, kako mora reagirati in kakšne prijeme mora narediti pred tekmo.
Bi za konec še kaj dodal?
Željo imamo, da bi se ta šport še več promoviral, v Domžalah in v Sloveniji. Vsi, ki bi želeli videti, kako izgleda, trenirati, so dobrodošli. Vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek med 19.00 in 20.30 imamo treninge v prostorih TAK - pod Halo KC v Domžalah. Če ima kdo željo videti in ga zanima, je dobrodošel. Imamo tudi strokovno vodstvo, pomagamo si med seboj in želimo v ta šport pripeljati čim več mladine, da bo še obstajal v Domžalah.
Mateja A. Kegel
Klemna Gerčarja s Prevoj. S tem je postal prvi slovenski motokrosist, ki je zmagal na tekmi za evropsko člansko prvenstvo v razredu EMX2. Po spomladanskih težavah s poškodbami dokazuje, da je v odlični formi, hkrati pa uspešno usklajuje športne aktivnosti s šolo. Letos je uspešno končal tretji letnik gimnazije v Kamniku.
Miran Kokalj
Ko te ob 10. obletnici delovanja obišče znani slovenski reper Trkaj in ti zapoje poletno uspešnico Pleš!, veš, da je to vse, kar si si v življenju želel. Ples na sto in en način. In ko veš, da si s plesom dosegel osebne, športne in poslovne rezultate, se pri sebi nasmehneš in si zaželiš, da se to ne bi nikoli končalo.
KK Pirueta
Uspela Pirueta 2008
Zadnjo junijsko soboto je bilo v tnostnem kotalkanju PIRUETA Športnem parku Domžale že 16. 2008, ki je tako postalo že tradici-mednarodno tekmovanje v ume- onalno. Tekmovanja se je udeleži-
Domžalski plesni dan
Zaključni nastop Plesne šole Miki in 10. obletnica Plesnega kluba Miki
Boštjan Peterca, član Težkoatletskega kluba Domžale
Težkoatletski državni prvak
Gerčarju blatna Mladina
Karate društvo ATOM Shotokan-Do Domžale
Zmagovalna domžalsko-mariborska karate naveza
Kljub pričakovanjem organizatorja Lovra Kokalja iz Karate društva ATOM Shotokan Domžale, da bo peti S.KI.F. svetovni pokal, Pokal Shotokana Slovenije 2008, izveden na domačih tleh, je Halo komunalnega centra zasedla košarkarska tekma Heliosa in Olimpije. Treba se je bilo znajti, na pomoč je priskočil Karate klub Ruše in turnir se je odvil v Mariboru ... Na drugem koncu Slovenije - a zelo uspešno v organizacijskem in tekmovalnem pogledu!
Morda bi bila odličja 'doma' še slaj ša, spomin na odlične nastope in odličja pa bo zagotovo ostal! Prva ka-ratestka je zagotovo postala Tamara Kokalj, ki je slavila dvakrat - najprej
v velikem slogu v Kumite-borbah pri članicah nad 60 kg in potem še v Katah ekipno z Matejo Breznik in Polonco Hull. Timotej Kokalj je bil srebrn v članskih Kumite-borbah do 65 kg, enako odličje je v borbah do 75 kg osvojil tudi Miha Gavez, ki pa je posamični uspeh kronal še z dvema ekipnima zmagama v Kumiteju in Katah (ekipa: Kabaj, Kračun, Bunderla in ATOM-ovci: Gavez, Homar, Trinko). Med 160 nastopajočimi iz Italije, Nizozemske, Nemčije, Belgije, Madžarske in Slovenije so bili tudi kadeti in kadetinje. Obetavno je nastopila zmagovalka borb Patricija Vehovec, druga je bila Polona Orehek, pri fantih je bil David Kartum drugi in Črt
V*
Hrovatin tretji. Med mladinci je bil Timotej Kokalj v borbah drugi in v Katah tretji.
Še veseli zaključek - ekipna zmaga Slovenije pred reprezentanco Italije in Madžarske!
Disciplina tudi v hudi vročini in sopari!
Italijanski Rimini je poleti predvsem kraj za razvajanje in poči-tnikovanje - a to je bilo za 400 udeležencev italijanskega poletnega Karate-Do seminarja šele na drugem mestu. Tako kot ATOM-ovec Sensei, Lovrenc Kokalj 4. Dan, so si čas od 26. do 29. junija v bližnji Igea Marini rezervirali za treninge, ki jih je vodil Shihan Masaru Miura 9. Dan - glavni italijanski inštruktor in tehnični predsednik S.KI.E.F z gosti in asistenti.
"Seminar se je odvijal v sproščenem vzdušju in na izredno visokem nivoju. Mojster Miura je promoviral napredno Karate tehniko, v kateri je prednjačil Senosen. Obdelali
smo Kati TekiShodan in BassaiSho, dotaknili pa smo se tudi Ippon ku-miteja in Happokumiteja, ki sem ju demonstriral skupaj z italijanskimi mojstri in slovenskim Sensejem Ro-škaijem."
Tako kot mednarodni seminar se bodo v julijski in avgustovski vročini nadaljevali tudi treningi Karate društva ATOM Shotokan-Do Domžale: ob sredah bodo kondicijski treningi pod skakalnico ob izvozu z avtoceste Ljubljana-Maribor, ob ponedeljkih in petkih pa bodo najbolj zagnani trenirali v Doju Pot za Bistrico.
Lepe počitnice in s čim več ATOM-i na septembrska tekmovanja!
Bojana
Elitna zasedba na italijanskem seminarju!
Klub borilnih veščin Domžale, Sekcija Mladi boksar Dob niza uspeh za uspehom
v	_
Sest naslovov državnega prvaka za dva Davida, Tamaro in Marjana
Sredi junija sta Klub borilnih veščin Ormož in Kickboxing zveza Slovenije organizirala finalni državni turnir v kickboxing disciplinah light kontakta, full kontakta, low kicka in aerokickboxinga. Med številnimi tekmovalci so se naravnost fantastično odrezali prav člani Kluba borilnih veščin Domžale.
Tako je David Nagode postal kar dvakratni državni prvak, in sicer v športni disciplini kickboxing full kontakta v kategoriji članov do 81 kg in 86 kg, na finalnem turnirju je v disciplini light kontakta dosegel tudi prvo mesto med člani do 84 kg,
kjer je po seštevku vseh treh turnirjev za državno prvenstvo drugi. Dvakratna državna prvakinja za leto 2008 je postala tudi Tamara Radkovič v kategoriji članic light kontakta do 65 kg in full kontakta do 65 kg. Za osvojeni naslov državnega prvaka pa je potrebno čestitati tudi Davidu Erbežniku, ki je ta naslov osvojil v full kontakt disciplini članov do 63,5 kg, ter Marjanu Bolharju, ki je naslov državnega prvaka osvojil med člani do 79 kg. Med številnimi tekmovalci sta bila odlična tudi Dejan Bizjak - drugi v full kontaktu med člani do 75 kg ter Mitja Bolčina - tretji med člani do 69 kg. Čestitamo!
	/•v		
^ - m —Ifr^J A Vi »L K> i \ Tf " ^ i		g 1 J 1. »j* ■■ ) "i m	V jF
	D ' ■ ■ \ ih 11	* * i \ iiv	MU
	11»		
Aktualni državni prvaki
13. Svetovni pokal Wako kickboxing - Best fighter
Že teden prej se je reprezentanca Kickboxing zveze Slovenije udeležila prestižnega Svetovnega pokala Best fighter 2008 v Salsomaggiore Termu v Italiji, ki sta ga sta pripravila klub Yama arashi iz Piacenze in svetovno združenje kickboxing organizacij Wako.
Med 1762 tekmovalci iz 29 držav so v slovenski reprezentanci nastopali tudi člani Kluba borilnih veščin Domžale, in sicer: David Nagode, Tamara Radkovič, Marjan Bolhar ter Mitja Bolčina. Marjan in Mitja sta v prvem krogu kvalifikacij izpadla, Tamara in David pa zmagala po dve borbi. Tamara je zmagala proti tekmovalkama iz Švice in Gruzije, izgubila pa proti hrvaški tekmovalki. David je premagal italijanskega in slovaškega tekmovalca, izgubil pa proti poljskemu tekmovalcu, poznejšemu zmagovalcu.
Vera
Nina Prepeluh - nosilka črnega pasu II. DAN
Vztrajaj in dosežeš lahko nemogoče
Danes predstavljam Nino Prepeluh s Pšate, rojeno leta 1990, ki se je na Pšato skupaj s starši in bratom preselila s Slap. Po končani podružnični šoli v Dragomlju je uspešno opravila Osnovno šolo Venclja Perka in je danes dijakinja 3. letnika Gimnazije Vič. Pri osmih letih je v Klubu borilnih veščin Tiger, kjer je trener Muha-med Baltic, začela svojo taekwon-do kariero ter na svoji uspešni športni poti osvojila že kar nekaj medalj in je nosilka črnega pasu II. DAN. Preberite, kaj je povedala o svoji uspešni življenjski, predvsem pa športni poti.
Kakšni so bili začetki?
Starša sta naju z bratom že zelo zgodaj spodbujala k ukvarjanju s športom. Najprej sva nekaj časa trenirala tenis, vendar se v njem nisva našla. Potem smo, po predlogu prijateljev, odšli gledat trening taekwon-doja, ki nam je bil do takrat nepoznan. Brat je še isti dan začel trenirati, sama pa sem počakala še dve leti in pri osmih letih začela svojo taek-won-do kariero v klubu Tiger Ljubljana. Čeprav sem začela trenirati bolj rekreativno, me je trener kar hitro prijavil na mojo prvo tekmo, kjer sem osvojila bronasto medaljo v borbah. To je bilo dovolj, da se je moja želja po treningu in tekmovanjih močno povečala. Tako danes tekmujem v tehnični disciplini -formah in borbah v članski kategoriji (dekleta nad 18 let) na državnih in mednarodnih tekmovanjih ter v skupinskih formah in borbah na evropskih in svetovnih prvenstvih.
Kateri uspeh ti je najljubši? Kateri uspeh je tvoj največji doslej?
Za seboj imam dolgoletno tekmovalno kariero, za katero upam, da se bo še dolgo nadaljevala in mi prinesla veliko lepih rezultatov. Od vseh so mi nekako najbolj pri srcu kar štirje rezultati. Najprej naj omenim svojo prvo zlato medaljo, ki sem jo osvojila v formah, na svoji tretji tekmi v Velenju. Naslednja rezultata sta iz letošnje sezone, ko sem bila kar dvakrat proglašena za »najboljšo članico«, zahvaljujoč odličnim nastopom in zmagam v formah in borbah. Zadnji uspeh, ki je hkrati tudi moj največji uspeh, je 3. mesto v skupinskih formah na svetovnem prvenstvu. Osvojila sem ga lansko leto, konec aprila, ko je na Bledu potekalo člansko svetovno prvenstvo.
Morda na kratko o pravkar končanem evropskem prvenstvu?
Na tekmovanju v novi telovadnici v Poreču se je med seboj pomerilo več kot 600 tekmovalcev iz 30 držav. S 15 predstavniki se ga je udeležila tudi naša reprezentanca. Punce smo ekipno nastopile v formah in slavile zmago nad ukrajinsko ekipo, vendar smo v naslednjem krogu, po težki borbi, žal klonile proti Rusinjam, ki že nekaj let krojijo sam vrh te kategorije. V skupinskih borbah smo imele težak žreb, ki nam je preprečil nadaljevanje tekmovanja, saj smo morale Čehinjam, ki so bile na koncu druge, priznati premoč. Reprezentančna trenerja sta bila na koncu tekmovanja z rezultati zadovoljna, saj smo odnesli kar nekaj medalj, poleg tega pa smo mlada reprezentanca, ki se še gradi. Poudarila pa sta, da se moramo še naprej truditi in trenirati, da bomo posegali po še boljših rezultatih.
Ti ostane še kaj prostega časa?
Marsikdo misli, da mi ob delavnikih, polnih šolskega dela in treningov, ter vikendih, ki mi jih zapolnjujejo seminarji in reprezentančne priprave, ne ostane nič prostega časa, vendar ni ravno tako. Prostega časa res nimam na pretek, vendar si znam, ob pravilni razporeditvi vseh obveznosti skozi dan, vedno vzeti nekaj trenutkov zase in za svoje prijatelje.
Kakšni so tvoji cilji - v življenju in v športu?
Po naravi sem zelo ambiciozen človek, zato so tudi moji cilji visoki. Na področju izobrazbe in službe želim študirati mikrobiologijo in imunolo-gijo ter pomagati pri iznajdbi zdravil za bolezni, ki pestijo svet. Na športnem področju pa si želim čim dlje tekmovati in dosegati rezultate ter nadaljevati svojo sodniško kariero v teakwon-doju. Septembra v prihodnji sezoni hočem ustanoviti lasten klub taekwon-doja, ki bi deloval v Osnovni šoli Dragomelj in tako razširiti to korejsko veščino med ljudi v tem okolišu.
Imaš morda kakšen moto v življenju? .
Skozi življenje me vodi moto, ki je preprost in mi velikokrat pomaga, ko se znajdem v težkih situacijah. Moj moto je: »Vztrajaj in dosežeš lahko nemogoče.«
Hvala in dosezi nemogoče!
Vera Vojska
Zavod za šport in rekracijo Domžale bo na večnamenskem športnem igrišču organiziral turnir v malem nogometu za vse starostne skupine - za rekretaivne, neregistrirane igralce. Pravila in razpis bodo objavljena na spletni strani zavoda www.zavod-sport-domzale.si.
Vabimo vas, da se prijavite!
V mladih je prihodnost
Dobrodelni turnir SKI zveze Slovenije
SKI zveza Slovenije je organizirala 6. dobrodelni SKIF SLO turnir v tehnični izvedbi SKI karate-do kluba Tromejnik - Kuzma in Cankova. Turnir je bil v soboto, 14. junija 2008. Med ostalimi klubi smo se tekmovanja udeležili tudi člani Karate kluba Wankan Ihan.
Ponovno se lahko pohvalimo z lepimi rezultati. Špela Grad je bila prva v skupini mladink ^ 4. KYU-1. DAN, Matic Bostič Žgajnar je osvojil 6. mesto v skupini malčki 6.-1. KYU, med malčicami 6.-1.KYU pa je 4. mesto osvojila Pia Pecik. V skupini mlajših dečkov 6. KYU je
Luka Pecik osvojil 3. mesto, Matija Hrženjak pa 4. mesto. Rezultat Borisa Grada, trenerja našega kluba, ki je na tekmi sodil in obenem tudi tekmoval: osvojil je 1. mesto v skupini veterani - kate in 1. mesto veterani - kumite.
Pričele so se poletne počitnice in nekateri naši člani so se odpravili na zaslužen dopust. Tisti, ki smo ostali doma in oddih šele pričakujemo, pa bomo pridno trenirali v naravi in si nabirali kondicijo.
Nives Grad, Karate klub Wankan Ihan
Sankukai karate klub Domžale
Semestrski izpiti
Dvakrat letno potekajo klubski izpiti za višje pasove. Na njih člani pokažejo svoje znanje in napredek v okviru predpisane izpitne snovi. Tokrat so izpiti potekali na treh lokacijah: za člane od 3. kyu dalje v Ljubljani, v Karate centru Savlje, na gimnazija Šentvid za otroke od 2. kyu dalje in v Domžalah na OŠ Venclja Perka. Tudi tokrat so se Domžalčani izkazali v zelo dobri luči - opravljali so
tako vmesne (hani) kot končne izpite. Da so izpiti zahtevni, dokazuje že dejstvo, da je potrebno zadostiti strogim izpitnim kriterijem:
•	izvajanje tehnike (kvalitativno in kvantitativno);
•	resnost pri usposabljanju (treningi, seminarji);
•	psihofizična borbena pripravljenost;
•	udeležba na tekmovanjih in prikazih.
Uspešno opravljeni končni izpiti za višji pas: 8. kyu
Klemen Justin, Luka Sokler, Lan Alexander Rojs, Andraž Šumah, Žan Učakar, Kristjan Hribar, Klara Korošec, Iza Kotnik, Žiga Kafol, Jošt Kovač, Andrej Bukor, Mark Šporar, Brina Jeretina, Maks Turk, David Depoli, Andraž Grčar, Vid Čerin, Miha Kralj, Bojan Končnik. 7. kyu
Bibiana Kepic, Anže Oršič, Taj Ja-nežič, Matic Modic, Jaka Domjan, Jan Koncilija, Vanja Stojnic, Aleksandra Lampret, Benjamin Virant, Rok Rožič, Vigor Ilič, Tilen Blažko, Bojan Končnik, Luka Kodela, Jan Kodela, Jure Mušič, Rok Stele. 6. kyu
Grega Pirc, Karin Mušič, Evstahij Moder, Matic Brelih, Patrik Hlebec Štor, Tadej Štante, Lana Janežič, Tim Lapret, Aljaž Žižek, Matej Po-vše, Matic Šalej Avsec, Gal Štem-pihar, Klemen Bergant, Mark Kr-žišnik, Javor Zavec, Žiga Keržan, Tej Jerkič, Žiga Erjavec, Tinkara Otrin, Luka Stojkovič, Anja Fkrin, Gal Pust, Jan Jeretina, Marcel Ško-fic, Marcel Kogovšek, Rok Jeras, Andrej Omejc, Peter Omejc, Hana Žibert, Žan Zakrajšek, Gašper Mar-
kič, Mavri Gal Juršič, Jan Car, JeanLuc Leben, Klemen Vuga, Gabrijela Budiša. 5. kyu
Petra Schwarzbartl, Dan Čampa Pušl, Katja Učakar, Klemen Horjak, Tatjana Strmljan, Sabahudin Velič, Mirjam Starin, Romana Vodlan, Nejc Škofic, Lara Bajec, Hana Ba-jec, Jakob Drašček, Žiga Drašček, Matic Zidar, Miha Kregar, Jaka Pe-ternelj 4. kyu
Luka Grošelj, Matevž Rovanšek, Matej Smolič, Klemen Cotman, Tina Jerman, Matija Leštan, Bastian Golob, Janez Gregor Golja, Peter Košir, Nejc Simon, Miha Belšak, Alja Valenčič, Aljaž Kosirnik. 3. kyu
Maj Hrovat, Žan Girandon, Andrej Resnik, Gašper Žankar, Konstantin Velepec, Džan Delanovič, 2. kyu
Sebastjan Koderman, Anže Korelc, Gašper Bernot, Urška Savič, Marija Pustovrh.
Vsem čestitamo in želimo še uspešno pot v karateju! Se vidimo na 31. Poletni karate šoli v Umagu!
Gašper J.
■
SPORT
stran
28
Rekreacija in sprostitev za obvladovanje stresa
Rekreacija je telesna aktivnost, ki ima, če je zmerna, številne pozitivne učinke in je zelo priporočljiva. Najbolj zdrava je tista v pravi meri, ki ne zahteva obremenitev, ki prekomerno izčrpajo naše telo. Nekje je meja med prekomerno aktivnostjo s pretiravanjem in zmerno aktivnostjo s pravilno odmerjenim časom počitka. Najbolj koristna oblika je vedno bila in vedno bo - hoja. Z obremenitvijo, kjer dosežemo pravilno delovanje srca, bi se praviloma morali soočiti fizično neaktivni ljudje in takšni, katerih telesna teža je prekomerna. Kakorkoli že, pol ure zmerne hoje vsak dan je primerno za vsakogar. Za tiste, ki so fizično bolj zmogljivi in vajeni kakršnekoli intenzivnejše vadbe, ki presega samo hojo, pa se še vedno priporoča skupinska aktivnost, morda najprej v okviru ponudbe domačega kraja. Če tega ne zmoremo, si tudi doma lahko ustvarimo aktiven urnik, ko opravljamo razna gospodinjska dela in opravila izven hiše. Navaditi bi se morali, da bi rekreacija postala del našega vsakdanjika, da bi postali aktivni, ustvarjalni in bolj zadovoljni. Potem bi se znebili marsikaterega stresnega trenutka, ki nas v dnevu prizadene ali bi ga vsaj omilili. Redne telesne aktivnosti se dokazano lahko navadimo kot vsakodnevnega opravljanja telesne higiene. Žalostno je, da se še vedno premalo zavedamo, koliko škode naredimo svojemu zdravju in lastnemu telesu z neaktivnostjo. Zmotno je mišljenje, da smo dovolj aktivni že v službi. Pozabljamo, da stresni trenutki v službi in čakanje na banki, pošti, pri zdravniku, v koloni na poti domov itd., povzročajo stres in še enkrat stres. Kdaj bomo pripravljeni narediti nekaj resnično samo zase? Postaviti bi si morali cilj in
Balinarski športni klub Budničar Količevo
Veliki uspehi
mladih
balinarjev
V letu 2008 mineva 33 let od začetka balinarskega športa na Ko-ličevem. Balinarski športni klub Budničar Količevo je v zadnjih letih posebno ponosen na uspehe mlade generacije balinarjev, vzgojenih v klubu in uspešnih na območju Slovenije, saj ekipa najmlajših dečkov letos prvič nastopa v prvi državni ligi. Ob tem moramo poudariti, da na območju Ljubljanske balinarske zveze ob našem klubu le še Balinarski klub Polje namenja skrb dečkom, vsi ostali skrbijo le za starejše generacije.
Na Količevem mladim namenjajo posebno skrb že od vsega začetka, zato sploh ni čudno, da sedaj v klubu balina osem mladih tekmovalcev, ki so registrirani v okviru Balinarske zveze Slovenije. Prva tekma, 18. maja 2008 doma, v ka-
se že končno odločiti za spremembo v življenju. V današnjem času je takšen način obvladovanja stresa še vedno na prvem mestu. Iz stresa pa izhajajo tudi bolezni, razočaranja, potrtost in beg v samoto samega sebe, od koder vidimo vse negativno. Vsi, ki so že našli novo pot v življenju in pričeli drugače ravnati s svojim telesom, že vedo, kako prav so se odločili. Rekreacija ni namenjena le hujšanju, ampak predvsem temu, da se bolje počutimo, smo mladostni in dolgo vitalni. A na žalost so še vedno mnogi poskusi motivacije ljudi k aktivnosti obsojeni na neumnost in nepotrebnost. Zanimivo dejstvo, ko opazujemo naše otroke, kako si vedno najdejo čas za gibanje, nam odraslim pa se to zdi nesmisel. Seveda, naš odgovor bo: otroci nimajo nikakršnih skrbi, telesnih tegob in bolezni, mi pa imamo toliko preveč dela in skrbi. Razlika med otroci in odraslimi pa je v tem, da otroci najdejo v brezskrbnem tekanju in igri veliko sprostitev, ki jo lahko najdemo s telesno aktivnostjo tudi mi odrasli. In obenem zmanjšujemo tveganje za nastanek srčno žilnih bolezni, bolezni tkiva in mišic, bolezni kosti in se upiramo nespečnosti. Vsaka vadba seveda ni prijetna in zabavna, potreben je trud. Trud pa prinese rezultate. Občutek po vadbi je enkraten - telesno in psihično si opomoremo in se počutimo veliko bolje, kot če ne bi ničesar počeli. Včasih se mi zdi, da iz sebe na ta način »odpihnemo« del težav in stresa. Skorajda vsi odrasli imamo stresen urnik in stres nastane v mišicah. Zato nas včasih vse boli. Če si bomo vzeli čas in začeli uspešno nadzorovati svoje življenje, bomo dobili dvakrat povrnjeno.
Nives Grad
cModno Sh i/fi/vo
Šffhmie/i
-	šivanje ženskih »blatil po mm'i
-	popravila
-	izdelava iiialumiilskiii, pomenili in veren li Ii oblek
-	šivanje plesnih
in gledaliških kostumov
Karmen Bergan t s.p. Dvorfakova ulica 2A, Vir pri Domžalah
Tel.: 01/ 7210 580 GSM 031/658 717
teri so se pomerili z balinarji iz Goriških Brd in Postojne, je pokazala, da se Grega Markič, Grega Dolenc, Blaž Cerar in Rok Rajgelj lahko enakovredno kosajo s svojimi vrstniki, ki pa imajo zanesljivo boljše pogoje in več izkušenj. Ob obisku smo tudi ugotovili, da posamezne športne zveze v drugih krajih namenjajo bistveno več sredstev za mlade tekmovalce kot v Občini Domžale.
Na uspešnost mladih kaže tudi uvrstitev Grega Markiča (brat Uroša Markiča, ki bo v zgodovini kluba ostal zapisan kot nosilec bronaste medalje s svetovnega mladinskega prvenstva) in Grega Dolenca na ljubljansko predtekmovanje. Na omenjenem tekmovanju je Grega Markič osvojil prvo mesto v hitrostnem zbijanju, drugi pa je bil v natančnem izbijanju. Grega Dolenc je bil četrti v hitrostnem zbijanju. Tako sta se oba uvrstila na državno prvenstvo, ki je bilo v začetku junija v Rogaški Slatini. Grega Markič se je v obeh disciplinah uvrstil med deset najboljših dečkov v državi, Grega Dolenc pa je bil štirinajsti. V juniju so dečki tekmovali v okviru ljubljanske območne balinarske zveze. Prvo mesto v parih sta zasedla Grega Markič in Grega Dolenc, prav tako je drugo mesto pripadlo fantoma iz BŠK Budničar, in sicer Roku Rajerju ter Blažu Cerarju, kar pomeni, da je imel Balinarski klub Budničar v finalu kar dva para mladih balinarjev. Na državnem prvenstvu, ki je bilo tokrat v Plani-
Domžalčani dobri organizatorji in tekmovalci
Osme slovenske letne igre šolarjev
6. junija 2008 se je v Športnem parku Domžale zbralo več sto šolarjev, da bi se pomerili na 8. Slovenskih letnih igrah šolarjev. Glavni organizator iger je bil Zavod za šport in rekreacijo Domžale, njegov direktor, mag. Janez Zupančič, pa predsednik organizacijskega odbora. Atletski klub Domžale, Odbojkarski klub Domžale, Nogometni klub Domžale ter Teniški klub Domžale so prevzeli organizacijo in izvedbo posamezne športne discipline.
Mednarodno gibanje športnih iger šolarjev, pri katerega nastanku je
sodeloval tudi Metod Klemenc, letos praznuje 40. rojstni dan, zato smo se v Domžalah potrudili, da bi se udeleženci iz občin Celje, Koper, Kranj, Maribor, Mislinja, Murska Sobota, Pesnica, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenj Gradec, Šentilj ter domačini dobro počutili. Po uvodni slovesnosti, ki se je je med drugih udeležil tudi župan Občine Kranj, o pomenu iger pa so govorili župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki je vsem prisotnim zaželel prijetno bivanje v naši občini, predsednik organizacijskega odbora, mag. Janez Zupančič, ter predsednik Slovenskega združenja
Mednarodnih iger šolarjev, Igor Topole. Igre je uradno odprl župan Toni Dragar, naša občina pa je sprejela zastavo od Občine Šentilj, ki je organizirala 7. igre. Prisluhnili smo himni združenja Mednarodnih iger šolarjev ter prisegam tekmovalcev in sodnikov. Nato se je tekmovanje lahko začelo.
Tekmovalci in tekmovalke so vse dopoldne navdušeno tekmovali, hodili z igrišča na igrišče ter navijali za svoje ekipe.
Konec je bil enako slovesen kot začetek, čeprav je igre ves dan motil dež. Veliki zmagovalci letošnjih iger so bili šolarji iz Občine Maribor, drugo mesto so si priborili Domžalčani, tretje mesto pa je pripadlo ekipi Občine Celje. Rezultati s poudarkom na uspehih domžalskih tekmovalcev: Mali nogomet:
1. Domžale, 2. Maribor, 3. Koper Odbojka na mivki: 1. Slovenj Gradec, 2. Maribor, 3. Mislinja Namizni tenis:
dečki: 1. Špec (Maribor), 2. Lisjak (Ptuj), 3. Zagorac (Maribor) deklice: 1. Špec (Maribor), 2. Gaber (Murska Sobota), 3. Potočnik (Kranj)
Med atleti je v suvanju krogle zmagal Tim Kos, v skoku v višino je bil drugi Matevž Dobravec, Monika Adler je bila tretja v teku na 600 metrov, Jakob Vodnjov pa v teku na 1000 metrov med dečki. Tjaša An-drejka je bila med deklicami tretja v suvanju krogle. Čestitamo!
Vera
ni pri Ajdovščini, sta Grega Markič ter Grega Dolenc med 16 pari iz vse Slovenije, osvojila peto mesto, takoj za njima pa se je uvrstil drugi par Rok Rajer - Blaž Cerar. Obema fantoma ter vsem drugim mladim balinarjem čestitamo in želimo veliko uspeha tudi v prihodnje. Enako pa čestitamo tudi trenerjema mladih balinarjev, Stanislavu Žavbiju ml. in Darku Sve-tlinu, ki sta s prizadevnim delom, predvsem pa z razumevanjem in tudi potrpljenjem do mladih veliko prispevala k uspehu mladih budni-čarjev s Količevega.
V.
Sebastijan
Vadnau
iz Doba -
dvakratni
državni
prvak
Državnega tekmovanja poklicnih voznikov, ki je potekalo v soboto, 17. maja, v ljubljanskem BTC-ju, se je udeležil tudi voznik mestnega avtobusa (LPP) Sebastijan Vadnau iz Doba. Osvojil je kar dve prvi mesti: v kategoriji tovornih vozil do 5 ton in v kategoriji tovornih vozil nad 5 ton.
V njegovi paradni disciplini avtobusi je osvojil 5. mesto in si z vsemi izvrstnimi rezultati privozil vozovnico za svetovno prvenstvo, ki bo oktobra v Italiji (Torino). Tekmovalci so se preizkusili v desetih nalogah: vožnja mimo nastavljene
višine in širine, bočno parkiranje, ustavitev vozila na določeni točki, podiranje količkov, vzvratna vožnja v garažo, ustavitev vozila en meter pred oviro, ustavitev zadnjega kolesa v krogu, ustavitev vozila s prvim kolesom (osovino) na črti. Vse skupaj je bilo tudi časovno omejeno;
zmagal je tisti tekmovalec, ki je zbral najmanjše število kazenskih točk.
Držimo pesti za našega Sebastijana, da bi na svetovnem prvenstvu dosegel čim boljšo uvrstitev.
Bogdan Osolin
Bi se radi naučili tenisa?
Tenis izhaja iz 19. stoletja, ko so ga začeli igrati v Angliji. Danes ima tenis po vsem svetu na milijone privržencev, profesionalni tekmovalci pa so znani po dobrem zaslužku.
Tehnika ima pri tenisu posebno mesto. To velja tako za rekreativne igralce kot tudi za tekmovalce. Za učenje teniške tehnike so potrebne pravilne informacije in ustrezen postopek učenja. Tehnično osnovo teniške igre tvorijo osnovni udarci: začetni udarec (servis), forhend, bekhend (eno-ročni, dvoročni) in smeš. Poleg osnovnih udarcev pa poznamo številne druge, ki jih igralci uporabljajo z različno rotacijo (spin, slajz) in različnimi taktičnimi nameni (skrajšana žoga z volejem, lob idr.) Zaradi številnih vedno novih situacij, ki se pojavljajo v teniški igri, se učenje oziroma razvoj teniške tehnike pri teniških igralcih nikoli ne zaključi. Velik vpliv na izvedbo teniških udarcev ima gibanje igralcev, ki prav tako sodi na področje teniške tehnike in v veliki meri vpliva na kakovost izvedbe teniških udarcev. Pri tenisu so pomembne naslednje motorične sposobnosti: percepcija (sprejemanje), anticipacija (predvidevanje), koordinacija (roka
- oko), reakcijske sposobnosti, timing (čas), agilnost (prizadevnost), hitrost, ravnotežje, hitra moč, natančnost, vzdržljivost idr. Kognitivne (spoznavne) funkcije so pri tenisu pomembne za hitrost reagiranja v kompleksnih situacijah, hitrost učenja (tudi pri kvaliteti učenja) in taktično mišljenje. Pri tenisu so prisotni tako aerobni kot anaerobni energijski procesi, odvisno od intenzivnosti in trajanja igre.
Pri tenisu pa se lahko pojavijo tudi nekatere poškodbe in okvare. Najbolj pogoste so poškodbe in okvare hrbtenice (skolioza), ramena (teniška rama), ekstremitet (izvini, pretrgnine mišic, teniški komolec, teniška roka in noga, teniški prsti idr.). Vzroki za poškodbe in okvare pri rekreativnih igralcih so predvsem v nepravilni tehniki, neustrezni pripravi na igro in preutrujenosti. Če bi se radi (na)učili tenisa in teniške igre, v juliju in drugi ^polovici avgusta potekajo TENIŠKI TEČAJI
za otroke, mladino in odrasle. Dodatne informacije in prijave: http://igra.jezakon.com ali po telefonu 041/568-289 (Leon).
Leon Šimenc
Aid
(K/
Domžale
Društvo za biološko-dinamično gospodarjenje DOMŽALSKO - KAMNIŠKEGA območja
IlinlinjSkiMltnjinifni pripravki
Ali vtsw, kaiure biftlo4kft-dinami£nc pripravki; uporabljajo bioloAko-d i nam it ni knieije in vriickarji pri svujem delu na poljih, sadovnjakih, živinoreji, vrtnarstvu, Cebclustvu, fio/darstvu in vriičkarsLvu ki irMj&anjc kvalitete pridelane hrane ja ljudi in krme žival;'/
timnpostni pripravki
502	izcvdovnnim
503	- i? evetdv kamilice
504	— i/, velike peknfie kdprivc
Pripravki ikrtipljanje 500 - gnoj \7. roga 50] — kremen i f. niua
505	lubja hrasta t dob I
506	1/ regfatovih cvetov
— siok ir. cvetov haldrijana
SUS njivska presUea
1'ripiavtk i z kraviaka p« Mariji Thun Ra/ni taji /a /aitiio in krepitev rastlin llomeopaiski preparati
NujhiiljSi nattn, da ne ^m/natt- h trmi preparati je, da se iflanife v limiti a Ajda I luni/a le.
Kje se lahko včlanile; '- nasoteiu dnittvaAjda Oomiale. IVwJntfje 10, tel.: Ol 7>l 48 00; - na predavanjih v thun^alskem domu - velika dvorana (slan knjižnica, ljubljanska c. 58).
Kolvdar <|ru£tv#nih aktivnosti - julij 21XW
KDAJ: četrtek, 10. 7.200«. ob 19. uri K JH: Domžalski dom velika d1vorana. I jubljansfca SS KAJ: predavanje "Kjitu pripraviti hinlräkn-dinamifni vit" KIX): predan a: I'mnka t>/biC. univ. dipl. ini_ uu-r.
KDAJ: nedelja. 27. 7.2001! KJH: Trekmuije KAJ: i/lcl v PTckmurjc
Govorica preprostih stvari
Citre in harfa -
božanska
instrumenta
Na starih slikah po naših cerkvah srečujemo celo vrsto glasbenih instrumentov iz skupine godal, pihal in tolkal. Ali so te instrumente uporabljali tudi v cerkvenem bogočastju? O tem je iz prvega tisočletja zelo malo poročil ali slikovnega gradiva.
V	prvih stoletjih verjetno niso spremljali ljudskega petja z instrumenti. Orgle so se kot značilen cerkveni instrument uveljavile dokaj pozno. Najbolj znana zavetnica cerkvene glasbe je Sveta Cecilija, mučenka iz 4. stoletja. Upodabljajo jo, ko igra na orgle ali na klavir, harfo, lutnjo, violino ali violončelo. Eden od najstarejših in najbolj razširjenih strunskih instrumentov je harfa. Egipčani že v 2. tisočletju pred Kristusom igrajo nanjo, kasneje je v različnih oblikah znana tudi pri Izraelcih in Grkih. Velja za najodličnejši instrument pri nordijskih ljudstvih. Nanjo so igrali tudi nekateri vladarji. S tem so močno pridobile na pomembnosti upodobitve kralja Davida, kije prikazan ob igranju na harfo oziroma citre.
V	Svetem pismu se harfa skupaj s citrami omenja v zvezi s slavljenjem in zahvaljevanjem Bogu. V bogoslužju in življenju Izraelcev je imel ta instrument veliko vlogo. Ko prenesejo skrinjo zaveze v Jeruzalem, »sta David in vsa Izrae-lova hiša rajala pred Gospodom ob vseh glasbilih iz cipresovine, ob citrah, harfah, bobnih, zvončkih in ob cimbalah« (2 Sam 6,5). Na drugem mestu so ob tem dogodku omenjene tudi trobente. Najpogosteje se harfa omenja v Knjigi psalmov in je postala simbol te knjige in vsakršnega petja in glasbe, ki se izvaja v božjo čast. »Zahvaljujte se Gospodu s citrami, na harfo desetih strun mu igrajte« (Ps 33,2). »Moje srce je pripravljeno, o Bog, peti hočem in igrati. Zbudi se, moja duša, zbudi se, harfa in citre« (Ps 57,8-9). »Dobro je oznanjati zjutraj tvojo dobroto, tvojo zvestobo ponoči, na liro in harfo, z razleganjem na citre« (Ps 92,3-4). »Hvalite Gospoda z glasom roga, hvalite ga s harfo in citrami; hvalite ga z bobnom in plesom, hvalite ga s strunami in flavto, hvalite ga na cimbale zvočne, hvalite ga na cimbale doneče!« (Ps 150,3-5). Na orglah je ponekod naslikan prizor, ki ga opisuje 1. Samuelova knjiga: kralja Savla je mučil zli duh in zlovoljnost. Njegovi služabniki so mu predlagali, da poiščejo moža, ki zna igrati na citre. Našli so mladega Davida iz Betlehema. Kadar je kralja Savla nadlegoval zli duh, je David zaigral na citre. Tedaj je Savlu odleglo in mu je bilo bolje in zli duh se je umaknil od njega (1 Sam 16,17sl.).
Tudi knjiga Razodetja (5,8) omenja ta instrument. V nebesih štiriindvajset starešin obkroža Božji prestol in vsak od njih drži v roki harfo ter prepeva zmagovitemu Jagnjetu tj. Kristusu. Cerkveni očetje so radi jemali katerega od instrumentov kot simbol duhovnih resničnosti. Sv. Avguštin vidi v desetih strunah Davidove harfe simbol desetih Božjih zapovedi. Harfa je že dolgo simbol Irske. Legende o magični moči harfe so iz časov, ko so ljudski pevci peli in pripovedovali irskim kraljem o slavnih dogodkih.
»Harfa povezuje nebo in zemljo. Je simbol napetosti med materialnimi nagoni, ki jih predstavlja njen leseni okvir, in duhovnimi hotenji, ki jih predstavlja drhtenje strun« (Chevalier-Gheerbrant, Slovar simbolov). Od Davida naprej velja, da so citre (ali harfa) božanski instrument in njeni zvoki človeka umirjajo ter odganjajo vse negativne misli. To vemo vsi, ki smo že kdaj prisluhnili nežnim melodijam izpod prstov naše odlične citrarke Tanje Zajc Zupan.
Bogdan Dolenc
%
mali oglasi
TAKSI KAMNIK - 031/713 421 - NUDIMO UGODNE TAKSI PREVOZE 24 UR DNEVNO. Domžale-Ljubljana (12 EUR), Dom-žale-letališče Brnik (15 EUR). Baltazars, Elvis Stankovič s. p., Kamnik
DRUŽINA IŠČE VZGOJITELJICO oz. varuško za dva predšolska otroka v Domžalah.
Pokličite na tel.: 041/637-000 ali 041/737-396.
Izvajamo SELITVE, KOMBI PREVOZE, STORITVE HITRE POŠTE, SKLADIŠČENJE ter druge storitve po vaših željah. Hitro in ugodno! HASK d. o. o., Domžale. Tel.: 031/203-360, 040/465-196, email: haskinfo@gmail.com
NOVO! Vse vrste industrijskih cevi, priključkov, ki vam jih po želji sestavimo!
Izposoja vrtičkarskih strojev in prepisi motornih vozil. PRO MOTO d. o. o. Tel: 041/789-711
SERVIS ŠIVALNIH STROJEV KLANČAR s. p. Preserje, Kajuhova 15, (v bližini Kemisa). Tel.: 01 722 78 97, 041/689-840
RAČUNOVODSKE STORITVE in DAVČNO SVETOVANJE po ugodni ceni nudi računovodski servis FRS Nahtigal, d. o. o. Domžale. Tel.: 041/732-267
ČISTIM stanovanja za 4,5 €/uro v dopoldanskem času. Tel.: 040/533-363
ZAPOSLIMO monterja in banda-žerja gips plošč. Montaža Škerjanec d.o.o.
Tel.: 041/618-140
NEMŠKI JEZIK, inštrukcije, prevajanje, tolmačenje nudim. Tel.: 040/337-657
RAČUNOVODSKE in SVETOVALNE STORITVE vam nudimo ažurno, kvalitetno in po konkurenčnih cenah. Vezenšek Marija s. p., Krožna pot 62, Domžale. Tel.: 040/268-090
INŠTRUIRAM matematiko in kemijo za osnovne in srednje šole. Tel.: 040/743 -399
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 01 7238 157, 041/322-571
Matematiko za osnovne in srednje šole INŠTRUIRAM po ugodni ceni. Tel.: 041/605-391
Nudim kvalitetne INŠTRUKCIJE fizike in matematike za OŠ, SŠ, GIM. Sem absolvent FMF, s profesorskimi izkušnjami.
Tel: 031/516 -305 (Rok)
Oddamo opremljeno hišo v okolici Domžal, 15 minut do Ljubljane. 100m2 bivalne površine, vrt in garaža za dva avtomobila. Cena: 900 eur/ mes.
Tel.: 031/730-550.
Slaščičarna OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko i/biro poročilih in otroških tort po tujih katalogih, torte velikosti od S kosov naprej, torte tudi za DIABETIKE, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice
Če imate posebno željo prinesite sliko in po njej naredimo torto.
Tel.; 564 20 50, odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure |
www.toyota.si
■OHO) J
Pol plačate zdaj, pol po vaši izbiri!
www.adovse.si
TODAY TOMORROW TOYOTA
06n<
13 Ne
20 Ne
2 7 Ne
03 Ne
flŽALE & KRANJ
Cesta Staneta Žagarja 65b, 4000 Kranj, 04/280-9000 Jarška cesta 11, 1230 Domžale, 01/729-9000
31 Ne
OBJAVE
stran
30
Zahvala
V sredo, 28. maja 2008, je zagorel naš hlev. Zahvaljujemo se vam za hitro in uspešno intervencijo gašenja požara: gasilcem CPV Domžale, PGD Studenec, PGD Dob, PGD Vir, PGD Žeje - Sv. Trojica, PGD Domžale - mesto, PGD Jarše Rodica, PGD Prevo-je, PGD Moravče in PGD Vrhpolje, katerim gre največja zahvala.
S svojo požrtvovalnostjo in nesebično pomočjo ste v največji meri izpolnili svoje humanitarno poslanstvo in s tem uspešno pogasili požar in preprečili, da bi zagorela še ostala gospodarska poslopja in hiša. Iskrena zahvala članom PGD Studenec, prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste po požaru ročno ali strojno pomagali odstraniti ostanke ostrešja in uničenega sena. Hvala vam, ki ste nam v teh dneh pomagali pri sečnji lesa, darovali seno, nam pomagali finančno, materialno ali kako drugače.
Jože Kos z družino
MESTNE LEKARNE
LEKARNA DOMŽALE ■ Ljubljanska 72, l230Dein™le lekarna, damzale@jiiesta (defame.si	01 724« 80
LEKARNA KAMNIH - Šum j 7. 124 & Kamnik teko rna, s« rna@me 51 nelekai ne.si	01 839 70 M
LEKARNA NOVI TRG - Novi Irg 16,1240 Ko mnik lekarno, Havftrg@mestne1eknnfe.sl	01 839 70 40
LEKARNA MENGEŠ-Z Branila 3, 1234 Menge s lekajma.msngcs@intilnelfltarno.si	01 723 74 66
LEKARNA RADOMLJE ■ <eslo borcev So, I23S Radomlje tekamo, radamlje@ meslneleknnte.sl	01 724 07 20
LEKARNA N10HAV« ■ Trg «abode 2, 1251 Marovče lpkama.moravce@mpstieleknrne.si	01 723 27 80
LEKARNA NOVA L1TUA- Parti miška p al Sr 1270 Litije Tekoma. Iltijoid® m e>tne 1 e kame.si	01 899 50 37
LEKARNA LITIJ A-Trg svobode 1,1270 Litija lekarna.litija@inestie1ekDnie.si	01 899 50 41
Dežurni lekarni LEKARNA DOMŽALE: sobota nedelja in prüznikf od l 7.00 do 20.00 LEKARNA KAMNIK: nedeljo in prazniki od 9.00 do 12.00
www.mestnelekarne.si
Mine, mine hitro čas, mine tudi lep obraz. A ljubezen, ta ne mine, ona vekomaj živi.
ZAHVALA
Na dan mladosti je po hudi bolezni utihnilo plemenito ter upanja polno komaj 55-letno srce preljube mami, sestre in dobre prijateljice
Cvetke Zupanc
iz Domžal
Zahvaljujemo se vsem prijateljem, sosedom in znancem za izkazano podporo in zadnje slovo.
Vsi tvoji
Srce tvoje več ne bije, bolečine ne trpiš, nam pa žalost .srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
V 64. letu starosti
nas je po hudi bolezni zapustila
Marija Zajc
iz Štude
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane svete maše in podarjeno cvetje ter sveče.
Prav tako iskrena hvala gospe Mojci Kuhar za ganljive besede ter trobentaču Gregorju Sušniku za zaigrano Tišino, še posebej pa gospodu župniku Janezu Šimencu za lepo opravljen obred.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Vsi njeni
V spomin
Jože Sicherl
(1932-2008)
27. maja 2008 smo se na domžalskem pokopališču poslovili od dolgoletnega godbenika Jožeta Sicherla, ki je bil Domžalski godbi zvest šest desetletij. Od leta 1948 je v godbi igral tenor, ob igranju pa je opravljal tudi pomembne funkcije: bil je tajnik godbe ter osem let predsednik upravnega odbora, njegova zadnja funkcija pa je bilo vodenje nadzornega odbora v času, ko je godba praznovala 110-letnico.
Jože Sicherl izhaja iz znane domžalske družine. Z glasbo se je srečal že pri štirinajstih letih, ko je kot pozavnist pričel svojo glasbeno pot pri Tomažu Juvanu in jo nadaljeval pri prof. Karasu na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Ob igra-
nju v godbi je sodeloval tudi pri takrat zelo znanemu orkestru Tonija Semeje, ki je kot redka glasbena skupina razveseljevala ljudi daleč naokrog. Kasneje se je kot pozavnist pridružil tudi Simfoničnemu orkestru Domžale - Kamnik. Glasba ga je spremljala vse življenje, v katerem je bil uspešen tudi kot diplomirani ekonomist.
Godbenika Jožeta Sicherla so vso njegovo glasbeno pot odlikovale resnost, predanost, poštenost in vestnost ter je bil vsa leta nepogrešljiv član Domžalske godbe, dolgo časa kot glasbenik, kasneje kot predani društveni delavec, redno pa smo ga srečevali tudi kot obiskovalca godbenih prireditev. Na njegovi zadnji poti ga je spremila Domžalska godba, kateri je bil zvest vse svoje življenje. V imenu godbenikov in vseh, ki so ga spoštovali, se je od pokojnika z besedami zahvale poslovil podpredsednik Drago Tavčar.
Tone Juvan, domžalski godbeniki
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, le tiho, mirno si zaspal.
V SPOMIN
3. julija mineva deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Karlo Kiselak
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vsi njegovi
Bolečina se da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le ljubega Boštjana nam nihče ne more vrniti.
ZAHVALA
Boštjan Klopčič
V 28. letu starosti nas je zapustil dragi Boštjan Klopčič. Nesreča je za vedno prekinila mlado življenje, polno upanja in načrtov. Radi bi se zahvalili za izrečeno ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in denarno pomoč. Hvala gospodu župniku Slavku Judežu in somašniku gospodu Janezu Šimencu za lepo opravljen poslovilni obred. Hvala gospodu Marku Vresku za ganljive poslovilne besede. Zahvaljujemo se Klemenu, Roku in Miranu, pevcem, trobentaču, praporščakoma in pogrebni službi Vrbančič. Hvala motoristom MK Vaški boysi in MK Rokovnjači, ki ste razumeli njegovo veliko ljubezen do motorjev. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem, sosedom, sodelavcem iz Heliosa in bivšim sodelavcem Diskonta Jarše, sošolcem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo izrekamo Alešu in njegovi družini. Hvala vsem, ki boste v srcu nosili spomin nanj. Boštjan, pogrešamo te.
Mami in brat Damjan z Mojco
Cvetje za vse življenjske priložnosti.
ij ^^^ttfŽmjmKK^^m' . j
ij - ' i J k 7 -
k	• A
Ljubljanska c. 72, Domžale, telefon: 01/72 26 520
www.cvetlicarnaomers.si - ^-
Obvestilo!
Cenjene stranke obveščamo, da bo Cvetličarna Omers zaradi kolektivnega letnega dopusta zaprta od 28. julija do 17. avgusta. Zahvaljujemo se vam za razumevanje.

ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta in dedka
Ivana Smoleta
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče ter vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Tako tiho, skromno si živel, takšno tudi si življenje imel, zdaj rešen vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 56. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin, brat, stric in nečak
Henrik Crait
iz Radomelj (1952-2008)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem za vsa izrečena sožalja, za darovane sveče, cvetje in pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala g. Vresku za čudovit govor ter pevcem za lepo petje in Tišino. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko. Vedno boš v naših srcih.
Vsi njegovi
Pelji jo nad oblake, če že moralo biti je tako. Pelji jo nad oblake, ljubijo in pazi na njo!
(Doris Kličič)
ZAHVALA
Ob slovesu žene, mame, babice in tašče
Teje Premk
se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem in prijateljem za vso pomoč in podporo.
Vsi njeni
Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(Mila Kačič)
ZAHVALA
V 83. letu nas je zapustila
naša draga sestra, teta, sestrična v
Marija Smon
iz Domžal, Savska c. 29
Iskrena zahvala dr. Ladislavu Hacetu za dolgoletno zdravljenje, gospodu župniku Francitu Juvanu za lepo opravljen obred in pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njeni
Ljubezen, delo in trpljenje,
bilo tvoje je življenje,
nam ostaja zdaj praznina
in velika bolečina.
Le srce in duša ve,
kako boli, ko te več med nami ni.
5. julija mineva 20 let, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
Ivan Gujtman
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Z.
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, .spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 77. letu starosti nas je prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
Janez Anžič st.
iz Bišč 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in darovane maše. Hvala dr. Mojci Zajc Kraševec za skrb in pomoč, g. župniku Andreju Marku Pozniču za lepo opravljen obred, pogrebni službi Vrbančič in pevcem. Posebej hvala vsem za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Vsi njegovi

f:
Ni smrt tisto, kar nas loči. In življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
V SPOMIN
22. julija 2008 bo minilo
leto dni žalosti in bolečine, kar je
odšla od nas draga žena, mami in mama
Ljudmila Kump
rojena Krajnc iz Domžal
Vendar si z nami ves čas in vsepovsod! Spomin ... edina luč, ki ne ugasne.
Vsi tvoji
Če imaš nekoga tako rad, nikoli ne umre, samo daleč, preveč daleč je od nas.
3. julija je minilo žalostno leto, ko nas je mnogo prezgodaj zapustil nepozabni mož in ati
DaniloTrškan
iz Domžal
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče v spomin.
Naš dom je prazen in otožen, a v naših srcih ostal boš vedno in povsod.
Neizmerno te pogrešamo.
Tvoji, žena in hčerki
Dan jasni, dan oblačni v noči mine, srce veselo, ni bolno, trpeče, vpokoj' le bodo groba bolečine. (F. Prešeren)
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta, brata in strica
Ivana Maleža
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše, darove in molitve. Posebno se zahvaljujemo duhovniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, Tatjani za ganljive besede, praporščakom in Franotu za zaigrane skladbe.
Njegovi najbližji
Ko poletna vročina pojenja, temni oblaki prekrijejo nebo. Za hladnim vetrom in mrazom bo ponovno prišla pomlad. Pomlad in sonce bo spet v tvojem vrtu, vsi bomo tam, le tebe ne bo.
Ne bo te — nikoli več.
ZAHVALA
Tiho je padal dež, kot bi tudi nebo jokalo z nami, ko smo se 5. junija 2008 poslovili od naše drage žene, mami, sestre, babice, prababice, tašče in tete
Antonije Vulkan
roj. Kotnik
iz Domžal, Simona Jenka 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče, za tople besede ter za vašo prisotnost na njeni zadnji poti, saj ste ji s tem izkazali ljubezen in spoštovanje.
Pogrešamo te. Vsi njeni
Za delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprl si trudne oči. In čeprav spokojno spiš, z nami kot prej živiš.
V SPOMIN
Alojziju Tomažiču
iz Šentpavla pri Domžalah
Hitro, prehitro je minilo deset let,
odkar te več med nami ni. Za vedno boš ostal v naših srcih.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu.
Vsi, ki te imamo radi
V SPOMIN
Boli kot takrat, ko se je ustavilo tvoje srce. Z mislijo nate se zbudim, z mislijo nate zaspim. In vsak dan si želim, da bi bil spet z nami, da bi bil nov začetek, brez strašnega konca...
14. julija 2008 mineva žalostno leto dni, odkar je odšel od nas naš ljubi sin, brat in vnuk
Miha Mikeln
iz Depale vasi
Močno ga pogrešamo in se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Srce nam žalost je ranila, ker te več med nami ni. Čeprav te zemlja je poklicala, duh tvoj z nami še živi.
ZAHVALA
V bolečinah je sklenila svojo življenjsko pot naša draga
Marija Rode
rojena Ručigaj
Toplo in iz vsega srca se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali in nam stali ob strani, nam vlivali moči in nudili tolažbo ob boleči izgubi.
Iskrena hvala za izrečena sožalja, cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala nujni medicinski pomoči dr. Nadi Hiti, dr. Zajc Kraševec, g. Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete pesmi, pogrebni službi Vrbančič in cvetličarni Molj iz Domžal.
Vsem še enkrat hvala.
Njeni: Breda in Janez z družinama
Kogar imaš rad nikoli ne umre — le daleč je .
V SPOMIN
Janezu Malinu
iz Male Loke
Čeprav je nemogoče dojeti in sprejeti, je 29. junija minilo prežalostno leto, odkar si mnogo prezgodaj odšel od nas, naš dragi mož, oči, tast in ata.
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu, postojite ob njegovem grobu ali mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Si Mercator Center Domžale
n 11 m i s s i m i
Sve£@iep
SANJSKA POTOVANJA 08/09
Odhodi: oktober 2008 - september 2009
MERCATOR CENTER DOMŽALE: Cesta talcev 4, 1230 Domžale, 01 7295 070, domzale@hejj.net

V KD Finančna točka
premoženjsko svetovanje, d.o.o.
nlbO
S*	OPIRAT
PIRAT SNACK BAR VAS Ž£ ENO URO PRED ODPRTJEM MC DOMŽALE VABI NA DOBRO JUTRANJO KAVICO, NARAVNI SOK IZ PRAVIH POMARANČ, ČE PA STE LAČNI ■ TOAST PIRAT SPECIAL
_ __KOV* Hill VP"*. ZB El&*|nih;| in roll*.
^^f /TffiTVSk n*r*JHnB CI «Aö!|u Pflfcainlft mitflFiifovl
DZ 5 r."
V hntJL J-Tflh nn .-ap	CI j
ONUN E
DOROTHY PERKINS
TOPSHOP
Najnovejša moda iz Londona
niiiif1!1«
liillliiitUfl
CVETLIČARNA ARBORETUM
ÜIUUAIUK f.' L VT KR HHIŽALE

V
Vrtnice v cvetličar H tr arWetun^
winv. arliopeto Hi-vpji
	
\ n + * J	ffl *
lumm Celje \	\\ i__
to to M.zlsiatnu'celje.eu	^ i B ♦ *'
GffiNA
MC DOMŽALE ^01/ 724 41 80
mmESinn opiihr
www.mestna-optika.sl
SimPLE
FRIZERSKI SALON
=31 u
perilo, ki razvaja
^«Rpin^«
K
Mani j* prjw
Vn
A&rhti
Vabljeni'

SAXTAXA w

PONUDBA PRIZNANJH BLAGOVNIH ZNAMK PARFUMOV IN KOZMETIKE
VINTERSPORT
Kjer se šport začne
Hipermarket
Mercator d.d., Cesta talcev 4, 1230 Domžale, telefon: 01 721 89 41 DELOVNI ČAS:	9. do 21. ure	od 8. do 21. ure
_ -
od 8. do 13. ure