Stev. 11. Po&tnlna plačana v gotovini«, V Ljubljani, dne 15. marca 1922. Leto XXXV. Glasilo Jugoslovanske ECmetske Zveze z mesečno prilogo „0b2lnska uprava". Izhaja ▼•■ko sredo ob 5. uri zjutraj. — Cena mu Je 10 Din. na leto. 9 Spisi in dopisi s« pošiljajo: Uredništvu .Domoljuba", Ljub-Za inozemstvo 20 Din. § ljana, Kopitarjeva ulica — Naročnina, reklamacij« in inseratl pa: Posamezne š t e v i I k e se prodajajo po 50 par. § Upravništvu .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Brez slehernih pravic. Po zaslugi samostojnežev, liberalcev In socialistov se razdeli Slovenija tudi uradno na Kranjsko in Štajersko. Torej smo zopet v Avstriji. Toda ne povsem. Zakaj prejšnja Kranjska je n. pr. imela svoj deželni zbor, voljen od ljudstva. Ta deželni zbor je imel precejšnje pravice. V okviru precej širokih državnih zakonov je na polju gospodarstva, šolstva, financ itd. lahko sklepal veljavne zakone, take, kakršni so bili primerni in potrebni za naše razmere. In vsi vemo —• stokrat smo že našteli — kakšno velikansko gospodarsko, šolsko in finančno obnovo je izvršil zadnji deželni zbor kranjski. Še par takih deželnih zborov, pa bi biia Kranjska posta* Dan.:kc'i, hi je vzor nap-e'V>i Zakaj je bilo to mogoče? Zato ker se jo ljndstvn samo vladalo, samo si delalo postave, samo odločevalo o u porabi davkov, ki jih plačuje, samo si narekovalo, kakšno štilsfv«. mu je potrebno itd. itd. Deželni zbor je imel vendar precej avtonomije, dasi jo je avstrijska vlada povsod skušala pristriči. Srari deželni zbor je tudi popolnoma neodvisno volil izvršilno oblast svojih sklepov, to jo doželni odbor. In vlada je imenovala za deželnega glavarja tistega, ki si ga j j izbrala, ljudska večina. Kakšna pa bo v tem oziru nova sa-mostojno-liberalna Kranjska? Ravne sedaj se razpravlja v zakonodajnem odboru o upravi teh pokrajinskih oblastev. Na čelu Kranjske dežele bo stal veliki župan, ki ga imenuje minister čisto po svoji volji. Nihče mu nima koga predlagati. najmanj kakšna ljudska večina. Minister lahko imenuje za kranjskega velikega župana recimo dr. Kukovca, ki nima dveh procentov ljudi na Kranjskem za sabo ali pa hajduka Boskoviča iz Črnegore. Ta veliki župan ima nalogo, da »vlada« ne po navodilih ali sklepih deželnega zbora, kakor je preje moral deželni glavar, temveč po navodilih ministra in je judi samo njemu odgovoren za vsa svoja dejanja, ljudstvu nikdar. Veliki župan lahko s pomočjo fašistov naravnost divja nad ljudstvom in ga pritiska ,odgovoron je zato samo ministru, ki mu bo zalo poslal podporo, kakor se je to sedaj zgodilo v Zagrebu. Kaj pa deželni zbor? Ga ni. Je po ustavi neki oblastveni zbor, pa brez vsake postavodajalne moči, veliki župan ga lahko vpraša za svet, če hoče, ni pa prisiljen izvrševati njegove želje. Nekdanji deželni zbor je ponižan v navadno drutšvo, ki lahko prosi, moleduje, tudi priduša se lahko — toda pravice prav nobene: ne v gospodarskih, ne v davčnih, ne v šolskih, ne v vojaških zadevah. Taka bo nova uprava, kakor jo sedaj sklepa samostojno-liberalno-radilcalna večina v zakonodajnem odboru. Naši poslanci — zlasti dr. Hobnjec in dr. Dubilič z vso silo in močjo nastopata proti, da celo beJgrajski lisli pravijo, da Jugoslovanski klub še nikoli ni bil tako neizprosen kot v tej razpravi. Razumljivo: zadajajo se zadnji smrtni udarci sleherni ljudski samoodločbi. Seveda je vladna večina gluha za vse to. Njej je glavno, da belgrajska gnila in do dna propala žlahta drži v rokah celo jugoslovansko ljudstvo, da ga bo mogla kakor dozdaj še naprej izžemati. Izdajal s tv o samostojnežev se kaže v činvJalje prožnejših barvah. Sram nas je, da imamo take ljudi med sabo. Ob novem letu je Domoljub poročal, kako so naši poslanci moledovali okrog vojnega ministra, cla preloži vpoklic re-krutov na ugodnejši čas: zastonj našli so gluha ušesa. Minister Zečevič je šel, na njegovo mesto je prišel minister Va3ič. Ta je takoj ob nastopu povedal, da je bil vpoklic napotreben in naravnost neumesten, ker vojna uprava ni bila pripravljena na sprejem tolikih rekrutov. In šli so: v najhujšem mrazu v neza-kurjenih vozovih so se vozili več dni v svoje garnizije, cele ure so prezebali na postajah, ko so prišli v garnizije — ni bilo obleke, ne postelj, menaža nezadostna. Vrhu tega zmerjanje, batine. In konec te žalostne zgodbe? Neki ugledni belgrajski list je prinesel članek pod naslovom: Vojska umira, kjer opisuje grozne razemere po nekate- rih garnizijah. Do danes se je dognali to-le: Bilo je med konjeniškimi polki 2t smrtnih slučajev; obolelo pa je v I. armadi 3287, v II. armadi pa 2533 vojakov. Umrlo je v II. armadi 89, v III. 25 in v IV. 37. Vsega vkup je umrlo 299 vojakov, večinoma od pljučnice, jetike in škrlatine. S tem je bivši vojni minister zakrivil težek pregrešek proti členu 158 srbskega kazenskega zakonika, ki se glasi: »Kdor ubije človeka iz neprevidnosti, se kaznuje z zaporom 2 mesecev do 2 let. Ako je krivec po svojem poklicu, obrti ali službi dolžan ,da skrbi za varnost, potem se mu more poleg zapora prepovedati izvrševanje obrti ali službe bodisi začasno, bodisi za zmerom.« Podobne določbe poznajo tudi kazenski zakoniki za Hrvatsko ,Slovenijo in Dalmacijo, za Bosno in Hercegovino in črnogorski kazenski zakonik. Na podlagi tej dejstev je Jugoslovanski klub posluživši se člena 92 vidovdan-ske ustave sestavil obtožnico proti bivšemu ministru Žečeviču in predložil narodni skupščini z zahtevo, da se mora bivši vojni minister postaviti pred sodišče. Da se minister izroči sodišču, mora skleniii narodna skupščina z dvema tretjinama navzočih poslancev. Če ni vladna večina že prav do dna pokvarjena, bo pokazala, da ji več velja življenje 300 naših fantov in zdravje sko-| ro 6000 naših vojakov kakor pa brezmejna brezvestnost vedno istega ministra. Našim poslancem pa bodo naši vojaki vekomaj hvaležni za njihov odločni nastop. Kje so samostojni? Za ugled učiteljskega stanu. (Nadučitelj Fran Silvester.) »Šolske vrtove uporabljajo voditelji le v svoj prid t Poglavje o šolskih vrtovih bi lahko obsegalo celo knjigo. Znano mi je, da je v Sloveniji mnogo obsežnih šolskih vrtov, kjer je uspešen pouk v sadjarstvu mogoč, pa morda še več malih in neprimernih parcelic: komaj za salato, kaj še za krompir, ki celo v današnjih, za živež tako žalostnih časih, silno bode v oči nekatero godrnjače. — Pri naši šoli je okrog 19 arov velik vrt, kjer je pred menoj vzorno deloval sedanji višji sadjarski nadzornik g. Hu-mek. Klobuk z glave pred tem gospodom, še danes se ponašamo z njegovimi izbornimi hruškami in tabolkil A pomnile, ljudje krščanski, vsi učitelji v Sloveniji niso In ne bodo Humeki, Crnagoji, Franc Rusi SkuljL in kakor se že imenujejo izborni naši strokovnjaki, učitelji - sadjarji. - Prepričan pa sem, da vsak učitelj, ki količkaj gleda na test svojega stanu, stori kolikortoliko tudi na Šolskem Ali je res samo voditelj kriv, če niso vrtovi povsem zgledni? - O obsegu Šolskih vrtov sem že rekel besedo. Pa sama zemlja ne zadostuje. Ali s e preskrbeli šolskim vrtovom dobrega gnoja, ta obdelovanje zemlje in vzgojo sadnega drevja potreb-no orodje? Ali ste pripeljali peska za vrlua po a in ali ste voljni plučati težavnejia dela globokega prekopovanja zemlje? Ali »o krajni šolski sveti z dobrohotno besedo že opozorili učitelja-vrtnarja na njegovo dolžnost? — Zahtevati od voditeljev, da na svoje stroške kupujejo danes tako dragi gnoj m orodje ter plačujejo delavne moči in zabavljati, če se — uo šliriietiiem vzgojevanju v drevesnici, kjer divja poleti neredko voluhar, pozimi pa sneg m tajec — ne razdele sadna drevesca zastonj ali po nizki ceni — ni pošteno in pravično. Za vzgojo sadnega drevja so potrebne tudi podloge — divjaku Pred vojno je bila stvar lahka: pri Klenertu v Gradcu si naročil po 10 vinarjev iz-vr-itue divjake. Po vojni? Ivo sem prišel v pozni Jeseni L 1918. iz ruskega ujetništva, sem se obrnil na v-e mogoče strani s a c.vfo :<•. i'o milosti trm jih dobil pol stotine na kmetijski šoli na Grmu, drugo leto po protekciji iz celjske drevesnice, lau-sko leto sem jih ujel na naši severni meji v St. Ilju, letos pa mi jih je preskrbel nadzornik šolskih vrtov g. Crnagoj. Seveda se vsa ta roba in nje uspehi vobče ne more primerjali s predvojnim blagom. Vendar, vsako lelo smo z učenci cepili, vsako leto obrezovali in čistili sadno drevje, kot pouk sadili na stalno mesto ler opravljali še druga vrtna doln. Morda ni bilo vse lako vzorno, ampak dobre volje ni manjkalo. Ali se vam ne najde vzli' v. emu še vedno nepridiprav, ki zabavlja po goslitn.ih, češ: »Prej se je poučevalo sadjarstvo, zdaj se pa ue.< Še nekaj! Spomladi L 1914. sem dal na željo predsednika krajuega šolskega sveta oglasili celo pred cerkvijo, da se bo vršilo dolično nedeljo popoldne precepljevanje v krono za vsakega, ki ae 7.a Io zanima. ln uspehi: prišli so le trije učenci ponav-Jjalne šole, ki so seveda prav pridno in z uspehom cepili. — Torej ne zabavljaj le, ampak pridi na lolslti vrl, pogiej in svetuj i iVn/nt/ -.s ne v« v. -ga, vsi pa vse vedo. Za prijateljski nasvet ti bo pameten učitelj globoki hvaležen. Se eu očitek elivm tupatam: »Porabite manj časa za politiko, pa več za šolski vrt!« Prav imaš, prijatelj! Vendar bi te vprašal, ali bi ne bilo koristneje za tvoje gospodarstvo, da ob delavnikih, mesto lovske puške, vzameš lopalo, ob nedeljah pa dober strokovni ali politični časopis v roke? Vse to veš, pa vendar te iene nepremagljivo hrepenenje ra srno in gamsom, čeprav imaš od tega škodo. Pa lov je tvoje veselje, ln če jo tebi prav, je meni tudi. — Politika J« pa še vse nekaj drugega. Pomislita prijatelja, kmet ln delavee, ali se danes res kaj manj trudita za svoj življenski obstoj, kot pred vojno? ln vendar, kako r.ilno težavno je življenje! Delo, kt se ue naslanja na politiko, ni bogvekaj. Kaj ti namreč pomaga ves trud, če pa premalo j>o-litično podkovan, zaupaš ob volitvah glas strankam s voditelji, ki hote ali nehote s slabim gospodarstvom v državi ubijajo delo tvojih žuljevih roki Od politike Je odvisna cena moki. sladkorju, petroleju. obleki, usnju, slaba politika narekuje neprenosljivo višino davkov, militarizem Itd. — Zato pa nam Je treba r prvi vrsti značajnih, politično izšolanih volilc-ev, ki bodo sledili brez ozira na desno In levo, pofitenim neustrašenim in nesebičnim voditeljem. Vse drugo nam bo privrženo — tudi jabolka ln hruška. Iz Kmetskih Zvez. Okrajna kmetska zveza v Kamniku Je na redni mesečni seji določila delovni načrt za pomlad in poletje. Po tem načrtu se bodeta vršila v okraju dva velika kmetska tabora (na Limbarski gori in na Homcu). Politične shode bo O K. Z. sklicala v Men- f;e5, Domžale In Komendo. O. K. Z. pred-ags načelstvu J. K. Z. da naj določi društ-,ven znak za člane kmetskih zvez. Gospodarsko in zadružno organizacijo bo K. Z. pospeševala s tem, da priredi v tem mesecu sestanek živinorejcev. Vsaka podružnica K. Z. pa mora prirediti tekom poletja vsaj par sestankov s predavanji o gospodarskih kmetskih stanovskih vpra- šanjih. ... . . » O. K. Z. poživlja vse podružnice, ki še niso tega napravile, da takoj pobero članarino in pošljejo tajniku O. K. Z. popis svojih članov. Gorjo pri Bledu: Zadnja seja tukajšnje K. Z. je sklenila, da se začetkom marca vrši občni zbor K. Z. in se izvoli nov krajevni odbor SLS. Načelstvo podružnice je z veseljem ugotovilo, da neustrašeno delo naših poslancev v Belgradu in njihove zahteve po reviziji ustave in avtonomiji Slovenije odobravajo že tudi mnogi najza-grizenejši liberalci in samostojni centra-listi. Devica M. v Polju. Načelstvo tukajšnje podružnice K. Z. je v zadnji seji sklenilo vprašati pokrajinsko upravo, zakaj je pri nas imenovan gerent in gerentski sosvet, ko imamo vendar popolnoma pravilno izvoljen občinski odbor. K. Z. odločno zahteva, da se na ljudski šoli poučuje verouk kot obvezen predmet in da se poučuje samo v slovenskem jeziku. Na občncin zboru Kmetske Zveze v Vinici je bil izvoljen za predsednika M i k o F u g i n a, posestnik, Drenovec. V Lnkovici je imela K. Z. občni zbor, ki je izvolil za predsednika ponovno Jožefa Capuder, posestnika v Lukovici, za tajnika Jožefa Poznič iz Gradiš. Po občnem zboru je predaval mlekarski inštruktor Gospodarske zveze g. Anton Pevec o kmetijskem gospodarstvu, posebno o živinoreji in mlekarstvu. Po predavanju se je razvil razgovor o gospodarskih in političnih vprašanjih. Na SI i novicah pri Kostanjevici bo na praznik 25. t. m. po deveti maši javen shod OKZ na prostem pred cerkvijo. — V slučaju slabega vremena v društveni dvorauL — Poročal bo na shodu g. poslanec Sušnik in še eden Izmed gg. poslancev. — Popoldne pa bo občni zbor OKZ v dvorani v Kostanjevici. — Okoličani sle vabljeni vsi — tudi taki, ki so bili naklonjeni SKS. — Lani in predlani je bilo na ta dan na Slinovicah lepo, naj bo tudi letos! BlagoslovSfenfe nove cerkve sv. Jožefa v Ljubljan*. Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca bo prevzvišeni knezoško! slovesno blagoslovil novo cerkev sv. Jožefa po tem - le sfHiredu: Ob 10. uri prihod ,prev2vi5enega in slovesno blagoslovljeni« cerkve. Nato govor in pontifikalna sv. maša. K sklepu zahvalna pesem. Ob 7. uri zvečer bo v novi cerkvi aa-fetek sv. misijona. K tej slovesnosti so vsi, posebno pa 5e oni, ki so s svojimi prispevki pomagali zidati in dozidati to cerkev, prisrčno povabljeni! Ker so preveliki stroški za dozidavo cerkve Se nepokriti, prosimo prav lepo posebno one preč. gospode, ki niso še Imeli priložnosti se naši prošnji odzvati, da blagovolijo na praznik sv. Jožefa vernikom priporočiti to novo cerkev, ki bodi svetišče celeea naroda. Predstojoištro. Razgled po svetu. lel iei REKA. Nihče ne sna tak« israbljatl naših notraajil homatii, ki nam jih je prinesel eentraliiem, k«4 ravno Italijani. Povsod umu odjedajo pravic«, po. t sod nam radnjajo udarec ta udarrein, tavedaj« is, da Slovenec in Hrvat, ki morata te udarce prens. isti, nimala nobenega sredstva, da bi se soperst* vila ali > pridom ugovarjala. Sedaj so ae spravili na Beko. Prvotno — mej vojsko — so Italijani Reko prisnali Hrvatom, p« vojski so dosegli, da se je osnovala Hiimo.tojns država — republika pod varstvom Italije, tedaj pa Jim je tudi to odveč in radi bi Reko čisto gpraviU pod svojo oblast, da bi tako uničili njeno trgovino, V ta aaiueu se poslužujejo Italijani fašistov. Ti m s bombami in kanoni napadli palačo reške vlada, neka italijanska vojna ladja, ki bi morata k vetjem vsdržavati red, jo celo pomagala, predsednika Za. nello, ki je hotel na vsak način ohraniti neodvisnost roške republike, so pregnali in na njeeovs mesto postavili nekega italijanskega poslanca, italijanska rlnda se seveda na mnaj dela silne ogorčeno nad fašisti, ki ne dajo miru, na skrivaj pa i njimi drži in bo končno rekla: Ker na Reki ni nobenega miru, bomo pa Reko priklopili Italiji ia mir bo n postavljen. Jugoslovanska vlada bo pa rekla Amen in zgodbu bo končana, ker je belgrajgkl vladi več ra macedonsko vas kot za veliko pristanišče. To je centralizem. IZ MENGŠA. Dne 25. februaria ob pol 24 so nam za-doneli iz stolpa novi zv novi. Ulile so fik strojne livarne. Kako težko smo iih oričaklš-vali ie pokazal slovesen sprciem. T iničl so pokali. In godba jim ie zaigrala prvi pozdrav, Kupljeni so bili g prostovoljnimi doneski Sk da, da zvonenje ni tako, kakor ie bilo pred vojsko, _ manika nam še velikemu. Upamo, da bo tudi ta kmalu zadonel iz stolpa, ker so ljudje pripravljeni darovati tudi večie vsete, 1« da bi ga kmalu motili talo slovesno pripeljati t Mengeš, kakor so ta dva. Le potfuml STRANJE. Dne 27. svečana smo naročili nove bronaste zvonove za žunnv cerkev In za podružnico sv. Lenarta za Kalora. Težke so žrtve, a z.lunarno, da bar na eni strani Boga damo, nam bo On na druži strani z obrestmi p ivrr.iL Fante in dekleta hvalevredno tekmujejo, kateri bodo zopet preie nastopili na odru. Prav tako) V trudu za pštene predstave se ohrani zdravo in veselo srce. RIBNICA. Na pepelnico srao imeli krošnfarfi. reSe-tarfl in obodaril shod. Smo namreč na tem, da nas sedanja vlada pop Jnoma zatre, vedno hujše odredbe nam pošiljajo — zdaj ie orišlo tako daleč, da bi smel krošniariti le invalid. — Is tega se vidi kako vlada ljudske otrebo razume, ko take postave dale. Za kroinio poslt mora biti vendar močan človek. Invalidov je pa malo močnih, ca to že tudi vlada poskrbi. Na shrvdu le poročal poslanec SknU g v daljšem govoru obrazložil vladne namere, ki ciltalo ca tem. da ae nam starodavne pravice. ki lih Imamo že od leta 1492. eatro. Poslancu smo ae val zahvalili za njegov trud ia skrb za nas, ker nadevamo, da nam Se * Sknlj najboljši zaščitnik. Sklenili smo potrebno resolucije, nato pa smo sklenili, da ori oapM« ne tmemo ostati. D rudi dan smo ili. Čez sto nas |e bilo, na okralno glavarstvo v Kočevje! Na čelu deputaciie le poslanec ŠkuK obrazi iu f- flavarlu naie potrebe in naše zahteve. I-etJ le bil prizor, ko (e nas stala cela množica. H i« glasno klicala* »Pustite nam težko sati«*** fcruh«. Vse s« le vršilo mirno. ■ odločno, kot M> bil« odločne besede poslanem »Z« »vol« pravice se bom-) borili do skralnostl pročalte g, glavar o tem vladi!« G. dr. Ogrin glavar nam Ve obliubil tolmačiti naše zahteve vladi Jn Hh priporočati. Nato le gov .ril še reietar Franc Nosan iz Gorenle vasi. ki le oovdarfaL da naša obrt ni nam v zabav n. marveč le truda polno in mučno delo. a če hočemo pri tem prežlvllatl morami imeti vsai to. dokler s« nam kaj drugega ne odpre! Na ljudi. ki so gledali ta prizor, kot na celo njesto Kočevje le nai nest 'P napravil močan vtis. upamo, da tndi na vladne može. saj vlada v Ljubljani le bila Be tisti dan brzoiavno obveščena. LESE. Za nadzornika tukaišnfega šolskega sveta fe imenoval okralni š Iski svet v Radovljici g. iupnikr Mateia Ahačiča. za predsednika ie bil Izvoljen g. Franc Mlakar, posestnik t Peračici 2. ca njegovega namestnika pa g. Franc Kol-man. hišar v Lešah .36. — Na pustno nede-Ho po iu t ranil službi božli sta se vršila dva občna zbora: občni zbor Kmetske zveze in občni zbor slov. kat. izobraževalnega društva. Za predsednika Kmetske zveze smo izvolili g. gupana Antona Bohinica. za tajnika bivšega lupana g. Franca Vallavca. za blagefnika Valentina Valiavca, kovača v Lešah. 1. za -stala odbornika pa g. Janeza Papleria. posestnika v Pajovičah 14. in g. Rudolfa Kleindiensta. posestnika ▼ Peračici. 6. Unamo. da bo nov odbor delal z enako vnemo za prosneh kmetske-M stanu kakor stari. Za predsednika slov. kat. izobraževalnega društva mi izvolili g. iuonika Mateja Ahačiča. za podpredsednika S Rudolfa Kleindiensta. posestnika v Peračl-6. za talnico gdč- Frančiško Kocilan, babico v Lešah. za blagalnika g. Ivana Lombarja, Čerllaria ▼ Lešah 30. za kniižničaria g. Valentina Valiavca. kovaškega p močnika v Lešah iL 1, za ostale odbornike na g. Mihaela Moko-rela, cerkovnika ▼ Lešah. gdč. Mariio Švab, tovarniško delavk? ▼ Lešah 43. in gdč. Fran-feško Zunan, tovarniško delavko t Lešah. 27. Novoizvoljeni odb r nam ie porok, da bo društvo tudi v bodoče delovalo taki živahna, kakor le delovalo od sv-4» poživitve na Jakobovo nedeljo dne 31. Inltta 1921. ko le imelo t sel. 6 predavani, le priredilo Miklavžev veter ter I* štelo nič mani ko 106 članov, IZ LESC. Lansko maškare smo kol poznali: so Imeli samo reklce narobe oblečene, pa smo kol vedeli katera le J >ia in katera Janez. Leto* so ble oa bol! fest. Tod pri nas napredujemo. NajboH smo uglbaU. k,-i le tista debela gospa. U le I« bil pola voz ln Id lo tulila na tisti velikanski rog. Id bi bil dober za gnolnlco jorit, če bi >• mu dno naredilo: — ln oa kdo ■ta bila tista dva »adaf privezana, ki sta se Ba kolesu vrtela. Da nista polteno poročena. I« vsak vedeL Eni so rekli: hlapec in dekla aloiota. drugI so rekli: gospodar deklo vrti. Pa obadvoie ni res. Jest p« vem. ki sem bil ■raven. On le bil JeDeeS. oa i« »samostojno« sukal. Debela gospa na fedrah ie bila foip« banka, ki trobi na »napredne« časopis« ia za cebol privezane In za n°s vleče »so tepce. — V Radolco pa letos leške ma-Ikare nismo ile. ker nam lani nit pilače niso galL Pa nas letos Radolčani niste videli, šika ae vami Pa tnd zato nismo šli. ker nam letos X Rndolci n« rata. PozdravHeni! — Joža. IZ TRMSCA NA DOLENJSKEM. Naši samostolni občinski očetle so za v<>-Rtov v okrajni iolskt svet hitro lzvo'111 Še dva svetovalca. češ sednl fe zmaga naša: šli so, volili »a. in — pogoreli so. Nnšo občino so Osrečili s povišanim pasflm davkm ter z no-Jitn občinskim davkom na zakol: odborniki SLS *o predlagali vesellčnl davek ter občinsko trošarino, trošarino na vino. t čeno po gostilnah. SamosHna večina ie ta davek odbila. k«r bi ga plačali »blrfie« in pitanci, teh 1« »koda. kmeta, {e plača od v sili zaklana govedi. o« ne. — oo samostojno. Preteklo nedeljo pimel tf. poslanec Majcen ▼ Tržišču pridigo v »kal«, kfer Iraafo naH verni prislonfenl navadno šnops mašo: govoril ie o šoli. ki bo ce« nefiat o tobaku, ki bo dražfii o armadi, ki b« je. nai verjame — mi ne. Govoril ie tudi o tisočakih. ki iih le baie »poneveril« župnik Ba-lec. G. Majcen, dokažitel G. župnik Vas fe že opetovano p žival, da pridite pred sodnljo. a Vi mečete blato na druge, sami se pa skrivate ▼ koruzi poslaniške imunitete. G. Maicen. zakai niste povedali svuiim vernim, da naredbe o vinski trošarini ni podpisal dr. Korošec ka-kjr ste trdili na shodu, anorak da ienaredbo o štirikratnem povišku vinsk- trošarine podpisal vaš samostolni minister Pucelf. Zakai niste povedali, da takrat, ko so naši poslanci SLS zahtevali eksistenčni minimum 10.000 K. sam ctoini niti k seli niste prišli. Zakai niste povedali, da ko so poslanci SLS razkladali težave in obucen ooložal našega kmeta, ie vstal vaš tovariš samostojnež Drofenig ter iz-lavil. da fe naš kmet zadovoljen in se mu dobro godi. Potem so še ugibali, da naoraviii svojo hranilnico, ker Hm fe raiialzenka preveč »farška«; le. če vam lo bo kdo zastoni vodil, kakor našo. požrtvovalni duhovniki. NOVA. ŠTIFTA PRI RIBNICI. Tndi naša prijazna romarska eerkev je dobila S nove jekiene zvonove. Vlila jih je jeseniška tovarna. Na Joželovo nedeljo, dne 19. raarra ob 10. uri bod* tudi služba božja. Okoličani in drugi, ki vam je ta božja pot priljubljena, pridite na prijazen griček, da vidite, kako smo počastili naš« ljubo nebeško Kraljico s novimi svonovi. ZMINEC. Dne 4. marca je umrla v Pnštelu v starosti 22 let gdč. Marija Pogačnik. — Dne 8. marca je umrla v Bodovljah Marija Rupar, mati g. župana Jakoba Rupar. Dočakala je visoko starost 82 let; sv. misijona se ;e letos v cerkvi ie udeleževala. Kakor je bila vse življenje blaga, dobra, tako je Triletni pregled direktnih davkov. Kako nepravično so v naši državi razdeljeni davki in koliko smo morali Slovenci na račun te neenakosti doplačati, dasi se moramo prištevati revnejšim delom države, je razvidno iz naslednjega. V celi državi je bilo plačanih direktnih davkov: leta 1919 86,505.000 Din. leta 1920 171,345.000 Din, leta 1921 377,285.000 Din (do konca oktobra). Dohodki so se napram leto 1919 v drugem finančnem letu podvojili in v tretjem letu početvorili. Slovenija je v letu 1919 udeležena na plačani svoti a 17,735.000 dinarji ali 20.6 odstotki, to Je eno petino celokupnih dohodkov. V letu 1920 se je dohodek skupnih davkov Iz Slovenije sicer povečal na 19,814.250 Din, kar pa odgovarja le 11.5 odstotkom. Leta 1921 je dosegel v necelem letu donesek direktnih davkov v Sloveniji 59,858.000 Din., aH 15.9 odstotkov celokupne vsote. Srbija 'n Črna gora sta donesli prvo leto, ko finančna služba Še ni bila urejena in demobill-zacija še ni bila izvršena, 15 odstotkov, v poznejših letih pa 26%. Dohodki Bosne in Hercegovine so znašali v prvih dveh letih po 19 % in so padli L 1921 na 10%. Donos Hrvaške in Slavonije se gibje med 21 ia 22Va% vsa tri leta. Enako bo giblje Vojvodina med 20W?o ter 24«. — Najmanj plačuje revna Dalmacija a povpreMmi 1%%'. bila njena smrt brei boja ln trpljenja. — Podružnici Sv. Lovrenc in Bodovlje sta naročili v livarni na Jesenicah nove jeklene zvonove. Vsi žele, da se glasniki božje slave kmalu spet oglase po naših hribih in dolinah. KOMENDA. Naši liberalni učitelji ne morejo več zadrževati stoje notranjosti; pokazali so se na zunaj, kakšni so — Otroci prihajajo ii šole ln s veBeljem pripovedujejo: »Danes je bilo v šoli tletno, ko se bili učitelj pijani« ali >Danes se pa učitelj rekli, da bodo poginili.« — Drugič sopet vsi jezni pripovedujejo: »Donos nas je pa zmerjal s svinjami, bestijami, kristusi«. In sopet: »Danes so se p« norčevali is sv. pisma« itd. — Šolske oblasti, ki ste menda poštene, kje ste I K učiteljem pijancem in brezvercem ne bomo pošiljali otrok v šolo. — Surovosti, pijančevanja in drugih stvari se otrokom ni treba hoditi v šolo učit. Ce ne bo to pomagalo, bomo pa drugič povedali še par takih; jim imam« Se. — SOSTRO. Na pustno nedeljo 26. lebr. smo imoll prilike videti in slišati, kako igrajo salezijanski oratori-janci-igrnlci, ki so gostovali na našem društvenem odru v prid mladinskega doma na Kodeljevem. Igra, ki je bila prepletena s duhovito Saljivostjo pa tudi i resno ganljivo vsebino, podana z dobrim dramatičnim prednašanjem, nam je bila prav všeč. Ta predstava sal. oratorija je pokasala našemn občinstvu, da je vredno, ako pridejo ie kdaj k nam v goste. ST. VID NAD LJUBLJANO. Obrtniki šentvidski, v nedeljo, dne 19. t m. ob 8. uri popoldne vsi r dvorana pri Cebsr ns obrtni shod. Poročata en poslanec in še en dru« govornik is Ljubljane. Torej tovariSi in prijatelji obrtnega stanu, vsi na shod, da se tako skupno po« govorimo o težnjah našega stanu. Na svidenje! Zajemljivo je, da so znašali leta 1919, ko so bili v veljavi direktni davki popolnoma neizpremenjeni na podlagi starih postav, izza časov monarhije dohodki Slovenije 17.7 milijonov, Hrvaške in Slavonije! 19.4 milijonov in Vojvodine 18.6 milijonov dinarjev Iz te primere je jasno razvidni neenakomerna porazdelitev javnih bremen direktnih davkov. — Slovenija je s svojim nerodovitnim ozemljem v letu 1919, ko j« skoro cela industrija radi pomanjkanja premoga in sirovin stala, odnosno le z eno petino delazmožnosti obratovala, plačala skoro enako mnogo direktnih davkov kot rodovitna Vojvodina, ki je imela v odprodaji živil in drugih pridelkov največjo trgovino. Ako primerjamo bodisi obseg posameznih pokrajin, bodisi da primerjamo število prebivalstva, v obeh slučajih vidimo kričečo neuravnanost davkov, ki ima svoj razlog ne le v različnosti davčnega postopanja. Tako vidimo tudi v letu 1921, da stoje davčni dohodki iz Slovenije s 60 milijoni dinarjev napram štirikrat večji Srbiji s 97.7 % v očividnem nesorazmerju. Po letošnjem proračunu Je bilo za koledarsko leto 1922 za celo državo prora-čunanih 555.67 milijonov dinarjev direktnih davkov ln sicer od tega 317,223.425 dinarjev rednih in 238 milijonov 450.000 dinarjev izrednih dohodkov. Na uradni statistiki bi se redni dohodki direktnih davkov razdelili na ta na' čin na posamezne pokrajine: 1. Srbija 113,944.000 Din ali 36%\ S 2. Črna gora 4,400.000 Din ali 1.4%. 3. Bosna in Hercegovina 25 milijonov 55.000 Din ali 7.6%. 4. Dalmacija 4,107.000 Din ali 1.4% 5. Hrvaška in Slavonija 58,335.000 Din ali 18.4%. 6. Slovenija 17,495.000 Din ali 5.6%. 7. Vojvodina 93,887.000 Din ali 29.6%. Minister financ priznava sam, da smatra izenačenje davčnih bremen in davčnega eakonodajstva cele kraljevine za najvažnej-go politično in socijalno nalogo. Kakor ču-Semo, so vse priprave v tem oziru že v polnem teku in je komisija strokovnjakov ,V finančnem ministrstvu že pričela s svojim delom. Vendar smatramo, da bo pri različnosti gospodarskih razmer naše države težko najti kmalu pravično osnovo, na kateri bi se mogli vsi interesi več ali manj združiti, sporazumeti in prilagoditi. Ako se res posreči doseči izenačenje porazdelitve bremen enakomerno na vse pokrajine, bomo mi v Sloveniji samo pridobili, ker se bodo morala v tem slučaju sedanja bremena izdatno zmanjšati. Dose-daj je plačevala Slovenija povprečno 16% celokupnih državnih dohodkov v direktnih davkih, dočim pripade pravilno nanjo samo 5.6% rednih direktnih davkov, bogate pokrajine pa so plačevale po 20%, dočim pade nanje 30—36%. Želeti bi bilo le, da se ta letošnja proračunska poprava tudi v resnici že v tekočem letu izpelje. Gospodarska obvesiils. DENAR. Vrednost tujega denarja. 6. marca 10. marca 13. marca Denar K v K v K v ameriški dolar _ 250 — 250 _ avstrijska krona — — - 04 — — Češkoslovaška krona — — 4 SO 5 — angleški funt — — — — — — francoski frank . — — 24 - —. — italijanska lira *— — 13 80 14 — bolgarski lev carski rubel — — — — .— — grška drahma — — -- — — nemška marka _ — 1 20 1 15 rumunski lej — — -- 2 25 Švicarski frank - — — 66 — 57 — poljska marka — — — — — — mažarska krona — — - 36 — — g Pozor pred naknpovalci tujega denarja! Že deset dni niso kupile banke nobenega tujega denarja vsled spora med finančnim ministrom in bankami. Šole sedaj so pričele banke kupovati tuj denar, toda v zelo omejenem obsegu. To priliko so porabili razni sleparji in pričeli kupovati od naših ljudi tuj denar n. pr. dolarje, lire itd. po naravnost sramtono ceni. Tako n. pr. so znani slučaji, da so dali za dolar 100 kron ali še teh ne, dočim je vreden 250 K. Zato se naši ljudje opozarjajo, naj v lastno korist par dni še počakajo s prodajo tujega denarja. Čim se razmerje med finančnim ministrom in bankami uredi, bomo o tej stvari poročali. Za sedaj pa pozor pred sleparjil Vrednost tujega denarja bomo prinašali kot doslej. CENE. g Jajca na ljubljanskem trgu prodajalo po 4 K do 4.50 K komad. Pričakuje se fie nadaljnl padec cen. g Mariborski trg. Na zadnjem semnju so bile cene za špeh od 75—85 za kilogram, S* cene za svinjino pa 70—90 za kg. Krompirja je bilo 28 vozov, kilogram po 6 K, kilogram čebule po 28—30 K, nadalje 4 vreče pšenice liter po 17 K, 3 vreče rzi liter po 11 K, 5 vreč ječmena liter po 10 K, 12 vreč koruze liter po 14 K, 15 vreč ovsa liter po 8 K, 3 vreče ajda liter po 10—12 K in 2 vreči prosa liter po 12 K, 20 kokoši komad po 150 do 200 K, 8 gosi komad po 250—350 K, 5 puranov, komad po 300— 350 K, 25 kuncev komad po 30—50 K' in nekaj kozličkov komad po 240—260 K. Fižol je štel 12—14 K, češenj 28—30 K kg, kislo zelje 16—20 K, kisla repa 8 K, šopek peteršilja 2—3 K, kupček špinače 2 K, kg jabolk 28 K, suhe slive 36 K, liter mle-kg 10—11 K, kg surov, masla 140—160 K, kg masti 95—100 K, jajce komad po 6—S K. g Žitni trg. Na žitnem trgu zastoja na trgu z denarjem in vrednostnimi papirji nastal skoro popoln zstaoj. zdi se, da je sedanja zboljšana vrednost krone samo navidezna, zato smo danes v žitni trgovini v položaju, ko se ne moreta odločiti niti kupec niti prodajalec, da skleneta kupčijo. Prodajalec noče popustiti od napovedanih cen, kupovalec pa zopet toliko ne da, kolikor zahteva prodajalec. Gotovo je, da se bo položaj v bodočih dnevih razčistil; kajti vsled pomanjkanja živeža v krajih, kjer ne pridelajo dovolj, se bo morala trgovina zopet začeti. V zadnjih dnevih je cena žitu v splošnem padla. Tako poročajo iz Novega Sada, kjer je žitna borza (tržišče), da je padla cena banatski pšenici od 2400 na 1930 K. Nadaljne cene so: Srbijanska pšenica 1780 K, oves 1.300 K, koruza Novi Sad 1.400 K, koruza Belgrad 1.350 K, koruza na Donavi 1.400. Moka št. 0 2550 K. Mast in slanina brez ponudb in brez kupčije. Cene nestalne. Taso se glasi zadnje poročilo iz Novega Sada. g Cene semenu na Hrvatskem. Semenski oves 16 K, poletni grahor 30 K, jari ječmen 16 K 50 v, jara pšenica 22 K, mamut pesa 50 K, eckendorfska pesa 50 K, sladkorna pesa 40 K, čebulček 80 K, čebulčkovo seme 350 K, češenj 40 K, kumare za kisanje 250 K, kumare za jed 700 K, vse vrste graha 70 K, majska solata 300 K, pozno zelje 400 K. Cene se razumejo za 1 kg. g Cene žitu v Ameriki padajo, posebno pri koruzi. Edin izvoz žita iz Amerike gre še v Rusijo. g V Avstriji tobak dražji. V Avstriji se podraže cigare za 200 odstotkov, cigarete pa za 100 odstotkov. g Cene žitu na Češkoslovaškem. Pšenica 340—360, rž 305—335, ječmen 240 do 270, oves 240—280, koruza '260—280, pše-nična moka št. 0 530—580 češkoslovaških kron za 100 kilogramov. DAVKI. g Državne pristojbine (takse) so prinesle državi januarja t. 1. 29 milijonov 477 tisoč 487 Din 80 p. Nad tri četrtine tega zneska so plačali »prečanU med temi samo Slovenija 3 milijone, 80 tisoč, 205 Din 47 p. g Oddaja pemoženja na CeSkem. Na račun češkoslovaške oddaje premoženja je bila do sedaj plačan« ena miliiarda češko- slovaških kron, še preden so davčni uradi razpisali to oddajo. Dohodki se uporabijo za kritje državnih nakazil. Skupno vsoto, ki jo prinese oddaja, cenijo na 10 do U milijard češkoslovaških kron. PODJETJA. g Revizija bank. Finančno ministrstvo bo v kratkem revidiralo vse zagrebške in ljubljanske banke zaradi trgovine z valu-tami in devizami. g Zadružna gospodarska banka v Ljub-ljani zviša delniško glavnico od 24 na 48 milijonov kron. g Prostore Gospodarske zveze in Ljudske posojilnice v Novem mestu je v nedeljo 5. t. m. dopoldne blagoslovil mil. g. prošt dr. Seb. Elbert. Po končanem sv. opravilu je osrednje vodstvo Gospodarske Zveze, katero sta zastopala gg. ravnatelj J. Dular in dr. F. Kulovec iz Ljubljane, skupno z načelstvom posojilnice pogostilo udeležence. K nadaljnemu gospodarskemu razvoju Novega mesta in cele Dolenjske pa naj pripomorete Gospodarska zveza in Ljudska posojilnica, ki zaslužujeta vse< stranske podpore in vpoštevanja od strani našega ljudstva. g Merkantilno banko v Kočevju je dovolil ustanoviti minister za trgovino in industrijo Vinku Heinriharju, trgovcu v Kočevju, Francu licu, trgovcu v Ribnici, Antonu Kajfežu, trgovcu v Kočevju in drugim. Osnovna delniška glavnica znaša 5 milijonov kron. g Veliko električno ccntralo namera« va zgraditi Zagreb na Savi pri Krškem. Stroški so preračunani na 290 milijonov, 52 tisoč, 700' K. RAZNO. g Prva redna letna skupščina Sadjar? skega društva za Slovenijo je bila v ned£ ljo dne 5. t. m. na vinarski in sadjar-ki šoli v Mariboru. Višji kletarski nadzornik Gom-bač je poročal o zadevi udeležbe na letoš« njem vzorčnem semnju, g. Pevec, veletr-* govec iz Mozirja, o sadnih razstavah, in g, M. Levstik o propagandnem delu za širjenje društva med slovenskimi sadjarji. Dosegli so se razni sklepi v svrho širjenja ini napredovanja umnega sadjarstva. Obširno! poročilo bo objavljeno v društvenem glasilu v »Slovenskem Sadjarju«. Po sklepu skupščine je priredil večji del udeležencev, izlet v Ruše in Falo. Drugi del, ki je te velikanske in velezanimive naprave že vi-, del, je ostal v Mariboru, kjer si je ogledal pod vodstvom vinarsko in sadjarsko šolo, šolske nasade, drevesnico in vrtnarstvo g.! Džamonje v Mariboru. g Zakon proti tihotapstvu. Finančna ministrstvo izdeluje poseben zakon zoper tihotapce. Kazni bodo izredno visoke. g Sajenje tobaka v Sloveniji. Uprava državnih monopolov je za leto 1922 odobrila sajenje tobaka v Sloveniji v okrajnih glavarstvih Celje, Maribor, Ptuj, Dolnja Lendava in Murska Sobota. Odkupne cen^ so nasproti lanskim povišane za povprečno; 50 odstotkov. Županstva v navedenih okranih glavarstvih bodo sprejemala pri" jave za gojenje tobaka do dne 31. marca« g Most čez Muro pri Veržeju, s katerim Jao zvezano Premurje z bivšo Štajerski izroče ta mesec prometu. Tedenske novice. Politične. p Konferenca v Belgradu. Jugoslavija, Čehoslovaška, Rumunija in Poljska so se posvetovale v Belgradu glede skupnega nastopa v Genovi, kjer se bo vršila konferenca vseh evropskih držav za gospodarsko obnovitev. Doseglo se je popolno soglasje in bo nastop skupen. Pri konferenci ni bil navzoč noben Hrvat ali Slovenec. p Spor med demokrati (liberalci) in radikali postaja zopet ostrejši. Sicer so glede zapostavljanja Slovencev in Hrvatov vsi istega mnenja, toda gre za to, kdo bo imel prihodnje volitve v rokah in kdo bo pri vladnih koritih več zaslužil. Ker sta obe stranki pripravljeni izročiti državo četudi samemu vragu, da se le kaj zasluži zraven, je gotovo, da se bosta zopet pobotali. p Dobra zafrkacija. Dr. Kukovec je v zakonodajnem odboru izjavil, da Slovenija nestrpno pričakuje popolno izvršitev centralizma in kako so Slovenci vseobče zadovoljni s sedanjo vlado. Dr. Hohnjec mu je zabrusil v obraz, da lahko vse take Slovence spravi na eno fotografsko ploščo. — Zdi se nam, da se tako grdo še ni nihče norčeval iz Slovencev kot dr. Kukovec — izda-jica. p Etbin Kristan, voditelj socialistične stranke v Sloveniji, se je izjavil v zakonodajnem odboru za čim hitrejšo uvedbo centralizma. p Kaj en minister vse prenese. Zadeva glede Pribičevičevih zvez s Hercigonjo, sokrivcem umora ministra Draškoviča postaja vedno bolj grda. Protič bije in dokazuje naprej, Pribičevič pa se je zadovoljil s tem, da je plačal belgrajske študente, ki so izjavili, da je Pribičevič — pošten. Isto kot je izjavil naš Kmetijski list. Protič pa, ki mu seveda taki dokazi nedolžnosti nikakor ne zadostujejo, je nadaljeval in imenuje v svojem glasilu Pribičeviča »ničvredne-ža in zločinca«. Če bivši min. predsednik kaj takega zaluči v obraz ministru za šole, je pa že debela. Toda Pribičevič ima trdo kožo. Niti zganil se ni. To je pa tudi že njegovim pristašem presedalo, ki se boje za lastni ugled, če bodo še dolgo trpeli takega človeka v svoji sredi. Zato so ga sedaj prisilili, da je vložil proti Protiču pritožbo. Seveda bi moral on najprvo — odložiti ministrstvo, da bodo sodniki lahko svobodni. — Značilno je, da naši svobodomiselni učitelji časte Pribičeviča kot svojega boga. p Novi škandali. V Belgradu izdaja neki Krsta Cicvarič, največji prijatelj ministra Pribičeviča, list »Belgrajski dnevnik«, v katerem z vso silo brani Pribičeviča In tako grdo napada Protiča, da je bilo celo društvo časnikarjev prisiljeno javno obsoditi tako pisanje. Sedaj izyjavlja Cic-varic, da je on izdal komunistom 600.000 « Pravočasno se priglasite za orlovski zlet v Brno! = ' ■"' ■'"•J " 1 |IL|1'" ' -ll v. 1 ' 11--1-- kron. Gotovo ne iz svojega. Protič je govoril o zločinu na ministrskem stolu. Težko brez vzroka. p Za največjo korupcijo je nastopil sr-bijanski poslanec Gjorgjevič, ki je predlagal, naj se odpuste vsi uradniki izven Srbije, ki niso državnega mišljenja, če tudi so i sposobni, na njihovo mesto pa naj se nastavijo državotvorni (to se pravi liberalni in svobodomiselni) če tudi so nesposobni. Ker so drugi srbski poslanci treznejši kot Gjorgjevič, ki očividno ni pri zdravi pa-' meti, je njegov predlog seveda propadel posebno ker je poslanec Zebot v imenu | Jugoslov. kluba najostreje nastopil proti | neumnemu predlogu. p Zemljoradniška stranka se ccpi. Iz kluba zemljoradnikov v narodni skupščini je izstopilo pet poslancev, ki so osnovali | »Seljačko stranko«. Domače aovica. d Pucljevi voli. Iz belgrajske »Politike« z dne 9. marca posnemamo: Zadeva z voli iz Nemčije je dobila novo, še bolj škandalozno lice. Zanimivo je, da so jo ! spravili sedaj na dnevni red ravno oni, ki so jo zakrivili, samo z razliko, da preti sedaj iz afere nastati politično-diplomatski škandal. Znano je, da je sramotno pogodbo o prodaji živine iz Nemčije odločno drža-nje vse poštene javnosti znatno omajalo in zdelo se je, da se bo preprečil ogromni profit, ki ga je za zagrebškim »Prometom« skrivajoča se skupina hotela prenesti iz državne blagajne y svoje žepe. Ta profit bi znašal mnogo milijonov. Sklonjeno je namreč bilo, da se druga partija živine — ona, ki jo je Pucelj prodal zagrebškemu »Prometu« — izplača naši državi v gotovini in sicer v zlatih markah, tretja partija pa bi se javno prodala, a licitirati pa bi smeli samo oni, ki so trpeli škodo v vojni. Konzorcij pa te izgube ni mogel preboleti in je mobiliziral celo vrsto advokatov, ki naj tožijo državo zaradi neizpopolnitve pogodbe, če ne bi dobil izgovorjene živine. Ko so namreč sklepali pogodbo o prodaji živine iz Nemčije, niso nikjer ugotovili, kaj naj se zgodi v slučaju, če država pogodbe ne izpolni. Ali se je to zgodilo nalašč ali pa slučajno, to mora vedeti g. Pucelj oziroma njegovi strokovnjaki iz ministrstva. Mogoče bi vedel o tem kaj povedati tudi ekonomsko-finančni odbor ministrov, ki je to pogodbo odobril kot za državo najuogdnejšo. Zaradi tega nedo-statka v pogodbi groze sedaj advokati, da bodo objavili vse, kar se je za časa sklepanja pogodbe po raznih ministrstvih šuš-ljalo, ali pa mora konzorcij prejeti svoj dobiček. Sedaj pa pride, kar je najstrašnejše in najbolj sramotno. Da se izognejo škandalu in da »gotova gospoda« ne bi bila osramočena, zahtevajo, naj državna blagajna plača, n« način seveda, kakor da ni državna blagajna neposredno plačala. Pod vplivom konzorcija poskušajo namreč doseči od reparacijske komisije v Parizu, da se Nemčija prisili, da nam izroči tudi drugo partijo živine, zaradi katere je afera baš nastala. (Ko. ie namreč.Nemčija. videla, da gre živina v mesnice in ne »za obnovo Srbije«, se je dajatvi v naturi -n uprla.) Za konzorcij stoji stvar sedaj tako, da bo dobil od države ostanek nemške živine po 4 Din za kilo, prodal ga bo pa po 24 Din za kilo. Ali pa bo Nemčija sama odkupila to živino od naše države v zlatih markah, nasa država pa bi morala dati zlate marke konzorciju, od katerega bi prejela ono malo število dinarjev, katero bi bila prejela, če bi mu bila izročila živino v. naturi. Ako pa se ne zgodi ne eno, ne drugo, naj bi plačala država konzorciju »odškodnino«. Tedaj pa bo g. Pucelj zopet vstal v parlamentu in povedal, da država zaradi »slinovke in parkljevke« ne le ni dobila živine, ampak je morala še v gotovini doplačati. d Velik uspeh naših poslancev. Na nezmanjšan pritisk naših poslancev je finančni minister dovolil kredit za slovenske bolnišnice. Zato ostanejo te zanaprej odprte in bodo obratovale v sedanjem obsegu. d Zakaj glavarstva po deželi dajejo še vedno nove gostilniške koncesije? Zato, ker je surovost, ki se goji po gostilnah najuspešneje razširjanje liberalizma in svo-bodomislestva. d Smrtne žrtve centralizma. Glad v, Dalmaciji I V naši po prirodi tako bogati državi gladuje cela dežela — Dalmacijal Vesti, ki prihajajo od tam, so naravnost strašne. Po otokih zbirajo morsko travo, da se z njo preživljajo. Po makarslcem pri-rnorju so ljudje srečni krušnih odpadkov, s katerimi se sicer pitajo svinje. Okoli Omiša velik del prebivalstva je komaj vsak tretji ali četrti dan kruh. Ljudje zbirajo pmrečice, da jih zrežejo in jedol Na Muču in Lečevici so pojedli ves žir iz redkih gozdov in se je zgodilo že več slučajev smrti vsled lakote. Na gornjih in vzhodnih Polji-cah je smrtnost tekom zadnjih dveh mesecev od novega leta sem prekoračila število smrtnih slučajev tekom celega leta 1921. Dalmatinska vlada ne razpolaga z denarjem, belgrajska ga ne da, ker mora podpirati fašiste v Zagrebu. d Hrvatski Sokol. Po dolgem boju s so-kolskim savezom je zagrebški Sokol na svojem občnem zboru 6. marca sklenil ustanovitev lastnega društva, ki se bo imenovalo »Hrvatski Sokol«. d Sokolska vzgoja. Poroča se nam.4 Pred par dnevi je neki katehet priporočal otrokom, naj hodijo vedno k maši in se udeležujejo verskih vaj. Takoj dvigne eden dečkov roko in na vprašanje, kaj želi, je odvrnil: »Naš vaditelj (ime je znano) je rekel: »Jaz sam nikoli ne grem v cerkev. Zelo me bo veselilo, če tudi vi nikoli ne greste.« d Jugoslovanski fašisti. Liberalci se hočejo držati z nasiljem, ker se ne morejo z delom. Zato snujejo iz Sokolov fašiste, ki naj v malih skupinah napadajo in strahuje-jo naše ljudi, organizacije in podjetja. Vlah da ima zato tudi dosti denarja — kljub te« mu da ljudstvo v Dalmaciji od lakote umira, da naši študentje v inozemstvu obešalo šolo na klin, da so bolnice brez denarja! itd. Zagrebškim fašistom, ki so v društvu »Narodne obrane« je izplačala vlada 800 tisoč kron podpore. Take gnilobe Se nismo videli« d Seme in Sufti. Nad zgleden učitelj Drago Bitenc, vzgojitelj šentviške mladine, ki smo mu zadnjič našteli njegove vzgojne vrline, nas je počastil vsled tega v >Slov. Narodu« s tem, da nas imenuje seme in šufte. No, če se gospodu sokolskemu načelniku splača, da se še nadalje pečamo z njegovo vzorno osebo, pa naj bo! Gospod sokolski načelnik niti z besedico ne taji niti enega dejanja, ki smo mu jih očitali, zakaj s pričami dokazane reči se ne dajo tako lahko utajiti, kakor bi g. načelnik in .vzgojitelj šentviške mladine gotovo rad. Zato niti ne poskuša. Gospod sokolski vzornik in vzgojitelj, Vi ste 1. učence obrtne šole v šoli učili pisati ljubavna pisma m jim dajali navodila, kako jih morajo pošiljati, da starši ne opazijo. 2. Vi ste na petek v šoli v veliko zgledovanje vernih otrok jedli klobaso. 3. Vi ste zapeljali mlado dekle z obljubo, da jo vzamete v zakon, pa ste obljubo prelomili. Dekle je v bolnišnici umrlo. 4. Vi ste ji dali »zdravil«. Z ozirom na javno dostojnost in z ozirom na Vašega brata — saj veste, kaj mislimo — bomo o tem tudi še danes molčali. Če pa hočete, bomo pa tudi s to stvarjo prišli v javnost. — šentvidec. d Enakopravnost. Vsak pravoslavni bogoslovec v Belgradu ima 2400 K mesečne štipendije, katoliški škof na Hvaru pa ima 1400 K mesečne plače. d Nevaren odjjovor. Otrok je vprašal mater: Zakaj nima oče nič las. — Zato, ker toliko misli. — Zakaj pa jih imaš ti toliko? — Glej, da se pobereš, nesrečni otrok. d Ušivi Jugoslovani. Ce hočejo Jugoslovani prestopiti švicarsko mejo, ga preiščejo, 6e nima uši, sicer ne sme prestopiti meje. — Orožniška komanda je dala nalog, da morajo orožniki, ki se vozijo po železnici, potrdilo, da nimajo uši. — Vsestransko napredujemo pod samostojno-liberalno vlado. Naš ugled raste doma in zunaj. d 25 let je Študiral zdravilstvo neki srbski dijak na Dunaju. Te dni je vendarle napravil doktorat. Ti mladostari gospod doktor je užival ves čas bogato štipendijo iz Belgrada. d Kornptni dr. Žerjav. Znani pisatelj-svobodomislec Kraigher je očital v neki uruftri dr. Žerjavu, da je korupten (pokvarjen človek). Dr. Žerjav toži Kraigherja. Seveda ostane dr. Žerjav pri vsem tem še vedno korupten, kar je pač že splošno znano. d Znani bivši urednik »Slov. Naroda«, Miroslav Malovrh, ki je pisal svoj čas najbolj strupene in zagrizene članke proti Sli>, je 7. marca umrl v blaznici na Studencu. N. v m. p.l d Predsednik reške republike, ki so ga fašisti prepodili z Reke, stanuje sedaj v Ljubljani. Za Jnjoslovansko matico ie drovala vesela družba na ovstni večer pri g. Jerr.eiu Drobni« ▼ Smarati 92 Din. Bog io iivi in dai, da bi imela veliko posnemalcev. d Duhovne vaje za može in mladeniče bodo v Ljubljani v Križevniški cerkvi v dneh od 23. do 26. marca. Pričetek dne 23. marca ob 7. uri zvečer. d Velika skupščina Slov. Straže, npr. obrambnega društva, se bo vršila v soboto, dne 25. marca 1.1. v Ljubljani v posvetovalnici K. T. D. ob 10. uri dopoldne s slede-3' čim sporedom: 1. Čitanje zapisnika zadnje velike skupščine, 2. poročilo predsedstva, 3. dopolnilne volitve v društveno vodstvo, 4. slučajnosti. Občni zbor Kmetijsko nabavne in prodajne zadruee za kamniški politični okraj se bo vršil dne 19. marca 1922, to je na sv. Jožefa dan dopoldne ob pol desetih v Kamniškem domu v Kamniku. — Člani zadruge iz celega okraja ste tem potom vljudno povabljeni, da se občnega zbora polnoštevilno udeležite. — Ako imate kake želje in nasvete, oziroma predloge, ki naj bi so obravnavali na tem občnem zboru, jih pismeno javite načelstvu zadruge. d Operacija. Naš priiateli I V. ie bil na želodcu bolan. Potrebna ie bila oneraciia. Operirali so ga enkrat, dvakrat, trikrat. Vse sku-oai ni nič pomagalo. Četrti se ie moral pod-vreči. In predno »o ga omamili, t« rekel: — Njkar ne šivaite rane, kar knofe napravite. d Pri Sv. Uregorju uad (Jrlnekom «e je minuli mesec poročil načelnik ondotnega Orla g. Alojzij Jaklič s podpredsednico Orlic gdč. Anico Ma-rolt. — Zadevno notico je naš list že enkrat natisnil, a vsled nugnjivosti tiskarskega škrata tako spakedrano, da ni bilo nikomur podobno. Napaka bodi s tem popravljena. d Osemdesetletnico rojstva je obhajal te dni g. Ivan Roeger v Ljubljani, velik delavec v oskrbi siromakov. (1 Umrla sta Angelo Bau, posestnik in trgovec zogljeni z Jagnjenice pri Radečah, v starosti 03 let v bolnici v Zagrebu, in njegov sin Angelo, star 28 let, poaostuik v Krmelju pri St. Jaužu na Dolenjskem. Blag jima spomin in žemljica lahka! d Umorjenega so našli na Večni poti za Rožnikom v Ljubljani 271etnega sodnega nadoficiala M. Benkoviča. d Morilec ministra Draškoviča Alijagič je 1 '1 8. marca ob 6. uri zjutraj v Zagrebu obešen. d Štiri smrtne obsodbe je izreklo sedanje porotno sodišče v Mariboru. d Kakšen ie razloček med dinarje« in denarjem. Da moramo imeti veliko dinarjev, da imamo malo denaria. d Frančiška Klemene rojena Kavčič v Ztren št 55 išče svojih 5 bratov: Jožefa, Antona, Ivana, Rudolfa in Karola Kavčič, kateri so ▼ Ameriki in o ka'erih žo ne vem 20 let ničesar. Oni, ki bi kaj o njih vedel, je naprošen, da naznani to na naslov: Frančiška Klemene, pošta KOnig Ludwig, Heinrichstrasse 72, VVestfalen, Deutschland, Čudodelna skrinjica. Povest Spisal Pieničan. Treba io ie bilo odpreti. Z nožem ia previdno vzdignil pokrovček, pritrjen a tankimi žebljički na ozke strance. V skrinjici ie ležal majhen zavitek, prevlečen z mehko tkanino. Spretno ie odstranil ovitek, pod katerim ie ▼ mehkem predivu otipal nekai okroglega. Odvil ga ie, tresoč se vsled nestrpnosti in pred niim ie zabliščal svetli obroček — prstan z dratfocenim biserom. V skrinjici na dnu oa ie tičal listek s kratkim pojasnilom, »Darilo tfro-finie Jadvigc svoji zvesti služabnici Marieti, Vrnil oskrbnik Mamert, poznejši Pavel Liberat. Sreča nai se nasmehne tistemu, ki bo vzival niegovo vrednost.« Griželi ie plosknil z rokama ter i« presenečen poklical ženo. zaposleno v kuhinii. »Neža, Neža!« ii ie hitel naproti. »Poglej ta prstan, to veliko dritocem11. — Pomoč je priila od ztforai.« »Kje si ga našel?« i« strmela ▼ prstan, ki n ga ie Štefan nataknil na prs> V tkrinHci, zazidani ▼ zidu pod sliko sv, Floriana,« ie povedal Griželi skoraj brez ta, p». »Tukai ie listek, čitail« »Darilo grofinie Jadvige ivoH zvesti slu. žabnici Marjeti,« ie brala počasi, »vrnil —« »Neža.« io ie prekinil Steian. »ali vel, kdo ie bila Marjeta, ta zvesta in blaga žena?« »Služabnica grofinie Jadvige. sai ie zapU sano.« ie odgovorita preprosto. »Ta zvesta služabnica ie bila moja —. umrla mati,« si ie otrl solzo ob spominu na svojo mtaer. »Ona nama ie poslala rešitev. Prikazen, ki sem io videl v saniah. me ie na. r-otila, da sem preiskal očetovo skrinjo; našel sem listek — ključ do skrivnostnega zaklad*, shranjenega na skritem kraiu« Neži se ie pričelo svitati. Se kot majhni deklici ji ie pravila stara Polinka o nekem dragocenem prstanu grofice Jadvige. darova« r.em nieni služkinji, kateri ga ie izmaknil graj« siti oskrbnik, »Mamert se ie nazival.« se ie Štefan spo< mnil svoie matere, ki ie vselei s studom izgovorila to ime. Ta mož ie oozneie nastopil pod drugim imenom: skromno ie živel v koči na hribu sv. Urha, učil in pridigoval ie sosedom ter iim ie napovedoval prihodniost S tem i« hotel izbrisati greh in popraviti krivico, stor« ieno svoii nekdanji sosedi. Ko ie tako nepoznan dovršil svoio pokoro, ie izginil brez sledi in Pšeničani se ga še danes spminiaio s hvaležnostjo in spoštovanjem. In nrav ta mož i« v duhu spokornosti uganil niegovo temno se« daniost. Take in enake misli so sc podile Griže/iu po glavi in niti zakašliati se ni upal. da bi katere ne izdal. »Pa kdo ga ie zazidal v steno?« ie Neža končala trenotni mrlk. Snela ie prstan, ki ga ie po six>5tliivem poliubu položila na mizo, »Moi oče in nihče drugi,« ie uganil Stetan. »Skriti ga ie hotel pred roparji, ki so takrat obiskovali hribovske vasi. Le on ie vedel za shrambo čudovite skrinjice — mogoče ie tudi. da ni poznal niene velike vrednosti — in pred smrtio bi mi io bil najbrž zaupal, ako bi bil * mogel govoriti. Odtod njegov zadnji pomen- t liivi pogled, s katerim me ie hotel opozoriti | na slik sv. Florjana?« »Kai bo pa sedaj?« ie uprla roki v bok, »Najbolje bo, ako molčiva o tem dogodku, ki bi povzročil toliko nepotrebnega govorjenja* Ljudje bi nama bili čez mero nevoščljivi.« »Se sumničiti bi naiu znali,« ie potrdil Štefan: »Očakar bi bil prvi med onimi, ki bi mi podtaknil koko nepošteno deianie.« »Ali misliš?« se ie prestrašila žena. »Oh, zdai ne bom več mirna, dokler bo ta orstaa pri hiši. Skrii ga. Štefan, reši me skrbi!« »Jutri se ponelieni ▼ mesto do zlataria,« jo je potolažil »Če se bova razumeta. tfa na bog videla več. Vrnil se bom z denarjem, i niim bom poplačal dolgove — polovico, mor« da tudi vse — kar bo ostalo, bom shranil r« stara leta.« — Skrbno je zavil prstan » tka« nino, z nori tfa ie v skrinjico ter io zaklenil * očetovo tkriaio. ključ pa ie spravil r posteito pod blazino. Nenoptsno srečen se t« Griželi povrnil f« mesta. Položil ie pred ženo na mizo denarnico! štela sta in računila: s polovico te vsote oo* krijeta dolgove, ostalo deneta na stran. Nav» dajali so ju prijetni občutki, kakoršni obhaiaio človeka, ki se po dolgem času iznebi bremena, ki bi ie žulil do kosti. Griželi ie poravnal dolgove v veliko za« čudenje Pšeničanov, ki »o z vso iznajdljivosti« ugibali, odkod je dobil denar. Zaman so »• napenjali pri Avbelju ob zeleni mizi. a nihč« ni pomislil, da ga zadeva ne briga. Rado oa »« na zemlii dogaia, da tisti, ki se za druge pr«* več zanimajo, sami sebe zanemarjajo. Ofakar ie kliub izoremembi svoiega soj seda pogreval nietfove stare napake, mu očital pregrehe in hudobije, pa ne iz studa nad nitmi, ampak iz golega sovraštva, ker »e mu V Štefan zameril ter je krenil na pravo not. Pri Griželju na Pšemšču se pod sliko »V. Floriana še dandanes nahaja zaprta votlinica' v nji je zadelana izpraznjena čudodelna skrinjica — tajen spominek sreče, miru in blato* slova. ki se razliva na prHazno hišico In men« prebivalca. Zalo prijetna deluje pri drgnenju hrbta, rok, aog in celega teleaa, kot kosmetikum za negovanje kože, zob in ust, lekarnarja Fellerja prijetno dišeči »Elsafluid«. Je mnogo močnejši in boljši kakor frau-»osko žganje ln že 25 let priljubljen. Tri dvojuale »teklenice ali 1 špec. steklenica skupaj z zavojem in poštnino za 48 K. ?o«ilja Eugea V. Ketlcr, Stu-bie» donja, Elsatrg 16, Hrvatsko. Valuta pada, draginja rastel Kupuj domače milo ne tuje, importirano, Kupuj dobro milo, ker je isto najcenejše! Kupuj »GAZELA« MILO! Zahvala. Povodom 8mrtl go" spoda posestnika r Krmelju pri St Janin se najtopleje zahvaljujemo vsem, posebno krmeljskim rud. profesiouistom in g. delovodji Kramžarju, ki so nepozabnemu pokojniku za časa njegove bolezni stali s svojo pomočjo vedno ob strani, poskrbeli oh njegovi nenadni smrti ua lastna stroške nadvse sijajen pogreb in ga v obilnem šlevilu spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Z Bogom, dragi Gelče — nasvidenje nad zvezdami! Žalujoča rodbina BAU. gsgsss Zahvala. Za vse izkazano sočutje povodom smrti našega ljubljenega očeta in za obilno spremstvo k večnemu počitku se vsem najiskren*|že zahvaljujemo. Posebna zahvala pa velja še proč. dom. duhovščini, g. županu ter obč. odbornikom za spremstvo in našim ctrkvenim pevcem sa ginljive žu-lostinke. — Sv. Krit pri Litiji, dne 26. febr. 1922. RODBINA RESNIK. Zahvala. Za obile dokaze Iskrenega sočutja povodom gmrU' naže iskreno ljubljene soproge in matere ifije M vftnlj. MU roj. Škot Izrekamo tem potom vsem »orodnikom, prijateljem In znancem, posebno veleč, duhovščini, rudniškemu Bradnf&tvu, požarni b ram bi, Orlom ln Oriicom, darovalcem vencev in šopkov, za časteče apreiustvo M njeni zadujl poti nnjRrčuejšo zahvalo. Bajhenburg, dne 9. marca 1922. RODBINA K08L Rnllči h Ion OP srednje starosti, vajen konj DUIJOI Illdgjeb ln vseh gospodarskih dol, zorl na znanje vzeti, katero slavnemu občinstvu, obrtnikom, posebno pa trgovcem na deželi pri nakupu posebno priporočamo 1 sprejme takoj I. KAVČIČ, pe 622 event. vdova brez otrok, ki bi gospo-diajila 4 gospodom samcem !a obenem lutil kuliaia. Prosto stanovanje in lepa kuhinja v novi hiši, Trž č, na razpolago. — Zglasiti se je pri KOZiNA, Ljubljana, Breg 20, ali v Tržiču v tovarai, za kmetijstvo in obrt priporoča tvrdka »Industrijsko - električno podjetje v LfuMžani, Sodna užica 1 (podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 44. Edison-Saks). Motorji so v zalogi, so prvovrsten fabrikat in se zanje jamči. Hlode, gojzdove, trame, deske ■n HrUO ponudite LESNI DRUŽBI ILIRIJA III UlVd Ljubljana, Kralja Petra trg u*"* pred sodnijo. - Plačujejo se najvišjo dnevne cene! Ma nrnrtai' DESKE- PL0.in Pid yU«J. stovi, borovi, jagnetovi, javo-rovi itd.), 1 vagon HMEUARIC. 2 težka VOZA (trakšir), 2 lahka VOZA in cn DRISK. Radi holeh-nosti proda Jožef Jczcmik, Stob, pošta Domžalo. kostanjevTes prosto vagon ia večje množine v gozdu, kupi J. POGAČNIK, Ljubljana, Dalmatinova ulica St. 1, I. nadslr. Posredovalci se dobro plačajo. 150 kož, obraza, vratu, rok, kakor tudi lopa rast las so morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Feller: »ELSA« MUJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „mlio lepote"; 4 kosi z zamo-tom in poštnino 98 Kr. »KISA« OBMAZNA 1»0. iflADA odstrani v>ako nečist: st kože, solačne pege, zojednnco, nabore itd., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto-. 2 porcelanasta Umika z "amotum in poštnino 52 Kr. »EbSA« TANOCHIPJA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, propiečuje izpadanje, lomljenje in ceptev las, zapročuja prhut prorano osivelost itd.; 2 porc3lana«ta lončka z zamotom in poštnino 52 Kr. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. IlAZNO: Jjliino mlol.o 15 K: Brliomas 8 K; najfinejši ■ - — .......... -ji). 8 K; Schampocn za lnso S K : rumeuilo 12 li9(kov 24 K un HiieiiU i»arlam p:> 40 iu 5» K; Močna vnd:; jsa 'ust 68 K; Za to rar.no prodmeto so c^mot in poštnina posebej ra<*:unn. i«. FH£.?,ESS, lekarnar Slublca denia, Eha Jrg; 1», Mreuaiko. se ne dobi ničesar, a vendar če hočeš kupiti po ceni razno blago češkega izvora, n. pr.: sukno, kamgarne, šev-ote in žamet za moške ter volnene in polvolnene tibete v vseh barvah za ženske obleke (velika izbira primernega blaga za birmance.) močno hlečevino, različnih klotov, celirfev, najmočnejšo pisano kakor tudi belo in rujavo kotcnmo, svilene robce in Jerpe najnovejših vzorccv, doma izgotovljenega moškega in ženskega perila, nogavic vseh velikosti, ovratnikov in kravat, predpasnikov, vezenine ter raznega drugega blaga si oglej vsak novo urejeno in povečano trgovino 1SCB" F. m B. Ljubljana, Sv. Petra cesSa 29. Priporočamo svo;o veliko zalogo različnega blaga angleškega in češkega snlcna, -volnenega blaga za moške in žeuske obleke, različno perilno blago, Kakor platno, Sifone, cefirje, tiskanino v najnovejših vzo.c h in bogati izbiri, flalje različne volnene in šivane odeje za postele, svilene, volnene in bombaža,ste robce za na glavo i. t. d. Opozarjamo tadi na raznovrstne ostanke po zelo znižanih cenah. A. & E. """ TSVCr Ljubljana, Mestni trg 10. Izdaja koo zorel) »Domoljuba«. r Odgovorni urednik Anton Sušnik v Ljubljani. Tiska Jugoslovanska tiskarn«.