Majniška številka „Nase luči”, Usta ki naj druži slovenske rojake, razkropljene po Zapadni Evropi NAŠA LUČ i/i<|e vsak mesec razen junija in avgusta, desetkrat na leto. Dopise za Številko, ki izide konec meseca, je treba poslati uredništvu ali poverjenikom vsaj do petega v mesecu. DOBRA SLOVENSKA SRCA med našimi izseljenci pomagajo, da list izhaja. Naj da vsak od nas svoj del, pa bodo stroški za tiskanje sproti plačani. Najlaže se to doseže, če se'plačuje naročnina. Za tiste ga, ki naroči list naravnost v Celovcu in mu ga od tam pošiljajo, znaša naročnina 28 šil., -18 bfr, 400 ffr, 4 h. gl d, 4,50 DM, 700 lir, 12 aftgl. Šil., 1.50 dol. ker ima list poverjenike po raznih krajih, lahko oddaš darove in denar tndi; njim ali pa pošlji naravnost na Upravo. , , - UREDNIŠTVO IN UPRAVA „NASE .LUČI" Viktringcr Ring 2(i. CELOVEC - KLAčVENFURT, Austria; ZANKE IN UGANKE - ZLOGOVNICA I/ /logov: an, bol, bor, ga, go, ja, je, kob, la, leni, Ija, ljub, na, na, ni, od, ra, ra, rod, ru, te, ti, u, /a, /ar — sestavi besede, ki pomenijo: I glavno mesto Slovenije, 2 mesto, kjer je umrl |e/tis Kristus, 3 nam kaže čas, 4 eden od sv. Treh kraljev, 5 govoriti neresnico, t> apostol, 7 glavno mesto Turčije, 8 narodno predstavništvo. — Začetne in končne črke, brane od zgoraj navzdol, dajo imeni dveh slovenskih mest. MAGIČNI KVADRAT A A I) I) Iz črk v kvadratu sestavi p p £ £ besede, ki se berejo vodorav- no in navpično enako: 1 te-1, L O O j-očina, 2 domača žival, 3 S š T V majhen otrok, 4 moško ime. STARINSKI NAPIS Ko je Alojz Prepeluh kupil hišo, je v podstrešni sobi odkril star napis, ki ga ni /nal prebrati. Mogoče ga znate vi prebrati? Napis se glasi: Ethin en ev en eni en avend! (Rešitev zagonetk prihodnjič!) UGANKE V njih nosimo učenost, ki v glave naravnost gre lahko, če je volja za to. Pozimi veliko pojč, da nam toploto daje, a lačna stoji poleti, ker ji ni treba greti. Belo nebo. Izpod neba doli binglja brez kladveca zvonček in v njem je zlat sonček. (Kdo je to, pove že v tej številki urednik na zadnji strani.) * REŠITEV ZAGONETK IZ 4. ŠT. „NAŠE LUCI” Pravokotnik: riba, okno, žaba, nebo, Ivan, vlak, Ezav, noga, eden, cena: Rožni venec. DopolnjevaInica: Ljubo doma, kdor ga ima! , ■ Vozni listek: Ilirska Bistrica. SLIKA NA 1. STRANI OVITKA Kapela z oltarjem, na katerem je milostna poito-ba Marije Pomagaj na Brezjah na Gorenjskem. Malo pred smrtjo je ta prostor čudovito prenovil naš veliki arhitekt mojster Plečnik. Ko oko zagleda to kapelo, se srce razveseli oh čudovitih očeh Marije na podobi: ..Na Brezjah stanuješ, v nebesih kraljuješ. Pomagaj, Marija, pomagaj nam Ti!” y Brezje so naša slovenska najlepša in največja Marijina božja pot. DCdö je müderen ? Katoliško delavstvo sv. Jožefa že od nek-daj smatra za svojega zaščitnika. Čemu? V sv. Jožefu vidi moža, ki je svoje delo opravljal z Bogom. Svoji borbi za kruh je dal še globlji smisel, ki je služba Bogu in človekovo spopolnjevanje. l\ ako tuje je na žalost to visoko pojmovanje o sv. Jožefu in človekovem delu množicam sodobnega delavstva?! Zanje je sv. Jožef nekak simbol vsega zastarelega in nazadnjaškega. >,Kaj naj stari Jožef,” tako se sprašujejo ti; „rokodelec iz Palestine, ki je sam znašal kamenje in ilovico za svojo revno kočico, ki je k vaškemu vodnjaku hodil po pitno vodo, kateremu je narava s soncem in dežjem, polje z žitom, travniki z živino, sinagoga, tempelj in sejmišče bilo edini življenjski krog, kaj naj ta starokopitni mož počne ttted modernim delavstvom v velemestih, tned nebotičniki, v veletrgovinah, v rudnikih, v ogromnih železarnah in ladjedelnicah, poleg avtocest in telefonskih napeljav, ki vedno gosteje preprezajo dežele?” „Moderno življenje”, mislijo ti, „potiska tesarja Jožefa z njegovega podstavka. On je še samo spomin od včeraj. Nekaj cvetlic pred njegovo sliko ali kipom mu še more-nio privoščiti. Ali to je vse. Več ne zasluži!” ..Življenje je namreč pretrdo, da bi se še mogli ustavljati ob vašem Jožefu,” nam kliče današnji Bogu odtujeni človek. „Mi iščemo drugod prijateljev in zaščitnikov. Iz atomskih delavnic se dvigajo junaki bodočnosti. Naši pomočniki niso V nevidnih ne- besih, temveč sedijo v uradih sindikalnih in političnih organizacij, v tiskarnah in bankah itd. To so ljudje modernega kova, ki nas razumejo in znajo odgovarjati našim željam.” „Kaj moremo pričakovati od nebogljenega Jožefa iz Jutrovega? Bomo mar njega postavili za slavnostnega prvomajskega govornika? To je že od sile! Predolgo že so nas s takimi bajkami zadrževali v revščini. Zato pa proč z Jožefom iz hiše Davidove! Proč z družino iz Nazareta! Mi gremo novim dnem nasproti z Mark-som in Leninom! S „svetniki” iz socialistične družine, s svetovno revolucijo!” + Z—p-tako, vidimo, je papež s svojim novim praznikom sv. Jožefa razburil Bogu in Cerkvi odtujene množice. A to še bolj kaže, da je praznik bil potreben. Ubogo delavstvo! Kakšno življenje ima pač delavec, ki mora v trdi borbi za obstanek dan za dnem preživeti med stenami delavnice, v hrušču, vročini in prahu proizvodnje, često izpostavljen kapricam in surovostim predpostavljenih, a je brez vsakega smisla za vse tolalbe polno, ki se nanaša na vero in Boga? Kako brezupno zgubljen v slepi ulici materialističnega življenja je tak človek! In zakaj je tak? Kaj hoče doseči s tem načinom življenja, ki ne pozna pravega sonca? Bo morda s svojo brezbrižnostjo, dvomi in otročjo trmo, ki vse zameta, mogel kdaj najti Resnico, doseči Dobroto, si priboriti Pravico in tako zboljšati svoje razmere? Nikoli! Nemogoče! In če bi Marksovim duhovnim sinovom že uspelo, kar sicer sedaj presneto slabo kaže, delavstvu ostvariti lagodno življenje v gmotnem pogledu, BI' ŠE VEDNO OSTALO ODPRTO NAJNUJNEJŠE VPRAŠANJE, KI VSAKEGA ČLOVEKA PREJ ALI SLEJ ZAČNE MUČITI IN SE GLASI: „KAJ JE PRAVZAPRAV SMISEL ŽIVLJENJA? ČEMU ŽIVIMO?” Kdor na to vprašanje ni dal jasnega in pametnega odgovora, si ne more domišljati, da je moderen. Ako se namreč vsaj malo poglobimo v razmišljanje o smislu človekovega življenja, takoj vidimo, kako plehko je vse govoričenje Bogu odtujenega človeka. Človek vendar ni samo to kot druga bitja na zemlji. On je daleč več kot vse to, kar ga obkroža; sega više, kot so zvezde; več je vreden kot ves ostali svet. človek je nad vsemi dognanji znanosti. Njega ne moremo razložiti že z njegovim časopisom, kruhom, stanovanjem, delom in denarjem. ČLOVEK IZHAJA OD BOGA IN SE VRAČA K NJEMU. BOG GA JE USTVARIL ZA SEBE. TO JE NJEGOVA ODLIKA, VREDNOST IN SKRIVNOST. NA TEM SVETU JE ČLOVEK SAMO OB BOGU NA PRAVEM MESTU. BOŽJA LUČ OSVETLJUJE NJEGOVO DELO, GA PLEMENITI IN LAJŠA. + li je sv. Jožef po vsem tem še zastarel, nespameten, tuj in odveč? Ali je on še sredstvo, s katerim se skuša ovirati vzpon delavskega stanu? Kako so kratkih misli ti, ki bi radi veljali za pametne in modre! Bog je dopustil, da je sv. Jožef bil tesar. Noben čudež ni zmanjšal muke njegovega dnevnega dela. Sredi božjih skrivnosti je veren in pobočen stal ob vsakdanjih naporih. Brez svetovnega časopisja je vse razumel in vedel. Odkod? Ker je MOLIL IN DELAL; oboje v božjo čast! Krščanski je tisti delavec, ki moli; kdor pa moli, prav dela. Človek je iz duše in telesa; pripada Bogu in svetu; zato mora moliti in delati. Samo delavstvo, ki razume to nujnost, bo sposobno ostvariti lepše dni sebi in drugim. Ti, očak sv. Jožef, ki si v svoji skritosti in skromnosti ostal večno mlad in moderen, pa nam k temu pomagaj! JtLati mila Mati sladka, Mati mila, k tebi dete hrepenim, vleče me ljubezni sila: zate vedno naj živim, v tebi duša vse okuša, kar ljubezen čista da, k tebi priti, tamkaj piti vir ljubezni daj, Gospa. Ni še krepko srce moje, slab je še ljubezni žar, ti ga, Mati, vtopi v svoje, pa bo čilo za vsekdar. V družbi s tabo, srce slabo, Mati, očvrstćlo bo. Zate vneti tu na sveti srca vseh želelo bo. PISMO ZA MAJ Ljubi moji, umrl mi je bratec, moj mali bratec, ni ga več. Sicer je že dolgo od tega, že veliko let, a vendar! Velik še ni bil, a prav majhen tudi ne. Ne vem več, v kateri razred vaške šole je hodil. Jaz sem bil takrat vojak na fronti in moj oče je bil tudi vojak, bratca je mati sama doma pokopala. Pozneje mi je vsa žalostna pisala, kako je bilo. Lepo se je pripravil na smrt, sence 50 171 u ie legale na obrazek. Mati je molila z njim in ob njem. Govorila mu je zadnje besede o lepih nebesih, o Jezusu in Mariji. Tedaj jo je tiho zqprosil: ,Marna, dajte mi ^sto lepo Marijo!” — Poleg mnogih svetih podob smo imeli doma tudi dva majhna kipa lurške Matere božje. Eden izmed teh Je bil že izgubil sveže barve, bil je oskrbljen in lisast, drugi je bil malo večji, lepši in skoraj nov. Seveda, umetniške vrednosti tudi ta ni imel. A kaj zato! V otrokovi duši je zbudil slutnjo prečudežne lepote Marijine. ,Mama, dajte mi lepo Marijo, ” je prosil. Mati mu jo je prinesla. Objel jo je z uvelimi ročicami, privil k sebi in poljub-tjal toplo in nedolžno, kakor otrok zna. »Sveta Marija ... prosi za me ... zdaj...” Zadnja molitev je bila še za ata in brata na fronti. „Povejte jima, da sem zanju molil in nato umrl,” je še naročal. Zares je kma-iu izdihnil, z lepo Marijo v rokah. Ljubi uioji, tako je umrl moj bratec. Pa saj to ni res! Saj ni umrl, ne! Le preselil se je tja gor k lepi Mariji. Moj bratec živi, prepričan sem, da živi. Ljuba Mati Marija ga je vzela k sebi. Prej je on njo objemal, zdaj ona njega prižema na svoje srce. Vse prej se zdi, da smo mi umrli, mi, ki lepe Marije nimamo, ki lepe Marije ne ljubimo! Ne damo ji prostora v svojem srcu. Naše srce ni lepo, zato ni prostora v njem za lepo Marijo. Ni prostora zanjo v srcu, iz katerega izvirajo grde misli, grde besede in grda dejanja. Kakor zadnji pomladanski vetrovi mi buta ob stene srca tisti klic: „Dajte mi lepo Marijo!" V meni vse kriči in ječi po njej. Zdaj ne jočem več za bratcem, ki živi pri Mariji, zdaj tožim za brati in sestrami, ki so mrtvi, ker lepe Marije nimajo. O, dajte nam lepo Marijo! Moli, bratec, moli, angelček moj, za brata na fronti, za brate in sestre, ki se borijo! Sklenimo vsi roke k molitvi, da pride Marija k nam! Da zmagamo, da vstanemo v novo duhovno pomlad ob lepi in dobri, ob močni in zvesti in usmiljeni Mariji. čujte, ljubi moji, zdaj je maj. Nebesa Sf‘ odpirajo, angeli lepo Marijo k nam neso. neso. P. V. Vrtovec, D. J. ('Jt> bi ne. bile ŠKOFA ... Malokdaj vidimo škofa in ne vemo več, kako pomembna oseba je. Spominjamo se le, da nas je birmal. No, včasih smo slišali tudi njegovo pastirsko pismo, ki ga je župnik bral na prižnici in takrat ni pridigal ... Toda če bi ne bilo škofa, 1. bi ne bilo duhovnikov. Samo škof more izbrati in podeliti komu mašniško posvečenje. 2. bi ne bilo cerkva. škof daje dovoljenje za gradnjo cerkve. Prvi kamen zanjo položi v zemljo. On cerkev blagoslovi ali posveti. On posveti kelihe in patčne. 3. bi ne bilo evharistije. Brez škofa bi ne bilo duhovnikov, ne oltarjev, posvečenih kelihov, pa tudi ne svete maše, ki jo duhovnik opravlja v zvezi s svojim škofom. 4. bi ne bilo slovesnega krsta. Kadarkoli duhovnik krščuje, uporablja sveto olje in sveto krizmo, ki ju posvečuje za ta namen le škof. 5. bi ne bilo svete birme. Če v smrtni nevarnosti tudi župnik lahko podeli komu sveto birmo, vendar vedno uporablja sveto krizmo, ki jo je za to posvetil škof. 6. bi ne bilo spovedovanja. Razen v smrtni nevarnosti noben duhovnik ne sme spovedovati, če ni dobil za to škofovskega dovoljenja. Navadno ga dobi že s tem ko ga škof imenuje za kako službo. 7. bi ne bilo zakramenta svetega maziljenja bolnikov. Navadno blagoslavlja sveto olje za bolnike le škof. 8. bi ne bilo porok. Veljavno more poročati le župnik, ki je imenovan od škofa za župnika. Samo škof more dajati slovesni blagoslov, na katerega so navezani odpustki. Samo škof more v sprevodu na desno in levo blagoslavljati vernike. Ko daje blagoslov, naredi trojni križ. Trije škofje posvečujejo novega škofa. Takrat mu kot nekoč apostoli — saj bo postal namestnik apostolov — položijo roke na glavo: „Sprejmi Svetega Duha!” Mazilijo ga s svetim oljem za pastirja njegove črede, na roko mu dajo škofovski prstan. Vsi duhovniki so samo škofovi sodelavci. Zato od časa do časa pride uradno kot pastir obiskat župnije. Pogleda na licu mesta, kako vršijo izročeno jim službo. Sam stopi v stik z ljudstvom, ga uči božjega nauka za življenje, kakor so to delali apostoli med prvimi kristjani. „Hodili so okrog in oznanjali blagovest,” pravijo Apostolska dela. Tako škofova potovanja niso sprehajanja, pa tudi ne obiski kakšnih ministrov ali upraviteljev. Škof je OČE svojemu ljudstvu. Kot dobri Pastir pozna svoje ovce in ovce njega poznajo. Dolžan jih je učiti in voditi. „5^ Utice, nat.. Zopet praznujenio mesec majnik. Postavili smo Marijine oltarčke. Prepevamo lepe Marijine pesmi in v svojih molitvah ji zaupno odkrivamo svoje skrbi in prošnie. To splošno navdušenje za Marijo pa skušajo ohladiti pripadniki raznih Mariji nenaklonjenih ločin, ki često begajo tudi naše vrste. Zato ne bo odveč, da ob začetku Marijinega meseca temu vprašanju posvetimo vsaj čisto kratko razmišljanje. + V duhu se postavimo pod krii na gori I^ilvariji. Tam stoji tudi Marija, Jezusova mati. Tako namreč beremo v poročilu evangelista Janeza: „Stale so pa poleg krila Jezusovega njegova mati in sestra njegove matere, Marija Kleopova, in Marija Magdalena. Jezus se ozre na mater in na zraven stoječega učenca, ki ga je ljubil, ter reče materi: „Zena, glej, tvoj sin!” Potem pravi učencu: „Glej, tvoja mati!” In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi (Jan 19, 25-27). Nauk Cerkve pravi, da je Marija namesto nas stala pod križem; kakor je tudi ob angelovem oznanilu v imenu celotnega člo- veškega rodu spregovorila svoj „ZGODI se mi po tvoji besedi!” Marija je tako soudeležena pri odrešilnem delti svojega Sina. V svoji marijanski okrožnici k novemu prazniku Marije Kraljice papež govori: „Marija je bila v odrešilnem delu po božji volji povezana z Jezusom Kristusom, po-četnikom odrešenja.” Ista okrožnica govori drugod: „Ta preslavna Gospa je bila izbrana za mater Kristusovo, da bi imela delež pri odrešenju človeškega rodu. V papeški okrožnici iz leta 1950 se Marija omenja kot „Pomočnica Odrešenika”. Papeži se niso obotavljali Marijo ponovno imenovati SOODRESITELJICO. + V to enoglasje, ki priznava Mariji silno važno vlogo pri rešitvi človeštva, na prvi pogled nekoliko čudno udarjajo klene besede apostola Pavla, ki pravi: „En Rog je; eden tudi srednik med Bogom in ljudmi, človek Kristus Jezus, ki je dal samega sebe v odkupnino za vse.” (1 Tim 2, 5). Kako te besede spraviti v sklad s tem, kar smo pravkar povedali o Mariji? Razume se, da ne dvomimo o pravilnosti Pavlovega nauka. Navidezno nasprotje bomo pojasnili z be- sedami iz ze navedene papeške marijanske °kroinice, ki so sledeče: „V polnem in izključnem pomenu besede je kralj samo Bog-človek, Jezus Kristus. Vendar je na omenjen način tudi Marija udeleiena pri Njegovem kraljevem dostojanstvu. Iz njene povezanosti s Kristusom izvira namreč njena kraljeva oblast, da sme deliti zaklade božjega Odrešenika.” Marija ima tedaj svojo moč in luč od Jezusa Kristusa in ne od sebe same. V primeru s Kristusom igra Marija PODREJENO, vendar zelo važno vlogo. Mi se ne moremo namreč obračati h Kristusu, ne da bi vrgli pogled tudi na njegovo ljubljeno mater. Kristusa si brez Marije ne more-nto predstavljati.' + Naj nas tedaj ne motijo zablode Marijinih neprijateljev! Po naših domovih, cerkvah in kolonijah naj x/ tem mesecu veselo in zaupno odmeva: »Spet kliče nas venčani maj . . .” V-ko. ŠTIRIDESET LET OD FATIMSKIH DOGODKOV 13. maja poteka 40 let od prvega Marijinega prikazovanja v Fatimi na Portugalskem, leta 1917. Dolga leta se cerkvene oblasti niso prav nič izjavile, ali je smatrati te dogodke za resnične ali ne. šele 13. oktobra 1930. je tamkajšnji škof izjavil, da so te prikazni vredne vsake verjetnosti in se smejo vršiti pobožnosti na čast Fatimski Materi božji. Posebno vrednost daje Fatimi to, kar je Marija tam napovedala: „Rusija se bo spreobrnila. Nastopila bo dolga doba miru.” Toda, kdaj — to zavisi od molitve vernih in °d poboljšanja ljudi. Posebno je priporočala Marija molitev svetega rožnega venca. Koliko časa tešč? Ker so se življenjske razmere na svetu znatno izpremenile, je papež Pij XII. letos odredil, da veljajo za ves svet za vernike, kadar gredo k obhajilu, ta pravila: Ko greš k obhajilu (pri dopoldanski, popoldanski ali ponočni maši), ne smeš tri (3) ure prej ničesar jesti (netekočega zavži-ti), pa tudi ne kaj alkohola popiti. Do ene (I) ure pred obhajilom smeš kaj drugega popiti. Navadno ali mineralno vodo lahko piješ kadarkoli. Bolnik sme kaj nealkoholnega zaužiti kadarkoli, pa tudi vsako resnično zdravilo (tekoče ali trdo). Odslej bo tudi tisti, ki se je doslej izgovarjal, da ne more biti zaradi nočnega dela tešč, lahko pristopil k sv. obhajilu. Če bo kdo tešč po starih pravilih iz duha pobožnosti ali premagovanja, si bo s tem pridobil večje zasluženje, ni pa se starih pravil dolžan nihče držati. desnica ojvoda Trajčo je bil izkušen stari četnik že pred balkanskimi vojnami. Bil je učitelj našega „letečega odreda”, ki je ponoči in podnevi odbijal in zasledoval bolgarske komitadžije in arnavt-ske kačake. Domačini odredu niso pomagali. Dolga leta turške strahovlade in raznarodovanja bolgarskega učiteljstva in grškega duhovništva so napravili, da ljudje sicer dobri po duši niso več nikomur verjeli in so se zaprli vase. Našega vojvodo pa so mladi in stari imeli radi. Kadar je prišel z nami v kakšno vas, je vse hitelo k njemu in mu poljubljalo desnico, ki jih je dolga leta ščitila in vsaj za nekaj časa dajala občutek varnosti in svobode. Trajčo nas je učil vseh mogočih nakan. „Če hočeš premagati sovražnika, ga zmedi!” je bilo njegovo načelo. Rad me je imel in žal je bilo obema, ko naju je službena dolžnost poklicala vsakega na svoj kraj. * Med drugo svetovno vojno sem bil ujet in mi je uspelo pobegniti v gozd v svobodno domačijo. Par let pozneje sem s svojim odredom prišel v zasedo nedaleč od Obre-novca. Iz Beograda je prihajal avto z mu-nicijo za nemški bataljon v Obrenovcu. Z lahkoto smo ga zajeli in presenečeni našli v tovornem avtu nekega ranjenca. Zagrabili smo ga z municijo vred in izginili v temno noč. V hribih smo se odpočili in pogledali, kako je z ranjencem. Prišel je k sebi in nas prosil, da ga rešimo vezi na roki. Vojak, ki se je lotil posla, je presenečen zagledal ob njegovem zapestju privezan kos odrezane moške roke. Vprašal sem ranjenca, kaj to pomeni. Začel mi je pripovedovati. „Nisem hotel dati Švabu odmerjeno mi žito in so me odpeljali v Banjico v koncentracijsko taborišče ... Ko sta bila v mojem selu ubita dva Nemca, so nas dvesto talcev slekli v kleti in po dva in dva zvezana spravljali v Jajince na morišče. Ko sem bil na morišču, mi je starček, ki je bil privezan zame, pošepetal: „Sinko, ko nas bodo postavili tja, se poženi na desno in čez ograjo v koruzno njivo in Bog s teboj! Drugega vojvoda Trajčo ne more narediti zate in za domovino!” Ko sem zaslišal vojvodino ime, me je spreletelo. Ranjenec je nadaljeval, kako se je pognal z vso silo v svobodo, kako je parkrat zadet od krogel nazadnje nekje na cesti omedlel. Drugega se ni več spominjal. Spoštljivo sem vzel v roke vojvodino zapestje. V misli, kako bi pomagal svojemu bližnjemu, je kljub bolečinam svojo roko z žico, s katero je bil na drugega privezan, dobesedno odžagal... Pozneje sem v koncentracijskem taborišču sam slišal, kako so gestapovci s spoštovanjem govorili-o njem, kako se je zagnal proti strojnici in tako rešil bežečemu neznancu življenje, da ga niso podrle krogle. Neštetokrat sem pozneje mislil na tega moža, ki je nekoč razkoračen stal na Plet-varu in kazal proti Prilepu in Bitolju: „Kolikokrat sem stal tu in zrl dol, kjer se je šopiril Otoman in tlačil moj narod. Vsepovsod sem vsem dejal, da bo nekoč zasijalo sonce svobode ter da bomo tudi mi zaživeli srečno življenje, kot ga imajo drugi. Četudi izgleda zdaj vse črno in ni od nikoder pomoči, ne obupaj! Bog poseže vmes, ko se tega najmanj nadejaš, in naredi vse prav. Vsakemu zatiranju in mračnjaštvu bo sledilo Vstajenje osebne in duhovne svobode!” AP Za ali proti podržavljenju? Kaj mislijo papeži? V štirih zaporednih številkah smo govorili o podržavljenju, ki že več desetletij dviga mnogo prabu. Ker ta in slična gospodarska in socialna vprašanja vsebujejo tudi nravno in zato pidi versko stran, glede katerih sodba pripada Cerkvi, je primerno, da to vrsto kratkih misli zaključimo s sodbo papežev o tem predmetu. V svoji socialni okrožnici „Quadragesimo anno” papež Pij XI. pravi: „So gotove vrste dobrin, za katere se more upravičeno zahtevati, da pridejo v oblast skupnosti, kadar se v teh nakopiči tako velika ekonomska sila, da ne more brez nevarnosti za javno blaginjo ostati v rokah zasebnikov”. S temi besedami papež trdi: 1) da lastništvo in uprava podjetij po državi samo po sebi ni nekaj nedovoljenega; 2) da moreta v gotovih okoliščinah postati dolžnost; 3) javna blaginja je edini razlog podržav-Ijenja. Pij XII. je o tej zadevi govoril obširneje in že na podlagi izkustev. Leta 1945, ko je bilo v teku veliko gibanje za podržavljenje, je Pij XII. v nagovoru članom Kongresa Zvez krščanskih delavcev naglašal, da podružabljenje gospodarstva, kjer je podržavljenje samo ena od mnogih oblik, dobi svoje opravičilo in tudi svoje meje SAMO V SKUPNI BIAGI-NJI. Ko so se pomanjkljivosti podržavljenja začele v življenju že jasneje kazati, je isti papež učil: „Naši predhodniki in mi sami smo se že ponovno dotaknili moralne strani podržavljenja. Vedno bolj je jasno, da podržavljenje, namesto da bi ublažilo mehaničen značaj (človek je v tovarni samo številka, suženj stroja) življenja in dela, tvega še pojačati to težko hibo in je zato njena korist za pravo skupnost kaj nezanesljiva.” Sistematično podržavljenje je program Rudniška naprava (zunaj) v mestu HEERLEN, v Nizozemskem Limburgu, kjer je bila na velikonočni ponedeljek slovenska nova maša č. g. Milana Papeža iz Eygelshoven-a socializma. Cerkev pa zavzema drugačno stališče. Cerkev poudarja pravico države NADOMESTITI zasebno podjetnost šele v trenutku, KO SE TO POKAŽE POTREBNO ZA JAVNO BLAGINJO. Poseg države v gospodarstvo, ki ga ne terja dobro skupnosti. Cerkev obsoja. Poslu-šajmo spet papeža: „Toda napraviti iz po-državljenja neko splošno pravilo javne organizacije gospodarstva, bi pomenilo prevrniti red stvari. Gospodarstvo po svoji naravi ni državna ustanova, temveč je nasprotno živi sad svobodne podjetnosti po- sameznikov in njihovih svobodno postavljenih skupin.” + V podržavi jenju torej ne moremo gledati sredstva, ki prinaša zdravilo proti vsem socialnim krivicam in vzpostavlja gospodarski režim, vzoren za vse, predvsem pa za delavce. Tu je treba mnogo previdnosti. Kadar pa se podržavljenje pokaže za sredstvo, ki najtočneje odgovarja upravičenim zahtevam delavstva in javne blaginje sploh, se razume, je treba seči po tem sredstvu. K-ov. (Konec) Za 1. maj: Ob pcaztaUu J&zefa dđcMca Od ranega jutra do pozne noči težko orodje ti roka vihti, od ranega jutra do pozne noči morečih skrbi so polne oči. Bo skromnega kruha za Njo in Otroka? Ne bo omahnila utrujena roka? Od ranega jutra do pozne noči le delo in skrb in boleče dlani. Na večer se vračaš utrujen, potan. danes in včeraj in jutri, vsak dan. V očeh ti zasijeta milost in sreča, skromni tvoj dom je kot pesemu zveneča ob Njej, ki s teboj deli vse skrbi, ob Njem, ki ti žulje boleče zlati. Od ranega jutra do pozne noči težko orodje nam roka vihti,. od ranega jutra do pozne noči morečih skrbi so polne oci. Bo kruha za dom in otroke? Ne bodo omagale roke? O, veliki Delavec, dobro vemo: Jezus, Marija sta vedno s teboj, zanju vse delo, vsa skrb in ves znoj. Zato ti v očeh je razlita vsa sreča.^ zato je tvoj dom kot pesem zveneča. O Jožef, delavec si kakor mi, kot ti naj bili bi še mi! O, vsem nam bo dobro, vsem kruh bo sladak, če znal kakor ti — bo delati vsak. Jože Vovk, Jezersko ZOPET: _ Veseli dogodki omlad jc tu in z njo naj se v „Našo lui” vrnejo „Veseli dogodki”. „Kako kaj pri vas?” je pozdravila soseda sosedo. „Drugače bi šlo,” odgovori prijateljica, „samo...” Ej ti presneti besedici „drugače” in „samo”, ki grenita pogosto našo zadovoljnost! Kako bi se jih neki znebili? Vrzimo jih proč vsaj v pomladnem, poletnem in jesenskem času, pozimi naj pa kje zamrzneta, pa bo. No, pa kaj je hotela reči soseda, ko je pristavila svoj „samo”? Le poslušajmo jo, saj bo nadaljevala: „Drugače bi šlo, samo Mica, moja starejša hči, ki je poročena v Kurji vasi, ima tuberkulozo.” Pa jo jc prva soseda takoj odločno in modro potolažila, rekoč: „Nikar si tega ne jemlji preveč k srcu, prijateljica moja, tuberkuloza gor, tuberkuloza dol, glavno in poglavitno jc, da je tvoja Mica zdrava ...” Nekega večera sta pa naši dve sosedi gledali luno. Bil je prvi krajec. „Vidiš,” pravi prva, „luna ima sedaj obliko velike črke D; s tem hoče reči: ,Debelim se’. Ko bo šla proti koncu, bo pa imela obliko veliko črke C, s čimer nam pravi: ,Črkam’ ali pa: ,Crknila bom’.” Druga soseda nekoliko premišljuje, pa zopet modro odgovori: „Veš kaj, Keza, tako me pa ne boš ,(arbala’, saj nisem tako neumna kakor ti misliš. Od kod pa naj zna luna slovenski, lepo te prosim... 1” * Med vojno so tam na Slovenskem nekje prišli k prvi sosedi Nemci in vprašali: „Mati, ali ste videli kod partizane?” „Nič jih nisem videla,” je dejala. Pa so kmalu nato prišli domobranci in vprašali: „Mati, ste mogoče videli, če so šli tod partizani?” „Nič jih nisem videla,” je odgovorila. Pa so prišli za njimi še partizani in ponovili: „Mati, ali ste videli kje domobrance?” Takrat se jc pa dobra soseda razjezila in zagodrnjala: „Nič jih nisem videla; pa tudi, če bi jih. vam ne bi povedala. Kaj ste pa tako prismojeni, da hodite vsak zase! Skupaj se lepo držite in skupaj hodite, pa vam ne bo treba vedno iskati drug drugega ...” No to pot pa soseda ni tako neumno povedala. Kako lepo bi res bilo, če bi bili vsi Slovenci in vsi narodi sploh prijatelji med seboj! Potem se pač ne bi bilo zgodilo tole: Je bilo tudi med vojno. Po hosti je šel mlad slovenski kmet in srečal nemškega vojaka. „Kaj si?” je vprašal vojak. „Slovenec,” se jc glasil odgovor. „Jaz pa Nemec, Slovenci nimajo nič tukaj iskati”, je dejal in mu pritisnil par klofut. Nemec je bil oborožen in ubogi Slovenec jc moral stisniti ramena. Ko je nadaljeval svojo pot, je srečal drugega vojaka, ki ga je zopet vprašal, kdo je. Ker se je kmet zbal klofut, je odgovoril v slabi nemščini: „Nemec sem.” Vojak je bil pa partizan in mu je zopet pripeljal par klofut, rekoč: „Boječnež, zdaj moraš biti partizan, pa ne Nemec!” Šel je kmet naprej in srečal tretjega vojaka, ki ga vpraša: „Kdo si?” „Partizan sem.” — Vojak pa je bil domobranec in zopet je priletela klofuta. Videč, da ni pametno hoditi po gozdu, jo je mladi slovenski kmet ubral nazaj proti domu. Ko je srečal četrtega vojaka, ki ga je vprašal: „Kdo si in kaj iščeš tod,” je že trikrat tepeni Slovenec rekel: „Eh, kaj boš izpraševal, kar udari, pa bo; saj je itak vseeno, kaj odgovorim ...!” * Ko že govorim o vojnih dogodkih, naj za konec povem še to, kaj se je pripetilo stotniku N. N. med svetovno vojno 1914-18. Zbudil se je, zehajoč po-mencal oči in se spomnil, kako je bilo ž njim prejšnji večer. Malo preveč je bil pogledal v kozarec, tako «la je moral «lomov grede „Urha klicati” na pomoč. Totla glej čuda, ali je to mogoče? Obleka je čista in snažna še bolj kot navadno. Ej, ta moj dobri „purš” Janez, vse mi je že lepo očistil; samo nekaj pa ni v redu: Janez bo zdaj okrog trobezljal, kako se je njegov stotnik napil in kako jc prišel zamazan domov. Treba se bo kako izviti — tako je ugibal sam pri sebi. Aha, jo že imam! „Janez, pojdi sem!” jc poklical častnik. Janez je vstopil, pozdravil in stotnik je začel: „Priden si, Janez, da si obleko tako lepo očistil, pa nikar ne misli, tla sem jo jaz zamazal. Tako-le je bilo: Domov gredi' srečam sinoči na frančiškanskem mostu svojega prijatelja, ki je tudi stotnik. Ne rečem, da nisem bil nekoliko dobre volje, toda tako natreskan kot moj kolega pa nisem bil. Začel me je objemati in pritiskati k sebi, češ da sc že štiri leta nisva videla. Iz njegovih ust pa niso prišle na dan samo besede, ampak tudi... no, saj razumeš, kaj se zgodi tistemu, ki preveč pije; in tako me je ta nagravž vsega ,poonegavil’. Tako sem bil jezen, da bi ga kar najraje v vodo, v Ljubljanico vrgel.” Janez, ki je mirno poslušal in ki je nekoliko jecljal, je izpregovoril in rekel: „Sej, sej go - gospod stotnik, sej - sej bi - bi ga ,iiher’ vr - vr - vrgli in ec - če- bi go - gospod sto - stotnik ve - de - deli, da da se je - je ta - ta - na - gr - gravž tudi v va - vaše hla- hlače po - podelal, saj - saj bi-bi ga, go-gotovo bi - bi ga .. Stotnik je uvidel, tla mu njegova zvijača ni uspela, zato mu ni kazalo drugega, kot da je prosil Janeza, naj o tem dogodku molči. Janez pa ni molčal, kakor vidite, ker drugače bi ta pripetljaj in zaplet-Ijaj ne prišel v „Našo luč”. J. J. I koper, m»*lo Slovenske Istre ob Jadranskem morju — v cvetju pomladi NAŠA PRI- MORSKA Morje nam je bilo vso dolgo preteklost kot svetle sanje. Z visokih planin in širnih ravnin je srce hrepenelo po njem. Tam so pristajale ladje in vozile v daljni svet. Tja, daleč na obalo so romale procesije slovenskih romarjev iz desetletja v desetletje in Kurent je romal za njimi. Ko pa je ladja odhajala, je Kurent videl solzne oči in težkd triu je bilo, da je udaril s čelom ob kamen in je zemljo poljubil. In vendar — to čudovito morje! Naši očetje so ga slutili in čutili, ko so iskali svojo domovino. Z Opčin so ga zagledali Pod seboj in s Kriškega in Nabrežinskega brega, z vzpetin Mačkovelj so gledali nanj, s Kontovela, Skednja in še z vseh gričev, ki obkrožajo Trst. In spustili so se v nižino, tja v Barkovlje, v Istro in zapela je pesem o valu in ladji... Iz morja se dviga skala v breg in zadaj po gmajni so raztreseni njeni beli otroci: ka- men pri kamnu. Vmes šume bori in smreke in se pregiba grmičevje. A spomladi in jeseni ves ta svet čudovito zažari, zagori v kričečih barvah: njih harmonija in vonj ti ustavlja korak, da ne moreš dalje. V vročem poletju bodičaste rože zavladajo gmajni, v nesluteni skromnosti ohranijo življenje. Zadaj, med kamenje stisnjena zemlja daje rast vinski trti in poji grozdje s čudežnimi minerali, da je vino dobro kot zdravje. Teran daje sloves našemu Krasu. Potem se kamenje umakne rodovitni črni zemlji, da zavalovi žitno polje in se nasmeje radodarna priroda. Dolina Boljunec, Bazovica, Sežana, Tomaj ... Žive, zelene vasi — oaze sredi kamnitega sveta! Zemlja, od naših pradedov zrahljana, daje danes rast in deli blagoslov ... Prisluškujmo besedi, ki je kratka, odrezava, a jedrnata. Omamlja me melodija govora, preseneča milina deklet in žena, čudim se pridnosti in vztrajnosti naših ljudi. Rad imam burjo, ki brusi rdeče kraške obraze in jim zdravje prinaša. Svet naš ob morju, del si moje Slovenije! Tvoja zunanja in notranja podoba je slovenska; nikdar je ni mogel nihče izbrisati in je nikdar ne bo ... Ne bo? Je v nas še sila naših pradedov? Ali pa smo zavrgli vrelce odpornosti in moči, kot so jih poznali oni? Brat izza morja, verujem vate! Vate in v tvoj svet. K pestrosti domovine prinašaš vse, kar drugim našim krajinam manjka: Rdeče večerno nebo, ko tone sonce v moje ... pesem ribičev in pomorščakov ... Po domačih krajih Vlada je delno olajšala uvoz motornih koles in avtomobilov iz tujine. Kdor hoče uvoziti, mora plačati le carino z ozirom na stroške avta pri nakupu in prevozu do jugoslovanske meje. (Za motorno kolo ali avto do 1500 ccm je treba plačati 40% nabavne cene carine, za avto nad 1500 ccm pa 80%). Carine so oproščeni invalidi in tisti, ki si kupijo avto ali motor iz svojih prihrankov v tujini. Naš arhitekt Niko Kralj, ki dela pri podjetju „Stol” v Duplici pri Kamniku, je prejel v Stuttgartu eno od petih prvih nagrad za evropsko socialno stanovanjsko pohištvo. — V Ljubljani tramvaj ne vozi več do Št. Vida, zamenjali so ga avtobusi. — Tovarna dežnikov v Lendavi je prodala Abesincem za 4 milijone din. dežnikov. — V Tovarni kmetijskih strojev v Št. Jurju pri'Celju bodo začeli izdelovati pohištvo iz aluminija. — Na Jesenicah bodo odslej delali iz plavžne žlindre opeko. V Št. Vidu nad Ljubljano so se študentje preselili v novo trinadstropno gimnazijo. Doslej so bili v Škofovih zavodih, ki jih bodo sedaj porabili za vojašnico, namesto da bi jih po tolikih letih vrnili in pošteno po- sladke smokve in oljna semena iz nasadov ... zlate rudne zaklade ... in širino, širino, prostranost v dalje; meje, ki nas tesne, izginjajo, morje odpira hrepenenju veliko pot. Svet naš ob morju! Brez tebe Slovenije ni. Jože Peterlin („Vera in dom”) »Ljuba moja je — Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin!« Simon Gregorčič pravili katoliški Cerkvi, da bi v njih imela malo semenišče. V Prevojah pri Lukovici so se vnele razne kemikalije v skladišču umetnih gnojil. -Steklarna v Hrastniku kupuje nove stroje v Nemčiji. — Divji prašiči so tudi letos delali škodo v Suhi krajini. — Idrijski upokojenci gredo v „nebesa”. Radi se namreč zbirajo v gostilni pod gradom, ki ji pravijo „Nebesa” in tam igrajo špano, volkarco in tarok. — Zakaj imajo Vipavci rdeča ušesa? Ker jim jih pozimi brije neusmiljena burja, spomladi in poleti pa zaradi toplega sonca. Na Brinjevi gori pri Zrečah so odkrili prazgodovinski grob. Podobna najdba se je zgodila pri Kranju. Pri Št. Petru v Savinjski dolini so izkopali novo rimsko grobišče z bronasto zapestnico, glinasto in stekleno posodo. — V cerkvi sv. Ahaca nad Senovim (Dolenjska) so pod ometom zapazili lepe slike-freske iz 16. stol. Pretekli mesec so v Nemčiji odkrili fanta Franca Zagožena, ki ga je pravi oče zahteval od rediteljev v Belgiji. Preko Bruslja so ga odpeljali na dom — v Bočno pri Mozirju. Fant se bo sedaj učil najprej slovenščine, da se bo lahko pogovoril z brati in očetom. Jz&cišitoa iste, Uac sfuMninfa NA VERO! Dostikrat slišimo: Cerkve so doma polne! Pri tem pa pozabljamo na to, koliko marsikdo tvega s tem, ko vkljub največjim žrtvam izpolnjuje svoje verske dolžnosti. Borba proti veri, ki je glavni cilj komunistov, ne obstoji samo v tem, da sekajo glave, da zapirajo itd. Druga sredstva, ki so na videz manj krvava, so dostikrat bolj učinkovita. Recimo: kdor bo hodil v cerkev, ne bo dobil te in te službe, pa naj bo zanjo še tako sposoben. Dajmo jo raje dobro zgrajenemu komunistu, četudi bo tehnično vse spravil na „kant”, samo da bodo „naši” na vseh odločilnih mestih! Koledarji, ki so jih izdali doma, so jasen dokaz, kako rdeči hočejo izbrisati vse, kar spominja na vero. Cerkev je vsakemu dnevu določila tega ali onega svetnika za zaščitnika, da bi tako vsak dan bil pod posebnim varstvom njih, ki že uživajo božjo slavo, in da bi tako verniki imeli vsak dan pred očmi zgled nekoga, ki sc je na zemlji boril z istimi težavami, kot sc borimo mi, in ki nam s svojim življenjem kaže pot, kako je v najrazličnejših okoliščinah mogoče izpolnjevati božjo voljo. Komunisti so zato izbrisali iz koledarjev čimveč svetnikov, na njihovo mesto pa vstavili imena, ki se slovensko mogoče deloma lepo slišijo, pri katerih bi pa človek zaman iskal kakega svetnika. Pred mano leži koledar, ki je izšel za leto 1957 v Sloveniji in ki je namenjen za domačo uporabo. Malo svetnikov najdem v tem koledarju, pač pa me imena, ki jih tam vidim, spomnijo, kako je bilo ime tisti hudobni kravi, ki je bila vedno pripravljena, tla me natakne na rogove in je tako bila kriva, da so moja mati morali skoro vsak dan šivati hlače, oče pa naravnavati moje kosti. Koledar mi pokliče v spomin tudi vse pse, ki sem jih v vasi poznal in kot otrok vsako jutro malo podražil. Če pa iščem velike krščanske praznike, ki so kot mejniki v cerkvenem letu, ne najdem ničesar. Edina praznika, ki sta navedena, sta: Svečnica in Božič (celo zadnji kot navadni delovni dan, ker je seveda Božič, eden najlepših praznikov v letu, doma odpravljen, čeprav so ga lani praznovali celo na Poljskem in celo na Madžarskem!). Da bi zabrisali spomin na svetnike, so praznik Vseh svetih spremenili v Dan mrtvih, kot da bi hoteli še večnost klicati na pomoč svoji brezverni propagandi. Pač pa najdem v tem koledarju z rdečimi črkami napisane vse spominske dneve partizanov in pod 21. majem kratice: „D. J. V. L.”, ki sem jih zaman poskušal razvozljati. K sreči sem srečal prijatelja iz domovine, ki mi je v enem dušku rešil uganko: „Kaj, tako si še reakcionaren, da ne veš, kaj pomeni D. J. V. L. To pomeni: Dan Jugoslovanskih Velikih Lopovov!’ Iz radovednosti sem nato primerjal ta domači koledar s koledarjem, kot je objavljen v Izseljenske m koledarju 1957. Moje oči skoro niso verjele, toda pred črnim na belem sem se moral vdati: Novo leto, Trije kralji, Svečnica, Pepelnica, Cvetna nedelja, Velika noč, Vel. ponedeljek, Vnebohod, Binkošti, Bink. ponedeljek, Sv. Rešnjc Telo (sveto, da, tako piše!), Peter in Pavel, Vel. Šmaren, Mali šmaren, Vsi sveti, Verne duše. Božič... ZAKAJ TA RAZLIKA, ker drugače je isti koledar (s to MAJHNO razliko, da je v Izseljenskem koledarju pod 21. majem napisan Andrej!)? EDEN JE NAMENJEN ZA DOMAČO UPORABO, DRUGI JE NAMENJEN ZA ZAMEJSTVO, kjer JE TREBA S SPRETNO PROPAGANDO POKAZATI, KAKO KOMUNISTIČNI REŽIM SPOŠTUJE CERKVENE PRAZNIKE. Pri spominskih obletnicah so navedeni samo redki dogodki iz slovenske zgodovine (mislim tiste obletnice, ki jih spoštujemo vsi in katere bodo praznovali tudi naši potomci še takrat, ko bo rdeča bolezen zginila in pustila za sabo samo težak spomin kot na primer turški vpadi), pač pa so zato navedeni vsi važni in nevažni dogodki iz ameriške zgodovine. Rdeči oblastniki doma si pač obetajo, da bodo na ta način še nadalje lahko „farbali” slovenske izseljence v Ameriki ter jih „pumpali” za dolarje, da bodo doma še naprej lahko tiskali koledarje, kjer ne bo nobenega praznika razen „D- J. V. L.”. Eden številnih ki vidijo. ZA DOBRO VOLJO Otroška pamet. — „Mamica, ti si dobila dva siva lasa.” — „To je od tega, Rozika, ker si tako hudobna deklica”, odgovori mama. — „Čuješ, mamica,” odvrne Rozika, „ti si morala biti strašno hudobna, ker je naša stara mama vsa siva.” Zamišljeni profesor? — „Ali veste kaj natančnega o smrti vašega prijatelja, gospod profesor?” — „Obžalujem. Odkar je umrl, ga nisem več videl.” JU, d naiinti izseljenci A N Q L I J A Visoki obisk: Nestrpno pričakujemo tudi pri nas obisk g. škofa dr. Rožmana, ki je napovedan za prvo nedeljo v juniju. Verjetno se bo zbrala večina Slovencev, da pozdravi priljubljenega gosta med nami in se sestane tudi s prijatelji, s katerimi so se ločili pred leti. Podrobnosti o obisku bodo v prilogi „Naše luči”. Krsti: V cerkvi Marije Angelske v Nuneatonu (Warwicks.) sta bila krščena 10. februarja Janez Slemenšek in Alice Novak. — Istega dne v Covent-ryju Ana Gosar. — Mnogo sreče! Poroki: V cerkvi sv. Terezije, Hirwain, S. Wales, sta se poročila 13. marca Kornelija Marušič in Marijan Podpadec. — Blizu tam v Aberdare sta stopila pred oltar 30. marca Phyllis Bailey in Vinko Zalar. — Čestitamo! Blagoslovi domov: Na Hartshillu, Nunea-ton, Warwicks., sta bila 'blagoslovljena domova J. Klemenčiča in L. Hrovata. —- V Hirwainu, S. Wales, dom M. Podpadca in v Wolverhamptonu K. Metelka in f. Ba-čaliča. London: K šmarnicam se bomo zbrali na prvo nedeljo v maju in sicer ob 5. pop. v kapeli Y. C. W. nasproti „Našega doma”. Po šmarnicah bo sestanek v Domu. Poizvedbe: Kdor bi kaj vedel, kje je gdč. Marija Mehlmauer, doma iz Markovcev, Prekmurje, ki je prišla na Angleško pred 10 leti, naj sporoči Slov. pisarni v Londonu (62. Offley Road, London S. W. 9. Telefon: London: Reliance 6655). „FRANCE BALANTIČ”: Zbirka pesmi prerano umrlega pesnika je izšla v založbi Slov. kulturne akcije. Naročite jo v Slov. pisarni. Tam dobite tudi druge izdaje slovenskih knjig, listov in revij. B E L Q I J A CHARLEROI-MONS Iz srede rojakov v okolici Charleroi je odšel k Bogu Leopold Jerman, umrl 13. 3. v Dampremy, rojen 1891. v Tuzli. Rudarska bolezen ga je zadnje mesece zelo mučila. — Blizu Monsa v Hautrage je 25. 3. zadela srčna kap poznanega rojaka upok. rudarja Tomaža Gnezda, roj. 1901. v Spodnji Idriji. — Preostalim obeh umrlih želimo božje tolažbe. Tri operacije je prestala v Charleroi ga. Olga Benkovič. Marija Pirnatova iz Jumet se je srečno vrnila iz bolnice. V sanatoriju se še zdravijo Mirica Hadnerjeva-Testen iz Chatelineau in Lojze Munihov iz Carnie-res ter Mlakarjeva iz Hautrage-Tertre. Zakonsko življenje so začeli pred oltarjem rojaki: Ivan Hrnčič in Kristina Debelak v Moignelee, Margareta Dugar in Anti mo Antonini v Charleroi, Slavko Levpu-šček in Slavica Levpušček v Thimeon ter Anka Školč v Courcelles-Motte. Vsem: obilo sreče! Naši pevci iz Charleroi za ta mesec pripravljajo igro in prireditev, na katero že sedaj vabijo. f Tomaž Gantar LIMBURG - LIEGE Tretjega aprila so se v Waterscheju zbrali zastopniki društev sv. Barbare v Eisdenu in „Slavčka” v Waterscheju. Pogovorili so se o bodočem skupnem delu ter izvolili naslednji ZVEZNI ODBOR: g. Krpač Franc, predsednik; g. Ackovič Aleksander, podpredsednik; g. Petelin Franc, tajnik; g. Gus Franc, podtajnik; g. Cesar Jožef, blagajnik; g. Rogelj Štefan, zvezni referent za prosveto. Čestitamo! V slogi je moč! Omenimo naj še, da sta za zaključek sestanka gospod in gospa Cesar v svojem lepem domu, kjer se je sestanek vršil, vse navzoče prav po kraljevsko pogostila. Iskrena hvala za tako požrtvovalno gostoljubje! si- Za 12. maj pripravlja Eisden lepo prereditev z igro „Na Visokem”. Želimo, da bi ta družabni nastop pritegnil prav VSE rojake iz okolice. V Waterscheju pripravljajo zelo poznano in priljubljeno veseloigro: „Veseli dan ali Matiček se ženi”. Ta veseloigra je prvo odrsko delo v slovenskem jeziku in /e zaradi tega zasluži vso našo pozornost. Nastopiti mislijo 16. junija v poljski dvorani v Winterslagu. Ta dvorana je dovolj prostorna, zato pa naj le pogumno pride vse, har „leze ino gre”. Naša dolžnost je, da pokažemo zanimanje za polrtvovalnost rojakov, ki bodo tokrat prvič nastopili med nami. Pokažimo, česa smo zmožni, kadar se v resnici zavedamo svoje dolžnosti do slovenske skupnosti! V Eisdenu je po dolgem trpljenju vdano zatisnil oči rojak, dobra duša, g. Vivod Franc. Vedno je z zanimanjem zasledoval delovanje naše skupnosti. Bil je zvest kristjan. Trpljenje je prenašal izredno vdano. Zapušča ženo in hčeri, katerim izrekamo sožalje. Naj počiva v miru! FRANCIJA Pas de Calais Pred Veliko nočjo nas je obiskal g. Flis iz Pariza, da bi imeli lepo priliko za duhovno pripravo na vesele velikonočne praznike. Bil je zlasti v večjih kolonijah, v Lič-vin, Bruay, Sallaumines-Mericourt in kratek obisk na Fosse 8. Udeležba je bila precejšnja, a želeti bi bilo, da bi bila še večja. Želeli smo si drug drugemu vesele praznike, a za pravo veselje je treba, da z Jezusom tudi mi praznujemo naše „gor”-vstajenje. Je pa še čas, da zamudniki opravijo svojo krščansko dolžnost. Misijonarju g. Flisu bodi prisrčna zahvala za vse dobro, kar je storil v teh dneh za naše duše! Majničke pobožnosti. — V Lievin so šmarnice vsak večer ob pol 8 v kapeli Lurške Matere božje. Kakor vsa prošla leta, se tudi letos pridno udeležujmo te lepe pobožnosti na čast Lurške Matere božje, katere stoletnico prikazovanj bomo praznovali prihodnje leto. Enako so vsak večer šmarnice v Bruay. Posebne pohvale so vredni Bruajčani, ker sami praznujejo šmarnice, in to v velikem številu. Branje šmarnic opravlja že dolga leta gospa Veronika Kolenc. Po branju so pete litanije Matere božje. Vse poje in tako se že otroci naučijo lepe Marijine pesmi. Po močeh naj tudi druge kolonije ne pozabijo počastiti majniško Kraljico. V vsaki hiši naj bi bil vsaj po stari domači navadi kak kip ali podoba Marijina ozaljšana. Tu bi družina vsak dan v maju opravila molitev na čast majniški Kraljici. Tako bi vsadili v otroških srcih ljubezen do Marije za celo življenje. Novi grobovi. — Po dolgi bolezni (siliko-zi) je umrl v Lens 5. 3. 1957 rudar v pokoju Jožef Kovač, star 56 let. Zapušča ženo in hčer, ki se je pred kratkim poročila. Bil je blaga slovenska duša. Bog mu daj večni mir! Enako je v Leus umrl 20. 3. 1957 Jožef Korbar, star šele 35 let. Za njim žalujejo bratje in sestre ter posebno še njegova dobra stara mama. Bog naj jih tolaži, rajnemu pa podeli večni mir! Pariz Sveta maša za Slovence bo v maju vsako nedeljo popoldne in sicer še vedno v kapeli 80 rue Vaugirard, Paris 6° (metro: Saint-Placide). V juniju bomo morali zamenjati kapelo. * • Slovenskemu zdravniku dr. Francetu ŽAJDELI se je 23. 3. rodil četrti otrok, Petrček. Naše iskrene čestitkel V torek zjutraj 2. aprila je po kratki in težki bolezni nenadoma umrl Jureck MEU-BLAT, ki zapušča ženo Slavico in dva otroka. Pokopan je bil v petek, 5. 4. na pokopališču v Villemomble. Molimo za po- koj njegove duše in za težko preizkušeno družino, da bo gospa Slavica zmogla breme, ki odslej leži na njenih ramah! * Nekateri so dvakrat dobili položnice za naročnino. Kdor jo je že plačal, naj si zaradi tega ne dela skrbi; za druge je pa to opozorilo, da moramo list redno plačevati vsak mesec tiskarni. Pod Luxemburgern TUCQUEGNIEUX Zdaj nas je začelo biti pa kar nekoliko strah. Skoro ne mine teden, da ne bi zgubili kakšnega rojaka. V soboto BO. marca 1957 nas je nagloma in nepričakovano zapustila Grahekova gospa, stara 48 let. Res je, da zadnje čase ni bila nič kaj zdrava, vendar si nismo mislili, da bo prišlo do najhujšega. Otrok nima, zapušča pa moža rudarja, katerega je reveža tudi že uničilo in izčrpalo težko delo v rudniku, katerega je moral pustiti in živi ob skromni pokojnini. Rajnki želimo mirnega počitka pri Bogu, možu pa izrekamo naše šožalje. J- J- * Dne 24. febr. smo dočakali prav lep dan v Aumetzu, ne le za rojake, ampak tudi za druge narodnosti. Čeprav niso ničesar razumeli, muziko so pa vsi dojeli. Iz Slovenije je prišlo 11 oseb, ena žena. Zapeli so pesmi. Igralci pa so pokazali, da se nam Slovencem ni treba skrivati pred drugimi. Vsak je rekel, da tako godbo težko kje najdeš! Lepo bi bilo, da bi nam iz naše države vsakih šest mesecev poslali take vesele muzikante in pevce, ker mi take reči radi slišimo in ker pri takih rečeh ni propagande. Večkrat poslušamo zvečer Radio Ljubljana, ko nam pošiljajo pozdrave in slišimo tudi reklamo za cement in opeko. Nas veselijo le lepe pesmi in muzika, cementa in premoga nam po svetu ne manjka. — V. A. Ob nemški meji IZ PISARNE NAŠE MISIJE V MERLEBACHU Prvi, ki je vpisan letos v krstnih knjigah naše kat. Misije, je Rihtar Franc-Štefan, sin Petra in Pavle Rihtar, krščen v Merlebachu 24. 3. — V tem času pa so bili krščeni tudi deček Brezavšek Ivanke, poročene Witkowski; Režonja Adetc, por. Rotz, pa je pripeljala h krstu malega Bernarda. Otrokom kakor staršem in še drugim po raznih krajih naše velike župnije želimo srečo in božji blagoslovi Prerano nas je zapustil dober prijatelj vseh: Sekalec Alojzij, roj. 19. 6. 1898 v Št. Juriju ob južni železnici, cerkveno pokopan 21. 3. v Stiring-Wendel. Svoje življenje si je slajšal s petjem. Naj počiva v miru! Naši bolniki hrepeneče gledajo skozi okno v pričakovanju lepega maja. Želimo, da bi ga vsi dočakali! SPOROČILA: V zadnji številki sem povabil vse rojake za 1. maj v Habsterdick k Materi božji z Brezij. Ko sem zvedel, da pride prevzvišeni g. I/to/ dr. Rožman k nam, smo odložili na željo rojakov naše romanje na pozneje. Vršilo se bo koncem junija ali julija; to bo še sporočeno. V Habsterdicku pa bo vsako sredo ob 8. uri sv. maša s pridigo. Lepo ste povabljeni iz bližnjih krajev, če imate le čas, da v Marijinem mesecu pohitite tja. V Lourdes gremo, kot je bilo sporočeno, 25. 8. Cena za vožnjo 10.000 ffr., za prenočišče vsak dan 1000 fr. frankov. Čas vpisovanja se začne sredi meseca junija. Istočasno se plača vožnja in stanovanje s hrano. V prihodnji številki bom sporočil, pri kom se je treba priglasiti. Mislimo že zdaj na to, hranimo denar, da se bomo letos mogli udeležiti velikega romanja, ki ga priredi nemška škofija. V romarskem vlaku bo radio, po katerem vam bomo v našem jeziku vedno sporočali vse zanimivosti vožnje in vse potrebno. Zaradi te naprave ne bomo mogli dobiti posebnega vagona v Beningu, ampak bomo morali z vlakom ali avtomobili v Metz, kjer bo čakal romarski vlak. Več pozneje! * Začeli se bodo izleti. Vsem privoščimo iz srca, da se v lepi naravi razvedre ter naužijejo dobrega zraka. Prosimo pa, da naj ne pozabijo na nedeljsko sv. mašo, katere naj se udeleže ali doma ali na potu. Vsem dragim rojakom želi vso srefo in blagoslov vaš slovenski župnik Stanko Grims 24, rue N. Colson, Merlebach (Moselle) NEMČIJA Malokdaj se oglasimo iz naše kolonije v Gladbecku na Westfalskem. To pa zato, ker slovenskih društev tu ni vet. Vendar se bralci „Naše luči” veselijo, ako berejo, kje naši ljudje vsepovsod na svetu živijo. Tukaj v Nemčiji skoro ni mesta, kjer ne bi bil kak Slovenec. Toda v kolonijah, v katerih so obstajala slovenska društva, je vedno manj rojakov. Smrt hodi okrog najraje v pomladi. To smo zopet doživeli v letošnji pomladi. Dne 21. jan. je umrla gospa Marica Drobez, roj. Polesnik, v starosti 67 let. Njen mož je šel že pred njo v večnost. Zapustila je otroke, ki so vsi oženjeni. Dne 8. febr. pa je nas doletela žalostna vest, da je umrla draga rojakinja gospa Frančiška Ber-lec, roj. Janežič, vdova Skrabar, v starosti 49 let. V mladih letih je bila poročena z Leopoldom Skrabar, iz katerega zakona sta se rodila dva sina, danes že oba poročena. Čez nekaj let zakona se je njen mož v rudniku smrtno ponesrečil. V drugem zakonu z Mihaelom Berlec so se ji rodili dva sina in ena hčerka. Starejši sin dela na rudniku, mlajši in hčerka pa hodita v srednjo šolo. Pred dobrima dvema letoma je družino doletel hud udarec. Mož se je ponesrečil v rudniku, tako da je ležal skoraj 6 mesecev v bolnici. Istočasno pa je tudi žena bila operirana. To je bil za družino žalosten Božiči Ozdravela sta sicer zopet oba, toda njo bolezen ni hotela zapustiti in mučila se je še skoraj dve leti, dokler je ljubi Bog ni rešil težke bolezni. Bila je trdna Slovenka in izvrstna pevka in igralka. Bila je priljubljena ne samo pri slovenskih društvih, temveč tudi pri domačinih. To je pokazal njen pogreb. Tolike množice, vencev in cvetja je malokdaj videti pri pogrebu, kakor je ljudstvo izkazalo to dragi ženi. ljubi Log naj ji poplača, kar je na tem svetu dobrega storila. Dne 16. marca smo pokopali rojaka Karla Bevc, ki je bil tudi v bolnici in je tam umrl zaradi raka. Zapušča ženo. Njemu je sledil še rojak Antoti Brglez, ki je umrl za mučno rudarsko boleznijo, kamen na pljučih, po večletnem trpljenju. Tu zapušča družino in v Jugoslaviji starše, brate in sestre. Pogreb je bil 25. marca. Isti dan pa je bil tudi pokopan rojak Leopold Urankar. Bil je dolga leta bolan na pljučih. V poprejšnjih časih je bil zvest član društva, izvrsten pevec in igralec. Bil je samski, zapušča dve sestri. Umrl je v sanatoriju. Gospod jim daj večni mir! J. Dobravc ESSEN - BERGENBORBECK Starim izseljencem, ki so že skoraj utonili v tujem nemškem morju, so se pridružili novi izseljenci, ki so prišli iz taborišč v Avstriji. V domovih za samce jih je okoli 400. Zanje skrbi hrvaški izseljenski duhovnik. Vsako nedeljo imajo mašo v farni cerkvi Sv. Tomaža. So tudi dobri pevci, ki radi pojejo Bogu v čast in starim bratom v tolažbo in razvedrilo. Delo v rudniku je težko, posebno za študente in one, ki so se izučili drugih obrti, pa kljub temu so pridni in s prisluženim denarjem podpirajo svoje v domovini, z ostalimi prihranki pa se pripravljajo za svojo bodočnost. Stari rojaki jim kličemo: Pogumno in vztrajno naprej, sebi v korist in narodu v čast! Za prihodnjo številko pa jih prosimo nekaj novic iz njihovega lastnega doživetja. Obiskovalec rojak NIZOZEMSKA Sedaj pa že imamo novomašnika! Bogu bodi hvala za to dobro! Dne 31. marca je bil posvečen po rokah g. škofa iz s’ — Her-togenboscha v družbi 13 montfortancev. Pri lepi in pomembni slovesnosti so bili navzoči starši, brat in bratova žena ter delegacija Slovencev z domačim duhovnikom. Zunanje lepote in posebno še notranjega doživetja milosti novomašnika in sorodnikov se ne da popisati. To bo ostalo zapisa- Novoinašnik f. g. MILAN PAPEŽ s svojimi starši no za vedno v srcih in to tudi še tedaj, ko bodo slike in drugi spomini obledeli. V prihodnji številki pa bo opisan potek novo-mašnega slavja. Posebnih drugih novic pa nimamo, ker so novomašne v ospredju. Pripravljamo se še na materinski dan, ki bo zadnjo nedeljo v maju v Geleenu. In še mnogo drugega, a o tem v julijski številki. V družini Zupančič-Mraz. so dobili dvojčka, a eden je na žalost staršev umrl. Bog daj, da bil drugi v srečo in veselje staršev. Po dolgi in težki bolezni je umrl dne 21. marca t. 1. rojak Marko Hriberšek, doma iz Rožnega pri Brežicah. Dne 10. aprila pa je umrla rojakinja Beline Pavla, roj. Rojc, v Schonnenberku - Essen, Nemčija. Živela pa je dolga leta v Cheremontu. Rojak Smode Mihael, kateremu so pred meseci dvakrat odrezali nogo, se vsem rojakom, ki so ga v bolnici obiskovali, zahvaljuje za tolažbo v njegovi težki bolezni. žeefe if* t/esete Pripoveduje Pobija Bratko. 13. Pridigar je vneto pridigal o svetem Avguštinu. A smola je hotela, da se je zmedel in ni vedel, kje nadaljevati. Pa si je pomagal z „vložki”. „Sveti Avguštin,” je hitel grmeti, „kam naj te postavim? Med svetnike in svetnice božje? Ali kam. naj te denem sveti Avguštin?” Počakal je za trenutek, da ujame izgubljeno nit, a nič. Pa je nadaljeval: „Kam naj te postavim, sveti Avguštin?” Spet je počakal, spet pomislil, a še mu ni prišlo v glavo nadaljevanje pridige in je spet zagrmel: „Kam naj te postavim, sveti Avguštin? Med kerube in serafine? A ti zaslužiš več. Kam naj te postavim sveti Avguštin?” Tedaj se je oglasil nekdo iz bližine prižnice: „Semkaj na moj sedež ga denite, grem jaz ven.” 14. „Dosti sem klel,” se je spovedal neki možakar očetu kapucinu, „pa tudi večkrat sem molil. To se izravna. Ob nedeljah niše hodil k maši, zato pa obiskal kako drugo pobožnost, tudi to se izravna. Večkrat sem koga osleparil, toda včasih dal nekaj ubogim; tudi to se na ta način nekako poravna. Bil sem nezmeren v jedi in rad pil, toda včasih sem se tudi postil, tako da se izravna. Lagal sem, zato pa kaj drugega bolj odkrito priznal; kajne, da se tudi to izravna!” Očetu kapucinu so se nekam čudno skremžile ustnice, zagrmel je nad spokor- jeniin grešnikom: „Bog vas je ustvaril in hudiC vas bo vzel — tako bo tudi vse izravnano!” 15. Butalci so se od nekdaj kosali s Tepanj-fani zastran modrosti. Pa je prihajal Butalec iz vinograda, košek je nesel na roki, v košku je bilo nekaj, pa je bilo pokrito z listjem, da se ni loCilo, kaj je. Pa je srečal Tepanjčana. Ogovoril ga je: „Hej, Tepanjčan, leščer-ba modrosti, bakla učenosti! Ugani in povej, kaj nesem v košku! Če uganeš, ti dam vse breskve, kar jih je notri!” |e dejal Tepanjčan: „Šestdeset.” Se je začudil Butalec: „če mi poveš, koliko jih im mn v košku, ti jih resnično dam vseh šestdeset.” Je dejal Tepanjčan: „šestdeset." Se je začudil Butalec: „Strela skrtačena, če mi uganeš in poveš še to, kako je ime moji Jeni Katri, pa ti dam še ženo povrhu, kar tvoja naj bo!” |e odgovoril Tepanjčan: „Nak, nak, toliko pa le nisem neumen, da bi jemal tvojo babo Katro. Kar obdrži jo in še svojih šestdeset breskev zraven nje.” UcateU las V šoli. — Učitelj Jožku: „Če bi bi! dolžan mesarju 100 dinarjev in peku 50 dinarjev, koliko bi moral oče plačati?” — Jožko: „Nič. Preselil bi se.” Dobe zakonskega življenja. — Pravijo, da so tri dobe. Pred poroko ona posluša in on govori. Po poroki on posluša, ona govori. Pozneje pa oba govorita in sosedje poslušajo. Fotografiral se je. Pride po slike. Niso mu všeč: „Saj sem tak kot opica na teh slikah!” — „To bi lahko že prej vedeli,” mu pojasni fotograf, „preden ste se dali fotografirati.” Mešetarska. — Primož Teleban, mešetar, je šel na Hrvatsko kupovat vole. Iz Zagreba brzojavi svoji ženi: „Ker sedmi vlak ne jemlje volov s seboj, pridem šele jutri. ..” Dober izgovor. — Peter: „Obljubil si mi, da boš dal do konca poletja denar nazaj, pa si menda čisto pozabil.” — Pavel: „Ja, ali smo imeli letos sploh kakšno poletje?” Moda. — Na Nižjebavarskem je med drugim pri pouku padla beseda „dama” (gospa). Pa je hotel katehet razložiti, kaj ta beseda pomeni. Zato je vprašal otroke: „Kaj pa je to: dama?” — Majhen dečko je dvignil roko in odgovoril, kakor si je pač mislil: „Dama je taka ženska, ki si ustnice rdeče maže.” Podpisi. — Zadnjjč je I i-letna deklica ustavila ministra Schumana v Parizu in ga prosila, naj se trikrat podpiše v spomin. Zakaj pa ravno trikrat?” vpraša minister. „Zate in za kakšne tvoje prijateljice?” — „Ne,” pravi deklica, „za tri Schumane dobim od drugih enega Jean Marais.” Ribničana. — Sta šla Ribničana na nogo-metno tekmo. Prvi drži drugega za roko in pri okencu zahteva eno vstopnico. Prodajalec pogleda denar in pravi: „Ta denar je dovolj samo za enega. Kaj pa drugi?” — „Ta je še otrok. Ima le štiri leta.” — „Kako? Štiri leta? Saj je velik meter in pol, tehta čez 60 kg in ima brado gosto kot krtača.” Tedaj se prvi obrne k drugemu in mu reče „Neumnež! Vidiš, saj sem ti rekel, da se prej obrij!” t gostilni. — Natakar: „Oni gost pravi, da je pečenka premajhna. Kaj naj naredim?” Gostilničar: „Vzemi jo stran in jo prinesi nazaj na manjšem krožniku.” Aktualnost. — V uredništvo plane časnikar. „Strašno! Telefonirali so mi, da je poznani gangster Cannister pomiloščen.” — „Kaj zato?” — „Kaj? Saj smo pravkar dali na celo stran našega lista podrobnosti, kako so ga usmrtili. Stroji so že začeli tiskati.” — „Nič hudega. Ustavite stroje in recite tiskarju, naj spremeni le naslov in naredi na primer naslednjega: ,Kaj je bilo prihranjeno gangsterju s pomiloščenjem’. Vse ostalo lahko ostane.” s ..... Odgovorni urednik: Dr. Janko Hornböck. — Založba Družbe sv. Mohorja. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja. — Vsi v Celovcu. — Printed in Austria. PERIODIQUE NASA LUC POIZKUSI: IZ KRIŽEVEGA POTA (4. postaja) Ko sreča mater Sin, presunjen bolečin Očeta prosi le,