Ameriška Domovina . ■ • v — - i mmmm NO. 236 ^/3 > J?/J! ' 60+hV//c P c AM€R!CAN IN SPIRIT ^oo^oo f ^ ^ ‘GN !N LANGUAG€ 0NlY J CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. DECEMBER 9, 1971 _______ Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, - Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York. Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg 3LOV€N!AN MORNING N€W$PAP€R STEV. LXXII — VOL. LXXI1 NATO zopel ns posveiu ^ Včeraj so s'3 zbrali v Braxel-lesu na svoje redno posvetovanje zunanji in obrambni ministri držav članic NATO. BRUXELLES, Belg. — Pred-ho so se včeraj sestali na redno zasedanje zunanji in obrambni ministri NATO, so evropske članice NATO objavile, da bodo v prihodnjem letu povečale svoj prispevek za skupno obrambo NATO za 1 bilijon dolarjev. To naj bi pomirilo ameriško vlado in posebej Kongres, ki vedno znova zahteva delni odhod ameriškega vojaštva iz Evrope. Britanski obrambni minister lord Carrington je dejal: “Jaz mislim, da bi moralo to, kar je storila Evropa, napraviti na A-merikance močan vtis!” Glavni tajnik NATO Holandec Joseph Luns je dodal, da bi naj bilo to dobro znamenje, ki ga naj bi ZDA sprejele kot dokaz, da se evropske članice NATO res trudijo in hočejo storiti, kar morejo. ZDA zastopata na posvetih NATO državni tajnik W. P. Rogers in obrambni tajnik M Laird. Oba sta lahko svojim tovarišem razložila, da so postale ZDA nestrpne v nošenju nesorazmernega bremena za skupno obrambo v času, ko se je Evropa gospodarsko okrepila in že prav uspešno tekmuje z ZDA v mednarodni trgovini. Upali so, da bodo na tem posvetu NATO lahko pretresali stališče Varšavske zveze o skup-hem sorazmernem zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi, pa iz tega ne bo nič. Sovjetska zveza namreč .ni odgovorila se hiti zdaj na vprašanje, kdaj lahko pride Manlio Brosio, bivši glavni tajnik NATO, tja pripravit razgovore. Ministri članic NATO bodo nemara kljub temu razpravljali o tem vprašanju, ker so trenutno zbrani vsi vodniki Varšavske zveze v Varšavi na 6. kongresu Komunistične partije Poljske. Brežnjev je tam v svojem govoru namignil, da čaka na odgovor NATO. Los Angeles bil v nevarnosti požara LOS ANGELES, Kalif. — Vihar je prignal ogenj, ki je zajel gozd in grmičevje, na severovzhodu mesta tako blizu naselij, da je mestna uprava proglasila “izredno nevarnost” in so bili vse gasilske enote in vse gasilsko orodje pozvani v službo. Istočasno je nastalo okoli 20 Požarov in obstojala je nevarnost, da jih bo naglo še več. Vihar se je kmalu delno pomiril delno pa preusmeril in nevarnost je prešla nekaj ur potem, ho je nastopila in povzročila hudo skrb. Allende bo vrnil obisk SANTIAGO, Čile. — Predsednikov urad je objavil, da bo Predsednik republike Salvador Allende v bližnji bodočnosti Vrnil obisk Castru na Kubi. Castro je bil v Čilu celih 25 dni, har je najdaljši znani uradni 0-hisk kakega državnega vodnika v Latinski Ameriki. Vremenski delsr® ®to¥a ¥ Ingliji LONDON, Vel. Brit. — Zrelost angleškega političnega sistema je zopet položila svoj izpit, ki bi ga drugi narodi, na primer na Balkanu, lahko posnemali v svojo veliko korist. Komaj je namreč parlamentarna opozicija v Londonu sprožila idejo, da naj se začne debata o možnosti zedinjenja irskega otoka v eno državno skupnost, je za idejo takoj zagrabila konservativna vlada in sedaj pridno organizira razpravo o tem vprašanju. Razprave se udeležujejo vsi, ne samo politiki, tudi voditelji protestantov so se že oglasili in stavljajo svoje pripombe. Prvi vtis je, da bi prišlo do zedinjenja, mora irska republika postati versko do skrajnosti strpna, to se pravi, izbrisati mora iz u-stave in zakonov vse, kar bi pomenilo privilegij za eno vero, obenem pa zapostavljanje druge. Značilno je, da radi tega stališča ni nastal na Irskem še noben političen vihar. Čeprav poteka razprava mirno in dostojno, bo trajala dolgo. Nobena angleška vlada ne bo namreč spravila predmeta pred parlament, dokler ni prepričana, da njeno stališče odobrava vsa dežela. Peščeni vihar na MarsujSeo«! vznemirjen radi n a g p ii 31 .2 .IM * i _ ® _ p onesposobi! robota SZ Sovjetski zvezi je kot prvi 11-speio spustiti najprej na površino Marsa svoj grb, nato pa še posebno napravo s televizijsko kamero in radijskim oddajnikom. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetski raziskovalni robot, ki ga je spustilo na Mars sovjetsko vesoljsko vozilo Mars 3, je na Marsu srečno pristal s padalom in nekaj časa dajal od sebe znake življenja, nato pa je nenadno utihnil. Poslal je z Marsa nekaj radijskih znakov in celo par televizijskih slik. Na planetu Marsu je bil tekom pristajanja sovjetskega robota hud peščen vihar, ki je divjal z hrzino 300 milj. “Kaj takega ne Zemlji ne poznamo,” je pripomnila poročevalska služba Tass k poročilu o pristanku rdečega robota na Marsu. Ta naj bi bil pristal 3. decembra in kazal neke znake življenja do 5. decembra, nato je popolnoma utihnil. Sovjetski vesoljski ladji Mars 2 in Mars 3 krožita med tem dalje okoli planeta Marsa in pošiljata na Zemljo podatke in slike, ki jih snemata, slično kot dela to ameriška vesoljska ladja Mariner 9. Zahodni strokovnjaki za vesolje, ki so skrbno proučili sovjetske podatke in poročilo o delo- Stroški za zdravstveno oskrbo naglo rastejo WASHINGTON, D.C. — Po zadnjih podatkih zvezne vlade je povprečno vsak Amerikanec letos porabil za ohranitev zdravja $358 ali vsi skupaj 75 bilijonov. To je 7.4/f celotnega narodnega dohodka. Leta 1960 so bili povprečni četudi tega niso povedali, zdravstveni stroški v naši deželi $142 letno na osebo ali skupno 26 bilijonov, 5.2% celotnega narodnega letnega dohodka. Zvezna vlada je leta 1960 nosila 25% vseh stroškov, zdaj jih nosi 38%. politike IM do iCitafske SEOUL, J. Viet. — Južna Koreja se je po sklenjenem premirju kmalu zazibala v sanje, da se pod ameriško obrambo lahko počuti čisto na varnem in da bo od tam tudi pritekala vsa potrebna gospodarska pomoč. Med tem je Nixon prišel s svojo doktrino, da si mora vsak narod najprej sam pomagati, potem šele mu bo Amerika po možnosti dajala podpore. Tudi tega se Južna Koreja ni ustrašila, saj je vedela, da ji A-merika ne bo odtegovala tistih gospodarskih ugodnosti v blagovnem prometu, ki jih že uživa. Južno Korejo je zelo preplašila nova Nixonova politika do Peipinga. Boji se namreč, da bo Amerika naravnala svoje odnose do Južne Koreje deloma tudi po kitajskih željah. Taka verjetnost je po mnenju diplomatov zelo majhna, pa vendar se je južnokorejski predsednik Park tako preplašil, da je objavil v obliki poslanice poseben program, kako mora Južna Koreja poglobiti svojo narodno disciplino in narodno solidarnost, kajti časi se spreminjajo in Koreji lahko začne groziti večja nevarnost kot do sedaj. Proglas sam po sebi ni napačen, opozarja pač Južno Korejo, da se časi spreminjajo tudi za Južne Korejce, toda Sev. Koreja še dolgo ni tako nevarna za Južno, kot to slika predsednik INDIJSKA LETALA PONOVNO NAPADLA MESTO KARAČI Vojna med Indijo in Pakistanom se vleče dalje kljub resoluciji glavne skupščine ZN s pozivom obema država ma, naj ustavita bojevanje in umakneta svoje čete iz zasedenega ozemlja. Indijska letala so danes ponovno napadla pristanišče in mesto Karači v Pakistanu. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — na nobeno stran. V dosedanjih Resolucija s pozivom h končanju'bojih so indijske čete zajele le sovražnosti in k umiku čet iz za-, malo število pakistanskih voja-sedenega ozemlja je bila v glavni: kov, kot priznava samo indijsko vanju vesoljskih ladij Mars 2 in Mars 3, so prepričani, da so sov-1 paric jetski vesoljski strokovnjaki, 0 spoznali, da je robot na Marsu 0hio umaknila mrtev m da od njega ne morejo . " . . . pričakovati nobenega glasu več, obtožbo proti 20-toriCl iz nemirov v Kentu lani RAVENNA, O. — Državno tožilstvo je umaknilo obtožnico proti 20 osebam, ki so bile obdol- U.S. Steel dovoljeno povišati cene za 3.6% WASHINGTON, D.C. — Komisija za cene je dovolila U.S. Steel Company povišanje Peron poslal svojo ženo v Argentino MADRID, Sp. — Tudi druga!žene sodelovanja pri izgredih in Peronova žena ima močno “po- požigih na tleh univerze v Ken-litično žilico”. Zato jo Peron, ki tu lani v maju. Sodna razprava je star že 77 let, rad pošilja na|je bila izvedena le proti 5 obto-posebne misije. Sedaj jo je po-(žencem, proti ostalim pa so jo slal v Argentino. V njegovi odpovedali zaradi pomanjkanja stranki tam vladajo namreč veli-j dokazov”. ki prepiri med frakcijami za de-J Gre za izgrede in nemire, po- lavce, ženske, inteligenco in sebno za požig poslopja šole re- pakistanska armada skupščini ZN sprejeta glasovom1, torej res z večino. Žal se Indija za resolucijo prav nič ne meni in nadaljuje vojno na obeh frontah, vendar za enkrat močnejše proti Vzhodnemu Pakistanu, ki ga hoče čim preje osvojiti za Bangla Desh, novo neodvisno Bengalsko državo, ki jo je že uradno priznala. Na meji proti Zahodnemu Pakistanu še ni prišlo do kake odločilne bitke, pač pa so indijska letala danes ponovno napadla pristanišče in mesto Karači, nekdanje glavno mesto Pakistana z okoli 3 milijoni prebivalci. Današnji letalski napad na Karači je bil obsežen, saj so indijska letala potopila v pristanišču eno ladjo, dve pa močneje poškodovala. ' Pakistansko uradno poročilo govori tudi o večjem številu mrtvih civilistov v Karačiju. Prvi napad indijskih letal na Karači je bil omejen in brez vidnega uspeha. Pred par dnevi so pakistanska letala napadla Bombay, pristaniško mesto na zahodnu Indije in poleg Kalkute največje mesta v Indijo. Napad ni bil posebno uspešen. Indijske čete pritiskajo dalje od vseh strani v notranjost Vzhodnega Pakistana. Bile naj bi na enem kraju le še 28 milj od glavnega mesta Daka. Načelnik glavnega stana indijske vzhodne armade gen. Jacob je včeraj opozoril v izjavi v Kalkuti, naj ne pričakujejo nagle zasedbe Dake. Na poti do nje bo morala indij ska armada preko vrste rek in prekopov, kar ni ravno lahko. Prav tako je očitno, da se je umaknila 104:111 poveljstvo. Trdovratna obramba ogromno ’ utegne le še rešiti Vzhodni Pa- kistan, kajti prej ali slej bo svetovno javno le močnejše pritisnilo na Indijo in Pakistan, da ustavita boj. Glavne vojaške sile imata obe državi na meji Zahodnega Pakistana, vendar se te doslej še niso pognale v splošen napad. Pakistan napada le v Kašmirju, pa še tam le z nekako eno divizije ob podpori tankov. Indijske sile so se morale tam delno umakniti “na nove položaje”. cen menda celo v strankinem vod-jzervnih častnikov, kar se je vse dosti v redu in se pripravlja na za vse njene izdelke povprečno:stvu. Peron hoče trenja v stran-.vršilo pred 3. majem, ko je Na-3.6%. Družba je najpreje zapro- ki najprej razčistiti, potem šele sila za povišanje samo nekaterihUe bo razgovarjal z argentin-izdelkov za 8.6%, pa nato svojoJskimi politiki. Opazovalci misli-prošnjo spremenila za splošno jo, da bo konsolidacija stranke povišanje 3.6'%, kot ga je nato zelo težavna stvar, ker je Peron tudi dobila. _ |že predolgo zunaj domovine. rodna garda streljala na demonstrante in so bili 4 mrtvi. -----o—-— Bodi previden in pazljiv, pa »e boš izzognil marsikateri nesreči I trdovratno obrambo dalje v notranjosti v širši okoli Dake. Indijsko vrhovno poveljstvo poziva pakistanske čete v Vzhodnem Pakistanu k predaji in jim pripoveduje, da nimajo možnosti umika ali uspešnega bega V /foliji začeli danes voliti predsednika republike prerok pravi: Oblačno in milo. Naj višja temperatura okoli 45. CLEVELAND, O. — V Italiji so danes začeli voliti no-■vega predsednika republike, šestega po vrsti. Predsednik republike je lahko mogočen političen dejavnik, kot je na primer pri nas v ZDA, lahko je pa samo predstavnik države, ki pomaga pospeševati potek vladnih kriz. Tak je na primer predsednik Zahodne Nemčije. V Italiji je vloga predsednika nekoliko meglena. V duhu u-stave ne bi smel pomeniti ničesar; ako je pa močna politična osebnost, kot je sedanji predsednik G. Saragat, je pa vendarle vplival na potek vladnih kriz. Temu primemo bi moral biti urejen tudi način volitve predsednika. Pri nas voli ves narod. Tam pa, kjer je predsednik deloma le dekoracija, mu pa ustava izbere cenejši in preprostejši način volitev. V Italiji so to zopet uredili po svoje, ne ravno v korist republiki. Čeprav tam predsednik ne pomeni veliko, so za predsedniške volitve ustanovili posebno volivno telo, ki šteje 1008 članov in to po večini poklicnih politikov, ki imajo pri iskanju novega predsednika lahko zelo različne interese, samo skupnega narodnega ne. To se je kaj hitro pokazalo pri vsakih italijanskih predsedniških volit v a h razen prvih, ko je bil izvoljen. Ei-naudi. Pri zadnjih predsedniških volitvah so potrebovali kar 21 glasovanj, da so izbrali Saragata! Ali bo pri sedanjih volitvah kaj boljše. Upanja ni dosti, ako presodimo sedanje politične razmere v italijanski politiki. Najbolj pade v oči, da so italijanske v tem pogledu stane v stranki demokristjanov. Tam ima skoraj vsak bivši ministrski predsednik svojo skupino. Ministrski predsedniki bi morali imeti največ smisla za disciplino, pa ga imajo najmanj. Italijanski volivci s tem niso zadovoljni. Svojo nevoljo izražajo na ta način, da volijo stranke, ki niso za demokracijo, to je komuniste na levi in neofaši-ste na desni. Neofašisti so že dobili pri zadnjih volitvah 14% glasov, komunisti pa trdno sedijo v svojih političnih okopih. Glavni steber italijanske politične svobode bi morali biti demokristjani, ki so še zmeraj najmočnejša stranka. Pa se voditelji prepirajo med seboj. Sedaj na primer se potegujeta dva bivša ministrska pred- politične stranke premalo sednika A. Fanfani in A. Moro konsolidirane. Vsaka se cepi za položaj predsednika repub-v frakcije. Čim večja je, tem like. Kjer se dva prepirata, več frakcij pozna. Tipično je dobi lahko tretji klofute. To se godi tudi v Italiji! Fanfani in Moro se prepirata, sedanji ministrski predsednik Colombo pa radi tega prepira v de-mokristjanskih vrstah ne mo-, re vladati tako učinkovito, kot bi rad. Seveda ne more imeti Colombo radi tega tudi primernega ugleda v mednarodni politiki. Zato ni čudno, da ga ni na Nixonovem spisku tujih državnikov, ki se hoče predsednik ZDA z njimi osebno pogovarjati. To je italijanska vlada takoj smatrala za nedopustno, kot da bi Amerika podcenjevala italijansko politiko. Vse skupaj so diplo-matje hitro popravili, vtis tega dogodka je pa le ostal. Ne vemo, kako bodo potekala glasovanja za novega predsednika. Lahko se zgodi, da bo novi predsednik izvoljen s pomočjo komunističnih volivnih mož! Nista namreč šla Fanfani in Moro kar na slepo v Moskvo ogledovat rusko zgodovino v Kremlju. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je včeraj izglasoval z 214:179 nakazilni zakonski predlog za pomoč tujini v obsegu 3 bilijone dolarjev. Načelnik Senatnega odbora, ki mora zakonski predlog prvi odobriti in nato predložili celemu Senatu, je izjavil, da bo s tem počakal, dokler konferenca Senata in Doma ne doseže sporazuma c pooblastilnem zakonu za podpiranje tujine. Ta je obtičal pred konferenco zaradi Sena-tovega dopolnila, da naj ZDA umaknejo vse svoje vojaške sile iz Južnega Vietnama v 6 mesecih, če bodo rdeči izpustili ameriške vojne ujetnike. KAIRO, Egipt. — Vojaško sodišče je obsodilo na smrt bivšega podpredsednika republike Alija Sabryja, ki pa ga je predsednik Sadat takoj pomilostil na dosmrtno ječo. Sa-bry je bil znan kot trden pristaš Sovjetske zveze v vodstvu Egipta. V preteklem maju je skušal izvesti upor proti predsedniku Sadatu, pa je bil načrt prezgodaj odkrit in preprečen. Zarotniki so bili prijeti in so pred vojaškim sodiščem. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — CBavna skupščina ZN je po izglasovanju resolucije z zahtevo po končanju vojne med Indijo in Pakistanom prešla znova k razpravi o položaju na Srednjem vzhodu. Zaveda se predobro, da nima nobene moči, da bi prisilila vojskujoči se državi k sprejetju njene zahteve. SAIGON, J. Viet. — Južnoviet-namske sile so pri prodiranju v Kambodži po cesti št. 7 naletele na močnejši rdeči odpor Iz Clevelanda in okolice Letna seja— Podr. št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 12. decembra, ob dveh popoldne letno sejo v navadnih prostorih. Seja je važna, zato so članice posebno nujno vabljene. Po seji izmenjava daril! V bolnišnici— Mrs. Mary Papež, 4444 E. 154 St., je bila prepeljena v St. Vincent Charity bolnišnico. Obiski so dovoljeni. Letna seja in božičnica— Podr. št. 25 SŽZ ima v nedeljo ob dveh popoldne v šoli sv. Vida letno sejo, po njej pa božičnico. Vse članice so prošene, da se seje prav gotovo udeleže. Zadušnica— V soboto zvečer ob 7. bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Pavla Bizjaka ob 16. obletnici njegove smrti. Iz bolnišnice— Mrs. Mary Zupan, 6916 Heck-er Avenue, se je vrnila iz Mt. Sinai bolnišnice, kjer je bila operirana. Zahvaljujje se za obiske, cvetje in pozdrave. Jeklene omare— V Norwood Appliance & Furniture na 6202 St. Clair Avenue imajo ugodno naprodaj odlične jeklene omare. — Več v oglasu! Božičnica— Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo imelo božičnico za članstvo mladinskega odseka v soboto, 11. decembra, ob 2.30 popoldne v družabni sobi šole sv. Vida. Prišel bo sv. Miklavž z darili in starši so vabljeni, da pripeljejo svoje otroke, člane društva o pravem času! Bartunek bo odstopil?— Po vesteh iz okolice načelnika demokratske stranke za okraj Cuyahoga preudarja J. Bartunek resno, da bi se odpovedal načelstvu okrajnega strankinega odbora, ker ne more pomiriti sprte demokrate. Posrečilo se mu je doseči vrnitev črnih mestnih odbornikov v mestni svet in sodelovanje z redno demokratsko skupino, zato pa se je od te odtrgalo 7 belih mestnih odbornikov, ki se še vedno kujajo in mislijo na organiziranje lastne skupine. ------o------- Hov glavni poštar WASHINGTON, D.C. — Za novega glavnega poštarja je bil izbran Elmer T. Klassen, predsednik American Can Co. iz Conwayja, Mass. Bil je eden izmed 9 članov poštnega upravnega odbora. Dosedanji glavni po-jštar W. M. Blount je odstopil, ker misli kandidirati za zveznega senatorja v Alabami. Za novega načelnika poštnega upravnega odbora je bil izvoljen F. R. Kappel, bivši načelnik A- merican Telephone & Telegraph in uničile v boju 76 rdečih vo- £0 Tudi to mesto je imel doslej jakov. Rdeči pritisk na glav- Blount. no mesto Kambodže Phnom w Blount je poštno službo re- Penh še ni popustil. LONDON, Vel. Brit. — Znana avstralska operna pevka Marie Collier, ki si je pridobila svetovno slavo kot “Tosca” v znani Verdijevi operi, je včeraj padla skozi okno svojega stanovanja v Londonu in se na mestu ubila. ženska volivna pravica od začetka v Wyomingu CHEYENNE, Wyo. — Država Wyoming je edina v Uniji, ki je priznala ženskam enako volivno pravico že od začetka, ko je bila sprejeta kot država v ZDA. organiziral in napovedoval, da bo veliko boljša, kot je bila in da bo poleg tega tudi sama krila vse stroške. Pošta je od tedaj res postala precej dražja, toda dostava pisem in vseh drugih pošiljk ni boljša, pač pa precej slabša. Na vsako pritožbo odgovarjajo poštni vodniki, da so to le težave, ki so združene z vsako reorganizacijo in da jih bodo že odpravili! Morda res, toda kdaj ? -------o-------- Priporočajte A.D. tem. ki jo še nimajo! Mmišm Denoim XTI I I / 1 <• /1 -%. — 110 !\ T I - 6117 St. Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO «jjjigfe>83 No. 236 Thursday, Dec. 9, 1971 Kuba o našem kontinentu Kuba je pozabljena v naši javnosti. Dolgo let so se kubanski begunci trudili, da bi držali zanimanje naše jdežele za njihovo domovino na površju, pa so omagali. Čas je zdrobil njihova prizadevanja. Zgodilo se jim je to, kar vsem drugim političnim emigracijam, potapljajo se polagoma v svojo usodo. Seveda je čas zdrobil tudi marsikaj, česar Castro ni pričakoval zase in za svoje pristaše. Kuba ni danes več to, kar je bila v dnevih revolucije. Spremenil se je njen videz, še bolj pa njena miselnost. Stvarnost je premagala vse domišljije Castrovega režima in pustila svoje sledove na Castru in njegovem gibanju. Ni bil prehod kubanske revolucije na sedanje ustaljeno stališče lahka stvar. Vse breme prehoda nanj je padlo na kubansko revščino, pa še to ni zadostovalo. Breme preboda je padlo tudi na Moskvo, ki je morala v najtežjih letih žrtvovati do pol bilijona dolarjev na leto, da je pomagala Castrovi diktaturi prebroditi vse krize prehodne dobe. Vsi križi in težave prehodne dobe so tudi naučili Castra, da stvarno gleda razmeram v oči in da ne prikriva sebi in Kubi vseh stroškov svojega režima. Zato misli Castro danes čisto drugače o Združenih državah in Ameriki, kot je še pred par leti. To je tudi glavni razlog, zakaj se ne zaganja več tako divje v naš “imperializem”. Njegova okolica ne prikriva na primer dejstva, da debate v kubanskem vodstvu o bodočnosti odnosov do Ame-like ne počivajo. Castro in njegova okolica se zavedata, da se na sedanjem stanju ne da kaj spremeniti. Dokler bo Nixon v Beli hiši, bo vse ostalo, kot je sedaj, akoravno bi morda Nixon sam želel na tihem spremembo. Tako stanje se ne bo spremenilo do volitev 1972. Te volitve bodo pokazale, ali je ameriška javnost dozorela za “normalizacijo” stikov s Kubo. Do takrat bo kubanska diktatura ponavljala svoje sedanje stališče; zahtevala bo konec diplomatskega in gospodarskega bojkota, vrnitev vojaške postojanke Gvantanamo, obnovo stikov z OAD, ravnopravnost v njej. Protivila se bo seveda vsaki odškodnini za “nacionalizacijo ameriških investicij v revolucionarni dobi”. Kuba prizna, da je to stališče plod domišljije in trenutno neuresničljivo, upa pa, da se bo tok časa preusmeril v njeno korist. Sklicuje se na preobrat v Čilu, kaže s prstom na usmerjenost na levo političnega položaja v Peruju, Urugvaju, Ekvadorju, Venezueli, Kolumbiji in Argentini. Karkoli se bo v tem pogledu zgodilo v Latinski Ameriki, zmeraj bo imela nekaj koristi tudi Kuba. Tako trdi Castrova okolica. Castro se zaveda, da se politika ne premika v Latinski Ameriki kar preko noči, da drsi le počasi sedaj v eno sedaj v drugo smer. Zato je treba brzdati svojo nepočaka-nost in se privaditi potrpežljivosti, čeprav je taka politika zvezana s trpljenjem in razočaranji. Da Castra in Kubo hudo boli gospodarski, diplomatski in konzularni bojkot, tega v Havani nihče ne taji. Mislijo pa, da so najhujše bolečine že preboleli. Podpira jih še zmeraj Moskva, pa tudi druge dežele obnavljajo gospodarske in politične zveze s Havano. Take stiske, kot jo je Kuba doživela pred leti, se sedaj Castro ne boji več. Vesel je doseženih uspehov, se pa tudi zaveda, da je treba paziti, da dežela teh uspehov ne zapravi po nepotrebnem. Trenutno pa Castra najbolj zanima, kako se bo razvijala politika v Čilu. Zato se je tudi tako dolgo potikal po tej deželi. Bil je tudi toliko pogumen, da je čilsko javnost opozoril na vse napake, ki jih dela. Castro misli namreč, da je vladna koalicija predsednika Allendeja preveč razbita na male frakcije in da v njej ne vlada edinost, ki je sedanji vladni čilski politiki tako potrebna Takoj nato je Castro opozoril čilske delavce, da morajo več delati in dosegati večjo “delovno storilnost”. S sedanjo stopnjo delovnih uspehov ne bo Čile nikamor prišel. Svetoval je čilski politiki, naj se bolj nasloni na Moskvo, kajti samo od tam bi lahko prišla hitra in učinkovita pomoč v slučaju zadrege. Največ upanja ima Castro na uspešen in pravilno usmerjen razvoj politike v Peruju. Zdi se, da na bodočnost peruvanske politike zida bolj kot na bodočnost politike v Urugvaju ali Čilu, kar je za tuje opazovalce nekaj novega. Svoj prvi večji aktivni korak bi Castro rad napravil na polju stikov z OAD. OAD (Organizacija ameriških drž,av) ni formalno nič spremenila svojega stališče od časa, ko je sklenila diplomatski in gospodarski bojkot Castrovega režima. Ni pa s tem rečeno, da je v OAD ostalo vse pri starem. Tudi tam raste število članic, ki mislijo, da je treba preusmeriti odnose do Kube. Za kulisami se med njimi mnogo razpravlja o ^em vprašanju. Najbrže je že danes večina članic OAD za to, da se začne razprava o tem perečem problemu. Kar jim pri tem hodi narobe, je želja ZDA, da znova določijo svoje odnose do Latinske Amerike. Želja ZDA je več kot razumljiva. Saj smo ravno sredi dobe, ko je marsikatera ameriška država postopala z ameriškimi vlogami kot svinja z mehom, pri tem pa še izjavljala, da računa z novim dotokom ameriškega kapitala! To je za ameriško pamet vendarle preveč zahtevno stališče, ki mora priti nanj le negativen odgovor. Ta je pa že tu. Članice OAD u-pajo, da ta odgovor še ne nosi pečata dokončnega stališča in to ravno ovira vsako debato o bodoči politiki OAD. Castro to dobro ve, zaveda se tudi razlogov za in proti temu stanju, in zato ne rine z glavo skozi zid, kot je imel nekdaj navado. Tako bo potrpežljivo čakal na nove dogodke, ki bi podprli njegovo stališče, pa tudi njegove upe. To Castrovo stališče naravno ne briše pravice naše dežele po odškodnini za zgube, ki jih je Castrova revolucija napravila našim državljanom in njihovim vlogam. Morda je nekaj resnice na trditvi, da ameriške vloge niso poznale prave meje pri iskanju svojih koristi, toda to ne glaje Castru pravice, da si kar sam reže pravico po svoji politični filozofiji. Lahko je mogoče, da prehajamo v dobo, ko bodo naši gospodarski stiki z Latinsko Ameriko postali rahlejši. To to lahko doba, ki nam bo omogočila, da bolj nepristransko presodimo svoje, pa tudi Castrovo stališče do spornih vprašanj. Šele takrat bo prišel čas za razgovore o kompromisu. M iltvauški zapiski MIKLAVŽ JE PRIŠEL. — Zelo lepo je bilo, prav po domače! Stari sv. Miklavž v osebi Fran- cerkve organizirajo silvestrovanje ali čakanje novega .leta. Ljudje se radi udeležijo takih ca Rozine je zopet prevzel svojo prireditev, ker vedo, da je vse vlogo. Še kar najbolj mu pristo- na dostojni višini in več ali manj ja. To se je namreč zgodilo pri;v zaključenem krogu. Da bodo Sv. Janezu na 85. cesti. .Ob j tako čakanje imeli pri Sv. Jane-spremstvu šestih nebeških kri-jzu, sem že omenil. Danes bi rad latcev je mogočno vkorakal v povedal, da bo nekaj podobnega dvorano. Pri vratih je podal ro- tudi pri Mariji Pomočnici krist-ko župniku. Verjetno se mu ni janov v West Allisu. Želijo, da hotel zameriti, da pride kar tako j vsakdo napravi rezervacijo čim-v njegovo področje. Segel je še prej. Naši ljudje so navadno ta-nekaterim drugim v roke za do- ki, da čakajo na zadnjo minuto bro voljo. Vsakdo je bil dobro in če ni več prostora, se pa je-razpoložen. zijo. Tako tudi župnija pri Ma- Ko je prišel na oder, kjer je riji Pomočnici kristjanov v West bil zanj pripravljen primeren j Allisu prosi, da naj se ljudje stol, je vse navzoče pozdravil ta-jčimprej prijavijo, da ne bo pre- ko v angleščini kakor v slovenščini. Ker ga je čakalo dosti dela in je moral napraviti še nekaj obiskov, je takoj pričel z delitvijo darov. Prav tedaj so prihrumeli v dvorano trije “nebodisi-jihtreba” parkelj ni. So se še kar mirno zadržali. Navadno jih je moral Miklavž vedno miriti, letos so bili pa kar nekam čudno mirni. Verjetno' je1 bila-to njihova prva pot v svet iskat neposlušnih duš in plašit neposlušne otroke. Za to Miklavževo nedeljo se je zbrala prav prijetna družba ljudi in so z veseljem obujali stare spomine. BOŽIČNE KARTE. — Zopet je tu tisti čas, ko si prijatelji in znanci vsaj enkrat na leto pišejo in želijo vse dobro. Ni lepšega časa za pozdrave in dobro voljo, kakor je božični. Delo nam olajšajo božične karte. Človeka bi glava bolela, če bi moral kar naprej misliti, kaj bo napisal, vsakemu enako skoraj ne moreš. V kolikor mi je znano, so božične karte na razpolago vsem, ki si jih hočejo nabaviti, tako pri cerkvi Marije Pomočnice Kristjanov v West Allis-u, kakor pri Sv. Janezu na 85. cesti, kjer jih imajo na razpolago skupaj z nabožnimi predmeti. Vse te karte so na razpolago vse do Božiča. To je v veliko pomoč. Ni treba hoditi v trgovino. PRODAJA PECIVA. — Kc govorimo o božiču, navadno radi mislimo poleg jaslic tudi na razne kuhinjske dobrote, ki so takrat bolj v ospredju kakor druge dni. Posebno radi mislimo na potice, štrudelj in seveda flancate. Te stvari so posebno okusne, če so doma narejene. Takih stvari je vedno manj. Zato jih ljudje toliko rajši kupujejo, če zvejo zanje. Naše ženske so še posebej znane po tem, kako znajo napraviti potico in temu podobne stvari. Da bo pomagano tistim, ki teh stvari nimajo, bodo ženske pri cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v West Allis imele posebno prodajo zadnjo nedeljo pred Božičem, to je 19. decembra. Župnik zelo prosi ha in tako graditi boljšo bodoč- pozno ali pa nepotrebnega godrnjanja, če bo že vse zasedeno. Tisti, ki se. želijo udeležiti v West Allisu, naj pokličejo Mrs. Vogel, 453-8045. Pohitite! NEKAJ ŠTEVILK. — Morda bo koga zanimalo. Vsako leto obnavljamo dovoljenje za avtomobilske tablice. To prinaša precejšne denarje. Ker v Wisconsi-nu ni obdavčena nobena cesta, ki se vozite po njej, ta denar vedno prav pride in ga še zadosti ni. številke, ki jih bom tukaj navedel, se tičejo enega leta in to od 1. julija 1970 do 30. junija 1971. V tem času je država Wisconsin pobrala od avtomobilov, tovornjakov, avtobusov, prikolic, motornih koles in raznih avtomobilskih prek u p č e valcev $65,874,398.04,: kar pomeni 4.60% več kot prejšnje leto. Od tega je država nabrala samo v mestu M i 1 w a ukeee $13,001.006.64 ali 2.89% več kot lansko leto. Letos je 116,299 avtomobilov več na naših cestah, kakor jih je bilo prejšnje leto. Prav tako je 11,073 tovornjakov več kakor jih je bilo lani. Številke so zanimive, če jih pravilno gledamo. Veliko povedo. škoda, da tudi naša država ne pobira kakšnega prispevka na vstopu ali pa izhodu iz države, če že ne za domačine, vsaj za tujce. Zelo bi si opomogla! Pravijo, da to ni postavno. Kaj vse ni postavno, pa delajo, in kaj vse je postavno, pa ne delajo! RADIJSKA KULTURNA URA. — Slovenska radijska kulturna ura je velikanskega pomena za slovensko skupnost v Mil-waukeeju in okolici. Nič jih tako ne poveže in druži kakor prav ta ura. Nastala bi velikanska praznina, če bi te ure ne bilo. Verjetno bi se počutili kakor sirote. Ura vrši velikansko poslanstvo in upam, da ga bo še dolgo vršila, želim le, da bi se vsi zavedali, kaj imamo, ko imamo to uro in da je potrebno, da storimo vse, kar je V naši moči, da uro ohranimo in ji pomagamo še naprej posredovati slovensko kulturo, slovenskega du- Ta slovenska kulturna radij-1 In še nekaj: dobiček, ki ga ibo za to, da v imenu društva prav ska ura ibo tudi letos imela po- opereta prinesla, bo Miklavž ;z srca voščim vsem udom in sebno božično oddajo kakor vsa- za reven misijon v Ekva- njih0vim družinam blagoslovlje-ko leto. To bo že deveta božična' dorju, kjer je avtor nekaj let ne božične praznike in srečno oddaja te vrste. Letos bo ta od- misijonaril. Vsak, ki se bo v ne-da;ja v petek zvečer, to je na dejo, 12. decembra, prireditve u-Sveti večer, 24. decembra, od deležil, bo Miklavž za nekoga v 9 - 10.30 p.m. Kakor v preteklosti nas bo ta ura tudi letos :po- Ekvadorskem misijonu. Lepa, socialna poteza, ki je vredna vse peljala v praznovanje božiča, pohvale. kakor smo ga bili vajeni, z vso S Napolnimo dvorano ne samo lepoto, ki jo premore slovenska1 sebi v veselje, temveč tudi zato, novo leto 1972. France Sever st., poročevalec -------o------- lakaj mm h Fairfielda da bo od našega veselja majhne sreče deležen tudi siromak v Ekvadorju. Karel Mauser ipckojeneem lewkurikega kf&iba duša in njegova vera. ŽENSKA KOŠARICA. — Moram priznati, da me je zadela vest, da ne bomo mogli dobiti prelepih rožic iz Ženske košarice nič več. Z zanimanjem sem vedno sledil raznim navodilom in zgodbicam in na splošno lepemu branju, ki ga je Košarica prinašala. Pogrešali jo bomo! To MAPLE: HEIGHTS, O. — Spoje moje mnenje. Vem, da bo še ročam vsem članom in članicam marsikdo drugi tudi tako čutil, j newburškega kluba, da se vrši Ko sem prebiral poslovilno^ pi-'decembrska seja kluba v torek, smo urednice Košarice Mare Li-jl4. decembra, v SND na Maple povčeve, mi je prišla na misel*Hts. ob enih popoldne. Na tej se-pesem: Pa ta pesem je preč, pa*ji se ibo volilo klubov odbor za ne znamo je več. Pa če hočemo j leto 1971 in več drugih važnih zapet’, moramo znova začet. Ne'stvari bomo rešili. vem, zakaj! Prišla mi je na misel. Če drugega nič, Mari se zahvalim za požrtvovalnost in Seja je bila prestavljena radi božičnih praznikov. Začela se bo ob 1. uri popoldne, ker bomo po pridnost, s katero je urejala to’seji imeli brezplačno kosilo, ki Košarico. Veliko dobrega je s'ga bodo pripravile tri najboljše tem storila in ni bilo zastonj.*kuharice našega kluba. Vabljeni Nastala pa je vrzel, ki bo ostala'ste vsi člani in članice kluba, da in to nam žalosti srce. Obenem'se udeležite te s^je, da se še en-je v tem tudi tolažba, ker vemo,'krat snidemo v tem letu in si da je bila prevzeta naloga odlič-1 voščimo vse najboljše za princ opravljena. In vsak delavec hodnje leto. Januarska seja bo je vreden svojega plačila in po-'na Prince Ave. dne 26. januarja. čitka. “iifdavž priitaja” CLEVELAND, O. lepega, starega je že odšlo in še odhaja in človek si v resnici mnogokrat zaželi za nekaj hipov obdržati iz preteklosti vsaj nekaj za spomin. Moderni čas tako zlahka pri mladini ugaša svetle utrinke in zaklada bajk in le- Na zadnji seji je tajnica čitala račune od našega banketa 6. novembra, imeli smo prav lep u-speh in hvala vsem, kateri ste kaj pripomogli k temu, posebna . °0 zahvala našim posetnikom (in teh je bilo več kot zadosti, kajti brez vas ne bi bilo uspeha, od Euclidskega kluba jih je bilo kar poln avtobus. Še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj! V tem letu smo bili pri našem , L v "iklubu precej aktivni, imeli smo gend ki jih je narodna duša pre-*tri izlete z avtobuso:m in nekaj prosto oblikovala m jih je poz- članov in članic je obiskalo sta_ neje ta in ona. umetniška duša na svoj način preobrazila in pri- iro domovino, kjer so obiskali , ,.v , v , . j svoj rojstni kraj. bližala čustvovanju. * - v ... , . v ! . . T > Ker je se veliko upokojencev Miklavzevanje! Lep, star obi-l v , v. . . v v . , , , J Iv našem okrožju, ki se niso pri caj z globoko versko m socialno*! , , . • , . , . i klubu, vaoimo vas, da pnstopi-svetu ^ucj. v- -n se kQj^Q, SlkUpno za_ -i6 bavali v naši noto. Materialističnemu verski moment ni bil všeč privlekel na dan dedka Mraza. Tudi v naši domovini so ga poskušali. Slovenski duši je bil' ■ , . . . . .........., . x m imamo prost prigrizek m pija- tuj in ji je tuj ostal. Težko je1 čo ^ 8 namreč prevreči, kar je v narod-' jesenski dobi in bomo skupno obujali spomine naših mladih let. Po vsaki seji ženske, ki znajo peči, naj kaj spečejo teh dobrot, da bodo na razpolago in bo tako tudi cerkev nekaj od tega imela. ČAKANJE NOVEGA LETA. — Zelo je prišlo v navado, da nost. Slovenska radijska kulturna ura oddaja vsako nedeljo od enih do dveh popoldne na WQFM na 93.3 valu — Milwaukee. Poslušajte, ce le morete. razne organizacije kakor tudi. Uro vodi Vladislav Kralj. ni duši stoletje dolgo globoko zapisano. Osnovno misel miklavževanja je na umetniški način oblikoval v opereto Miklavž prihaja duhovnik, komponist dr. Jerko Gržinčič. Libreto je v glavnem napisal duhovnik dr. Lojze Tomc, bivši župnik v Hamiltonu v Kanadi. Delo je bilo končano v letu 1934. če pomislimo, kolikokrat je celotno delo in v odlomkih šlo preko slovenskih o-drov, je prav, da se to pot komponistu in libretistu iskreno zahvalimo. Sedem in trideset let že prižiga veselje ne samo v o-trocih, temveč tudi v odraslih. Opereta ima tri dejanja. V prvem se angeli v nebesih pripravljajo na odhod na zemljo. Vse je zaposleno, posebno čevljar sv. Krišpin in krojač sv. Gerard. V drugem dejanju pogledamo v gibanje, ki se vrši v peklenskem breznu. Poročila prihajajo, nasveti padajo in Slo venski fantje, ki bodo peli v peklenskem breznu, bodo to pot lažje prestali, zakaj avtor je dodal še balet. Je pač tako: dosti žensk je v nebesih, vendar tudi v peklensko brezno katera zaide. V tretjem dejanju je prihod sv. Miklavža na zemljo z vsem nebeškim in peklenskim spremstvom. Petje bo spremljal orkester. Središče tvorijo poznani Van-drovci, ki jim je avtor dr. Gržinčič dodal še nekaj instrumentov. Sedem in trideset let je stara opereta, veselja in zdravega humorja je prinesla veliko. Na lep način je vzdrževala tradicijo in tudi zavoljo tega ji moramo biti hvaležni. Ker je to moj zadnji dopis v tem letu, voščim vsem članom in članicam, vsem upokojencem in čitateljem tega lista vesele božične praznike in srečno ter zdravo novo leto 1972. Ravno ta ko voščim vesele praznike in u-speha polno novo leto urednikom in upravnikom naših časopisov, ki tako vestno priobčajo naše dopise, da je članstvo dobro informirano, kaj se godi pri naših klubih. Hvala in pozdrav! Anton Perušek, preds. Nedelja MU CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja, 12. dec. tl., je zadnja obhajilna nedelja udov Društva na j svetejšega imena Jezu sovega v župniji sv. Vida v tem koledarskem letu. Zato bi bilo zelo lepo, da bi se vsi udje našega DNU to nedeljo skupno udeležili naše sv. maše in med njo prejeli sv. obhajilo po društvenem namenu. — V adventnem času smo, v času pričakovanja Gospodovega rojstva. Sveti božični prazniki so pred durmi. Ne vemo, kako bo z nami v letu. Spomnimo se, koliko dobrih mož in fantov, dobrih naših sobratov, nas je zapustilo lani! Lepo vabim v imenu društva vse tiste fante in može naše župnije, ki niso še v naši organizaciji, naj se nam pridružijo pri tej maši in pri sv. obhajilu. Za skupen odhod v cerkev se zberemo ob 7.30 pred šolsko dvorano. Po sv. maši bo, kakor navadno, v dvorani pod cerkvijo skupen zajtrk za vse, zatem pa kratek društveni sestanek. To priložnost uporabljam tudi FAIRFIELD, Conn. — Verm da ste dosti čitali v Ameriški Domovini o č. g. Vinku Zaletelu, župniku iz Vogrč na Koroškem, ki je bil letos na poti po ZDA. Skupina “Zvon” ga je povabila 17. novembra v Fairfield, da pokaže slike lepe slovenske Koroške. Gospod je bil našega povabila zelo vesel ter nam takoj obljubil.Določili smo uro in prostor, katerega smo dobili v gostoljubni hiši družine Kur-bus. Č. g. Zaletel se je v spremstvu slovenskih duhovnikov, č. g. A-lojzija Sterleta in č. g. dr. Francis Blatnika, res zaletel k nam v Fairfield. Ni bilo nobene nesreče, ampak sreča, veselje in navdušenje. Ob sedmih zvečer se nas je zbralo 40 oseb, ki smo z užitkom spremljali potovanje po slovenski Koroški. Ljudi bi bilo lahko še več, če bi to bilo v dvorani Sv. Križa. Zahvaljujemo se č. g. Vinkotu Zaletelu za prekrasen večer, ki nam ga je nudil s svojimi ski-optičnimi slikami. Hvala tudi /sem, ki ste se udeležili tega krasnega večera ter prostovoljno obdarovali č. g. Zaletela z o-koli $100. Gospod je tudi obiskal družile Koprivec, Horvat, Bukvič in druge.' Zvedeli smo tudi, da je č. g. Jukale, ki je bil na obisku pri Sv. Križu, imel skioptična predavanja o indijskih misijonih v Clevelandu in drugod. Vsem bralcem našega lista, kakor tudi upravi Ameriške Domovine želim vesele božične praznike ter zdravja polno novo leto. St. I. M ally Zahvala ifajarskaga kluba CLEVELAND, O. — “štajerski klub”, Cleveland, Ohio, se zahvaljuje organizatorjem izleta v Washington, D.C., prvega izleta Štajercev, polnega zanimivosti, katere bodo ostale v najlep-sem spominu vsem članom in članicam, ki so se udeležili tega izleta. Zahvaljujemo se. pridnim delavcem pri obeh piknikih, na Slovenski pristavi in v Zeleni dolini, ter na našem martinova-nju v avditoriju sv. Vida. Kuharicam, pomočnicam, katere so tako okusno pripravile jedi, po-strežnicam, katere so tako pridno stregle našim gostom, natakarjem, kateri so tako pridno v kuhinji pomagali in vsem, kateri so kaj pomagali. Vsem odbornicam in članicam, katere so nam dobro pecivo spekle, in tistim, katere so darovale pecivo. Posebno našim mladim postrež-nicam, katere so prvič delale tako pridno in prijazno. Blagajniku na pridnem prodajanju vstopnic in njegovi pomočnici, katera je skrbno prodajala listke. Hvala “Vandrovcem”, kateri s svojimi melodijami razveseljujejo stare in mlade, Ameriški Domovini, katera skrbi, da so naši oglasi točno v listu, ter Slovenski radio oddaji. Vabimo vse 29. januarja 1972 v avditorij sv. Vida na domače koline, na veselo domačo zabavo. “Vandrovci” bodo razveselili vsako družbo z našimi lepimi slov enskimi pesmimi, polkami in valčki. Pridite, razveselite se z nami. Dobiček te zabave bo poslan v Mariborsko semenišče v pomoč našim dijakom, kateri študirajo za mašnike. Še enkrat hvala vsem! Lep pozdrav! Štajerski klub luimimmmimmmimimmmimmiiiimiiiimiiiiiiMmiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM, P. S. FINŽGAR: DEKLA ANČKA luimimimiiimimMimimmimiiiiimmiiiiimimmiiiiNimiuHiiiiimiMmimmui Ančka se je naslonila na konč- da sem se tako bala snoči! Am- nico postelje, položila roke pod glavo in začela moliti. “Ni ga dobil,” se je nenadoma raztresla med molitvijo in je bila vesela. Ali pregnala je misel in domolila do konca. Nato se je spet vzravnala na skrinji, trenutek še posedela, potem vstala ter odšla spat. Takoj so se ji strnile trepalnice in v polsnu so se vrstile pred njo zmedene slike: bela hišica na hribu, Janez, prazni-ška pridiga in govor pri shodu. Kar v hipu pa so jo pogledale in zbodle kakor dva trna Mihove oči. Celo v snu je skrila pred njimi roko pod odejo in se tesno zavila. Nato je nenadoma odprla oči, zaspanec je izginil in spet jo je bilo strah. Vse besede, ki jih je govoril Miha pod kuhinjskim oknom, so oživele, kakor bi se bile prijele sten, in vse so tiščale skoz vrata v kamrico. In na vsaki besedi so gorele tiste oči, ki so predrzno zrle nanjo in prebadale odejo, da se je stiskala in se tesno zavijala. V vroči omotici je ležala glava na blazini, oči je zatiskala in skoz dvojno temo so gledale nanjo Mihove pregrešne oči in se ji rogale. In kamor koli se je zadel ta pogled, povsod jo je oskrunil, se ji je zdelo. “Jezus Marija,” je vzdihnila, se vzravnala in se oprla na komolec. Z levico je dotipala žeg-nanček na steni, pomočila vanj prst in se pokropila. “Zakaj sem se bala, da bi ga ne bil zalotil Janez? Naj bi ga bil! Morda ga je, ko je pustil konja in stekel čez vrt. Prav mu je.” Hipoma pa se ji je vsilila nova misel. “Bog ve, kaj si je mislil Janez? Če me kaj sumniči? Če misli: ‘Tako, seveda, ko me ni doma, tedaj drugi, tale Miha.” Ančki je zdrsnila roka, s katero si je podpirala glavo, da je omahnila na blazino. “Oj ne, saj Janez ve, saj me pozna. Ne, nič ne misli takega. — Če pa vendar? — Ne, povem mu. Porečem: Stran moram, moram, ker mi ne da miru. tudi Mokarici povem. — Miha ali jaz!” Nič več ni občutila strahu, moč je prešinila srce. Vejice so se ji zaklopile. Janezu je dobrlela luč. Duh po tlečem stenju v svetilki ga je predramil. Hitro je napojil konja in šel na pograd. Mimogrede se je ozrl po Mihovem ležišču. “Še sedaj ga ni, vlačugarja.—-Kaj mi mar! Naj hodi kjer koli!” Jezno je potegnil nase konjsko plahto in se premaknil nekajkrat sem in tja, da je našel na trdi slamnici pripravno lego. Daši je glasno in jezno zagodrnjal, je vendar vedel, da je la gal in da glasna laž ni zatopila desnice v srcu. “Kaj mi mar? — Mar mi je, bolj mar sedaj kot tedaj, ko sem Miha dobil pod oknom. Takrat mi res ni bilo mar — vsaj treba mi ni bilo biti. Ali sedaj je izrečena beseda. — Bog ve, ali je bil Miha? — Morda se mi je le 2helo, da je bežala senca. — Ko bi bil kdo drug? Ančka je še °tročja. Morebiti se mu je smejala. -----” Deske v pogradu so zaškripale, Janez se je obrnil. Toda ni dolgo poležal. Spet je popra-vljal plahto in se zasuknil na drugo plat. Nenadoma je udaril s pestjo P° stranici: “Vraga vendar, ali nh je tega treba? Pokažem jim, Vsem: Mihu in Ančki in Mokarju — vsem.” S tem jeznim sklepom v srcu je zaspal, da ni niti slišal, kdaj Se je Miha prikradel v hlev. Drugo jutro je Ančka vstala navsezgodaj. Sama sebi se je nasmehnila: “Ali sem neumna, di med glavnimi govorniki. Vseh delegatov je 1,817, med njimi kar 70% novih obrazov. Go-mulkina doba je bila torej teme-ske ima V Varšavi svoj Ijito oprana. Novih idej na kon Kongres Poljske K.P. Komunistična partija Polj- pak kar sem sklenila, sem sklenila. Vse naj izve.” Oprezovala je, kdaj se bodo oglasili Janezovi koraki pred hlevom. Naglo se je napotila k vodnjaku. Janez je snažil opremo in kazal hrbet proti dvorišču. Ančka je natočila vodo in odšla. “Jezen je! Nič se ni ozrl.” In spet jo je obšel strah. “O, povem mu. Moram!” Vzela je drugi škaf in šla. Vzvod je škripal, voda je štropo-tala, Ančka je gledala Janeza, ki je drgnil brzde in se ni okrenil. Voda je tekla že čez rob in oškropila Ančki boso nogo. Vodnjak je utihnil. Janez je obesil brzde v shrambo, stopil med hlevna vrata in zaklical: “Miha!” Ker se ni nihče oglasil, je jezno zarežal v hlev: Vstani, klada voglarska! Vse noči se plaziš krog oken, potepuh, delal bom pa jaz. Počakaš!” Pograbil je bič in izginil med podboji v hlev. Ančka je hitro zadela škaf, voda je pljuskala čez rob, roka, ki je držala škaf za uho, se ji je tresla. V kuhinji se je sesedla na stol poleg vode, ki se je še vedno gugala in valovila v škafu. Vsa zasopla, kakor bi bila bežala pred preganjal cem, je zrla predse na pod, kjer so se pasle muhe ob drobtinici sladkorja. Roke so same od sebe dvignile predpasnik in ga pritisnile na oči, od koder so se ji ulile solze. Ko se je izjokala in spustila predpasnik z lic, je sijalo skoz okno sonce, ki se je dvignilo izza hriba v ranem jutru. Oči so jo zaščemele, ko se je ozrla proti luči, in bilo ji je, kakor bi se bila prebudila iz hudih sanj. Zajela je s periščem vode in si iz-mila objokane oči. Nato se je naglo sklonila k ognjišču in začela delati. “Saj ni jezen name. — Kako bi bil dobre volje, ko ima take zanikrneže ob sebi! — Če je pa zato hud, meni vseeno. Naj le bo! — O, bom pa še jaz!” Trdo je zaloputnila železna vratca pri štedilniku, ko je vstopila Špela in prinesla mleko. “Mm,” se je namrdovala stara dekla in cedila mleko po latvi-cah. “Kakšen je danes! Seveda, včeraj sta barantala in popivala z Mokarjem, danes je bolan, mm, jeza pa na nas.” “Janez da je hud?” se je potuhnila Ančka in gledala Špelo ter čakala mleka, da ga pristavi. “Nate seveda ne, mm. — Toda takole pravim: Če bo sitnaril in se znašal nad nedolžnimi, se bo opekel. Presneto, da se bo!” Špela je jezno postavila prazno golido v škafnico in zavpila: “Tu imaš, pomij! Za vse jaz že ne bom.” Nato je zaloputnila vrata za seboj s tako naglico, da so ji priprla krilo, ki je bilo vihravo odskočilo, ko se je zasuknila. “Resk,” je reklo in preplehana kotenina se je pretrgala. Toda Špela se ni ustavila. Po petah se ji je obesila zaplata marogastega podšiva in ji kakor jezik trkala po nogah, ko je šla godrnjaje čez dvorišče. Na hodniku v nadstropju se je pokazal gospodar. Preko bele srajce so se križale pisane oprt-nice. Leno je zehal in iztezal roke. “Kam dreviš?” je zakričal Janez nad Špelo. Mokar ni zehnil do konca in ni iztegnil rok do viška. Prijel se je za leseno ograjo in gledal na dvorišče. “Kaj ti mar, netečnost!” je odgovorila Špela zadirčno Janezu in šla svojo pot. Veliki hlapec je izdrl sekiro iz klade in jo zasadil s toliko togoto v tnalo, da je zazevala dolga razpoka. 6. kongres, ki mu prisostvujejo poleg Brežnjeva tudi vodniki vseh ostalih KP sovjetskega bloka. VARŠAVA, Polj. — Skoraj točno oib obletnici krvavih dogodkov 1. 1970 v Gdansku, kjer je zgubilo življenje okoli 45 demonstrantov, okoli 300 pa je bilo ranjenih, je novi gospodar poljskih komunistov tovariš Gierek sklical nov partijski kongres. Posel za sklicanje je bil sila težaven, kajti Gierek jje moral med tem rekonstruirati vse partijske organe in jih napolniti z novimi ljudmi, kajti na Gomul-kine pristaše se ni mogel več zanesti. Poleg tega je bilo treba iz partije, ki šteje okoli 2 milijona članov, črtati približno 100 tisoč članov, navadno tipičnih aparatčikov. Gierek je moral dalje sestaviti nov program za partijo, nabrati nove tovariše za vodilna mesta itd. Da je to delo mogel opraviti v dobrem letu, mu je treba pisati v dobro. Ker je za poljski komunizem to res nov kongres, ne manjka tujih delegatov. Nabralo se jih je nad 80. Na kongres so prišli vsi vidni tovariši z Brežnje- gresu ni čuti, sicer pa ima ta glavno nalogo, da vpelje nove voditelje poljskih komunistov v mednarodni komunistični svet. Ideologja pri tem ne igra velike vloge. Na kongres so prišli vsi vodniki evropskih komunističnih dr- žav. To je dalo takoj povod za govorice, da bodo ob tej priliki obravnavali tekoče, toda še viseče zadeve. Med najvažnejše spada pogodba o Berlinu in evropska varnostna konferenca. Ker istočasno zaseda v Bruxellesu NATO, računajo, da se bo tako ustvarila podlaga za nadaljevanje razgovorov med državami NATO in državami Varšavskega pakta. Slovensko Benečijo premalo poznamo vim na čelu. Ta je bil seveda tu- Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo zanesljivo žensko ze čiščenje lepega doma v Pepper Pike blizu Rapid postaje, 2 ali 3 dni. Dobra plača. 461-4241. —(237) Iščemo varuhinjo Išče se Hrvatica ali Slovenka za varstvo dveh otrok. Kličite po 6. uri 881-9963. (7,9,10 dec) MALI OGLASI V najem Dvoje stanovanj, vsako po 4 sobe, se odda v najem blizu cerkve Marije Vnebovzete na 15257 Saranac Road. Oglejte si osebno. (x) Italija ne prizna beneških Slovencev Italija Slovencev v Benečiji še zdaj ne priznava za narodno manjšino, kar bi bila ustavna dolžnost. V preteklosti, po vojni so imeli zaradi svoje zavesti, da pripadajo slovenskemu narodu, velike težave. Če si ogledaš nekatera pokopališča ob beneških vaseh, ugotoviš, da so na nekaterih starih nagrobnih kamnih še napisi v slovenskem jeziku, danes pa ne smejo beneški Slovenci napisati na grob svojcev niti priimka tako kot zveni, po domače, temveč popačeno po italijansko. Mašera je Massera, Gabršček je Gabrscec in podobno. Danes se življenjske in delovne razmere Slovencev v Benečiji izboljšujejo. Tudi odnos nekaterih političnih strank do Slovencev se zboljšuje. Komunistična stranka Italije jih je priznala, tudi socialisti v Nadi-ški dolini so jih pričeli priznavati, čeprav tega še niso zapisali v svoj program. Ko so lani priredili tradicionalni dan emigranta, se je prireditve prvič udeležil tudi čedaški župan in v svojem nagovoru povedal, da imajo Slovenci pravico govoriti v domačem, slovenskem jeziku. Glede tega so jim v preteklosti delali krivico. Vendar imajo Slovenci v videmski pokrajini še vedno mnogo manj pravic in manj možnosti kot Slovenci v drugih italijanskih obmejnih pokrajinah. HIŠNA POPRAVILA Za vsa hišna popravila, od kleti do strehe, vodne napeljave, opaže (paneling) kličite z zaupanjem 432-0219. —(237) so imeli letos prvi ponedeljek po vel. noči v vasi Tarčent tradicionalno prireditev, na katero so povabili tudi slovenski pevski zbor “Rečan”, vendar tega niso zapisali na vabilo za prireditev. Pevci so na krivico, ki se jim je zgodila, reagirali tako, da so zapeli domoljubno pesem o Matajurju. Drugo takšno prireditev so doživeli Slovenci lani ob odkritju spominske plošče 13 padlim partizanom na pokopališčču v Št. Lenartu. Vsi padli partizani so Slovenci, večina iz Vipavske doline, na nagrobniku pa ni napisa v slovenščini. Tedaj udeleženci slavnosti, ki so bili z obeh strani meje, odločno protestirali proti temu. Mladinci iz Trsta in Gorice celo s transparenti in letaki v slovenščini, ki so jih trosili med udeležence. Junaki narodnega prebujenja Zgodovina narodnega prebujanja ima povsod v svetu svoje junake. Brez njih, ki se zavestno žrtvujejo, ne bi bilo uspehov. Tudi beneški Slovenci imajo take osebnosti. Nekakšen simbol slovenskega narodnega prebujenja in trdne narodne zavesti je za beneške Slovence kaplan Martin Čedermac. Čeprav je to junak zgodbe pisatelja Frapceta Bevka, je v Benečiji resnično živel, le drugače se je pisal. Bil je to župnik Anton Cuffolo. Pokopan je na pokopališčču v Tar-čentu. Na nagrobniku je napis v latinščini. Do konca je namreč kljuboval italijanskemu raz- VsišRa božična razprodaja slovenskih gramofonskih plošč! INTERNATIONAL 1801 RECORD DIST. 32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106 212 — 278-4966 ZAČENJA SVOJO VELIKO ZIMSKO RAZPRODAJO GRAMOFONSKIH PLOŠČ PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH: DOLGOIGRALNE PLOŠČE PO POSEBNI CENI, SAMO $4.25, ČE NAROČITE SAMO ENO, IN $15.00 ČE NAROČITE ŠTIRI. VKLJUČNO POŠTNINA! LPSV-Y-861 — VEČERNI ZVON (Ansambel Alojza Grnjaka i vok. kvartet MARLES LPV-Y-858 — PO DOMAČE (Slovenske polke i valček!) LPYV-S-805 — DALEČ OD DOMA (Slovenske polke i valček!) LPSV-Y-840 __ VABILO (Vokalni kvartet ZVONČEK poje sloven- ske narodne pesmi) LPY-V-824 — MILO MORE MOJE (Dalmatinske narodne pjesme) LPYV-S-811 — TAM KJER MURKE CVETO (Kvintet AVSENIK) LPVY-S-795 — TRIGLAV (Ansambel Lojzeta SLAKA) LPV-182 — V DEŽELI MOJI (Ansambel RUDIJA BARDORFERIJA) \ VSE TE PLOŠČE DOBITE ENOSTAVNO, ČE POŠLJETE ČEK ALI MONEY ORDER NA NASLOV: INTEKflATteKAL 100K RECORD DIST. 32 03 BROADWAY ASTORIA NEW YORK, N.Y. 11106 NA ZAHTEVO VAM POŠLJEMO NAŠE BREZPLAČNE KATALOGE OSTALIH GRAMOFONSKIH PLOŠČ! duhovnih in slovenski pesnik Ivan Trinko-Zamejski. Skoraj vse njegove pesmi so narodno zavedne in pozivajo ljudi k narodni zavesti in obstoju. Njegov grob je na pokopališču visoko v Benečiji pri vasi Trčmun. Na nagrobniku so tudi verzi njegove pesmi, napisani v slovenščini. Buditelj narodne zavesti v Beneški Sloveniji pa je danes predsednik kulturnega društva “Ivan Trinko” Izidor Predan, ki se že od svojega 14. leta bojuje za narodnostne in socialne pravice beneških Slovencev, ki opravlja velikansko drobno delo, ki ga vrši prosvetno društvo “Tvan Trinko”, vrh tega pa organizira prosvetno dejavnost in vse to v smislu in duhu narodnega osveščanja beneškega človeka in za uveljavitev pravic slovenskega človeka pri oblasteh, ki se nikakor še nočejo sprijazniti s tem, da bo tudi temu delu Slovencev v zamejstvu treba dati to, kar mu pripada. Za narodno osveščanje j narodovanju- iti' ker je vedel, da Za narodno osveščanje in pre- | mu ne bodo dovolili slovenskega bujanje Slovencev v Benečiji so značile tudi prireditve. Večkrat se jim na takih prireditvah zgodi krivica, ki jo pomnijo. Tako napisa na nagrobniku, je želel, da je napisan v latinščini. Drugi svetel lik narodnega prosvetljenstva v Benečiji je LEPO PROSIMO: Poravnajta zapadlo naročnin» Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu liste dober nadaljni razvoj. Hvala! VOŠČITE PRAZNIKE v božični številki Ameriške Domovine dne 17. decembra 1971! Vaše čestitke, objavljene v našem listu, bodo dosegle številno slovensko izseljeniško družino po vsem svetu, tudi nekdanje prijatelje in znance. Kličite 431-0628 ali pridite v urad. V najem 4-sobno stanovanje s kopalnico, zgoraj, zadaj, plinski fur-nez, se odda odraslim na 61 St. blizu Sv. Vida. Kličite 881-9947. —(237) V najem Oddamo 5 sob in garažo, spodaj, na 237 E. 156 St. Kličite 692-2708 —(237) V najem Oddamo 7-sobno hišo v najem družini z otroci; veliko dvorišče. Vpraša se na 1523 E. 41 St. Kličite 391-4026 —(237) HVALA! Lepo se zahvaljujeva znancem in prijateljem za obiske in postrežbo v letu 1971. Tudi želiva praznike in novo leto 1972. Kmalu dobiva telefon. Jože in Kati Yakoš, 18401 La Salle, Cleveland. Išče sobo Ženska išče sobo po možnosti s kuhanjem, v okolici E. 185, 200 ali Waterloo. Kličite vsak dan od 8 do 9. zv. 486--9182. — (237) Čistilnica naprodaj Prodamo ali damo v najem Dober promet. Kličite po 7. uri | zv. IV 1-0595. (245) L V:: - V TTT JL JL A. TVTAY GO BUDGET lil Kupujte dnevno v mestu od 9,30 OOP. Mi dajemo in zamenjavamo Eagle znamke 3,30 ZVEČER 10. ZV. podružnicah do Naprodaj Poslopje, 2 trgovini in 2 stano-! vanju v Nottingham okolici. Do-! bra investicija. Kličite po 7. uri zv. IV 1-0595. RAZPRODAJA ČUDOVITIH DARIL! MOŠKI SVITERJI IN PULOVERJI Prihranite 2.11 do 12.11 pri teh prvovrstnih moških sviterjih! 7.88 FršitisrJajS® ®il §J§ do I8J9 Odlična prilika za nakup daril! Sviterji in puloverji so razveseljivo darilo za vsakega moškega. In sedaj po tako nizki ceni! Na izbiro enobarvni in pisani smučarski, v raznovrstnih krojih in barvah. Ne vsake mere in barve v vsakem kroju. Velkosti S-M-L in XL v skupini. Na izbiro v sledečih krojih: • Spredaj zadrge • Puloverji o Stoječi ovratniki ® Vitki rebrasto pleteni e Spredaj z gumbi ® Gladko pleteni ® Z ovratniki Sledeče priljubljene zmesi: ® Ovčja volna • Mohair in volna ® Akrilik ° Čista volna o Poliester in volna Kletni oddelek moških oblačil V vseh 7 trgovinah ALEXANDRE DUMAS« Grof Monte Cristo Gospod Villefort se opoteče, kakor da so mu odpovedale noge, in omahne z glavo na Valen-tinino posteljo. Pri zdravnikovih besedah se spoji krik očetov s krikom slu-žabništva; nato zavlada po hodnikih, stopnicah in na dvorišču živahno gibanje, na kar se hrup zopet izgubi in postane tiho: sluge so vsi, od prvega do zadnjega, zapustili to prokleto hišo. Ta trenotek se prikaže na pragu gospa Villefortova še v nočni obleki; vprašujoče se ozre okoli sebe in si privabi v oči nekaj solz. Naenkrat stopi za korak ali skok naprej in iztegne roke proti nočni mizici. Videla je, kako se d’Avrigny zvedavo sklanja nad to mizico, da vzame v roke kozarec, iz katerega je, kakor je vedela gotovo, izlila po noči vse, kar je bilo v njem. Zdaj je bilo v kozarcu prav toliko pijače kakor tedaj, pre-dno jo je izlila v pepel. Če bi se bil prikazal morilki Valentinin duh, bi bil naredil na njo manjši vtis. Bila je to res barva one pijače, katero je nalila Valentini v kozarec in jo je ta pila. Gospod d’Avrigny jo je opazoval tako natanko; nemogoče je bilo, da bi varal ta strup njegovo bistro oko; brezdvomno se je zgodil čudež, da kljub morilkini previdnosti ostaneta dokaz in sled zločina. Dočim stoji gospa Villefortova otrplo in nepremično kakor kip Strahu, dočim je njen soprog zakopan v odejo te smrtne postelje ter ne vidi in sliši ničesar od tega, kar se godi okoli njega, stopi gospod d’Avrigny k oknu, da bi boljše videl tekočino v kozarcu, ter poskusi nekaj kapljic. “Ah,” zamrmra, “to ni več brucin; poglejmo, kaj je!” Nato stopi k omarici, katero je tekom Valentinine bolezni izpremenil v nekako lekarno, vzame iz nje stekleničico s sal-petrovo kislino ter vlije nekoliko njenih kapljic v rumenkasto tekočino, ki postane takoj krva-vordeča. “Ah,” pravi d’Avrigny z gnusom sodnika, ki je spoznal resnico, in z veseljem učenjaka, ki je razrešil problem. Gospa Villefortova se otoči na peti; njene oči se zabliskajo in nato postanejo motne; žena se opoteče, poišče z roko vrata in izgine. Trenotek nato se začuje šum, ki ga provzroči oddaljeno telo, CHICAGO, ILL HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER WANTED Three days a week. Pleasant surroundings. References required Call 274-3479 REAL ESTATE FOR SALE BATAVIA — Country liv. w-your own orchard, huge lawn, berries, pvt. woods, fishing, w-2 bdrm. home all appli., cptg., enclosed porch, 2-c. gar., workshop. On main hwy. % mi. from town. Room to build more homes. $49,000. 879-7556 (238) BUSINESS OPPORTUNITY VILLA PARK 505 N. Addison Ave. & 618 N. Wisconsin Ave. New 3 bdrm. de luxe all face brk. ranches, IV2 c.t. baths, bit ins, oak thruout, full bsmt., 50x-130’ lot. Immed. poss. Low $30’s. Phone bldr. anytime. 455-8324 (238) če se zgrudi na tla. Toda nihče se ne zmeni za to; postrežnica je opazovala, kaj dela zdravnik s tekočino v kozarcu, gospod Villefort je bil še vedno nezavesten. Samo gospod d’Avrigny je zasledoval z očmi gospo Villefor-tovo in videl, kako je naenkrat izginila. Dvignivši zastor, pogleda skozi Edvardovo sobo v sobo njegove matere ter vidi, da leži nepremično na preprogi. “Pojdite na pomoč gospej Villefortovi,” pravi postrežnici; “milostivi gospej je slabo.” “Toda gospica Valentina?” zajeclja ta. “Gospica Valentina več ne potrebuje pomoči” pravi zdravnik, “kajti mrtva je.” “Mrtva, mrtva!” vzdihne Villefort v silni bolesti, ki je bila tem silnejša, ker je bila temu bronastemu srcu nova in nepoznana. “Mrtva pravite?” vsklikne tretji glas. “Kdo je rekel, da je Valentina mrtva?” Moža se obrneta in zagledata med vrati Morrela, bledega, trepetajočega in prestrašenega. Zgodilo se je sledeče: Ob svoji navadni uri je prišel skozi mala vrata, ki so vodila k Noirtierju. V svoje začudenje je našel vrata odprta in je lahko vstopil, ne da bi mu bilo treba zvoniti. V vestibulu je za trenotek obstal ter klical slugo, ki ga je navadno vodil (k staremu Noirtierju. Toda nihče ni odgovoril; čita-telju je znano, da so sluge zapustili hišo. Morrel ni imel čisto nobenega uzroka, da bi bil nemirnejši nego sicer: imel je Monte Cristovo obljubo, da Valentina ne umrje, in ta obljuba ga doslej ni varala. Vsak večer mu.je. poslal grof ugodna poročila, katera mu je drugo jutro potrdil Noirtier. Vendar se mu je zdela ta tišina nenavadna. Zaklical je drugič, tretjič, a zastonj. Šel je torej naprej. Noirtierjeva vrata so bila odprta kakor druga. Prvo, kar je zagledal, je bil Noirtier v svojem naslonjaču, ki je stal na navadnem mestu. Zdelo se je, da njegove široko odprte oči izražajo notranji strah; in to slutnjo je potrjevala izvandredno bleda barva, razlita po njegovem obličju. “Kako vam gre, gospod?” je vprašal mladi mož z nekako tesnobo v srcu. “Dobro,” je naznačil starec s svojimi očmi, “dobro.” Toda njegovo obličje je izra- GIBSON LENGTH - Cotton denim, with its down-to-'earth status, finds its way up front in a soft, brushed version. The ankle-length coat features wide lapels and double rows of French military buttons. From Junior Gallery. — žalo vsak hip večji nemir. “Ali česa želite?” je vprašal Morrel. “Ali naj pokličem vaše ljudi?” “Da,” je odvrnil Noirtier. “Morrel je pozvonil. Toda če bi bil raztrgal vrvico, bi se vendar ne bil prikazal nihče. Obrnil se je k Noirtierju. Ble-doba in strah na starčevem obličju sta rastla. “Moj Bog, moj Bog,” je vzdihnil Morrel, “zakaj nihče ne pride? Ali se je zgodila v hiši kaka nesreča?” Zdelo se je, da Noirtierjeve oči izginjajo v svojih udrtinah. “Toda kaj vam je?” je vprašal Morrel. “Vzbujate mi strah. Valentina! Valentina!...” “Da, da,” pritrdi starec. Maksimilijan je odprl usta, da bi odgovoril, toda jezik mu je otrpnil; opotekel se je in se sko-ro zgrudil na tla. Nato je iztegnil roko proti vratom. “Da, da,” je nadaljeval starec. Maksimilijan je planil v dveh skokih čez male stopnice, dočim so bile starčeve oči, kakor da hočejo reči: “Hitrejše, hitrejše!” Minuta je zadostovala mlademu možu, da je prehodil več sob, ki so bile prazne kakor ostala hiša, ter prišel k Valentini. Ni mu bilo treba odpreti vrat, kajti bila so odprta do kraja. Ihtenje je bilo prvo, kar je zaslišal. Kakor skozi meglo je videl med belimi blazinami in odejami črno postavo. Strah, grozen strah ga je priklenil na prag. Tedaj je zaklical glas, ki je rekel: “Valentina je mrtva,” in drugi glas, ki je nalik odmevu odgovoril: “Mrtva! Mrtva!” MAKSIMILIJAN. Villefort se dvigne, skoro osramočen, da je bil zasačen pri tem izbruhu silne bolečine. Strašen poklic, v katerem je’, živel petindvajset let, mu je vzel' skoro vsa človeška čustva. Njegov pogled se vpre v Morrela. “Kdo ste, gospod,” pravi, “ki pozabljate, da se v hišo, v kateri se je naselila smrt, ne prihaja na ta način? Odstranite se, gospod, odstranite se!” Toda Morrel se ne zgane. Svojih očij ne more obrniti od tega strašnega prizora. “Ali slišite? Odstranite se!” zakliče Villefort, dočim se d’ Avrigny približa, da bi porinil mladega moža s praga. Ta se ozira zmedeno zdaj na mrtvo truplo, zdaj na gospoda, zdaj po sobi; trenotek se zdi, da se obotavlja, in nato odpre usta; toda kljub množici najbolestnej-ših mislij, ki mu križajo možgane, ne more spregovoriti niti besedice. Zgrabi se za glavo in i ves top zapusti sobo. Villefort i in d’Avrigny mu sledita z očmi, ter se spogledata, kakor da hočeta reči: “Blazen je!” Toda predno še mine pet minut, začujeta na stopnicah šum težkih korakov, in prikaže se Morrel, drže z nadčloveško močjo v svojih rokah starca v nje- govem naslonjaču. Prišedši na vrhnjo stopnico, postavi stol na tla in ga hitro zapelje v Valen-tinino sobo. Vse to je bilo mogoče storiti mlademu možu le z močjo obupa. Strašnejši kakor vse drugo je bil Noirtier, pri katerem je njegovo žareče in mogočno oko AH A B ¥ E L teliti? sfsil storage sabinešs 7030 DOUBLE DOOR UTI LITY with 5 shelf spaces, chrome hardware. 30'lWx63"Hxl2"D 9236 GIANT WARDROBE with hat rack and hanging bar. SPACE SOLVERS MONEY SAVERS ‘34 .99 EASY MONTHLY PAYMENTS NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE 6202 ST. CLAIR AVE. JOHN SUSNIX & SONS oči, ki se zalijejo s krvjo. Žile na vratu se napno, njegova polt zmodri, in zdi se, da se mu hoče izviti krik, tem strašnejši, ker mu ne pride preko ustnic. (Dalje prihodnjič) nadomestovalo vse druge čute. Tudi na Villeforta naredi to bledo obličja s svojimi plamenečimi očmi strašen utis. Vsakokrat kadar se je sešel s svojim očetom, se mu je zgodilo kaj strašnega. “Vidite, kaj so storili ž njo!” vskline Morrel, potiskaje z eno roko haslonjač proti Valentinini postelji in kažoč z drugo na mrtvo deklico. “Vidite, oče moj, vidite!” Villefort stopi korak nazaj in začudeno pogleda tega mladega moža, ki ga je on komaj poznal in je imenoval Noirtier j a svojega očeta. Zdi se, da se ta trenotek vsa1 starčeva duša izlije v njegove | NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti! Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! PRIREJA V KORIST MISIJONOV DR. JERKO GRŽINČIČ § S VESELA OPERETA V TREH DEJANJIH NASTOPA 100 IGRALCEV: SLOVENSKI FANTJE, ZBOR SLOV. ŠOLE, BALET, STATISTI, ORKESTER 12. decembra 1971 ob 3:30 popoldne V SLOV. NAR. DOMU NA ST. CLAIR i i i I I VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM: HOLMES AVE. iMIET 15638 HOLMES AVE. LI 1-8139 opozarja, da so vsi njegovi mesni izdelki VRHUNSKE KVALITETE! Zato že sedaj naročite ali nabavite za BOŽIČ: naše odlične domače mesene klobase, šunke, želodce, salame, riževe in krvave klobase, vsakovrstno sveže meso. — Imamo tudi vse, kar je potrebno za potice in druge božične posebnosti. — Dobite lahko tudi vse vrste grocerije, zelenjavo in sadje. Lepo božično darilo! Ali imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli. Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnino obenem z natančnim naslovom novega naročnika. ______________________________ KUPON _______________________________ Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje božično darilo na sledeči naslov: Ime ..................*...... cesta ...................... mesto in država ............. Za to darilo pošiljam znasek $ Moja ime je ................. Moj naslov je ............... mesto in država ............. CTT society* ONE FAIRLANE DRIVE JOLIET, IL 60434 Since 1914 ... ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Oruzme Officer* President .................... Joseph J. Konrad First Vice-President ......... Ronald Zefran Second Vice-President ........ Anna Jerisha Secretary ................... Robert M. Kochevar Treasurer .................... Anton J. Smrekar Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler First Trustee ................ Joseph Šinkovec Second Trustee ............... Matthew Kochevar Third Trustee ................ Anthony Tomazin First Judicial ............... Mary Riola Second Judicial ............. John Kovas Third Judicial................ Frances Yucevicius Social Director .............. Nancy Owen Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Medical Advisor .............. Joseph A. Zalar, M.D. -----------------------— —-------------------- Naznanilo društvenim tajnikom ji Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec skozi vse leto proti plačilu $15. Društvom, ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, objavljamo brezplačno tudi vabila za seje, pobiranje ases-menta in druge kratke vesti. Dobijo torej za $15.00 dosti koristnega. Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre ) letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s \ tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društve- (( nih vesti in novic.