DOmača hiša. Ali sl že mislil kedaj, zakaj je povzdignil Kristus zakon v zakrament, da iz te zveze tečejo nebeške milosti, ki jih je zaslužil s svojo smrtjo na križu? Zato, ker ima družina tudi za versko živijerije velik pomen in velike dbižrlbsti. Ko so prišli leta 1840 po presledku 200 let katoliški misijonarji zopet na Japonsko, so, kljub temu, da ni bilo tam že 200 let nobenega katoliškega duhovnika, naSli talri še okoli 2500 ljudi, ki so imeli še neke pojme o krščanski veri, ki so še znali nekatere molitve in razne Marijine pesmi. V družinah se je vera ohranila. To nalogo ima vsaka krščanska družina: naj bi se ohranilo v njej krščansko pfepričanje in krSčansko življenje, da vsl rodovi, ki prihajajo iz družine, pijejo iz hje žive vode {.rtstusove vere. Res, da je za razširjanje in ohranltev krščanske vere ustanovljena katoliška .Cerkev in je Kristus zato postavil zakrament mašniškega posvečenja. Res je tudi, da Čerkev presadi otroka v božje kraljestvo, ko ga po naročilu Kristusovem krsti v imenu presv. Trojice. Potem se pa začne sodelovanje družine s Cerkvijo. Ko se začne otrok zavedati pameti, ima pred seboj najprej očeta in mater. In v tem časn sta ona za otroka zastopnika Cerkve, da začneta otrokovo pamet in srce naravnavati k Bogu, da se otrok s svojo dušo vraste in vkorenini v sveto zemljo krščanske vere. V poznejših letih, ko začne otrok obiskovati šolo, pride Cerkev z njim sicer v neposreden stik in polaga on v njegovo srce seme, ki naj bi se razrastlo v božje kraljestvo in obrodilo obilen sad, a kaj bi izdalo vse delo Cerkve, ko bi v domači hiši bile take razmere, da bi se zadušilo v otrokovi duši seme, vsejano od Cerkve, če bi v domači hiši ne bilo ozračja, v katerem bi moglo božje seme vzkliti in se razrasti. In ko otrok odraste šoli, pa pride v najnevarnejša in najusodnejša leta, ima poleg Cerkve in raznih krščanskih mladinskih organizacij zopet domača hiša veliko nalogo, da je mlademu Cloveku velika opora in mu pomaga rešiti iz mladostnih vlharjev zaklad krščanske vere. V teh letih ima domača hiša ravno to nalogo, da ohrani mladega Cloveka v zvezi z _3ogom in Cerkvijo, da mora Cerkev pri njem reŠiti svojo nalogo. Če dolnača hiša pri tem delu odpove, tudi Cerkev le zato težko reši svojo nalogo. Ali tvoja hiša reši to veliko naiogof V hiši, ki hoče izpolnjevati to svojo veliko dolžnost, mora biti vsakl dan skiipna družinska molitev zjutraj in zvečer. Kako lep in blagoslovljen je treiiiitek, ko je zbrana vsa družina čkoli domačega oltarčka ali pred sveto podobo, in se duše vseh kakor eno dvigujejo k Bogu! Kako se vtisnejo ti trenutki globoko v srca doraščajočih otrok, kako jih molitve, ki so se jih nauCili in navadili v domači hiši, spremljajo po življenski poti fn so jim včasih pravi angeli varuhi, ki jih obvarujejo propada. Žalibog d&nes včasih vidimo, da oče in mati vsled prevelike skrbi za posvetno ne najdeta več časa, da bi molila z otroci zjutraj in zvečer. Morebiti zapustita otrokom precej zemeljskega premoženja, a morebiti bi bila za otroke veliko večja sreča, ko bi jih bila naučila in riavadila molitl< V krščanskl hiši se gleda strogo na to, da se obhaja v njej prava krščanska nedelja, krščanska nedelja s sv. mašo, z besedo božjo, z nedeljskim počitkonii Če je res: »KakŠna nedelja, tako živijeiije«, potein imajo krščanske hiše v tej zadevi veliko dolž* nost, posebno še danes. V pravo krščansko hišo spada tudi krščansko berilo. Danes je težko najti kako hišo, kjer ne bi imeli raznih knjig, Casnikov in drugega berila. Razume se, da v krščanski hiši ni prostora za Čtivo, ki izpodkopuje vero, ki blati Cerkev, ki spravlja v mlada srca strtip nečistosti in razuzdanosti. Hiša s takim berilom ni več krščanska hiša ali vsaj dolgo ne bo ostala. A v pravi krščanski hiši tudi niso zadovoljni, da imajo berilo, s katerim se izobraztijejo in ki jim je v razvedrilo, v kršCanski hiši mora biti tudi versko berilo. Žalibog, da vidimo danes take knjige velikokrat zavržene in vse zaprašene kje na podstrešju. Naj bi te knjige dobile zopet časten prostor v naših hišah. Pod kri žem v hiši naj bi vedno tudi bilo sv. pismo, Hoja za Kristusom, Življenje svetnikov, nabožni listi kakor Glasnik presv. Srca Jezusovega, Bogoljub in drugi, in večkrat, posebno v zimskih večerih, naj bi se prečital vsej dru žini počasi in s premislekom kak odlomek iz teh knjig. Kako bi se ob tem berilu dvigale duše, koliko žarkov božje luči bi padlo vanje. Posebno izdaten pripomoček, da bi vršile družine svojo veliko dolžnost, je pobožnost, ki se širi posebno danes, namreč posvečenje družin presv. Srcu Jezusovemu. Ta pobožnost, prav izpolnjena, ni nič drugega, kakor do zadnjih posledic izpeljano resnično krščanstvo. Vsaki dan okoli Srca Jezusovega zbrana družina naj bl se vsaki dan na novo zavedla, da ]e — zadnjo svojo misel, zadnjo svojo besedo, zadnje svoje dejanje posvetila presv. Srcu Jezusovemu, da naj bode zato res vsakl dan vsaka misel, vsa- ka beseda, vse žlvljenje po volji in po duhu Kristusovi. To pa je ravno pravo krščanstvo, da postajamo vedno bolj duha Kristusovega, po Sinu božjem sami tudi otroci božji. O kraljevem uradniku, ki mu je Kristus ozdravil sina, pravi evangelij: »Veroval je on in vsa njegova hiša.« Daj Bog, da bi tudi o vsakl naši hiši veljale besede: »Ta hlša veruje, dejansko veruje.« Z živo, dejansko vero bodete čutili tudl njen blagoslov. Bak-rana naSega časa. Ko so dne 15. avgusta v slovesni seji ugotovili izredne čednosti kapucinskega brata Konrada Parehamskega iz Nemčije, je imel sv. Oče nagovor, v katerem je povdarjal, da naj bi bil ta skromnl brat, ki je toliko let vestno vršil svoje dolžnosti, zgled današnjemu svetu, pred vsem zoper njegovo glavno napako, uživaželjnost, ki je tolika, da se ne ozira ne na božjo postavo, ne na blaginjo drugih in nazadnje še sama sebe uniči. Važna skib sv. Očeta. Dne 15. avg. je bila tudi ugotovljena Izredna svetost redovnice Pavle Frasineti. V spo minu na njo pa je papež posebno povdarjal današnjo veliko dolžnost krščanskih fcen, da pomagajo obraniti današnjemu ženstvu največje bogast vo: pravo žensko dostojanstvo. Isto je papež povdarjal, ko Je sprejel odposlanstvo ženske mladinske zveze, in jim je toplo polagal na srce, naj bo vsako krščansko dekle zgled z resno in dostojno obleko. Delo katoUSanov za Tzgojo mladi- ne. Na Angleškem so imeli katoličani veliko zborovanje, pri katerem so se posvetovali o raznih vprašanjih verske vzgoje mladine. Sklenili so, da bodo po celi Angliji prirejali predavanja, ki naj bi širše sloje navdušcvala in seznanjala s temi vprašanji. Izdajali bodo tudi take spise. Na tem zborovanju so zopet posebno povdarili zahtevo angleških katoličanov po lastnih verskih šolah, v katerih se bodo otroci vzgajali Cisto v katoliškem duhu in so zahtevali za te svoje šole od države isto podporo, kakor jo dobivajo druge šole. Pred kratkim so v delavskem okraju mesta Manchester položili temeljni kamen za novo šolo, ki naj bi imela prostora za 1000 otrok. Stroški so veliki, pa jih bodo pokrili delavci sami, ki znajo ceniti blagoslov prave verske vzgoje. —Na Dunaju so otvorili dveletni tečaj za svetne katehete. Ker duhovniki vsega dela več ne zmorejo, se je oglasila cela vrsta ljudi apostolskega duha, da bi jim pomagala pri njihovem delu. Ti imajo prej poseben pouk, da bodo pozneje poučevali otro ke, take, ki bi radi prestopili v katol. Cerkev, da bodo imeli predavanja po raznih krščanskih društvib.