Voina. I MILAN SORŠAK. I Smrtna kosa je zopet uničila cvet na našem deblu — umrl je eden naših najmlajših, idealni, po narodnem delu hrepeneči Milan Soršak, nčiteljiščnik in enoletni prostovoljec, sin g. Ferdinanda Soršaka, revidenta Južne železnice v Mariboru — Kruta usoda ni dovolila, da bi se iz cveta razvil sad, ki bi od njega dobivala poživljajočo hrano drsga naša domovina! Bodi ljubemu mlademu tovarišu blag spomin v knjigi naše črnoobrobljene zgodovine! ZBIRKA ZA POLJAKE. Poljski pomožni odbor v Švici, čigar načelnik je bil Henrik Sienkiewicz, je razglasil, da je papež na njegovo prošnjo pozval katoliške škofe, naj nabirajo milodare za Poljake, prizadete po vojni, na kateri poziv so nabrali 3,791.293 frankov. * VOJNI STROŠKI. Kolikor je mogoče že sedaj izračunati skupne vojne stroške, sta izdali osredni velesili s svojimi zavezniki do 1. oktobra 1916 okroglo 741/* do 76'/4 miliarde mark za vojno, naši nasprotniki pa 162 milijard mark. Vse vojujoče se države skupaj so tedaj dale za vojno do 1. oktobra 1916 približno 238 miliiard mark. Od te vsote pade na račun naših sovražnikov okroglo dve tretjini. Ogromnost gornje vsote si moremo komaj predstaviti. Ako bi se vsa vsota izdala v bankovcih po sto mark ter ter bi položili bankovec poleg bankovca, bi dobili 476.000 km dolgo črto, ki bi segla 12krat kroginkrog zemlje. Potnik, ki bi vsak dan premeril 20 km, bi potreboval 65 let, da bi priše! do konca te črte. Ako bi hoteli svo vsoto izplačati v novcih po 1 marko ter bi šteli brez vsakega prestanka noč in dan tako, da bi prišteli vsako sekundo 1 marko, bi potrebovali 7500 let, da bi našteli vso vsoto. VIRIBUS UNITIS! O narodni koncentraciji piše češki poslanec Udržal v BVenkovu" tako-le: Glejmo v teh izrednih razmerah, ki so nam dali moči uedinjenja, da z vsetni sredstvi zagotovimo bodočnost svojemu narodu ! Delujmo s povečano intenzivnostjo za ohranitev neodvisnosti in večanja države, ki v njej živimo! Delujmo za utrditev države, s katero nas spajajo trdne zgodovinske vezi, vsebujoče toliko žive sile, da je ne bo možno več dalje prezirati. Avstrijska državna ideja — enakost vseh narodov, kitvorijo to državo — se ravno po svetovni vojni zgošča in pogloblja. Sedanjost je priprava za ta zgodovinski trenutek, ki se, ako bi ga zamudili, ne povrne več! Od vseh smeri sveta nam zvene vsak dan nasproti glasovi, da živimo notri v sredini dogodkov, kakršnih zgodovina sveta še ni zapisala. Ne bodimo gluhi in ustvarimo si zdrav pojtn o tem svetovno-zgodovinskem trenutku. Poostrimo vse svoje čute, da bodočnost ne poreče kdaj o nas, da smo bili ravno v največjih časih najtnanjši! Danes ni časa za kritiiiranja, ali ima ta ali ona stranka več pravice ali sposobnosti za vodstvo naroda! Združili smo se na načelu absolutne večine, in s tem je dano vse. Posamezne osebe in stranke imajo možnost, da na enakem temeljnem pogoju uveljavljalo svojo potenco, Vsakdo je dobrodošel, za vsakogarje dovolj prilike, da pomaga celoti h kcristi. Vojna se navadno računa najmanje dvakratno. Vojna šola daje v malo dneh več spoznavati, nego se moremo v miru naučiti med celo človeško dobo. Mi živimo hitro. Vsi prihajamo poznavalci sveta, in celo mladina pridobiva izkustva starčkov. Iz spoznanja, d a jele v edinstvu rešitev, sta nastala češka zveza in narodnt odbor. — Glejmo, da ti organizaciji, porojeni sredi krvave svetovne poplave, ostaneta za bodočnost viden simbol češke politiške zrelosti! V tej svetovni krvavi poplavi nastaja tudi za nas Slovence neodklonljiva dolžnost, da se pokažemo politiško zrele v smislu gornjih izvajanj poslanca Udržala! Na delo, da ne bo prepozno! * NEMŠKI NATIONALVERBAND. Nemški Nationalverband razglaša svoj progratn za preuredbo monarhije ter se je dne 20. t. m. posvetova! na njegovi podlagi o svojem stališču do bodoče vlade. V priobčenem programu zalitevajo trajno zvezo z Nemčijo; srednjeevropsko gospodarsko združenje; tako premembo ustave, da bodo notranji boji v državi omejeni na najmanje, kar je mogoče; tako uvedbo državnopravnega razmerja z Ogrsko, da bo trajala trgovinska in carinska pogodba vsaj 25 '-t; izločitev Galicije, ki osvobodi državo Bneznosne slovanske nadsile"; zagotovitev dela zmožnosti državnega zbora; uredbo jezikovnega vprašanja (nadveljavo nemškega jezika in ohranitev enotnega značaja nemških provinc); notranji uradni in občevalni jezik in uredbo jezikovnih pravic drugih narodov v okrajih, koder prebivajo; uredbo šolskih razmer, zlasti določbo, da je dovoljeno snovati visoke šole in jih preurejati in odpravljati le potom zakona, in končno določbo, da se smejo v nemških deželah snovati samo nemške šole. VAŽNA RAZSODBA UPRAVNEGA SODIŠČA GLEDE PODPOR. Z odiočbo št. 5252/1916 je upravno sodišče na Dunaju razsodilo, da morajo okrajne komisije za preživljanje dati podporo tudi v slučaju. če je vpoklicanec družino ali svojce podpiral samo z majhnim zneskom. Neka niati se je namreč pritožila na upravno sodišče, ker ji je okrajna komi sija prošnjo zavniila, češ, da ji je sin pošiljal na leto komaj po 100 K- — To je za marsikoga važna razsodba, ki morate o njej prizadete obvestiti, da pridejo do svoje pravice I * POLJAKI V ŠLEZIJI. Poljaki v Šleziji so objavili v svojem glasilu izjavo, ki se v njej izrekajo proti posebnemu stališču Galicije z motivacijo, da bi t'o posebno stališče pomenilo težko oškodovanje narodnega razvoja v Šleziji živečih Poljakov. OGRSKI UČITELJI V VOJNI. V vojno službo je bilo poklicanih na Ogrskem 15 797 učiteljev. Od teh jih je 4448 oproščenih, 2171 jih opravlja vojaško pomožno službo, 9178 jih je na bojiščih in 293 učiteljev je že padlo.