TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEK TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
»APARATI« LJUBLJANA
Rekordna proizvodnja v juniju
Tovarna električnih aparatov iz Ljubljane je v juniju zabeležila izreden porast 6voje proizvodnje. Tako je bila rekordna absolutna raven dosežene mesečne realizacije, prav kot so bili zadovoljivi tudi kazalniki izpolnitve mesečnega dinamičnega proizvodnega načrta, čeprav slednji ne na celotnem področju. Skupno smo mesečno zadolžitev izpolnili s 129,49 %, od tega za domače tržišče s 138,69% in za potrebe izvoza
s 56,76 %. S takšno proizvodnjo smo polletni proizvodni načrt dosegli z 97,90 %, in to pri zadolžitvah za domače tržišče s 100,37% pri izvozu pa je kazalnik tudi slabši in dosega le 72,52%.
Če iste uspehe pogledamo še po posameznih skupinah izdelkov, so odstopanja dokaj občutna, vendar za potrebe domačega trga pretežno v pozitivnem smislu, pri proizvodnji, predvideni za izvoz, pa v negativnem.
V	skupini stikalnih aparatov smo že drugič uspeli doprinesti nastale zaostanke iz prvega trimesečja letošnjega leta. Dotok gradiv za reprodukcijo, katere nam dobavlja Mariborska livarna, se je občutno izboljšal. Prav tako je bil boljši tudi dotok iz uvoza. Zato smo uspeli mesečno. zadolžitev izpolniti s 176,87 % in polletno z 58,92 odstotka. Vse kaže, da letnega načrta ne bomo- izpolnili v celoti, ker smo pri nekaterih izdelkih iz te skupine načrtno predvideli zmanjšanje proizvodnje, čeprav letnega proizvodnega načrta zaradi teh malenkosti nismo v celoti rebalaosirali.
V	skupini industrijskih elektronskih naprav je bila realizacija dokaj nižja od predvidene, saj je kazalnik mesečne izpolnitve obstal pri 79,38 %, šestmesečne pa na 80,98 — to za potrebe domačega tržišča. Se slabše pa je stanje pri predvidenem izvozu, ki v mesecu sploh ni bi! opravljen, šestmesečno zadolžitev pa smo izpolnili komaj z 19,66%. Prav tej sku-
(Dalje na 7. strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiij
Obvestilo
I Odbor za poslovno politiko združenega pod- = | jetja je sklenil, da se rok za razprave, pripombe I 1 in predloge k predlogu statuta ZP, ki je objav- j| | ljen v prilogi 25. številke glasila »Iskra« (3. ju- = 1 lij 1970), podaljša od prvotnega roka 5. avgust e | na 31. VIII. 1970.
| Pripombe in predlogi, ki bi prispeli na orga- e | nizacijsko kadrovsko področje ZP v Kranju, | | Gosposvetska 10, po omenjenem datumu — ne I | bodo upoštevani!
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiHtiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitilT
S seje odbora za poslovno politiko združenega podjetja Iskra
Dne 14. 7. 1970 je zasedal odbor za poslovno politiko in obravnaval v glavnem poročila. Ko je sprejel na znanje poročilo o uresničevanju ciljev integracije med RIZ Zagreb in Združenim podjetjem je tudi sklenil naj se poiščejo možnosti za povezavo med proizvajalci izdelkov široke potrošnje in telekomunikacij, o čemer naj bo predloženo Poročilo na prvi naslednji seji — na katero naj bodo povabljeni tudi predstavniki vseh zainteresiranih organizacij v ZP s področja proizvodnje izdelkov široke potrošnje. Dalje je odbor za poslovno Politiko sprejel na znanje tudi obvestilo, da je med organizacijama Avtomatika Pržan in Kondenzatorji Semič dosežen sporazum o proizvodnji elektrolitov ter informacijo o' nadaljnjih možnostih poslovnega in tehničnega sodelovanja s tujimi firmami.
V obširni razpravi je obravnaval odbor za poslovno Politiko tudi poročilo o na-
meravanih integracijah nekaterih podjetij z združenim podjetjem Iskra.
Na predlog predsednika gospodarske komisije glede na dejstvo, da ta komisija že na dveh zaporednih zadnjih sklicanih sejah ni bila sklepčna, je odbor za poslovno politiko zahteval, naj strokovne službe na prvo naslednjo sejo odbora vložijo predlog, da se sestav gospodarske komisije zreducira, obenem pa tudi definirajo namen in program te komisije.
Odbor za poslovno politiko je obravnaval tudi problematiko podjetja »Mikron« Prilep, katerega ustanovitelj je bilo ZP ISKRA, potem pa je sprejel poročilo o poslovanju »Orodjarne« Ljubljana v obdobju januar—april 1970 ter ugotovil, da se sanacija te organizacije izvaja, vendar naj odbor za začasno upravo te organizacije še razčisti nekatere zadeve, predno bo o izvajanju sanacije poročano na delavskem svetu ZP.
Predsednik odbora za poslovno politiko ZP je nato podal poročilo o delu tega odbora, nato pa je odbor prešel na obravnavanje problematike Počitniške skupnosti in naročil upravi Počitniške skupnosti, da prouči možnost, da bi se Počitniška skupnost vključila v sestav ISKRA — Commerce, o čemer naj upravnik Počitniške skupnosti na prvi seji odbora za poslovno politiko poroča.
Prav tako je tudi odbor za poslovno politiko sprejel na znanje letno poročilo o zaključku generalne rekonstrukcije za leto 1969, poročilo o kadrovski strukturi in politiki v ZP, o čemer bo obravnaval dalje še na naslednji seji, poročilo o delu odbora za kvaliteto in zanesljivost, obenem pa je tudi na predlog sekretariata ZP podaljšal rok za dajanje pripomb in predlogov k predlogu statuta ZP na 31. avgust 1970.
A. M.
Nekaj misli k RESOLUCIJI o družbeno-ekonomski problematiki v ZP Iskra
Kakor je že znano članom kolektiva ZP ISKRA, so predstavniki družbenopolitičnih organizacij ZP ISKRA na svojem sestanku dne
15.	7. 1970 sprejeli resolucijo o družbeno-ckonom-ski problematiki ZP ISKRE. S samo resolucijo so člani kolektiva seznanjeni z objavo v današnji številki glasila, zato same resolucije ne bi ponavljal.
Navedel bi le nekaj misli:
Mišljenja sem, da izhaja resolucija iz realnih izhodišč sedanjega stanja v ZP ISKRA, prav tako pa so tudi cilji in naloge za dosego teh ciljev, ki jih postavlja, realni in nujni, če hočemo postati veliko podjetje in sposobni konkurirati doma in v tujini.
Resolucija v svojih osnovah, zlasti glede organiziranja samoupravljanja znotraj ZP, izhaja iz stališč resolucije o uresničevanju ustavnega amandmaja XV in ostalih političnih dokumentov, ki so jih po vprašanju samoupravljanja sprejele naše družbeno-politične organizacije.
V svojem kompleksu pa je resolucija dala osnovna izhodišča za sestavo novega statuta ZP ISKRA, v katerem naj cilji, naloge in sredstva za dosego ciljev, ki so navedeni v resoluciji, najdejo svojo normativno ureditev.
Nesporno prihajamo V važno obdobje poslovanja, v obdobje, kjer imajo vedno večjo moč velike gospodarske grupacije in v kateri borbi lahko enakopravno sodelujejo le konsolidirana velika podjetja. Resolucija, kot tudi novi statut, naj bosta pot k še večji konsolidaciji našega podjetja in učinkovitosti njenega poslovanja ob nadaljnjem notranjem razvijanju samoupravljanja.
Resolucija posebej poudarja, da je ZP ISKRA odprto podjetje, ki ima in bo še v bodoče ustvarjalo vse možnosti za vključevanje novih gospodarskih organizacij v naše podjetje. V zadnjem času opažamo hitro koncentracijo kapitala in proizvodnje v Jugoslaviji. Gre za proces koncentracije, ki v Jugoslaviji, manj v Sloveniji, dobiva velike razsežnosti. Dolžni smo, da vsi člani kolektiva prispevamo k rasti in krepitvi in integracijski enotnosti našega podjetja ter nadaljnjemu razvoju. Posebej bi poudaril, da resolucija navaja kot zelo neodgovorno vsakršno dejavnost, ki na ta ali na drug način ruši integracijsko enotnost v ZP.
Uspešnost poslovanja in afirmacijo našega podjetja pa bomo dosegli lahko le s pomočjo sposobnih kadrov, katerim resolucija daje tudi poseben poudarek. Vse strokovne institucije postavljajo kot pogoj napredka, zlasti gospodarskih grupacij, ustrezne kadre. Kadrovska politika postaja vsak dan bolj važen sestavni del poslovne politike delovnih organizacij. Ni prezreti, da je CK ZKS na eni izmed zadnjih sej podrobno razpravljal o vlogi in nalogah ZKS na področju kadrovske politike ter v zvezi s tem sprejel določene sklepe. Tudi že navedena resolucija o uresničevanju ustavnega amandmaja XV je dala v posebnem poglavju poudarek kadrovski politiki v delovnih organizacijah.
Razumljivo je, da tudi resolucija naših družbenopolitičnih organizacij ni mogla mimo tega vprašanja. Smatram, da bomo morali začeti v ZP ISKRA na vseh nivojih s čim popolnejšim uveljavljanjem vloge in ustvarjalne pobude strokovnih kadrov. Resolucija Zvezne skupščine med drugim v delu, kjer govori o kadrovski politiki, navaja: »Zato je treba v skladu z razmerami in potrebami vsake posamezne delovne organizacije krepiti njeno strokovno kadrovsko osnovo z vključevanjem novih ter dviganjem strokovne ravni in izpopolnjevanjem obstoječih strokovnih kadrov, z odprtostjo delovne organizacije za vsa znanstvena odkritja, za katera je zainteresirano, in za njihovo uporabo v proizvodnji in organizaciji dela.« Ne smemo pa misliti, da kadrovska politika zajema samo pridobivanje ustreznih kadrov, v njen krog je treba vključiti tudi politiko nagrajevanja, štipendiranja, izobraževanja in vse, kar je v zvezi z odnosi zaposlenega delavca. Vsemu temu bomo morali v naslednjih letih tudi v ZP ISKRA polagati še več pozornosti, na kar nas opozarja resolucija naših družbeno-pohtičnih organizacij.
Tako imamo sedaj v našem združenem podjetju politični dokument, ki je bil skrbno in po obširni obravnavi pripravljen in sprejet. Morali se bomo boriti, da najde ta resolucija tudi svojo uporabo v vsakdanji praksi naših organov samoupravljanja in vseh zaposlenih v podjetju. Na vseh nivojih se bo treba boriti za njeno uresničitev, ker bomo le tako zagotovili svetlo prihodnost vsem našim zaposlenim delavcem.
P. G.
Iskra Commerce
Poslovna realizacija v minulem mesecu
Jja indeks H8. Realizacija prodaje v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta (16301.000) izkazuje indeks 130.
IZVOZ
Rezultati izvoznih prizadevanj v juniju so ugodnejši od pričakovanih. Skupaj smo izvozili za 1,001.671,13 dolarjev blaga in tako izpolnili mesečni plan izvoza s 119 odstotki. Za celotni izvoz je ta podatek še ugodnejši in kaže prekorači lev kar za 23 odstotkov.
Istočasno so pred nami že tudi polletni rezultati izvozne dejavnosti. V prvih šestih mesecih smo izpolnili letni plan z 51,83 odstotka, kar je precej nad pričakovanj i. Obenem postaja vedno verjetnejša ocena, da bomo do konca leta plan izvoza presegli
Odstotek izpolnitve letnega plana izvoza po tovarnah je precej različen. Čeprav tu odstotki niso najboljše merilo, naj navedemo, da so nad 60 odstotkov letnega plana izpolnile organizacije USMERNIKI, ELEMENTI, TEN, ELEKTRONIKA, AVTOMATIKA in ZZA. Tovarna IN-
PRODAJNI SEKTORJI
V	minulem mesecu smo plan blagovnega prometa spet občutno presegli in to vsi prodajni sektorji brez izjeme. Glede na ugodno prodajo v celotnem letošnjem obdobju je tudi polletna bilanca izredno ugodna in presega povsod planirane vrednosti.
V	žlic temu pa moramo ponovno grajati dotok posameznik sortimentov iz proizvodnje. Tod so ponekod velike zakasnitve, kar povzroča resno negodovanje pri kupcih in veliko podaljševanje rokov pri montaži.
Pri plačam realizaciji se položaj ni obrnil na bolje, marveč kaže še tendenco poslabšanja in to na domačem, kot na mednarodnem trgu. V skupnem kumulativnem obračunu smo sicer presegli planirane vrednosti, vendar je rezultat ugoden le zaradi boljše realizacije v prejšnjih mesecih.
Za prvo polletje v letošnjem letu je planska zadolžitev znašala 18 milijonov
145.000	din, realizacija pa
21.410.000	din, kar predstav-
Iskra nudi telekomunikacijski inženiring za avtoceste
ZP Iskra nudi telekomunikacijski inženiring za avtoceste, ki zajema idejni projekt, glavni projekt in izvajanje del. O obširnem projektu kompletnih naprav za informacije ob avtocestah je podal projektivni biro za telckomunkacije (telefonija, signalizacija, kontrola in statistika) nekaj informacij.
Informacijski sestanek o idejnem projektu kompletnih naprav za informacije ob avtocestah je 20. julija priredila ISKRA — COMMERCE. Sestanka so se udeležili predstavniki Cestnega sklada SRS, ZP PTT, IBT in drugi. V imenu projektivno prodajnega sektorja za telekomunikacije pri »Iskra Commerce« je z uvodnimi besedami otvoril sestanek ing. F. Ferkolj. Pregled naprav za informacije ob evropskih avtocestah je podal ing. B. Ošabnik, idejni pregledni načrt slovenskega in jugoslovanskega cestnega telefonskega omrežja ing. J. Unk, opis specifičnih merilnih naprav za kontrolo in statistiko prometa pa je podal ing. Z. Cener.
Projektivni biro za telekomunikacije je poiskal za idejni projekt inozemsko (predvsem evropsko) literaturo in stopil v stik s firmami ITT-SEL Stuttgart, SIEMENS Avstrija in HUBER Miinchen. Ker je ISKRA zaorala v ledino na jugoslovanskem področju, se je za telekomunikacijski inženiring za avtoceste zgledovale predvsem po Avstriji, ZRN, Italiji, Franciji in Angliji.
ISKRA — jugoslovanski elektronski gigant se podaja v celotni inženiring, v kompleksno službo projektiranja in montaže različnih telekomunikacijskih naprav, ki jih proizvaja ZP Iskra ali drugi proizvajalci — doma in po svetu. ISKRA se pojavlja kot ponudnik inženiringa za vse kompleksne cestne naprave za prenos informacij na osnovi širokega referenčnega podobnega dela telekomunikacij, posredovalne in prenosne tehnike.
Na informacijskem sestanku je bil podrobno prikazan tudi inženiring za vse telekomunikacijske naprave na novi avto cesti Vrhnika—Postojna. (Dela so že v teku!) Govora je bilo o idejnem projektu, glavnem projektu in izvajanju del. Projekt je bil podan v treh delih:
— telekomunikacijski sistem avtoceste; — signalne, merilne in obračunske naprave ter naprave za daljinski prenos podatkov; — telekomunikacijski in signalni vodi (kabli) vzdolž avtoceste.
Tine Stiplošek
I
I
|
I
I
I
STRUMENTI je izpolnila natančno 50 odstotkov, medtem ko je v ostalih tovarnah izpolnitev nekoliko nižja, čeprav verjetno nikjer ni resne nevarnosti, da bi hudo zaostali za letnim planom.
SERVIS
V minulem mesecu so servisne delavnice ponovno presegle operativni plan za 17 % in s tem dosegle plan I. polletja s 111%. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da je dosežek rezultat tega, ker vse servisne delavnice dosegajo postavljene plane. Izredno ugodno so sc izkazale ob polletju delavnice: Sarajevo, Maribor, Titograd in Osijek, ki imajo indeks izvršitve nad 130. Podobno lahko pohvalimo servise: Zagreb, Beograd in Ljubljano, ki z manjšim številom produktivnih delavcev presegajo postavljene plane.
Na i^odno izvrševanje plana vpliva delno tudi pravilno nagrajevanje zato smatramo, da je potrebno obstoječi sistem obdržati in ga izpopolniti le v toliko, da bo bolj poudarjen vpliv neposredne izvršitve servisne delavnice na dejansko izplačilo OD.
MONTAŽA
Realizacijo za junij je »Montaža« izvršila v višini 82 % glede na dinamični plan, in s 139 % v primerjavi z istim mesecem lanskega leta. Izpad realizacije dinamičnega piana je v zvezi z izpadom oz. zamudo realizacij planiranih aranžmajev, ki jih bomo realizirali v mesecu juliju ali avgustu.
S takšno junijsko realizacijo je polletni plan izvršen v višini 98 %, oziroma letni plan v višini 45 %. V primerjavi s prvim polletjem lanskega leta je realizacija izvršena s 135%.
Omenjeni izpad planirane dinamike realizacije bo »Montaža« nadoknadila v II. polletju, v katerem predvidevamo, posebno od avgusta naprej, nadoknaditev zamujene realizacije proizvodnje matične tovarne. Za tako povečano obremenitev so v »Montaži« že izvršene priprave, med njimi pa tudi dvotedenski kolektivni dopust.
BAz
V Sloveniji junija nismo dokončali novih objektov, pač pa je teikla montaža sig-nalno-vamostmh naprav na postajah Sevnica in Breg. V tem, ko so dela na postaji Breg že bližajo koncu, bo postaja Sevnica dokončana predvidoma šele v jeseni. — V vozlišču Zalog smo nada-ijevali z montažo uvozne skupine, a v centralni postav-ijalndci Ljubljana smo dokončali montažo telegrafske centrale; treba je le še opraviti meritve in predati objekt investitorju. — Opravili smo končne meritve na kabelskih koaksialnih parih pri Zidanem mostu in kabel dokončno predali investitorju. Na progi Divača—Hrpelje so v teku dela na simetriranju in meritvah progovnega kabla.
Na področju ŽTP Sarajevo smo nadaljevali in dokončali dela na telefonskem koaksialnem kablu na odseku Sarajevo—Zenica in na priključnih telefonskih kablih na odseku Sarajevo—Vogo-šča; v zadnjem tednu junija se je tudi že sestala prevzemna komisija. Dokončali smo montažo postajnih signal no-varnostni h naprav na vozlišču Bosanska Poljana in kjer je treba opraviti le še meritve in tehnični pregled.
Na Hrvatskem smo nadaljevali z montažo telekomunikacijskih naprav na dveh postajah proge Zagreb—Rijeka in začeli s pripravami montažnih naprav za cestne prehode.
Na ranžirni postaji Skopje so v teku zaključna dela na vlaganju zavor in izdelavi kolektorja za hidravliko.
Projektivno in komercialno smo obdelali ponudbo za prodajo licence za proizvodnjo signalno-varnosDnih naprav Poljski ter ponudbo za (licitacijo na Finskem; obe ponudbi smo predali našemu kooperantu SEL — Stuttgart, ki bo nastopil v obeh primerih kot nosilec ponudbe. Pripravljamo še dve ponudbi za nastop na licitacijah v Indiji (Santragachi in Kharagpur). — Dokončano je projektiranje uvozne skupine Zalog in predelave postaje Kresnice.
(Po ISKRA — COMMERCE)
ISKRA — tovarna orodja, Ljubljana — Stegne 15,
kot specializirana tovarna, vabi k sodelovanju vestnega kvalificiranega sodelavca,
—	ki je izučen kot orodni ali stavbni ključavničar in dobro obvlada zahteve avtogenega in obločnega varjenja;
—	ki ima izpit iz avtogenega in obločnega varjenja in vsaj tri leta delovnih izkušenj na takem delovnem mestu.
Višina osebnega dohodka bo določena ob razgovoru.
Prednost pri izbiri bo imel kandidat, ki lahko v krajšem času nastopi delo.
Kandidati vabljeni na razgovor — brez predhodnih prijav.
Ciril
Hahat
Vse člane kolektiva Iskrine tovarne električnih aparatov je globoko pretresla žalostna novica, da je kruta usoda nenadoma iztrgala iz naših vrst Cirila Habata, našega dolgoletnega sodelavca, skupi novodjo, člana DS in predsednika organizaciji ZB v tovarni.
Dopoldne je še polnih osem ur vestno in neutrudljivo opravljal svoje ■ delovne naloge, organizi.■ ral in vodil delo svoje skupine ter se trudil, da bi vse proizvodne zadolžitve izpolnili najbolje is najuspešneje. Po delu je odhitel domov, kjer tudi nikoli ni počival, in kjer je urejeval svoj dom v edini želji, da bo svojima sinovoma in ženi zagotovil boljše in lažje življenje, kot ga je njemu na klonila mladost. In prat sredi tega dela je nesrečno slučaj pretrgal nit njegovega življenja tako ne nadoma in tako neusmiljeno, da se s tragično resnico nc moremo pomiriti niti danes, ko že počiva na mengeškem pokopališču.
Bil je mož v najplodnejših letih -svojega življu n ja. Skromen, delaven, vedno tovariški in vedno pripravljen, da pomaga z dobro besedo, z nasve tom in znanjem, z lastnim zgledom. Trpljenje v taborišču med okupacijo ga je izbrusilo, da je znal vedno z optimizmom glodati jutrišnji dan in da je to svojo vero nevsiljivo m vztrajno prenašal tudi na svoje okolje. Ni bil človek velikih besed, pač pa človek dejanj in prav zaradi teh svojih delovnih lastnosti nam bo vedno ostal svetal zgled.
Besede sožalja so « skromni izrazi za bolečino, ki je prišla tako nepričakovano in tako neusmiljeno.
S svojim delom sc bomo najlepše oddolžili njegovemu spominu; ob nadaljevanju njegovega dela bo njegov svetli lik vedno prisoten ostal med nann-Kolektiv ISKRA — APARATI
Rekordna proizvodnja v juniju
pini, kjer smo izpolnili 106,45
(Nadaljevanje s 1. strani)
pini bomo morali zato posvetiti v drugem polletju več skrbi, čeprav po dosedanjih izkušnjah lahko z optimizmom gledamo na to problematiko. V vseh dosedanjih letih je bil zaostanek ob polletju večji kot letos, končna letna izpolnitev načrta pa zaradi finalizacije v zadnjem trimesečju zelo dobra.
V najmočnejši skupini zaščitnih relejev, elementov avtomatike in signalnih naprav je kazalnik mesečne izpolnitve prav tako odličen, saj je s 142,27 % bistveno vplival tudi na kazalnik šestmesečnega uspeha v tej sku-
»Elektromehanika« Kranj
V prvi točki dnevnega reda je bilo članom poslovnega odbora podano poročilo o doseženi proizvodnji v juniju, ki kaže na izreden uspeh, saj je bil mesečni plan presežen za 7,4 %, kar predstavlja najvišjo mesečno pr izvodnjo letos in nasploh v tovarni. Obravnavali so tudi poročilo o finančnem stanju tovarne v juniju. Odbor je bil tudi seznanjen s poročilom o gibanju skladiščnih zalog razreda 3 in 6, ki so se v tem mesecu nekoliko zvišale.
Kot smo že poročali, se gradi na Blejski Dobravi (terasasti svet med Radovno in Dolinko), ki je močno vezana na bližnje Jesenice in Javornik — objekt, ki bo kot proizvodni oddelek obrata ATM (avtomatske telefonske naprave) kranjske tovarne močno posegel v zaposlovanje ženske delovne sile na tem območju. Ker gre gradnja h koncu, bo — kot je sklenil poslovni odbor na tej seji — uradna otvoritev 31. julija 1970. Zadevno je odbor že potrdil sistematizacijo delovnih mest, ki so vrednotena enako kot v matični tovarni v Kranju. Glede problemov zaposlovanja kvalificiranih delavcev in usklajevanja OD Pa je naloga poverjena kadrovski službi, ki naj predlaga ustrezno rešitev.
Zaradi povečevanja proizvodnje v obratu ATN v kran jski tovarni, ki zahteva tudi določene interne reorganizacije tehnološkega procesa in zaradi priprave nadaljnjega povečanja proizvodnje, je po-
odstotkov predvidene naloge. Ti podatki veljajo za proizvodnjo za potrebe domačega trga. Pri nalogah za tuja tržišča smo tudi pri tej skupini v zaostanku, saj je bila mesečna obveza izpolnjena z 62,04% šestmesečna pa z 78,03%. Na tak rezultat je vplivalo z ene strani pomanjkanje naročil za tiste izdelke, ki nam v proizvodnem procesu »dobro tečejo«, z druge strani pa zaostajamo in prepočasi rešujemo problematiko proizvodnje pri nekaterih izdelkih, za katere je naročil dovolj, pa zaradi nedognane tehnologije, po-
slovni odbor potrdil nekaj delovnih mest v tem obratu. Poslovni odbor je potrdil nova delovna mesta in spremembe sistematizacije delovnih mest tudi za obrat »Stikala« Kranj, obrat »Mehanizmi« Lipnica, ostali predlogi pa bodo obravnavani ob korekciji sistematizacije za naslednje leto.
ABC
ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
razglaša prosta delovna mesta
VEC EKONOMSKIH TEHNIKOV — PRIPRAVNIKOV
VEC ADMINISTRATIVNIH TEHNIKOV — PRIPRAVNIKOV
1 METALUŠKEGA TEHNIKA
5 REZKALCEV
1	GRAVERJA
4	PLASKOVNE BRUSILCE
2	KOORDINATNA BRUSILCA
1 KOORDINATNEGA VRTALCA
1 OKROGLO BRUSILCA 1 OSTRO BRUSILCA
5	STROJNIH KLJUČAVNIČARJEV
5 ELEKTROMEHANIKOV
Pismene prijave pošljite na kadrovski oddelek ISKRE — »ELEKTROMEHANIKA« — KRANJ, Kranj, Savska loka 4, do 10. avgusta 1970.
manjkanja orodij in gradiva ne uspevamo v celoti realizirati že sprejetih naročil.
V skupini rezervnih delov in uslug je bila mesečna zadolžitev izpolnjena s 136,24 %, šestmesečna pa z 97,63%. Tako smo tudi v tej skupini nekoliko izboljšali kazalnike, čeprav v celoti ta skupina ne vpliva bistveno na celotno realizacijo proizvodnega načrta.
O ostalih kazalnikih uspeha pri proizvodnji in gospodarjenju bomo ob potrditvi polletne bilance ponovno poročali.
Vendar moramo ponovno omeniti dokaj težko problematiko oskrbe z reprodukcijskimi gradivi, čeprav se je v globalu stanje na tem področju dokaj izboljšalo. Neurejena kadrovska zasedba nabavnega oddelka nam posebno ob tako dinamičnem povečanju proizvodnje, kot ga v letošnjem letu predvidevamo im pričakujemo, povzroča drobne, a množične zastoje na celotnem proizvodnem področju. V večini primerov ugotavljamo, da ne gre toliko za osnovna reprodukcijska gradiva, kot za drobna, vendar prav tako pomembna gradiva, za katera nikakor ne moremo najti Opravičila, če niso pravočasno in v zadostnih količinah dobavljena ob začetku proizvodnega, oziroma montažnega procesa. Tu mislimo predvsem na normirane dele (vijaki, podložke, matice) kovice in sl.), napisne tablice, napisne listke, embalažo in podobno — na videz drob-njarijo — vendar brez katere izdelkov ne moremo dokončno finalizirati in odposlali kupcu.
Tudi uvoz, predvsem kupljenih delov, je v precejšnjem zaostankiu, kar nam pri nekaterih izdelkih že občutno zavira boljše izkoriščanje proizvodnih kapacitet. Pri tem je najbolj tragično dejstvo to, da se slično gradivo iz meseca v mesec pojavlja kot deficitarno, da sicer »gasimo« situacijo s posebnimi napori vseh ostalih skužb in celo v sami proizvodnji, da pa nabavni oddelek ne najde dokončne in globalne rešitve, ki bi to problematiko spravila z »dnevnega reda«. Ce bi to uspeli, bi bila polletja realizacij za nekaj odstotkov boljša.
Pri tem ne mislimo trditi, d-a ni tudi drugih elementov, ki so nam v proizvodnji povzročili težave, od zakasnitev pri razvoju, do prepočasnega usvajznja pri tehnologiji in v proizvodnji, pomanjkanju orodjarskih kapacitet, premalo doslednega načrtovanja, težav z likvidnimi finančnimi sredstvi ipd. . Te primere bomo poizkusili obdelati ob drugih poročilih, pač po teži, s katei9 bodo vplivali na nadaljnji razvoj in dvig proizvodnje.
L.
H
i
♦♦
8
J
It
Da ne pozabimo
Pivi kongres delavskih svetov Jugoslavije je bil 25. do 27. junija 1957. leta v Beogradu. Kongresu je prisostvovalo 1.745 delegatov, številni gostje in delegacije iz 22 držav. Kongres je pozdravil predsednik republike tov. Tito. Referat o izkušnjah in o nadaljnjem razvoju delavskega samoupravljanja v Jugoslaviji je podal tovariš Djuro Salaj.
Razprave v plenumu in v komisijah se je udeležilo 432 delegatov. Kongres je sprejel resolucijo o delavskih svetih in proti eksperimentom z nuklearnim orožjem.
S 4. sefe poslovnega odbora
31. julija — uradna otvoritev novega proizvodnega oddelka ATN na Blejski Dobravi
Iz sklepov
samoupravnih organov
7.	SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA (14. 7. 1970)
9 Odbor za poslovno politiko združenega podjetja sprejema na znanje poročilo o uresničevanju ciljev integracije med RIZ Zagreb in ZP ISKRA KRANJ z dne
18.	6. 1970 s tem, da uprava podjetja poišče možnost povezave med proizvajalci proizvodov široke potrošnje in telekomunikacij ter predloži konkretno poročilo na prvo prihodnjo sejo odbora za poslovno politiko ZP.
Ko se bo obravnavalo omenjeno poročilo, morajo biti nujno prisotni na seji predstavniki vseh zainteresiranih organizacij s področja proizvodnje proizvodov široke potrošnje.
Istočasno pa odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje tudi informacijo o ! doseženem sporazumu glede proizvodnje elektrolitov, ki je ] bil dosežen med tovarno Av-I tomatika Pržan in Kondenza-! torji Semič.
!	9 Glede predloga tov. Fa-
turja, da bi se sestav gospodarske komisije zreduciral, in sicer od sedanje 9-članske na 5-člansko gospodarsko komisijo, odbor za poslovno poli-| tiko ZP zadolži strokovne službe ZP, da predložijo na prvo prihodnjo sejo odbora za poslovno politiko ZP ustrezen predlog za zreduci-ranje gospodarske komisije,
! istočasno pa naj ugotovijo i tudi program in namen go-| spodarske komisije.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejme na znanje poročilo o nameravanih integracijah z združenim podjetjem ISKRA ter ga podpira, istočasno pa predlaga, da se predhodno razčistijo programi organizacij, ki se nameravajo integrirati z združenim podjetjem, ter da se sestavijo ustrezne integracijske pogodbe, v katerih morajo biti definirani odnosi, to je definirane pravice in dolžnosti organizacije, ki se pripaja k ZP, in pravice in dolžnosti ZP, h katerem sc pripaja druga organizacija, in da vstopajo v ZP :: istimi obveznostmi kot organizacije, ki so že v sestavu združenega podjetja.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejme na znanje informacijo o poslovanju tovarne Mikron z dne 26. 5. 1970 in dopolnitev glede izvršitve plana proizvodnje v letu 1970.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejme na znanje poročilo o poslovanju Orodjarne v mesecih januar, februar, marec in april 1970 z dne 22. 6. 1970 ter ugotavlja, da se sanacija Orodjarne izvaja.
Prav tako pa odbor za poslovno politiko ZP naroča začasni upravi Orodjarne, da je potrebno nekatere probleme, ki so navedeni v poročilu, še razčistiti, preden se predloži poročilo delavskemu svetu ZP,
9 Odbor za poslovno politiko ZP na poročilo o delu odbora za poslovno politiko ZP nima pripomb in ga predlaga delavskemu svelu ZP v obravnavo in sprejem.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje problematiko Počitniške skupnosti ZP ISKRA, istočasno pa naroča upravi Počitniške skupnosti, da prouči varianto, da bi se celotna Počitniška skupnost vključila v sestav ISKRA — COMMERCE, katera naj se predloži na prvo prihodnjo sejo odbora za poslovno politiko ZP, da bo odbor za poslovno politiko ZP zavzel definitivno stališče.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje letno poročilo za leto 1969 o izvajanju odnosno zaključku generalne rekonstrukcije glasom Aneksa III in nanj nima pripomb.
Odbor za poslovno politiko ZP sc strinja z znižanjem cene stroja iz generalnega remonta.
9 Odbor za poslovno politiko ZP se strinja, da se kadrovska struktura in kadrovska politika v ZP ISKRA KRANJ obravnava na prvi prihodnji seji odbora za poslovno politiko ZP, hkrati pa predlaga, da se kadrovska politika oz. problematika kadrovske dejavnosti v ZP, principi kadrovske politike ter predlog konkretnih akcij na kadrovskem področju ažu-rira s sedanjim stanjem in s projekcijami do leta 1975.
9 Odbor za poslovno politiko ZP sprejema na znanje poročilo o delu odbora za kvaliteto in zanesljivost v letu 1969 z dne 17. 4. 1970 in nanj nima pripomb.
9 Odbor za poslovno politiko ZP imenuje v svet šolskega centra ZP ISKRA KRANJ novega člana, in sicer tov. Vikarja Tišlerja, sekretarja iz Instrumentov Otoče, to pa iz razloga, ker je tov. Silvi Šter dne 27. H. 1969 prenehalo delo v Elektro-mehaniki.
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka Tel. 22-221, tat. 333
Planinci ZZA v tujih Alpah
Ljubitelji narave
Da bi bolje spoznali lego in izlete iz našega počitniškega doma v Trenti — Na Logu, bomo v vsaki številki našega časopisa objavili karto in tekstovni opis. Oblika in velikost te objave bo enaka, tako, da bo lahko vsak interesent to izrezal in si naredil planinsko-turistični priročnik.
Vse objavljene karte bodo na voljo tudi v velikosti oz. obliki razglednic.
Po štirih splošnih opisih bomo objavljali posamezne izlete od našega počitniškega doma, da si boste lahko sami izbrali izlet, ki vam bo najbolj odgovarjal (cilj in daljava).
S tem vas želimo seznaniti z lepotami in možnostmi izletov od našega doma, v katerem bodo imeli planinci popust za nočitev.
Trenta je zares lep kraj, zato vas vabimo, da jo obiščete. Prepričani smo, da ne boste razočarani!
Planinci!
S. avgusta na Kofce
Planinsko društvo ZP »ISKRA« organizira za svoje člane enodnevni izlet na Kofce nad Tržičem in sicer 8. avgusta 1970.
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo v soboto, 8. avgusta ob 6. uri s Trga revolucije, iz Kranja pa ob 6.30 izpred Iskrine restavracije.
Avtobus bo peljal izletnike do Matizovca v Podljubelju. Od tu je eno uro in pol hoda do Doma na Kofcah. Tekom dneva bo možen izlet na bližnji vrh Košuta, do koder je eno uro hoda.
Kofce ležijo v Karavankah približno 1500 m visoko, vrh Košuta pa 2000 m visoko.
Prihod v Ljubljano bo predvidoma okoli 20. ure.
Prijave za izlet zbira Planinsko društvo ZP Iskra, Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1/IV, telefon št. 57-969.
V primeru slabega vremena izleta ne bo.
Planinsko društvo ISKRA
Tak pohod v tuje Alpe, ki ga je množično komaj pred tremi leti organiziral Alpinistični odsek PD Ljubljana — Matica, je te dni za svoje člane uspešno izvedla Planinska sekcija Zavoda za avtomatizacijo pod vodstvom mladega alpinista Najdič Franca - Nitke. Naša sekcija se je doslej za vzpone v tuje gore pridružila PD Ljubljana — Matica, s tem so že bili večji stroški, poleg tega pa prevelika množičnost za težje vzpone ni najboljša. Z organizacijo takih izletov v tuje gore se je odprla možnost marsikateremu, ki si kaj takega sam ni mogel privoščiti zaradi visokih stroškov in vodniških taks.
Dvanajst pogumnih se je v petek v najhujši vročini odpravilo z osebnimi avtomobili in »bojno opremo« proti Avstriji. Naš cilj je bil najvišji vrh sosede, 3798 m visoki Veliki Klek (Gross-glockner). Prvi postanek — obvezen, smo imeli na mejnem prehodu Ljubelj, šlo je brez težav. Pot nas je vodila skozi Celovec, kjer smo dokupili nekaj manjkajoče opreme. Kljub hudi vročimi se ob lepem Vrbskem jezeru nismo ustavili, čeprav smo vsaj potihoma to želeli. Slikovita koroška pokrajina je hitro ostajala za nami. V Heiliigan-blutu smo imeli krajši odmor. Ogledali smo znamenitosti in lepe spominke ter se odpravili dalje. Pred nočjo smo prišli do konca Glock-nerstrasse, od koder smo peš nadaljevali do Franz-Josefs-
hohe (2500 m). Po stari planinski navadi smo po večerji zapeli nekaj narodnih. Naša ležišča so bila taka kot v taborišču, vlažna in trda.
Zjutraj smo navsezgodaj odrinili proti ledeniku Pas-terca. Pred vstopom ina led smo se po dva atli trije navezali zaradi varnejšega prehoda preko globokih in nevarnih -ledenih razpok. Po enourni hoji se je bilo treba pripraviti za pravi vzpon. Čeprav nam ob rani uri ni bilo za jesti, smo se potrudili, da bi bili nahrbtniki lažji. Počasi smo se začeli vzpenjati. Prvi koraki so vedno najtežji. Ob pogledu na nebo nam ni bilo težko! ugotoviti, da se obeta lep dan. Po prvih urah hoje je izgledalo, da je vodja z našim »delom« še kar zadovoljen, zato je predlagal, da bi se po vzponu na vrh še isti dan vrnili v Frainz-Jo-sefshohe in s tem prihranili vsak po 50 šilingov — beri štiri steklenice piva. Poprečna starost naše odprave je bila 30 let in pol, torej dobra, tako smo tudi hodili. Da ne bi bili prekmalu na vrhu smo si vsako uro privoščili nekaj minut počitka. Na Hof-manovem ledeniku smo previdno prestopali večje ledene špranje. Počasi se daleč pride, pa tudi visoko. V dobrih petih urah smo bili na Adlersruhe (3450 m).
Po zasluženem počitku smo si navezali dereze ter se zaradi vročega sonca zavarovali z raznimi kremami. Nitka je ukazal: »Gremo!« Ta beseda je bila tisti dan za nekatere
Člani samoupravnih organov na ekskurziji
V tovarni »Instrumenti« Otoče imajo vsako leto že tradicionalno navado, da so povabljeni vsi člani samoupravnih organov na poučno ekskurzijo, hkrati pa po izvršenem obisku v kakšnem podjetju pripravijo sktupno kosilo, ki je povezano z vsestranskimi pogovori in družabnostjo, 'ki je v današnjem, skorajda pretiranem tempu
ELEKTROMEHANIKA — V zasluženi pokoj je odšla tov. Jolanda Bajželj, ki so ji sodelavci ob slovesu izročili darilo in ji zaželeli še mnogo zdravih in zadovoljnih let. Imenovana se za vso pozornost iskreno zahvaljuje in želi vsem članom kolektiva čimveč delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva. Posebno zahvalo pa je namenila tudi sindikalni podružnici
življenja, še kaiko potrebna.
Kam so se člani samoupravnih organov iz otoške tovarne letos namenih? Pot jih je vodila v našo tovarno »Usmerniki« Novo mesto, kjer so bili prijateljsko sprejeti im kjer so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo usmemiških naprav.
Kasneje so se odpeljali v Kočevski rog, kjer jim je tov. Vrabec razkazal -partizansko bazo 20, ki je po svoji zanimivosti pritegnila vse udeležence.
Da bi šli mimo Dolenjskih toplic . .. Kje pa! Topla voda je vendar tako prijetna. Skoraj vse je čofotalo, plavalo, ali pa se namakalo. Vedrega razpoloženja je bilo res na pretek, k čemer je gotovo prispevalo tudi dobro kosilo.
Nazaj grede so se spotoma ustavili na Jurčičevem domu in obiskali tudi gostilno pri »Obrščaku«. Da bi preizkusili tudi športne zmogljivosti, so se mimo Kranja zapeljali tudi k gostilni »Pri Ančki« na Britofu, kjer so se pomerili v kegljanju. Kdo je zmagal, mi kronist ni povedal, pravijo pa, da so imeli vsi zadovoljive in močne lučaje, i,n da so bili z izletom zelo, zelo zadovoljni. ABC
verjetno najbolj grozna. Dva sta bila zadovoljna z doseženim višinskim rekordom in sta ostala v koči. Vzpon do grebena je bil težak zaradi strmine, ledu iin neugodnega snega. Se težje je bilo po grebenu, čeprav ni bilo snega. Zanimivo bi bilo posneti naše vpitje: »vleci«, »varaj Toneta«, »odpnj mojo«, »stoj« vmes pa: »guten Tag«, »gliick-lih«, ker smo se srečavali z AvstriJ-i. Na prehodu iz malega na veliki Glockncr se je vsak krepko oprijel mrzle železne vrvi, ker hoja po komaj pol metra širokem snežnem grebenu ni bila zabavna. Na vrh smo pa le prišli. Vsak se je dotaknil velikega železnega križa, okoli kale-rega so se podile megle in nam zastirale pogled na sosednje vrhove.
Se nekaj spominskih posnetkov in poslovili smo se od vrha. Za sestop smo se navezali v skupinsko navezo in se srečno vrnili na Adllers-ruhe. »Pred mrakom moramo biti preko ledenika Pasterca«, je priganjal Nitka. Navzdol je šlo hitreje, po snegu smo se bolj drsali kot hodili. Spotoma smo opazovali smučarje na ogromnih snežiščih Johanesberga. Res smo bili pred mrakom na Franz-Josefshohe. Iz naših zadovoljnih obrazov se je bralo — pohod je uspel.
Zvečer smo slavili zmago. Ob pivu smo z Avstrijskimi alpinisti izmenoma peli pozno v noč. Ponoči je nekdo poskrbel, da smo Avstrijcem vrnili vso vlago, ki smo jo izsušili na ležiščih. Tudi v nedeljo je bil lep dan. Časa za povratek smo imeli dovolj, a domov smo se vseeno vračali po najkrajši poti.
Planinska sekcija ZZA je letos bolj aktivna kot lani. Organizirala je izlet na Snežnik in Nanos. V programu ima izlet na Krvavec in Grin-larvec, Škrlatico, Triglav in Mangart. V tujih gorah pa namerava obiskati še Dach stein in Montaž.	KA
Zahvala
Ob smrti drage mame
FRANČIŠKE ŽMITEK
se iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem v predkalku-laciji kranjske tovarne ter vsem prijateljem in znancem za izraze sožalja, venec in spremstvo na njeni zadnji poti.
Sin Branko z družino
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za elektromehaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — Odgovorni urednik: Janez Sile — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int. 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
o družbeno ekonomski problematiki združenega podjetja ISKRA Kranj
Priloga 28. številke (31. 7. 1970) glasila »Iskra*
RESOLUCIJA o družbeno ekonomski problematiki v združenem podjetju izhaja iz realnih izhodišč sedanjega stanja v ZP ISKRA Kranj, prav tako so realne naloge, ki jih resolucija postavlja, saj vodijo k angažiranosti za čimvečji procvit ZP.
Resolucija v svojih osnovah, zlasti glede organiziranja samoupravljanja znotraj ZP — izhaja iz stališč resolucije o uresničevanju ustavnega amandmaja XV in ostalih političnih dokumentov. V svojem kompleksu je resolucija dala osnovna izhodišča za sestavo novega statista ZP ISKRA Kranj, v katerem naj cilji, naloge in sredstva za dosego ciljev, ki so navedeni v resoluciji — najdejo svojo normativno ureditev.
2
Resolucija
o družbeno ekonomski problematiki ZP ISKRA Kranj
Družbeno politične organizacije ZP ISKRA so na sestanku političnega aktiva dne 15. 7. 1970 sprejele
resoBucigo
ki obravnava najvažnejšo družbeno-ekonomsko problematiko Združenega podjetja ISKRA.
Združeno podjetje ISKRA posluje v sedanji pravno-organizacijski obliki od 1.1. 1966. Znano je, da je podjetje pred omenjenim obdobjem poslovalo kot enotno podjetje. Zaradi nerazčiščenih ekonomskih odnosov v enotnem podjetju (nekontrolirano prelivanie sredstev oziroma ostanka dohodka), premajhnega samoupravnega vpliva delovnih skupnosti na poslovanje in notranje od noše, predvsem pa tudi zaradi premajhnega števila sposobnih strokovnih kadrov, ki bi obvladovali vodenje takratnega podjetja, so se odnosi v podjetju vedno bolj slabšali, vse do leta 1965. ko je nastopila notranja kriza velikih razsežnosti in je postal vprašljiv nadaljni obstoj integrirane ISKRE.
Takratne razmere so zahtevale v prid nadalj-nega obstoja podjetja prehod na decentralizirano upravljanje in vodenje podjetja, to je na prenos čimvečjega dela pristojnosti in odgovornosti na tovarne in druge delovne skupnosti, ki so služile tovarnam kot skupne službe. V tedanjih razmerah je verjetno samo taka pot omogočila ustvariti pogoje za prebroditev notranje krize — medsebojnega nezaupanja — in postopnega ustvarjanja medsebojnih odnosov in poslovanja, ki bi temeljili zlasti na ekonomskih interesih in zdravih medsebojnih poslovnih odnosih. V
V takih razmerah je nastalo združeno podjetje. Ta organizacijska oblika podjetja je dala v 4-letnem obdobju svojega obstoja določene uspehe. Uspehi zadnjih let nas ne smejo zavesti, da bi obstali v prizadevanjih in se zadovoljili z doseženimi rezultati. Menimo, da kljub dobrim rezultatom nismo posegli vsega, kar bi glede na možnosti lahko, če bi bili odnosi v okviru Iskre taki, da bi vse organizacije enakopravno sodelovale pri formiranju skupne poslovne politike in odnosov v okviru združenega podjetja. Pretežna večina organizacij podjetja se je učinkovito zavzela za reševanje svojih gospodarskih in drugih proble-
mov ter jih tudi uspešno reševala. Pomembno je tudi razčiščenje ekonomskih odnosov med prvotno upravo ISKRE in organizacijami, kakor tudi med organizacijami samimi. Vsaka organizacija je ustvarila bolj ali manj učinkovit pregled nad svojim gospodarjenjem in si je tako omogočila pravočasno in ustrezno ukrepanje.
Problemi, ki se obravnavajo v resoluciji, so neizogibna posledica neskladnega stanja v enotnem podjetju in razvoja notranjih samoupravnih, ekonomskih in organizacijskih odnosov po 4-letnem obdobju delovanja združenega podjetja. Nekatere nove probleme je povzročila tudi ukinitev subsidiarne odgovornosti na začetku leta 1969.
Kot so pomembni doseženi uspehi v poslovanju združenega podjetja pri utrjevanju demo-kratičnejših samoupravnih in ekonomskih odnosov v podjetju, so razumljive in neizogibne tudi nekatere slabosti, ki nastajajo kot redne spremljevalke vsakega razvoja. Te slabosti pa moramo zaradi posamičnih in skupnih interesov odpraviti, da se izognemo ponovnim notranjim krizam, ki največkrat kot naravna posledica iz takih slabosti izvirajo.
Odpravljanje obstoječih slabosti v sedanjem času pa ima poseben pomen zato, ker moramo v bližnji prihodnosti sprejeti nove statute organizacij in združenega podjetja. Z delom je začel odbor za poslovno politiko združenega podjetja, delavski svet združenega podjetja ISKRA pa je potrdil tudi mandat generalnemu direktorju za prihodnje štiriletno obdobje. Ti dogodki bodo v prihodnem obdobju pomembno vplivali na naše notranje življenje, poslovanje podjetja, odnose med organizacijami podjetja, na naloge Iskrine delovne skupnosti ter njen nadaljni razvoj. Samoupravni organi, kolektivni organi vodenja in vodilni delavci podjetja in organizacij morajo s svojim aktivnim odnosom in odgovornostjo odločujoče prispevati k nadaljnemu izboljšanju obstoječih razmer v podjetju.
Pri reševanju in odpravljanju slabosti iz preteklosti smo preveč pozabljali na našo prihodnost — na perspektivni razvoj podjetja, proizvodni program oziroma programsko orientacijo podjetja kot celoto, kakor tudi posameznih organizacij. Skozi daljše obdobje je bolj ali manj problematična poslovna učinkovitost združenega
podjetja kot celote. Reševanje najbolj perečih ekonomskih problemov v podjetju ni bilo dovolj učinkovito, Vsi ti, in še drugi za našo prihodnost zaskrbljujoči problemi, so posledica že preje navedenih dejstev, prav gotovo pa tudi prevelike zaprtosti organizacij združenega podjetja zaradi reševanja vsakodnevnih težav in problemov. Vodstvo združenega podjetja omenjenim pojavom ni posvečalo dovolj ustrezne pozornosti, često tudi ne zato, ker ni imelo potrebnih pristojnosti oziroma pravno ekonomskih instrumentov, s katerimi bi ukrepalo v gospodarsko ali programsko problematičnih organizacijah in ustrezne pomoči organizacij združenega podjetja. Nenadomestljivo škodo za notranje odnose in učinkovitejše reševanje problematičnih organizacij predstavlja izostanek formiranja skupnega rezervnega in morda poslovnega sklada v združenem podjetju. Pripravljenost organizacij, da pomagajo drugim organizacijam, čeprav je šlo za reševanje zelo važnih problemov, ki so se nanašali na večje število ali celo na vse organizacije (zaradi posledic, ki so se prenesle na ramena istih), je v večini primerov izostala.
Smatramo, da obstoječe stanje — ki ni zadovoljivo — ne more in ne sme biti razlog za kakršnekoli temeljne organizacijsko-pravne spremembe v podjetju, to je, ne zahteva spremembe organizacijskega statusa združenega podjetja. Potrebno pa bo v naši notranji zakonodaji uveljaviti instrumente, ki bodo samoupravnim organom in izvršilnim organom omogočili resnično uveljavljanje in učinkovitejše vodenje dolgoročne in tekoče poslovne politike (v skladu z interesi združenega podjetja), kakor tudi učinkovitejše ukrepanje povsod tam, kjer so ti skupni cilji iz kakršnih koli razlogov neposredno ogroženi z rešitvami, ki probleme rešujejo, ne pa prenašajo z ramena na rame. Tako notranjo zakonodajo bomo lahko uresničili le s pogojem, da bomo istočasno in čim konkretnejše poleg pravic oziroma kompetenc, precizirali tudi dolžnosti in odgovornosti. In končno moramo v našo zakonodajo vnesti poleg preventivnih ukrepov, ki naj varujejo samoupravno ekonomsko samodejavnost vsake organizacije posebej (temu je posvečen najbolj konkreten del sedaj veljavnega statuta), tudi čim konkretnejše elemente, ki nas združujejo, varujejo skupne koristi, ščitijo naše interese in nam v končni konsekvenci lahko zagotovijo našo nadaljno eksistenco.
Postopoma, vendar vztrajno, moramo utrjevati v preteklosti izgubljeno medsebojno zaupanje in zdrave poslovne odnose, če hočemo sprostiti potrebne moči, ki bodo ustvarjale našo prihodnost.
Družbeno-politične organizacije so in morajo v še večji meri z aktivnim odnosom do obstoječih razmer v interesu utrjevanja samoupravnega sistema sprejeti skupna osnovna načela do reševanja zlasti naslednjih pomembnejših problemov:
I.
Združeno podjetje ISKRA je doseglo v preteklem obdobju znatne gospodarske uspehe. Uspešno se je uveljavilo na jugoslovanskem in tujih tržiščih. Obstoječa oblika integracije sc je izkazala kot primerna in koristna za večino organizacij v združenem podjetju.
V prihodnjem obdobju moramo delovati za notranje utrjevanje razumnih odnosov v Iskrini delovni skupnosti in ustvariti možnosti za vključevanje novih gospodarskih organizacij v naše podjetje. Interes za uveljavitev našega podjetja na tržišču obvezuje slehernega člana kolektiva, posebno pa še organe upravljanja, družbeno-politične organizacije ter delavce, ki delajo na odgovornih delovnih mestih, da v skladu s svojimi nalogami bolj odgovorno in zavestno prispevajo k rasti in krepitvi podjetja kot celote. Zelo neodgovorna je spričo nastajanja novih gospodarskih grupacij, koncentracije finančnih sredstev, strokovnih kadrov itd. — čemur smo v zadnjem obdobju priča v Jugoslaviji, kakor tudi drugod po svetu — vsakršna dejavnost, ki na ta ali drug način ruši integracijsko enotnost v združenem podjetju. Samoupravni organi in družbeno-politične organizacije morajo prav zaradi omenjenih dejstev ostro diferencirati stališča, ki prispevajo k razvoju naše integracijske skupnosti od tistih, ki rušijo obstoječe podjetje ali teže celo k slabitvi naše skupne gospodarske moči. To moramo storiti tudi zato, ker zaposluje naše podjetje že cca 17.000 delavcev, njihova prihodnost pa je v prvi vrsti odvisna od uspešnosti našega nadalj-nega razvoja in poslovanja. Končno so protiinte-gracijske tendence tudi v očitnem nasprotju z vsemi osnovnimi dokumenti, ki so jih sprejeli naši najvišji politični in oblastni organi, s ciljem krepitve našega samoupravnega sistema in gospodarstva,
II.
V tej resoluciji moramo definirati osnovna stališča, ki naj olajšajo sprejetje novega statuta združenega podjetja ISKRA in naj strokovnim službam služijo kot vodilo pri delu in olajšajo obravnavo statuta v kolektivu združenega podjetja.
Samoupravljanje, kot temelj naše družbenopolitične ureditve je postalo s sprejetjem ustavnega amandmaja XV še demokratičnejše glede možnosti oblik organiziranja samoupravnih skupnosti.
Spremembe v oblikah organiziranosti samoupravnega sistema v združenem podjetju morajo izhajati iz predpostavke, da je mogoče neposrednemu proizvajalcu odločanje o vseh temeljnih
poslovnih zadevah podjetja, istočasno pa morajo zagotoviti uspešno poslovanje organizacij in podjetja kot celote.
V	statutu združenega podjetja in ostalih internih predpisih je treba čim določneje določiti pristojnosti, dolžnosti in odgovornosti organov upravljanja, kolegijskih in individualnih izvršilnih organov ter definirati vertikalne in horizontalne odnose med temi organi. Smatramo, da je treba organom upravljanja na nivoju podjetja s statutom zagotoviti nekatere pristojnosti, ki jim bodo omogočile sprejemati odločitve v smislu očuvanja celovitosti podjetja, zaščite njegovih poslovnih interesov in njegove razvojno-program-ske usmerjenosti. Sklepi teh organov morajo pri izvajanju obvezovati vse organizacije v združenem podjetju.
Nujno je, da se v novem statutu ZP Iskra točno definira pristojnosti delavskega sveta ZP Iskra in se ga zaveže, da si mora pri odločitvah, ki posegajo v ekonomsko stanje ali programsko usmeritev organizacij obvezno priskrbeti mnenje^ DS teh organizacij.
V	zadnjem obdobju smo priča nastajanju novih dupliranj v proizvodnih programih organizacij združenega podjetja. Novo nastala dupliranja pomenijo udarec osnovni koncepciji na kateri je osnovano združeno podjetje ter se ne morejo z ničemer opravičiti, niti tolerirati. Družbcno-poli tične organizacije najostreje obsojajo novo nastala dupliranja in zahtevajo- od najvišjih samoupravnih in upravnih organov združenega podjetja, da se prepreči,nastajanje takih dupliranj. Istočasno je treba podvzeti vse korake^ da se v najkrajšem času rešijo novo nastala dupliranja, Organizacije, ki so začele z v ISKRI že obstoječo proizvodnjo, jo morajo opustiti, ustrezne službe združenega podjetja pa jim morajo pomagati v iskanju ustrezne proizvodnje. Reševanje takih problemov zahteva tudi jasnejše definiranje obvez strokovnih služb do organizacij, ki nimajo urejenih proizvodnih programov, kakor tudi relacij razvoj—proizvodnja—prodaja. Tudi s statutarnimi določili je potrebno omogočiti samoupravnim organom in prizadetim službam, da lahko odločilnejc vplivajo na preprečevanje teh in podobnih problemov, Smatramo, da je dupliranje proizvodnje možno le takrat, če je to rezultat dogovorov med prizadetimi delovnimi organizacijami ZP in če to narekujejo tudi tržne potrebe.
Programska politika in nanjo vezana investicijska vlaganja se morajo v bodoče v večji meri koordinirati na nivoju združenega podjetja.
Formiranje dejavnosti marketinga se še ni uresničilo v taki meri, kot bi ustrezalo našim proizvodnim organizacijam, vendar mora najti svoje mesto v statutu, ker si le težko predstavljamo uspešno poslovanje na tržišču brez ustrezno organiziranega marketinga. Čim neposredneje se morajo definirati njegov status, pravice in njegove obveznosti do organizacij. Upoštevaje obstoječo programsko problematiko v podjetju sc ta dejavnost mora formirati do konca letošnjega leta. če ta naloga v letošnjem letu ne bo realizirana, morajo samoupravni organi opredeliti
svoje stališče do tistih delavcev v podjetju, ki so sprejeli to obveznost. Brez ustrezne (zlasti kadrovske) pomoči organizacij združenega podjetja, pa si izpolnitve te naloge ne moremo zamisliti.
III.
Zaradi boljšega in učinkovitejšega reševanja nerešenih problemov in ob istočasni zagotovitvi temeljnih samoupravnih pravic delovnih ljudi podjetja in organov upravljanja je delavski svet Združenega podjetja ISKRA že sprejel sklep o ustanovitvi odbora za poslovno politiko, kot enega izmed izvršilnih organov v združenem podjetju. Odbor je bil že tudi izvoljen in je pričel s svojim delom. Delavski svet združenega podjetja in družbeno-politične organizacije so se odločili za ta korak na podlagi večletnih izkušenj v delovanju samoupravnih organov in zaradi premajhne učinkovitosti dela upravnega odbora združenega podjetja, ki so jo pogojevale objektivne razmere v podjetju. Reševanje istih problemov po več poteh se je zreduciralo v odboru za poslovno politiko na tiste najodgovornejše delavce v podjetju, ki tudi sicer po svojih strokovnih sposobnostih in po svojih položajih nosijo največjo odgovornost za poslovanje organizacij. Zato je docela upravičeno pričakovanje, da bo ta Odbor v sodelovanju z organi upravljanja hitreje hi učinkoviteje reševal naloge, ki jih narekujejo potrebe po večji poslovni učinkovitosti podjetja. Samoupravni organi in družbenopolitične organizacije v združenem podjetju in organizacijah pričakujejo od članov odbora za poslovno politiko maksimalno vlaganje naporov za učinkovitejše reševanje problemov, ki so nastali v preteklosti. Posebno je treba poudariti, da omenjeni družbeno-politični faktorji v tem organu ne vidijo predstavniškega telesa, temveč kolektivni organ vodenja, ki mora v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi voditi poslovno politiko podjetja kot celote z vso odgovornostjo in posledicami, ki iz njegovih odločitev izvirajo. Delo tega odbora mora bistveno pripomoči k večji poslovni učinkovitosti podjetja kot celote, kakor tudi organizacij v njegovem sestavu, ter ne more biti neskladno z okvirnimi smernicami poslovne politike, ki se kreirajo v perspektivnih in gospodarskih planih podjetja in jih sprejema delavski svet združenega podjetja,
V statutu morajo biti določila, ki govore o pravicah, nalogah, vlogi in odgovornosti odbora za poslovno politiko ZP — čim jasneje določena, kakor- morajo biti definirana tudi razmerja med odborom za poslovno politiko in delavskim svetom ter drugimi samoupravnimi organi v podjetju.
čim jasneje morajo biti v statutu določene tudi vloga, naloge, pristojnosti, in odgovornosti
strokovnih služb združenega podjetja, uetimrati je potrebno tudi njihov obseg in osnovne krite rije za njihovo financiranje.
IV.
Družbeno-politične organizacije ugotavljajo, da sc ne pripisuje vedno ustreznega pomena stališčem, ki jih zavzemajo le-te do prisotnih druž-beno-ekonomskih problemov podjetja. Ugotovljeno je tudi, da družbeno-politične organizacije ne koristijo vedno v zadostni meri svojih možnosti za učinkovito delovanje kot faktor, ki mora s svojimi stališči vplivati na samoupravne odločitve. Zaradi premajhne aktivnosti družbeno-poli-tičnih organizacij in predlogov strokovnih služb, ki včasih niso strokovno dovolj utemeljeni, tudi sprejete samoupravne odločitve niso vedno v skladu s poslovno politiko podjetja in organizacij.
V	prihodnosti moramo ustvariti pogoje za čim skladnejše delovanje družbeno-političnih organizacij s samoupravnimi telesi oziroma morajo družbenopolitične organizacije s povečano aktivnostjo in sodelovanjem usklajati svoje napore z napori samoupravnih organov, vodstev organizacij in podjetja pri reševanju naših skupnih problemov.
V	interni zakonodaji podjetja in organizacij moramo opredeliti vlogo in pomen, ki ga morajo imeti družbeno-politične organizacije na samoupravna dogajanja v podjetju, kakor tudi njihovo soodgovornost za sprejete samoupravne odločitve.
V. V
V začetku lota 1970 se je po združitvi Prodaj-no-servisne organizacije in Nabavne organizacije ustanovila enotni komercialna organizacija — ISKRA COMMERCE. Združitev teh pravno samostojnih organizacij je koristna tako s poslovnega, kakor tudi organizacijskega stališča, če bomo izkoristili prednosti, s katerimi smo to združitev Utemeljevali. Zavedamo se, da je morala komercialna organizacija že v pretekiosti — v še večji meri pa bo morala v prihodnosti — reševati zelo zahtevne naloge. Ta organizacija ima zlasti v ednosu do proizvodnih organizacij pomembno 'logo, saj uspešnost poslovanja proizvodnih ■organizacij je in bo tudi v bodoče v še večji meri odvisna od uspešnosti poslovanja komercialne organizacije. Razumljivo pa jc tudi obratno, da morajo proizvodne organizacije pri planiranju proizvodnega programa in tekoče proizvodnje upoštevati strokovno utemeljena dognanja služb za raziskavo tržišča in prilagojevati svojo proiz-
vodnjo zahtevam trga. Komercialna dejavnost mora uskladiti svoje interese s poslovno politiko celotnega podjetja.
V obstoječin razmerah v naši' proizvodnji moramo težiti k formiranju interesnih skupnosti proizvajalcev, ki naj kot zametki branžne organizacije proizvodnje olajšajo reševanje obstoječih prekrivanj v proizvodnih programih nekaterih organizacij in žago tore enotnejše in učinkovitejše nastopanje interesno povezanih proizvodnih grupacij na domačem m tujih tržiščih.
ISKRA COMMERCE mora v svojih poslovnih ■odnosih enakopravno tretirati vse organizacije združenega podjetja.
O konkretnih poslih, za katere se Iskra - Commerce in organizacije dogovarjajo, se naj sklenejo konkretne pogodbe, ki se naj obojestransko dosledno izvajajo.
VI.
Samoupravni organi in družbeno-politične organizacije ugotavljamo, da postaja vsak dan bolj pereče vprašanje razvojno-raziskovalne dejavnosti v združenem podjetju. Obstoječe razmere lahko vodijo celotno združeno podjetje v nezavidljiv položaj. Upoštevati je treba, da se prav na področjjj elektronske industrije, tako doma kot v tujini, dosegajo nesluteni tehniško-tehnološki rezultati. Samoupravni organi, vodstvo združenega podjetja in organizacije obstoječega stanja ne smejo več tolerirati. Na področju te dejavnosti je treba preiti k odločnim spremembam, v kolikor hočemo zagotoviti nujno potreben razvoj, ki nam bo garant za ustrezno mesto v vedno močnejši konkurenčni bitki na domačem in tujih tržiščih.
Z instrumenti v statutu združenega podjetja je treba uzakoniti oblike organiziranosti in financiranja razvojno-raziskovalne dejavnosti, medsebojno povezavo obstoječih kapacitet te dejavnosti in definirati ustrezne medsebojne odvisnosti na relacijah razvoj—proizvodnja—prodaja.
Prezreti ne smemo tudi ohstoječih možnosti tesnejšega povezovanja z univerzo in drugimi že obstoječimi znanstvenimi institucijami, inštituti, zavodi itd.
Razumljivo moramo v razmerah splošnega pomanjkanja denarnih sredstev zelo racionalno gospodariti tudi s tistim delom sredstev, ki se vlagajo v razvojno dejavnost. Združenemu podjetju in organizacijam se mora omogočiti vpliv na poslovanje našega razvojno-raziskovalnega zavoda, obratno pa morajo naše organizacije upoštevati strokovna mnenja Zavoda, zlasti tista, ki zadevajo našo dolgoročno poslovno politiko oziroma smeri perspektivnega razvoja našega podjetja.
3
Dejstvo, da naš raziskovalno-razvojni zavod v znatnem obsegu opravlja razvojne storitve tudi za tretje (konkurenčne) naročnike, samo še be>; utrjuje našo bojazen za uspešno poslovanje podjetja v prihodnosti.
VII.
V podjetju že dalj časa ugotavljamo, da našo poslovno varnost in učinkovitost zmanjšujejo ne-formirani skladi — skupni rezervni in morda še skupni poslovni sklad. Čeprav vemo, da naše organizacije v pretežni meri ne razpolagajo s posebnimi finančnimi sredstvi za te namene, pa je očitno, da bi intervencija s sredstvi teh skladov v obliki kreditov bistveno olajšala reševanje številnih problemov v poslovanju podjetja, istočasno pa bi ta sredstva lahko v znantni meri povečala vpliv na poslovne odločitve v tistih organizacijah, ki bi ta sredstva koristila.
Obstoja torej realna potreba, da v statutu združenega podjetja še naprej obdržimo rezervni sklad (ki je tudi obvezen po zakonitih predpisih). Temu skladu je treba zagotoviti ustrezna sredstva, pri čemer ne smemo prezreti skupnih obveznosti združenega podjetja iz preteklega poslovanja, ki bi se lahko delno pokrila iz tega sklada. Kot perspektivno nalogo je treba predvideti tudi formiranje drugih skladov oziroma koncentracijo finančnih sredstev na nivoju združenega podjetja na osnovi prostovoljnih vlaganj posameznih organizacij, kar bo najlaže doseči z ustanovitvijo interne banke.
Predpisi za odpravo nelikvidnosti v našem gospodarstvu so kot enega izmed instrumentov zbiranja sredstev predvideli možnost izdaje obveznic v delovnih organizacijah. Vodstvo združenega podjetja bi moralo proučiti tudi to možnost, saj bi izdaja obveznic lahko predstavljala dodaten vir finančnih sredstev za naše organizacije. Smatramo, da bi bili člani kolektiva združenega podjetja ob sprejemljivih pogojih, ki bi zagotavljali varnost naložb, pripravljeni po svojih močeh vpisati obveznice.
VIII.
Med organizacijami združenega podjetja kale boljše medsebojne odnose slabi poslovni rezultati nekaterih organizacij. Kritike so največkrat upravičeno uperjene na organizacijo, ki slabo posluje, na vodstvo združenega podjetja, da neučinkovito ukrepa, pogosto pa tudi na organizaciji Iskra Commerce in Razvojno-raziskovalni zavod.
Razumljivo je, da je kritika zaradi slabega poslovanja organizacij upravičena, če upoštevamo stalno prisotnost nevarnosti, da se posledice
slabega poslovanja iz preteklosti prenašajo tudi na poslovanje ostalih organizacij vse do 1.1. 1969, ko je obstajala v združenem podjetju subsidiarna odgovornost. Za večino poslovnih obveznosti, zlasti pa za celotno investicijsko naložbo v ISKRO obstoji še vedno subsidiarna odgovornost in zato potencialna nevarnost, da bodo morale tiste organizacije, ki dobro gospodarijo, prevzeti tudi bremena onih, ki ne morejo odplačevati svojih obveznosti.
Novi ukrepi za odpravo nelikvidnosti so ta problem še bolj zaostrili in zato grozi organizacijam, ki slabo poslujejo tudi možnost uvedbe stečajnega postopka.
Z namenom, da se zagotovi čimboljše poslovanje posameznih organizacij in zavarujejo tiste organizacije, ki solidno poslujejo, moramo z ustreznimi določili v statutu podjetja zagotoviti samoupravnim organom združenega podjetja pooblastila za preventivno ukrepanje v organizacijah, ki s svojim poslovanjem ne morejo poravnati svojih obveznosti oziroma, da v slučajih nastanka izgub združeno podjetje in prizadete organizacije dobe pravice, s katerimi bo mogoče neposredno vplivati na razmere v organizaciji, ki posluje z izgubo. V statutu ali splošnih aktih . organizacij in strokovnih služb ZP je treba vnesti tudi določilo o ukrepih in sankcijah zoper osebe, ki so povročile težak položaj v organizacijah, ki poslujejo z izgubo.
Pri obravnavi problematike pa moramo ugotoviti, da v združenem podjetju skoraj ni najti dovolj primerov razumevanja in pomoči organizacijam, ki se bore s programskimi in drugimi objektivnimi težavami.
Pri premagovanju opisanih problemov bi moralo biti v podjetju več razumevanja med organizacijami, posebno je pričakovati to s strani tistih organizacij, ki posredno tudi vplivajo na poslovne uspehe v naših tovarnah (Iskra Commerce, ZZA).
IX.
Samoupravni orgrni in družbeno-politične organizacije ugotavljajo vsako leto pri sprejemanju gospodarskega plana in obravnavi zaključnega računa, da se na nivoju združenega podjetja in v organizacijah ne vodi dovolj učinkovita kadrovska politika. V vodenje kadrovske politike često tudi niso v ustrezni meri vključeni samoupravni organi in preko njih posredno tudi družbeno-politične organizacije. V podjetju in večini organizacij nimamo izdelanih skupnih osnovnih načel za izvajanje enotnejše kadrovske politike na področju štipendiranja, dopolnilnega izobraževanja, kakoi tudi ne kriterijev, ki naj omogočijo normalno napredovanje strokovno usposobljenih kadrov. Razmere na tem področju se počasi izboljšujejo, kliub znanemu dejstvu, da že večina konkurenčnih podjetij v državi razpolaga z znatnimi strokovnimi potenciali.
7
Poseben pomen za uspešno poslovanje podjetja imajo tudi kadrovske razmere v strokovnih službah združenega podjetja. Te službe morajo pridobiti take kadre, ki bodo s svojimi strokovnimi kvalitetami zagotavljali uspešno kreiranje naše poslovne politike in strokovno pomagali reševati problematiko v naših organizacijah.
Na kadrovsko problematiko je najtesneje vezana tudi politika nagrajevanja. Čeprav so na tem področju doseženi znatni uspehi( pa vendarle ne moremo trditi, da v podjetju obstoje dovolj vsklajena merila za vrednotenje dela. Nerazumljivi in škodljivi so tudi pojavi, da so osebni dohodki v organizacijah, ki poslujejo z izgubo, večji kot v organizacijah, ki dobro gospodarijo.
V obstoječih razmerah morajo strokovne službe v podjetju in organizacijah sedanje raz-
mere temeljito prouoiti in izdati enotna osnovna načela za vodenje sistematičnejše kadrovske politike v prihodnem obdobju. Kadrovska problematika mora dobiti pomembno mesto tudi v srednjeročnem planu razvoja našega podjetja.
Združeno podjetje in organizacije ZP pa se še posebej opozarja pri vodenju kadrovske politike na resolucijo o uresničevanju ustavnega amandmaja XV., s katero se nalagajo delovnim organizacijam ustrezne naloge tudi na področju kadrovske politike.
15. 7. 1970
Družbeno politične organizacije združenega podjetja Iskra Kranj
Priloga 28 številke (31. 7. 1970) glasila »Iskra«