) i Mtm : /\ / < KM Z* U /7 | - > v \ J i \ \ D \ ZvJ 1 f' ->v — 1 ) i__ __ UST ŠTUDIJSKEGA KF02KA ZA SLOVENSKO FJJJ.TURO - RESEAROH CENT® POR SLOVE« NIM OULTUPP. TCRČNTO, 61 ÍÍJPARLAM) /VE.,0ÍÍT¿»EI0, OAKáTA. št, JULIJ A. A i pN I A K.J L L D t GLASNIK KATOLIŠKEGA UNIVERZALIZMA BT SINTEZE Marca 1955 je umrl francoski diplomat, pesnik in dramatik, pa tudi filozof Paul Ola ude i, clan Francosko Akademije, V počastitev njegovega spomina prinusamo nekaj misli k njegovi življenjski drami "Svileni cave] 3ček - ali najslabse ni vedno najbolj gotovo" (pisati jo je zaool taaja 1919 v Parizu, konce 1 jo je decembra 1924 v Tokiu). Slovenski kulturni krožek je posvetil Claudelu svoj mesečni sestanek 22. aprila. Za angleški prevod "Svilenega čeveljčka" jo napisal Claudel posebno posvetilo v angleščini in francoščini, kjer pravi med drugim tudi s " V vseh toh stvareh ni logično.,-a eapcredjKi toda potrudite-se z mano, dame in gospodje., na vrh. dravsa*Petam boste rs2JUKC..l i vm stvari za. eno s tetrao s tam, da jih v.iáita skupaj, ker so vso ¿"el širna. panorame*.. líót ffiik&r sem naslikal to sliko, katera o so bale jo vsa, toda na ms jo.* .dragi bralci, .dé najdeta ziv/Ijonsko točke.» ki daje sredaače vsemu." (VIII" IX ) Temu " spanakomu dogajanju v štirih dneh1' je pcatavil■ 0.ijcudel kot gefrlo dva izreka f portugalski pregovor " .Žog piše. revno tudi na krivih cJttuh? • íu Avguštinov izrek " Tudi grehi". S tam je. hotel naznaniti, da vse aiurii Moviónos ti« Glavna, junaka Svilenega čeveljčka sta vitez Don Rodrigo in Dona Peouhkza. Celotno dogajanja, je postavljeno v verski okvir * V prvem prizoru vidimo na steber izropane. ladjo privezanega jezuitskega patra in pobito sastre. Jezuit moli prod smrtjo za svojega br«.ta Rodriga, ki ¿0 bil v jezuitskem iioviaic-tu^ kjer pa ni str pol, " ker misli, da- ai njegova* stvar čakanje, marveč osvarjvmjc} p o so i oranji dosegljivega, kot da hi bilo lav j, kar ni tvoje, kot da bi mogel biti kje. drugje kakor ti, Toda-, Gospod, tebi ni tako lahko uiti. S'a no. koraka k te hi s svojo jasnostjo, nr.-j pri haja~ s svojo temino, in co no. gre. po ravni poti, bodi po skrivi jeni, in co ne. s svojo proprostost jo, bodi s svojo mnogo ličnostjo, z muko in zmedenostjo. (5a bo-zelcl ki jo združljivo odinolo z dtobrim. So bo hotol zmedo, bodi.taka zmeda, ki-povz^cč^;* da so zamajejo in porušijo zidovi, ki mu okrog in okrog zapirajo reson.jc - njemu samemu, pravim, in vsaj tej množici, ki jo skrivnostno vkljucujo v sobi. Spada namreč med ono, ki so no. morejo rešiti drugaco, kakor, da- odrešijo tudi vso maso, ki dobiva svoj lik od njih. Žc si ganfcucil hreponenja, toda no sluti so, kaj pomeni biti sam predmet hreponenja. Pouči ga, da nisi ti edini, ki zna biti odsoten» Vozi ga s tezo drugega bitja, ki jo broa njogr. tako lopo, da ga klico proko praznino! Napravi iz njega ranjenca-, ker je enkrat v življenju gledal v oblic j o angelu. Napolni ta zaljubljenca s tolikim hrepenenjem, da bo srodi odpovedi sedanjosti kljub temu v vso.j slučajnosti vključevalo praprvotno onoto in njuno bistvo samo, kqt ju jo Bog oba nekoč zamislil v tem neizbrisnem odnosu. Kar bo poskušal slabotno povedati na zemlji, som pripravljen jaz prevesti v nobosih.'1 Vsa zunanja dejavnost Rodriga, ki ga. ponese po eolem svetuj so zopo t zaključi v tišini krrmclicanskoga samostana, kjer čaka na smrt. Okrog tega- ogrodja jo nanizanih nešteto zgedb in ljudi, svojevrstna navodila za priredbo igre brez grosledkov, naravnost zahteva po improvizaciji, spremljava orkestra, odigravam j o četrtega dno na- zibajoč ih so ladjah, nastopanje angol.iv in rvv oLt, V. c o v Or ionu > luno in sonc, namerne mešanje zgodbTinckih podatkov in vezanj o časovno ločenih dogodkov, celo pror.icakcvanjo casa - dogodki in osebe so Claudelu kakor melodija sklraateiju, da jih vezo v navidezno samoveljno, a vendarlo simbolično pomembno kombinacijo na svojem poeriškem obzorju, kjer sc različno dóbo stapijajo v ono kaker ^gerovja v daljavi.. Mod najgloblja misli so meša^ta groteska- in humor, V navodilu režiserju ugotavlja C laudo 1: " Rod je vesoljo razuma, toda nori od jo slast domišljije'1 o ybodi zlo, št. 5» Razgovori in razgledi. str. 54 _ Src d is ca Claudol jo nekoč-zapisal v pismm j|h-quosu Mad&ulou: " Kako zelo si želim, dar bi^pisatolj Claudol popolnoma izginil in da bi^vidoli pod ono eno krinko litorata samo šo Človeka, ki nedvomno obstoja- - to jo s božjoga služabnika, ki jo obsodon od božjo-slavo, rosnico in ljubezni." . - • •■ Claudol izhaja- iz simbolizma, toda* mod tom ko so nckatori njogovi vrstniki iskali samo izhoda iz matorializma za vs&ko cono, jo Claudel doumel, da vrata no vodijo samo navzvon, marvoč da gripuščaj o tudi^druge v notranjost človeka, predvsem Boga-, Duha, ki vojo,'kodor hoco, čigar navzočnost, jo - človeško-govor j eno «• lo promnogokrat nogrijotna. Claudol so jo sam dolgo obotavljal, da bo. odprl vrata ... na stežaj^oda končno jo zmagala-milost. Spoznal jo skrivnost kraoansko askezo; ki vol ja-tudi za laika - privolitev v žrtov, ki jo za življenja, bistvena, aprojon Boga: broz pridržka, »manjava-voljo po oblasti z voljo do vaanoga sprojomanja. Olc-udol jo spoznal, da zahtova Bog od' njoga, naj razodono svotu, kaj vso mora- poanik žrtvovati, da ohrani tudi umotnost božjo potozo. V srodisču Claudolovega svota jp. kriz rosnično pričujoč - lc tako ga jo mogol izoblikovati v posnisko, dramatsko in tudi katoliško vosoljatvo. ' Katoliška sintoza Claudol govori mnogo o obzorju, horiaontu. Obzorjo^mu prodstavlja stvarnost, ki rasto iz dvoh zadnjih doživetij - iz cfoživotja hroponoce, lctcco linijo in iz doživetja popolno, krožečo kroglo ( Prouhozi so v sanjah spromeni izgubljena jagoda rožnoga vcnca-, ki jo jo. našel Kanilo in ji jo 3tisnil v roko, v krozoao svatov-no oblo, ob kateri spror.iljata- z angelom Rodriga- in njogovc podvigo.) - • Claudol jo svototožon prav zaradi toga-, kor jo. katoličan. V dobi zgodnjega krščanstva jo. vpliv grškega pojmovanja svota so tako močan, da smatrajo popolnost za premo sorazmerno oddaljovanju od sveta! Tudi srodnji vek kaze kljub, težnji po spravi mod Cerkvijo in svetom s svojimi katodralami snor navzgor-in nokako rahlo nozaupanjo do svotnega ( Tomaž: Kompčan, 1^80 - 1471 »Hoja za Kristusom). Jezuit Hans Urs von Balthasar ugotavlja v- komontar ju nomškoga grovoda, da so bili ^si voliki sho-lastični filozofi redovniki in da vojo tudi v Tomazovi tooloski sumi nekaj duha otroško križarsko vojsko. . Z odkritjem Ameriko pa jo postalo jasno, da so ravna črta nc izgublja v neskončnost, marveč so vrača zopot sama-vase. Raj moro biti toroj sano na zemlji, coprav bo potrebovala so prodhodnoga pročiseonja. Michelangelo in Rubons sta o svojimi doli izpričala duha spravo mod Corkvijo in svotom, toda ni se našel mislcc, k^ bi propročil ali vsaj izjalovil naotop Luthra in Pasoala- ( janzonist), ki sta onoto zopot nacola in zabila v njo prvo usodno, razpoko. Claudol postavlja 3vojo zgodbo v Španijo koncom l6.in šo v začotku 17. st. - ronc3ansa in barok. Toda ta naslonitov jo samo simbolična. Za-zgodovinsko po-dbbo ronosanso vidi brozeasno pot človoka k Bogu proko neokrnjeno stvarnosti; Rodrigo: Nobo jo broz zidov! ¿1 za-človoka ni drugih moja kakor nobo! Vso, kar jo na zemlji iz zemljo, gripada-njemu, da po njon koraka. No gro, da bi mu bil pridr-^ftn niti najmanjši dcloc. Kamor koli ga nosi njegova noga, ima pravico, da gro. Trdin, da rau jo vso to nujno potrebno. Tonu 30 niti odpovedati no noro. Ni. bil ustvarjen da bi tekal sano po oni nogi in da bi dihal samo z ono polo*> ' . vico pl"ju6> Golot(5 potrobujo, colotno tolo* Nikakor ni isto biti omejen od Boge. ali biti onojon od stvari, ki so z. nami enake. naravo in niso zato tukaj, da bi nas onojovalo.. Jaz hočon lopo,poponx> jabolko. Zomoljsko oblol^Jabolko, ki ga moreš tohtati v roki..... ^ No. drzi.no so ničesar vce: razon postavo in štovilko, ki nas vožota na ostalo ■»osoljotvoj Koliko zvozd! Kalco bogatijo Bogi Bt tudi'ni prida jano tomu noiz-or pno mu b oz j onu b ogastv« sv o j o . zlatnike..« Svet kot.človok težita po onoti, ki pa jo. dosegljiva lo ob priznanju vsoga pozitivnega* Katoličan jo upravicon zanikati sano golo zlo, izolirani nič, ki pa- lo rodko nastopa v toj obliki. Kakor Gospod ni dbvolll hlapcon izruvati ljuliko iznod pšenico do dojiva ^Žotvo,.tako nora- tudi katoličan objeti s svojo ljubeznijo dolno slo in ga- groko ociseovanja voditi k Bogu, zato Avguštinov notto; otian poccata. Zato ni kriz od sveta-locon mučilni stobor, marvoc sta svet sam in ljubezen do stvarstva postavijonr. v sonao kriza. Nasprotje med promin vocnosnin hropononjon in kroglasto svotnostjo je znanonjo kriza, ki jo vtisnjeno v bistvo sveta ( podaljšana "bruna krizo bb-joma-j o svet). Claudolovo afirniranjo dclncgc zla ni načelna. . afirmacij,ja, marvoč praktična ugotovitov stvarnosti, ki ustvarja v SSStoJ^P®^ drcsmtiono napetost. Sveto-toznost in kriz vključuj o ta-v ton z i/1 j on. ju nujnost j.n prakt ičio -«fican.^ at. - ^-»debrto st. 5 Razgovori in razg'iodi str»;"5y kot jo ljubczon nod R odr ig on in^Prouhozo obonen nujna in no.nožna. Zato so no bono čudili, o.^izjavlja jozuit Ur;j von Balthazar v svojon konon-tarju: " V ton snislu jo Claudclovo delo norda noka i podob noga kot prva aseotika im v nastavkih prva nistika krščanskega laika za krščansko laiko." Viri: Paul Olaudol: Lo soulier do satin, Vorsion intogralo, Gallinard, 81. izdaja Paris 1948 Dor soido.no Schuh, provod in konontar, Ha\is Urs von Balthasar, Müllor Salzburg, 4. izdaja 1949. R. Bauor, Das Probion dor Liobo boi Paul Claudol, Wissonschaft und Weltbild, Soptonbcr 195?. François Varillon, Paul Claudol- Univorsun dos Glaubons, Dokumnta, April 1955. UME KAJ JE UMETNOST ? V V S/ V ozjon pononu je unotnost sanobitno kulturno podroc.jo, ki izraza bistvo stvari s snovnini sredstvi. Dojotjo odgovarjanja no d bistvon stvari in nod prikaz or.i v čutno zaznavni obliki dajo unotniški užitok. Zato potrobujo unotnik ustvarjalno silo: da odkrijo pralik tor ga nato v duhu časa izrazi v čutno zaznavni obliki. V 3iršon pononu jo unotnost vso, kar prosoga zgolj nehanicno vzročnost tor ocitujo ustvarjalno noc duha. Tako govorino o unetnosti življenja, vzgojo, politiko i. t.d. Sholaaticna filozofija oprodoljujo unotnost kot upodabljanje lopoga. Lopo ga jo, kar.ugaja na pogled - rjuao visa placont. Seveda norano " visa" tolmačiti široko kot predstavnika vsega čutno zaznavnega ( sicar bi izpadlo vso govorno unetnosti in glasba). Sholastika raz3irja pojon tudi na duhovnost: lopa jo tudi harno-ničnr. osebnost, lepa jo nilost (gratia divina pulchrificat 3icut lux; in postavlja pravir. Lepoto v Boga sanoga ( ox divina- pulehritudino osse or.mi.un dorivatur). Kot objektivni nonont unotnine naglasa sholastika: intogritas sivo pcrfoctioj proportio sivo consonontiaj claritas, ki ^0 pri Avguštinu splcndor ordinis, pri Tomažu splondor forme; eid'os - odsvit boz^e ideja. Kot subjoktivni nonont ostatični užitek, ker vzbudi v nas zaznano posebno ugodja. Avstrijski unotnostni kritik Otto Mxuor ( uradnik katoliške revijo Wort und Wahrheit) oprodoljujo unotnost kot odkrivanje, ainbolike, ki jo v vsen stvarstvu. Unotnik jo dojano. in jo izrazi v plasticnon liku, linearni obliki in barvi. Unotnost jo novo stvarstvo clovoka, primerno njogovonu bistvu ( onojitov). Slovak so no počuti dobro v neskonenon, zato je značilno za umetniško ustvarjanje onejovanje. Unotnost jo "filozofija konkretnega" ali norda boljo: v čutno zaznavnon izrazona filozofija. ( Prinor: fotografija nokega dunajskega prednostja z letala: v neposredni bližini stanovanjsko kasarno - koloktivizen - s plotovi ograjeno rajhno hišico -- individualizor- kot sta filozofsko na istih osnovah, preneseta tu i prostorno bližino i istocacnost.) UMETNOST IN ZKAN OST Unotnost kot znanost skušata prodroti do jodra stvari ter nan posredovati svoja spoznanja. Toda pri znanosti prido db ločitve nod spoznavajocin subjokton tor spoznanim objokton, posrodovalno srodstvo za pronos spoznanj drugim so ahstraktni pojmi, docin se v unetnosti ta ločitev v duhu umetnika zopot spoji v enoto v uno.tni-ni ter posreduje spoznanja kot taka colota. Ker pa ^o življenja, enote., opazano tudi v unotnosti sporodno pojave kot v ostalon duhovnen življenju, zlasti v vodilni filozofiji. J^ot noka j grobih vzporoditov ( odgovarjanje, ne enacaenjo ) ne.j sluzi naslednjo: Pozitiviznu v filozofiji odgovarja inprosionizon ( vtis na oko), matorializ-nu naturalizem, subjoktiviznu okspro3ionizon ( izraz unotnikovih občutkov, risii, fantazijo), racionaliznu kubizen ( abstraktno goonotricno obliko), nisticiznu - aa-giznu surroalizon. DELITEV UMETNOSTI Unetnosti dolino po srodstvih, ki služijo pri, upodabljanju simboliko stvari* Glavna zaznavam organa za unotnost sto uho in oko. Očesu odgovarja prostor s svoji-ni koordinatami, sinotrijo itd., usosu cas z ritnicnin gotokon. Odgovarjanje jo sa-no po pretežnosti, ne- po izkljucnosti, kajti tudi klasično skladbe poznajo sinotrijo in akustika sam jo odvisna od grostora, prav tako opazi.no tokoco v stavbarstvu. Renesančno stavbo no poznajo srodioca in angloška gotika sili so proko oltarja naprej Slovstvo: nepisano in pisano- predstavlja miselno dojetje ideje. Paradi nepopolnosti človekovih snoznavnih in izraznih gpocobnooti .uporabi ja cesto si bole, ki naj vzbudo odgovarjajoče predstave v druge n brez predhodno abstrakcija* Arhitektura oblikuje grostor - tiči prvenstveno v arorgardenen, vendar dospe v gotiki že na ne jo organicnega. Plasti!-»: - oblila'je v prostoru, ki ga jo onejila arhitektura - .¿ovdaralc na organicnen, glavni jjpodtoot jo človeško telo. v „ Slikarstvo - dele 3 barvani in svetlobo, je se prostorno, toda se z močnim povdarkoduhovnosti. i&mika - deluje v prostoru in. času, kljub telesu kot izraznc::ju sredstvu ve lile povdarek na duh ovne a - simbolika. Glasba - njen element je čas - predstavlja višek poduhovl jen ja, ker potrebuje najrranjso vero snovnosti za sredstvo izrazanja• I OIJASJ.:CLT *jOHDITIII U: SEIOSTI -t K> Kot vse življenje '-azejo tudi poedine umetnosti razvoj in valovanje -tako v lastnen področju kot tudi-kot celota vseh unotnosti. / arhitekturi opažamo na oni strani štreni jonjc navzven» voleniti stavbo v naravo - in na drugi strani ctronljcnje navznoter: oblikovati notranjost. Leveda gre zgolj za povdarek pri nalogah, no za izkljucnost. ¿topenj je tudi vec. Kckako pot od one strani do druge predstavila jo: egipčanske niranidc, babilonska M ^ t «.V ^ » , * ^ "svetovna gora.' , oerzijske nalace s terasami, -roki te-nelj, ki i n ze dvorano, toda zunaj se ctobrisce, rimsko dvoriccc - kot ¿ar g. ali kot hiša, antheon , ki se ze za— pira iii Ina sa-'o če eno odprtino kot stik z ve o olj s tv on, bazilika prestavi stebre navznotraj,. gotika predstavlja zaprto stavbo s crodieoori - oltar jO''. Slikarstvo ocituje notranje nihanje .«d miselnim prevladovanje.- - grafika, otroške slike - do prevladovanja vtisa na oko, ki preide v zanemarjanje predrota ter se zanicia samo za barvo tor ploskev kot torišče svetlobnih refleksov. V glasbi poteka.nihanje mod prevladovanjcm zakonitosti te-r prevladovanjem nolodije. Podobna nihanja opažamo tudi v ostalih umetnostih. VALCRTAKJ3 V O^LOICUHil ITSTLOSTI /saka kultura predstavlja celoto, ki na potrebuje daljšo dobo, da razvi- plaetika clikarotvu). 7 zgodnji dobi kulture prevladuje pesništvo, log iono obvladanje določene te ne ljrae ideje, L.ogocni epi itd» 7 reliefu in slikarstvu ovažamo vpliv pripovedništva v te , da je na isti sliki ista occba vec'.ara t prikazana. Pesnistvu sledi arhitektura, ki prenese temeljno ideje v prostor ter napravi iz kaosa kos ros. ti tem pripravi prostor plastiki, ki kaže ze prenašanje določenih vodilnih idej v organicni svet» sledi slikarstvo, ki naznačuj. pot v poduhovlje-nost ter zaključi glasba kot duhovna uictnost, kjer so snovna sredstva izražania ni-niralna. y y y «animlvo je, da skucajo različne --«.noge unetnosti reševati iste vsebinske probleme, seveda vsa!» ob svojem času. I&ko pozvano nastopanje apokalipse pri Janezu v besedi, pri Durerju v bakrorezu, nekdo jo je okrog 1. lpt;! «glasbil in pred par leti jo jo laul Olaudsl zo et obdelal v besedni obliki. V V V Oraski veeuciliski profesor in ravnatelj l'ovc Galerije v Gradcu dr. ¡¡ant iiiehl je označil v čeri j i predavanj kot vrhove evropskega umetniškega ustvarjanja danos se zaključujoče kulturne epohe: V pesništvu ep ¿Vg&iIVAL, (V/olfran vor. Jsncnbacli} nastal v času 12 CJ -1217 - simbol mladeniča, c i -ar krenostnoot so nora izpričati v svetu.; predstavlja ideal vitestva ter prikazuje etalise® pleir.stva ( v visoki dobi} do svete in življenja (»fog-ner pozneje uglasbil kot opero)* v arhitekturi GCTI1CC (11. do l^.st.) in sicer ¿"o trs dane - Francija», v plastiki z Alojze o on ( zač 16. ct.) - Italija v slikarstvu .U3XJJ ( 1577-1640) - ilizozenska v glasbi b±Z7.mZL<; (1770-1827) in jnOOaTXl lGp£)-r.enčija, Avstrija kulturno e •^e je ze dovoljeno ocenjevati sedanjost, bi rekel, da-kaze tvorbo nove poho laul Olaudel - zlasti v bvilonon čeveljčka. Osrednji predmet tsnetnosti je in mora t iti človek v sr 03 napetosti mad duhom in smer j a» vscA dobrim fa zlim* Objeti mara vso - problsc&tiko uloreka. v globini, no agolj r<& ptnrr^ini. Tse ostalo - svot, siiOTuri so prodiaot us^tnosti fecraai njih oduor? do clmcTna. Kadar 0© isguhlja uootno&t v stvareh awr#.di njih samih, se ji odtuji občinstvo, pa tudi umetnost jo na potu v neizLazni razkroj. je večstranska: Umetnost pohote odrssa duh svojega časa in jo moremo imenovati v nekem •. saislu mter Aalizao A j o duha t.Picasso - razstavo v Londonu co morali na pritisk eiednetva predsatno zapreti, čeprav 00 njegove slike zgolj veren izraz neharnonio--nosti v iio&cbmn človeku)* Umetnost- odraza vzporedno s kulturnim življenjem nihanje med obema «trst-noma nasprotujočih ts i tendenc, ki ee vendar tudi vključujejo ter predstavljajo v Isoakretni uoeinini enoto« Kihanje so kaže n,-pr. tudi v slogih i Renesansa ljubi jasno linije in zaključenc obliko, barok zabrisano linijo in co izliva v pokrajino» Uootnost odraza večna vrednote, Čoprav v oacovno pogojeni obliki. Kolikor feslj ji ta uspe, toliko trajsoj£i vpliv ima, ker se prav v prikazovanju teh brez-aastiih vpedaet mm dviga nad ca«. Ealoga umetnosti jc torej izrasati večne vrednote v okviru v poodini panogi umetnosti ležeče polarnosti v časovno pogojeni obliki. Beethoven so je izrazil, da je naloga umetnosti "razodoti najvišjo in najavotoj se, to cesar ni mogoče izraziti z besedo, zadet?, človeka v srčiko njegovega bistva in ga dvigniti nad malenkostno bedo svota". Balantič pa jo dojol svojo poslanstvo kot umetniki Tkanim revna ser.;, raztrgan prt,... V M 0 " V V Poloni me ces mrzli prag svetisca,».. Naj Č3ZMS K TEBI hodijo ljudjo... UMETNOST 3N VZGOJA Zaradi tega svojega poslanstva je umetnost eana po sebi Vzgojna. Vender vpliva na sodobnike predvsem rodobna umetnost - zaradi notranjega odgovarjanja -dcoim si moramo dostop do umetnosti drugih dob šele priboriti - najuspešnejše, ce -nam je posrana duhovna miselnost dobe, v kateri co umetnine nastale ( za gotiko n. pr. sholactika). slog V umetnosti poceni slog do kraja izvedeno enotnost in doslednost ene ali nekaj temeljnih misli. Začetek sloga icario, ko 30 določena oblika prerine v ospredje ter pclagonsjr obvladuje vse panoge umetnosti ter doseže ovoj višek v oblikovanju sakralnega. Doslej so slogi potrebovali-..okoli .o 200 let, da co so razvili od prve določne zaznatnosti do vrhunca. Nekaj primerov: Grška antika se iaogiblje krivinam in je statična, Rimljani prineso obok, krivino, toda statičnost jo zaradi teze veznih kamnov se vedno ohranjena. V gotiki odloča opravilo (funkcija), gradbeni material (leseni oporniki) daje stavbi elastičnost. Ločimo zgodnji, visoki in pozni slog.(Franz Schuster loci v knjigi "Dar Stil unserer Zeit",Wien 1948 pet-oblik: Urform, Grundforv , Feinform, Zierform, Trugform) Za zgodnji slog jo znaeilen,eruptivni značaj. Nekaj nov/ga zmaga. Povdarek jo na ideji, ne toliko ua obliki, zato bi bilo napačno govoriti o po::r.njkanju tehnike v zgodnjih slogih. Kljub silnomu subjektivnemu doživetju umetnika ne predstavlja umetnina nie subjektivnega in jo umetnik ustvarja brez ozira na občinstvo. Prevladujejo izrazite pregledno linije, predvsem očitno v arhitekturi. Za visoki clor je značilno, da se odraza nočna ideja .v dovršeni obliki. Priljubljeno tesisce jo plastika. V poznem slogu je oblika sicer močno izdelana, pa olcsoni, ker izgublja ideja na oblikujoči noči. Prevladuje slikarstvo. V okviru poedinih slogov moremo razlikovati se poedino stopnje, ki obsegajo krajša obdobja in predstavljajo delno posebnost v celotnem slogu. Možno jo, da nastopa v poodini narodni kulturi (slog jo tvorba kalturnega kroga, dasi ga zanj oblikuje določeni narod) stopnja sloga kot samostojni slog. V Italiji jo n.pr. barok pozni slog renesanso, docin se je razvil v Avstriji v canoatojni slog .z -n&clo.dn j iai stopnjami :zgodr.j i, visoki bar.ok In jsokoko. dres Si.ovs.iy o ns- ..pr iViadnj i s-t* oni spada j Vsakdo, ki so bavi z raziskavanjen kakršnih koli pojavov, ki jih noro zaznati človeški duh, štreni za ten, da bi r a z u n o 1 pojave, ki jih preučuje. Da razuaeno pojav* ,ga~moraco registrirati, ugotoviti, da smo pojav doživeli, ga ugotoviti količinsko ir. oiodnjic ugotoviti njegov vzrok. Ako pade kamen tla, ugotovimo n,pr. z vidom, sluhom in morebiti s tipom dejstvo, da jo padel, nato ugotovimo količinski ucinok, t.j. da je padel z določeno dano silo in določeno hitrostjo ter da jo imel padec kamna določeno dano posledico. Slednjič ugotovimo, da jo kamen padel, ker smo ga spustili iz roko, ker mu jo zmanjkalo oporo, ker ga zemlja privlačuje itd. Ta poslednja ugotovitev jo ugotovitev vzroka. Ta je vedno nepopolna, medtem ko smatramo ugotovitve resničnosti dogodka in količinskega učinka kot popolno v mejah možnosti človeškega spoznavanja. Ker jo ugotovitev vzroka nepopolna, so človek z njo ne zadovoljuje. Isco naprej} ugotavlja, da no pado samo en kamon, marveč vsak kamon, brz ko ga izpustimo. Ugotavlja, da padajo pod istimi pogoji najrazličnejši predmeti enako kot kamen, ki jo bil predmet našega opazovanja. Ta ugotovitev ima za posledico dvoje logičnih sklepov. Prvi je dobro znan: da je namreč mnogo predmetov podvrženih zakonu privlačnosti zomljo, težnosti, da obstoja neka zakonitost, ki ime. do dolocone meje splošno veljavnost. Ta sklop jo izkustven. Drugi sklep je manj vsakdajen, a prav tako nujen: da nam je bila potrobna izkušnja, da smo se rešili dvoma, ali toliko in toliko predmetov reo pada, co jim zmanjka oporo. 2o ta dvom vključujo dejstvo, da- si moremo predstavljati predmet, ki ga zemlja ne privlačuje, da, celo takega, ki ga morda odbija. V rosni znanosti no smemo odkloniti nobenega resničnega spoznanja, ki je kateri koli zvezi s groučovanim pojavom. Brez dvoma jo predstava o predmetu brez teze ali z negativno tezo prav tako resnična kot predstava odpadajočem kamnu. Ha splošno sc je treba zavedati, da jo predstava nasprotnega v našem spoznavanju nujna, ker bi brez predstave nasprotnega no mogli priti do sklopa resničnosti dejstva, Dejstva so za našo pojmovanje torej lahko resnična ali neresnična, seveda dojstva, ki so le fiziks.lno ne.ravo, kajti predstavo so resnično tudi tedaj, kadar jo njih prodmot nokaj fizikalno nomogočoga. Na splosno lahko recomo, da dajo vsak poizkus znanstveniku dvoje glavnih ugotovitev: prvotna je unotovitov nekega danega razmorja, drugotna pa ugotovitev medsebojnosti (rociproka) toga razmerja, ki za dokončno znanstveno spoznanje ni nič manj važna. Pozitivizem jo svetovni nazor, ki hoče razložiti nase doživljajo izključno iz doživetih fizičnih pojavov, ki jih odino priznava-kot dejstva in jih označuje kot pozitivno spoznanjo, odklanja pa negativno spoznanje kot podlago znanosti. Za pozitivizem je tedaj ugotovitov resničnega-orne jena na fizikalni svet, na to, lcar lahko zaznamo s svojimi čutili, kar lahko merimo tako ali drugače po primorjavi z normiranimi fizikalnimi enotami. Pozitivizem trdi, da je mogoče vsako resnico razložiti izključno le iz materialnega-spoznavanja in da je nas um končno lo fiziološko dojstvo, to so pravi, da jo po svojem bistvu lo niz roalccij našega živčevja. V tom smislu odroka pozitivizem vsako pozitivno znanstveno vrednost.vsem umskim predstavam, ki no izhajajo iz materialnih izkušonj, Toda pozitivizom vseeno no more odroci tom predstavam istinitosti njihovega obstoja in nam nc daje zadovoljivega odgovora na vprašanje, odkod se vzamejo nase predstavo, ki segajo proko vsega toga> kar nam snovni svet nudi kot izkušnjo. Zmota pozitivisticncga glodanja na svot.lozi potemtakem predvsem v tom, da naobraea na vso umsko dogajanje to, kar priznava vsak resen in trezen znanstvenik v polni mori za področje opisnega naravoslovja. V naravoslovju, v preučevanju vsega, kar jo podvrženo fizikalnim zakonom, volja resda - vsaj za vsakdanjo rabo - lo ti3to, kar nas uci izkustvo. Poglejmo pa nekoliko v isto naravo s tooreticno znanstvenega vidika in odprl se nam bo nov svet, ki se v njom nikakor nc bomo mogli več znajti, čo bi skušali razložiti vsa naša dognanja lo s klasično mehanistično fiziko. Okno v ta SLOVSTVO k sestavku: UMETNOST. Predavanja gg.prof. H0 Richla in 0. Mauera v Gradcu v.dobi. 1946 - 1948 0. Mauer, Kunst und Ohr i sten tu;,;, Wien 1946 več razprav v reviji Wt und Wahrheit, Wien H. Sodlmr.yor, Verlust der Mitto, "W5.cn P. Schuster, Der Stil unserer Zeit, "H-w. IQ^A št. %________________ Razg;ovori_ in^razrloii___________________________£tr svot so mm odprli jmancivoniki, ki so niso omejili le m noposrodno vrednotenje poizkusa, mar*€o solili iskati rosnico po drugi poti in sicer po umski poti. logično matematiko. Ugotovili smo Že, da je količinska ugotovitev pojavov in njihovih učinkov bistvena stopnja znanstvenega opazovanja. Znastvenik oe pri tem ne sme omejiti lo na zapis onih pojavov, ki prinašajo neposredno korist.v tehničnem smislu. Pravi znanstvenik opravlja otično nalogo iskanja rosnico kot take no glodo na njeno porabnost. To abstraktno gledanjo na svet zahteva tudi abstraktnih metod in so zato poslužuje matematike, ki jo najbolj abstraktni naČin sklepanja, ki ga-poznamo ter izključujo zaradi svojo abstraktnosti vsako dvoumnost zaključkov. ^ Vsak pojav v naravi jo v najširšem smislu razmerje ali matematično izražen količnik (kvocient). Količnik pa jo neke vrsto zmnožek dolilca in doljenca, katerih odon ima negativni potenčni eksponent. Predstavljati si moramo, da jo vso v naravi tako mod seboj povezano, da se javlja v vsakem pojavu vedno ccla vrsta zakonitih dogodkov, od katerih jo vsak posledica celo vrste drugih. Vsaka ugotovljena vrednost jo tako matematično funkcija določenih danih razmerij. Opraviti imamo torej vedno s kompleksnimi pojavi, ki nikakor no stojo sami zase. Fizikalno gledano bi bili sami po Bobi nemogoči brez vseh drugih. Zato tudi moderna teoretična fizika ne pozna vec absolutnega morskega standarda in njeni računi, ki so preveč komplicirani, da bi se spuscal vanjo na tem mostu, ■ imajo na vidozprav malo skupnega s tem, cesar smo vajeni vidoti v klasični mehanistični fiziki* Po najnovejših matomatično-fiaikalnih ugotovitvah ni .bistvenega oz. kvali-tativnoga razločka mod stvarjo in pojavom. Stvari samo so le pojav. Predmeti, snov, nišo nic drugega kot neko vrsto onorgija, ki" so javlja na po s o bon nadn. Kar otipavamo, vidimo, oujomo in čemur pravimo v vsakdanjem življenju stvar, jo lo skupek energijo, silo in gibanja pod določenimi pogoji in povezanimi v doloccnom smislu, Ako so v .to zamislimo, eo nam morda zdi, da se podira svet okoli nas. ,A to so ni V30! lata fizika nam izpričuje z matematično gotovostjo, da je ta svet omejon, da veljajo zakoni, ki-jih moremo doumeti, le v omo.jonem prostoru, izven katerega je vso nokaj drugega, nekaj, kjer snov bodisi ni več merljiva bodisi da je ni, nekaj, čemur -tudi nasa predstava prostora no odgovarja, ker je materialna, kjer igrajo vlogo dimenzijo, ki si jih moremo zamisliti lo posredno, t,j. tooreticno matooaticno. S tem pa nam odgovarja znanost z matematično neoporečnostjo na naše vprašanje o eksistenci vrednosti reciprokas pove nam namrcc, da ta rooiprok ni lo mogoč in resničen kot predstava, marveč tudi' kot matematični rezultat, da toroj ni le umska, marveč tudi fizikalna rcsnica. Poglejmo se nekoliko v sodobno biologijo, v t.zv. kemobiologijo. Ta nam pravi, da ni bistvenega razločka med "živo" in "mrtvo" snovjo, kakor smo jo bili vajeni glodati. Ana,liza nukleoproteinov dokazuje, da bivajo žive molekule kompleksnega-bo stava, ki se obnašajo onkrat kot "živa" snov - pod določenimi pogoji sprejemajo in presnavljajo hrano, se množo in rastejo - drugič pa kotMnrtva" snov - kristalizirajo kot sladkor, se ne množe, ne raatojo, no sprejemajo hrane in je no presnavljajo. Da pa znajo biti neprijetno živi, ve vsakdo, ki jo imel kedaj špansko, kajti virus oz. zmes virusov, ki povzročajo to boloaen, so nukleo-protcini. Zopet se nam morda-zdi, da so podira svet okoli nas. Vprašujemo, kaj je dejansko resnica: Ali je vsa snov, tista snov, ki jo dojansko ni,"živa", ali jo ta "življenjska sila", ki oživija>nokatero stvari, le utvara? Zopet sc znajdemo v reti-proku. Silo, ki gibljejo stvarstvo okoli nas, so cilnojše od.našega uma, ki deli snov v kategorijo, ki jo poatavil razločke medvsnovjo in energijo, mod živim in neživim in ki jo - kaj prenag-1 jono.. ^ postavil nas um v kategorijo "pojavov življenja", v isto-vrsto z Živalskim gonom*; razvojno silo rastlino in živi jenjskimi pojavi- kakega nukleoprotcina. Prikazujo sc nam vso druga razmejitev: razmejitev mod snovjo, kis je pojav sile, in mod umom, ki so sicer poslužuje snovi za prispodobno izrazanje misli, ki pa sam po sobi ne more spadati v snov, saj je zmožen doznavanja takih pojmov, ki segajo daloc preko snovi, celo preko prvotnine snovi,, preko sile. Znanstvenik mora aoe-ti .pogum, da se zaveda, da sp norme, ki jih postavlja, le prispodobo, in da so zacasnO, Norme so pripomoček "Spoznavanja, sredstvo, da so domoromo do višjih spožnanj. .Ko smo. dospeli do teh spoznanj, je treba znati iti proko njih, kakor mora odložiti otrok čovljo, ki so mu postali premajhni. Ako tega no stori, g^i zacno^tiscati in nu. slednjič onemogočijo hojo. Prav "tako je. z znanstvenimi te or i jatii: 'brz ko zastarajo, postanojo iz pripomočka ovira, ¿avedati se.qor.a,mo, da so teorije, ob katerih^3poznavamo narave, lo. sredstva, in da zahtevajo določani pojavi narave'in učskcga zivljonja primerna sredstva, da jih moremo razumeti. Naloga znanstv.enikajje uporabljati sredstva, ki so mu na razpolago, na pravom mostu, oz. skovati si mora sam orodje tam, kjer mu taka sredstva niso na razpolago. Nas um ima možnost.predstav in znanstvenik,-ki nu gre za ugotovitev resnih cc, mora računati s temi prodstavami prav tako kot z vsakim drugim repničnin pojavom. Predstava nasera uma vključuje predstavo"neskončnosti kot matematično nujnost. Tfct nujnost neskonanosti jo vrhu toga nujna v neskončno mnogih smereh. Številčna vrsta jo našemu, uku nujno »aekon«^ in. V pozitivni* ne^tj,vni, Ulongki* anogokrat-i. kvadratni, kubni, inf initozioalno postopni vrati itd. Vrata pokale. od ničlo do ?luo ncokonoho ali po dbna.cc v naraščajočo neskončnost drugi so&ri v pediv~ cao ncsKoac-^ nost,. dojiinus neskončno, polog togA pa v vsaki nožni onoti v noskoneno anego neskončno različnih pootopnih dolov. Cas jo za našo pojno-prav tako nonkoncen, enaka razsos«-nosti. !Ie noreno oi ni o liti konca naniŠljone prenico čeprav veno,.da^jo vsaka pronica za fizikalni svet lok, toroj krogov-odsolc aii del krega, ki oc končava v aanen jo-fci. Soprav vono za to fizikalno- toorotiiio dejstvo» gro nasa prodstava proko noj naravo in ni predstavlja- v pravi pronioi prav ncka-j, ooaar v f isikalncn uvotu ni. Enako Jo-0 profl^toron. P*oko ugotovitvo, da* jo prostor ono Jon, gradi nartiaprodstava- nujno prostor - ali rajši nokaj izvon prostora, nokaj onstran nsj flzilalnih nežnosti, kjer - fizikalno govor jeno - ni sil, njihovih učinkov in njihove povezanoati v-kar koli, kar bi nogli spoamti, kjor torej ni takega skupka sile, ki bi predstavljal kakršno koli snov. BroadVome poseaa na« duh tudi tu v področja, ki so odtogujojo izkustvenem» spoznavanju, ki jih spoanava po noki drugi poti, katere polot nan Jo dan od drugod, iz voanesti, ki vanjo Boaa^ od ton, kjor jo nak&j, kar stoji nad3 na sini zranstvonini katogorijani in nad način človoakin razpozna vanjon. v Pozitivisti pravijo* da ni nioosar proko Dnevnega sveta,. Toda "nio" po sodob-nen spoznanju ni vodno nič, narvoč jo lo izraz za to, da v določeni snori no noronov niccnar. zaznati« To imn postane takoj jasno, co. proucujeno vprašanje razseznosti točko Iz~. srednjo šolo ono prinesli s sobo j po Jen, da Jo toeka-brez^razsoznosii, dajo njona-razsežnošt v vsaki snori nio. Plrodstavljano si jo kot križišče ali dotikaliseo dvoh aii vač črt. To pa-velja lo toliko časa, doklor si predstavljano svot snovno,, tc^jo tridiaonzionalno. 8o dodano 00 ono dinenzijo,vso slika popolnona sproneni. Najlažjo ai bo nonda predstaviti četrto dinonsijo kot čas, ki je vsakogar količinsko norljiv in poznan pojon. Točka v-času nt nikakor več niodinonzionalnec, njono dlnenzijo lahko izražr.no v^sekundah, ninutah, svetlobnih lotdh ali poljubnih časovnih o notah. 8 ton postane točka aatomtioni čini tel j računa. V ton priaeru postane sovoda črta dvodiaon-zionalna, ploskev tridinonziocrlna in prostor štiridinenzionalon. Kakor pa jo točka v tridinonziomlni geonotriji projokci^a pronico, linija projokodja* ploskve, ploskov grojokcija lika tridinonz laminega značaja, tako jo tridlnonzionalno tolo projekcija s tir iditionzionalnoga »tvora in spet projekcija- petdinonzionainoga» Tu stotino zopot prod neskončno v»3to, prod noakenenostjo. bo so zopot povrnono nazaj k naši točki, vidino, da se razvije naš nnlon ar vsako ainonzijo, v^katoroj^a postavino,-v nekaj, kar noro inoti neskončno nnogo razcoznosti, no lav j neskončnega, cesar sicor no noreno dou-noti, čigar okeiBtonoa pa jo natonationo dokazana» Tako nan odpirajo najdbe znanosti poglod v večnost in nan dajo jo nožnost aa-zroti v blagoslovljenih tronutkih spoznanja- od sov vocnoga Boge: - in to prav po tisti poti spoznavanja-, ki zavaja tisto, ki no najdejo poguna-, da bi so otrosli zastarelih teorij, v znoto izlcljučno anovnoga glodanja, v znoto pozitivizna. Zaglodsti odsov voonooti je dano sano onin, ki so otresojo sužonjskih verig prodsodkov. Ono.jitov v znanosti pa jo predsodek. Svot, kakor sno ga vagoni glodati, so^norda podira okoli nas, toda^podira se lo njegova slika, izza nje pa vstaja jasnejša In jaono^sa zar.ja enega, vocnoga, neoprononl jivoga, kar loži sioor za nas un na kencu noskoneno dolgo poti, kar pa vodi nevarljivo do neskončnega, večnega Bega za vsakogar, kdor ica pogun zreti resnici v obličje. v rRANC S VBr5f< »Idejni razvoj slovonakoga;filozofa. _ Ker živi nlajoi rod brez zvozo s slovonskin vsoučiliščon in njegovin desoda-njin razvejen, prinasane v glavnihobrisih z d ov olje njen avtorja dr. Sorafim-Zocevioa QPM, profosorja filozofijo na frančiškanski filozofsko-tooloski visoki soli v Montre- aiu niogovo razpravo, ki ¿0 Jo objavil v roviji n Osoba^i duh" (Madrid, 1. T.,št. 1. 1955.).*Dr JDr. Sorafin Zecovic O.F.M» jo^izdal v latir.ČČini tudi knjigo o prof. Vobru, ki jo oodaj upokojen s pokojnino srednješolskega profosor ja in nora dolati so kot ko-rektor^v noki tiskarni, da so prozivlja s Francdsci Vcbor thooria do porsona. članek dr. Zocevioa vsebuje tudi objavljena dola prof. Vobra. "Krščanska" unotnoet jo torej tista, ki se grobijo od doživetja stvarjenja do stvarnosti mtranjc-dra-i v ptvarstvu, do trgajO'co dinaniko dogajanja} do pro'naigànja sveta v'svet presegajoči ravnini troc d inegr. Spgr,, r . ». "Po Kristusu in v Kristusu,, čigar teloh je- koa*:oc*, v'Duhu.c^jlhocti insljubcant-bo vrača vso stvarstvo v naroč-jc' Oc.tc., odkodor izhaha.Poten bo "Bog vso v vson". "UnetnoBt pa jo prav ta bčzja Ji-UiiT^ijc,., h le.gov; s t in preroštvo!" . ». , "-'-Otirn i-buerKannt und Ohfiotciltun, Wion 1^46 V uvodu omenja dr. Zcčovic, da pozna zgodovina filozofija dve vrsto pravih filozofov. Eni glodajo na svot z določenega Stališča ( statičnost - Plato, Aristotel), — V W / V v .-, v drugi grade svoj sistem iz določenega izhodišča (dinamičnost - avgustin, Doocartos;. V prvo vrsto spada Vobrov učitelj, grašlci grofesor A. Moinong, cigar predmotna teorija- (Gogonstandtsthoorie) jo postala izhodišča VQbrovo filozofijo. Vobrov idejni razvoj. Vebra odlikuje ljubezon do rcsnico. No ozira so ne na desno, ne na- levo. Vodno je pripravljen popraviti svojo misli, kadar jo to potrebno zaradi rosnico. Kot profesor jo polagal večjo važnost na duhovno osvojitev snovi kot na nnožino znanja. Tako jo v Ljubljani nastala Vebrova šola. Zgodovinsko ozadjo. Racionalistično metafizični sostavi Doscartosa, Spinozo in Leibniza so povzročili nastop empirično psihološkega sestava Humoa in njogovihvnaslcdnikov: asociacij-sko filozofijo, ki uci, da voljajo fizični zakoni tudi za duševno področje. V logiki in spoznavni teoriji so pojavi psihologizom, ki mesa duševni do j sodbe z vsebino sodbe, Zanika intoncionalnost duhovnih dojov in doclodno neodvisnost predmetov in subjekta, ki misli. Proti psihologizmu so borita B. Bolzano in F. Brontano. Prvi uci, da ima stavek sam go sobi smisel broz ozira na subjekt, ki ga^nisli, drugi razvija nauk o nemarnosti duševnih dojov (intcncionalizom) in strogo loči dusovni dej od njegovo vsebino, na katero meri. Iz to šole izhaja- Meinong, ki jo našol pot od psiholoških dojov do „ predmetov, na katoro. doji merijo. Pozna-štiri vrsto - temeljnih duševnih dojov: predstavo, misli, čustva in toznjo.Toznje jo smatral Moinong do Vobrov oge. dola "Dcr Goron»— stand .»ollon ist zu untersuchon und don Grundproblomon dcr Sthik nutifcbar zu rsichon ( (nagrajono od graško filozofsko fakulteto z Wartingcrjovo nagrado) za brozprodmotne, za cisto doživljajo. Ti predmeti imajo evojo zakonitosti broz ozira na psiholosko korolato. Moinongova predmetna teorija je izhodišča Vobrovega filozofskega dola. Pri Vobru samoti moromo razlikovati dve dobi. Frva sega do vključno Estetiko (1925). Zanjo je značilna predmetno tooroticna usnorjonost. Dru^a'dosezo visok v "Filozofiji"(l950) in ze.kljucno fazo v vodoravni smeri z delom "Vprašanje stvarnosti" (1959). Zanjo jo značilno vprašanje osebnosti. Prva doba razvoja-. Vobor jo sprejel Moinongovo predmetno toorijo. Ni. pa mogel razumeti, da bi bila ona vrsta doživljajev broz predmeta. V žo omonjonom dolu jo odkril! prodnate tozonj •*•• najstva. Tako jo bil zakon vzporodnosti doživljaja in prodnata vzpostavljen v co-lot-non obsogu. V nadaljnon razvoju je Vobor prodnotno teorijo v mnogocon izpopolnil in doloma spremonil. Vobor nagiba po naravi k psihologiji, zato ga zanimajo doživljaji, zaradi prodnotno tooroticno usmerjenosti pa odnos nod doživljaji in prodmoti. To problematiko obravnavajo: Uvod-v filozofijo (1921), Sistem filozofijo (1921), Etika (1925), prvi dol Analitične psihologijo (1924) in Esto.tiIca(l925)• Razen toga razprave to dobo: Probloni sodobne filozofije (( I925, najproj kot priloga "Jutranjih novosti" od 10. junija do 1. deconbra 192p), Bistvo lopoto (I919), ^lonontarne enačbe človoško pozornosti (192J) in druge. Izjono predstavlja razprava Znanost in vora (:925)> ki no kažo duhovno sorod nosti z ostalimi. V toj razpravi kakor tudi v razpravi 0 fenomenologi ji jezika (1920), v Uvodu v filozofijo (1921),.Sistem filozofijo (1921) in Očrtu psihologijo postaja bolj in bolj jasno, da bo Vobor napravil evojski razvoj. Spoznava namreč, da so vprašanjo spoznanja in zmoto no da prodnotno tooroticno rositi. Začasno skuša rošiti problon s toorijo avtonomnimi in hatoronomnih doživljajev, predstav in misli, kar proneso tudi na estetiko. V Estetiki (l925)> ki je zadnjo docela predmetno tooroticno zasnovano Vebrovo delo, spozna, da so kajstva (quidditatos) ne dajo fundativno tolmačiti, Obstojajo^ prodmoti, ki niso osnove najnižjoga reda-, ki niso fundirano. Zato tudi niso podvrženo temeljnemu načelu prodnotno toorijo, zakonu fundacijo. Razmerje mod kaj s tvor. in njogovimi lastnostmi ni fundativni odnos. Druga doba razvoja. Vebrova pozornost so jo odslej obrnila na doživljajo, broz ozira na njihovo prodnotno korolato. To dokazujejo dola: Dr. Klomont Jug - rclovok in znanstvenik (1925), Uejni tomolji slovanskoga agrarizma (1927), Problon predstavno produkcijo (1928), /.oz in zona (1928), Emocionalna struktura človoško osebnosti (1928), Nokaj nisli o kulturi in civilizaciji (1929). Predstave so nujne samo za nas, da pridemo preko njih do pojma. Možno je torej bitje, ki ima za svoje prvine pojme - Bog. V Filozofiji (Načelni nauk o Človeku in njegovem mestu v stvarstvu, Ljubljana 1950) preide Vober na substancialno pojmovanje duhovnega subjekta. I-š ta fizično gledano je človek mejno bitje mod naravo in Bogom. Z Brentanom začeta komponentalna analiza je vodila Vebra logično preko aktne psihologijo do substancialnoga pojmovanja duševnosti. Odslej jo središče Vebrovo filozof i je^osoba. Priznanje prirodoslovno. vezanosti in svobodne voljo osebo jo dalo Vobru možnost, da jo rcsil vodno bo ponavljajoča filozofska vprašanja, n. pr.s iz nootike - spoznanje in zmoter, iz etike - zasluga, greh, odgovornost,^zavest, iz os-totiko - vprašanie sloga, iz toodicojc - obstoj Boga, čomur je posvocono dolo "Knji-ga o Bogu" (1954), ki pa jo prav za prav oris Vobrovo poti do Bogaj ta knjiga jo dokazala, da pot vzročnosti in edina pot do Boga. Obonom jo to dolo Vebrov zadnji obračun s predmetno teorijo. Iz njega izvemo» a) Oblikovalna pot, ki jo porablja predmetna teorija za dosego 11 predmetov viaje vrsto", nas no privede do podstati, marveč do nadstati. Zato jo ta pot površinska. Do podstati nas pripeljo globinska pot, ki išče to, kar jo za čutnimi podatki, Vcbor prizna podstatnost no samo osebam, marveč tudi ostalim izkustveno danim bitjorn. ^b) Razlikovanje mod doživljajem in odgovarjajočim predmeten jo na odločilnih točkah pretirano. Tako jo olisanje glasu in^glas eno in isto. Samo posebni doj nase dušo nam prikazuje šlisanjo onkrot kot slisanjo — co prodiramo v smeri poslušalca -enkrat kot glas - če prodiramo v smeri tega, kar so javlja kot glasno. c) Ni načelno vzporednosti mod doživljaji in predmeti. Najbolj izraziti in najbolj osebni doživljaji (propricanjo, volja, zavest) so samo doji, t.j, brez pro-dooevanja. c) Najbolj stvarne dole stvarstva moromo samo zadeti ali nezadeti. d) Predmetna teorija pogrošno govori o prodnotni nujxiosti. Gre sano za prod-metno veljavnost, ki pa ni sano prodmatno osnovana. S knjigo o Bogu so v zvozi se naslednjo razpravesDodnost in osebnost (l955)» Filozofija-in krščanstvo (195^) in Dc-r philosophiccho Hauptkern doc Christontums (1956)» Nadaljevanjo teh misli predstavlja delo Naoionalizon in krščanstvo - kulturna pisna-¡Blovcncon (l95u). Vprašanje stvarnosti (l959) predstavlja zadnji obračun z ífoinongovo prednotno toorijo. Vsi prodneti predmetne teorijo spadajo v svot fonomonov, t.j. svet, ki no obstoja noodvisno od nas. Tako prizna. Vcbor Hussorlovi "fenomenolog i j i" terminološko prednost prod ¥ Frobenius jo to vlogo pripisal soncu, Muller .in Kuhn votrovom.bpet drugi, med njimi dr. Rivers v Angliji, so videli v mitu primitivni prikaz zgodovine - in zadeli delček resnice. Andrev/ Lang je trdil, da jo tudi za "divjaka" značilna želja razložiti pojave, ki jih opazuje in da jo mit bistveno etiološki. Psiho~anali3t-jo končno povedal, da je mit rasno sanjarjenje, ki ga narekuje podzavest njenih pripadnikov. Funkcionist' vidi v mitu racionalizacijo — ne razlago ali opis - tradicionalnega stanja. Vzemimo n.pr. trobriandski, mit o izvoru posameznih klanov. Trobriandi ver ia» mojo, da so' njihovi pradedje prišli na svet iz podzemlja skozi vrsto različnih^jam. Štirje najodlicnojši klani so najodličnejši zato, ker sg prišli iz najodlicnojšo izhodiščne jame Obukuln. Obnašanje klanovih totemskih žitfali je določilo končno hierarhijo klanov in subklanov iz iste jame. Po funkcionisticni razlagi je "divjak" začutil neonakost sorodnih klanov. To neenakost je opravičil z zgodbo o različni odličnosti prvotnega pojava na zornij i in o bolj ali manj odličnem obnašanju totemskih živali. Jamo v bližini glavnih naselij ali kupi kamenja, ki "so danes pričajo, kje so bila izhodišča", so verjetno odigrale svoj vpliv m oblikovanja mita> ki ga je fodila potreba po racionizaciji primitivno stratifikaci jo. lie da bi skusali funkcionistično razlago razširiti m vsak mit ali nr. vsak socialni pojav, poskusimo zdaj funkcionisticno razložiti japonski sintoizom ("šon" ali "sin" -nebo", "fao" ali "to ; - pot). ^Ko so primitivni tartaroki Japonci ali Jamato v prodzgodovinski dobi vdrli na današnje Japonsko otočje, so tam naleteli nr. odpor prvotnoga prebivalstva belega plomena Ainu. Sledila so stoletja borb, v katorih so se Ainu zaradi japonsko premoči umaknili v hribe, od koder so napadali Jamato ribiče in poljcdclco v dolinah.» Ainu so v toj borbi prav dobro čutili svojo prodpravico do otočja v smislu časovno prioritete.(Tak cut obstoja tudi mod nr. jbol j ^primitivnimi plemeni i^d o neko moro ga naj-dopo celo pri živalih). Jamato pa so skusali utrditi ovoj položaj s.ton, da so neprestano razvijali in povdarjali pozitivno kulturne razliko. Poleg,poljedelstva» ki je bilo neznano lovcem Ainu, so zaceli povdarjati fizično čistost, kajti Ainu so bili bradati in tetovirani, kar so goli Japonci smatrali ?a znak manjvrednosti in so zato z razvojem in povdarkon nasprotnega okstrona (čistosti) poskušali dokazati in utrditi svojo nadvrodnost. In tu so jo pojavila srečna misel. Ainu 30 umazani, ker so iz,zemljo. Jamato, ki so cisti, pa so z noba. Bogovi so naučili Japonce poljedelstva,.kajti Japonci so potomci bogov, bogovi na zemlji! Sovoda so bili Ainu prvi nr. zemlji, ker so. iz zemljo modtom ko so prišli Janato na zorni jo, ovoj drug dom, iz nebeških planjav. A zemlja je manjša od neba in podložne, nebu; tudi Ainu, ki so iz zorni jo, 'nora jo biti podložni Japonoem, ki so z neba. Tako so Jamato promagali prodnost časa o prednostjo večjo odličnosti, edina možna rešitev, ki so jo v podobnih nesoglasjih poaluzijo no-le primitivna plemena, ampak tudi civilizirani narodi, , Kor so jo mit rodil iz psiholosko potrebe premagati občutek rasno, socialno in primitivno pravno manjvrednosti z nasprotnim., ekstronon (primerjaj isto igro kompleksov pri posameznikih {^zapostavi j eiii mladonicv3onaparto ali propadli umetnik Hitler, in pri narodihi ponižana prodnacisticna Hemcija ali kulturno odvisna mlada Ano-rika) in ker ¿o. istočasno služil v opravičilo nadaljr^ih osvojitev, je seveda nujno postal "resničen" in "svet"» Ko je bila dana osnova - prihod iz noba -, jo začela gra diti sproscena domišljija, kjer se jo pokazal vpliv ze ukoroninjonih japonskih lastnosti: pozoljivosti, borbenosti, fizične čistosti. Tako so jo rodil sintoizom, postal "svat" in sam "nosvetil" zgodovinske značilnosti Japoncev: bozanstveni kompleks, nili tarizen in fizično čistost. Ko jo s trato ska potreba združila vsa Jamato plonena pod skupnim poglavarjon, so njegove višjo oblast upravičili s pripisom kulninacijo božanstva v njegovi osebi, to trditev pa potrdili z napol izmišljenim rodovnikom japonskih vladarjev, v katerih, prvi jo bil Jinnu, sin boginje sonca, ki jo v soston stoletju, pr. lir. stopil z noba na zoni jo. Ker so jo sintoizom rodil kot racionalizacija v borbi proti Ainu, j<- odbluzi! svoji osnovni funkciji, ko^so Japonci Ainu plemena pojaponili, pobili ali omejili na neznaten dol severnega otočja in so Jftrxato tudi zlahka umaknil bogate j som budizmu, ki jo za v.ec kot tisoč let-popolnoma zasenčil primitivni japonski mit. Ko pa se jo. preti koncu Tokugava sogunata pokazala po+.roba po mrodni edinosti proti prodirajo- •ct. 5 _ __i'A; -cri i"- r ..^ui _ _ _ a 'yr . - conu Sapadu, jo atopil šintAdzon zopot v ospredje in v svoji novi obliki poloiil so vocjo važnost kot kdajkoli poprej na božanski 3inbol edinosti toga bozanskoga naroda - na japonskega cosarja. vKcr jo bila potrebna racionalizaoija proti Airm in Zapadu za vse Japonce, 30 vsi "božanski". Ko jo bila potrebna racionalizacija za vrhovno oblast onega samega vladarja, jo v cccarju " kulniniralo" božanstvo. Kar jo bilo rasno, kulturno in pravno nasprotje ne d Jamato in Aint. okrajno, jc nora1o biti tudi nasprotje v nitu okrajno: mod nobon in zoni j o, nod božanskimi Janato in zcnoljskini Ainu. Kj or ju to nas-protjo manjše, kot n.pr. v trobriandski stratifikaoi ji klanov, zad.o?o& manjšo nas-protjo tudi v nitu: vocja ali manjša odličnost izhodiščno jaso» iCjor-g.ro zgolj za racionalizacijo poglavarjevo oblasti, bono našli kak drug podoben nit sano o poglavarjih, kot n.pr. nod nokatorini ameriškimi Indijanci, ki trdo, du so poglavarji prišli iz zvozd, da ne posezono nod številno civilizirane oblastn.^ko, ki hocojo biti "božanski", co zo no po izvoru, pa vsaj po navdihu in nodotaklJivosti. Videli ono, da jo go funkcionietični razlagi nit bistveno racionalizacija; njogova funkcija jo upravičilo ali premostitev socialnih nesoglasij in posvotitov tradicijo. Troba pa bo so mnogo primerjalnega študija ne-lo na področju antropologijo, anpak tudi v psihologiji posanoznika in družbo, prinitiv.no in moderno, prodno bo nogoco pravilno oconiti tooroticno in praktično vrodnostfunkcionizma. Egidij Gobcc [\ DRUZ NA ( IzvloČok iz disortaaijo) Uvo^ ŠaJar 30 zdi, da jo obstoj kulture v tonolju ogrožen, jo dobro kritično pro-riotriti njone tanoljo, Zato gradi tudi ta razprava na filozofskih temo 1jih: V opoz navni tooriji.na posrednon rouliznu (Fiochl), v ontologiji na toniaticnan naulcu o bitku, dopolnjonon po onantiološken javljanju živi jonsko konkrotnoga (Guardini). Razprava skusa osvotliti prodmot: 1 - s stalisca socialno filozofijo, ki stroni za dojotjon bistva zakonskoga in dru-zinskoga obccstva z razunon, 2 - s stališča katoliško voro, ki gradi na razodetju, 5 - s stališča sociografijo, ki opisujo konkretno zivljonjo v družbi, tor na toj podlagi s stališča sociologijo, ki išco zakonitosti prodvson iz izkustva, 4 - s stališča socialno politiko, ki-skaša najti pot, kako na podlagi dognanj socialno filozofijo in sociologijo približati vsakokratno stanjo zakona in družino njunemu bistvu odgovarjajoči, a časovno barvani obliki. ' ' V w I. dol: Zakon in družina o stalisca socialno filozofijo dlovok obstoja dejansko sano kot nož ali žona. Ta spolna razdvojonost jo za biološki in kulturni obstoj človoštva tonoljnoga pomena. Do popolnega srocanja oboh odtonkov ono človoško naravo.prido v zakonu, ki jo po avojon bistvu trajna, pravna in popolna življonska skupnost onoga noža iu one žono. Zakon vodi naravno do otroka in so tako razširi v družino, ki sestoji iz zakonskoga oboostva tor obccstva starsevr z otroci. Občoatvo staršov z otroci jo življonska skupnost, ki jc onojona na duhovno,, dušovno in tolosno vzgojo lastnih otrok k zrolosti. Sprojotjo poedinih nanonov zakona v oprcdolitov (rodnja in vzgoja otrok, odponoc spolnorxi gonu) trga zivljcnsko onoto v dolne nanono in jo izraz pretirano abstrakcijo. Namon oz, boljo snisol zakona jo vzpostavitev onotnosti človokovoga bistva, ki 30 javlja v dvoh nasprotnih končnih enotah £osobah), v polni živ.ljonipki skugnosti zakoneov- v cclotnosti njihovega duhovno-dusovno-tolosnoga bistva, vključivsii spolno združi to v vodi rodno do razmnoževanja, čoprav no nujno. Subjoktivno pocolo zakonskega obccstva jo zakonska ljubozon. Ta jo- usmerjena na edinstveno osobnost druga, ki ga ijubčoo objema v cclotnosti njogovoga bistva, ter tako oblilcujo spolno, dusovno in duhovno ljubezen v enoto, ki jo vodi duh. Polna življonska skupnost in zakonska ljubozon utemeljujeta nonogamnost, pa tudi norazvoznost zakona. Kor zakon ni penonbon sano za zakonca sama, marvoč bistvono tudi za družbo, jo pogoj voljavnosti zakona sklonitov v določeni obliki, prodpisani ali od Corkvo ali od^drzavc ali od obeh.. Spolna združitev je izraz zakonsko ljubozni in vključuje pr otožno-intuitivno spoznanje druga. Spolni g on vkljub vso j svoji noči ni tol.ilta-m.aoan., aa-bi or olovokr sv ohndo Iti .tblr.o od-- št_______________________Razrovori iiv razglbdj. ., , , ..........str»..46« vzol odgovornost za njegova dojanja. Otrok jo oetvaritov vrednot, ki so v starših. Otrok jo od' prvoga trenutka, od spočetja, osoba in jo troba njogovo osobnost spoštovati, zlasti so pri vzgoji. Otroka stairsi no sno.jo imeti za podružnico svojoga življenja, pa tudi no za lastnino. Pogoj uspešne vzgojo jo pravo razmerje nod zakoncema. Nadvladi onega a-li drugoga spola, ki so-kažo v zgodovinskon nihanju nod onkrat bolj od noža, drugič bolj od žono oblikovani kulturi, so norono izogniti, če udojstvi-no v clovokovi naravi utonoljono lahno premoč noža v vodstvu in oblikovanju zunanjih okoliščin ob istočasni lahni pronoči žono v ohranjevanju, procis®umnju tor obliker-vanju- notranjega življonja. Kakršna koli oblika dvojno moralo nasprotuje bistvu zakona, ifonja generacij postane družbeno vprašanje, Čo starši duhovno okorijo in si no prizadevajo za ootvaritvijo objoktivnoga roda, ki vožo tudi njo. Bistvu zakona in družino odgovarjajoča ustava zahteva vodstveni položaj noža prodvoon v ohiSkovanju zunanjih pogojev tor istočasno vodetvoni položaj žono v, notranjon oblikovanju dona. Odnos nod obona nora vodno upostovati, da sta-oba-onakopravni osebnosti» Brusboni nalogi zakona in družino sta zagotovitev biolookoga in kulturnega obstoja človeštva. Ljudjo okušajo dbsogati otor.itvo zakon», in družino tudi izvon njiju (divji zakon, nezakonski otroci, zavodska vzgoja, prostitucija), vendar broz uspoha. Razvoza zakona (razon co odon od zakoneov unro J nasprotujo bistvu zakona, čfo živ/1 jonska skupnost noralno-ni več nožna, jo jo nožno opustiti (looitov), toda ponovna poroka jo izključena, dokler živita oba zakonca. Zakonsko in družinsko obeostvo potrobujota doloco-noga zivljenskoga prostora, ki ga nora proskrboti prodvoon nož, vdihniti nu dušo-pa žena. Družini gripada laston don ali vsaj zakljuacno stanovanje z vrton. Zakon-in družina sta važna potrosna onota. Zakonu pripada-prinorna lastnina kot snovna zago-' tovitov obstoja. K'jor jo družina- navezana na očotovo nozdo, nu pripada t.zv. družinska nozda (plača), ki je ostvarljiva na različno nacino: zadostna realna ne zde., družinsko doklado-iz izravnalnih blagajn ali iz davčnih srodstov. Družina jo tonoijna odinica naroda in državo. Ira svojstvono^življonjc z doloaoninil nalogami in pravica-ni, ki jih nora upoštevati.tudi država, co si nocc spodkopati lasjinoga obstoja^ Cor-kovjcot organizacija najvišjega-in prvonstvonoga področja kulturo, voro tor zakon in družina so nodsobojno povozani. Oorkov vpliva na svet prodvoon proko družin - z izja-no posvočcnanja svota, kolikor jo vozano na našniško posvočonjo - nasprotno pa kropi dvig zakona in družino v sakralno njun obstoj v družbi. Tonoijna nisol vseh prodlogov za reforno zakona jo znota, da zahtevajo sproncnbo v družbi sprononbo nravnih in _ pravnih pravil za zakonsko in družinsko zivljonjo. Spregledajo nanrec dojstvo, da jo današnja kriza zakona in družino izraz v onostranost zasloga kulturnega življenja. Zato-bi pomonila^uzakonitov teh sproninjovalnih predlogov biološki in kulturni propad družbo. Prava rošitov jo lo v preseganju to današnjo onostranosti z izravnanostjo in uravnovešen jen onantioloških-sil. - II.| dol/ Zakon in družina v luči katoliško voro v Namen toga dola razpravo jo: pokazati, da mod pojnovanjon zakona in družino, pridobijonin z naravnim razunom in med pojnovanjon,, ki ga kristjan gradi na tomelju razodetja, ni nasprotovanja, tor prikazati pojmovanje mladega katoliškega rodu, ki se priconja počasi, pa vztrajno uvoljavljati tudi v družbenem življenju. Seveda vsobujo razodetje marsikaj, kar presega človekovo spoznavno noč, kar pa ji vondar no nasprotuje. Katoliška vora gradi na naravi, toda vključuje človoka tudi v nadnaravni rod, za katorega je ta po ovojen bistvu namenjen in usposobljen. Zakon in družina sta v krscanstvu posvečena. Družina je odpodoba sv. Trojico, zakon jo od Boga postavljen in od Kristusa v zakranont dvignjeno obeostvo, odpodoba odnosa nod Kristusom in Cerkvijo. Zakranont šo bolj utrjuje monogarnnost in norazvezanost zakona. Borba med obema spolom so lahko pri katoličanih ga javi lo, čo vora praktično opoša, enako vprašanje monje generacij. Povdarjanjo dovistva ne pononi omalovaževanja zakona. Dovistvo noro rasti, samo iz zakone, in ponaga zakoncon, da oetvarijo kljub padli, pa odrešeni naravi, pravi red. Zakon nastane o privolitvijo. Asistenca duhovnika jo v rednih raznerah nujno potrebna, kor jo zakon zakranont ter je pomonben tudi za corkvo-no obeostvo. Vodilna vloga moža v zakonu in očeta v družini jo podprta zaradi snisel-no naravnanosti noža na Kristusa in žene na Oorkov in tako tudi družbeno utrjena, toda istočasno bistveno ono jena. Prodnost noža v vodstvu je postavi jene. z onakin povdarkon ob prodnost zono v ljubezni (glava - srco). Premostitev spolno razdvojenosti so ostvar ja tudi nadnaravno: zakon kot trajni zakrament utemeljuje svojstveno bivanje zakonskega človeka, namreč trajno povezanost v Kristusu) tako da vsak zakonec vsak cas za*» stopa svojoga druga. V krscanstvu spada mod najvažnejšo naloge tudi skupno prizadevanje zakoncev za ohranitev in poglobitev nadnaravnega življenja. Otrok jo blagoslov popolno živi jonske skupnosti^. Družina ga vČlenjuje ne samo v človeško, marveč tudi v nadnaravno družbo (Cerkev), čeprav Izvrši odločilno dejanj« (krst) rodno duhovnik» Vsak nadonostek zakona in družino so načelno odklanja (divji zakon, izvenzakonsko spolno obeovanjo, nezakonski otroci itd*), kar pa ne izključuje skrbstva za to osebo. Tudi zavodska vzgoja, zlasti šo v najnežnojŠih lotih, je sar.o zasilna rošitov. Ker •radi krščanstvo vso na naravi, poapcšttja zagotovitev gospodarskega ob^tojs. zakona in / __št._j>_________________________or i _ i n _ra z^; ledi______________________str. . družino. Zahteva po družinaki nozdi jo mola tako teorotične zagovornik© kot prvo " y W / I V t ostvaritvo pri katoličanih. Smko podpira in iz verskega ctaliuca utrjuje (4. božja zapoved) včlenitev družin v mrodno občestvo, dokler no postane-narodnost absolutna vrednota. Zakon je"natorinski organ za razmnoževanje Kristusovega mističnega telesa" (Schnitz). Družina jo prototip corkvono organizacijo. V dobah preganjanja prevzano vso nalogo Cerkve, ki niso vezano na mašnisko posvoconjo. Razveza za žive zakonce ni nožna, pač pa v prineru potrebo ločitev od nize, postoljo in hicno skupnosti. Sklenitev novega zakom po crrti onega zakonca jo dovoljona. Moderno- opreninjovalne predloge jo Cerkev uradno zavrnila (Pij XX.: Časti connubii). Težavo za razun predstavljata razvozijivoot neizvrčonoga zakom mod kristjani ter obstoj zakonskega občestva po snrti. Pravilno tolnačonjo bo: Neizvršon zakon nod kristjani se razveze na podlagi splošno oblasti Corkvo, pri čonor so smatra spolm zdruzitov za izpolnitev snxsol~ ne naravmnooti raznorja Kristus •»■ Corkov. Zakon in družina obstojata kot občestvo tudi po snrti, seveda odgovarjajočo sprononjononu bivanju povolicanega telesa. Morebitno povočanje pri vočkratni poroki no bo motilo, ker bo pri povelicanon telesu po-non telesa kot srednika duha nanjši in ljubozni no bo več obremenjeval pohlep po lastnini. Izguba osobo iz zakonskega oz. družinskega občestva ne bo zmanjševala lastno blazonosti zaradi uvidonja pravoga roda in zaradi udoležbo na bozjon življenju. 0 prenehanju zakonskega oz. družinskega občostva po sorti norono govoriti sano v ton smislu, da bodo odpadla opravila: rodnja in vzgoja otrok ter pronostitov spolno razdvojenosti v 3polni združitvi. - V V , VV Damšnjo stanje zakom in družino m Zapadu r.orono pravilno razurioti sano kot dol celotnega kulturnega razvoja Zapada. Ta razvoj so odraža v. družbi tako, da stopajo iznonicno v osprodjo posamezni druzboni stanovi, ki imajo ovpj zmcilni odnos do colotno kulturo in njenih posameznih področij. Ta razvoj ni istočasen v vsoh slojih družbo, iz česar razumemo rmogolicnost raznih mziranj in zivljonskih oblik do-loconoga časa pri iston narodu ali isten kulturnon krogu. Danos stoji m Zapadu v ospredju t.zv. splonni ali cotrti stan (Riobl). Zaradi protiranosti v abstrakciji nastopa kot najvišja vrednota življenje kot tako ( nemonto vivore ! Dobro jo, kar življenje pospošujo, slabo, kar ga ovira).Okrog 1, 1900 jo duhovna kriza v vrhovih pro-magam, kar se pričenja pologom odražati tudi v druzbonon življenju. Obojo so odraza tudi w sodobnon zakonu in sodobni družini. Sicer no prcvladujojo znaki razkroja, toda rmogokatori zakon že kaže, da so jo-zavodol toga, kar jo bistvono im zdravo. V., dobah prevladovanja ono skrajnosti so gogosti poskusi, da bi premagali to skrajnost z njej nasprotno,Jcar pa vodi do so večjih napetosti. V poedinostih jo slika mslednja: Ideja enakosti roza in žene jo vzbudila različna ženska ribanja, ki so svoje zehteve sicer pogosto pretiravala, vendar pa izsilila tudi marsika-j pozitivnega. Poklicna zaposlitev ženo izvon dona jo m splosno znatno narasla (zlasti v U.S.A. v inteligenc -nih poklicih). V Avstriji je štovilo v vsoh panogah zaposlenih žen (195^ v primeri z" 19&0) za 6^1% padlo (vendar v trgovini, pronotu in denarništvu naraslo za 17>1$, v javnih službah in svobodnih poklicih pa colo za 78,7%)> Delno jo ta relativni porast v zvozi o presozkon zon y Avstriji (zlasti m Dunaju). Ostrosti nonje generacij so znak prelomnice. Mladim-nosi dolno v sobi pečat to prehodno dobo, kor jo privlačujeta protoklost in prihodnost, dolno pa so jo že odnojila od staroga svota, v kolikor jo postal enostranski, in akusa dati svojonu zivljonju svoj lastni obraz. V ustavi zakom in družine jo m splošnoic uzakonjena vodilna vloga noža, toda mjdono tudi zc prehode od očetovsko oblasti v oblast staršov/. Skoraj povsod so jo uveljavila civilna poroka. Na sovoru Evrope in v-anglosaksonskon svetu provladujo fakultativna, sicer obligatorna civilna poroka z izjono Španije, kjor je civilna poroka sano zasilna. Število sklenjonih porok kaže najhno nihanjo, ki so ravm po gospodarskon, pa tudi političnem položaju (NonČija 1953 - poročna posojila). Po velikosti občin izkazujo-jojrajvisjo štovilo porok občino z do 2000 prebivalci, po gospodarski sostavi pa domačijo, kjor jo poljedelstvo zastopano sano do 25$* Povprocm starost poročonccv ka-zo, da so nihanja pri oboh spolih^vzporodm: V letih gospodarsko krizo je povprocm starost višja, v^dobi razcveta nižja. Zono se nože povpročno 3 lota nlajŠo kot so zoni jo noski. Moški, ki sc poroceprod 24 letom, poročajo povpročno starejše žono. Pronostitov sgolne razdvojenosti in m njej tonoljočo subjektivno sročo je težko statistično prcucovati. Raziskovanja v Franciji in v U.S..A. kažejo tudi povsom nasprotno rezultato .-Zakonska plodnost jo občutno gadla. Istočasno-zmanjšanje utirljivosti, gospešujc staranje prebival s t-va. Družine s stovilnini otroci mjdono predvson na do-zoll, zakoni brez otrok ali z cnin samim otrokom prevladujejo v mestu. Kmetija vpliva ugodno m porast rojstev sorazmerno z volikostjo. Neplodnost zon, dokler doji, je vor-jotm, ni pa zanesljiva„ Družim nudi otroku^najugodnejso pogoje za duhovni, duševni in tolesni razvoj. Stavilo dejansko popolno zivljonsko skupnosti broz sklenitve.zakona sta obo svetovni vojni še povečali. V Avstteiji pride m 100 zakonskih žen 5,6 živ-1 jonskih družic, m Koroskom.colo 9,5- Pr-osonotljiva podobnost krivulj r^ze-lcor-cikth otrok s krivuljo n ostalih izvondružihskih zonah" po avstrijskih dožolah daje verjetnost domovi^ da je pod to subriko vprašalno pole ljudskega soctja skritih mnogo ziv< 1 jonskih družic. Statistika kazo, da je-stavilo izvon zakona-za p "i ojenih otrok nnogo večjo kot stovilo otrok, ki so označoni kot nezakonski. Stovilo nezakonskih otrok v • V V - J y . y Avstriji daloc prokasa vse ostalo državo (najvišjo na Koroškem). Ms d noston in dozol v ton poglodu-ni opaziti razlik. Povprečna starost nozakonskih natcr jo nnogo nižja kot zakonskih. F£i nezakonskih_jo stovilo nrtvoro jonih večje, vočja jo umrljivost dojonckov ter večji odstotek krininaloov kot^pri zakonskih. Zavodi ookrbujojo v colo ti noznaton odstotok otrok. Današnji pogojfe živijenja nočno obrononjujejo sodobni zakon in družino. V 1. 1954 jo^odpadlo na 1 hišo 2,2 strank. Sovoda bi podrobnejši opis stanovanjskih raznor slabco situiranih nudil protrcsljivo sliko. Bombardiranje jo stanovanjsko razmero šo znatno poslabšalo. Družina so jo ohranila kot delovna odi niča v glavncr.i lo šo na knotih, gri manjši obrti in^trgovini. V različnih državah izplačujejo družinsko nozdo (plačo) po najrazličnejših sistemih. Družinska posest jo pravne zaščitena pri kmetijah na Koroškem in Tirolskem, v Švici pa stanovanjska hisa in pripadajočo podjotjo (kmetija, obrt, trgovina), sicer pa volja pravica svobodno* ga dogovora zakoncev (domova so locona imovina). Družina jo v glavnem so ohranila onotnost kot potrosna onota, zlasti-so tan, kjor ima vsaj nekaj lastno ženijo. Od državo priznano in-uzakonjeno noŽnost razvezo sodobniki pridno izrabljajo. Stovilo razvez jo vojna šo povocala. Razno reformo prodlogo danos že večina znanstvenikov vsaj tooroticno odklanja, ker bi njih ostvaritov privedla družbo-v propad. V s/V p/ ., dol; Zakon , politiko. v Današnjo Icrizo sodobnoga zal;ona in družino je nožno premagati lo z isto- časnim ozdravljenjem splosno kulturno krizo. Zakonska in družinska pclitiica jo oni dol druzbono politiko^ ki-proučuje ukropo, ki bi omogočili zakonu in družini izpolnitev njunih za bialoskžt in kulturni obstoj in razvoj družbe potrebnih opravil, odpravili oviro tor omogočili lastno dejavnost zakonskoga in druzinskoga občostva. 011 jo sprojorn. od socialna filozofijo, sociologija pa ji posredujo opis tronutnih raznor ter učinkovitost poodinih ukrepov. Uspoh jo nožen lo, co bo vsak poedinoo so-doloval in prevzol odgovornost za svoja dojanja. Obnovljena enotnost kulturo bo zo-pot vzbudila^smisol za občostva ter bo priznala zakon in družino kot člon organično zgrajone druzho. To no bo-vodiio do zapostavljanja osobnosti* kor so osobnost in dru-ba no izključujota, rarvoč sta samo onantiolosko nasprotjo. Solo v družbi so moro osobnost prav razviti, pa-tudi ostati v pravih nojah. Pa tudi družba us-pova lo, čo jo sestavljajo polnovredno osobnostii. Poodini sooie;lno politični ukrepi morajo skrbeti ob upoštevanju vsakokratnih danosti za odpravijanjo ovir-zdravoga zakonskoga in družinskega-zivljonja: promaganjp razkrajalnih sil z nogovanjom gradilnih^ zas'oita zakona in družino, v zakonodaji* omogočitov zadostne snovno podlago z zdraho gospodarsko •politiko (vpliv na dohodko, upoštovanjo družinskega stanja pri javhih^obro-nonitvah in dajatvah,, onogooitov lastnega dona z vrt or.)» uroditov de ] ovnoga časa in delovnih pogojov , da bedo podpirali družinsko življonjo (docontralizuaija industrijo, no provolika oddaljonost delavnico od stanovanja, prilagoditev delovnega časa, da no bo družina-raztrgana, rarvoc kar največ skupaj)* odprava brezposelnosti, zaposlitev ma tor sano v okviru družino. Obstoječim zakonom naj pomagajo posebne posvetovalnico z nasvotom in dojanji premagati nastalo, težavo, ki prosogajo noči poo-dinca. Mladina naj spozna polno vsobino zakonsko in družinsko skupnosti, naj so na-,njo skrbno pripravlja ter jo v zavesti voliko odgovornosti pogumno olplikujo. P.S. Disertacijo jo odobril dekanat pravne in državoslovno fakulteto dres v Gradcu JO. januarja 1947 (št. 665 -46/47). Disertacija zaradi povojnih raznor ni bila tiskana. Referenta sta bila prof. Hans Riehl in Joseph Dobretsborgcr. S LOV SIVO % (Konec) EiiääÖ£iIär* Vkx Sehe lor: Dor Formalismus in dor Ethik und die rater ialo Wortothik, Hallo 192J. Von Ewigon in Manschen, Wolff., Berlin 1955» 5. izdaja. Wilholn Dilthey: Gosannolto Schrifton l-ll,Toubnor»Loipzig 1925 in slod. Karl Jaspers: Von dor Wahrheit, Drei Zinnon Vorlag, München 1947-Hom_aQc.iQlosijai . Waltor Lippmnn: Die Goccllcchaft froior Manschen, Franoko, Born 1946. ' Josof Schunpotor : Kap i tal i sms, Sozialismus und Donokratio,Francke , Born, 1946. Chrictophor Dawson: C-oricht übor'dic Volkor, Benzinger-, Einsiodoln 1945. Henri de Lubac: La-dranc dö I'hunanismo atheo, EdoSpcs, Paris 1945-, * 1946 Alfred'Wgbor: Abschiod von der bisherigen Geschichte. Olaasen & Govort3, Hanburg Friodrich Mainocko: Dia doutcc'no Katastrophe. Aoro, Zurich 19^6. Wilhcln Ropko: Dio Gosellschaftskriaia dor. Gogcnv/uni.- Enge* Rov^ch Vorlag*. Razgovori _in .razgledi str PRJVILJGJRANJ POLOŽAJ KAPITALA Nobenoga dvom ni, da star za gospodarstvo potrebna- delo in kapital. Njuno sodolovanjo ustvarja novo vrednosti. V prineru, da je ista oseba lastnik kapitala in obonon dela, ostano nova vrednost isti osebi, v prineru locoiaega lastnistva kapitala in dela pa so doli mod lastniko kapitala in dolavco ( če so trenutno no oziram na razno dGrjutro družbi - davke in pdb •). Moto matično natančna dol i tov novih vrednosti jo naculno nemogoča-, ker se bodo izdolki prodali po zaključku proizvajalnega procosa za so negotovo ceno. Zato jo bila in bo delitev gospodarskega uspeha socialno pogojena (socialna rjoc poedinih 3lojov itd.). Sodobno gospodarstvo, ki ni toliko naravnano na kritje potrob, mrvec ne. vzbujanje potrob (reklam), jo dobilo tohnicno možnost razvoja z uvedbo strojev. Kljub tonu pa so bili stroji so dolgo dobo promlo storilni, da bi človeka izrinili iz podjetja. Kljub važnosti novih strojov jo so dolgo izraza 1 o noc podjetja stovU.o v njen zaposlenih dolavcov. ZaLo je dokaj naravno in povsem razumljivo, da so določili število delavcev in višino mezd oz, plač usluzbonco^kot osnovo za plačevanje raznih socialnih dajatev, ki jih jo podjetje nora 1 o začeti plačevati dolom zaradi, zahtev delavskih organizacij dolom zaradi novo zakonodajo, ki jo jo uvoljavilo dolavstvo proko parlamentov. / Modton pa se se razncrc' procoj tonoljito spremenilo in so spreminjajo se hitreje v s nor i kar so da veliko izločitve človeka iz proizva jalnoga p.toccua. Novi stroji z avtonaticnini kontrjolani nadonoŠca-jo stotino dolavco v. Tako gospodarsko noči podjotja ne predstavlja voc število v-njen zaposlenih dolavcov in uslužbencev, ; mrvoc tudi in včasih so bolj v strojih in laboratorijih naloženi kapitalr Ta razvoj jo do lena naravon, kor jo pač človek s sv o j in razumen j.Tna.sol novo noznosti lazjoga in ccncjsoga proizvajanja ter upregol nanosto svojih nisi« naravno silo, Tak^razvoj jo sano-po sobi človoštvu gotovo koristen, ker mu aaje nežnost bolj Človeškega zivljonja - lažje delo,-krajši delovni čas, voc noznosti za duhovno zivl jonjo-itd. - Toda tudi sano po sebi dobra stvar noro ir.oti kodaj nougodno družbeno posledico, zlasti oc njeno rabo no vodi ozir na oboo blaginjo, mrvec sebična icoriot; Tako dozivijano zadnje čase v sovomoaneriskon gospodarstvu tako hitro uvajanje avJ:ch' natlenih strojov, da dola brozposolnosti ni nogoco vec pripisati sezonskemu in ciklične nu, valovanju, mrvoč strukturni spronoribi gospodarstva prav glodo raznor ja mod dc*~ lon in kapitalon, ki sodolu jo ta v doloconih podjotjih. v Razlogov za posposovanjo avtomtizacijo je vec. Dolavstvo si je priborilo Žo tako nočan položaj v družbi, da ga nora podjetnik kljub načelni gospodarski svobodi upoštevati. Podjetnikov doloz na skupnem proizvodu postaja manjši kljub, tor.ii, da jo doeloj so stalno. naraščal v absolutnih stovdlkah» Polog sorazmerno visokih mezd nora podjetnik pri delavcih računati vedno na razno no pri jotnosti, ki m jih stroji povzročajo: bolozon, nanorni iz ostankiza-vlacovanjo dela-, stavko in pdb. Polog vsega toga pa je dolavstvo samo vneslo v gospodarski sostav določbo, ki priganja podjotniko k avtomatizaciji. Kot jo bilo Žo ononjono, so razna socialna bronom, ki jih jo podjetje zavoaano plačevati, odnor-jajo po številu dolavcov ter nameščencev ter njih dohodkih, doc in ostane dejanska- gospodarska noč podjotja bol^ ali ranj neupoštevana. Podjotja, ki zaposljujojo veliko ljudi, plačujejo nnogo večjo dajatve kot podjotja z voliko noro avtomtizaci jo, čoprav so rodno podjotja drugo.- . ■ vrste gospodarsko nočnojsa. če uspo. podjotnilcu, da zniža z uvedbo novih strojev število dolavcov in uslužboncev, si znanjša polog ostalih prodnosti tudi znetok, ki-ga i mora placovati za razno socialne dajatve na podlagi obstoječih zakonov ali delovnih pogodb. V ton pogledu predstavlja dolno dosežen predlog za zajancene iotno nozde v ovtonibilski itiduotriji paradoks. Na oni strani jo povdarj^ia propaganda avtomobilske unijo j. da bo zajamčena letna no zda zavarovala delavec p:-ea nt ednini posiodi-c;ni avtomatizacijo, ki so koža v veliki nori tudi v av.tonibilski irdue-tžji* na drugi strani pa jo sam-prodlagala in ste. Ford ter General Motor v ZDA tudi sprejela, da plačujejo podjetja- pi; is pevko v posebni fond z ozir on m stovilo delovnih ui (po .5 i. nc vsako &t3m:xo -vk-oK Znanj sanj o štovila dolavcov z uvedbo novih sort oxzcVLp\r ¿\nih strejov bo-znanj s;: lo višine prispevkov podjotja v ter posebni fond za mjancone- letne nozde, ki jo edini vir. za plačevanje nozd v prinoru brezposelnosti (polog brezposelnega zavarovanja)» Ko se fond-izčrpa, nino podjetnikova obveznost, do delavcev, Kor je avtomatizacija gospodarstva dob).a ter im samo prehitre uvajanje neugodne posledica &a- družbo (strukturno brezposelnost), se zdi dokaj naravno, da se oči pravijo posebno nagrade, ki jih podjetnik dobim- od' današnjega roda z uvajanjon avtoratiziranih strojov«. Taka tiagrada, ki jo nn.og\ prezre,-jo prav projo orwnj--ccr obronoaitov podjetja s aoaialnini- daj&t-s-esni z eziron m stovilc doleveov, Taka obro- moni tov jc^aaradi žo ononjono - oproncnbc razrsorja nod dolor, in kapitalom. že sampo oobi kriv iona-, Jcor. - no razdoljujo socialnih bromen po gospodarski znog 1 j ivosti,. polog ' toga-pa sluzi so kot nagrada za drussbono škodljivo hitrost uvajanja avtonatticrdh stro-v gospodarstvo, .... .. ' ' Eli: bi toro j; ¡rc skrajni ca3,.da 30 določi nov kl juo za določevanj o višino do-cjialnlK: dd jatov pod joti j, ki bo-upoštoval" njihovo dojanskó gadpoddtfoko noa* obe non pa-so. odpravil" posobno nagrado za u^jtojó:av±íKJLtianih; strojav, dfcos DSJAM.ÜKA VRSDMO&T DRUŽINSKIH DOKLAD V KANADI Kanad alar vlada' jo izdarla- 1. 1944 zakon» go ka teren plačuje vlade iz splošnih davčnih virov doklada za otroko. Doklado so plačujejo za vsakoga otroka, ki jo bil rojon v Kanadi ali jc živel v Kanadi vsaj ono loto do 16 lota starosti. Doklado so placujojo nosečno in sicor po: $ 5,- za vsakoga otroka pod šestini loti, $ 6,- za vsakoga otroka od 6 do 9 let, $ 7.- za vsakoga otroka od 10 do 12 lot, $ 8.- za vsakoga otroka od 15 do 16 lot. Razen toga so zahteva, da zadosti vsak otrok, zakatorega placujo vlada doklado, provineialnin predpišem glodo obvozno šol3kc vzgojo. Družinsko doklado niso podvržono dohodninskonu davku. Na prvi poglod bi vsakd'o r.islil, da so družinsko doklado onako za vbo brez ozira na premoženjsko stanje* Nominalno da» toda dejansko no. Davčni zakon nariroc vnaša razliko pri davčnih oprostitvah glodo otrok, za katero sprejemajo starši družinsko doklade, Starši oz. varuhi, ki za otroko okrbo,pa zanja iz katerega koli razloga nc prejemajo družinskih doklad, smejo odštatl kot davka prosti znesok po $ 400,-za vsakoga otroka. Za otroko pa, ki pro jota j o družinsko doklado, dovoljuje zakon^po $ 150.- davčne oprostitve. Ker jo dohodninski davole v Kanadi progrosivon, ja končni rezultat razlike v davčni oprostitvfc ta, da so družinsko doklado v resnici rogrosivno. Kar država nt oni strani daje kot doklado, jeni jo na dirugi strani kot povečano noro davka v primeri z onini^ ki doklad no projomajo, pa so. zato upraviconi do vocjo davčno oprostitvo. Pri določeni višini dohodkov so spremene otroške doklado aclo-v noke vrste globo, ker poBtane njihova vrednost dejansko negativna. Država s povocanin dav-kon prejonniku doklad odvzame vea kot tistonu, ki doklad ne sprejema* Primerjava dejansko vrodnosti družinskih doklad, to je količina denarja» ki družini za izboljšanje življonskih pogojev otrok ostane, kažo naslednjo oliko. Podatki 00 izračunani za družino z 1, 2, 5> ^ in 7 otroci v dohodninskih skupinah od $ 2.000,- do § 6.500,- lotnih dohodkov v stopnjah po 100 poznojo v vočjih proslod«-. kih (po odbitku zneskov za pokojnine, članarine unijam, dobrodolnfci ustanovam tor za dolno oprostitev izdatkov za zdravijanjc, toda brez odbitka davčnih oprostitov na osotío^« V primeru, da jo v družini voč otrok, jo vorjotno, da bodo dobivali doklado v različni višini zaradi različne starosti. Naš primer upošteva samo najnižjo skupino, ker ostano sorazmerje gri ostalih skupinah v glavnen isto kot^pri najnižji, Davku zavezani Družinsko doklado. - realna vrednost za družine z ...... otroci dohodek broz 1 2 5 4 7? osebne oprostitvo 2.000,- I $ 60.» $ 60.- $ 60.- § 60.- S 60.- 2.100.- 60,- 60,- 60.- 60.- 60.-2.200.- 52,- 60,- 60.- 60,- 60.- 2.500.- 55.- 60,- 60.- 60.- 60,- 2.400.- 18.- 52.- 60,- 60.- 60,- 2.500.- 17,- 45.50 57.55 60.- 60,- 2.600.- 17.- 55.- 51.66 60.- 60.-2.700.- 17,- 26.50 46.- 56.- 60.- 2.800,- 17.- 18.- 40.55 51.75 60,- 2,900,- 17.- 17>50 54.66 47.50 60,- 5,000,- 17,- 17.50 29.- 45.25 60.- 5.100.- 17.- I7.5O 25.55 59.- 55-85 5.200,- 16,- lTi.50 17.66 54.75 56,42 5.300.- 14.- 17.50 17.35 30.50 54.- 5.400.- 12.- 16.50 17.35 26.25 51.57 5.500.- 12.- 15-50 17..- 22.- 49,14 5.600.- U— - 14^50 ... 3/Í-33 iZ-75 46»71 _________________-______Zsag crc: tAl—in_ jcozgladl-----------------------51*.— Davku- zavezani Družinsko doklada - roalra vrednost z,a družino z..... otroci. dohodek brez 12 5^ 7' osebno oprostitve 5.700.- 0 12,- $ 15.50 S 15-66 6 17..- 9 44.28 5.800.- . 12.- ■ 12.50 • 15.- • l6-50 • 41.85 5.000.- 12.- 12.50 14.55 16.- 59.42 4.000.- 12.- 12.50 15.66 15.50 57.-- 4.100.- 12.- 12.50 15.- 15.- 54,42 4.200.- 12.- 12.50 12.55 s 14.50 51.71 4.500.- 10.- 12.50 12.55 14.- 29.- 4.400.- 8.- 11.50 12.55 15.50 26.28 4.600.- 8.- 9.50 11.66 12.50. : 20.85 4.700.- 8.- 8.50 11.- 12— J.8.14 4.800.- 8.- 7.50 10.55 11.50 15.42 4.900.- 8.- 7.50 9.66 11.- 15.- 5.000— . . 8.- 7.50 . 9-- 10.50 ' 14.71 5.100.- 8.- 7.50 8.55 10.- . 14.42 5.200— 7.50 7.50 7.66 9.50 15.85 . 5.500— 9.50 7*50 7.66 9.- 15.28 5.400— H.50 8— 7.66 8.50 32.71 5.500— 12.50 9— 7.50 8.- 12.14 5.600— - 12.50 10.« 8.16 7.50 11.57 5.700— 12.50 11— 8.85 7.75 11.- 5.800— 12.50 12.- 9.#> 8.25 10.42 5.900— 12.50 1Ž&50 10.'l6 8.75. 10.14 6.000— 12.50 > 12.50 10.85 9.25 9.85 6.100— 12.50 12.50 II.50 9.75 9.50 6.200— 11— 12.50 12.16 10.25 . 9.50 6.500- 8— 12.50 Sfevsp 10.75 9-5.0 6.400— 5— 11— 12.50 11,25 9.50 6.500— 5.- 9.50 12— 11.75 9.J& 7.000— 5.- 5.- 7.- 9.50 8.57 8.000— 5— 5— 8.55 5.- 8.42 9.000— -5— -5.- -2.55 1— 5.- 10.000— ^-5— -5— -5— -5.- -0.42 20.000— -52.50 -52.50" .50 -52.50 -52.50 100.000— -102.50 -102.50 -1102.50 -45332.50 -102.50 Kot kaže kanrdski pripor, jo nožno vplivati na gospodarski goložaj družino na dva načine: neposredno z druzinskini dokladani in posredno z vecjiri davenini oprostitvani, ki oc stopnjujejo 3 stevilon otrok. ■ V Kanadi je višina družinskih doklad kakor tudi osobna davčna oprostitev za vsakega otroka iste. brez ozira na višino dohodkov družino. Toda davek can jo progresiven (doseže 80^ pri dohodkih nad 400.000.^4 letno), kar ina za .posledico, dR so realne, vrodnost družinskih ifcklad poetopona nanjsa. To nižanje dejansko vrednosti kaze zaradi tehniko zaračunavanja davka ^progresivno obdavčenje skače od stopnjo do stopnjo in ostane na isti višini v določeni skupini, n. pr.l77° do lotnoga zaslužka do 1.000— 19$. nedelj 000 — in 2.000— itd.) nahjso hodoslodnosti. Vrednost nekaj časa pada, nato pa v višjih dohodninskih razredih zopet nokaj časa naratča, potor. pa zopot pada.! Iz preglednico je razvidno, da «vstopa to naraščanje pri dohodkih, nad 5»500— letnih dohodkov pri druzinah^z 1 otrokor in nekoliko pozne jo v ostalih skupinah. Enako predstavlja izjeno splo^no-a prrvila^ da jo realna vrodnost doklr.do višja pri družinah z voč otroki, da so višjih dohodninskih skupinah doklr.do skupin z več otroci nanj vredno kot v skupini z onir. otrolcon nanj (od 4<#0C— v naprej). ^ Znanjsevanjo realne vrednosti doklad dosozo tako noro, da no ostano sano pri ničli, carvoc napreduje celo v negativno vrednost. To poneni, da plača osebe, ki, pr.o-jenr. družinsko doklado, državi v coloti več kot oseba, ki družinskih, doklad ne spre jena, pa ina isto število otrok in enako dohodke. Sicor je ros, da se to dogodi šele v visokih dohodninskih razredih, kjor ne vpliva vec na gospodarski položaj družino, je pa ničelna napaka, ki no bi Snela biti dopustna v dobroti davčnon sistem. Kritične ne jo, kjor gos ta ne vrodnost družinskih doklad negativna, so: za družino z 1 otrok-on nod 8.250 (se + 1 $) in 8.5OO (-1^), z 2 otrokom nod 8.§00 (šo +1 0) in 8.600 (-10) s 5 otroci nod 8.800 (so + 55/) in 8.900( -1 $), s 4' otroci dosožo nič pri 8.900, s 7 otroci nod 9.900 (Šovl4 ji) in 10.000 (- 42 /O. Kor jo Icuppa r.oc dolarja po 1. 1944 zo precej padla, je vrednost doklado tudi v tcn^poglodu nižja, kar pa no zadene sano višjo dohodninsko sloje, rarvoč onako tudi najnižjo. Iz potodanega jo razvidno, da-predstavljajo družinsko doklado nekaj gospodarske ponoči za najnižjo dohodninske razrodo ig za družino s stovilnini otroci, do-5 in jo pri družinah s srcdnjird dohodki. zo.vprašanje,, co ni s a-, s treski unrnvo 2© kot dojanska vrednost doklad. R.SujoG. KNJIGE: . ¡i Hans Sodlmayr, "Verlu3t dor Mitte", Die bildando Kunst dcs 19. u. 20. Jhdts. ala Symbol dar Zeit. (Založba Otto Müller, Salzburg 19^3, pp.254.~) " Izguba sredino" jo naslov obširno in izredno lopo opronljcno razpravo prof. Hansa-Sodlmayr a, bivšoga rodnega profesorja umetnostne zgodovino novojsega casa na univerzi na Dunaju, in o izgubi to " sredino" na račun toga, kar smatra avtor^za bolno okstrome, o izgubi ravnovesja in izgubi glodanja- človekovega na trajnojso vredno-to s pomočjo tistih vozi, ki spafarjo časovno amojono pojmovanje lepoto z brozdobnini otičnimi vrednotami .postavlja pisatelj svojo teorijo o potrobi vrnitve v ustaljen rod, v slog, v sistorn. Pri čitanju to knjigo som so spomnil" nohot<£ -na dvojo drugih dol, ki istotalco razpravljata o prolonu nasoga časa:, namreč na Schubartovo znano knjigo " Evropa in' duša vzhoda", ki tako živo prikazuje naš cas kot prookrot od materialistična? usmer-jono. sodanjosti v 00 neznano bodočnost,-lci so no zadovoljujo le z narav o si ovitimi dokazi in statističnimi sklepi, - tor na "Milogo našo dobo" od JoscOrtegayCassotar, ki jo monda kot prva postulirala razumevanje za novo;dobo, in naglašala> da jo zorohjo v abstrakt nova pot poduhovl jonja, sprostitvo in nov način poglobitve v nolitov k Neskončnemu, ki jo nimamo pravico obsojati, tudi ako nam je njon jazik šc nepojmljiv,. Isti avtor jo zaključil svoj osoj " La Roboilión do las Mxsas" z ugotovitvijo, da to, kar doživljamo, šo ni boj noko.novo civilizacijo o staro, marveč lo zanilsnnjo formalnih vrednot obstojocc civilizacije. Ta ugotavitov jo no Janko tomolj, ki Sodlmayr na njom rradi, sodi in obsoja--— obsoja, kakor bi sla doba mimo, proko njoga, v živom propricanju, da jo odino pravilni siotom tisti, ki so iz njoga izšli slogi, t.j. izrazi lopotnoga-pojmovanja skupino, in-da jo individualno pojnovanjo pot v leaos. Akoravno so s tem vid ikon no bb strinjal vsakdo, jó knjiga po svoji vsebini vendar izredno zanimiva. Ihteriel zanjo jo zbran z izrodno pridnostjo, akoravno no brez predsodka, in to volja pravtako za ilustraoijo, kakor za bogato viro, ki jih avtor mvaja. Na podlagi toga matoriala nam prikazuje pisatelj nase dobo kot bolnika gledo na ostotiono pojmovanja v upo -dabljajoči unotnosti. Njegova knjiga jó zato tudi razdoljona v tonu primorna poglavja. v V svoji simptomatiki nas povodo kritično v dobo iskanja- novih slogov, v puščavo unotnosti broz oiljov, v nasprotstva, ki jih ctvarja^o zahtevo nodornoga ziv-' ljonja o tradioionaliznon v arhitokturi, v fragnantarno nisljavo, ki lebdi nod idoa-lon koristnosti in pojnovanjon lopoga kot nokaj danoga, in skratlar v prohod iz usta-ljoncga, urojonoga, uzakonjenoga ostotičnoga sistema, čonur pravi sprostitev kaotičnih sil. V študiju diagnozo izraža izrodno zaninivo nazore o humanizmu, ki so v ostalon karaktoristični tudi za dóbo sano, ki jo proživljano. Slovoka postavlja v srodino dogajanja, in na vzgledih o kritičnimi razlagani skuŠa pokazati, kako tsr idoal "člo-vok" gino iz moderno likovno unotnosti. Topoglodno okuša razdoliti Sodlmayr nodorno v tri revolucionarna razdobja» ki da-so dovodla proko sprošČonja unotnosti v zani-kanjo unotnosti. V aakljuonon, gotovo najbolj zaninivan dolu knjigo so anajdeno prod probIonom vrodnotonja doba in nodornih sploh, tor prod vprašanjon, da-li oznanja pokret unotnosti na individualna- - avtor j in pravi Icaotičnn - pota-norda tudi prookrot v svo-tovni zgodovini. Končno stavija pisatolj zahtevo, da na:j bi ohranili sredino, to jp vocno podobo človeka, ozirona da bi jo zopot ustalili tüdi v novih razmerah* pro-pričan je, da.čaka v "praznoti srodino" prostol, pripravljon za človoka, in da ga bo nanj dvignila unotnost, ki bo prišlas Kó odlagan Sodlmayr joyo lenjigo, lci ni jo dala- toliko novih: in prosonotl jivih poglódov m življonjo in hotonjc treh stolotij, pa se nohotc sprašujom, ali jo ros "vooni clovok" tisto, za čonor se lovi naša bolna doba? Ali ni morda bolna-prav radi toga* ker pozabijano, da- jo vse to, kar spoznavamo za prav in za lopo le majhen dro-boo toga, kar jo ro3? Ali no bolujono, v unotnostih prav tako kakor tudi v drugih sodbah, na svoji donisljavosti, na prodsodku, da nora biti človek nera vsonu? Ni dvoma, da vstaja prednani nova doba» norda pa lo ni doba kaosa, norda pa o lavó!; v' svajon podaavastnon stronljonju, da bi so iznobil idoala sariga sobo spoznava - malo skronnojo in obonon malo razsodno je, da ni sam bog, carvoo lo podoba Stvarnikoma, in da ^0 bodočnost, lcakorona koli že bodi,v rokah. Njoga, ki ga snono nazivati svo-jóga Ocota. - Jos. D on. K, Mmtjanl POGLED V REVIJE John J. KANE, CHRISTIAN SOCIOLOGY , An Urgent Need in Our Day. Social Order, doconbor 1954, str. 447 - ^50 V reviji Social Order, ki jo izdaja Institut of Social Order kat. vseučilišča v St. Louisu, Missouri, je objavil dr. John J.Kano, predsednik oddelka za sociologijo na vseučilišču Notro Dano,članek o krščanski sociologiji kot nujni potrebi sodobnosti. Avtor ugotavlja, da' jo odmer jeno katoliškem sociologu zadnjo^resto nod akadonskini poklici, kor jih ne gledajo postrani^sano^poklicni tovariši svetnih vsoučilišč, marveč tudi katoličani, ki jih sumničijo če že ne socializna, pa vsaj sekularizma. Toda Pij XII, je gozval katoličane, naj ustanove stolico za sociologijo na vseh katoliških visokih šolah. Zato bi vsaj pri katoličanih bil ze skrajni cas, da prenehajo s preziranjon sociologije. A. Conto, oče noderne sociologijo, je uvedel pozitivizon, čeprav pri njen mrgoli vrednostnih sodb, ki spadajo v socialno filozofijo. Vrednostne^sodbo so za socialno akcijo nujno potrobne, toda ne spadajo v sociologijo. Katoličani -^socio-logi jih črpajo iz katoliško socialno filozofije. Ker pa ni mogočo vedno ločiti obojega in jo mod ameriškimi sociologi število katoličanov neznatno, je razumljivo, da se pod plascon sociologijo širijo socialno filozofsko zmoto sokularizma, ki. mnogokrat znatno vplivajo na družbo (aneriski sociologi so n.pr. zagovarjali raz-poroko, uporabljanje protispočetnih sredstev in uvedbo sterilizacije). Nekatoliški. sociologi so na splosno dobri sociologi, pa slabi socialni filozofi, katoliški pa obratno dobri socialni filozofi, pa slabi sociologi, ki premalo upoštevajo^dejstva. Avtor razune pod krscansko sociologijo, za katero hoco vzbuditi vec zanimanja in tudi vec priznanja med katoličani, nekako sintezo med sociologijo kot pozitivno vodo (družba, kakršna jo) in katoliško socifelno filozofijo^ (družba, kakršna bi morala biti). Taka krscanska sociologija bo vodila do boljšo sociologijo in bolj realistično socialne- filozofijo, ki no bo izgubljala stika s stvarnostjo. Avtor je dobro označil slabost katoliških sociologov, da ne najdejo pravoga stika s^stvarnostjo in da zato njihove načelno rešitve ne kažejo dovolj primernosti za uspešno katoliško socialno akcijo. No zdi pa so ni pravilno, da hoco obnoviti nekritično mosanjo sociologijo in socialtio filozofijo v šolah. R03 jo, da jo oboje v življenju prepleteno, toda v znanosti je treba vedeti za mojo. Ko stremimo po dosegi novo enotnosti kulture, moramo ohraniti odprte oči za razliko med poodinini. vedani in jim priznati relativno sanostojnost (kritična enota kulturo), lastno vrednost in razliko v notodi. Tako naj bi tudi katoliški učni zavodi ohranili in gojili zavestno razliko med socialno filozofijo, sociologijo s sociografijo ter socialno politiko, dres. ODGOVORNOST IZOBRAŽENCEV W.Ropkodiagnosis of Our Tines,Social Order,April 1954 str. 148 "Koristno • je, da se sponni.no, da jo vsako veliko zgodovinsko gibanje -bodi-si dobro bodisi slabo, uvodla duhovna elita. To volja - ironično dovolj - celo za teorije, ki zanikajo vlogo olit. Toda odgovornost izobražencev ni bila nikdar tako volika kot danos. Danos je vse dvonljivo; nnogo ljudi si dela skrbi glede stvari, ki dejansko izginjajo in glode stalisča, ki ga naj zavzanejo* sredi babilonsko zne-sanih glasov pa čakajo milijoni bolj nestrpno kot kdqj koli prejo na nova gesla, ki jih bodo vodila". SODOBNOST . W. Ropko, n.n.m. str. 149 "Danosvmorcmo le pre jasno razumeti, kaj sta duhovni in nravni nihilizon. Smo sredi mogočnega duhovnega nodvladja, ki se bo - ali pa se tudi no bo razvil v novo kralj stvo vrednot in pravil. Nahajamo se v onom usodnih prehodov zgodovino, kjer je dovoljen svoboden in kaotičen tok praznoverju, mitom, globoko vsajenim boleznim duha, zlaganim vabam, ideologijam in demagoškin idejam vseh vrst". POZITIVNE VEDE IN FILOZOFIJA Pij XII, Nagovor članom Pontifikalno Akademije 24. aprila 1955 ^Ensign, 14 in 21.raja 1955) "...Ustvarjeni svet jo v rosnici manifestacija božje Modrosti in Dobrote, kajti vse stvari so prejelo od Njega bivanje in odražajo Njogovo veličino. Vsaka stvar je kot ona Njegovih bosodi in nosi slodove toga, liar bi mogli imenovati tonolj-no abecedo oz, te naravne in splosno zakone, izvedonc iz še višjih zakonov in harmonij, ki si jih napor razuma prizadeva razkriti v njih celotncn obsegu in aboolutnon značaju.Ustvarjeno stvari so bosodo resnice, ki sano po sobi, v svojen bivanju no vsobujejo niti nasprotij niti zmed, marvoc soglašajo druge. z drugo. Včasih jih jo zaradi rlobinc težko razuncti, toda kadar so jauno spoznano, kazojo vedno skladnost z višjo nujnostjo razum.....Vaša naloga ¿a, da razlagate knjigo naravo, da opišete njono vsebino in izvodeto iz tega zakljr.cko v dobrobit vsom... "Ifer ni znanost dosegla točko, kjer zahteva, da prodre vas duh do najglobljih stvarnosti in so dvigne do celotnega in harmoničnega pogleda nanje v njih celotnosti?.. "...Kadar razlaga znanstvenik podatko poizkusa in so podntopi razlagati pojavo., ki zadevajo snovno naravo kot tako, potrobuje luč, ki prihaja v nasprotni smeri (kot indukcijo, op.ur.), od absolutnega k relativnemu, od nujnoga k priložnostnemu. Ta luč mu moro razodoti rosnico, ki jo (pozitivna) znanost no moro dosoci z lastnimi metodami, ker povson prcB3ga čutila,-filozofija, znanost-splošnih zakonov, ki zadevajo vsa bitja in volja jo tudi v območju prirod oslovnih vod, nad in preko empirično ugotovljenih zakonov". M "...Ta sinteza zrhtrva solidno in zelo globoko podlago, odjeatere črpa svojo enotnost in ki služi kot podlaga najbolj splošnim resnicam. Različni doli tako enotno zgradbo morajo najti v tom temelju olomonto, ki predstavljajo njih bistvo. Zato jo potrebna vi3ja sila, ki bo dajala onoto s svojo univerzalnostjo, jasnost s svojo globino insolidnost 3 svojim značajem absolutnosti, učinkovitost s svojo nujnostjo. Ta sila jc zopot filozofija." "...Propiricani smo, da morejo dosoci prirodoslovno vodo v stalnem stiku s filozofijo kritičnega realizma, kakršna jc bila vodno "philosophia porennis", izrazom v svoj on naodličnejsen predstavniku, vsoobsogajoci poglod na vidni svet, ki bo do noko mere zadostil iskanje in goroco zoljo po resnici"... OJJLIL2LK_O_V_A_____ Kdor jo dobil to številko Razgovorov in razgledov, jih bo dobival tudi vnaprej, co soveda no bo izrazil žoljc, da jih ne žoli. Posobno zahvalo dolgu jen g, prof. dr. Zocovi<£u iz Montroala, ki jo dovolil porabo njegovo razprave o Francetu Vebru za Razgovore in razglede. Zahvala tudi vsom, ki so prispevali r,a tiskovni sklad. Številka jo izšla malo bolj zgodaj, kot jo bila napovedana, da mi no bo delala skrbi nod dopunton. Stovilo sodelavcev polagona narašča, vondar šo no v mori, kakor bi bilo želeti. Objavlcno bo vso, Icar soglasa z namenom tega dopisnega seninarja. Povdarek naj bi bil predvsem m sodobnih duhovnih tokovih, ki naj jih Slovenci ne bi prezrli. Kor jo omejen moj cas in tudi donarrr. sredstva za nakup knjig in revij - dola-ti moram kot večina po 40 ur na todon v tovarni v poklicu, ki nima z mojim dosedanjim duhovnin razvojon nikako zvozo - ne noron vsega san zasledovati in o vson poročati. Zato prosim, da napiso vsakdo, ki zadono. pri svojon-poklicnem dolu ali izven njoga najenjigo, clanko ali idojo, za katere naj bi zvedeli tudi drugi, napišo kratko poročilo za Razgovore in razglede. Rudolf čuješ 2JLOL1LJ "Tudi glodo dopisnega sominarja sano to odgovorim, da jo zamisel zelo lopa, toda no bo slo tako hitro, bo troba voliko potrpljenja in droganja. Pozdrav Vam in vsom znanimi Pa korajžaJ" Proč.g.p. Anton Prošeren,D.J.,Rim, "Zahvaljujem so Vam tudi za Razgovoro in razgledo. Moni se zdi zanimivo,kaj vso zanima katolislcogavlaika - intoligenta" . Prcč .g .p *ICalist Langerholz,O.F,M, "Voselo precenoconjo pa jc bila zamo napovod novoga lista "Razgovori in razgledi", kateri jo namenjen v^prvi vrsti razumništvu.. .i-fcno osobno jo pojav takoga lista silno razveselil, saj opažam, da sc^zaradi stalnega etika s tujejozicnim okoljon ne noron vce tokoco izražati v slovenščini kot bi so n.pr. v domovini. "Ker ni manjka rojakov, b katorini bi so pogovoril v prostih urah, ni mora to nadomestiti knjiga, oziroma list, pisan za ravon evropskega izobrasenca.. "Kor iibnei zadnje časo posvocajo Srednji Evropi tako voliko pozornost, bi no 3kodilo, ce bi v vsaki številki "Razgovorov" posvetili vsaj en članek srednjcovropskin zadevan in vprašanjon*.Branko Pistivšok, Munchon. "Kot jc prav, da so ozrete na nensko revijqjci nan niso toliko dostopne, enako tudi knjigo, nikakor no pozabite tudi na francosko in anglosaško, kolikor morote do njih. Tudi od teh narodov so lahko naučimo veliko in so dokopljeno do novih spoznanj in zaključkov". ^ Dušan Plcničar, Anglija. 1 Namenilicta ni sicer so ni popolnoma jasen, kor jo bil program najbržo začrtan v prvi številki, vendar iz podnaslova in iz. člankov lahko sklopan, da ste so lotili velike in važno nalogo mod slovenskimi izobrazcnci in zato ob tej drugi številki, ki sto ni jo poslali, Vam. lahko izrekam le iskreno costitko tako Van kot vson sodelavcem okrog lista z soljo,da bi list našel kar največji odmev mod slovenskimi izobrazcnci ter da bi Bog tisočkrat blagoslovil in polačal Vaš trud, Mitja-Brogant, Gorica