Leto iun. stranko zoo.
u iMlionv, v toreft Z. septembra 19Z4.
Cena Din. 1*50.
Iihaia dan popoldne, iivzemfti nedelje in praznike. — Inearatt: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst
i 2 D 50 p. večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda ID. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D.
i
=» PpraFBittTo: KnaOova ulica stav. 5, pritličje. — Telefon j te v. 304. =     lUodnlitvo: Eaaflova ulica tt 5, I. nadstropje. — Telefon itew. 34.
IV      Poštnina platana v gotovini.
„Ljudska samovlada".
Ni je morebiti učinkovitejše krilatice, katere se poslužujejo naši federalistični demagogi, kakor je beseda o »ljudski samovladi«. Radić razburja »rase z znanim razločevanjem >gospod-skih« in »negospodskih« strank. Stvar pa že ne vleče več in prejšnje nasprotje do inteligence že popušča. Govori o potrebi sporazuma med seljakom in »pošteno hrvatsko inteligenco^. Tem močnejša pa je propaganda naših klerikalcev s sleparskim geslom »ljudske samovlade«-, pri čemer računajo, đa priprost človek ne premisli tega gesla in da ne uvidi njegove notranje laž-njivosti.
-Ljudska samovlada«, kaj naj bo to? Na prvi pogled vsakdo misli, da gre za vlado, v kateri sede »ljudskec osebe, možje iz priprostega naroda, ki naj vodijo vse zadeve lastnega življenja in ki naj upravljajo državo. Dobro bi bilo, da so vsi ljudje enako nadarjeni, da se lahko zajemajo državniki, rolitični voditelji, gospodarji in upravniki kar iz priprostega naroda brez vsakega predhodnega strokovnega iz-Solanja in izobrazbe. Tega pa ne morejo misliti klerikalci, ko govore o »ljudski samovladi«. V svojih voditelj-sfcili vrstah imajo prav malo »ljudskttu voditeljev. Večinoma sc to orav »gu* spodske« osebe, ki se razlikujejo deloma po svoj? inteligenčni smeri, deloma po svojem gospodarskem blagostanju temeljito od ljudskih trpinov, od priprostega seljaka kolibarja, od priprostega delavca in uradnika. Vidi se torej, da takozvane »ljudske samovlade« v najpriprostejšem, v pravem smislu besede ne moremo izvesti. To bo mogoče samo v idealnem položaju, ko bedo vsi ljudje izenačeni. Danes nače-liujejo takozvanim »ljudskim strankam« prav gospodski ljudje, ki žive povrh tega samo od politike. Politika jim je poklic, politika jih vzdržuje in jim do-naša lepe dohodke, udobno življenje. G. Radič se ne more pritožiti, da si služi kruh v potu obraza in g. Korošec bi se tudi obotavljal, izpremeniti sedanji poklic ter iti na pr. v kak zakotni, gorski farovž ali pa za kanonika v kako mesto, kjer bi odpadle reprezentance, veliki banketi in druge take omamne prireditve pravih »ljudskih« predstavnikov.
Ko človek sliši taka hvalisanja (»mi smo ljudska samovlada:<), ga popade radovednost, da odblizu potipa Jjudskega »samovladarja« in da ugo-« tovi. v čem obstoja razlika med »sa-movladarjem« in običajnim zemeljskim občanom. Ali morebiti v načinu zasebnega življenja? AH se tak klerikalni samovladar« dejansko odreka slastem tega življenja in ali odbija od sebe dejanja, ki ne posnemajo ljudskega, priprostega življenja in delovanja na deželi? Vsi ti gospodje od Radića do Da-vidovića (kajti tudi g. Davidovič je »ljudski samovladar« in beg g. Spalio, ki ima milijone, je tudi Po klerikalni teoriji zastopnik »ljudske samovlade«) žive prav udobno, se temeljito ločijo od priprostega seljaka in odvračalo z vsemi štirimi od sebe križe in težave priprostega, »ljudskega« življenja.
O »ljudski samovladi« torej ne more biti govora, dokler ne sede v ljudski samovladi povsem priprosti nožje iz naroda. Mi smo prepričanj. da tega danes ni mogoče izpeljati in cfa je treba za vsako stvar in tudi za politiko vod»leliev ter upravnUi strokovnjakov in da torej £es!o »ljudske samovlade« ne more b?tl stvarno geslo politike, kjer se morajo izbirati najsposobnejši, irr?rveč s?»mo geslo demagogov, ki zapeljujejo z lepimi besedami narod, da z n?egovo pomočjo udobno ekzistirajo in živijo.
Morebiti pa pomeni v ustih klerikalcev »ljudska samovlada* vlada Takih ljudi, katerim narod poveri zaura-nje. To je zopet nekaj drugega. Ako narod hoče. da ga zastopa enkrat ^»gospodska«, drugič »negospodska« oseba, je to njegova stvar. Potem pa je tudi govor o »ljudski samovladi« jalov, kajti socijalistična vlada je ravno tako v slučaju narodovega zaupanja »ljudska samovlada«, kakor kapitalistična vlada ali pa zemljoradniška vlada. Kako pa
Radić gre svojo pot.
Plenarna seja HRSS. — Radić bi rad spravil Hrvate kot posebno državo v Zvezo narodov- — Sklepi.
— Zagreb, 1 septembra. (Izv.) V
prostorih HRSS v Maravski ulici št. 17, ne pa, kakor je to želel voditelj hrvata skih seljakov, v dvorani nekdanjega hrvatskega sabora na Markovem trgu, je bila včraj ob 11. dopoldne plenarna seja hrvatskega narodnega zastopstva. Na to sejo so bili prvikrat pripuščeni novinarji HRSS naklonjenega tiska.
Stjepan Radić je po formalni otvoritvi takoj povzel za besedo ter zelo obširno govoril o mednarodnih problemih in nadaljnih političnih smernicah HRSS. Radić je med drugim izvajal:
Najpreje mi je govoriti o ameriškem predlogu za razorožitev. Dne 27. avgusta lanskega leta je prišel k; meni neki Anglež ter mi predložiT ameriški predlog o razorožitvi v vpogled, predlog, o katerem sedaj razpravlja Društvo narodov na svojem plenarnem zborovanju. Po ameriškem predlogu se ima smatrati vsaka ofenzivna vojna kot mednarodni zločin. Ce pride do oboroženega konflikta, ima o njem najpreje soditi mednarodno sodišče. Ona država, ki bi odklonila sodbo tega sodišča, se ima smatrati kot napadalka in za vojno odgovorna. Ta predlog je v toliko pogrešen, ker računa samo z državami in vladami, ne pa z narodi.
Za tem je Radić obširno govoril o ciljih mednarodne demokracije, ki daje edino možnost, da se čuje tudi glas narodov. Radić je mnenja, da je amerikanski predlog dober, vstaviti bi se imeli še dve važni točki:
1. Ce se v kakem parlamentu ustvari pacif?«t?»čna večina, a če v dotični državi dosežejo vojaški in dvorni krogi, da se ta večina zruši, se ima tako državo proglasiti za napadalko na celokupno Društvo narodov.
2. Ce se v eno državo zveze več narodov, a en narod izvoli vse svoje zastopstvo kot pacifistično, je potrebno, da Društvo narodov pozove tak narod v svoje članstvo. Ce je vlada proti pacifističnemu zastopstvu tega naroda, tedaj jo je smatrati kot napadalko na Društvo narodov.
Stjepan Radič je dalje mimogrede omenil, da mu je bilo od gotove strani naznanjeno, da žele n;egovega prihoda v Ženevo.. Ta poziv je odklonil, ker ne žeK priti v konflikt z oficijelnim zastopnikom zunanjim ministrom dr. Vojo Marinkovićem.
Sestanek Male antante v Ljubljani je bi! zelo nesrečna rn»se!, ker je povzročil dojem. da Češkoslovaška, Romunska in Jugoslavija sklepata pred sejo Društva narodov sporazum, kako bi se mogle protiviti načrtu o razoro-
žitvi. To je bila največja stranpot zunanjega ministra.
Govoreč o prilikah na Balkanu je med drugim dejal:
Velika Britanija želi, da Bolgarska pride do Egejskega morja. To ji je bilo obljubljeno po pogodbi. Pasić je hotel, da pripravi vse tako, da pride on do Soluna. Bivši minister Obov in poslanik Kosta Todorov sta sprejemala v Beogradu novec v švicarskih frankih, da se bolgarski begunci, ki so se zatekli k nam, oborože. Prejšnja vlada .«e oboroževala begunce, da bi se ž njih pomočjo polastila premogovnika Per-nika na Bolgarskem in da naša vojska vkoraka v Sofijo.
V Moskvi je Radić doznai, da bi v tem slučaju z vsemi silami Rusija stopila v akcijo in zasedla Beograd in Sotijo.
Pašić sam kot Pašič je organiziral umor v Sarajevu leta 1914. V ožjih krogih se je Pašič kot ruski poslanik Iz-volski hvalil: »To je moja vojna!«
Stjepan Pađić obsoja vojno, povzročitelje vojne imenuje požigalce domače hiše. Požigalci hiš so iz Pribiče-vičevih krajev. k;er je tam ljudem zažgati hišo to. kakor reči jim: ^Dobro jutro!« Pravijo, da je PribiČević Kor-dunaš ali Ličan. To ni res. Pribičević je iz kia;'ev. kjer so ljudje kradli vo!e in se skrivali v cerkve.
Radić je dalje izjavil, da njegov pacIKzcm ni nikak defetizem.
Po končane.n govoru je predlagal tajnik pes!, dr. Krnje Cz sprejme nasietli i kratki sklep.
Hrvatsko narodno Tastopstvo je v svoji redni seji dne 3'. avgusta 1924. leta ooslušavši poročilo predsednika o ameriškem predlogu glede razorožitve sklenilo:
1. Hrvatsko narodno zastopstvo popolnoma sprejema načela onienjene-nega predloga, delovalo bo % \senii si-/aini, da to stori tudi parlamentarna večina, kateri pripada današnja parlamentarna vlada, ki jo podpira HRSS.
2. Hrvatsko narodno zastopstvo in ves hrvatski narod ojačan hoče nadaljevati z vsemi silami človečansko miroljubno politiko, katera gre za praktično in realno ravnopravnost jo vseh narodov in vseh narodnih manjšin v državi, vseh stanov in pokiicov.
Ti sklepi so b'M sprejeti soglasno. Nato je sledila razprava o notranjepolitičnem položaj in p nadaiini taktiki Temu delu seje novinarji niso smeli prisostvovati
Vladino stališče nevzdržno.
Narodna skupščina se sestane 10. t. m.   Neizbežen konflikt med
Radićem in zunaniim ministrom.
— Beograd, 1. septembra. (7zv.) Več poslancev Radićeve stranke je danes prispelo v Beograd. Jutri pride v narodno skupščino dr. Maček. Radi-čevci bodo še nadalje vodili kontrolo nad vladino politiko in obenem stali v tesnih stikih, da se bo izvajala zunanja in notranja politika po njihovih intenci-jah in željah. Radićevim poslancem je bilo sporočeno, da bo narodna skupščina sklicana na kratko izredno zasedanje v svrho rešitve najnujnejših zadev in zakonov dne 10. t. m.
Z ozirom na sklepe HRSS, ki jih je včeraj sprejelo hrvatsko narod lo zastopstvo na svoji redni seji. smatrajo dobropouceni krogi, da je konflikt med zunanjim ministrom dr. Vojo Mariako-vičem in Stjepanom Radićem neizbežen. Oba zastopata v mednarodnovaž-liem problemu o razorožitvi držav, ki ga sedaj razpravlja Društvo narodov, naravnost diametralni stališči. Politični krogi konstatirajo. da ie zunanji minister na razorožitveni načrt odgovoril povsem v nasprotnem smislu, kakor
je konkretno z našo ^luidsko samovlado« z našimi »ljudskimi« zastopniki? AH moremo vpričo kulturne zaostalosti našega seljaka v Makedoniji in na Hrvatskem reči. da ie volil g. Radića brez prigovarjanja od strani g. Radića farnega, torej brez vnebovpijoče de-! ma?og!Je hrvatskih republikancev in da je današnje prepričanje hrvatskih mas plod lastne uvidevnosti in ne posledica nebrzdane in neovirane demagogije z velikimi gesli republikanizma, seljaštva (protigospodstva!), federacije itd. Takozvana ljudska prepričanja so v resnici posledice harangrranja ljudskih mas po spretnih političnih mešetari ih, ki žive od politike in ki na ta
način ustvarjajo »ljudsko« mnenje in sebe proglašajo kot zastopnike ^ljudstva« potem, ko so ga zapePali na stranpota varljivih ljudskih, demagoških gesel. Zato pa je beseda »ljudska samovlada« v ustih takih demagogov dvakrat pogrešena in lažni iva stvar. Niti so »ljudski« v smislu, da bi bili v zasebnem in javnem življenju ter po mišljenju in čustvovanju »ljudski«. Iz priprostega naroda in ž njim skladni, niti so »ljudski« v drugem pomenu, da bi bili voljeni iz lastne uvidevnosti naroda in iz lastnega nagiba. Sami sebe propagirajo in narod zapeljujejo, da jih voli kot ^ ljudske« zastopniki?.
to zahteva HRSS v 1- točki svoje nedeljske resolucije. Trdi dalje, da bo Radić zahteval od vlade, da da naši delegaciji v Ženeva popolnoma nova navodila.
Kraljevo potovanje po južni
— Beograd, 1. septembra. (Iz.) Ni. Vel. kralj Aleksander I. se do danes zjutraj še ni povrnil v Beograd. Kraljevo potovanje po teh krajih ima dalekosežen pomen in veliko važnost, ker jasno spričuje, da je narod iz globokega monarhističnega prepričanja vdan svojemu junaškemu vladarju. Kralj se je v soboto udeležil z večjo lovsko družbo velikega lova v znanih tetovskih pragozdih. Tudi v teh gozdih ni bilo za kralja nobene nevarnosti. Včeraj v nedeljo ob 9.30 dopoldne je prispela kraljevska dvojica v Niš. Prebivalstvo je priredilo kralju in kraljici sijajen sprejem ter ju povsod z največjim navdušenem pozdravljalo ter jima prirejalo prisrčne ovacije. Ob 10. dopoldne je s postaje kraljevska dvojica odšla v saborno cerkev, kjer ju je nagovoril prota Pejović. Po božji službi je kraljevska dvojica odšla v Niško Banjo kjer je ostala kratek čas. Popoldne sta se povrnila nazaj v Niš. Od tu sta se odpeljala v Čuprijo in Mladenovac, Kraljevega povratka v Beograd pričakujejo tekom današnjega dneva.
Ohoinske volitve na Jesenicah.
— Jesenice, 1. s ep t. Včeraj v nedeljo so se vršile občinske volitve na Jesenicah na Gorenjskem. Vršile so se povsem mirno in ni prišlo uo nobenih incidentov.
Rezultat glasovanja je bil ta-le:
Demokratska stanka je dobila W glasov in 7 mandatov.
SLS (klerikalna) 412 glasov, 15 mandatov.
NSS (narodni socijalisti) 85 glasov, 3 mandate.
Stranka delavcev m kmetov (komunisti) 128 glasov, 4 mandate.
Socijalistična stranka Jugoslavije 88 glasov, 3 mandate.
Nar. radikalna stranka 43 glasov, 1 mandat.
Napredne stranke so dobile skupaj 327 glasov in 11 mandatov.
Splošno se je opažalo, da komunisti trumoma vstopajo v klerikalno stranko, kar je nad vse značilno.
Velikanski poraz zemljoradnikov v Bosni.
— Beograd, 1. sept. (Izv.) Današnje »Beogradske Novosti« objavljajo poročilo iz bosanske Krajine (okolica Banjeluke), po katerem je zemljoradniški poslanec in bivši poslanik Joca Jovanović Pižon doživel velikanski poraz na svojem agitacij-skem potovanju po tamošnjih krajih. Razjarjeni kmetje so zemljoradniške-ga poslanca nagnali s krepelci. V velikih skupinah so demonstrativno nosili v sprevodu kraljevsko in kraljičino sliko, kakor tudi Pašićevo. obdani z zastavami so vzklikali: »Doli izdajalci! Živel nacijonalni blok! Živel Pašić!« Po vseh krajih prestopajo nekdanji zemljoradniški volilci v radikalno stranko. Nekatere zemljoradniške organizacije so popolnoma prenehale, izročile so pečate in knjige radikalnim organizacijam. Poslanec Jovanović je moral naravnost bežati iz svojega volilnega okraja.
Kraljev povratek v Beograd.
— Beograd. 1. septembra. (Izv.) Ni. Vel. kralj Aleksander I. in kraljica Marija sta včeraj ob 13.30 popoldne odpotovala iz Niša, kjer sta popreje še po-setila bolnico in si ogledala zanimivosti mesta. Ob 15. sta prispela v Čuprijo. kjer jima je bil prirejen prisrčen in sijajen sprejem. Od tu sta se odpeljala v Mladenovac. Snoči je kraljevska dvojica prispela v Toplo Topolo, kjer ostane do četrtka, nakar se oba povrneta v Beograd.
1 Veliko zborovanje Društva
narodov v Ženevi.
Prihod delegacij. — Macdonald in dr. Marinković. — Otvoritev zborovanja danes.
— Beograd, 1. septembra. (Izv.) Včeraj opoldne je prispelo iz ženeve kratko brzojavno poročilo, da je včeraj zjutrai zunanji minister dr. Voia Marinković s člani naše delegacije tjakaj prispel. Istočasno sta v ženevo prispela tud: romunski zunann minister D u c a in bolgarski zunanji minister Kalfov s svojima delegacijama.
Na kolodvoru je pozdravil našo delegaciio poslanik in nas zastopnik pri Društvu narodov Miliutin Jovanović. Naša delegacija se je nastanila v hotelu »Bon rivage«. kjer se nastani tudi ministrski predsednik Macdonald. tako da bo naša delegacija v neposrednih stikih z angleškim premi-erjem. Francoski ministrski predsednik Merriot se nastani v hotelu »De Berrv«.
Včeraj ziutraj je prispela v Ženevo tudi italijanska delegacija pod vodstvom Salandre, Scialoje in Schanzerja.
— Ženeva, 1. septembra. (Izv.) Danes dopoldne se na svečan način otvori plenarno zborovanje Društva narodov. Vse delegacije, ki se udeleže tega zborovanja, so že prispele semkaj.
— Ženeva, 1. septembra. CIzv.) Kakor javljajo nekateri inozemski listi, zlasti italijanski, ne potuje zunanji minister dr. Marinković v Pariz, temveč se po končanem zborovanju Društva narodov, ki bo trajalo do konca prve polovice septembra, sestane z ministrskim piedsednikom Mussolinijem v kakem mestu Italije na progi Milan-Trst.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNA TRGOVINA.
Hrastovi plohi neobrobl.ienl moot« 30 mm deb., od 2 m dolžine, franko meja blacro 1400, h'odi bukovi I., II. od 2 m dolt. in 30 cm deb., fr. naklad, postaja d. 280. trami. monte. fr. meja bi. 430. deske, od 16 mm naprej. I., II., III., fr. meja bi. 685. želez, pragovi, hrastovi, za komad, fr. postaja d. 20, oglje vilano Ia, fr. meje den. 122.50, drva. suha bukova do 10-% okroglic fr. meja bi. 33.
Žitarice.
Pšenica, domača, pariteta Ljublj. dan. 385, pšenica, hrvat., par. ljub. bi. 400, pšenica bačka. Bačka postaja bi. 365. koruza bačka, Bačka par. Ljub. bi. 350. koruza de, fektna, po vzorcu, par. Ljublj. bi. 325. ječmen pivovarski. 65-65. par. Ljub. 1 vag. d. 460. bi. 465. zaključek 465, laneno seme, prov. Os.iek. par. Ljublj. 1 vag., d. 695, bi. 695, zaklj. 695.
Ostalo blago.
Suhe gobe. po kakovosti den. 48—53, jabolka, prebrana. Ia fr., meja d. 200. bi. 225. seno Ia. sladko, prešano, fr. Ljublj. d. 70. krompir, fr. naklad, postaja. 3 vag. d. 94, bi. 96, zaklj. 04. vino belo. dol., hrv. štaj. po vzorcu fr. nakl. post. 625,
Efekti 2^5^ drž. renta za voj. ško. do 119. Celjska pns. 200, Ljubljanska kre_ ditna 220. Merkantilna banka 118—122. Pr-va hrv. šted. 916, Slavenska banka 105, Strojne tov. in liv. 165, Trboveljska 480— 505, Združeno papirnice 123—130, 4 ';^' kom. zad. d«*ž. banke 93.
Zagrebška borza.
Dne 1. septembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Čutih 14.78—14.88, Praga 235.50—238.50 , Pariz 431.90—136.90. Neu-vork 77.75—75.75. London 349.SO—352.80, Milan 346.25—349.25, Dunaj 0.1099—0.1119. Valute: dolar 76.50—75.50, lira 342. —.—.
Efekti: 7odst. invest. posoj. 1921 63—65,
2 in polodst. drž. renta za ratnu štetu 109^—111, Ljubljanska kreditna 225—235. Centralna banka 33—34. Hrv eskomptna banka 120—122, Kreditna banka, Zg., 122-* 125, Hipotekama banka 62—64, Jugobanka 112—114, Praštcdiona 915—£17, Slavenska banka 105—106, Eksploatacija 110—112. Šećerana. Osijek 985—995. fsis 58—61, Gutman U 90_1190. Slaveks 250—.—, Slavonija 88— 90. Strojne tov. 150.— —. Trboveljska 480— 500, Union, paromlin — —, 650, Vevče 123— 140.
INOZEMSKE BORZE.
Curih, 1. septembra. Predborza: Beo* grad 6.725. Praga 16.—. NTewyork 531.10. Pariz 28.725, London 23.88, Milan 2355% Berlin 1.265, Dunaj 0.0075.
Stran U.
>5 L U V T. N >s N I    iN A K l M t*     Ju,.  2   SC^tenKTd I9_4
Pred ogorčeno borbo med vlado in nacijonalno opozicije.
Ministri konferirajo. — Edinstvenost in sloga radikalne stranke. — Misija Ljube Jovanovića v Dalmaciji.
— Beograd, 1. septembra. (Izv.) Politična situacija postaja živahnejša. Ministrski predsednik Ljuba Davidcvić je včeraj konferiral z raznimi ministri; seje ministrskega sveta ni bilo. Vlada je prejela poročila o kraljevem bivanju v Južni Srbiji sprejela je tudi zanimiva poročila iz Zagreba, Vsi ministri so včeraj razpravljali edinole o nadaljnem razpletu političnih dogodkov in o bodočem delu vlade. Razvoj političnih dogodkov še v resnici ni v polnem teku, ker še niso v Beogradu navzoči nekateri merodajni politični faktorji. Po prihodu Nikole Pašića, Ljube Jovanovića in še ostalih politikov v Beograd je pričakovati, da se prično poMčdi dogodki razvijati s hitrejšim tempom In da nastane zelo ogorčena borba med Tlado in opozicijo.
Predsednik narodne skupščine Ljuba Jovanović je sedaj na agitacijskem potovanju po Dalmaciji. Za včeraj je bil sklican v Split sestanek delegatov narodne radikalne stranke v Dalmaciji Na ta sestanek so prišli zastopniki mestnih in srezkih organizacij. Ltuba Jovanović je imel daljši govor o političnem položaju, povdarjajoč popolno soglasnost vseh članov radikalne stranke v vseh političnih problemih*. Z osobitim naglasom je podčrtava! dcjstvq da nikak politični pojav ne ogroža edinstva radikalne stranke. Soglasno je bila sprejeta resolucija, v kater) zahteva Dalmacija, da se še nadalje ohrani v strank! popolna edinost hi soglasnost
Ljuba Jovanović je včeraj zapustil Split ter potuje preko Sušaka v Zagreb, kjer bo imel daljši sestanek s hrvatskimi člani radikalne strank«. Jovano-vićeva   izjava,   ki jo je dal uredniku
splitske »Nove Dobe«, je napravila v beogradskih političnih krogih najglobo-kejši vtis. To izjavo posamne stroje in stranke različno komentirajo, vsi soglašajo v tem, da je ta izjava velike važnosti za nadaljni razvoj politične situacije in parlamentarnega deta. Vladina »Pravdac veli kratko, da so v vladinih krogih zelo zadovoljni z Juvano-vićevo izjavo. Vladini krogi so mnenja, da je ta izjava prvi znak, da se vrača radikalna stranka k drugim političnim metodam in da se nagibi je k »ideji koncentracijske vlade« (?) Nekateri radikalni krogi, stoječi blizu Nikoli Pašiću, pa nasprotno trde, da je Še prerano govoriti o taki kombinaciji
Ljuba Davidovič se je včeraj dopoldne in popoldne razgovarial z ministri dr. Spahom, dr. Korošcem, dr. Hrasni-co m Perom Markovićem.
Ministrski predsednik Ljuba Davi-dović je včeraj sprejel tudi našega poslanika v Bukarešti Čolak-Antića, kl mu je po naročilu zunanjega ministra podrobno poročal o sestanku v Ljubljani
Vladini krogi sedaj ogorčeno de-mentirajo vse vesti o demisiji vojneg? ministra generala Hadžića, Kategorično izjavljajo, da general HadžiC sploh Še ni imel povoda in prilike za odstop. Te vesti so po zatrdilu vladinih organov tendencijozne. širijo se v javnost z namenom, da napravico splošno zmedo in vznemirjenje. Vladi so te vesti tako neljube, da je odločena, nastopiti proti opozfcijonalnemu tisku v Beogradu in v provinci z vsemi represalijami in celo nekatere liste popolnoma — zabraniti. (Pa pravijo, da so za svobodo tiska!)
Vladine persekucije proti tisku in uradništvu.
Številne premestitve in upokoji listov. — Spor med vla
— Beograd, 1. sept. (Iz.) Med vlado in državnim svetom je nastal načelen spor. Vlada zagovarja načelo, da se imajo uradniki v posamnih ministrstvih izmenjati na podlagi zakona o centralni upravi, ne pa na podlagi uradniškega zakona. To vprašanje sedaj proučavajo v državnem svetu, veČina je mnenja, da se ima izmenjava izvršiti na temelju uradniškega zakona. Spor med vlado in državnim svetom ima rešiti plenum državnega sveta.
Ves čas svojega obstoja nova vlada edinole proučava probleme ukazne politike, vsi ministri razpravljajo na sejah samo o novih uradniških imenovanjih in o spremembah v statusu političnih uradnikov. Notranji minister Nastas Petrovič vodi dnevno v svojem kabmetu dolgotrajne seje, na katerih se razmotriva le vprašanje imenovanj, premestitev in vpokojitev političnih uradnikov. Vlada namerava premestiti odnosno vpokojiti več kot 100 uradnikov pri političnih oblasteh.
Vladni tisk očita opoz;cijonalnemu m ga obtožuje, da namenoma in vedo-rn** firi napačna, tendencijozna in ne-resična poročTla o položaju v južnih kr?jih in da s tem ruši ugled države in vl-de na zunaj in znotraj. Poučeni krogi trde, da bodo vsled tega nekateri ppozicijona1ni Vsti, ki gredo v boju pro+i vladi predaleč in vporabliajo radialna sredstva, zabranieni in prepovedani. Tako je bil nek; Pašičev list sortno zabranjen, češ da ruši ugled v^adnria. VlacTn tisk dalje tudi javlja in potrjuje vesti, da bo vlada nekatere IMe definitivno in za dalj časa prepoved pla.
Na drugem mestu vladin tisk obtožuje državno uradniŠtvo, da razširja ^"pačne informacije in jih daje opozi-
tve.  —  Zabranitev nekaterih do in državnim svetom.
cijonalnim listom, kar je smatrati za korupcijo. Proti uradnikom, k: jim bo dokazano, da so izdajali listom uradne tajnosti, da so namenoma širili napačne vesti v Tste. se bo postopalo najstrožje v smislu zakona o korupciji in bodo brez pardona kaznovani. S širjenjem napačnih informacij delujejo taki uradnik' proti državi in vladi.
Notranji minister je da'je sporočil, da se je uvedla revizija uradništva, nastavljenega v južnih krajih naše države. Revizja ima namen ugotoviti sposobnost tamošnicga uradništva. Kdor je sposoben in posten, ostane na mestu. Nesposobni in korump'-rani bodo odstavljeni in nadomeščeni z drugimi.
TRP5UNE JUGOSLOVANSKEGA SOKOLA V 74GREBU ZGORELE.
— Zagreb. 1. sept. (Tzv.) Na igrališču Concordie za pokrajinsk1" so-koTski zlet v avgustu postavljene tribune Jugoslovenega Sokola so snoči postale žrtev požara. Skoda znaša nad 600.000 dinarjev. Ni znano, kdo je zanetil požar. Zatrjuje se. da so trbune zažgali gotovi lementi ki so v zvezi s frankovci.
— Beograd, I. septembra. (Tzv.) Pod vodstvom posl. dr. Krafta se je danes zgla^la pri ministrskem predsedniku Linbi Davidoviću 1n ostalih ministri večštevilna deputaciia Nemcev iz raznih krajev države. Ta deputaera je zahtevala od vlade, da izpolni Nemcem dane obljube in koncesije. Nemci zahtevajo vpostavitev nemškega »Kulrur-bunda«. Pri prosvetnem ministru pa se
je danes zglasila iz Velikega Bečeja deputacija, ki je odločno protestirala proti temu, da bi se v tem mesru ukinila 4 razredna srbska gimnazija in nadomestila z nemško, ki je preložena iz Romunom odstopljene 2ombolje.
Zasedanje skupščine Dništva narodov.
Skupščina Društva narodo\ se je zbrala k svojemu petemu zasedanju danes v ponedeljek 1. septembra v Ženevi Po Členu III. Društvenega pravilnika sestoji ta skupščina iz predstavnikov članov Društva. Noben član Društva ne sme imeti v skupščini več kot tri predstavnike in razpolaga samo z enim glasom. Vlade same določajo svoje predstavnike za skupščino.
Pri prvi skupščini (15 novembra do 18. decembra 1920) je imelo Društvo 42 članov, pri lanski je število na-rastlo na 52, letos j h je že 54.
Velika ideja predsednika Wilsona, ki se je nekoč le premnogim zdela utopija, je uspela in postala v teku let živa realnost. Če si ogledamo de1© Društva v preteklih štirh letih, moramo priznati njegovo važnost in uspešnost. Največji uspehi, ki jih je ime'o Društvo pri urejevanju evropskih povojni razmer, so bili: ureditev razmejitve v Gornji Šleziji, ureditev vprašanja Aalandskih otokov in avstrijskih, kakor tudi madžarskih financ. Lan' je svet Društva rešil nekatera vprašanja, s katerimi se je zaman bavila veleposlanika konfrenca. Začrtal je definitivno mejo med Češkoslovaško ?n Poljsko glede Javorine in določil statut klajeoodskega  (memelskega) ozemlja.
Na gospodarskem, upravnem in finančnem polju imajo posebne komisije Društva tudi beležftf lcne uspehe, enako na socijalnem polju in v zadevi organizacije svetovnega umshenega Sodelovanja.
Letošne zasedanje skupščine Društva narodov se bo bavi'o predvsem z važnim, težk'm in zelo obsežnim problemom varnosti' in razoroženja držav. Drugih večjih tojk zaenkrat ni na dnevnem redu, izvzemši notranjih upravnih zadev Društva samega (nje-*gov letni proračun in organizacija), vendar se pa ne ve, če morda ne pridejo nepričakovano na dnevni red nova vprašanja, kot se je to lani zgodio z umorom laške razmejitvene komisije na albansko-grški meji in zasedbi oto-a Krfa po Italijanih.
Vprašanje vstopa Nemčije v Društvo to pot še ni aktualno, ker nemška vlada še n: profila za sprejem, pričakovati pa je, da se to po končani 'cn-donski konferenci in ureditvi razmer med Nemč:jo in zavezniki morda že z£od: prihodnje leto.
Znano je, da je začasna mešana komsija Društva za razoroževanje skrbno izdelala prejekt medsebojne pomoči v slučaju vojne napovedi, kateri naj bi onemogočil začetek vojn. Predlo" žili so ga vladam vseh držav^ a v največje začudenje pa je soc:jalist'čna vlada Mac Donaldova odklonila, češ da ne daje dovolj garancij in je njegov postopek prepočasen. Veliki Britaniji je sledila cela vrsta držav in odklonla ta garancijski pakt, med njimi v zadnjem času tudi Jugoslavija, Španska ni Norvežka. Kot povod odklonitve so vse te države več ali manj navajale enake vzroke kot AngVja in lahko rečemo ,da je pri tem ona dala vzgled, zakaj če bi bile vse velesile pakt odobrile, bi se male države gotovo ne upale ga odkloniti.
Tako je zaenkrat prišlo razorožit-veno vprašanje na mrtvo točko in treba bo spet začeti pri začetku, zakaj stari načrt, ki ga je odklonila večina držav, ne more služiti za podlago pri novih pogajanjih.
Najbolj sporna točka pri garancijskem paletu je določ:tev napadalca. Ko je ta nesporno določen, pridejo države članice Društva napadeni državi na pomoč. V naglici dogodkov, zapletlja-jev in diplomatskih korakov, ki se vrše tik pred izbruhom kake vojne, je pa nemogoče naglo in z absolutno gotovostjo do'oČiti. kdo je napadalec. Med tem ko bi svet Društva o tem razprav-lial, bi bila vojna že v polnem teku, Propadlemu garacijslemu paktu so očitali Angleži, da je bil njegov posto-
pek pri določitvi napadalca vse pri počasen in zato iluzoričen.
Američani so zato izde'ali rov n i črt za garancijski pakt, v katerem se nahaja enostaven in siguren postoje1; za določitev napadalca: vsaka podpisanih držav, ki jo poklice pred stalni mednarodni sodni dvor druga država, katera se smatra za od je ogroženo. In ki v Štirih dneh ne bi pripoznaia k ••-petenco tega dvora, bi bila s tem i^so facto spoznana, da je zakrivila napad. Tak načrt zasluži vsekako resen -turij in bomo o njem še poročali.
PoHfinne vesti.
= Vlada poštenjakovičev. Sedaj je vlada nekoliko umolknila. Ko pa je bila v opoziciji, je neprestano razglašala svojo poštenost ter blatila druge s korupcijo in nasilji! Odkar je pisana družba na vladi, vrši tako kon:pciio in tako nasibe, da je pravo čudo. da se še drži na vladi. O tej vladi poštenjakovičev prihajajo čedalje lepše stvari na dan. Tako čitamo v beogradskih »Novostih«, da se vlada imenuje vlado čistih rok, da lažje »služi«. Vse kaže, da je namreč sklenila podaljšati Blee-rovo posojilo, kljub temu, da fe ta skupina kršila svoje obveze in da bo morala radi tega nositi posledice, za nas pa bi novo posojilo bilo v sedanjem trerotku ugodnejše, ker so d^arn« razmere na zapadu mn^go povolmet-še. Kljub temu hoče vlada sprejeti Blee-rovo posojilo, to pa radi tega, ker stoje za Blcerovim posojilo gospodje se-dar*e v'ade. Za posojilo se je zavz:mal tudi zemljoradnik Joca Jovanović-Pi-žon, salonski seljak, kakor so vsi zemljoradnji v Jugoslaviji, ki bi si radi ustvarili veliko »partijo« in na ta na-čn visoke položaie v državi. Ta zemljoradnik spada tudi v vrsto tistih, ki so vpili proti korupciji, da prikrijejo lastno koruocro in lastne poslovne namene. Njegov zet je zloglasni Prapor-četovič, senzal Bleerovega posojila! Zet. senzal advokat, -opozicijonalist proti »korupciii«, zunanji minister — zveze so ja^ne! Lep tableau!
= Makedonija Makedoncem! propagirajo ne samo sofijski listi, tako nad-pisuie svoie članke in brzojavke zagrebško »Hrvatsko Pravo« pod vlado rr Da vido vica! škandal!
= Kako sodijo Cehi o Radiću, je razvidno iz članka ki ga ie o njem te dni prinesel »Čcskv Dennik«. List pravi: Radić je govoril o jako nenavadni reči, katere Še ni bilo tu in katera zelo preseneča, ako si moremo misliti Radića kakor dejanskega politika. Govoril ie o hrvaški republiki v okvirju kraljestva SHS. Kaj takega še nismo doslej slišali Peoublika v kraljestvu, suvereni predsednik . podrejen nič manj suverenemu kralju. Videti je. da je Radič v Moskvi v resnici izgubil razum. Mogoče, da je Čičerin celo odobraval to izredno delitev moči. Vsekako bi bilo zanimivo premiSjati o tem, -ali bi bilo mogoče kraMestvo Ukra-in© v okvirju sovjetskih republik, resnično veličanstvo, podrejeno gospodu Kalininu ln ostalim gospodom tovarišem. Mar imajo rdeči carji že izkušnjo, da se, recimo, takšen bunarski kanat čisto lepo poda v okvirju republik. Radić in Voj-teh Sternberg bi si oač prav lahko podala roke. Oba sta politika enakega kova, oba enaka šire koustneža, ali s to razliko, da n>so smatrali v starem parlamentu velikega Vojteha nikdar za resnega Politika, a Radić je videti človek, ki ima ali Pa nima v rokah vso Davidovićcvo vlado, ki vriska od veselja, da ji je Radić obljubil podporo. Povestnica povojnih parlamentov ni baš slavna povestnica samo zaradi svojih kriz. nedostojnih scen, temveč tudi vsled gotovih oseb, ki so izvoljene in delavne, nekaka kazala propadanja politične etike in estetike. Takšni Radići, Matuščaki in kakor se še vsi podobni politiki imenuiejo, so v samo sramoto
tistih parlamentov, pa ne zaLo. ker so bili tam izvoljeni, marveč, da so iv ;li igrati, v njih sploh kako vlogo!
= Turek hvali Radića in Zagr ' . Predsednik džemijetskega kluba I\> rad beg Draga je o vtisih svojega bivanja v Zagrebu izjavil sotrudi turškega lista »Haka« kraiko: V Zagrebu sem bil zelo dobro sprejet. S pan Radić me je povabil na obed in skupno z Radićem sem večerjal pri dr. Lorkoviću, predsedniku Hrvatske Zajednice. Zagreb je popolnoma evropsko mesto. Po vtisih, ki sem jih dobil pri stranki HRSS, sem sedaj prepričan, da bo lahko Davidovićeva vlada delovala s pomočjo Rad;ća.
= Prepovedan dunalski Ifst. No-tranie ministrstvo je odtegnilo poštn! debir dunajskemu nedeljskemu listu »Osterreichische Nachrichten«.
= K vprašanju vstopa Nemcev v češkoslovaško vlado piše fst Mor. Orlice«: »Brez razločka in brez pogoja morajo tukajšnji Nemci prizn:iti Češkoslovaško za svojo domovino — potem šele se bo dalo ž njimi govoriti. Da pa pridemo do tega, moramo mi povsem drugače delati, zlasti naznot-raj, kakor smo delali doslej in dclnmo še danes. Da se država naznotraj utrdi, se mora uresničiti vse, česar smo se nauč ili v svojem več ko tristoletnem propadanju in zatiranju. Naše obnovljene samostalne narodne države pa m mogoče spasiti ne z gmotnimi, ne s stanovskimi, ne z razrednimi boji. Ampak edino s tem, kar nas je otelo popolnega pogina: s č!st?m nar0dnim čustvovanjem slednjega Češkega Človeka. Šele potem morda privedemo Nemce do razuma.
= Realizacija Dawesovega načr ta. Dawesov načrt stopi v veljavo in Nemčija začne izplačevati svoje repa-racijske dolgove začetkom septembra. Ov-en Joung pripravlja personalno organizacijo, ki bi vodila in nadzorovala izplačila. On ostane generalni agent pri reparacijski komisiji v Berlinu tri mesece, nakar prevzame to funkcijo S. P. Qilbert V reparacijskl komisiji bo zastopal Ameriko polk. Logan. Glavno vprašanje ni, koliko more Nemčija plačati temveč koliko lahko dobe zavezniške države ,ne da bi trpelo njihovo gospod a rstvo. Če bi zavezniki dobili svoj delež v izdelkih, bi ugonobili svojo Industrijo; imeli bi ogromno število brezposelnih, ker bi cenejš' nemški izdelki preplavili vse zavezniške trge. Ne glede na formelno rešitev reparacijskega problema so se pojavile nove težkoče, ki kažejo, da trdi Dawesov načrt še ne pomeni popolne sanacije evropskih razmer.
Današnje orireditve v Ljubljani?
Kino Tivoli: ???
Kino Ljubljanski dvor: »Nočni viharji«.
Konzulati v Ljubljani:
Češkoslovaška: Breg 8/1. Belgija: Urad Ljubljanskega velesenrm Avstrija: Turjaški trg 4/II. Italija: Zrinjskega cesta 3/1. Portugalska: Dunajska cesta 33 Francija:  Dunajska cesta (Ljubljai
B. Primshaw-G. Clavlgnv:
15
Svspodična kapetan.
Kakorkoli si že bodi. »Sibila« je napravila rekord hitrosti med Delgadaškimi čermi in Welling-tonom. Ugoden veter je vel vso pot in razen dveh ali treh viharnih dni je naglo rezala vodovje. Imela je razpeta vsa jadra in hitela naprej z naglico in vstrainost;o parobroda.
Saksonu se je v njegovi kabini bledlo naprej, toda k sreči ni prišel ven in je ostal na miru.
Harrys in moštvo niso razumeli, zakaj beži »Sibila«. tako naglo proti jugu. toda vedeli so, da gre vsekakor za posest bisernih poljan. Vsi so delali z navdušenjem, s podvojenimi silami in pomagali drug drugemu.
Vajiti se je brigala za vse. Pri tej nagli dirki, od katere je zaviselo uresničenje njenih sanj, je bila skoraj neprestano na krovu. Komaj si je vzela časa za spanje in jed.
Dolge ure je posedala s prekrižanimi nogami, včasih pa je, molčeča in resna, v svojih raztrganih čipkah hodila semtertja po poveljniškem mostičku z daljnogledom v roki, kot kak mornariški častnik.
Njene oči so neprestano opazovale prazno in valujočo ravan, po kateri je bežala »Sibila«. V teku desetih dni te blazne dirke po penečem va-lovju, pod silnim tropskim solncem, Je čula samo
udarjanje jader in šumenje vode, ki jo ie rezala ladja, videla je samo vodovje in dolgočasno črto praznega obzorja.
Deseti idan, proti večeru pa, ko so zadnji solnčni žarki ugašali v morju, se ie Variti, ki se je od jutra sem neutrudljivo sprehajala po krovu, naenkrat ustavila na zadnjem delu »Sibile«, in Harrys, ki jo je pogledal, se je kar preplašil, tako se je bil spremenil njen obraz.
Približal se ji je. Obrnila je glavo proti njemu. Njene ustnice so se tresle, njeni pogledi so izražali bojazen in bolest. Stegnila je roko nazaj in pokazala v daljavi belo točko, ki so jo njene dobre oči zapazile na skrajni meji obzorja.
Vseh deset dni iz ^Sibilec ni bilo videti niti enega jadra, niti enega dimnika, kajti jadrala je daleč proč od plovne proge, k! vodi v Novo Zelandijo .Sedaj pa, ko se je bližala Wellingtonu, n! bilo vendar nič čudnega, da se ie pokazalo drugo jadro. Harrys ni bil prav nič iznenađen.
Vajiti je razumela njegovo misel
— To jadro se nam bliža! ie vzkliknila s tresočim se glasom- Ali tega ne vidite?
Harrys je prijel za daljnovid, ki mu ga Je ponudila, in gledal dolgo v smeri, katero mu je pokazala, nato ga ji je pa vrnil, ne da bi črhnil besedice. Ona ga je dvignila k očem, ga ponovno povesila, slednjič pa vrgla nedolžni predmet ob tla in zavpila: i
— Oni so, brezdvomno! FMino oni lahko vozijo hitreje nego »Sibila«, in sedaj tudi razumem, zakaj. Imajo pomožni motor, ki pomaga jadrom.
Harrys, ki prav nič ni vedel za njene naklepe, jo je začudeno Pogledal in dejal:
— To je njih stvar.
Ona Pa mu je divje pokazala hrbet in hitela po lestvi navzdol v notranjost ladje, vstopila v kabino svojega očeta in se približala postelji, na kateri ie ležal.
Saksonu je Šlo bolje, brezdvomno zaradi tega, ker v svoji bolezni ni bil v stanu, stegati roke do steklenice z žganjem, ki je bila postavljena na polici nad megovo glavo.
Vajiti ga je opazovala nekaj trenotkov, potem pa je odprla skrinjico, ki je bila na mizi. Vzela je iz nje vbrizgalno iglo iii jo napolnila s svetlo tekočino, ki se je nahajala v mali steklenki iz modrega stekla. Tglo ie skrbno vtaknila v plamen male alkoholne svetiljke in ko se je vrnila k postelji svojega očeta, mu je zavihala rokav do komolca.
Sakson se Je zbudil. Nežno je pogledal Vajiti.
— Drago moje dete, ji je dejal, skrbi dobro za svojega starega očeta.
Vajiti je spretno porinila iglo pod Saksonovo kožo in počasi iniicirala tekočino, ki Jo je vsebovala. Močno zdravilo se je izlilo v bolnikove žile. ^nkcon se je krepko usedel v postelji, podprt od blazin. Njegove oči so se začele normalno svetiti.
— No, torej, je vprašal, ali se Delgadas že vidi?
— Oče. je dejala Vajiti, poslušajte. Le malo malo časa imamo in vaša pomoč nam je neobhodno potrebna. Bili smo pri čereh in smo tudi našli biserne ostrige, toda druga ladja ie že bila pred nami tam. In ko smo bili še na laguni, smo jo videli prihajati. Imela je na krovu potaoljalski zvon Naglo smo se umaknili od bisernih poljan in se ii približali
Ko sm) se križali, sem jim poslala boya na krov, da vidi njih karto in izve, ali so bili v Wel-lingtonu. Po mojem mnenju namreč ne poznalo novega aneksijskega pasu, ki je stavil Delgadas pod odvisnost Nove Zelandije. Od takrat sem mislita samo na eno stvar: odhiteti v VVellington in zahtevati za dvajset let koncesijo izkoriščana Delgada-ških bisernih poljan in jfli zakonito vzeti v posest, predno bi se mogli ti ljudje brigati za zadevo. Samo en dan smD še od WeIlingtona, toda njih ladia se 1 r naenkrat spet pokazala na obzorju in nas lovi. Ko smo se prvi večer srečali, je izginila v noči, menda se je potem vrnila na Čeri. Tam so pa spoznal', kakšne nanene imamo, zakaj odnesla sem množin > Školjk, ki so jih potegnili iz lagune prea našim prihodom.
—- Kaj vraga! je vzkliknil Sakson Tn se dvignil s komolcem, da vidi skozi okence ladjo, ki jim je sledila. Napol vsa jadra »Sibile« in ušli ji bomo.
— Na žalost, je dejala Vajiti, imalo pomožen motor in Še to n°č nas prehite.
Pravni vestmk.
PRAVILNIK O POSESTI IN NOŠENJU OROŽJA.
V Uradnem listu z dne 27. avgu* sta t. 1. je izšel pod št. 257 »Pravilnik za izvrševanje zakona o posesti in no* sen ju orožja«.
Ako bi se naredbodajalec ne skli* ceval na poustavni zakon o orožju. Ur. list 78 iz 1922, bi si človek mislil, da ga je prepisal iz arhiva bivšega k. u. k. Mflitar * General * Gouvernementa v Beogradu. Vsekakor pa je upravičena domneva, da je ta pravilnik izšel v več* jem delu izpod vojaškega peresa, za* kaj, inteligentnemu človeku ali celo še k temu pravniku ni mogoče inmputirati kaj takega.
Človek ne ve, kje naj bi se ga lotil. Pred vsem moram mimogrede orne* niti, da je pravilnik protizakonit. Pra* vim. mimogrede, ker je nrotizakonitost naših pravilnikov, naredb, uredb, po* sfovnikov itd. postala že prislovščina ter je vsako grajanje teh kakor prepo* gosto ponavljanje pregovorov, dolgo* časno in v gotovem oziru tudi neolika* no. Ker pa ne kaže razmetavati se z ne* dokazanimi trditvami, bom skušal na kratko dokazati nezakonitost najnovej* šega nravilnika.
Sklicuje se na člena 1. in 12. zako* na o posesti in nošenju orožja, ki pra* vita, da smejo politična oblastva v iz* .femnm primerih, če je javna varnost ogrožena, po odobritvi ministra za no* tranje zadeve prepovedati tudi posest orožja tako posamnikom   kakor tudi celim občinam, srezom in oblastim, ter •^a je minister za notrania dela poobla* ščen, predpisati pravilnik   za izvrševa* nje tega zakona. Vzlic temu širokemu in elastičnemu pooblastilu je šel nared* podajalec  v  tem slučaju preko meje (tvojega pooblastila. Po zakonu je bila posest orožja nrosta in vezana edino le na prijavo političnemu oblastvu; izje* mo so tvorili nekateri, v smislu čl. 1., do'očeni kraji. Nosenie orožja je bilo odvisno od orožnega lista, ki r?a je pri nas izstavljal sreski poglavar. Pravilnik predpisuje sedaj posebno dovoljenje tudi za posest orožja. To bi bilo v re* du. če se namreč sme celim srezom in oblastim prepovedati posest orožia, je minister upravičen   uvesti specijalna dovoli en j a za nosest orožja. Posest, vezana na posebno dovoljenje, je vse* kakor nekaj manj kot generalna pre* poved. Vprašanje je samo, ali so pri nas nastonile res take razmere, da je bila potrebna taka omejitev. Pod »pri nas« mislim ne samo Slovenijo, tem* več tudi Hrvatsko, Dalmacijo, Vojvo* dino. Bosno in Hercegovino ter terito* rij bivše Srbije do balkanske vojne. Z malimi izjemami seveda.   Ker je pre* sojanje »izjemnih primerov, če je jav* na varnost ogrožena«, vprašanje vesti in uvidevnosti, se ne more reči, da bi bile navedene omejitve protizakonite. Z druge strani na se ne more trditi, da bi bile te omejitve za omenjene kraje neobhodno potrebne; tudi ne, če se jih upravičuje z Orjuno in sličnimi organi* zaci jami.
Nezakonit pa Je pravilnik, ker nalaga državljanom v zakonu nepredvide* na bremena Ctakse za različna nova do* volila) in ker spreminja v zakonu že določeno kompetenco državnih obla* sti. Po čl. 4. zakona izdaia n. pr. v Sloveniji orožne liste sreski poglavar; pravilnik je proti izrecni določbi zako* na prenesel to kompetenco na velike župane.
Ne oziraje se na dejstvo, da je pravilnik protizakonit, kar nas ob obu lici sličnih naredb niti ne razburja več, o<?!eimo si ga raz stališče njegove učinkovitosti in izvršljivosti. Vsak Ji* iik si je na jasnem, da bo moral odslej tudi vsak lovec in lovski paznik voditi ^osebno knjigovodstvo o svojem orož* m. Kako bodo naši kmeti strmeli, ko bodo deležni brezplačnega pouka o in* dosiraniu dovolil za nabavo orožja. Fa* cit bo. da se nihče ne bo brigal za take neizvedljive nrednise, orožništvo pa ne bo kos brezštevilnim prestopkom. In koliko slabe krvi bo povzročil ta pra* vilnik! Morda še največ v prečanskih krajih. Kdor pozna naše strastne, toda poštene lovske kroge, se ne bo čudil, če. izzove spor in ga spravi pred uprav* njem, zakaj, stara stvar je, da lopov ne rabi orožnega lista za nošenje in upora* bo orožia.
Nočem politizirati, če trdim, da :e Pravilnik z določbo o kompetenci veli* kih žunanov v očitnem nasprotstvu S princini o decentralizaciji unrave. Kar velfa za Srbiio in Makedoniio, ne more veljati za Slovenijo. Vprašanje orož* nih listov pri nas Še daleč ni tako važ* no. da bi se izstavljanje moralo pove* riti velikim županom. To pomeni de* gradacijo velikih županov in sreskifc poglavarjev.
Nisem sicer Podpisal svoječasne deklaracije o »demontiranju si oven* stva«, a sem vzlic temu ostrme! ob iz* razu »slovenski diialekt«. ki ga rabi minister Davidovic*Koroščeve vlade, dasi pravi ustava izrecno, da je državni jezik srbski*hrvatski*slovenski.
Ker vem. da je med našimi lovci dovolj dobrih pravnikov, sem prepri* čan in želim, da ta ali oni. če ni druga* če. izove spor ter ga spravi pred uprav* nosodno instanco. Naša sodišča bi utegnila priti v po'ožai, da presodijo zakonitost tega pravilnika. M . . . /c.
— Sokol štepanja vas. O pr!!lfe{ godo-vanja brata staroste Ivana Bricelja so darovali: slavljene« Din 500. drogi vabljeni bratje Din 300, skpaj Din 800. Odbor klice slavijencu 8e na mnoga leta, darov* l<*em pa krepki zdravoI
Prosveta.
— »Stankovlć« v Romuniji. Pevsko društvo »Stanković« v Beogradu prične s svojim delovanjem te dni. Pripravlja se za turnejo po Romuniji, katero izvrši mese* ca oktobra.
— Novo veliko gledališče v Milanu. Baje se pri*ne prihodnje poletje v bližini Plazza del Duomo graditi novo gledališče, ki bo največje v Italiji. Zgrajeno bo po kriteriju moderne oderske tehnike jn pripravno za najobsežnejše lirične in dramatične prireditve. Ogromna podzemska dvorana bo služila za velika orkestralna izvajanja. V gledališču bo prostora za 5000 oseb.
MfHfci Krajina.
— Obsodba Po italijanskem zakonu. Viktor in Karel Žnideršič sta bila 3. marca v Trstu radi goljufije 360.000 lir na škodo Kreditne banke v Zagrebu, izvršene s ponarejenimi čeki, obsojena prvi na 6 let in drugi na 4 leta ječe, oproščen je bil Ivan Žnideršič. Proces se je vršil po avstrijskem zakoniku. Pritožba proti obsodbi se je obravnavala v petek pri prizivni sodniji in sta bila po italijanskem zakoniku obsojena Viktor ŽnderŠič na 3 leta in pol ječe, Karel Žnideršič na 21 mesecev ječe. oprostitev Ivana Žnideršiča le bila potrjena. *
— Dr. Wilfan y Ženevi. Nekateri parlamentarci, ki so se udeleželi konference interparlamentarne Unije v Bernu, so odpotovali v Ženovo vsled izredne važnosti letošnjega zborovanja Društva narodov.     Med njimi je
tudi poslanec dr. "VVilfan.
— Posojila. Pokrajinski upravni odbor ▼ Vidmu je dovolil Tolminski občini najetje posojila 80.000 lir pri »Banca d 11 al i a« in Gorici je dovoljeno posojilo 223.000 luža kanalizacijo.
— Gradbeno društvo na Prošeku praznuje 7 tm. svojo dvajsetletnico, ki se proslavi s primerno prireditvijo.
— »VKa Velebita«, šolska ladja nav. tične akademije v Bakru, Je prispela v soboto v Trst ter ostane tam par dni.
— Pri Sv. Ivanu v Trstu bo v nedeljo 7. tm. vrtna prireditev v korist otroškega vrtca. Pričakovati je najobilnejše udeležbe.
— Predujmov na vojno odškodnino je lzplaftal deželni hipotečn! zavod v Gorici do korca lanskega leta v znesku 321.270.700 lir. Zr.aten del vojne odškodnine še ni likvidiran.
pod tujim jarmom In pripomnil, da bo treba 6e borbe da se združimo vsi bratje pod enim krovom. Ta umesten govrr, pa nI bil pogodu socijalistu Načetu MIhevcu, ki Je takoj za Colaričem povzel besedo In po-vdarjal, da je za mir In bo tudi v slučaju potrebne osvoboditve proti vojni. Nadalje je govoril pisatelj znane knjige »Na krvavih poljanah«, M a 11 č I č. Kot posebno značilno za smer shoda, pa Je bil govor znanega kler. veljaka Plrca. Omenjal Je Kristove besede: »Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe« in naglašal, da bo mir na zemlji in ne bo več vojn In ne Invalidov in ne udov. Lepe besede, ali pravi klerikalci so tisti, kl ta nauk v đejanj'h zametuje-jo. Po shodj so bile dobro zasedene gostilne in prt polnih čašah so nekateri klerikalci docela odkrito govorili: »Ko bi ne bilo Srbov, kako lepo bi bilo pod Avstrijo ln kako srečni bi bili, ko bi b!la zmagala Avstrija.« Shod je brzojavno pozdravil tuđi minister dr. Kulovec. bivši avstrijski vojaški kurat. Njegovo brzojavko so preči tali v — cerkvi. Druge nesreče nI bilo!
Irjovcl in industrijalci!
Oni, ki žele placirati svoje blago in izdelke v Bosni-Hercegovlni potom zastopstva, skladišča, v komisijo ali v kompanijo, s sedežem v Sarajevu, naj se javijo s svojimi predlogi solidnemu, jglednemu ter dobro stojočemu trgovcu, ki se rahaia sedaj v Rogaški Slatini, pod naslovom .Agilen- iz Sarajeva* na upravo kopališča. 5650
..avstrijskih bojevnikov" na Brezjah.
Vč?raj Je bila po dolgem času zopet lepa nedelja, »Slovenec« bo trdil da, zato ker je bil na Brezjah shod bivših avstrijskih bojevnikov, ki Jih je baje imela MarL Ja pod posebnim varstvom.
Bi ša avstrijska vojna kurata Bonač in Jernej Hafner, št. peterskl kaplan ln načelnik vaditeljev, sta sklicala ta shod. Zakaj sti shod sklicala ravno dva duhovnika in zakij na Brezjah, si lahko mislimo. Klerikalci so pač mojstri v demagoštvu. Danes so Se ljudje pozabili, kaj eo klerikalci in njih voditelji govorili pred desetimi leti, kako so gonili ljudi v vojno zmago Nemčije ln njene dekle Avstrije, kako so Boga prosili, da jim pomaga v vojni proti Srbom. Kedo se ne spominja na zadnji veliki kleriktlnl shod na Brezjah med vojno; kako so prosili Marijo za zmago nemškega, avstrijskega In turškega orožja nad Srbi, Rusi li ostalimi zavezniki. Pa te molitve niso rig zasegle. Avstrija je propadla ln potegsla sabo v grob tisoče ln tisoče slovenski! žrtev. Pa se je gotovim gospodom zahotelo, da bi pretakali solze radi preteklost!, zato so priredili shod avstrijskih bo-Jevnlkcv na Brezjah.
Krog 10.000 ljudi, precej moških mnogo žensk In nekaj mladine   je   prišlo na Brezje. Z LJubljane Je vozil poseben vlak, drugače pa so bili na shodu večinoma oko_ ličani, po največ taki, ki so bolj od daleč gledal! fronto. Ob desetih Je opravil kurat Bonač na prostem službo božjo. Po maši pa Je tli shod, kjer Je nastopilo več govornikov. Med   tem!  je  Imel   glavno besedo kaplan H a f n e r Za nJim Je govoril dokaj patriotčno bivši dobrovoljec na Dobmdžl, sedaj pater A 1 J a n č ! č.   Da bi shod ne Imel preveč klerikalnega značaja, so klerikalni sklicatelji povabili nanj tudi pripadnike drugih strank. Povabili so zastopnike Bocljalistov in zelo naprednjakov niso izpustili. Tako se je kot povabljenec udeležil Bhođa major C o 1 a r I č. ter s svojim nastopom prirediteljem pošteno zmešal račune. Xa shodu Je bil namreč Izvoljen v odbor,   ki naj bi postavljal v vsaki vaal spomenike padlim vojakom;  večji spomenike padlim vojakom; večji spomenik pa bi se aaj postavil na Brezjah v cerkvi ln eden   pa nekje na prostem. V odbor Je bil . Izvoljen tudi major Colarič, ki pa je pov-darjal, da Je treba skrbeti za mnogo nuj- j nejšlh stvari, kakor postavljati spomenike. Najbolj   pereče   Je   invalidno vprašanje Predlagal Je. da se postavljeni odbor zav- I zame, da se kolikor mogoče kmalu doseže ; dober Invalidski zakon ln ustanovi fond za : oslepele vojake. V lepem govoru se Je spo- j minjal tudi neosvobojenlh bratov, ki ječe 1
Sport.
SK PRIMORJE DRUGIČ PRVAK JUGOSLAVIJE V DAMSKI LAHKI ATLETIKI.
Kašk prvak Jugoslavije v možki  lahki atletiki,  Primorje  na  drugem mestu.
V soboto In nedeljo so se v Ljubi jari f vršila tekmovanja za prvenstvo Jugoslavije, kakor Hašk (Zagreb), Primorje (LJubljana), Maraton (Zagreb), Sumadija (Beo-! gra), Ilirija (LJubljana) In drugi, ki so postavili za ta tekmovanja  svoje najb^Se atlete. Vsled zahteve zagrebških saveznih funkcijonarjev so se merile vse proge nanovo ter tehtala celo lahkoatletična orodja, vsled česar so nastopila oba đn! mala zakasnenja. V ostalem pa so se prireditve zaključile v najlepšem redu. Vodstvo se je nahajalo v rokah predsednika LtTAP g. Sla-miča ln pa g. Sava Sancina, ki sta ■ temi prireditvami  dokazala  svoje visoko razu. mevanje  organizacije  ln lahkoatletičnega sporta. Na startih Je pomagal Haškov trener g. Hoke, ki je spuščal tekače s pravo nepristransko točnostjo. Le v dveh slučajih je vrhovna Jurija razpravljala o protestih, sicer so se tekmovanja zaključila ta. I ko s strani Jurije kakor atletov cladko ln brez ugovora ali nepravilnosti, škoda, da so se v zadnjem času menjale naznan'tvo Igrišča in d- je radi tega Izpala primerna reklama,   sicer bi bila ljubljanska publika lahko videla, kam pelje  pravilna kultura telesa potom lahke atletike ter kako ple. meniti so cilji tega sporta, ki zasluži največje razširjenje med našo omladino. Zlasti so se odlikovali elegantni ter vsestransko harmonično razviti atleti zagrebškega Haška, katerim se Je poznala vztrajna ter sistematična  vzgoja trenerja Hokeja. Na drugI strani pa Je tudi Ljubljana preko SK Primorja  postavila  na plan  damske tekmovalke, ki so vzbujale upravičeno občudovanje zagrebških atletov in ostale publike. Njihovi rekordi pomenijo visoko mednarodno  kvaliteto.   Glavno   zaslugo za to sekcijo, ki lahko reprezentira Jugoslavijo na vsakem mednarodnem mitingu,    al je stekel sekcijski načelnik Primorja g. Danilo Sancin. V soboto ln nedeljo smo torej videli revijo najboljših lahkoatletov Jugoslavije:  pred nami so nastopali Leandrov, Gašpar, Zgaga. Dobrin, Percl, Rosenkranz, Telesko, Kovačič, Strekelj, Deržaj, Valtrič, Perpar, Koch, Slamič,  Preveč Silva, San-tel Dušana, šantel V., Severjeva, Krlževa, Bernik Fančl ter Kristan. V kratkem časopisnem poročilu ni mogoče opisat! vseh podrobnosti zanimivih borb med telesom in objektivnim časom, višino, daljino, med energijo In zapreko, med voljo do pobede ln omenjemstjo telesnih sil vseh teh atletov, njihove Individualnosti ter estetike teh tekmovanj   Tako bo tekmovanjem prisostvovali   samo ožji   prostaš! prizadetih klubov ter nekolicina  izbrati lb Interesentov. Oficijelni rezultat! so sledeči: Damska tekmovanja:
Tek 60 m: šantel Dušana (Primorje) 8.1, nov J. r.; 2. Preveč Sliva (Prlm.); 3. Bernik Fančl (Ilirija).
Met krogle: Bernik Fančl (Ilir.) 7.83, neveljaven n. J. r., ker Je krogla prelahka; 2. Križ (IMr.) 7.63; 3. Preveč Silva (Prim ) 6.70.
Skok v daljavo: 1 šantel Dušana (Pr )
4.71 In pol (n. si. r.); 2. Preveč Silva (Pr.) 4.48;  3. Santel Vojana (Pr.) 4.36.
Met diska: 1. Krli (Ilir.) 21.29 (n. al. r.); 2. Preveč Silva (Pr.) 20.12; 3. Kanoni Anica (Ilir.) 15.73.
Skok v višino: L Santel Dušana (Pr.T 1.35, neveljaven n. J. r„ ker «e Je tekmo, valka dotaknila prečke; 2. Preveč Silva (Prim.) 1.25; 3. Petan Vida (Ilir.) 1.15.
Tek 100 m: 1. Santel Dušana (Prlm.) 13.6 (n. J. r., dosedanji 13.8 gdč. Prevčeva); 2. Preveč Silva (Pr.); 3. Bernik (Ilir.)
Met kopja: 1. Preveč Silva (Pr.) 24.50 (n. J. r-, prejšnji 23.60 gdč. Clmpermano-va); 2. Sever (Pr.) 20.79; 8. Bernik (Ilir.) 20.40.
Štafeta 4x40 m: 1. Primorje (Ravni, kar, šantel V., Preveč S., Santel D.) 33.4 (n. J. r.f dosedanji rekord 34 Primorje); 2. Ilirija (Bernik. Vider, Oman, Vidmar).
Facit: vse damske točke so rekordi, ako izvzamemo nepriznane rekorde skoka v višino in meta krogle. SK Primorje prvak Jugoslavije s 55 točkam!, na drugem mestu SK nirija s 24 točkami. Primorje 6 prvih, 6 drugih, 2 tretji mesti, Ilirlla dve prvi, dve drugi, pet tretjih mest. Primorje trlje novi jugoslovenskl rekordi, 1 slovenski, Ilirija 1 slovenski.
Moška tekmovanja:
Skok v višino: 1. Zgaga (Maraton. Za. greh) 1.75; 2. Leandrov (Hašk, Zagreb) 1.70; 8. Telesko (želez. SK, Bečkerek) 1.65.
Met kladiva: 1. Gašpar (Hašk) 24.91;
2. dr. Kulčar (Mačevalačkl SK. Zagreb) 22.23; 3. Leandrov (Hašk) 18.48.
Pešhoja 3000 m: 1. Dobrin (Hašk) 15.06; 2. Renet (Maraton) 150 m za prvim:
3. Hoffman (Hašk).
Met krogle: 1. Leandrov (Hašk) 11.26; 2. Gašpar (Hašk) 1L10; 3. Derganc (Ilir.) 10.50.
Troakok; 1. Zgaga (Maraton) 12.32; 2. Leandrov (Hašk) 11.82; 3. Telesko (Želez. SK) 11.69.
Tek 1500 m:  1. Percl  (Maraton) 4.32;
2, Držaj  (Ilir.)  4 38;  3. Kristan (Jadran). Tek 100 m: 1. Valtrič (Prim.) 11.4: 2.
Perpar (Prim.); 3. Matz (Mačevalački SK) Oster veter v prsa, slab čas.
Met diska: i. Zoraja (Policijski SK Zagreb) 35 40: 2. Bratuiič (Pol. SK) 34.25;
3. Gašpar (Hašk) 33.90. Skok v daljavo: 1. Telesko (2elez. SK)
6.13; 2. Zgaga (Mara+on) 6.11; 3. Leandrov (Hašk) 6 03.
Tek 200 m: 1. Valtrič (Pr.) 23.6; 2. Perpar (Pr.); 3. Plphatv (Hašk). Veter, utrujenost In slabi zavoji na igrišču.
Skok s palico: 1. Kovačič (Hašk) 300 1 cm; 2. strekelj (Ilirija) 2.90 (n. si r.); 3. ; Telesko (želez. SK) 2.80.
Tek 5000 m: 1. Percl (Maraton) 17.12.6 (n. J. r.); 2. Deržaj (Ilir.); 3. Kristan (Jadran).
Tek 400 m: 1. Valtrič (Pr.) 53.6 (n. si. r.); 2  Plehatz, 3. Popovič (Sumadija).
Met kopja: 1. Gašpar (Hašk) 50.88 (n. j. r.); 2. Orehek (Ilir.) 42.10; 3. Valente-kovič (Gradjanski, Zagreb) 41.90.
Tek 800 m: 1. Rosenkranz (Hašk) 2.09, 2. VIđmajer (Hir.), 3. Perše (Ilir )
štafeta 4x100 m: 1. Primorje (Valtrič. Slan'5, Koch. Perpar, n. si. r.); 2. Hašk za pol metra.
Skupna klasifikacija: Hašk prvak Ju. goslavije v moški lahki atlrtiki 53 točk, drugo mesto Prfmorje 31 točk, tretje Maraton 26. Klasifikacija nedeflnltivna, ker se v ponedeljek vrši v Zagrebu še tek na 110 m z zaprekami, v katerih se plasirata Hašk in £nmadi*a. Vsota 6 prvih. 4 dmerlh, 5 tretjih vrst, Primorje 5 prvih (štafeta dvojna), 2 tretji. Maraton 4 prva, 2 tretji. Dva rova jus-osl. rekorda, 2 slovenska. Hašk jugoslovenskega. Primorje ln Ilirija po enega si-»v.
V damskih !n moških tekmovanjih se Je postavile 5 nov. Jugosl. rekordov. 3 slovenski: Primorje S, Hašk 2 jugosl., Primorje 2 slov., Ilirija 2 slov.
Koiesarsbii ®M
Tezno pri Mariboru 7. in 8. septembra 1924 mo
KOSMATIN IVAN (SK PRIMORJEM PRVAK SLOVENIJE V KOLESARSTVU.
Včeraj se je vršila na progi Ljubljana— Maribor dirka za kolesarsko prvenstvo Slo* venije, katero je priredil Kolesarski podsa* vez za Slovenijo. Proga je znašala 136 km, in je torej smatrati tekmovanje za neobično težko. Dirke so se udeležili glavni kolesar* sVi klubi Slovenije, kakor kolesarska Ilirija, SK Primorje, Danica—Jezica. Penm—Mari* bor in Edelweiss—Maribor. Start je bil na Dunajski cesti, cilj pred Mariborom na Teznu. Za prvenstvo je startal tudi dimni* jonik g. Ivan Kosrnatin (SK Primorje) ln je dospel na cilj kot prvi v izbornem času 4. 31, 16, kar znaša nad 30 km na uro. Že blizu Vranskega se je ločil od glavne sku* nine in pasiral Celje 10 minut pred ostalimi. Proti Mariboru je čisto sam pognal tako od* lično, da je na cilj prispel pol ure pred drugim dirkačem. Kot dmgi se je plasiral Bračič (Fd"lweiss—Maribor) v dobrem ča* su 5, 0. 50. Tretji je dosnel Prah (Iliriia — Ljubljana) 5, 3, 40, četrti Naberdoj fPenm
— Maribor) 5. 24, 30. peti Plečnik TDanica
— Jezica) 5. 24, 33, Sesti Marterer (THriia — Ljubliana) 5. 33, 41, sedmi Frkanec (Perun). Pro?a je bila razmeroma dobra, vreme pri* iazno, d'rica pa polna težavnih višinskih iz* men ter spada med naitežie preirVuSnie krx lesarstva v Sloveniii. G. Kosrnatin si je s to dirko osvoiH začasno prehodno darilo Ko^sarsVe Tltrfje, ki ga le darovala za prva*
Sfovenllc in ki preide ob dveh zapored* nih individT-j»lr!Th rmarfab v traino posest. Leto^nii zmagovalec je voztl, kakor doslej, Peuffeot kolo s prirnapo Continental pnev* matiko. Cela pro«?a brez defekta. Nadela* mo se, da se bo g. Kosrnatin znal nveljavifJ tvdi v nedelio. ko bo šlo na progi Zagreb— Ljubi'ana za prvenstvo države in za afirmacijo slovenskega kolesarskega soorta pred ra^rebšVim! Čestitamo zmagovalcu in SK Primorju!
ILIRIJA V MARIBORU. Ilirija Je gostovala v Mariboru proti tamoSnjemu Rapidu neodločno 2:2. Sodnik zelo pristranski In slab. Prisodil Je Iliriji Stirl enajstmetrovke, od katerih Je Mlklav. čič dve ubranil, ena Je Sla preko prečke ln ena je biLa spremenjena v goal.
NOGOMETNE TEKME V SOBOTO.
Zagreb: Admlra : Hašk 8:3 (3:2). Pora« Je zakrivil vratar Zorlč. Gradjanski : FTC 2:1. Praga: Real Soclated (San Sebastljan)
— Slavlja 2:4. Bilo Je to prvo špansko mo. Stvo, ki Je gostovalo v Pragi ln podleglo Slaviti, ki se Je povspela do Izredne forme. Vse fitlrl goale Je zabil Stapl. Tekmi Je prisostvovalo 20.000 gledalcev.
Dunaj: Sportklub : Slovan 3:1.
NOGOMETNE   TEKME  V NEDELJO. Zagreb:    Revanžtekma  FTC Budimpešta) : Gradjanski 3:2. Admlra : HaSk 1:0.
Maraonia (Brod) : čakovacki ž. K. 2:0 Prvenstvene tekme: Železničarji : Croatla 2:0, Atena : Grafika 1:0.
Beograd:    Reprezentanca   Beograd : Repr. Novi Sad 6:2.
Osijek: Beogradski 8. K. : Slavla 1:1 j ln Beogradski S. K. : Hajduk 3:0.
Praga: češkoslovaška : Romunska 4:1 (2:0). Slaba Igra Čehov. Sodil se Seeman (Dunaj).
Berlin: švedska : Nemčija 4:1 (2:0). Dunaj:    Prijateljska   tekma   Rapid : Amateure je ostala neodločena.
Včeraj je na povratku v Ljubljana zadela na Zidanem mostu kap £. Jakoba Dimnika, bivšega ravnatelja osnovne šole na Ledini. Prepeljali so ga še v Ljubljano, kjer je nato izdihnil.
Pokojnik je bi] cJen izmed voditeljev slovenskega naprednega ucitelj-stva, za katerega si je pridobil neven« ljive zasluge.
Pokojnik je bil rojen   3. avgusta 1S56 v Jaršah pri Ljubi ani Maturiral je na ljubljanskem   učitelji: ;u L 1879. Usposobljenostni Izpit je napravil leta 1S83,  definitivno ;c bil nameščen leta lQf5. Najdlje jc služboval v Post \nL kjer si je izbral tudi svojo življenjske družico gospo Josipino iz znane postojnske naroJne obitelji Kraigherjeve. 2e v Postojni se je posvetil organizaciji učiteljstva in deloval na tem pol.u z vso požrtvovalnostjo d,y svoje prezgodnje smrti. Iz Postojne je prišel v Ljubljano sprva na I. mestno, kasneje Pa na II. mestno šolo, kjer je de! »val kot vodja in ravnatelj do svoje upokojitve. V Ljubljani si je znal rridobitl ne samo med svojimi stanovskim! tovariši, marveč v vsi napredni javnosti največji ugled in spoštovanje. L. 1^96 je bil izvoljen na programu narodno-napredne stranke v obč. svet ljubljanski, katerega izredno   delaven član 2 ostal več kakor četrt st fletja. V obe. svetu je bil načelnik šolskega odseka in referent v vseh vprašanjih, ki so se tikala šolstva. Razvoj in napredek Šolstva v Ljubljani je torej povečini delo njegovih rok in sad njegovega truda. Sploh je bil delaven povsodi. k er ie šlo za blagor učitelistva in za napredek šolstva. Pokoin^ Dimnik le bil steber napredne    učiteljske orgar.izaeiie, kateri je posvetil najboljše svoje moči. Stanovskemu glasilu »Učiteljskemu Tovarišu« je bil urednik od !. 1S94 do 1. 1903, njegov marljiv sotrudnlk pa do svojega zadnjega vzdiha. Sodeloval n* je tudi pri vseh drugih listih, ki so jih izdajale ali jih še izdajajo učiteljcke organizacije,     kakor   pri »Popotniku«. »Zvončku«,     »Naši   Bodočnosti« itd. Mnogo je deloval tudi na polju mladinske kn iževnosti. Napisal je celo vrsto mladinskih spisov, ki so dobro služili svojemu namenu. Posebno uspešno .ie bilo njegovo delovanie v učiteljski stanovski organizaciji. Bil je svoje dni kot odbornik duša Zveze učiteljskih društev,   kakor tudi sedaf UJU, sekcije Ljubljana, posebno velike zasluge pa si je pridobil kot marljiv in Inicijativen odbornik raznih učiteljskih humanitarnih društev,   kakor »Učiteljskega konvikta, »Samopomoči« in učiteljskih gospodarskih ustanov,   kakor »Učiteljske tiskarne«   in   »Učiteljske hranilnice in posojilnice«. Tudi v odboru Slov. šolske Matice« in »Narodne šole« je bil mož na svojem mestu, kakor mnloka-teri izmed njegovih vrstnikov. Njegovo, zgolj blagru učiteljstva in napredku šolstva posvečeno delovanje je našlo povsodi zasluženo priznanje ne samo med stanovskimi tovariši, marveč tudi na najvišjem mestu. Pokojni Dimnik je bil naravnost zgled redke neumorne delavnosti   in   marljivosti ter strogega   izvrševanja svojih dolžnosti. Bil je neomahljiv naprednak, ki je vse življenje deloval na to. da emancipira učiteljstvo od škodljivih reakcionarnih uplivov. Da je danes vse narodno učiteljstvo po pretežni večini v naprednem taboru, je v nemali meri tudi D;m-nikova zasluga. Z Dimnikom je legel v grob eden najzaslužnejših nnšlh šolnikov in učiteljskih   organizatorjev, navdušen narodnjak in jeklen naprednjak, kakršni so med nami vedno redkejši. Z njegovo smrtjo je nastala v učiteljskih vrstah globoka vrzel, ki bo jo težko izpopolniti, saj je bil Dimnik mož, k! se ž njim glede delavnosti in navdušenja za dobro stvar le težko more kau meriti. Za učiteljstvo. njega organizacijo in za šolstvo je njegova smrt najtežji udarec, ki jo je zadel v za ln in desetletjih. In baš v sedanjih razmera^ bi bil; učitelistvu najbolj potrebni taki možje, kakršen je bil pokojnik, o če-gar izrednih zaslugah še spregovorimo. Zapušča soprogo Josipino. sinove Sla-voja, Ivana in Stanka in hčerko Radico. Vso obitelj je vzgojil v krepkem narodnem in naprednem duhu. Njegovi sinovi   nadaljujejo od očeta započeto delo in njegov sin Ivan je kot urednik »Učiteljskega Tovariša« steber učiteljske orgarizaciie. Pogreb vo v t^rek 2. t. m. ob 17. iz Komenskega ui 14 na pokopališče k sv. Križu. Bodi zaslužnemu šolniku in odličnemu kulturnemu delavcu ohranjen trajen sp->mln, njegovi rodbini naše iskreno sožalie.
Društvene vesti.
— Društvo najemnikov za Slov. opozarja, da se vrši prihodnja javna odbo-rova seja v sredo dne 3. sept. ti. ob 20. v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna, daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije St. Petra cesta St. 12, pritlično, desno.
Nočno lekarniško službo imajo:
P i c c o 1 i, Dunajska cesta; BakarčlC, Karlovska cesta,
dnevne vesti.
V U ubijani, anc
»Moje kraljestvo ni od tega sveta.«
Veliki učitelj je izgovoril te besede zato, da Jih učenci slišijo, da se po njih ravnajo. Komaj pa je izdihnil na križu svojo blago dušo, so farizeji raztrgali njegova oblačila, oskrunili njegovo ime In poteptali ideje, za katere je šel pod križem na Golgato. Ljudstvu so nasuli v oči in ušesa peska, da ne vidi razuzdanega plesa na težakovem tilniku in ne sliši, kako se mu rogajo v obraz tisti, ki so si prilastili monopol oznanjevanja krščanskih resnic. Učitelj je opozarjal in učil svoje učence: »Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega.« učenci so se pa polastili posvetne oblasti in pozabih, da Človek ne živi samo od kruha in razkošja, v katerem se valjajo današnji božji namestniki na zemlji.
Ko je cezaropapizem izgubil svojo moč, so se razkropili njegovi agenti po vsem svetu, da rešijo, kar se še d4 rešiti. Kristusove nauke so vrgli med ljudstvo, zasužnjili so z njim človeStvo ga duha, dasi je hotel ustanovitelj krščanstva baš s temi nauki človeštvo osvoboditi duševnega robstva. Sami pa so šli na delo, da ukrote* in spravijo pod svojo oblast tudi človeka kot državljana in zasebnika. In danes jih vidimo na najvišjih mestih gospodarske in politične uprave. Božji namestniki na zemlji so državni poglavarji, ministri, narodni poslanci, predstojniki gospodarskih podjetij, skratka, javni eksponenti posvetnih interesov cerkve kot ustanove, ki si je tekom stoletij pridobila na račun ljudskih žuljev ogromno premoženje.
Tn nihče bi jim ne zameril, če bi se njihove besede strinjale z dejanji. Naj bi pošteno in odkrito priznali, da so pod kožo rdeči, da so podvrženi, kakor drugi ljude, vsem nagonom ln strastem, da tudi delo njihovih rok nI vedno in čisto pošteno. Naj bi ne skrivali pred lahkovernim ljudstvom, da je slavo-hlepje in vladoželjnost tudi pri njih os vsega delovanja in nehanja. Saj kdor ima oči, se itak lahko prepriča, da je v praksi vse to res. Pa nočejo priznati, ker se boje pravične sodbe zapeljanega ljudstva. Včasih jim pa vendar uide nepremišljena beseda.
Tako se je zgodilo tudi klerikalnemu poslancu v češkoslovaškem parlamentu, Vaclavu Myslivcu, ki je te dni na shodu na Sveti gori izjavil:
»Današnji režim bomo ml (klerikalci) Iznodkopavali dotle], dokler ga ne strmoglavimo fn dokler katoliško ljudstvo ne bo Imelo prezldenta, ki bi se prišel poklonit božji materi.«
Drugi govornik, katoliški duhovnik Tvlinek, je pa povedal še to, kar je njegov kolega iz previdnosti zamolčal. Z besedami: »Ne uklonimo se niti ministrom, niti naivišjemu državnemu funkcfjonarju. Naš najvišji vladar je sveti oče,« je povedal to, kar misli danes klerikalizem povsod. V nekaterih državah so klerikalne stranke že na krmilu, drugod delajo z vsemi Štirimi, da se polasti državne uprave, in ker jim gre delo vsled naivnosti ljudskih mas dobro od rok, so že začele sanjati o restavraciji nekdanje svetovne moči cezaropapizma. Črna internacijonala, ki obeta človeštvu najhujšo reakcijo, je že na pohodu. Verski čut jim je samo še pripomoček za dosego tega cilja, krščanski nauk pa pretveza, pod katero se polagoma vspenjajo na prestol neomejene posvetne moči. Zgodovina se ponavlja.
*  ★ ★
— Zakaj so umrli junaki? Zapomnite si, piše »Slovenec«, da so umrli suvereni Srbi, svobodni in politično suvereni Hrvati, svobodni in politično suvereni Slovenci sporazumno tvorijo eno državo, kjer bodo vsi enakopravni in nihče ne bo drugega nadvladal.« Če bi vprašali junake, padle za naše osvobojen je, so 11 res umrli zato, da se ustanovi država, ki je zdaj molzna krava gospode ki je med vojno pošiljala te junake pod zvoki avstrijske himne na vrbe, ki ni niti s prstom ganila, da se Jugosloveni osvobodimo, bi se junaki obrnili v grobu ln proklell to farizejsko dražbo. Nihče ni umrl zato, da zraste na njegovih kosteh karikatura države, kjer imajo glavno besedo samo tisti, ki so spregovorili o svobodi in politični suverenosti šele takrat, ko so jih razmere same prisilile, da se spreobrnejo iz avstrijskega Savla v navideznega jugoslovanskega Pavla. Tudi ni nihče umrl zato, da pride ju-goslovensko ljudstvo pod krivo palico čTie internacijonale, kl Je v vseh novih državah na dem. da spravi politiko v predvojni rimski tir.
— O ministrih pravi »Slovenec«, da niso narodni ljudje. To so člani vlade i»i parlamentarni funkcijonarji, ki vod jo politiko v smislu in po smernicah, ki jih diktira parlamentarna večina in tej odgovarjajoča sestavljena (?) vlada. Ministri postanejo ministri kot politiki in parlamentarci. Glavni atributi takih ministrov so zlasti na-
i septembra 1924.
očniki, uradni načelniki in referenti. Id bi vsaj morali imeti potrebno strokovno sposobnost. Minister mora biti predvsem politik ln parlamentarec, zakaj drugače sploh ne more postati minister. Ker pa ima SLS še nebroj takih »politikov« in »parlamentarcev«, se ni bati, da ostane Jugoslavija brez ministrov.
— POLOŽNICE za cenjene naroč* nike prilagamo danes. Prosimo, da se jih posluži j o vsi onf, katerim je po tet kla naročnina s septembrom odnosno z avgustom.
— Sedemdesetletnico svojega življenja slavi danes vpokojeni mestni učitelj g. Juraj Rezek v popolni telesni in duševni čilostt Odličnemu šolniku, ki si je znal pridobiti s svojm delom n nastopom splošne simpatije, ki je bil vselej neomahlflv narodnjak in naprednjak, kličemo k njegovemu jubileju: še na mnoga leta!
— Italijanski delegat v Ljubljani umrl. Na težki bolezni je včeraj zjutraj umrl tukajšnji kr. italijanski konzularni delegat Umberto Comelli-Stucken-feld. Pokojnik je že dlje Časa bolehal na težki neod zdravi ji vi bolezni, ki mu je končno tudi prestrigla nit življenja. Bil je poročen s hčerko iz znane Kre-garjeve rodbine. Kot konciljanten in uslužen uradnik je vžival splošne simpatije. Pogreb bo v torek ob 15. Blag mu spomin!
— Preureditev magistralne tlufbe v Ljubljani. S 1. septembrom je upokojen magistratni nadsvetnik Evgen Lah. Šolski referat prevzame magistratni svetnik Fran G o v e k a r. Masistratni tajnik dr. Amošt B r i 1 e j bo vodil odslej konceptno popiso* valni urad, volilni kataster, domovinstvo ln državljanstvo. Stanovanjski urad prevzame namesto njega koncipist Heribert Svetel. Tajnik dr. Riko F u x prevzame zopet socl* jalno * politični referat (mestne reveže), taj* nik dr. Ivan L e t n a r pa bolniško, nezgod* no in pokojninsko zavarovanje ter policij* ski referat. Nadsvetnik Fran J a n č i g a j je orevzel zopet gospodarski referat. Volilne* mu katastru ie dr*le1ien Fran Erjavec.
— Iz poštne službe. Imenovani so za tajnike I. kategorije pri ravnateljstvu poŠte In brzojava v Ljubljani Anton S u h a C, Joako P e r » I C In dr. Bogdan Knrbus za mehanika v delavnici v Splitu Josip čer ne; premeščen je Iz Maribora v Gor. grad pogtni uradnik Rudolf Kolbesen.
— Nemški fotnprafi v Dalmaciji. Sku* pina berlinskih fotografov prepotuje Dal* macijo In fotografira vse važnejše kraje in prirodne lepote ob obali dežele in v notra* njosti v filmske svrhe.
— Za barake pri bolnišnicah. Ministr* ski svet je odobril ministrstvu za narodno zdravje kredit 12 milijonov dinarjev za gradbo barak pri raznih bolnišnicah, ki imajo služiti kot bolniški oddelki.
— Kovinski drobiž. Finančno ministr* stvo ne izpremeni predpisov o prometu s drobnimi novčanicami državne izdaje, ker se kmalu odredi izdelanje kovinskega dro* biža v smislu finančnega zakona za 1924— 1925.
— Ukaz sodiščem. Ministrstvo pravde ie ukazalo, dt za čas sodniškega kongresa v Beogradu ne sme nobena sodnija prekiniti svojega poslovanja,
— Invalidski zakon. Ministrski pred* sednik je včeraj snrejel zastopnike invall* dov, ki so mu predložili spomenico invalid* sVega udruženja k načrtu zakona o invali* dih.
— Češkoslovaški avijatiki nad Beogra* dom. V soboto so pripluli s svoiima dvema avijonoma češkoslovaški avijatiki iz Nove* ga Sada nad Beograd. Izvršili so nekoliko fotografij in se vrnili v Novi Sad, kjer so gostje naSe zračne flotile.
— Penzljonlranl oficiri bivše avstro-ogrske vojske. Vsi bivši g. oficiri avstro-ogrske vojske, ki so bili že prod prevratom penzljonlranl In žive na teritoriju Ljubljanskega Vojnega Okruga, naj se zglase pri ljubljanskem voj. okrugu, soba št. 92, ln prinesejo seboj vse voj. dokumente, kateri so v zvezi z penzljoniranjem. Oni g. oficiri, kl se osebno ne morejo igla s Iti, naj čim-preje pošljejo podatke ln tozadevne dokumente, iz katerih je razviden zadnji čin, ime ln priimek, točen naslov, s koliko službenimi leti Je bil upokojen, koliko mu je bila sadnja letna sistematična plača ▼ kronah In kedaj Je bil upokojen, ter končno pri kateri državni blagajn! sedaj prejema pokojnino.
— Kolektivna pogodba c blagajnlčni-fffl zdravniki. Osrednji urad sa zavarovanje delavcev v Zagrebu Je odobril novo kolektivno pogodbo, ki Jo Je Okrožni urad v Ljubljani sklenil z Zvezo blaga jnlčnih idravnlkov la Slovenijo. Ta pogodba velja od 1. Junija ti. dalje. Ko se pogodba do. tiska, se dostavi vsem blagajnlčnlm zdravnikom. Novi pavšalni mesečni prejemki se nakažejo v septembru, ob kateri priliki se obračuna tudi razloček na prejemkih za čas od 1. Junija do 1. septembra.
— Pogrebne svečanosti pod Triglavom.
Včeraj dopoldne so imeli sloven. planinci kljub krasnemu dnevu prav žalosten rzlet v Triglavsko pogorje. Velika družba, nad 300 planincev in planfnk, se Je pomikala s sklonjeniiml glavami, skozi lepo gorsko dolino Vrata, proti Aljaževem domu; na čelu sfvolasl župnik AlaJŽ. 5l! so, da se udeleže pogrebnih svečanosti za ponesrečenim Vladlmirjem Topolovcem. Nenavaden sprevod se je ustavil pod Trtelavskb steno, kjer le opravil pogrebne molitve župnik AHaž, nakar Je pevsk' zbor planincev zapel nekaj ganljivih žalostink. Po končanem obredu so oolofllj pod steno krasen Šopek planlnk. 2alne svečanosti so se udeležili tudi nesrečni starši in sorodnltt ponesrečnega VlacU mi rja Topolovca-
Aleksander Knez
pooblaščeni senzai Ljubljanske borze se priporoča za izvrševanje
"vr seri tooirasraf 1"* laenro^ i
posebno za posle v efektih, vseh vrstah žita in moke, jajc, sena, slame, fižola, vina itd. Brzojavi: KM EZ, Ljubljana. $U9    Telefon itew. 80*
— Smrtna kosa. Dne 30, t m. je umrla gospa Ana Zupan, rojena Šuš teršič. Pokojnica je bila vrla slovenska žena, ki so Jo spoštovali vsi, ki so je poznali. Njen prah prepeljejo v Kamno gorico, kjer ga ploie v torek 3. t m. ob 10. k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Blag jI bodi spoenm!
— V neki Jetnlšnlci Je učitelj razlagal o koristi vinske trte.   Vprašal  Je enega
učenca-kaznjenca: »AH utegne vinska trta tudi Škodovati?« Dobil Je kratek In hiter odgovor: »Da! Temo smo dokaz ml, ki smo pred vami tukaj zbrani.c Marsikdo ne bi nikdar zašel s JetnlSnlce, ako bi se ne bil udal — alkoholu. O tem se boste prepričali, ako zahtevate eno Številko lista brezplačno na ogled. Upravnlštvo »Preroda«. LJubljana, Poljanski nasip 10.
— V Karlovih Varlh v češkoslovaški republiki Je bilo dne 23. avgusta 41.545 gostov. Pač ogromen obisk.
—• Obvezni polletni tečaj na državni pedkovsk! ioll na Selu (p. Mostel pri LJubljani, se prične 1. oktobra ti. Za vstop v tečaj Je vložiti na upravo drž. podkovsVe Bole propisno kolekovano prošnjo do 20. septembra ti. ter Ji priložiti: 1.) rojstni In krstni list, 2.) domovinski list, 3.) zadnje Šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo, 5.) nravstveno spričevalo in 6.) ubožni list. Poduk v podkovskl Soli Je brezplačen. Učenci Imajo prosto stanovanje v zavodu ter dobivajo redno državne podpore: skrhrti pa morajo sami za hrano ln potrebne učne knjige.
— Ako bi bila Avstrija zmagala .... PISejo nam: Tudi med tistimi, ki se danes na tihem ogrevajo za pokojno Avstrijo in Imajo za našo novo državo le psovke, jih Je mngo, ki bi imeli velike sitnosti, ako bi Avetrija ne bila v svet. vojni podlegla tn razpadla. Dočlm se je v novi naši državi pogrnil plašč usmiljenja In odpuščanja tuđi nad tistimi, ki so očitno ln dejansko delovali proti našim osvoboditeljem, bi Avstrija ne poznala prlzanašanja, temveč bi preganjala naše ljudi do vešal in svinčenk tudi zgolj na ovadbe In sovraštva ali maščevalnosti. Vojaške oblasti so imelo že med vojno na tisoče takih žrtev v evidenci. Ko so se leta 1918 začeli vračati raSI vojaki Iz ruskega vjetnlštva, se Je pri vsakem kadru ustanovila posebna komisija za > Rechtfert gungsverfahren«. Vsakega vjet-nika so posebe nadrobno Irpraševall, kako so se vedli sovjetniki, s kom so občevali, kako so govorili o Avstriji In njenih zaveznikih. Marsikateri zaslišanec, ki sam ni Imel čiste vesti, je ovadil neljube mu rojake, posebno, ako eo se mu zamerili kot višje šar-že Samo pri bivšem 17. pešpolku so hranili v tajnem arhivu par sto takih ovadb, bodisi utemeljenih ali Izmišljenih. Vse ovadene bi bili takoj ob povrnitvi lz Rusi. Je vtaknili v Ječe. Posebno huda usoda bi zadela one, ki so vstopili v legije. Neki čr_ novojniškl podčastnik, ki Je opravljal take ovadbe na druge vojaške oddelke. Je po možnsti mnogo teh ovadb prikril ter Jih hrani Se danes. Marsikomu se v Rusiji Se sanjalo ni, da ga čaka v domovini Ječa, ako bi ne dobili svobode.
— Strahovit zl°čn pijanca v Dalju. V gostilni MIlana Maslarića v Dalju Je sedela večja družba gostov, med temi mKnar Anton Kuulbatlnski, MlSko Bokalov! £ In Saveli Miško, oba Rusa. Nenadma je vstopil v gostilno popolnoma pijan 241etni so~ dar Branko Arakirmovlč tn zahteval pijače. Gostilničar mu pijače ni dal, ker ie videl, da je pijan. Nato se le Arakumović vsedel za neko mizo In je pričel izzivati goste. Zahteval le, da Miško plača za vino. Miško ie odvrnil, da nima denarja, nakar se le Arakumović navedezno porrefil. Nenadoma pa ie skočil izza mize. potejamil nož ter sunil mllnarh v glavo. Prerezal mu Je obraz in usta. Mlinar Je padel na tla. Podivjani Arakumović pa Je navalil na zidarja Bokalovlća in ga sunil v vrat Prerezal mu Je glavno ž'l0 in Je Boksiovlć malo kasneje podlegel poškodbam. Kozaku Mišku Je uspelo pobegniti, dočlm Je mlinarja Arakum-rvIČ še enkrat sunil s nožem v prsa. Po krvavem zločina Je morilec pobegnil, vendar so ga orožniki le Isti dan prijeli fn odđali kM§& Mlinar Kurbatlnskl je težko ran!en ln nI verjetno, da okreva.
— Kavarna Central vsaki dan koncert ruskega damskega orkestra.
— Tatvine koles. Kolo znsmke »Kfnta« je bilo ukradeno včeraj opoldne železničar* ju Avgustu ČSbeju v gostilni Kačlč na Dunajski cesti. Kolo ie vredno 2500 Din. — Iz hodnika kleti Tehniške srednje šole je bilo včeraj odpeljano kolo instalaterju Ja# kobu Babniku. Kolo znamke »Durkopp*Dla» mant« ima Številko 573.721 in Je vredno 2500 Din. — V Mostah je bilo ukradeno ko* lo znamke »Diamant« posestniku Franu Gapu. — V Ljutomeru so neznani storilci odpeljali trgovcu Fr. Zemljicu.
— Poticijtke prijave. Tekom ▼čcrajS* njega dne so prispele sledeče ovadbe: za* radi tavine 3, kajenja nočnega miru 4, cest* nopolicijskega reda 10, prekoračenja polic, ure 4, pasjega kontumeca 2. poškodbe tuie Iastninel . nedostojnega vedenja 1, ogroža* nja telesne varnosti 1. -— Aretacije: zaradi postopanja 2, pijanosti 1, izzivanja 1 in ka« ljenja nočnega miru 1.
— Vandalizem. Na poti v Rožno dolino so neznani zlikovci izruvali in polomili ob» cestno ograjo, last mestne občine. Tudi na električno žico so vrgli nek predmet, vsled
česar je nastal momentano kratek stik in je več luči ugasnilo. *
— Beogradski *sadist«. Beograd ima zopet svojo senzacijo. Na ulicah se pojavlja človek, ki na promenadi poliva toalete de* vojk in dam z vitriolom. Policija je storila energične korake, da izsledi tega v sadista«.
Iz Celja.
—c .Vova koncesija. Mfnist s. i trnovi* ne in industrije je izdalo g. Ivanu Bizjaku, krojaškemu mojstru v Celju, poleg učne* ga zavoda za prikrojevanje damskih oblek tudi koncesijo za prikrojevanje moške gar* derobe. Omenjeni zavod sprejema odslej v pouk za prikrojevanje tudi krojače.
—c Policijska kronika. Od 20. do 26. avgusta Je bilo v Celju Izvršenih 25 aretacij, med temi 3 radi poneverbe, 1 radi zločina tatvine, 8 radi prestopka tatvine, 1 radi suma tatvi ne, 10 radi ekscesov ln pijanosti, S radi potepuštva ln beračenja, 2 radi lahke telesne poškodbe, 1 radi prepovedanega povratka in 1 radt vmetavanja T službo Javnih organov.
—c Telovadni nastop Sokolskega dru_ Stva v Celju se vrši v nedeljo 14. septembra v Celju in ne 11. sept., kakor Je bilo pomotoma Javljeno.
—c Umrlo Je v juliju v Celju skupno 20 oseb in sicer: 4 v mestu, 12 v Jami bolnici. 3 v vojaški bolnici In 1 v mvaVdskem domu.
—c Skrlatlca v Celju Se vedno nI ponehala. Ponavljajo se še vedno posamezni slučaji.
—c Ali Je to domača tvrdka: Iz celjskega okraja nam pISeJo: Z ogromna Vato notico v Slov. Narodu z dne 27. avg. pod zaglavjem »Ali Jo to domača tvrdka prosimo da objavite sledeče pojasnilo: Zbiratelj inseratov za sejmski katalog Je prišel v pisarno g. Borlaka v Celje, kq Je bil g. Borlak odsoten. Uradnik mu Je dal inse_ rat, da se naj objavi v slovenskem, srbo-hrvatskem In nemškem jeziku. Kako je prišel nemški Inserat na prvo mesto Je Imenovanemu neznano ln ga ne zadene nL kaka krivda. Opaska, da Je to stara nem-čurska tvrdka je nepravična, ker Je g. Borlak tako starejši kot mlajši vslkdar Jako požrtvovalen pri vseh narodnih prireditvah. Tako naj bo posebej omenjeno, da Je tudi za našo zadnjo veliko sokolsko prireditev žrtvoval brez odškodnine ves lep kar je bilo gotovo vredno čez 3000 Din in to na prvo prošnjo. O. Borlak Je eden tistih Izredno marljivih obrtnikov in trgovcev, ki so si s skromnimi sredstvi po svoji Izredni delavnosti in podjetnosti ustvarili lepo Industrijsko podjetje in se ni nikdar, dasi se Je vedno Čutil Slovenca, vtikal v politiko. To konstatacijo lahko podam v Imenu narodnega trga St. Jur ob Juž. žel., ker Je nam rodbina že leta in leta dobro znana.
Izpred sodišča.
— Majčken premalo dokaza Je bilo pa bi bil Anton 2:mavc, kleparski pomočnik, doma Is Gozda pri Brežicah obsojtn radi tatvine. Bilo je takole: Dne 15. februarja malo pred poldnem Je opazil kleparski mojster Lovro Pičznan v LJubljani, da mu je ukradel nekdo lz suknjiča, katerega je imel obešenega na steni v pisarni listnico v kateri Je imel 1220 Din. Takoj je poklical vse vajence nazaj In jih preiskal toda zaman. Današnjega obtoženca pa takrat niti osumil ni in ga tudi ni prelskal, dasi se je možu fe takrat, kar se je pa se le kasneje ugotovilo precej sumljivo vedel. Osumili eo ga največ na izpoved njegove gospodinje Beštrove, ki je povedala, da ji Je prinesel spraviti nov plašč ln čevlje, čeS da bo brffcotne preiskava radi tatvine pri Plčma_ nu in naj mu ona te stvari shrani. Ha vpra-vprašanje. kje Je dobil denar, da si Je to kupil Je odgovoril žmavc, da mu Je dal gospodar 500 Din predujma. — To nI bilo res. Kmalu nato pa je žmavc odšel ln Je rekel Beštrovi, da ga par dni ne bo, ker gre v Medvode gledat neki turn. Mož pa Jo Je popihal na Bled, kjer so ga aretirali. Obtoženec je bil pri ob.-avnavl silno razburjen ln Je odvrnil na resen opomin, da naj bo miren: »Gospod koko bom pa miren, če me Imate 6 tednov zaprtega, pa nisem ničesar ukradel«. Ker se mu pa kljub težkim indl-cljam tatvina nI mogla dokazati, je bil žmavo oproščen, vendar pa ne dobi nobene odškodnine za preiskovalni zapor, dasi Jo Je sahteval, ker s to oprostilno sodbo sum tatvine Se vedno ni razpršen.
— Za brata ln sina sta se zavrela sestra ln mati Alojzija in Marija B. Nastavljala se mu je baje neka oženjena ženska ln je fanta eapredla tudi v svoje mreže. Sle sta pa pri tem ščitenju vendarle predaleč. Najpreje sta ji pisali precej ostro* ismo, v katerem sta jI očitali njeio razmerje do brata v takem tonu, ki Je žaljiv. To jima pa še ni zadostovalo ln sta Jo na-hrullle tudi na cesti, kjer sta jI poleg dru-sega na ajlas očitali, da lahko dobio živi, kupuje ln poje, ker ima dva moža. Obto. ženki, ki sta trdili, da Je božji in ljudski glas tam v okolici o tem. odkar je prišla ta nesreča v kraj, da te Je brat radi te nesreče, ki hodi včasih fante dražit celo v moški obleki popolnoma spremenil. Ponudili sta tudi sa vse svoje pismene In ust-mene obdolžltve dokaz resnice. Ker pa v takem slučaju dokazi resnice že z oslrom na druge osebe niso dopustni, jih je moral sodnik kaznovati radi taljenja časti ln sta
bili obsojeni obe ln sicer mati na 500, hčerka pa na 100 Dn globe in morata plačati seveda e vse sodne stroške in pa odvetnika, kar znaša danes tudi že precej zaokroženo svotico.
PROCES PROTI RUSKEMU REVOLUCIJONARJU SA VINKOVU.
Med brzojavkami smo pretekli teden javiri, da Je osrednji odbor ruskih sovje-tov na smrt obsojenega revolucijonarnegi-socljalteta Borisa Savinkova poznilo-stll na predlog vojaškega sodišča v 10 lot-no jeco, ker je Savinkov priznal sovjetski režim ln Izjavil, da ne bo veo nastopal proti sovjetom In da Je pripravljen služiti sovjetskemu proletarijatu.
Proces proti Borisu Savinkovu je pričel dne 27. avgusta pred vojaškim kolesi, jem vrhovnega sodišča. Savinkov Je za ^a. sa oktoberske revolucije pobegnil v inozemstvo in se mu je pozneje posrečilo z napačnim potnim listom prispeti v Rusijo, kjer so ga Bpoznall ln zaprli. Obtožnica, ki Je zelo kratka, obtožuje revolucijonarja ln organizatorja raznih uporov proti sovjetom Savinkova več zločinov In sicer.
Boris Savinkov Je sporazumno s Ke-reneklm, predsednikom vlade po padcu ca. rlstnlčega režima, ln s krasnovlm organi, zlral po oktobrski revoluciji 1917, po kateri so prišli bolj že viki do oblasti ra vlade, rrotirevolucijonaren vojaški ustanek v Pe-trogradu. Skupno z generalom Kornllo. v i m In generalom Aleksejevlm je bil Imenovan za člana vlade, ki Je prevze. la oblast po protlrevoluciji v donskib pokrajinah. Savinkov Je organiziral dalje atentate na Ljenlna In Trockega. Kot zaupnik generala Kolčka je prejemal denar od zaveznikov zapadnih držav, vojaško opremo In podporo za Kolčakovo armado. Iz Varšave je poskusil izvršiti napad na Ljenlna.
V procesu je Savinkov kratko priznal svojo krivdo, oziroma soudeležbo pri protlrevoluciji ter je pripomnil, da je bilo nje. £rovo delovanje nepravilno ln da Je bila oktobrska revolucija povsem utemeljena in upravičena. Savinkov je dalje priznal pravni obstoj sovjetov In to ne se le sedaj, ko so proti nJemu naperjene pu?ke. marveč že preje. Mirno pričakuje proglasitve smrtne ob?olbe in ne prosi od nikogar milosti.
V ško sodišče, kakor Je bilo Javljeno, je j ,sodilo Savinkova na smrt. Obsodbo je predložilo v potrdilo osrednjemu odboru sovjetov s pripombo, da obsojenca priporoča v milejšo kazen.
Viharno In burno Je bilo življenje Borisa Vlktorovlča Savinkova. Znan Je bil v Rusiji za časa caristlčne vlade kot eden najhujših revolucijonarjev in obenem terorist. Njegovi stiki z znanim Azevom so zelo Škodili njegovemu ugledu med ruskimi revolucijonarcl In socijalisti. Od leta 1903. do 1906. Je pripadal stranki ruskih socijalnih revolucijonarjev. Bil Je član »bojne organizacije«. Kot tak Je izvršil atentat na ruskega ministrskega predsednika Plo-hveja, udeležen je bil kot vodilna oseba pri umoru vellkecra kneza Sergija in Je dvakrat poskušal atentat na carja Nikolaja. Ood leta 1907. Je živel v Parizu, kjer Je spisal »Spomine« ln roman »Krepki konj«. Udeležen Je bil aktivno pri prvi revoluciji, ki je povzročila 1. 1917. padec carlzma ter je predsednik tedanje revoludjonarne vlade KJerjenskl pozval nJega v svoj kabinet kot vojnega ministra. Leta 1918. Je Savinkov organiziral po sklenitvi bresti!tovskega mire umor nemškega poslanika v Moskvi grofa Mirbacha.
Razgled na slovanskem svetu.
—s Narodni demokrati na SlovaSkem proti avtonomističnlm spletkam. Slovaško glasilo češke demokratične stranke v Slovesih »Narodny Denlk« v Bratislavi Je pri. neeel zanimiv članek drja Ivanke. Pravi: »Slovaški evangeliki v narodno-demokra-ticii stranki bi ne bili pri volji podpirati avtonomistlčne stranke niti v tem slučaju, če bi Čehi sami zahtevali avtonomijo za SI vaško. Avtonomija bi bila smrtni sune* tako aa Slovake kakor tudi za Čehe. Hlinkova avtonomijo bi pomenila silno okrepitev za Madžare. Zato se toliko trudijo aanjo. Ludacl Ima sedaj samo eno vi-Bf ko šolo na Slovaškem, a zadnji dogodki v tem semenišču svedočljo, da tamkaj vlada madžarski duh. Kako žalostno bi pač b lo, če b' se v vseh šolah na Slovaškem šopirilo madžarstvo ...
—s Kako ae danes na Ruskem vršijo poroke. V ruskih uradnih listih je bila ob. javljena v zadnjem času glavna naredba, kl se tiče porok na Ruskem. Iz naredbe je risvidno, da se glavne določbe glede porok riso v bistvu Izpremenlle. Bdlno, kar Fe je rredrugačilo, Je samo način sklepanja In razveljavljanja zakonov. Glavna načela so r.aslednja: V Rusih se priznavajo samo cl. ^lne poroke. Moški ne more stopiti v salonski stan pred dovršenim 18., ženska pa ie pred izpolnjenim 16. letom. Poroka ae izvrši z obojestransko izjavo. Javno naznanilo poroke napravi poseben urad za poročne zadeve, kjer ao vse okolščlne, ki se tičejo novega zakonskega para, napisane v posebni knjigi. Kakor novo rodbinsko Ime se lahko zapišeta obe imeni poročeneev ali samo ime ženina aH pa samo Ime neve. ste. Obred poroke obstoji v tem. da se oba poročenca dotakneta rdečega prapora, ki j visi nad mlro uradnika ter pri tem progla-I sita, da sta odločena stopiti v zakon. Toliko da se njiju Izjava vknjlžl, pa poroka že stopi v veljavo.
j Poizvedbe.
— Pozabila se Je v vlaku đne IS. tm. i na progi postaja Bled do Jesenic oziroma
do LJubljane letna damska obleka široko i črtana v rujavem papirju aavita. Pošteni
najditelj naj Jo blagovoli oddati v upravi ! lista proti nagradi.
I Inserirajte v „Slov. Narodu"!
Gospodarstvo.
"in* frnnv^ifh m nbrtnih zbornic v Beogradu.
- Beograd, 31. avgusta. Lansko o ;e bila v gospodarskih in trgovskih rr;gih sprožena ideja, naj se vrše kongresi trgovskih in obrtnih zbornic, na katerih bi se razpravi ali celokupni go-spodarskopolitični pr )Llemi in interesi naše države. Ti kongresi so eminentne važnosti, kajti zastopniki tako važnih korporacij vrše kot pijonirii veliko mi-sijo, da grade enotne temelje na?ega gospodarstva in da varujejo v resnici 2-, spodarsko   enotnost   naše države. Prvi   tak   kongres je bil spomladi v Skopi ju, ki je obrodil dobre in pozitivne uspehe. Letošnji II. kongres je bil «f lican v Beogra I ter je trajal dva dni. v soboto 30. avgusta ob 10. dopoldne •o   predsednik   beogradske Trgovske zbornice Gjorg;e R a d o i 1 o v i ć otvo-r;i TI. kongres   Trgovskih   In obrtnih y^ornic v veliki dvorani borze, po-zd-avliaioč   na*prc.Ie došle delegate iz vseh krajev države, kjer imajo svoje sedeže te važne korporacije. Ljubljansko Trgovsko obrtno zbornico zastopajo: Zbornična tajnika dr. Fran Win-d i s c h e r in Ivan M o h o r i č in kon-znlent Fran Žagar.
Po izvolitvi predsedstva in viharnem sprejetju uda»ostne izjave N|. Vel. kralju Aleksandru je kongres takoj pre> Sel na pravi dnevri red ter so posam-ni strokovnjaki podali izčrpna poročila v gospodarsko političnem položaju naše kraljevine. Iz teh poročil le ">g1čno re> asumirati naslednja dejstva.
Nas* lzvo2 letošnjega leta bo znašal $.341,800.000 dinarjev. Dinar stalno raste In se |e od Un<kega kongresa poboljšal za 15%. Po kvaliteti In kvan-*:tetl »e letošnja žetev vsled etemeniar-"Ti katastrof mnogo slabša od lanske. Po Izjavi finančnega ministra se obtok novčanlc ne poviša. Železniški promet se izboljšuje.
Podpredsednik beogradske Trgovske zbornice Miljiirin S t a n o j e v i Ć »e pregledno poročal o splošnem gospodarskem položafu naše države in o rasi izvozni politiki. Omenil je med dru-r;m. da je prvi kongres v Skoplju iz-kalkuliral, za koliko se bo letos izvozilo in v koliko se bo naš dinar dvignil. Na tem kongresu ie bilo ugotovljeno, da se bo lansko leto izvozilo za 7 miljard 700.S61.ono dinarjev, a izvoz je de fac-to znašal 8 miliiard 48,861.000 dinarjev, toraj za 34 milijonov več. V prvi polovici tega leta Je znašal Izvoz 4 mfl'arde 17S.900.000 dinarjev In bo v drugI polovici Izvoženo skoraj ravnotollko, če ne več, tako da bo letošnji Izvoz znašal 8.341,800.000 dinarjev.
Druga kalkulacija je bila, da bo naš dinar rastel in da se bo poboljšal za 15%. Dne L septembra 1923. je dinar notiral v Curihu 5.80, a dne 29. avgusta tf.70. Od preteklega leta je dinar stalno rastel, dokler ni v marcu tega leta Izbruhnila ministrska kriza. Z Izvozom se le d?nar začel dvigati, toda škodila mu Je politična kriza. Od marca dalje ?e dinar stal slabo, čeprav za to ni bilo nikakih tehtnih razlogov, ker je bil Izvoz po voljen. Pavnotako škodnlejo dinarju iziave politikov, ki se dajejo brez globokešega pomisleka v Javnost. Mi na borzi se bojimo eventualnih iz'av, kakega politika. Bivši in sedanji mini «ter sta storila dve koristni izjavi, ki ste imeli novoljen rezultat, izjavi, da se ne bo povečal obtok novčanlc In obveznic volne odškodnine.
Glede ažlia v svrbo podpiranja na-*e domače industrije je treba postopati nrevldno in polagoma. Nam trgovcem :e vse enako. Ce se poveča ažljo, povrate se bodo cene In to bo plačal konzument.
Govornik je dalje koncem svojega govora s posebnim naglasom izjavil, da se Je do sedaj na kongresih trgovskih *n obrtnih zbornic Javno manifestiralo ed'nstvo vseh gospodarskih In pridobitnih krogov, kar Je najbol'šl odgovor onim, ki govore o nekakem separatizmu v naši državi.
Zanimiva je bila dalje kratka izjava finančnega ministra dr. Mehmeda Spahe o obtoku novčanlc  Dejal je:
Vlada smatra, da bi vsako povišanje obtoka novčanic zmanjšalo vrednost dinarja, vsled česar ga ne bo po-v'šala. O carinski tarifi vlada še nI storila sklepov. V vprašanju povišanja aŽi-;a ie treba postopati polagoma. Povl-~^".ie až^fa bo brezdvomno vplivalo na široke sloje prebivalstva. Vlada ima vedno pred očmi i interese Industrijcev i dlavcev. Azijo se bo postepeno pohval.«
Po kvaliteti in kvantitet] ]e žetev pšenice slabša nego preteklo leto, ki ie bilo za pšenico eno najugodnejših.
Prvotni statistični podatki iz meseca Junija računajo celokupni pridelek pšenice na 19,265.644 metrskih stotov, kar se pa mora vsled elementarnih katastrof zmamšati za 25%. Celokupna žetev letos bo znašala na podlagi teh računov okoli 14,500.000 stotov, d očim lansko leto 16.620.147 stotov. Po kritju odmačih potrebščin ostane za Izvoz 15.000 vagonov pšenice.
Rži se bo pridelalo okoli 1,400 000 stotov. Za Izvoz ostane rži 14.000 vagonov.
Ječmena se pridela okoli 3 milijone stotov in se ga bo lahko izvozilo 166 vagonov.
Ovsa je bilo letos posejanega več nego lansko leto. Pridelalo se bo ovsa 12.832.378 stotov. Za izvoz ostane ovsa 7000 vagonov.
Po zbranih podatkih ie letošnja Setev koruze izborna. S koruzo je zasejane 1.800 000 ha zemlje. Dosežena bo na*boljša letina. Računajo, da se odri ela koruze 27 mili ionov stotov. Za Izvoz je računati 20.200 vagonov koruze.
da so opustili svojo obrt, ker ne morejo več zmagovtai težkih davčnih in drugih bremen. Glavni vzrok, da mala obrt peša, tiči tudi v tem ker je kredit zelo drag. Obrtniki ne morejo zmagovati tako visokih bančnih obresti. Obrestna mera, ki znaša Prt nekaterih kreditih do 34%, se mora za obrtnika zmanjšati. Dalje je tneft bHa doslej zelo krivična strankarska davčna obremenitev obrtnika. Država mora oodpirati malega obrtnika In malega kmeta, ker sta to dva konservativna elementa, ki tvorita krepak temelj države. Poročilo Carneluttijevo kongres razpošlje na vse obrtne zadruge in organizacije in se obenem predloži ministrstvu trgovine In industrije.
Kongres splošno smatra, da bo letošnji Izvoz mnogo nadkriljeval lanskega.
Razvila se je daljša debata o uvedbi novega carinskega tarifa.
Sklenjeno je bilo, da se vrši pri-hodnil kongres v Sarajevu.
ZAŠČITA DOMAČE INDUSTRIJE,
Centrala industrijskih korporacij naše države je predložila finančnemu ministru spomenico, iz katere -p osme-mamo:
Kriza v kateri se že več časa na-
Sladkoma pesa je letos uspela in ! hajajo gotovo vse panoge naše indu-
bo obrodila dvakrat toliko kot lansko leto. Pridelalo se je bo 8.800 ooo stotov. Sladkorja se bo pridelalo 924 000 stotov. Ker znaša potreba slađkoria v naši državi 7200 vagonov, ostane za te-voz sladkorja okoli 2000 vagonov.
Nepovoljna so poročila o sadju Tn grozdju. Vino bo slabo vsled nepresta-
strije, se je poostrila v zadnji dobi tako, da je nadaljnje delovanje In obstanek ogromnega števila tudi naisolid-nejših podjetij resno ogroženo. Glavni razlog za to krizo je naša obsolutno nezadostna carinska zaščita. Na eni strani pojedini osnovni stavki današnje carinske tarife ne odgovarjajo več
nega deževnega vremena. Sadje je edi- j današnjim razmeram industrijskih pano dobro obrodilo v Sloveniji. nog. ki so se po revizij carinske tarife Kongres je dalje na sobotni ple- j v letu 1921 vedno bolj razvile, na dninami seji sprejel še poročila o obrtnih i %\ strani so z nadnlačilom carine z aži-in drugih strokovnih šolah. V državi je j jem samo 80 odstotkov na široko od-292 obrtnih šol z 39.220 učenci. Slove- j prta vrata uvozu tuiega blaga, nija šteje 42 obrtnih šol s 4000 učenci. Inozemska   konkurenca je v
oroClLO O NAŠEM POLJEDELSTVU.
Načelnik poljedelskega ministrstva - S t o j k o v i ć je v statističnem prerodu očrtal položaj nagega poljedel-i in izglede letošnje žetve. Poročilo
veli-
.'š:nica je letos nekoliko slabša. Oočim je bilo 1. 1923 zasejano 1,623.982 hektarjev, je letos 1,688337 ha.
Dalje je sledilo poročilo o naši konzularni službi v inozemstvu in končno poročilo o našem javnem prometu.
Načelnik prometnega ministrstva Panić je kratko iziavil, da se promet Izboljšuje. Letos je mnogo boijš? kakor lansko leto. To velfa tako za tovorne, kakor tudi za osebne vlake. Po v d ar ia, ! da je neupravičena kritika o previsokih železniških tarifth. Mnogo se fcrfČt to-da železniški tarifi pri nas niso tako vi- ; soki. kakor v drugih državah.
Plenarna seja kongresa je bila v soboto   ob   13. popoldne zaključena. Kongres je izvolil šest sekcij, ki so raz- j pravljale posamna trgovska, obrtniška I in izvozniška vprašanja. Sekcije so delale v soboto pozno v noč.
— Beograd, t. septembra, (Tzv.) Dva dni trajajoči kongres trgovskih in obrtnih zbornic je bil včeraj slovesno zaključen. Kongres ni stavil nikakih re- j solucii. pač pa je sprejel razne sporne- | niče In nasvete, kako se ima usmeriti naša trgovina in naš izvoz. Včerajšnia plenarna seja pod predsedstvom Gj. Radoilovića je pričela zborovati ob 10. dopoldne in je trajala do 13. popoldne, na kar je sledil svečan obed.
Tajnik zagrebške Trgovskoobrtne zbornice C11 v a j je predlagal, da se naj naše trgovske agenture uk?r?eio, ker niso pokazale nikakih koristnih in pozitivnih rezultatov. Ta predlog je bil z odobravanjem sprejet.
Kongres je nato skiciral razna vprašanja in želje posamnih trgovskih in obrtnih zbornic, osobito one iz Hrvatske in Slovenije. Te želje se nanašajo pred vsem na pričetek Izvozne kampanje, ki je že v polnem teku. Kongres je sklenil, da se vse spominlce in želje predlože ministrstvu trgovine m industrije, da jih prevdarno ln primerno vpošteva.
Sarajevski delegat je predlagal, da se naj kolikor mogoče pospešuje trgovsko in obrtno šolstvo v svrho boljše te- j obrazbe našega naraščaja.
Predsednik kongresa Radojlović je predlagal, da se naj ukine zakon o prisilni poravnavi Izven konkurza (tečaja), ker taka poravnava nekoristno vpliva na javno moralo, na ugled trgov-stva in države. Predlog je bil z odobravanjem sprejet
Nadalje je bilo prečitano strokovno mnenje Udruženja izvozničarjev o izvozu za leto 1924. V tem letu kaže račun, da bo izvoženo za 814.500.000 Din pšenice, za 750 milijonov kuruze, za 110 milijonov fižola, za 1228 milijonov žive živine, za 600 milijonov mesa ta mesnih izdelkov, za 800 milijonov Jajc, za 900 milijonov gradbenega lesa, za 300 milijonov sirovega bakra, za 400 milijonov konoplje, za 425 milijonov lanskega duhana, za 100 milijonov kalcijevega karbida, za 180 milijonov azbesta in škriljevca, za 60 milijonov dest. drv, za 59 milijonov železa, za 60 milijonov izdelanih kož, za 18 milijonov bombaževega blaga, za 30 milijonov celuloze in še za več milijonov ostalih predmetov. Celokupni Izvoz bo letos po tem mnenju izvozničarjev znašal 10 miljard 400 milijonov.
ZagrebSkl delegat Carnelutti je poročal zelo stvarno o nevzdržlji-vem položaju našega malega obrtnika. 10% obrtnikov je bilo letos primoranih,
PO-
sledniem letu vrfrla na naše trge velike količine raznih predmetov po ceni. : ln ie ni*ja od prodajne cene v lastni državi ,pa celo   Izpod produkcijskih i stroškov, samo da onemogoči prodajo I naših domaČih produktov. Našemu ?n-j dustrljalcu je med tem onemogočen ! odnosno zelo otežkočen izvoz v tuie države, ki so vse po vrsti zaščitile • svoio   produkciio ne samo z visokimi ■ carinami in carinskim nadp1ač;!om po ; faktični zlati pariteti, nego tudi z raz-l nimi s;stemi uvoznih in izvoznih dovoljeni.
Vsa industrijska pod je t? a v efezeli so v pni vrsti radi tuje konkurence v poslednjih mesecih vedno   bolj omejila delo In odpustfa delavce, tako da sedaj delajo z maVm številom, v nadi, da dolgo in željno pričakovana nova : carinska tarifa s ponlim ažijem stopi v j veljavo v najkrajšem času. Veliko število Podjetij se še ni odloČilo, da opusti borbo, da vstavi de^o in odslovi de-delavce,   ako pa ne pride v najkralši dobi carinska zaš^Ka,   nasto0i kata-strofa za celo vrsto mdustrijskfk pod-I jetij.
Argument, ki se največ vporablja proti zaščitni politiki, je ta, da se trdi, da se bo življenje podražilo. To bi se moglo zgoditi za prvi trenotek glede nekaterih predmetov, zlasti onih, ki jih rhozemstvo meče na naš trg po ceni, nižji v lastni državi, s ciljem, da vpro-pasti s tako konkurenco naše domače pridelovalce. Dokazano pa je z ekonomskim razvojem drugih dežel, da se z zaščitno politiko končno dosega baš počen jen je življenja, ko se pojavijo prvi plodovi zaščitne politike. Pod njenim okriljem se razvija produkcija do popolne sile, kapiciteta podjetja se v polni meri izkorišča in na ta način se manjšajo stroški in pridelki postajajo cenejši.
Brez dovoljne zaščite bi naša Industrija propadla, Inozemstvo bi nam diktiralo cene, ko bi se odrekli lastnemu proizvajanju. Z našo poljskopri-vredno produkcijo bi morali plačati tuje blago, tuje delavstva in davek tujim državam, v inozemstvu bi dvigali tovarne za preskrbovanje naše dežele, v slučaju nevarnosti, ako bi nam bila narodna eksitenca ogrožena, bi ostali brez vseh sredstev modeme obrambe, braneči z golimi in praznimi rokami našo domovino, našo zemljo in ginih bi pod orožjem tuje modeme tehnike...
* * ★ —g Obveznica o vojni škodi. Med ljudstvom ee Sirijo vesti, đa bodo obresti ođ obvesnle o vojni škodi plačevale le 10 let. ker da imajo te obveznice le ta 10 let kupone. Generalna direkcija državnih dolgov isjavlja, da so ta vesti neistinita hi ten-dedjosne tn da Jih širijo spekulanti, da bi pri ili ▼ posest teh obveznic pe kolikor mogoče niski ceni. Po členu S. satena o lrplačiln vojne Škode se te obvesnlce amortizirajo v 60 letOi. Kadar bodo sedanji Inu poni porabljeni, prejmejo lastniki na podla«! ta Ion a novih SO kuponov ta tako naprej tako dolgo, dokler ae dobe vseh 90 kuponov.
—g Hmetf. IIL brsojsvno poročilo. — Nurnberg, 30. avgusta 1924. Dovofenega 300 bal Is okolice trga, 150 bal po železnici, cene do 30 zlatih mark vredneje. Hmelj is okoHoe po 130 do 230, hotentanski po 180 do
250 zlatih mark. Gornje cene mesejo po kurzu 18.62, 82.—, 67.—, 93.— Din za 1 kg.
—g Seno. Po podatkih, ki so doSH doslej v poljoprivredno ministrstvo, da letošnja kofinja dobre rezultate. Letos bo sena mnogo več nego lansko leto. Samo če so taka ministrska poročila zanesljiva.
—g Izvoza za čas od 1. sept. 1924 do 31. avgusta 1925. ae je preračunalo na zbo. rovanjn centralnega zbora Industrijalcev na svoto 4.459,000.000 dinsfrjev. Iz lesne Industrije bi se Izvozilo 144.500 vagonov in 800.000 komadov za 1.444.900.000 dinarjev. Industrija mesa bi bila za izvoz 2100 vagonov za 530 000.000 dinarjev. M 1 i n sk i h proizvodov 10.000 vagonov za 500.000 dinarjev. Nadalje cement, ruda, bombažno blago, kože, sladkor, posoda, oglje itd., skupno v gori navedeni svotl. Zehteve industrijalcev za stabiliziran in okrepčan izvoz smo navedli v soboto.
—g Carinski dohodki. V drugi desetini meseca avgusta: Beot^ad 8.39G 410 Zagreb 10.423.044. Jesenice 411.«18, Ljubljana 5,171.138, Maribor 2,911.303. Rakek 927.244. V dve desetinah meseca avgusta dinarjev pri vseh glavnih carinarnicah.
—K Konji Iz Nemčije. V Nemčiio odpotuje posebna komisija poljedelskega ministrstva radi nabave konj za priplod v žrebčarnah.
— Polovična cena za vožnjo po železnicah je dovoljena posetnlkom zagrebške izložbe avtomobilov kakor tudi izložnikom za prevoz predmetov na Izložbo.
—g Anketa za izvoz vina se bo vršila v poljoprivrednom ministrstvu dn« 14. tm. Udeleži »e je tuđi saobraćajno ministrstvo.
—g Italijani kršijo ribarske konvencijo. Pri otoku Cresu so napravili Italijani obsežno želemo oviro, da ne more tuna v Kvarner. Prej so lovili tuno do Bakra in Bakrca. Ribiška zadruga se je obrnila za pomoč do ministrstva.
—g Les in meso za Italijo. V prvi polovici ti. smo Izvozili v Italijo le?a za 641 milijonov Din. Žive živine za 132 milijonov, svežega in izde'anega me«a za 46 milijonov, svinj za 6 milijonov, konj za 54 milijonov. Jajec smo izvozili ra 39 milijonov, kož divjačine za 43 milijonov Din.
—g Povišanje železniških tarifov v Avstriji? Baje se z novim lotom povl?njr> železniške tarife v Avstriji, da rioM generalno železniško ravnateljstvo Bfodaif za nabavo ln popravo vagonov.
—g Izvoz češkoslovaških čevljev na Holandsko. Holandskl listi poročajo, da o^I-kar je pripuSčen prost uvoz čevljev na Holandsko iz Češkoslovaške, se je tzvosilo tja češkoslovaških čevljev v vrednosti 75.r>-*i3 hoTandskih goldinarjev.
To in ono.
SINOVA AMERIŠKIH MILIJONARJEV OBSOJENA NA SMRT,
Poročali smo svoječasno o strahovitem perverznem umoru, ki sta ga izvršila mlada sinova čik?.$kih milijonarjev Loeb in Leopold nad mladoletnim sinom milil onaria Franksa. Loeb in Leopold sta dečka izvabila v avtomobil, sa (x!pe!iala na samoten kraj. mu z dletom zadala na slavi več ran ter ga še popreje omamila s klorovo kislino. Nato sta ubitega dečka slekla ter se vozila 5e nekaj tir po ulicah Chlcaga. Med vožnjo sta se celo ustavila v mestu in mimo večerjala v nek? restav-rciji. umoTJenesra Franksa pa sta pustila v avtomobilu. Končno sta dečka odpeljala izven mesta in vrgla truplo v kanal. Dcč-kbvo obleko sta sežgala, čevlje zakopala In njegov pas razrezala ter razmetala kose za nekim zidom. Truplo airtorjeiiesra dečka ie na*e! delavec Tonv MmJce. Oče umnnenepra Franksa, kateremu je bilo dan popreje za«?rr-zeno, da ne bo videl svojega sina živega, če ne pošlje 10.000 dolarjev odkupnine, ie spoznal v truplu umorjene? svoj etra sinn.
Ko je bil strahovit umor oijknt. je po-Ifcija uvedla takojšnjo obširno preizkavo. Ne daleč od tnmla umorjenega Franksa so našli črno obrobljene naočnike. Policija Je ukrenila vse potrebne fcoraVe In kmalu se Je zaznalo, da so naočniki last Leopolda ml. Leopold in njegov sokrivec sta bila nato aretirana. Mladostna morilca, od katerih je eden star- 19. drugI pa 18 let, sta tajila dolgo časa svoj umor, potek preiskave Pa le dokazal, da sta umorila Franksa Policija le izsledila tudi pisalni strni, na katerega je Loeb pisni grozilno pismo Končno, ko je bila mreža popolnoma zadrgnjena, sta se morilca udr>la in priznala, da sta umorila mladeca Frnnksa in sicer iz radovednosti — kako človek umira!
Zločin Je vzbudil v Ameriki ogromno senzacijo ln proces, ki se Je vršil 4. t m. ter se je končal 28. t. m., je bil eden največjih, kar jih pozna ameriška sodna zgodovina. Očeta obeh mroilcev sta najela najboljše zagovornike in psihijatre, ki naj bi rešili oba morilca pred smrtjo.
Proces se Je vršM v ogromni dvorani lustične palače v Chicagu. Sodno poslopje Je za časa obravnave dnevno oblegala velikanska množica. Javno mnenje je bilo strahovito ogorčeno nad živinskim umorom ln ko so zagovorniki skušali dokazati ne-krivdo obdolžencev, je vdrla ogromna množica v dvorano. Demonstranti so divje kričali: »Obesite lopova!« In so hoteli oba zločinca linčati. Policija je pravočasno posegla vmes in potisnila razjarjeno množico iz dvorane.
Zaslišanih Je bilo več sto prič in zaslišani so bili tudi starši umorjenega Franksa.
Iz PerHna prihaja 20. t. m. tole poročilo o obsodbi obeh morilcev:
»Lokalanzeiger« javlja iz Chi-caga, da sta bila morilca Loeb In Leopold 28. t. m. obsojena na smrt.
Ko  je  bila   smrtna   obsodba prečitana morilcema,    je  Loeb  smehljajoč vzkliknil: žal m! Je. da ne bom mogel čitati poročila v listih, kak© so me obesili!«... *
Oba  obsojenca sta bila visokošolca. — Berlin, SI. avgusta. Po poročilih Iz Chlcaga bodeta v smrt na vešalah obsojena sinova milijonarjev,    morilca Loeb ln Leopold dne 15. septembra obešena.
EMIR IZ KURDISTANA . . .
Londonski Ksri poročajo o drznem in velepoteznem pustolovcu — črnem Salde Cacelu. ki so je pojavil sedaj kot Emir is Kurdistana, sedaj kot siamski pitne v naj« elegantne j ših hotelih Londona, Pariza in Newyorka, od koder pa je povsod kmalu IrginiL Ženi jalni slepar črnega plemena go*> vori skoraj vse evropejske jezike, je oble* Cen vedno po najnovejšem angleškem kroju m ložira običajno v najdražjih hotelih — vedno na stroške hotelirja aH portirja, kajti ugledni gost daljnega vzhoda ima navado naknadno plačevati svoje račune.
Pred šestini tedni je črni »princ« prispel v London. Ustavil se je v hotelu »Savov«. Vratarju se je sicer malo sumi I ivo zdelo, ker visoki gost ni imel nobeno prtljago, po* mirila pa ga je cigara, Id mu jo je gost ponudil is zlate doze. Dozdevnemu princu so nsksuK najdražjo sobo. V listo tujcev
:11
se je črni dost vpisal kot Princ Lz 1 stana. Opoldne in zvečer je jedel v hotelski restavraciji, zajtrk pa so mu servirali v nje povi sobi. S plača njem račun« je odl^a! od
c'nc do dne. ^""nka! je, kakor jc zatrjeval ravnatelju dnevno, da mu kurdistiinska vla» da nakaze par tisoč funtov. Ni treba, da g. ravnatelj za tisto bagatelo, ki jo dolguje, moleduje — tako je izjavil. Hotelski upravi pa se je končno zdela zadevi kočljiva in princu j° bila nakazana druga soba. Njego« vo visočanstvo jc bilo radi tega razžaljeno in je odšlo šc isto uro. ne da bi plačalo pol pare. * £j
Princ je odšel ravnim potom v drug. nič manj razkošen hotel, ki r:i je ime! svojo lastno policijo. Detektivi *o nadzorovali goste, ker so se baje sovjetski acenti vselili v hotel. Princ Ktiroistanaki. ki si jc to pot nadel zvenele ime in naslov indijskega po<l* kralja, ie bil takoi aretiran
Njegovo zaslišanje jc bilo težavno, ker Saide Cacclo. ki  ie dan popreje obvladal vse evropejske jezike, se ie delal sila neved nega in jecij.'.I neke besede mendi v jeziku O lukafrov ali Hotentotov,  Pomagalo mu
pa ni. Ni policiji so ugotovili njegovo ider* titeto in mu predočili, da sc jc v Ameriki imenoval Zdenko Mohamed in v Carigradu .Tačk Bonbon. Xajinteresantnej:e podatke O karijeri glasovitega pustolovca ie podala pa« riska policija. Fmi:- iz Kurdistana jr Uvel nad dve leti v Parizu in jc bil znana figura v nočnih lokalih. Zvečer ie bil nafelegant*
ncj?i r!'"n*!eroan. nodnevi
•a  jc sna
žil
cev«
Ije na Rovlevard des Italicns.
Vo •»princa«- so za par mesecev zanrl?. usnelo pa mu ^e pobegniti iz I on dona. Hote! se je vtihotapiti v Ameriko, kjer so pa Njr« govornu VisoČanstvu nrestrigli peroti in ga ponovno poslali v zapor.
KAKO NAJ PRIHRANIMO NA OTROŠKIH ČEVLJIH.
Mnogim se ho zdelo to vprašanje malenkostno, toda vprašajo na i Varšo šolskih otrok, In prepričajo, da Je Izdatek zn otrošlce čevlje jako va?>n in nomemben postavek v mesečnem programu družine. Otroci po svoji naravi morajo skr.kati: s skakanjem, brcanjem, suvanjem in s prirodno malomarnostjo pa trgajo čevlje — ni obup mamice In jezo očeta, ki morata neprestano trositi denar za nakup novih čevljev in popravljanje starih.
čevlje pa lahko ohranimo delj časa. ako urno bolj previdni pri naknpn. Prvi Pogoj je, da kupujejo starši svojim otrokom take čevlje, ki so prostorni In celo nekoliko daljši, tako da dopuščajo rast In razvoj noge. Taki čevlji so bolj komodnl in trpežni, čevlje iz dobrega usnja je bolj priporočati kot čevlje Iz slabšega usnja. Navadno Jih nosi otrok delj, kot več parov čevljev slabše kvalitete. Ko se pa raztrgajo, je treba samo nove podplate, ki jih pri dobrem usnju lahko menjamo celo Štirikrat. Male razpoke se lahko pokrpajo doma, žeblji iz med! na petah povzročajo pri hoji manj ropota kot železni. Gumijeve pete preprečujejo stresanje pri hoji in so udobna in pri nekaterih osebah dalje trajajo kot usnjeni. Nikar pa ne dovolite, da hodijo otroci z obnošenimi petami: to pokvari obliko čevlja.
Otrok, ako nosi dva para čevljev, ki Ju zamenjava vsak dan, bosta oba para delje trajala. Težko Je napotiti otroka, da bi skrbno pazil na čevlje, zlasti pa da bi jih držal suhe. Zato je dobro podučiti otroka, da vidi sam. zakaj In kako mokrota kvari čevlje, da postanejo grdi in obnošeni. Ako otroka o tem prepričamo, bo bolj pazil na čevlje, če se čevlji zmočijo, tedaj jih treba počasi in skrbno osušiti, ker se mokro usnje zelo lahko ožge in, ako se prehitro posuši, postane raskavo, trdo in lahko poči. Umestno je natakniti mofcre čevlje na kopito, da se posuše, ali pa natrpati vanje polno papirja.
Haba primernega olja ali masti silno pospešuje trajnost usnja pri čevljih, ker postanejo bolj odporni proti vodi. Najboljše sredstvo je mast od parkljev, ribje ln ricinovo olje, loj, volnena maža ali kombinacije istih. Vazelin m mineralna olja so tudi dobra. Se boljša pa, ako so pomešana s kakim živalskim oljem aH mastjo. Ricinovo olje Je morda najboljše za čevlje. SvetM čevlji postane>o bolj temni, ako se namažejo z oljem aH mastjo.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR
Stran 6. *
»S L OVCNSKI N AR OD« dne 2, septembra 1924.
štev. 200
Klavirje
uglašuje in popravlja solidno in točno   ter   gre tudi na deželo.
Feliks Povšeffiac"
61 T
Pisemski papir
priporoča
Narodna linjiprneJ
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarfenja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC 1592
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 I. nadstr. Glince-Vič 46
Zobozdravnik
i
tO
CM
DnriRta delavnica
||IH LiamjaBa
I
HtUerieva ulica 5.
Popravljam in u glasujem klavirje in harmonije strokovno in ceno
Stari trg 2 5670
zopet ordinira.
knjige
za ljudske, osnovne in srednje šole ter učiteljišče, licej in tehnično srednjo šolo ima v najnovejših izdajah v zalogi
JfaroDna knjigarna, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 7.
I Nov7zavojz<i^|
aspirinovc tablete
mehanična delavnica
3591 (popravlfalalca)
L. BARAGA, LJubljana, Šelenburgova  ulica -6
Drva
58 T
hrastova in bukova, odpadke od parketov po znižani ceni dostavlja na dom parna žaga
V. Seagnettii Ljubljana
za gorenjskim kolodvorom.
Trstfe za strope
izdelujem z najmodernimi stroji in iz najboljšego materilala ter dobavljam v vsaki  množini po najnižji dnevni ceni
I. Jugoslovanska tvornica Baku'a
10 S. R.PUH, LJUBLJANA
Oradaaka ni. 22.     Tel. 531.
Za odgovore uprave
na f se prllofl i dinar.  PlaJuJe se vnaprej.
Cena  malih oglasov
vsaka beseda SO para. — Najmanje pa Din 5*—
I    fro5am |
Ostale slamnike,
nakitene in prazne, pro*
dajam po lastni ceni. — Horvat, Ljubljana, Stari trga 21. 5300
Jazbečarji,
šest tednov stari, čisto* krvni (mati premirana na razstavi, rodovnik) — se prodajo. — NTaslov pove uprava »Slov. Naroda«. — Reflektanti naznanijo pismeno naslov, sklicu j & se na štev. inserata. 5606
Naše aspirinove tablete ''TOo*«*", znano sredstvo za ublaievanje bolečin, dajemo od sedaj v promet v
ploščnatih kartonih
po 6 in 20 originalnih tablet (na kojih je na obeh straneh v polkogu vtisnjeno "Aspirin 0.5"). Modro-bela-rdeča varstvena znamka, s katero je opremljen vsak originalni zavoj, ki ščiti pred ponarejevanjem.        Odklanjajte vsak zavoj, ki ni
opremljen z varsteno znamko.
Farbenfabrikcn vorm. Fricdr. Bayer & Co. Leverkuten b. Koln a. Rb.
1
VILKO BEK
F ANI BEK roj. SOVAN
poročena 31. avgusta 1924
DAMA se najhitreje moderno in okusno počeše z uporabo
Iščem kuharico
ki bi opravljala tudi dru* ga hišna dela, k troje lju* dem. Plača po dogovoru. — Dr. Bol tek, liječnik, Petrinja. 5654
Iščem kuharico
ki bi tudi druge hišne posle opravljala, k troje ljudem. Plača po dogovo* ru. — Zora Invadija, so* proga senatorja, Petrinja.
5655
" Dekle za vse,
ki zna kuhati — išče. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 5644
Iscem
gospodično za otroka 3 let, ki govori nemško in zna malo šivati. — Dr. Boltek, liječnik, Petrinja.
5656
Šivilje in likarice
se takoj sprejmejo v stalno delrvt — pri Beli* har & Velepič, Spodnja Šiška 150 5631
Potnika,
izvežbanega v prodaji in* dustrijsko * tehničnih po* trebščin — išče proti pla* či in proviziji A. Lam* pret, Ljjbljana, Krekovi trg št. 10. 56271
Čevljarskega
pomočnika
le prvovrstna moč, ki je vajen vsega dela. sprej* mem. — Gustav Kore* nički, Pakrac (Slavonija).
5662
Kuharica,
popolnoma izvežbana — se išče za kliniko v Švici, katera bi kuhala za pri* bližno 30 oseb. Plača od 100 do 120 švic. Frankov. — Naslov pove uprava *S!cv. Naroda«. 5598
Kontoristmja,
zmožna knjigovodstva in korespondence se spre j* me za takojšen nastop. Srbohrvaščina pogoj! — Ponudbe z referencami na tvrdko: Filip Šibenik, Ljubljana, Gosposka uli* ca št. 16. 5605
Natakarica
dobi mesto za prometno gostilno na račun ali dve zanesljivi osebi skupno za kuhinjo in gostilno. — Pojasnila v upravi Slov. Naroda. 5651
Natakarica
se sprejme, ki lahko po* loži kavcije 5 do 10.000 dinarjev, in bi prevzela sode na račun takoj ali pozneje; biti mora dobro in pošteno dekle, za po* strežbo priljudno, lahko je začetnica, najraje z dežele; če nima denarja, ji lahko kdo jamči. — Naslov v upravništvu SI. Naroda. 5665
Dobro olačano stalno mesto sa 5664
korespondentinjo
% nrao nemfko stenografijo In stro*e->lsTem. Pooolco znanfe nem* #keg& ter primerno hrvatskega fezlka. — Vstop čimprej. Polna prebrana v hlai. Ponudbe s navedbo plače, nrerfsl Izpričeval, če mogoče s sliko, priporočeno na lekarnarja
Feller - Zagreb, Jnrfevska 31-A
I  Stanovanja I
Sprejme se
dijakinja na stanovanje in hrano. — Naslov pove uprava »SI. Nar.« 5653
Išče se meblovana ali prazna soba
z uporabo kuhinje — v mestu ali bližnji perife* riji. — Ponudbe pod »Ta* koj/5637« na upravo »SI. Naroda«.
Soba
zračna, svetla, z električ* no lučjo, se odda dvema gospodoma eventudno dvema zakoncema brez otrok. — Naslov pove uprava SI. Nar. 5659
Na stanovanje
in hrano
se sprejmeta takoj dva gospoda. Ambrožev trg Št. 1, gostilna. 565$
i
S
Mali
Trgovski lokal
na prometnem kraju — se išče; event. se kupi vpeljana papirna ali ga* lanterijska trgovina. — Ponudbe pod "Takoj 5639« na upravo »Sloven* skega Naroda«.
I Nepremičnin: |
Enonadstropna
hiša z vrtom
in zemljiščem se po jako ugodni ceni takoj proda. — Poizve se v Ljubljani. Opekarska cesta 10. 41/T
Resnim kupcem
vil. stanovanjskih, trgov* skih, gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. v Ljubliani, Sv. Petra ce* sta 24. 55/T
Trstje za strope
se dobi najceneje pri — Anton Sreinerju, L j ubij a* na, Jeranova ul. 13. 53 T
Slike za
legitimacije
izdeluje najhitreje foto* graf Hugon Hibšer, Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7. 5o T
Zamenja se
velik osebni avto
»Puch« za manufakturno blago ali usnje. — Po* nudbe je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Avto/5612«.
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh. oddaja vsako mnos žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cako* vec 52 T
Beli klobuki
oblike, od 160 do 200 di* narjev, dvobarvni 170 di* narjev, ra7lične druge barve 150 Din. — Hnr» vat. Stari trg 21. 5301
Elektromotor
za ljubljansko napetost 300 voltov 1540 obratov, 14 l/2 HP, an proda vsled preureditve obrata. Vpraša se: Ljubljana, Linhartova ulica 25. 5671
1965
Vedno velika izbira vpletk (kit). Piiporočam se za vsa lasna dela, kakor tudi za barvanje sivih las z ,L* Oreal Hene*, tudi v modnih barvah, M. PODKRAJSEK.
frizer za dame in gospode, Sv. Petra cesfa 32
V
IOIOIOIOIOIOIOIOIOIi
Obvestilo.
5661
Vljudno naznanjam cenj. občinstvu in gostom, da sem svojo gostilno do sobote latvorll.
Jožko Jelačin, Dolenjska cesta. oioioioioioioioioioioioioio
se obdržuje od 21. do 27. septembra 1.1.
Interesenti dobijo vstopnice, kakor tudi pojasnila pri
Hamburg Amerika linija generalno zastopstvo
Telefon 24—98.
o
o
■
o
■
o o
■
■ OIOBOlOiOJOBOSOlOlOiOBOIC
Kotlarje
z daljšo prakso iščejo
Strojne tovarne in livarne
d
0
■
o o
■
o
v Ljubljani.
5624
Brez posebnega obvestila.
5666
ZAGREB
Cesta „B" broj 3.
Posetnik vstopnice dobi nemški vizum za polovično takso ter Ima  dostop v vse izložbene  postore  in priredbe velesejma
brez vsakega doplačila«     ~^WS 5649
-* ____' ; *•____ - i*-*** '__'
. :\ ■  - ••.;-^,.x.tL-
5668
UJU poverjenlštvo Ljubljana javlja, da je večletni upravni odbornik hi\ še Zaveze jueoslovanskih učiteljskih društev in dolgoletni uredni k Učiteljskega Tovariša, gospod
kob Dimni
Šolski raunatelj, odlikooan z redom so. Saoe
danes ob pol 2. uri v jutru, v starosti 68 let, boguvdano nenadoma za-tisnil svoje skrbne oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. septembra 1924 ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 14, na pokopališče k Sv. Križu.
Bodi mu časten spomin !
V Ljubljani, dne 1. septembra 1924.
Naša ljubljena sestra, predobra zlata tetka, gospa
Hna Zupan
rof. Šiisferlič
je danes, dne 30. avgusta 1924 ob ob 12. boduvdano preminula.
Zemeljski ostanki predrage ranjke se prepeljejo v Karano gorico, kjer se polože v torek, dne 2. septembra ob 10. dopoldne v rodbinski grob k večnemu počitku.
V Ljubljani, dne 30. avgusta 1924.
5650
Žalujoči ostali.
Tožnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, brat, svak In dobri dedek, gospod
Jakob Dimnik
šolski ravnatelj, odlikovan z redom sv. Save
danes ob polu 2. v jutru, v starost: 68 let, boguvdano nenadoma zatisnil svoje skrbne oči.
Pogreb nepozabnegu pokojnika bo v torek, dne 2. septembra 1924 ob petih popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 14, na pokopulišče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 1. septembra 1924.
Joslpina roj Kraigher, soproga. — Slavoj, Ivan, Stanko, sinovi. — Radlca, hčerka. — Mihael, Janez, brata. — Marija, sestra. — Vida roj. Kersnik  Marta roj Maler, Edit ro..
Scaria, sinahe. — Dušan, Desanka, Peter,
vnuki.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
5669
Upravni svet in  nadzorstvo  Učiteljske tiskarno
javlja, da je njen dolgoletni predsednik nadzorstva in soustanovnik, gospod
Jakob Dimnik
Šolski raonate&J, odlikooan z redom so. Sne
danes ob pol 2. uri v jutru, v starosti 68 let, boguvdano nenadoma zatisnil svoje skrbne oči.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek, dne 2. septembra 1924 ob 5. popoldne iz hiše žalosti, Komenskega ulica 14, na pokopališče k
Sv. Križu.
Bodi mu časten spomini
V Ljubljani, dne 1. septembra 1924.
Umrl nam je naš predobri in preljubljeni soprog oz. oče, sin, brat, zet in svak
Umberto de Comelii-Stuc
kr. italijanski konzularni delegat«
Pogreb nepozabnega bo v torek popoldne ob 3. izpred hiše žalosti na Zrinjskega cesti štev. 3.
Sv. maše za dušni pokoj za ranjkega se bodo brale v Župnih cerkvah pri sv. Petru in pri Čč. oo. frančiškanih.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1924. 5663 Rodbini de Comelli in Kregar.
Mesto posebnega obvestila.
Lastnina in tisk »Narodno tiskarne««
192364
HM