Celje - skladišče D-Per 582/1985 lllllllllllllllll 1119851171,82 I vam —i Leto VIII., 6. 1985, Št. 82 ŠENTJUR PRi n m IZ VSEBINE: — IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE — ZAKAJ PRAVZAPRAV MODERNIZACIJA . CELJSKE BOLNIŠNICE — PORODNIŠKI DOPUST ENO LETO? — PROBLEMATIKA VODOOSKRBE V OBČINI — PROBLEMI Po jutru se dan pozna Junij je mesec, nekje vmes med pomladjo in poletjem, med dnevom mladosti in dnevom borca. Zato je primeren čas, da ocenimo, kakšno pozornost posvečamo mladim. Mnenja smo, da premajhno! Vse preveč puščamo mlade v lažni »samoiniciativi« na račun vzgoje, učenja, prenosa znanja in tradicij. Vse premalo poudarjamo, da se samoiniciativa lahko uveljavi šele na podlagi določenih osvojenih znanj. Na srečo stoji za vsem tem v večini primerov neaktivnost in de-lomrznost, ne pa idejna ali drugačna nasprotovanja. To pa ne zmanjšuje nevarnosti, ki nam jo prinaša takšen odnos do mlade generacije. Ne zavedamo se, da so to jutrišnji nosilci našega življenja, dela, odločanja, samvupravljanja. Če nam danes ne dela zadovoljstvo ZSMS, nam jutri ne bo delala zadovoljstva ZK, SZDL, sindikat. Če danes ne bomo vlagali truda v usposabljanje mladih za samoupravni, delegatski sistem, bomo jutri priča nesamoupravnim delovanju te iste generacije. In našle se bodo »bistre glave«, ki bodo zato krivile mlade! Zato je še kako pomembno, da pravilno rešimo status šolstva — — vzgoje in izobraževanja, da damo pravo mesto društvom in družbenim organizacijam in da se svoje polne odgovornosti zavedo družbenopolitične organizacije. Uredništvo Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar bo zanj dobil, temveč tisto, kar je storil za človeštvo (s spominskega obeležja na Heleni). VSEM BORCEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB DNEVU BORCA,* DPO, SO, UREDNIŠTVO SEJA ZBOROV SO Za 28. junija je sklicana SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. Predlagan je naslednji DNEVNI RED: 1. osnutek smernic za izdelavo srednjeročnega plana občine Šentjur za obdobje 1986 do 1990/ 2. informacija o uresničevanju prolgrama aktivnosti izvajanja gospodarske stabilizacije in programa razbremenjevanja gospodarstva v občini za leto 1984 do aprila 1985 3. poročilo o delu delegatov Zveznega zbora Skupščine SFRJ 4. predlog sprememb DD o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji 5. osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč 6. osnutek odloka o javnih poteh 7. osnutek odloka o spremembi odloka o občinskih upravnih taksah 8. osnutek odloka o cenah za geodetske storitve v občini Šentjur 9. poročilo delegata Skupščine SR Slovenije 10. poročilo komisije za kadrovske zadeve, volitve in imenovanja OBVESTILO Delovne ljudi in občane občine Šentjur pri Celju obveščamo, da bo letos osrednja proslava ob dnevu borca, ki je posvečena šentjurskemu predvojnemu revolucionarju Leonu Do-brotinšku in 40-letnici svobode v petek, 28. junija 1985 ob 20. uri v kulturnem domu v Šentjurju. Na proslavi bomo na svečan način podelili najbolj zasluž nim občanom plakete in priznanja »Leon Dobrotinšek«. V kulturnem programu bodo nastopali: — moški pevski zbor bratov Ipavcev iz Šentjurja, — mladinska skupina osnovne šole Šentjur in — gojenci glasbene šole iz Šentjurja. Želimo, da se proslave udeležite in s svojo udeležbo prispevate svoj delež k skupnemu praznovanju dneva borca, Do-brotinškovega dne in drugih pomembnih zgodovinskih dogodkov, ki jih praznujemo v okviru 40. obletnice zmage nad fašizmom v svobodi. Občinski odbor ZZB NOV Šentjur pri Celju — Organizacijski odbor Začela se je ZMDA Kozjansko '85 Na njej bodo brigadirji dvanajstih delovnih brigad iz vse Jugoslavije naredili za 34 milijonov del. Dela obsegajo izgradnjo vodovodov, posodobitev elektro omrežja, melioracije in ureditev pašnikov, izgradnjo cest in ostale komunalne infrastrukture, Tudi tokrat se v ZMDA Kozjansko 85 vključujejo občine Šentjur, Sevnica in Laško, brigadirji pa so se nastanili v brigadirskem naselju Jože Perčič v Šentvidu pri Planini. Že prvi teden akcije je pokazal, da bodo brigadirji realizirali načrtovan plan dela, čeprav jih je pri delu močno oviral dež, nekaj težav pa je bilo tudi z organizacijo prevozov. Vsekakor je začetek letošnje akcije dokazal, da je dela in pripravljenosti dovolj, prebivalci Kozjanskega pa so tudi tokrat mlade iz vse Jugoslavije lepo sprejeli in še enkrat potrdili, da si akcij želijo tudi v bodoče. OBČINSKO GASILSKO TEKMOVANJE Letos smo imeli občinsko gasilsko tekmovanje 8. in 9. junija na Ponikvi. Prvi dan so tekmovali pionirji in ponirke ter mladinke in mladinci. V nedeljo pa je bilo kljub precej slabemu vremenu tekmovanje za članice, člane in veterane. Skupno se je udeležilo tekmovanja 37 desetin. Gostitelj tekmovanja GD Ponikva je odlično pripravilo tekmovalni poligon in vse ostalo za dobro izvedbo tekmovanja. Tekmovalce je pozdravil tudi predsednik OK SZDL tovariš Ratajc in predstavnica društva prijateljev mladine tovarišica Slava Kovačič. Vsem tekmovalcem in mentorjem so bile podeljene značke lika Matevža Haceta. REZULTATI TEKMOVANJA OGZ ŠENTJUR Pionirji A Prvo mesto Dobje, sledijo Ponikva (1), Slivnica (.1), Slivnica (2), Loka, Ponikva (2) PGD Mladi gasilec Dobje — izven konkurence 1. mesto Slivnica pionirke 1. mesto — izven konkurence Poinirji B Prvo mesto Slivnica, sledijo Dramlje, Ponikva, Lokarje, Loka, Dobje, Planina, Prevorje, Šentjur Pionirke B Prvo mesto Ponikva in drugo mesto Šentjur Mladinke Prvo mesto Šentjur, drugo Dramlje Mladinci Prvo mesto Lokarje, sledijo Dramlje, Dobje in Dolga gora Članice Prvo mesto Lokarje, sledijo Šentjur in Dobje Člani Prvo mesto Planina, sledijo Ponikva (1), Ponikva (2), Dramlje, Lokarje, Slivnica in Dobje Veterani Prvo mesto Ponikva DAN PROSVETNIH DELAVCEV V soboto, 22. junija je bilo srečanje vseh prosvetnih delav1 cev občine Šentjur. Organizator tradicionalnega srečanja je letos OŠ Slivnica. Program bo potekal v dvorani kulturnega doma v Slivnici. TOVARNA LAHKE OBUTVE »TOLO« ŠENTJUR PRI CELJU razpisuje kadrovske štipendije za šolsko leto 1985/86 poklic oz. program stopnja število zahtevnosti štipendij obutveni tehnik V 1 kemijski tehnik V 1 izdelovalec obutve: —■ krojilec obutve III ' 2 — šivalec zg. delov obutve III 5 — sestavljalec obutve III 3 Prijave pošljite na obr. 8,40 najkasneje do 15. julija 1985 na naslov: Tovarna lahke obutve »TOLO« Šentjur pri Celju. RAZPORED DEŽURNIH DELAVCEV KOP ŠENTJUR ZA MESEC JULIJ 1985 od 1. 7. do 7. 7. TACER Miha, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur od 8. 7. do 14. 7. MASTNAK Jože, Proseniško 38, Šentjur od 15. 7. do 21. 7. TANŠEK Slavko, Ul. D. Kvedra 24, Šentjur od 22. 7. do 28. 7. ZUPANC Franc, Goričica 10 a, Šentjur OBVESTILO 22. julija 1985 bo svečana otvoritev gasilskega doma na Selah (KS Blagovna). Ob otvoritvi bo občinska gasilska parada, kulturni program, srečelov. Zabaval vas bo ansambel Lojzeta Slaka s pevci. Vabljeni! Šentjurski portret Tokrat, nekaj dni pred dnevom borca, predstavljamo Jožeta VODEBA — borca Bračičeve brigade in Kozjanskega odreda ter dolgoletnega povojnega aktivista. S sedemnajsitimi leti je odšel v partizane, postal mitraljezec, bil dvakrat ranjen in šel skozi številne boje na Kozjanskem, na Pohorju, v zgornji Savinski dolini, na Koroškem, bil pa je tudi pri osvoboditvi Šentjurja. S svobodo pa borb in prizadevanj za borce še ni bilo konec. V spomin mu je posebno ostal dogodek z osnovno šolo. Po osvoboditvi je občinski odbor ZZB nameraval postaviti v Loki in Gorici pri Slivnici sopenika padlim borcem. Krajevna organizacija ZB Gorica je odklonila postavitev spomenika in zahtevala postavitev šole, ki bo nosila obeležje z imeni padlih borcev. Ustanovili so režijski odbor. ki je pod vodstvom Križnik Vinka vložil ogromno truda v zbiranju prispevkov za izgradnjo šole. Bilo je opravljeno veliko prostovoljnega dela in zgrajena celotna infrastruktura. »To se je veliko premalo upoštevalo pri dolgotrajnih pogajanjih o gradnji prizidka k osnovni šoli, ker sem kot vodja delegacije KS že skoraj obupal«. Jože VODEB je kot borec in povojni aktivist nosilec številnih priznanj, med drugim tudi priznanja »Leon Dobrotinšek« in reda dela s srebrnim vencem. Kot dolgoletni predsednik krajevne organizacije ZZB pravi, da ostaja še vedno ena njegovih glavnih nalog skrb za ostarele borce in prenos izkušenj ter spoznanj iz NOB na mlajše rodove. Ob 4. juliju mu želimo, da bi lahko to nalogo še dolgo opravljal. G. Kalajdžiski Mladi v SLO in DS V petek, 31. maja 1985, smo opravili občinsko tekmovanje »mladi v SLO in DS« na Osnovni šoli Franja Malgaja v Šentjurju. Organizacija tekmovanja je bila dobro pripravljena. Vse osnovne šole so poslale po 2 ekipi, SKŠ Celje — enota Šentjur pa je dala tri ekipe ter oddelek za LO eno ekipo. OŠ so tekmovale po svojem predpisanem programu s strani zavoda za šolstvo, prav tako tudi ekipe usmerjenega izobraževanja. Priprave na tekmovanje so bile uspešne, saj so rezultati, med posameznimi ekipami zelo majhni tako, da je šele zadnja ekipa odločila o posameznih razvrstitvah. V komisiji za tekmovanje so sodelovali člani kolektiva OŠ Šentjur, mentorji ekip ter člani koordinacijskega odbora za SLO in DS pri OK SZDL Šentjur, tako da je tekmovanje uspešno potekalo. REZULTATI : 1. OŠ Slivnica 1 — 2214 2. OŠ Šentjur 2 — 1182 3. OŠ Ponikva 1 — 2122 Usmerjeno izobraževanje: 1. SKŽŠ 2 — 2334 2. SKŽŠ 1 — 2146 3. SKŽŠ 3 — 2070 Odbor za tekmovanje pri KO za SLO in D£ Vredno posnemanja V stanovanjsko-poslovnem bloku v ulici Valentina Orožna 8, so 18. maja stanovalci organizirali manifestacijo pod imenom »naše vesele igre«. Udeležilo se jih je okoli 150 stanovalcev, udeležene so bile ekipe vseh generacij. Igre so se pričele že v dopoldanskih urah. Tekmovanje se je odvijalo po vnaprej pripravljenem programu in v disciplinah, ki so ustrezale vsem starostim udeležencev. Na sporedu je bila košarka, tek na 1000 m, počasna vožnja s kole- som, met kamenja z ramen, vlečenje vrvi in tek v vrečah. Tekmovalci so se srčno borili za barve svojih ekip po vhodih. Skupni zmagovalec je postal 3. vhod, ker si je pridobil največ zmag. Zmagovalne ekipe po posameznih panogah so prejele pokale, ki jih je podaril obrat Auree iz Slivnice. Po tekmovanju so vsi tekmovalci uživali ob dobri kapljici in partizanskem golažu. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel glasbeno nadarjenih stanovalcev. Obiski po krajevnih skupnostih V mesecu juniju smo obiskali vse naše krajevne skupnosti, z namenom seznaniti se s pripravami na volitve, pripravami planskih dokumentov ter aktivnostmi v zvezi z referendumskim programom. V delovnih skupinah so sodelovali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, skupščine in izvršnega sveta. Obiski so bili potrebni, kar se je pokazalo na posameznih dogovorih, na katerih smo želeli objasniti odprta vprašanja. V pripravah na volitve so se posamezne krajevne skupnosti različno pripravile. Ponekod imajo že evidentirane občane za delegatske dolžnosti, drugje pa so se samo pogovarjali o njih v ožjem krogu. Menimo, da je potrebno narediti hitrejši korak pri izvajanju te zahtevne naloge. V pripravah na planske dokumente so se v neka terih sredinah, drugod slabše pripravljeni. Organizirali so vaške sestanke in ulične odbore, kjer so razpravljali o raznih programih. Zavedajo se, da so časi težki in da je potrebno planirati v realnih ra zmerah, drugje pa so želje še vedno večje od materialnih možnosti. Vedno so prisotne še zahteve Seja predsedstva Na seji predsedstva OK SZDL so spregovorili o: — planiranju za naslednje srednjeročno obdobje in ugotovdi, da kasnimo z dokumenti, zato je bilo sprejeto stališče, da se zahteva od IS hitrejših akcij na tem področju; — modernizaciji celjske bolnišnice za velike objekte, vendar na to ne moremo pristajati. Največ poudarka v planih bo na komunalnih in cestnih vprašanjih, vodovodih ter vzdrževanju obstoječega. Zaradi takšnih razmer in neizpolnjevanja programov V prejšnjih letih tega srednjeročnega obdobja, očitajo KS, da nismo izpolnili programov. Zavedamo se, da je bilo v SIS-ih veliko neporavnanih obveznosti, ki jih je bilo potrebno rešiti, drugi del pa je pobrala inflacija. Prav zaradi tega smo v dveh KS razgovore ponovili z detalnimi obrazložitvami programov in nalog v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Analiza obiskov kaže, da so taki medsebojni dogovori potrebni, kjer smo poleg gornjih vprašanj spregovorili o problematiki, ki teži posamezno KS: — KS Šentjur — okolica: organiziranost KS in pošta na Grobel-nem, — Prevorje modernizacija cest — Kalobje: elektroomrežje, telefon in ceste, — Dobje: modernizacija cest, — Šentjur — center: vodovod in mrliška vežica, — Dramlje: cestna problematika. OK SZDL ter dodatnem zbiranju sredstev od delavcev, kmetov, obrtnikov in občanov. Aktivnosti bodo vodene v vseh organizacijah SZDL, RK in v društvu upokojencev; — o pripravah na volitve, zaradi česar so načrtovani obiski po KO SZDL in so že tudi izvedeni. Iz dela občinske skupščine KAKO ZAGOTOVITI SREDSTVA ZA DELOVANJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI? Na zadnjih sejah zborov občinske skupščine, ki so bile 27. in 28. maja 1985 so delegati vseh treh zborov ob sorazmerno obsežnem dnevnem redu največ pozornosti namenili obravnavi gradiva — o samoupravnem in družbeno-ekonomskem položaju krajevnih skupnosti v občini in usmeritvam za zagotavljanje skladnejšega razvoja KS in načina financiranja. Osnovno gradivo, ki sta ga pripravila Občinska konferenca SZDL in Izvršni svet občinske skupščine je med delegati vzbudil različna mišljenja in pričakovanja, pa tudi kritične ocene. To je nenazadnje povsem razumljvo, saj gre za reševanje vprašanj, v ospredju je vsekakor zah-ieva po ureditvi stalnega vira finančnih sredstev za delovanje KS, ki smo jih v občini v preteklosti že velikokrat načeli, pa nikoli dokončno uredili. Ni naš namen, da bi se spuščal v ocene — zakaj tako v preteklost, saj kaže, da je v občini tako v političnih kot samoupravnih in tudi delegatskih strukturah dozorelo spoznanje, da je resnično skrajni čas, da predvsem vprašanje financiranja KS dokončno in trajno uredimo, če nočemo, da bi na področju krajevne samouprave in celotne aktivnosti znotraj njih začeli bistveno stagnacijo. Nenazadnje je tudi res, in na to so’ v razpravi večkrat opozorili delegati, da je nujno ta pereča vprašanja razrešiti pred referendumi o nadaljevanju krajevnih samoprispevkov in volitvami v letu 1986. Iz obširne, kritične a vsebinsko bogate razprave naj povzamemo samo, vsaj po našem mnenju najpomembnejše sklepe, ki so jih sprejeli delegati vseh treh zborov: 1. Ugotavlja se, da obravnava te v mnogočem usodne tematike za na-daljni razvoj krajevne samouprave, ne- more biti skrčeno samo na vprašanje financiranja osebnih dohodkov tajnikov in materialnih stroškov KS. Zato se naj razprava nadaljuje v vsebinski zasnovi, kot je predlagana s strani OK SZDL. Zato bo le-ta, na podlagi izvedene ankete in razprave na sejah zborov občinske skupščine izdelala usmeritve za nadaljni razvoj krajevne samouprave in utrjevanju delegatskih odnosov. Razpravo bodo v zborih občinske skupščine zaključili na jesenski seji, ko bodo, kot so se dogovorili obravnavali in sprejeli Smernice za nadaljni razvoj KS in sklep o načinu financiranja krajevnih skupnosti. 2. Delegati so v celoti podprli predlog Izvršnega sveta, da za delovanje krajevnih skupnosti, predvsem na področju komunale v občini sprejmemo samoupravni sporazum, s katerim bi združevale OZD in TOZD sredstva za ta namen po določeni stopnji iz BOD ali dohodka. Ob tem so delegati pozvali OK SZDL in Občinski svet zveze sindikatov, da takoj organizirata in vzpobudita ustrezno politično in samoupravno aktivnost v temeljnih sredinah, da bi do podpisa sporazuma tudi resnično prišlo. Ob sprejemu te pobude, so se tako Izvršni svet, kot delegati zavedali stanja v katerem se nahaja združeno delo. Vendar je prevladalo skupno in enotno mnenje, da je taka rešitev edina realna možnost zagotoviti del sredstev (poleg sredstev proračuna in prispevka posameznih SIS) in, da bo v združenem delu razumevanje za tako odločitev. Menimo, da temu ne bo drugače, saj so pobudo soglasno podprli tudi delegati zbora združenega dela. Glede nato, da so bili ti predlogi v gradivu za sejo in so ga torej morali v delegacijah pred sejo obravnavati opravičeno sodimo, da delegati niso izrazili le svoja osebna stališča. Ne kaže ob tem zanemariti tudi dejstva, da imajo tak sporazum že nekaj let v sosednjih občinah. Le-te so nam že večkrat, najbrž povsem opravičeno očitale, da bi tudi mi sami morali iskati rešitve v tej smeri, ne pa samo v domicilu oz. t.i. »glavarine« naših občanov, ki so zaposleni izven občine! Ob koncu naj, kot naš komentar dodamo: Upati je le, da se bo že omenjeno spoznanje najodgovornejših političnih in samoupravnih dejavnikov v KS in občini odrazilo tudi v rezultatu. Ta pa so lahko le, če ne bomo čakali na jesen in takrat ponovno začeli z razpravami na začetku. Prav bi bilo, če bomo na jesenski seji zborov dobili Smernice, ki bodo jasno in dolgoročno začrtale nadaljni samoupravni in ekonomski razvoj naših krajevnih skupnosti" in ugotovili, da smo bili uspešni pri podpisu sporazuma. Pri tem pa ne moremo zanemariti skupne odgovornosti vseh dejavnikov, kajti delovanje in razvoj krajevnih skupnosti ni in ne more biti samo v interesu »občinskih struktur«, ampak slehernega samoupravno in politično organiziranega delavca in občana naše občine. DOLOČEN JE OKVIRNI PROGRAM PRAZNOVANJA OBČINSKEGA PRAZNIKA V preteklem tednu je imel sejo Odbor za organizacijo in izvedbo letošnjega občinskega praznika, ki je določil okvirni program prireditev, le-ta predvideva sledeče prireditve: SOBOTA, 17. AVGUSTA: ob 9. uri: tradicionalno tekmovanje LD-v streljanju na glinaste golobe ob 13. uri: medobčinsko tekmovanje gasilskih enot ob 15. uri: svečana seja zborov občinske skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij občine (s podelitvijo priznanj in plaket »18. avgust«) ob 17. uri: svečana akademija v počastitev 75. obletnice Kmetijske šole (otvoritev lovske razstave, razstave o razvoju kmetijskega šolstva v občini) ob 19. uri: tovariško srečanje delovnih ljudi in občanov (veselica) na igrišču v Šentjurju NEDELJA, 18. AVGUSTA: ob 9. uri: množičen pohod na RESEVNO (izpred parkirnega prostora pri Alposu) ob 11. uri: zborovanje s kulturnim programom pri spomeniku na RE-SEVNI (poimenovanje planinskega doma na Resevni po Petru Stantetu - Skali) planinski piknik Organizatorja praznika KS Šentjur-center in okolica, pa v sodelovanju s športnimi in drugimi društvi pripravljata še: — promenadni koncert godbe na pihala (17. avgusta dopoldne na Titovem trgu) — ekipni šahovski turnir — turnir v malem nogometu — tek ob pomnikih NOB (v soboto, 17. avgusta ob 17. uri) — tekmovanje v kegljanju (v petek, 16. avgusta ob 16. uri) — košarkarski turnir (v petek, 16. avgusta ob 14. uri) — jadranje na deski (v nedeljo, 9. avgusta ob 14. uri) — turnir v tenisu — kolesarski trim Točen razpored prireditev in tekmovanj (čas, mesto prireditve) in ostale informacije oz. napotke organizatorjev bomo objavili v naslednji številki! Miran Koren OBVESTILO Občinska knjižnica je še vedno odprta po naslednjem urniku: ponedeljek ocb 11. — 19. * sreda od 7. — 17. petek od 11. — 19. Občani, postanite člani knjižnice, vkolikor to še niste. Knjižne novosti pa so: Alamut (Bartol) Vladomir Neuklonljivi (Stewart, F. M.) Vse reke tečejo (Cato N.) Finančno računovodstvo (Turk, I.) Prevare in zmote v medicini (Likar, Miha) Družbeno izobraževanje; COŠ, 106 KS SLIVNICA Iz delovnih organizacij LI »BOHOR« — delovna skupnost skupnih služb LI »Bohor« Šentjur ima svoj sedež v bivši Muršičevi hiši. Ker je bila hiša potrebna večjih popravil (dotrajana streha, stavbno pohištvo, dimnik), se je kolektiv odločil, da temeljito popravi obstoječo hišo in dogradi prizidek. ,V prizidku bo poleg računovodstva in komercialnih služb tudi razstavni paviljon proizvodov, ki jih DO »Bohor« v veliki meri izvaža na zahodno evropsko in ameriško tržišče. Kar 85 % finalnih izdelkov je namenjenih za zahtevno konvertibilno tržišče. Vse službe DSSS so bile v izredno neprimernih in utesnjenih prostorih ter je njihovo delo bilo oteženo. Prav tako zahtevajo povečani obseg proizvodnje' v obeh tozdih, na žagi Kozje zahtevajo tudi modernizacijo in efikasnejše delo skupnih slulžb (uvedba računalništva, močnejše tehnične službe itd.). Istočasno s prizidkom in rekonstrukcijo stare hiše bodo uredili okolje (porušena bo neprimerna garaža in urejen skupni dostop) ter parkovno urejeno okolje. GLASBENA ŠOLA — 30. maja je bil v kulturnem domu v Šentjurju četrti absolventski večer. Nastopili so učenci, ki zaključujejo glasbeno šolo. — 7. junija je bil zaključni koncert učencev glasbene šole. Na obeh koncertih je bilo veliko obiskovalcev, kar ni navada v Šentjurju, kar dokazuje kvaliteto nastopajočih. — 9. junija je nastopila na otvoritvi ZMDA Kozjansko S5 godba na pihala. Razveseljivo je dejstvo, da je v godbo vključenih veliko mladih. DO ZA OPRAVLJANJE POSLOVNIH STORITEV — služba za vzdrževanje stanovanj v okviru DO je v tem letu opravila več del pomembnih za koristnike družbenih stanovanj. » Tako je bila izdelana izolacija na podstrešju stanovanjskih objektov Dušana Kvedra 10 in Dušana Kvedra 33, urejena kanalizacija pri stanovanjskem bloku Dušana Kvedra 26. V bloku Gorica pri Slivnici je bil napravljen prostor za deponijo premoga, s tem pa je eden zadnjih objektov, ki ga upravlja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Šentjur, dobil možnost ogrevanja na trdo gorivo. Več pozornosti je usmerjeno v popravilo starih stanovanj tako v Šentjurju (stanovanje Mulej v Ipavčevi) kot na Planini (Visoče), v bloku Miloša Zidanška 8 so bili nameščeni dodatni radiatorji, trenutno pa se končujejo dela na zaščiti toplovoda ob Pešnici. OBČINSKA KNJIŽNICA V občinski knjižnici Šentjur smo v četrtek, 30. 5. odprli razstavo Tončke Langus »otrok v fotografiji«. Hkrati smo otvorili nove prostore knjižnice: akcesijo in skladišče knjig. Na otvoritvi je spregovoril tovariš Jager Ivan. Knjižica v Šentjurju deluje redno vse od leta 1946. Svoj knjižni fond je razširila na trenutno 17.800 knjižnih enot, kar se končno približuje standardom, ki predvidevajo vsaj eno knjigo na prebivalca. V knjižnici imamo sedaj 150 m2 prostora; prizadevamo pa si pridobiti še mansardne prostore, da bomo tudi glede prostorov izpolnjevali pogoje za matično knjižnico, kot to zah- teva zakon o knjižničarstvu. V knjižnici se redno odvijajo ure pravljic in sicer vsak zadnji četrtek v mesecu in knjižna uganka. V programu imamo tudi interesne in debatne večere. Sama dejavnost, to je izposoja knjig ter obisk naraščata, saj je bilo do 30. 5. 1985 izposojenih že 11.814 knjižnih enot ter obisk znaša 5.401 obiskovalec. Na novo se je vpisalo 60 članov, zaporedna številka vpisanih pa je 2638. V knjižnici so vam na razpolago tudi revije, časniki: Pregled, Raziskovalec, Življenje in tehnika. Proteus, TIM, Ekran, Obzornik, Naš dom, SAM, Moj mikro. Delo, Novi tednik Naša žena Noe mode, Brigitte, Jana, Mladina itd. T. C. V tem zapisu bomo skušali predstaviti utrip KS Slivnica, njihova prizadevanja, težave in uspehe. Zavedamo se, da bi za predstavitev celotne KS potrebovali nekaj številk Utripa, če ne bi hoteli preiti zgolj v naštevanje podatkov. Žato smo se o trenutnem doga janju pogovorili z nekaterimi nosilci aktivnosti. Hit dogajanja je vsekakor gradnja prizidka k osnovni šoli. Predsednik skupščine KS Recko Alojz nam je povedal: »Človek ne more verjeti, da še dandanes preneka-teri neodgovorni funkcionarji postavljajo plotove po občini. Za nov prizidek smo se borili sami, pa čeprav več kot polovica učencev prihaja iz KS Loka, Prevorje, pa tudi Kalobja, Šentjur-okolice in celo sosednje šmarske občine. Če bi tudi mi postavljali plotove, bi lahko rekli, da je za naše otroke šola dovolj velika. Vendar to ne bi imelo nobenega smisla in upamo, da nam ne bodo več očitali prizidka.« »Dela so v teku, opravljena so zemeljiška dela in zabetonirane stene zaklonišča. Prizidek bo imel 8 kabinetnih učilnic, kuhinjske prostore in jedilnico in bo omogočal enoizmenski pouk,« nam je v odsotnosti ravtnelja zaupala tajnica osnovne šole Zdenka Kosaber. Na sami šoli je hit računalniški krožek, zmagovalna ekipa občinskega tekmovanja »mladi v SLO in DS« in nedavni koncert pevskih zborov. Druga velika pridobitev se obeta pri preskrbi občanov. »Koncem julija se bomo lotili prenove trgovine. Samopostrežni del je že dolgo premajhen in ne nudi zadovoljive kvalitete glede na povpraševanje, zato ga bomo razširili na račun tehničnega oddelka. Dela bomo skušali končati v najkrajšem možnem času, saj se bo delalo tudi ponoči, tako da preskrba ne bo preveč motena,« nam je povedal poslovodja Esih Vinko. Podobnih novosti ne napovedujejo v sosednjem bifeju, kjer bodo celo brez poletne vrtne glasbe. Stabilizacija. Obljubljajo pa, da bodo uredili zunanji izgled lokala, kar vsekakor pozdravljajo člani turističnega društva. »Že dolgo je za vzgled obrat Auree in upamo, da bo ugodno vplival na sosede, sicer pa moramo večino krajanov pohvaliti, saj lepo skrbijo za izgled svojih domov. Še posebno se je v zadnjem času povečalo število posajenih drevesnih sadik. Turistično društvo je v naselju po- stavilo nekaj klopi in cvetličnih korit. Denar je v večini zbran z družabnimi prireditvami. Sicer pa postaja kraj zaradi jezera vedno bolj obiskan. Številni ribiči prihajajo iz bližnje in daljne okolice, pa tudi jadralcev je vedno več. Naša največja skrb gre za ureditev centra kraja, ki še najbolj kvari podobo,« pravi tajnica društva Vera Kokošar. »V vseh teh letih se je velika večina denarja porabila za urejanje cest in drugih zadev izven centra KS. Zato bomo poskušali letos graditi razsvetljavo in pločnik v Gorici. S tem pa seveda ne mislimo zanemariti nadaljnjo modernizacijo cest, ki ostaja še vedno prioritetna naloga. Letos bomo glavna cestna dela opravili v vaških skupnostih Bezovje in Slivnica. V teku pa so še dela na telefonskem omrežju v Paridolu in Slivnici ter ureditev vodooskrbe v Gorici s priklopom na vodovod Loka — Nova vas. Komunalna dela bodo nekoliko okrnjena zaradi sofinanciranja prizidka osnovne šole, kar pa je v skladu s srednjeročnim programom in kar so potrdili tudi nedavni zbori krajanov,« je poudaril predsednik sveta KS Ludvik Bevc. Kar delovno vzdušje. Pa še bolj bi bilo, pravijo, če ne bi naleteli na plotove in podobne ovire. »Težko je razumeti, da si naši krajani ne morejo graditi domov v domačem kraju, pa čeprav je nova soseska urbanistično obdelana in zemljišče odvzeto iz kmetijske obdelave. Potrebno je počakati, da se zapolni naselje Nova vas,« je dejal Recko Alojz. Čudna »samoupravna politika« bi lahko rekli. Še dobro, da občina ni velika in da se Slivničanom lili potrebno predaleč seliti. No upajmo, da se bodo zadeve s časom le uredile in da se bo razdalja od Šentjurja do Slivnice le zmanjšala vsaj na takšno razdaljo, kot je od Slivnice do Šentjurja. Želja krajanov je, da bi nove planske materiale vsi upoštevali in da bi širša družbenopolitična skupnost spoznala, da so slivniški turistično-rekreacijski potenciali primerni tudi za mestno prebivalstvo. D. Vodeb Zakaj pravzaprav modernizacija celjske bolnišnice? srednjeročnem obdobju lahko zagotovimo, tako-so glede obveznosti pripravljene tri variante: I. varianta : Doba zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka je objavljena v sedanjem obsegu 246 dni popolne odsotnosti z dela v primeru več hkrati živorojenih otrok in za teže telesno ali duševno prizadetega otroka do 12. meseca starosti. Enaka doba zadržanosti velja tudi za združene kmetice. Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je v načelu osebni dohodek iz minulega dela, vendar sproti valoriziran z odstotkom rasti poprečnih čistih osebnih dohodkov vseh zaposlenih delavcev na območju SRS. Nadomestilo za združene kmetice je najnižji znesek, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. II. varianta: Doba zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka je 365 dni popolne odsotnosti z dela; za več hkrati živorojenih otrok, za nego in varstvo nedodošenčka in za teže telesno in duševno prizadetega otroka do 15. meseca otrokove starosti, enak obseg zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka imajo združene kmetice. Nadomestilo osebnega dohodka je 100 % in spronta valorizacija za čas trajanja kot je navedeno v I. Varianti, za podaljšan čas od 246 dni na 365 oziroma od 12. mesecev otrokove starosti do 15. meseca otrokove starosti, pa v višini 75 %. , Nadomestilo osebnega dohodka združene kmetice je določeno v višini najnižjega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost delavca. Socialno varnost v obliki porodniškega dopusta naj bi zagotovili tudi za iskalko zaposlitve, študentke in učenke v srednjem usmerjenem izobraževanju, za dobo 84 dni (28 dni pred porodom in 56 dni po porodu ob pogoju, da neguje in varuje otroka). Nadomestilo znaša 50 % povprečnega čistega bsebnega dohodka na zaposlenega v SRS. III. varianta Nadomestilo zavoljo poroda, nege in varstva otroka za 365 dni popolne odsotnosti z dela; za nego in varstvo dvojčkov, več hkrati živorojenih otrok, teže telesno in duševno prizadetega otroka in za nedonošenčka do 15. meseca otrokove starosti. Enak obseg velja za združene kmetice. Nadomestilo osebnega dohodka je vseh 365 dni oziroma do 15. meseca otrokove starosti 100 %, s sprotno valorizacijo. Krog upravičencev je enak kot pri II. varianti. Osnutek Samoupravnega sporazuma o vsklajevanju planov Skupnosti otroškega varstva SRS za obdobje 1986 — 1990 je v javni razpravi v mesecu juniju. Pravice in obveznosti, ki bodo sprejete s sprejetjem osnutka samoupravnega sporazuma o vsklajevanju planov skupnosti otroškega varstva v SRS, bodo vnešene tudi v‘samoupravni sporazum o temeljih plana Skupnosti otroškega varstva Šentjur za obdobje 1986 — 1990. Predlagamo, da se delegacije za samoupravne interesne skupnosti v združenem delu, tvorno vključijo v javno razpravo in posredujejo stališča na Skupnost otroškega varstva Šentjur. Zdenka Plavsteiner Iz dela KS Šentjur - center Naštejmo nekaj utemeljitev, ki so pogojevale odločitev o tem, da je modernizacija bolnišnice opredeljena kot prednostna, pravzaprav edina regijska naložba v negospodarstvo na širšem celjskem območju : — bolnišnica, kakršna je zdaj, je bila zgrajena le za potrebe bolnišničnega zdravljenja. V njej ni bilo predvidenih — in jih zatorej tudi ni — posebnih prostorov za specialistično ambulantno dejavnost, ki pa jo danes opravlja v velikem obsegu. — Zgrajena je bila v času in za potrebe območja, ki je štelo kakih 120 tisoč prebivalcev (danes gravitira na regijsko bolnišnico v Celju 230 tisoč ljudi, od katerih bi v povprečju vsak preležal v njej po poldrugi dan v letu. Specialistične ambulante pa vsako leto obišče okrog 234 tisoč bolnikov, kar bi pomenilo, da pride tja povprečno vsak občan vsaj enkrat letno. — Za ves ta velik obseg dela nima specialistična dejavnost, ki se je medtem tudi močno razvila (posamične veje medicine so se razcepile na več ožjih specialnosti) ter strokovno napredovala, niti enega primernega prostora in se stiska — največ v kleteh stare bolniške zgradbe. Tako deluje centralni laboratorij v montažni hiši, dermatološki oddelek je v privatnem poslopju, nevrološki, ki bi — upoštevaje medicinsko doktrino — moral biti vključen v internistično stroko, je dislociran v Vojniku, v nemogočih prostorih deluje tudi transfuzijska postaja, razen tega v bolnišnici ni centralne sterilizacije postelj, pa primernih garderob za osebje in bolnike itd. Marsikateri pacient ima doma višji bivalni standard kot v bolnišnici, čeprav bi moralo biti ravno obratno. — Z modernizacijo oziroma njenim nadaljevanjem bi pridobili marsikaj od tega: 40 sodobnih, funkcionalnih specialističnih ordi- nacij s čakalnicami in drugimi potrebnimi prostori, prostore za he-modializo, centralno enoto za intenzivno terapijo in nego najzahtevnejših bolnikov, enoto za tran sfuzijo krvi, centralni laboratorij, pet kompletnih operacijskih dvoran, prostor za dezinfekcijo postelj ter bolniške sobe z 279 posteljami, s čimer bi občutno izboljšali bivalni standard pacientov in dosegli, da bi tudi v sedanji bolnišnični zgradbi lahko ležalo v enem prostoru manj bolnikov. V bolniški kompleks bo vodil novi vhod z vsemi potrebnimi prostori za dodatno oskrbo bolnikov, pa tudi njihovi obiskovalci (drobne trgovske in gostinske usluge ipd.). — Izvedba modernizacije je razdeljena v deset etap. Zdaj smo sredi pete — to pa je usposobitev specialističnih ambulant za potrebe kirurške stroke. Po programu bi do leta 1990 dogradili večji del načrtovanih prostorov, z dogovorjeno 0,9 odstotno stopnjo od bruto osebnih dohodkov pa v letu 1986 zbrali približno 500 milijonov dinarjev. V kasnejših letih bi ta znesek seveda valorizirali, odvisno od naraščanja osebnih dohodkov, vendar upoštevaje dogovorjeno prispevno stopnjo. Toda letos je v skladu za modernizacijo bolnišnice precej manj sredstev, kot bi jih morali zbrati po tem dogovoru. Zaradi različnih omejitev skupne porabe so občine širšega celjskega območja prispevale denar po precej nižjih stopnjah — v povprečju po komaj 0,62 odstotkih, kar pa ne zadošča za uresničitev letos predvidenih del. Od potrebnih 470 milijonov bi jih morali dodatno zbrati okrog 240. Zato je v teku več vzporednih akcij — enodnevni zaslužek vseh zaposlenih je ena od njih. Z njo bi sredstva sklada za modernizacijo bolnišnice obogatili z cca 120 milijoni din. Prispevajmo za svoj varnejši jutri — ohranimo si zdravje! PREDSEDSTVO KO SZDL ŠENTJUR — CENTER UGODNO OCENILO PRIPRAVE NA VOLITVE 1986 IN NA PRIPRAVO PLANOV 1986 — 1990 Predsedstvo krajevne organizacije SZDL je na svoji zadnji seji konec meseca maja ocenil pripravo na skupščinske volitve 1986 in priprave na izdelavo srednjeročnih planov 1986 — 1990 ter izdelavo referendumskega programa. Kot razvitejša krajevna skupnost z specifičnimi problemi glede na vlogo, ki jo ima KS v občini Šentjur so priprave na volitve zadovoljive. Prav tako tudi priprave pri izdelavi planov potekajo v skladu z sprejetim delovnim planom izdelave vseh programov. Ob prvem sklopu vprašanj je bilo med drugim izpostavljeno, da kljub temu, da bistvenih sprememb pri volitvah ne bo, je potrebno strmeti za še večjo demokratičnost in v evedentiranje in kandidiranja v te aktivnosti vključiti čim-več ljudi. Torej tudi ni naključje da smo v zvezi s tem sprejeli sklep, da naj bi ob volitvah naša krajevna skupnost imela odprte kandidatne liste. S samim postopkom pa bomo temeljito seznanili volilce. Ocenjujoč, da nekatere delegacije pred vsem za SIS niso dobro delale je predsedstvo podprlo stališče, da naj bi bil sestav delegacij manjši kot doslej. Tako naj bi delegacija za SIS in za delegacijo za zbor KS pri SO sestavljalo po 7 (sedem) delegatov. Praktične izkušnje dosedanjega dela in povezanost znotraj krajevne skupnosti pa bomo dosegli tudi na ta način, da bodo vodje delegacij tudi člani sveta KS odnosno skupščine KS. Ob dejstvu, da se konec meseca decembra 1985 izteče tretji referendumski program in da so bili doseženi ogromni rezultati ter da je še veliko nalog je predsedstvo v celoti obravnavalo priprave na izdelavo srednjeročnega programa razvoja KS in še posebej na izdelavo referendumskega programa. Pri tem je izhajalo iz tega, da moramo predvsem prisluhniti ljudem in v program vključiti naloge, za katere se bodo odločili krajani. Tudi o višini samoprispevka se naj predvsem izrečejo krajani sami. Krajevna skupnost je pripravita tudi analizo dosedanjega razVo-ja in menila, da naj sleherno gospodinjstvo v obliki brošure v jesenskem obdobju tudi dobi vpogled v dosežene rezultate v preteklem petletnem obdobju in smernice našega razvoja v bodoče. Tudi predstavniki občinske konference SZDL, ki so prisostvovali seji predsedstva so ugodno ocenili prizadevanja krajevne skupnosti kot celote, da se aktivno in angažirano vključi v vse te aktivnosti, ki potekajo skozi celo letošnje leto vključno do volitev v mesecu marcu 1986. Drago Slakar* Porodniški dopust eno leto? Skupščina skupnosti otroškega varstva SRS je na skupni seji obeh zborov dne 22. 5. 1985 obravnavala in sprejela Osnutek Samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov Skupnosti otroškega varstva v SRS za obdobje 1986 — 1990. V osnutku samoupravnega sporazuma za obdobje 1986 — 1990 so v program skupnih nalog predlagane možne variante o dobi zadržanosti z dela zavoljo poroda, nege in varstva otroka, o višini nadomestila osebnega dohodka in razširitvi kroga upravičencev. Argumenti, ki govorijo v prid podaljšanja porodniškega dopusta, so številni in tehtni, kar je pokazala tudi raziskovalna naloga »Porodniški dopust kot sestavina biosocialne reprodukcije«. Iz naloge sledi, da bi bilo za zdrav psihofizični razvoj otroka korsitneje, če bi imel dlje zagotovljeno nego in varstvo najbližje osebe. Pomisleki ob podaljševanju porodniškega dopusta pa so predvsem omejeni na materialne možnosti družbe, saj bi potrebovali več sredstev, ki jih vzajemno združujemo od osebnih dohodkov, kar je razvidno iz naslednjega pregleda: v mio din Variante Znesek potrebnih sredstev Višina prisp. stop. v '% Delež v DP I. 3.967,0 1,05 0,42 II. 5.411,3 1,44 0,57 III. 5.834,0 1,55 0,62 Glede na ekonomske možnosti združenega dela in možnosti za uresničevanje vseh pravic na področju družbenega standarda, bodo morali delavci odločiti, katere pravice in v kakšnem obsegu, v naslednjem MLADI USTVARJALCI Problematika vodooskrbe v občini Cicibanova likovna kolonija se zgleduje po likovni koloniji »Bohor žari«, kjer slikajo pionirji iz vse Jugoslavije. ' Cicibani so s svojimi mentoricami ob tej priložnosti spoznali košček domovine, ki ga do tega dne še niso poznali. Ogledali so si Šentjur, ki je povezan z imenom skladateljev Ipavcev, spoznali naš novi vrtec in vrstnike iz tega področja Slovenije. Ob koncu prireditve so organizatorji skupaj z njentorjem, priznanim likovnim umetnikom Gocem Kalajdžiskim in pedagoško svetovalko Majdo Vesligajevö razdelili cicibanom nagrade, pohvale in priznanja. Male umetnine pa so uredili v prikupno razstavo. Nato smo se razšli bogatejši še za nekaj spoznanj in občutkov, da kljub prizadevanju nismo razrešili vseh dilem. Očke cicibanov pa tudi vzgojiteljic so se lesketale tako kot je pogosto ob slovesu, vendar je bilo to pot bolj pristno. M. J. 2. CICIBANOVA LIKOVNA KOLONIJA V ŠENTJURJU PRI CELJU V VVO Šentjur pri Celju smo v mesecu mladosti — mesecu maju letos že drugič organizirali cicibanovo likovno kolonijo. Udeležila sta se jo po dva cicibana iz malih šol in vrtcev iz Celja, Šmarja pri Jelšah, Mozirja, Velenja, Žalca, Laškega ter iz pet vrtcev iz Maribora in seveda iz vseh enot VVO Šentjur. Maribvrski cicibani so letos prvič sodelovali v likovni koloniji. S cicibani so prišle tudi vzgojiteljice — mentorice, ki so otroke motivirale za slikanje s tempera barvicami na iverno ploščo. Slikali so na temo: »Rajajmo v svobodni domovini«. ' Smoter cicibanove likovne kolonije je gojiti likovno ustvarjalnost predšolskega otroka in sposobnejšim že v rani mladosti nuditi več možnosti za ustvarjanje na likovnem področju in izkušenj oplemenitenih z ljubeznijo do domovine, do ^sovrstnikov, do vsega lepega kar nas obdaja. Izdaja zbornika je Minilo je pet mesecev, odkar je izšla zajetna, bogato ilustrirana knjiga Zbornik šentjursko šmarske občine z naslovom »Med Bočem in Bohorjem«. Naklada 2500 izvodov od katere je na šentjursko občino prišlo 900 izvodov je v celoti razprodana, na šmarsko občino pa je prišlo 1600 izvodov, od katerih jih je na voljo morda le še kakih 150 izvodov. Pri odkupu knjih so se posebno odlikovale naše delovne organizacije, med katerimi so nekatere dale svojim delavcem možnost nakupa knjige na obroke, druge so svojim delavcem znižale cene, tretje so vzele knjige, ki jih bodo delile kot nagrade ob raznih jubilejih. Pohvaliti pa moramo tudi naše celotno prebivalstvo, ki je z velikim zanimanjem in vnemo posegalo po knjigah. Ne kaže prezreti dejstva, ga je v obeh občinah le okoli 50.000 prebivalcev in da je za to število naklada 2500 izvodov kar visoka. Znano nam je, da tiskajo slovenske založbe leposlovne knjige za področje celotne Slove- bila opravičena nije s približno 2 milijona prebivalcev v nakladah od 3 do 6.000. Bilo bi odveč naštevati težave, ki so se v letih nastajanja zbornika pojavljale pred uredniškim odborom, sicer pa jih je bralec lahko zaznal v sestavku na strani 5 z naslovom »Zborniku na pot«. Mnenja tistih, ki so črnogledo mislili, da se bo pri prodaji zbornika zataknilo se niso uresničile. Reči moramo, da sta uredniški in izdajateljski odbor povsodi naletela na razumevanje in pozitiven odziv. Distribucijo v šmarski občini in celotno računovodsko poslovanje je pripravila univerza v Rogaški Slatini, distribucijo v šentjurski občini pa tajništvo občine. O izidu in vsebini zbornika je bila slovenska javnost seznanjena preko vseh medijev od TV, radia, dnevnikov Delo in Večer, tednikov TV 15, Novi tednik. Kmečki glas itd. Ernest Rečnik Problem vodooskrbe v občini Šentjur je izredno velik, saj cena vode ne pokriva niti vseh materialnih stroškov. Preskrba z vodo je v letu 1983 in 1984 potekala kolikor toliko normalno, vendar je KOP Šentjur moral pokrivati izgubo na vodarini z drugih virov v višini cca 200 starih miljonov. V prvi četrtini leta 1985 je izkazana izguba na vodarini 155 starih milijonov, tekočega in investicijskega vzdrževanja pa je bilo samo za 80 starih milijonov z vsemi intervencijami in dežurno službo. Dejstvo je, da je voda v občini Šentjur že sedaj draga, kar 72 % vode kupujemo iz Celja in Šmarja, to vodo pa večinoma prečrpavamo do potrošnikov, ponekod tudi dvakrat (Ponikva, Prevorje), tako da porabimo cca 1 kw električne energije za 1 m3 prodane vode. Zaradi cenovnih neskladij in nekaterih organizacijskih in tehničnih problemov nismo sposobni zagotavljati normalno preskrbo s pitno vodo potrošnikov. Ker nimamo obratnih sredstev, nismo sposobni več plačevati dobavljeno vodo iz Celja in Šmarja in električno energijo. Obseg investi cijskega in tekočega vzdrževanja smo prisiljeni zmanjšati. V preteklosti, ko je bilo izredno pomanjkanje vode v občini, se je problem preskrbe z vodo reševal izključno na dobavah vode iz Celja in Šmarja ali pa z vodo, ki jo prečrpavamo na velike višine (Prevorje, Ka-lobje), ne glede na kasnejše stroške pri preskrbi z vodo, kajti veljalo je načelo, da je najdražja tista voda, ki je ni. Zaradi pomanjkanja investicijskih sredstev pa so vodovodi bili nedokončani in neprevzeti, tako da Šentjur praktično nima nobene rezerve in voda v nočnih urah odteka, podnevi ko je potreba bistveno večja, pa lahko pride do pomanjkanja vode in okvar, ker so črkalke preobremenjene. Vsaka okvara takoj povzroči pomanjkanje vode pri potrošnikih. Zadnji dve leti smo o problematiki vodooskrbe v občini temeljito razpravljali v delovni organizaciji skupaj s komunalno skupnostjo Šentjur in na IS Šentjur. Sprejeti so bili razni ukrepi. V DO smo izboljšali tekoče vzdrževanje, uredili redno zamenjavo števcev in kloriranje vode. Del amortizacijskih sredstev smo namenili v zmanjševanje stroškov na vodovodih. Komunalna skupnost je v planu za leto Ì985 namenila problemom vodooskrbe v občini cca 13.000.000 din. Po realizaciji teh nalog bodo zmanjšane izgube na dotrajanih vodovodih in stroški pri vzdrževanju. Efekti bodo vidni v letu 1986. Z nekaterimi ukrepi bo potrebno nadaljevati v letu 1986 in 1987. Program zajema ureditev vodovoda na Prevorju (črpalke, elektrika), Loki pri Žusmu (jaški, izvir), Kalobju (elektrika, zajetje), Ponikva (zamenjava dela dotrajanih cevi), Šentjur (zamenjava cevi sušilnica — Hiti, vodovod Botrišnica — Kameno), Dramlje (vodovod z rezervoarjem), vodovod Kapsel Dobje in nekaj manjših posegov v črpališča. Operativno bomo po dogovoru s komunalno skupnostjo realizirali program do konca leta 1985. Vsi ti napori in realizacija programa pa je zaradi trenutne ekonomske situacije v DO KOP ogrožena. V DO imamo organizacijske težave, kadrovske, iztrošeno mehanizacijo, pomanjkanje obratnih sredstev. Skladi že zadnja tri leta niso bili formirani. Tudi IS občine Šentjur je v letu 1983 in 1984 razpravljal o problemih vodooskrbe v občini, vendar nikoli ni odobril ekonomskih cen vode po priznanih normativih. Poleg zgube na vodi v letu 1983 in 1984 pa smo morali prevzeti še breme javne tehtnice v znesku preko 200 starih miljonov in nekaj nekritih obveznosti na vodovodu Kapsel — Dobje. Vse to je pripomoglo" k temu, da je preskrba z vodo v občini ogrožena in jo sama DO ne bo mogla razrešiti. V DO KOP smo na razširjeni seji DS temeljito razpravljali o teh problemih, prav tako na skupščini komunalne skupnosti in sprejeli določene ukrepe. V DO KOP je bil sprejet predsanacijski program, v katerem smo analizirali vzroke za nastalo situacijo in predlagali predlog ukrepov za izboljšanje položaja. IS občine smo seznanili s položajem in predlagali določene ukrepe, da se razreši nastala situacija. Nekatera neskladja v ceni in problem bo potrebno hitro razrešiti, da se situacija ne bo še poslabšala. Prav vse odgovornosti ne bomo prevzeli sami, ker smo na problematiko vodooskrbe večkrat opozarjali, vendar pravega razumevanja za razreševanje problemov ni bilo. Predlagali smo več ukrepov, ki jih povzemamo: 1. Kot delovna organizacija na komunalnem področju moramo dosledno izvrševati dogovorjene naloge in realizirati ukrepe, ki smo jih sprejeli z letnim planom in predsanacijskim programom. 2. Problem vodooskrbe v občini je potrebno širše obravnavati in sprejeti naloge in jih realizirati ter omogočiti pogoje gospodarjenja z vodovodi. 3. Sprejeti je potrebno ekonomske cene vode po priznanih normativih in pokriti izgubo na vodarini za leto 1983, 1984 in 1985, ki ni posledica napak v DO KOP. 4. Nadaljevati je potrebno z vlaganji v obstoječe vodovode za zmanjšanje stroškov pri preskrbi z vodo. 5. Izdelati in realizirati dolgoročni program vodooskrbe v občini s pov-darkom na pridobivanju lastnih virov (Kozarica) in rezerv v Šentjurju. Za KOP — komunalni obrat Jože Mastnak PROBLEMI Nov gasilski dom na Selah IDEJ, KAKO SE IZOGNITI PLAČILU STROŠKOV BIVANJA V DRUŽBENIH STANOVANJIH, NEKATERIM STANOVALCEM NIKDAR NE ZMANJKA 0 Vsi spoznavamo, da bo v času, ko življennjski standard nezadržno pada vedno več nosilcev stanovanjskih pravic, ki ne bodo zmogli plačevanja stroškov stanarin, kurjave, vode, odvoza smeti in stroškov skupne elektrike, še vedno pa je med njimi tudi nekaj takih, ki ne morejo brez nagajanja in ignoriranja vseh dogovorov sprejetih v neki stanovanjski enoti. Prav takšnih pa je kar nekaj v bloku Miloša Zidanška 8 b v Šentjurju, kjer desetina stanovalcev ignorira vse, kar je dogovorjeno na Hišnem svetu ali Zboru stanovalcev ter je za večino samoumevno, peščica ljudi pa si pravice razlaga po svoje, kot mu v določenem trenutku kar najbolj odgovarja. Včasih pride človek do pobude, da bi te ljudi enostavno imenoval z imeni, da ne bi oblatil še ostalih, ki se zavedajo, da je potrebno v enoti, kjer živi več ljudi spoštovati skupne dogovore ker je sožitje možno edino na takšnih osnovah. V bloku Miloša Zidanška, 8, 8 a in 8 b se je pred časom uvedla praksa da se je tistim, ki niso plačevali stroškov ob določenem datumu pooblaščenemu blagajniku, enostavno vrglo v nabiralnik položnica, katere so dolžniki pač plačali, ko so se na to spomnili ali pa tega tudi niso storili po več mesecev, blagajnik pa je manjkajoči denar za plačilo računov za elektriko, vodo, smeti in kurjavo enostavno odštel od stanarin. Za blagajnika bi bila stvar enostavno opravljena, če se takšnemu načinu ne bi uprla Samoupravna stanovanjska skupnost Šentjur, saj se je dogajalo, da je od 47 stanovanj prejela samo sto starih jurjev za stanarino, ostalo pa si je morala izboriti sama, če je hotela dobiti denar. Z vsemi predsedniki hišnih svetov in blagajniki v šentjurski regiji je bil v začetku meseca aprila sklican sestanek, kjer so želeli predstavniki Samoupravne stanovanjske skupnosti v osebnem razgovoru najti način, da se odpravijo sedanje nepravilnosti pri plačevanju stanarin, sicer bo prisiljena prijaviti kršilce kot gospodarski prekršek. Dogovorjenih način plačevanja vseh stroškov preko pooblaščenih blagajnikov je bil prenešen vsem stanovalcem. Problem pa ostaja še naprej. Večina pokriva stroške sproti pri blagajniku, peščica ljudi pa vstraja pri starem in plačuje, ali pa ne plačuje preko položnic SSS. Je to primitivizem, nerazumevanje ali nagajanje?- Ko analiziraš listek pripet na vhodna vrata z vsebino: »pozdravljene tov. (navedena priimka predsednice hišnega sveta in blagajničarke) 1. ta blok ni vaša last, 2. stanovalci imajo tudi svoje pravice, 3. smo plačevali na položnice in bomo, 4. mi, ko delamo tudi popoldansko izmeno ne moremo vam tovarišice te želje izpolniti, bodite prijazne ... (neprimerno za v časopis) s podpisom: stanovalci Ul. Miloša Zidanška 8 b, z dejanskim stanjem, ki ga peščica ljudi navaja v III. vhodu bloka Miloša Zidanška 8 b lahko zaključiš, da je to predvsem primitivizem in nagajanje. Vsak izmed neplačnikov, kar tudi je, dokler ne poravna stroškov za kurjavo, vodo, odvoz smeti, skupno elektriko pri blagajniku, ima kljub popoldanski izmeni možnost poravnati stroške. Blagajnik najmanj 3 — 5 dni izobesi listo stroškov na oglasno desko. Tisti, ki je na dan, določen za plačilo odsoten, bi lahko dal denar sosedu, tudi dosti sorodnikov živi v istem bloku ali upokojencev, ki so pretežni del doma. Poleg tega so neplačniki... zvečina starši z malimi otroki, zakonca delata v dveh izmenah, tako, da popoldan eden izmed njiju pazi na otroke in bi si lahko utrgal toliko časa, in plačal stroške bivanja v družbenem stanovanju. Kljub temu, da je že skoraj leto dni določeno, da se stroški plačujejo prvi petek po 19.-tem v mesecu ker v tem terminu nekako vsi prejmejo osebne dohodke, jih pride poravnat stroške ob določenem datumu in uri slaba polovica, 10 jih pride zvonit blagajniku na dom tja do 22.00 ure, ostali ne plačajo. Iz meseca v mesec se dogaja, da blagajnik nima dovolj denarja za plačilo došlih računov, kajti samo stanarina se nakazuje SSS, ostale račune morajo Hišni sveti sami poravnati v plačilnih rokih. Skupina samozavestnežev si sigurno še ni nikdar zastavila vprašanja, kakšno odgovornost nosi blagajnik, ko drži preko noči na lastno odgovornost pobrani denar v stanovanju, koliko prostega časa zapravi za preračunavanje stroškov, nakazovanje denarja ter prenašanja nesramnih izpadov sostanovalcev za borih pet starih jurjev. Tem ljudem postavljam vprašanje s kakšno idejo bi oni pridobili denar od neplačnikov, da bi lahko poravnali stroške, ki jih skupno vsi iz meseca v mesec povzročimo. Sami smatrajo, da ko nakažejo denar, če ga, SSS s tem opravijo svojo dolžnost. Ne, ta denar sicer dobi SSS na žiro račun, ampak isti znesek manjka blagajniku za pokritje omenjenih stroškov in plačilo računov. Saj SSS ima interes, da dobi plačano stanarino, račune za premog, vodo, odvoz smeti pa prejemajo direktno Hišni sveti in jih tudi morajo plačevati. Nekateri stanovalci se zavedajo samo svojih pravic, katere krojijo kakor jim pač kdaj leži, ne zavedajo pa se svojih dolžnosti, še manj pa jih spoštujejo. Sprašujemo se, zakaj so si, ljudje v stanovanjskih soseskah tako odtujeni, da ne uspe nobena skupna akcija za urejanje okolja v katerem živijo, da se posamezni nosilci funkcij v blokih po krajšem času rajši umaknejo, kot pa da bi ves svoj prosti čas porabili za prepričevanje posameznikov, da storijo vsaj tisto kar je njihova dolžnost. Verjetno na ta zakaj, ni potrebno še kaj več dodajati, kajti odgovor je jasen, saj takšen listek, ki ni edini in verbalni napadi na ljudi, ki svoje funkcije opravljajo voluntersko, vzamejo voljo, da bi storili kaj za skupno dobro, še takšnemu optimistu ... Cvetka Jaklič Letos bodo ob praznovanju dneva vstaje slovenskega naroda krajani KS Blagovna slavili novo delovno zmago — odprli bodo namreč nov gasilski dom na Selah. Stari gasilski dom v Lokarjah že dolgo ni ustrezal svojemu namenu. Bil je star in dotrajan. Po potresu, leta 1974, je bil še toliko manj uporaben, zato se je pokazala potreba po novem in sodobnejšem objektu. Krajani KS Blagovna so se na referendumu odločili za gradnjo novega gasilskega doma, ki bi bil namenjpn gasilstvu in ci- krajanov v materialu in delu okoli 1,200.000 din — prostovoljno delo članov GD Lokarje okoli 10.000 delovnih ur, prevozi s kamioni in traktorji v vrednosti 3,500.000 din — prehrana, pijača in delo vaških skupnosti Dole in Primož 250.000 din V celoti zbrana serdstva iz na- vedenih virov znašajo 10,950.000 din. Danes je dom s svojimi 550 m2 vreden okoli 30,000.000 din. vilni zaščiti, služil pa bi tudi potrebam krajevne in vaških skupnosti in istočasno bi ta dom bil namenjen vsem družbenim potre- bam. Za gradnjo novega doma so bila potrebna velika finančna sredstva, saj je bila predračunska vrednost 130.000.000 din. Finančna sredstva so pritekala iz naslednjih virov: — samoprispevek krajanov 1,250.000 din — SIS za varstvo pred požari 1,300.000 din — sredstva po potresu 300.000 din — sofinanciranje stanovanja 55 m2 1,650.000 din — lastna sredstva GD Lokarje ' 1,500.000 din — prostovoljni prispevki Gasilski dom je sodoben objekt, ki je prepotreben KS Blagovna in tako ima gasilsko garažo, prostor za orodje in opremo gasilcev ter civilno zaščito, pisarno, večjo sejno sobo, manjšo kuhinjo in sanitarije. V nadstropju je večja dvorana z odrom, garderobo ter manjše dvosobno stanovanje, ki ga bo uporabljal skrbnik doma. Sredstva, ki so vložena v ta dom so dobra in upravičena naložba. Ni dvoma, da bo dom maksimalno izkoriščen, saj vemo, da KS Blagovna nima nobenega prostora za opravljanje družbenega poslanstva. Ob otvoritvi novega gasilskega doma na Selah čestitamo vsem krajanom k delovni zmagi, saj so dokazali da je zares v slogi moč. G. Kalajdžiski Vinogradniško sadjarsko društvo Letošnja huda zimska pozeba, ki je zelo prizadela nasade jagodičevja, sadovnjake in vinograde ni prav nič zmanjšala dela društva, saj se članstvo zaveda, da je treba ribez, sadno drevje in trto kljub pičlemu pridelku gnojiti in škropiti. Meseca maja je članom društva predaval strokovnjak za zaščito rastlin iz kemične tovarne Pinus v Rušah o novih škropivih za zaščito rastlinskih bolezni. Koncem maja je društvo organiziralo poučni izlet v Slovenske Konjice, kjer so si ogledali naprave v vinski kleti, sadovnjake in vinograde, ki so bili vsled pozebe zelo prizadeti. Člani so bili seznanjeni s posebnostmi kletarjenja, nego trte po pozebi in zatiranju sadnih in trtnih škodljivcev. Sledila je vožnja skozi starodavni Ptuj preko Drav-sko-Ptujskega polja do Središča ob Dravi, kjer so na vinorodnem Ko- gu obiskali vinogradnika Stanka Čurina. Čurin je zasebni vinogradnik velikega formata, saj znaša njegov letni pridelek vina okoli 60.000 1 prvovrstnega sortnega vina. Seveda so se izletniki, ki jih je bilo 68 tudi tu zanimali za strokovni pristop v vinogradništvu in kletarjenju; Čurin ima namreč lastno polnilnico.