farodrìa i Študijska iijižnica via Geppa,9 R I E S T E 3 uraii za miri ISD E L O GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE: K.RI. Obnovljena izdaja ■ Leto XIII. - štev. 11 (563) TPST - 29. SEPTEMBRA 1961 Posamezna številka 30 lir Jogliatti zahteva miroljubno rešitev mednarodnih sporov 'i Italija se ne sme zaplesti v spore zaradi nemškega vprašanja V rimski poslanski zbornici je bila ta teden razprava 1 Zunanji politiki italijanske vlade. V sredo je govoril Utli tovariš Togliatti. Iz njegovega govora povzemamo «Slednje: Prav gotovo se vsi zavedamo resnosti mednarod-'Cga položaja, v katerem se nahajamo. Ta položaj je istveno drugačen od onega, ki je obstajal preteklo sto. Čeravno je obstajala tudi lam mednarodna na-bJetost, čeravno so bile v teku hude spletke in čeravno x,° se odigrali žalostni dogodki v Laosu, na Kubi V 0 wlonialnih deleželah it.d-> -------- tako politiko ni mogoče rešiti nobenega problema. Pristopiti je treba k pametni politiki in odstraniti vse ti-0jav6m hladne vojne, groj sto» kar je do danes predajam z orožjem, ojačenju o- stavljalo provokacije hladne vojne. 11,5 vendar obstajala manjša iai* «varnost ža svetovni mir : jlot pa obstaja danes. Danes arfUo ponovno priča ostrim irl Foževan j a in celo jedrsium ,r^°skusom. Danes so razna lednarodna zavezništva že ^bita potlačeni razni spojiti izumi. Solidarnost takoime-jlo Aanih zapadnih sil se orga-ctj izira na osnovi vojasKcga j Ivezmstva, ki ima izrazito ipaaaini značaj. Vsi prooie-j varnost. V bistvu gre za pri-‘i sc postavljajo v staine- znanje Nemške demokratič-itflu sne m v znamenju pri-/ ne republike. Ustanoviti bi ipCiav na novo svetovno voj- moraU demilitarizirano Nem- In tu spaua v prvo vrsto! čijo, upoštevajoč socialne Ib pridobitve Vzhodne Nemčije. Kakšna so stališča itali- ■ral*obiem Nemčije, ki že (iW ei čuku na rešitev. z,ahod je' Nemško vprašanje jc zelo značilen primer, ki povzroča hladno vojno in ki grozi, da se spremeni v žarišče novega krvavega spopada. Zato je treba to vprašanje rešiti tako, da se odpravi vsako ne- jifl ^es zapleten v nesramne . °/tie pustolovščine. V pol-1 em teku so krvavi zatiralm i1 Ssiopi proti narodom, ki se dri j o za osvoboditev izpod ež* Oloniamega suženjstva. Kaj €lt se se dogaja v Alžiriji, v iaZ ^oli, okrog Kube, v Kon-A kjer je za voditeljem : btnumbo izgubil življenje k°r generalni sekretar OZN?! ,.|Zn v takem ozračju je pri-nj1 « do ponovnih jeurskih po-5«'Usov tudi v Sovjetski zve-• Nujno je moraio priti do J h poskusov, saj so grožnje a ^uti njej vsak dan večje, saj 'namere zahodnjakov vsak M1 'n bolj odkrite. Danes se na va° »hodu dela veliko hrupa za-skf |cli sovjetskih jedrskih po-3te! /Usov. Protestira se proti lini. Toda proti ameriškim, ^ncoskim in angleškim po-tUsom, ki so se nadaljevali f. Usto let, ni nihče prote- janskih komunistov glede nemškega vprašanja? Problem Nemčije in problem Berlina je treba rešiti na osnovi pogajanj in pametnih predlogov. Ti pred- logi bi morali biti taki, da bi dovedli do uspešnega zaključka. Italija bi se morala obvezati, da ne bo nudila svojega ozemlja za morebitne vojaške operacije v zvezi z razvojem nemškega vprašanja. To je med drugim tudi pogoj za odvrnitev jedrske nevarnosti od naše dežele. Uspehi kampanje za naš tisk Proslava 40-letnice glasila „11 Lavoratore** V nedeljo 1. oktobra ob 10,30 bo v Ljudskem domu v Trstu ljudska manifestacija, ki jo organizira naša federacija v počastitev 40-letnice bratskega glasila «Il Lavoratore». Na njej bodo govorili tovariši: senator Pastore ter poslanca Polano in Rava-gnan, ki so bili uredniki lista pred letom 1926. Manifestacijo bo vodil sedanj glavni urednik lista, tov. Mario Colli, pozdrave «Dela» bo pa prinesel Mirko Kapelj. ska in poleg pokrajinskega fc- Manlfestacija spada v ok-, stivala «Dela», jc bilo še mnogo vir proslav 40-letnice KPI. I drugih manjših praznikov ko- li. festival «Dela», ki se je vršil v Dolini od 2. do 4. semptembra, je sijajno uspel. Udeležba na festivalskih prireditvah je bila zelo velika, večja od še tako optimističnega pričakovanja. Gornja slika je bila posneta, ko je bil na sporedu pevski koncert, kateremu je prisostvovala velika množica. Članek o festivalu objavljamo na 7., slike pa na 0. strani lista. Letošnjii kumpanju za komunistični lisk sc bliža svojemu zaključku. Čeravno ni še uradno zaključena, lahko ugotovimo. da je bila uspešna. "uleg pokrajinskega festivala «Unilà», ki jc bil obenem festival vsega komunističnega li- Kakšen pomen ima etnično štetje? Prihodnji mesec bo po vsej Italiji splošno ljudsko štetje. Po ostalih italijanskih pokrajinah so že razdelili vprašalne pole, ki jih morajo ob firuStv lCl’- n/ n.‘IK;e piul.r, priliki štetja izpopolniti pre-«1. Zakaj dvojna mera. ! bivalci_ Na Tržaškem pa teh jHjvjetska zveza j'e predla- , š . razdelili. Zakaj? fa pametno rešitev nem- * ga vprašanja. Kako so na Enostavno zato, ker bodo pril nih polah tudi postavke, .. ...." - -J---------'- nas popisne pole nekoliko' se nanašajo na občevalni je- Slovenci nasprotujemo etničnemu štetju v sedanjih okoliščinah drugačne. Kot v bocenski pokrajini, bodo tudi na Tržaškem ozemlju na vprašal- Jjhie predloge odgovoril aodnjaki, zlasti ZDA? Od m; 'l'orili so s povečanjem voj i i a priprav. In ameriški pa edsednik še nadalje zah J Va nova nakazila za še na v» 'linje vojaško jačanje, za klnonemška vojska pa zah > 1 % atomsko orožje. ’^.Med tem ko vse to poče-s , Ajo, pa se zahodnjaki po-s! Aujejo lepih fraz o miru. 'f”, Ma kako je mogoče govo-inf a o miru, o reševanju ve-ph mednarodnih vprašanj zk'/odklanjati priznanje Ljud-j,e republike Kitajske? Ame-:s0, Ani, namesto, da bi se 'm Aiaznili s kitajsko stvar-1 a ^tjo, so ustanovili svojo i mnogoče obnoviti brez ose ki imajo «vsaj nekaj pral na tem področju». Zato tako je dejal — se mora PJ nehati z zahtevo po odsb nitvi nacistov. (Kot je ^ no so tedaj nemši social mokratje zahtevah biv> ib stranitev bivših nacistov)' Nič čudnega ni, torej, bonnska vlada stopa po ti, ki jo je začrtal sam ler. Zato ni tudi nič čud11 ga, da prihajajo razni njl *iv eksponenti na dan z izja •ni kot so naslednje: «Ozemlja, ki se nahaja na vzhodni strani Labe J.,ih nemška ozemlja. Tu ni P’ goče govoriti o združitvi ne' [«a skih pokrajin temveč o » \tiv bovi ponovni osvoboditvi. \ sk seda: združitev mora niti ! Osvoboditev, to je seda, ki mora biti na defl *a Un Ved Pa hš< t vel dat se to-1 do Zet je dai sta bri sk ke ki 1 sk jji Uč Osi dn ob od Dr I da marca 1952). «Bundeswehr (t. j. voj is' I , Vi, krt v bonnske Nemčije. Op. ub X'J notrebuje atomsko Brez tega orožja ne more1! ''o V» O C* 1 ! ! m, »-» »» X 13 * uoslati ne». Tako v vojno naše ndf, ^ je izjavil ^ izjavil - lei nauer v govoru, ki ga je j* g na zborovanju šlezijS| bi, «r nija 1961. J ka «-L, n, ju ^on Hassel, demokrish^ 1941, umorili'"l600 predsednik deželne vlade "» SS. U» 194. Ba ie Hi,-ler poslal v Lvov. Tam ie ,n^, odredil, da so v eni noči, in sicer v noči med 29. in 30. inni jem Zidov. Po tem strahovitem' (Nadaljevanje na 7. •,fr' sp Vs . OB 17-LETNICI OSVOBODITVE ROMUNIJE an Ili bli‘ )čil D H in ►. sr j ni Nova družba - nov način življenja in dela Pred agrarno reformo je bilo v Romuniji 6.552 veleposestnikov, ki so razpolagali s 3.952.648 ha zemlje; 1.015.302 malih posestnikov pa je posedovalo skupno le 3.319.695 ha zemlje. Okrog 300.000 družin kmečkih delavcev pa je bilo brez zemlje. BivSl kralj je imel 150.000 ha zemlje, razen tega je imel še 169 gradov. Bil je tudi lastnik delnic v skupnem znesku 4.000.000 zlatih levov. Izredno bogastvo Romunije je predstavljal petrolej. Tudi zato se je Hitler polakomnil po tej deželi in jo skušal vključiti v Reich. BUKAREŠTA, avgusta — Ta mesec je UK Romunija slavila 17. obletnico osvoboditve izpod nacifašističnega jarma. To obletnico je praznovala zelo slovesno, z velikimi pa-m|j radami, manifestacijami in kulturnimi prireditvami. Že nekaj tednov pred to zgodovinsko obletnico, t. j. 23. avgustom se je ijudstvo pripravljalo na ta veliki praznik. V počastitev tega praznika so tudi tovarne Povečale proizvodnjo. V 17. letih se je obličje Romunije popol-1 Poma, spremenilo. Dežela, ki je bila znana Rot zaostala, izrazito kmečka, in je morala gazati vse poglavitne industrijske predmete 'z tujine — izvažala je v glavnem le petro-»lej — temelji danes na povsem novi gospo-i darski osnovi. Ustvarjena je bila nova druž-eS ba in razvili so se novi delovni in življenj-ski pogoji. Izkoriščanje človeka po človeku \afl ie stvar preteklosti. Tu je ljudstvo gospo-zuf dar samega sebe in vidno je, kako se resno oprijema dela in kako resno čuti odgovor-fUitlPost, ki jo ima posameznik kot član nove družbe. Industrija se vedno bolj razvija Vedno boli se uveljavlja mehanizacija tudi j Pa področju kmetijstva. Novo življenje sc V' Vlraža tudi na kulturnem in socialnem telisi bšču. / Zl r. ja'1 bot na sl tvi, ibn ar zu1 raR to iPl jsl' zf ial ih )V>' j- i t.ia Ustavila sem se v vasi Halchiu, kjer je P0] Veliko kolektivno kmečko posestvo. «Gospodarja agricola colectiva». Razgovarjala sem se s predsednikom tega posestva. Ta mi je to-le povedal: «Naša "Gospodaria’’ je bila ustanovljena leta 1950. Pred ustanovitvijo skupnega posestva je živelo tu mnogo siromašnih kme-'ov. Leta 1950 je pristopilo v zadrugo samo $1 družin. Celotna površina zemlje novega j Kospodarstva je tedaj merila 241 hektarov. "V naslednjih letih je pristopila k skupnemu gospodarjenju vsa vas, t. j. 624 družin. Zato razpolaga danes "Gospodaria” s 1.900 ha Zemlje. Ljudstvo je samo od sebe prišlo do spoznanja, da je skupno obdelovanje Zemlje ugodnejše za vse, ne glede na to, če je letina dobra ali slaba. Danes je "Gospodaria” razdeljena v tri brigade, katere se-01 Navija od od 250 do 300 delavcev. Vsaka ^vigada je razdeljena na 5 skupin. Vsaka sRtipina dela na določenem področju velikega kmetijstva. Na polju delajo skupine, ki štejejo od 20 do 25 oseb. Druge skupine q ( skrbe za živino. Plačilo za delo se deli po Učinku. Nekaj plačila prejemajo v denarju 1 .j, ostalo pa v živilih. Leta 1950 n. pr. je eno-u., dnevna plača znašala 20 levov, 15 levov v ■'■ivilih in 5 v denarju; leta 1960 pa je bilo obratno: dnevna plača le znašala 30 levov, °d tega 18 levov v denarju in 12 v poljskih laja Dridelkih. Letos znaša dnevna plača od 25 «da 40 levov, 20 v denarju ostalo pa v živi- 1 A Prekinila sem predsednika z vprašanjem : dih*Ali so moraj' kmetje od pristopu v kolek-0 ^'iitivno gospodarstvo izročiti vse svoje imetje skupnosti? Predsednik mi je odgovoril: «Nikakor! Vsak kmet je smel obdržati • Zase 2.500 kv. m. zemlje, 3 glave goveje ži-1 v’ine, od 4 do 5 prašičev, 10 ovac itd. Tisti kmetic, ki niso imeli ničesar, so ob vstopu v skupnost dobili po 1.500 kv.m. zemlje. Vso ostalo zemljo smo združili. Sadovi skup-r't‘ga dela gredo v skupni sklad.» «Koliko znaša skupni sklad in kako ga iz- -1.4 '5.1 -oj"] 5 d "rvuiiKO - >ref , koriščate?» ni"' y°v, leta 1960 pa je ta sklad znašal 6.160.000 - m \l id« ,rr*1 «Leta 1951 smo imeli s skladu 293.000 le- 'evov, letos pa bo predvidoma znašal okrog . * milionov levov. 15 odst. vsakoletnega doji ^'čka gre v ta skupni sklad. In iz njega rPamo denar za razne potrebščine, za na- ^avo novih strojev, za gradnje za vzdrže-v?nje strokovnih tečajev (agrotehnika in ži-V^noreja), katere poseča 250 oseb, nadalje PokajrrirrcT starčkom in invalidom ter ne-^osobnim za delo. Zdravniška oskrba in bolnice so brezplačne, kajti 50 odst. teh stroškov krije "Gospodaria" in 50 odst. država. Letos je "Gospodaria” poslala večje število kmetov na počitnice v gore in v razne domove počitka.» «Kako pa je z živinorejo?» «Leta 1950 smo imeli le 32 glav goveje živine, lani pa smo jih imeli že 800, od tega 400 krav. Leta 1951 smo imeli le 35 prašičev, leta 1960 pa 1.500, od tega 200 plemenskih svinj. Ovac imamo sedaj 2.500.» «Kaj pa prideluje vaše posestvo?» «Pridelujemo predvsem pšenico, pa tudi ječmen, sladkorno peso, krompir, razne zdravilne rastline, mak itd. Leta 1951 smo ko je bila letina izredno dobra, pa 3050 kg pridelali po 1858 kg pšenice na ha, leta J959, na ha. Letošnji pridelek znaša okrog 3000 kg na ha. Njive obdelujemo s stroji. Zemljo orjemo 50 cm globoko in jo izboljšujemo z umetnimi gnojili. Prizadevamo si tudi za dosego kvalitetnega izboljšanja pridelkov, kar je mogoče doseči z znanstvenimi pripomočki. Vsega tega posamezni kmetje, ki so obdelovali svoja posestva na povsem primitiven način, niso zmogli.» Ob zaključku pogovora mi je predsednik "Gospodaric", ki mi je dal gornje podatke, naročil, naj ponesem pozdrave vsega kolektiva kmetom na Tržaškem JELKA GERBEC OITTiBIlII XKBI'NOTTC.QUI i MUCKI,SONO STATI STRAPPATI CUASI TUTTI I MANIFESTI EKIIU1ÌUIA1ITI CHE II TEATRO SLOVENO LI TRIESTE PRESENTAVA ALL'ESTIVO EXOELSIOR L'OPERETTA TEDESCA » LA PRINCIPESSA DELLA C SARDA ” f>“ I/ tl diritto,sancito dalla COSTITUZIONE REPUBBLICANA (art.6 ) convivenza a parità di diritti politici,civili o linguio tici da parte delle ninoranze linguistiche o nazionali. Questo ó un diritto che l COMUNISTI hanno eenpre riconosciuto, difeso;aiutando le ninoranze slovene a dioenticare le ioposizio ni,i sacrifici le sevizie che il FASCISMO ha perpetrato nei con fronti delle ninoranze slovene della nostra Provincia. GLI SL0VE1I, » Obblirati a parlare una lingua che non era la loro{l'originaria ; a Cacciati dallo scuole,condannati ali'analfabotisno se ai ri fiutavano a parlare lo lingua iupootaglij » Costretti a nodificare,perfino,il loro cognone di nascita; s Sono stati costretti dal fcscisno a non praticare il loro folclore,la poesia,l'arte ficurativa. ______ ! tCjDME V I COMUNISTI Ronchosi levano alta la fro protesta,il loro disappunto per quanto ieri notte é stato fatto;lo aceapi^ porporato dai REVANSCISTI Locali. Quolli'cho anano ancora ocri 1:>. SVASTICA,quelli che la Storia ha condannati oa che / vivono iupuniti{liberi di diuostrare,cie la loro ignoranza per l'arte,sia per sfogare il loro secolare odio di "PARAS" noi confronti delle u.inerenze sloveno £L I PARTITI CHE IN OGNI CA’."PANNA ELETTORALE TANTO Si AFFANNA* NO A CHIEDERE IL VOTO 1)1 QUESTA MINCRANZA_,_COSA_piCONO_?___ 0 Stiano attenti SIGNORI i Tutto alò one e accaduto no certo un lenone »trotto con le intenzioni oopreeoe degli stoeel ’ provocatori con qunnto l'ultra notte hanno fatto ALL'ALBUM MURALE DEL PARTITO SOCIALISTA ITALIANO EPPURE oR TUTTI TACCIONO,SE 0U2STL AZI01I1 RIDARANNO IMPUNITE E DIVERRANNO NORMALE COSTUME DI CERTI CIRCOLI BEN DIDIVIDUATIlOLI 800 CITTADINI DI ORIGINE SLOVENA RESIDENTI A RONCHI NON AVRANNO PIÙ* LA SICUREZZA DI GIRARE PER IL PAESE COKE CLIEW GARANTISCE l'art. n° 6 dolio nostra Costituzione, I COMUNISTI di RONCHI rivolgono da parte loro tutta la soli, dariotà al CIRCOLO SLOVENO di TRIESTE, rivolgono la loro solidarietà o tetti 1 cittadini di lingua olovenc residenti c Ronchi por l'onta subita. Il Coaitato Cittadino del P.C.I, Slovensko gledališče iz Trsta je pred kratkim sklenilo, da priredi eno gledališko predstavo tudi v Ronkah. To je bilo pravilno, saj tudi tam živi slovenska manjšina. Tako namreč mislijo ljudje z demokratično miselnostjo. Toda šovinisti in fašisti so drugačnega mnenja. Sredi priprav na prireditev so se pojavile o-vire, ki so končno preprečile slovensko predstavo v tem kraju. S tem so bili še enkrat tamkajšnji Slovenci prikrajšani za kulturni užitek. Tako se je še enkrat uresničilo geslo : Danes kakor včeraj ! Komunisti iz Ronk so ostro ožigosali onemogočenje slovenske gledališke predstave. Objavili so poseben letak, ki smo ga tu zraven ponatisnili. V njem je med drugim poudarjeno, da Slo venci imaio nravico, da uživajo pravice, ki jih jamči republiška ustava. Komunisti iz Ronk so ostro obsodili tamkaj-šnie revanšiste in Izrazili vso svolo solidarnost s slovensko gledališko ustanovo. PRISPEVKI Zfl OBJEKTIVNO ZGODOVINO FflŠIZMft Kako so fašisti pripravljali veliki proces proti komuniston Pred kratkim smo dobili v roke knjigo «Il processone», ki je izšla v založbi «Editori Riuniti» v Rimu, Gradivo za to knjigo je zbral in ga uredil Domenico Zucàro. Knjiga vsebuje precej bogato dokumentacijo o zloglasnem posebnem fašističnem sodišču, ki je sodilo ustanovitelja KPi ULTIMO AVVISO I4» »> *l III raftcml«' ati» {«*|H>ÌHzl.j*tt >*»)*•*.tj>tHta iora». mtttaon r» fa« tartlo <(t .art« t»'uttM> avoatK» t..v»**bo afa» .lai 'fi«>**{ri iH-Ui mì »I «» t‘lw* jti »ni» lotth »ii<» hmiaj*«* io alavimmi tltnaa)}-fojdaflMRarv I» jtru- taitti b-ttijto av*‘«!K> j..yfi f.mtl« HAlitmiia rt*.' •< imi noatri ««tori. N«nM M faicHmo • d.H' tl «N«, d' Of ut inda. rm**Ho, ma vigilano<> «Im Mfcrl dbltH. m t9«»jttaho e iti jA.j.olazuaió jtl.hiti rt.t ««I alirt.hiB» « #»l «Mn atu iitmi «tla ntMimniM» . oih|,!*#(».- ini. it»a, ,U) ♦•««* WlW«*0 w.frtt*ii«4».h-»n«jiiu .itn- fatti; I mialrì moni aaiiivm» »• (N«lfailtfv*ntMnU> v«>htli* jputb», i« t««ni hm> “tu. «> X Qtmhin.1««»* «KuldKTtà. attiva rt txt**iva, v.*m |iuitita in mudo «^•atipiart* t<,,h RR^Ita m.alra W*n|».'«ti vttd « Ih- « m mi al dotr Ital«»- Attenzione ! Attenzione! ^ SLISMUIISIim ► Poročila tržaške in goriške kvesture i Nacifašizem je sklenil, da uniči slovenski narod. Po okrutnih raznarodovalnih akcijah so si italijanski fašisti sporazumno z nemškimi nacisti prisvojili tudi ljubljansko pokrajino in Jo proglasili za neločljivi del italijanske kraljevine. Toda zasužnjeno slovensko ljudstvo se je odločno uprlo fašističnim načrtom. Vstalo je, zgrabilo za orožje in napovedalo odločen boj osvajalcem. Ni se ustrašilo naporov in žrtev, ki Jih je zahtevala osvobodilna borba. Junaško je vztrajalo v borbi in zmagalo. Na sliki vidimo lepak, ki so ga razširili po na-šem. mostu škvadristl po odgovoru, ki ga je dalo fašistom prebivalstvo Ljubljane. Gramscija in številne druge voditelje partije. V knjigi so objavljena tudi razna poročila nekaterih italijanskih kvestur milanskemu vojaškemu sodišču. Med temi sta tudi poročili tržaškega in goriškega kvestorja. iz teh poročil smo povzeli daljše izvlečke, ki jih v današnjem sestavku objavljamo. Tržaški kvestor je pisat: «Deželni komite za Julijsko krajino je, kot emanacija tretjega meddeželnega sekretariata partije, vokvirjeval vse politične in sindikalne organizacije v deželi. Na čelu tega komiteja je bil vodilni svet; sekretar pa je bil Elio Negri, ki se je posluževal psevdonima «Bianchelli». V Trstu je bila tudi pokrajinska federacija. Ta je vodila propagandno delovanje sekcij v tej pokrajini. Tudi ta federacija je imela svoj vodilni kopiUc. Imena sekretarja pa ni bilo mogoče ugotoviti. V Trstu je obstajala tudi mestna sekcija. Ob koncu leta 1925 je bil sekretar sekcije Mario Breskvar, ki je sedaj konfiniran». Poročilo nadalje navaje razne panoge delovanja partijskih organizacij. Med drugim nravi, da se je odbor za tisk ukvarjal z nabiranjem prispevkov za vzdrževanje komunističnega tiska in s. širjenjem tega tiska; odbor za pomoč političnim žrtvam je gmotno podpiral politične jetnike in njihove družine ter skrbel celo za plačevanje odvetnikov, ki so branili obtožence; agrarno-zadruž-na sekcija je skrbela za razvoj zadrug po vzorcu ruskih zadrug; združenje kmetov je skrbelo za širjenje propagande v kmečkih množicah itd. Poročilo omenja tudi partijsko šolo, ki je skrbela za ideološko vzgojo kadrov; in Zvezo komunistične mladine, ki je imela, prav tako kot partija, vrsto raznih organizacij in odsekov. Zatem pa kvestor tako-le nadaljuje: «Vse sekcije, tako partijske kol mladinske, so1 bile, kot po vsej Italiji, razdeljene na sektorje, skupine in celice, ki so bile med seboj povezane. Vsaka celica je imela po tri ali več članov, delavcev ali kmetov. Tovarniške celice so se sestajale na deloviščih, ulične celice pa so imele svoje sestanke v javnih lokalih, v zasebnih stanovanjih ali pa mr-prostem na podeželju. V teku leta je policija zaplenila več ilegal- nih letakov, tako ob priliki obletnice Leninove smrti, ob priliki «tedna komunistične propagande (septembra) in ob priliki o-bletnice Oktobrske revolucije (novembra). 8. februarja 1926 je bil aretiran komunist Karel Lončar, ki je sedaj konfiniran. Med preiskavo na njegovem domu so agenti javne varnosti našli en izvod lista «La verità». Junija istega leta je policija zaplenila večje število letakov, ki so bili ilegalno natiskani ob priliki obletnice Pariške komune. Letaki so 'vsebovali gesla proti fašistični stranki in so vzpodbujali k borbi proti fašizmu. Zaradi širjenja teh letakov je bil aretiran komunist Emilij Kobau. Za I. maj 1926 je Komunistična partija dala natisniti let?ke za komunistično mladino. Nekaj izvodov teh letakov je hranil na svojem domu mladi komunist Giuseppe Caddi. Letaki so bili zaplenjeni. Septembra istega leta je Komunistična partija dala natisniti in je nato širila letake, namenjene mladim delavcem in kmetom. Letaki je vzpodbujali tovariše, naj ustvarijo-enotno fronto proti vladi in proti fašizmu. V tem delu je bilo natisnjeno mnogo letakov v počastitev boljševiške revolucije. Komunisti so te letake širili vsepovsod. Metali so jih iz avtomobilov, izza visokih zidov itd. Širili so jih celo na ta način, da so jih privezovali na peruti golobov, kot se je dogodilo prav v Trstu novembra 1926. Komunisti so vodili tudi antimilitaristično propagando. Mladinska federacija v Trstu je natisnila in širila letake z naslovom «La caserma». Nekaj izvodov teh letakov je bilo odvrženih v vojašnico «Oberdan» v Trstu, kjer je bil nastanjen 151 pehotni polk. 6. aprila 1926 je bil aretiran mladi kofnunist Giordano Pratolongo, ker je širil protimili-taristično brošuro «La Recluta». Ob priliki obletnice politične stavke iz leta 1902, med katero je prišlo do krvavih spopadov med stavkajočimi in policijo, je tržaška sekcija KPI poslala na grob padlih delavcev, ki se nahaja na tržaškem pokopališču, venec z rdečim trakom, na katerem je bil napis: «Proletariat Julijske krajine — padlim v revoluciomami borbi». Venec je seveda policija odstranila. 17. in 18. marca istega leta je deželni ko-(Nadaljevanje na 7. strani) Kulturno-prosvetni obzornik Ni razlogov za malodušje Ob raznih prilikah slišimo tarnanje zaradi kulturnega mrtvila na našem ljudsko-prosvetnem področju. Tako tarnanje je do neke mere razumljivo, nerazumljivo pa je pretiravanje, h kateremu je zelo lahko zaiti. Res je, da se danes na ljud. sko-prosvetnem področju ne dela toliko kot v preteklosti — pa čeravno je to delovanje tudi dandanes silno potrebno — toda nikakor ni res, da se nič ne dela. Prav v zadnjem času smo Kaj vse premore dobra volja, nam dokazuje prav ta primer, ki je vse hvale in posnemanja vreden. In vedeti moramo, da Banovci nimajo niti ustrezne dvorane Še pred kratkim smo gledali openske igralce. Uprizorili so sicer enodejanko, ki pa je bila kot nalašč za dopolnitev kulturno - zabavnih sporedov. V Podlonjcrju že dalj časa neumorno deluje folklorna pevsko - glasbena skupina, ki jo vodi Neva Kranjec. Cio- rictv V ACU-UIJ 11 )U VVJtUi 1X V- V tl 1-V.A imeli priliko opaziti poveča-l veku, ki je takorekoč, spremno Hudsko- kulturno deiav- Hal. to skunino od njenega' no ljudsko-kulturno dejavnost. Brez kakšnih posebnih naporov smo dosegli prav lepe uspehe na raznih kulturnih prireditvah. Te prireditve so jasno pokazale, da pevski zbori, godbene, folklorne in dramske skupine še obstajajo in delujejo po svojih močeh. V nedeljo bo na Opčinah prvič nastopila povsem nova kulturna skupina iz Banov. Tamkajšnji najmlajši bodo uprizorili igro «Kralj Matjaž in Alenčiča». Jasno je, da so pri igri zastopani tudi odrasli. Do priprave te igre je prišlo na povsem spontan način. Tovarišica Tončka se je prostovoljno lotila težkega dela. K temu delu je privabila še druge vaščane. Prireditev banovskih otrok Pridite v nedeljo popoldne v Prosvetni dom na Opčinah. Banovski otroci vas bodo razveselili z igro «Kralj Matjaž in Alenčica». Začetek predstave ob 16. uri. Ijal, to skupino od njenega nastanka dalje, se zdi skoro nemogoče, da je dosegla že toliko in tako lepih uspehov. Našo pesem je ponesla celo v kraje izven našega Ozemlja. In povsod je bila deležna velikega odobravanja. To je še en primer, ki kaže kaj zmore dobra volja! Pred nedavnim smo v Križu slišali kvartet prosvetnega društva «Albert Sirk». Kar prijetno presenetil nas je nastop te skupine, ki se odlikuje tudi po svoji dovršenosti. Vsi ti primeri nas opogum-';aio in nas morajo opogum liati! Vsi ti primeri — lahko bi našteli še druge, da o zborih niti ne govorimo na tem mestu še posebej — ja-| sno kažejo, da je vsako ma-, lodušie novsem neutemeljeno. Ce bi bilo vsaj nekoliko dobre volje, več poguma in požrtvovalnosti ter manj spodtikanja in sklicevanja na... politično razcep-’lenost, j>otem bi še marsi-kie lahko imeli take skupine kakršne so tiste, ki jih omenjam v tem sestavku. MIRKO KAPELJ Koliko prebivalcev ima Jugoslavija Koliko prebivalcev ima Jugoslavija? Odgovor na to vprašanje so dali rezultati nedavnega ljudskega štetja in se glasi: Danes ima Jugoslavija 18.515.805 prebivalcev. Od teh jih živi v Sloveniji 1.584.368, na Hrvatskem 4 milijone 148.122, v Srbiji 4.814.100, v Bosni-Ercegovini 3.774.886, v Makedoniji 1 milijon 404.883, v Črni gori 107.462, v avtonomni pokrajini Vojvodini, ki spada v okvir republike Srbije 1 milijon 851.448 in v Kosmetu, ki prav tako pripada kot avtonomna pokrajina k republiki Srbiji 963.565. Leta 1948 je imela Jugoslavija 15.841.566 prebivalcev, leta 1953 pa 16.991.449. Kljub temu, da se je v času med ljudskima štetjema leta 1953 in 1961 porast povišal, je vendar ta povišek sorazmerno nižji od onega, ki so ga zabeležili v času med prvim povojnim ljudskim štetjem leta 1948 in letom 1953. Najnižji prirastek prebivalstva ima prav Slovenija, naj višjega pa imata Bosna in Hercegovina. Koliko prebivalcev imajo razna mesta v Sloveniji? Ljubljana 133.386, Maribor 82.387, Kranj 21.355, Celje 16.487, Trbovlje 15.869, Jesenice 15.637, Koper 7.960, Izola 7.406, Ptuj 7.367, Novo mesto 6.844, Murska Sobota 6.562, Idrija 6.024, Hrastnik 5.998. In koliko prebivalcev imajo razna druga večja mesta v ostalih jugoslovanskih republikah? Beograd ima 587.889 prebivalcev, Zagreb 427.319, Skoplje 161.983, Sarajevo 142.423, Titograd 29.100, Novi Sad 102.385 in Reka 100 tisoč 339. preb. Vsen mest in mestec v Jugoslaviji, ki imajo nad 5.000 preb. je sedaj 122. Značilno je, da je bilo teh mest pred osmimi leti 124. Danes je Jugoslavija razdeljena v 6 republik in kot je omenjeno zgoraj spadata pod Srbijo še dve avtonomni pokrajini. Vseh okrajev v državi je 75, občin pa je 836, Slovenija je sedaj razdeljena na sledeče okraje: Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Gorica, Kranj, Murska Sobota in Novo mesto. Spomeniki treh klasikov slovenske slavistike — Fr. Kidriča, R. Nahtigala in Fr. Ramovša, ki so jih odkrili v Ljubljani od priliki III. kongresa jugoslovanskih slavistov. Ivan Cankar : Iskal sem pravico Prišli so do duri, ki so bile odprte na stežaj. V izbi je stal za široko mizo mlad človek, ki je imel svetle brke in vesele oči. Ozrl se je in je bil osupel, ko je zagledal dolgega Jerneja in njegovo procesijo. Bradač je pokazal preko rame s palcem na Jerneja, pomežiknil je prešerno, se nasmehnil in rekel: «Tebi, Košir, ki si človek humorja, priporočam in izročam popotnika, ki-išče pravičnih sodnikov na tem svetu. Razloži mu, čigava in jablan: ali tistega, ki jo ie zasadil, ali tistega, ki jo ie otresel?» Tako le uganjal burke s pravico božjo. Mladi sodnik pa se ni smejal, temveč namršil je svetle obrvi. «Čemu komedije? Kdo ste vi, človek, in koga iščete?» Jernej je stopil blizu predenj. «Jernej sem iz Betajnove in krivico so mi storili. Zato sem se nepotil po svetu, da bi poiskal pravico, ki jo je Bog poslal in ki jo hranijo sodniki v svojih bukvah.» «Kakšno krivico so vam storili? Koga tožite in čemu?» «Nikogar ne tožim, zakaj potreba ni in ne maram, da bi trpeli ljudje zaradi moje pravice. Če nasitile mene, ni potreba, da ni bili drugi lačni. Tako se je zgodilo, kakor bom povedal: še vtrok bi razsodil, kako bi ne razsodili vi, ki ste učeni in poznate postavo! — Delal sem štirideset let na Betajnovi; ni toliko zemlje, da bi jo Z dlanjo pokril, ne na polju ne na senožeti, kamor še ni kanil pot od mojega čela. Tako sem delal štirideset let in Bog je obilno blagoslovil to moje delo. Pa je umrl stari Sitar, pa je prišel njegov riegodnik in je rekel, v prešerni pijanosti je rekel: ’ Jernej, zdaj poveži culo in pojdi, zakaj, Jernej, zdaj sem jaz gospodar; zdaj si dodelal, zdaj si star in nadležen, ne maram te več; ni več kota zate v domu, ki si ga sam pridelal; le vzemi popotno palico in pojdi, kamor ti je pot!” Tako je rekel; je razsodil sam zoper pravico in postavo, da je jablan tistega, ki jo je otresel, ne tistega, ki jo je zasadil, Jaz pa sem šel in se napotil iskat pravico, ki jo je Bog poslal na svet in ki jo človeška sila ne more razdreti. Razsodite!» Tako je govoril Jernej počasi in po vrsti, brez hinavščine. Mladi sodnik pa je poslušal in je gledal žalostno. «Le vrnite se,» je rekel, «vrnite se na Betajnovo k svojemu gospodarju, ki je trd in krivičen, in mu recite: "spoznaj pravico, bodi usmisljen, daj mi kot v svoji hiši, kos kruha na stara leta!” Recite mu tako, pa mu bo žal in bo spoznal svoj greh in bo storil, kakor boste prosili!» Osupel je poslušal Jernej take besede; dolgo je molčal. «Kaj ste sodnik?» «Sodnik sem.» «Pa ste razsodili po pisani in božji pravici?» «Tako sem razsodil.» Visoko se je zravnal dolgi Jernej, za glavo je bil višji od sodnika in od lenuhov, ki so stali pred durmi. «Jaz pa rečem, sodnik, da niste razsodili ne po človeški in ne po božji pravici! Kaj je Bog ukazal, da se zavali negodnik na posteljo, ki sem jo jaz postljal in ravnal trdih štirideset let? Kaj je Bog zapovedal, da naj pogine v jarku Jernej, ko si je postavil lepo hišo in topel hram? Odprite bukve: ne znam brati, pa bi rad videl od daleč tiste črne besede, ki so tako naredile in zapovedale. Pokažite jih, tudi vezavo bi rad videl tistih bukev in črno obrezo! Ali je tam zapisano, povejte: delal si, s krvjo si gnojil, da je visoko pognala pšenica, da se je cedila trava od soka; zdaj pa, ko si star in nadložen, ko ni več krvi, da bi z njo gnojil, zdaj pojdi! če je zapisano. povejte, da naj Jerhej, kadar je napolnil shrambe in kašče, hodi od vasi do vasi, od hiše do hiše, v nadlogo ljudem in psom, ter prosi vbogaj-me skorje kruha { To mi povejte! In še mi razložite, kako naj ravnam zdaj s svojim delom, kam bi z njim: v zemljo je zakopano, pač za klaftro globoko — kako naj ga izkoljem? Kako naj ga povežem 'v culo, na ramo zadenem? Mojih štirideset let — kako naj jih spravim, kako zauživam na zapečku? Tukaj je cula: perilo je notri in prazniška obleka! Štirideset let — preštejte in premislite, koliko je tu tednov in koliko ur! Moja pamet je počasna, stara; ne znam prešteti; ampak povejte mi, če je to samo toliko dni, da je cula obilno plačilo? Prazniška obleka in platnena srajca je pravično plačilo. Tako je, recite: — pa bom verjel, da ste sodnik, kakor ga je Bog postavil!» ( KRONIKA I. MEDNARODNI FESTIVAL ŠTUDENTSKIH GLEDALIŠČ V ZADRU V Zadru se je vršil I. mednarodni festival študentskih gledališč. Na otvoritveni svečanosti, ki je bila 16. septembra, je go-1 voril prorektor zagrebške-! ga vseučilišča prof. Hor-i vat, člani Beograjskega a-l ! akademskega gledališča pa k o| so upriz.orili Jovana Ste-iZj | V ku j lavi j Ohm &ča. ob j a ta i Pa s *eda sto v Ustr Ihaž Oaci obla leva irtv; Se r rije-Popoviča «Snubitev in ženitev». Drugo predstavo so izvedli angleški študentje, ki so uprizorili dramatizirano novelo Leonida Andrejeva «Sedem obe-Šencev». Nadalje so bile na sporedu še sledeče sku- |°ga pinc: študentje ljubljanske Akademije za igralsko umetnost z Giradouxo-vo dramo «Za Lukrecijo», zagrebški študentje z Le-bovčevo dramo «Tisoča noč», člani gledališča «Teater 38» iz Krakova (Poljska) s Tartanovim «Zgrešenim življenjem», člani Študentskega gledališča iz Erlangena z Bert Brechtovimi «Bobni v noči», študentje iz Parme (Italija) z Majakovskega «Veliko žehto» in člani za- trst prebškepra študentskega eksnerimentalnega gledališča z izvedbo «Kraljevo» Miroslava Krleža. Ni dne Pl. 1 Pr f*ori », i ■«lo * S etal KONGRES JUGOSLOVANSKIH SLAVISTOV V LJUBLJANI Od 18. do 23. septem- ^at bra je bil v Ljubljani Ili- ljun kongres jugoslovanskih slavistov. Ob tej .priliki je bilo na sporedu tudi odkritje spomenikov treh velikih slovenskih slavistov Frana Kidriča, Rajka Nahtigala in Frana Ramovša. Pravilno je bilo, da se je ta kongres vršil v prestolnici tistega naroda, iz katerega je izšel veliki slavistični očak Jernej Kopitar, ki je bil za Čehom Dobrovskim, največji slavist svoje dobe, ki je med drugim podprl tudi delovanje Vuka Ka-radžiča in mu tako omogočil opraviti svoje veliko delo, Dr. Bratko Kreft presednik jugoslovanske Zveze Slavističnih društev je tik pred pričetkom Iju-oljanskega kongresa zapisal v neki reviji med drugim tudi to-le: «Med vsemi nacionalnimi vedami ima slavistika po svojem teoretičnem (literarno - zgodovinskem, jezikoslovnem) in peda-koško - praktičnem delu največjo in najlepšo tradicijo, ki je najtesnej® povezana z razvojem naš® književnosti in naše kulture sploh. Kljub velikemu in nujnemu razvoju i tehničnih ved v našem času ni njen pomen in sme ter nič manjši kot nekoč, če ni celo večji.» G kv thdi PROSVETNO DRUŠTVO V BARKO VEJAH V OBNOVLJENIH PROSTORIH V nedeljo 17. sept. so v Barkovljah otvorili obnovljene prostore tamkajšnjega prosvetnega društva. Mladi arhitekt, domačin, Dario Jagodic )e preuredil nekdanje lesu® skladišče v zares prija/®0 društveni center. DEŽELNE VESTI 0 zadevi strelišča na Opčinah V nekem tržaškem dnevniku je bila pred kratkim ob-lavljena vest o načrtih za obnovitev openskega strelišča. Kot je razvidno tudi iz objavljene vesti, ne gre še ta nič dokončnega. Vendar r-i Pa se nam zdi potrebno že sedaj podčrtati dejstvo, da a J k opensko strelišče svet kraj tisoče tržaških antifašistov. Na strelišču so fašisti Ustrelili heroja Pinka To-Utažiča in njegove tovariše, Oacisti pa 71 talcev. Pristojne oblasti so dolžne, da pri preu-ievanju kakršnega koli predloga za obnovitev strelišča *o upoštevajo ! Spomenikov Šrt va m fašizma in "nacizma se nihče ne sme dotakniti ! Glasbena matica sporoča Šola Glasbene matice v a- trstu je pričela s poukom. Nove gojence sprejema dnevno od 10. do 12. ure, v tudi zelo prašna. Ker se na tej eesti odvija precej prometa, je razumljivo, da je potrebno neprestano krpanje in popravljanje. Za to delo skrbi cestar. Vsekakor pa ni njegova krivda, ako je cesta vedno v slabem stanju. Če bi bila asfaltirana, bi bilo mnogo bolje, pa tudi stoški bi bili manjši, saj ne bi treba vsako leto porabiti toliko graniosa za posipanje. Uprava pokrajinskih cest bi morala to vprašanje vzeti čim- prej resno v pretres in ga seveda tudi ugodno rešiti. Tudi iz št. Mavra prihajajo pritožbe zaradi slabih cest. Pritožujejo se tudi nad nevarnimi ovinki, ki bi jih treba zravnati, m ietaoi taoin taoin h m h h Tarcento za avtonomijo dežele Občinski svet v mestu Tarcento (videnska pokrajina) je pred kratkim razpravljal o problemu deželne av tonomije. Celo demokri-stjanski svetovalci so kritizirali vlado ker sabotira u-stanovitev avtonomne dežele. Komunistični svetovalec Granzutti je predlagal, naj posebnega delegacija predloži zahteve po ustanovitvi dežele pristojnim oblastem. S tem predlogom so se strinjali tudi svetovalci KD. Tudi to je še en dokaz kako je vedno bolj občuten problem deželne avtonomije in j kako si gibanje za ustano-I vitev avtonomne dežele vedno bolj utira pot tudi med pristaši sredinskih struj. Samo fašisti in liberalni konservativci nasprotujejo avtonomni deželi. Praznik grozdja v Boljuncu V nedeljo je bil praznik Ul. R. Manna 29, telef. 29-779.'grozdja v dolini Glinščice. „ . , , I Ob tej priliki je bila tudi ve- Gojenci iz okoliških kra-^. prireditev na lev se lahko vpišejo tudi V(boljunški «Gorici». Najprej Podružnicah šole Glasbene je bil tem koncert godbe /Uatice, v Barkovljah, Bo- «Padovan» iz Trsta, nato pa %ncu, Nabrežini, Trebčah s° nastopili : Folklorna skupina «Mandrjarji» iz In na Proseku. Slabe ceste na Goriškem Pod- lonjerja, moški pevski zbor s Proseka-Kontovela, mešani pevski zbor «SAITI» iz Tor-viscose in folklorna skupina «Danzerini di Capriva». Pod-lonjerci, ki jih vodi Neva Kranjec, so izvajali zelo pe-Prebivnlci slovenskega llc,a ster spored znanih Avseni-'Oriškc se že dolgo pritožuje- kovih popevk, solist Slelio », da imajo zelo slabe ceste. Pribac pa je zapel nekaj le-•elo pokrajinska cesta, ki vodi! italijanskih arij , piOSC- t Selca skozi Doberdob v De-' ško-kontovelski pevci so pod _ 1 vodstom pevovodje Ignaca f etake je v slabem stanju in ve Qj.e pCjj slovenske narodne £ l'dmi ni asfaltirana ter je zato in umetne pesmi ; zbor iz Torto :ft ke ev itti' u- viscose je odpel vrsto furlanskih in italijanskih pesmi, skupina iz Capri ve pa je izvajala popularne furlanske folklorne plese. Ves program, ki je trajal, tri ure, j.e zelo številno občinstvo z zanimanjem spremljalo in je bil — kot je naglasil napovedovalec Mirko Kapelj — pravo prijateljsko srečanje med Slovenci, Italijani in Furlani, skratka prijateljsko srečanje ljudstev, ki žive v naši deželi. Občinska uprava je postavila na trgu lično stojnico, v kateri so prodajali grozdje in novo vino, ki pa je popol- Festival »Dela” v Dolini T ... Nastop združene godbe Iz Brega II. festival «Dela», ki se je vršil v dneh od 2. do 4. septembra v Dolini, je imel zelò velik, lahko bi rekli celo nepričakovan uspeh, /a tri večere in v nedeljo tudi ves popoldne - - je bila Dolina cilj tisočev delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov, deželanov in meščanov. In ravno v tem je največji uspeh pobude, ki so jo že lansko leto dali naši dolinski tovariši. Kot smo že zapisali, so bili prav dolinski tovariši tisti, ki so predlagali, naj bi se festival «Dela» vršil v njihovi občini. Že prva festivalska prireditev v soboto je dočakala zelo lep uspeh. Ta prireditev je bila prvotno namenjena le domačinom, toda kljub temu smo videli na njej mnogo udeležencev iz oddaljenejših krajev in celo iz mesta. Sobotni program je bil kulturnega in zabavnega značaja. Dolinski fantje inšlru- Ijamo na šesti strani lista. Kot zadnja točka sobotnega sporeda je bil nastop znanih tržaških komikov De Rose in Carlo Carli, ki sta ob spremljavi malega orkestra in mladih solistov iz Pončane izvedla vrsto šaljivih skečev, katerim so se poslušalci iz srca nasmejali. Sledil je ples, ki je trajal do polnoči. Igral je dolinski orkester. V nedeljo je program začel že popoldne. Divorili so ga poa-lonjerski Mandrjerji, ki so v slikovitih narodnih nošah pojoč in vriskajoč prikorakali na o-dcr. Že njihov pojav na pozor-nici je zbudil veliko zanimaje občinstva. Nato je nastopil mešani pevski zbor iz Saleža, ki je zelo ubrano zapel nekaj lep slovenskih umetnih pesmi. Zbor je-vodil pevovodja Obad. Za pevci iz Saleža je nastopil moški pevski zbor iz Križa, ki ga vodi Frančko Žerjav. Nastop Križanov je bil prijeten ne le za uho marveč tudi za oko. 35 večin una mladih pevcev obeta še Trgatev (Foto «Egon») Letošnja trgatev je začela nekoliko prej kot prejšnja leta. Zaradi izredno toplega vremena, zlasti v septembru, je grozdje prej dozorelo. Na Tržaškem je Pridelek na splošno dober. Po kakovosti je grozdje boljše kot lani, čeravno ga je nekoliko manj. Pridelek v Saležu, kjer je bila posneta gornja slika, Ima skoraj 20% sladkorja v sebi, kar je razmeroma mnogo za tukajšnje kraje. . v______,____, .• « mentalni trio ter duet Dario in noma pošlo še pred zaključ-, ^ e. kom prireditve. 5en polurni 9porf.di ki je prav Prazniki grozdja SO bili tu-1 prijetno «ogrel» številno publi-J mnogo uspehov. Končno je na-di po nekaterih krajih, V ko . dramska skupina prosvetne-1 stop;] ;e im);ki ri,or iz Ricmanj, ga društva «Opčine» je uprizo- ki ga jp tokral vodjl pevovodja rila Čehovo enodejanko «Snubač». Nastop igralsko nadarjenih Opencev je bil tako posrečen, da je spravil gledalce, celo tiste, ki ne obvladajo našega jezika, v zares veselo razpoloženje, kar zelo zgovorno potrjuje tudi ena izmed slik, ki je bila posneta med igro in ki jo objav- Trstu in v Miljah. Prosvetno društvo v Podlonjerju je že prejšnjo nedeljo organiziralo tak praznik v svojem kraju. Zelo lepo pa bi bilo, ako bi v bodoče podobne praznike prirejali tudi v nabrežinski in zgoniški občini, saj tudi tam pridelujejo izvrstno grozdje. Albin Verginela. Ta zbor se o-illikuje z dobrimi in močnimi glasovi. Nastopiti bi bil moral še zbor iz Doberdoba. Nam vsem je bilo resnično žal, da ga ni bilo v Dolini, zlasti še ker je bil temu kriva neka lahko premostljiva zapreka. Kljub temu pa je bila revija zborov zelo Tako daleč smo že...? Pred kratkim je cenzurni u-rad vladnega komisariata v Ti stu prepovedal nekatere selo znane slovenske pesmi. Med lemi sta pesmi «'Žrtvam» in «K boj», ki ju naši zbori pojo ie od konca vojne. Kakšno «nevarnost» vidijo «marljivi» cenzorji v besedilu teli pesmi, si nikakor ne moremo predstavljati. Nekateri pravijo, da gre zgolj na birokratsko dejanje. 7 oda mi nismo lega mnenja. Mi menimo, ila klerikalne funkcionn- iizmu in pesmi, ki pozivajo v boj za pravice zatiranih in tlačenih. Nikakor pa ne molijo raznih cenzorjev razglednice s sliko trinoga, ki je povzročil Italiji in svetu toliko gorja. Razglednico, katere posnetek tu zraven objavi jame. je pred kratkim prejel eden naših tovarišev. Znana stvar je ludi, da so v svobodni prodaji celo gramofonske plošče s fašističnimi himnami. Vse to, seveda, odgovornih rje bodejo v oči pesmi proti fa- cenzorjev ne moti. uspela in je program trajal sko-ro do večera. Nedeljski popoldanski spored je obogatila tudi združena godita na pihala iz Brega, katero vodi dirigent Mirko Krašovec. Proti večeru je bilo politično zborovanje. Govorili so tov.: poslanec Vidali, dolinski župan Lovriha in urednik «Dela» Kapelj. V ponedeljek je bila na sporedu samo prosta zabava, a udeležba je bila vseeno velika. Festival našega lista so razne sekcije naše partije počastile z izrednimi nabiralnimi akcijami za tisk. Nekatere so že teden pred festivalom izpolnile svoj plan, druge pa so to dosegle prav na dan osrednje festivalske prireditve. Našega festivala so se spomnili tudi slovenski izseljenci v Argentini. Preko tovariša Ber-tinova so poslali pozdrav vsem slovenskim tovarišem na Tržaškem in Goriškem. V tem pozdravu je med drugim rečeno: «E estivai "Dela" ho nedvomno manifestacija vseh naprednih sil, katerim je bilo, je in bo "Delo" pravi kažipot. Z none so nam vse težkoče, s katerimi se mora boriti delavski tisk, toda ta mora živeti, učiti in boriti delovno ljudstvo, katero mora kljubovati raznim neprili-kam in imeti trdno prepričanje v popolno osvobojenje. Tudi mi, ki živimo v Argentini, pošiljamo iskrene pozdrave zbranim na festivalu, želeč, da bi tu rodil obilo uspeha!» Ob tej priliki se prav toplo zahvaljujemo vsem, ki so na kateri koli način pomagali pri organiziranju festivala. Se posebej se zahvaljujemo našim tovarišem iz dolinske občine, ki so vzdržali glavno breme, tov. Lovrih!. ki je kot predsednik festivalskega odbora opravil vrsto nalog, vsem pevcem, godbeni-kom, dirigentom in igralcem, vsem tovarišem iz sekcij, ki so i raznimi akcijami počastile festival in kriškim trgovcem ter gostilničarjem za darila, ki so jih prispevali. Toda prav tako se zahvalujeino vsem tovarišem in prijateljem, kj so se v tako velikem številu udeležili Festivalskih prireditev. Vsem pa kličemo: Os'anite še naprej zvesti priputclji «Dela» in nas':denje, na prihodnjem fcstNal« ! , Veličasten uspeh II. festivala ”Dela’ - naj nam služi kot vzpodbuda za bodočnost ! miu tov. o u: Festival «Dela» v Dolini ni bil le običajni praznik komunističnega tiska, marveč tudi velika manifestacija za pravice slovenskega prebivalstva, proti fašizmu in za bratstvo med Slovenci in Italiani. Istočasno je bil festival vedrosti in zabave. Gornja slika je bila posneta med izvajanjem igre «Snubač. Mešani pevski zbor prosvetnega društva «Rdeča zvezda» iz Saieža ima za seboj že dolgoletne tradicije. Odlika tega zbora je v dobri ubranosti in melo-dioznosti. Ta zbor je dolgo let vodil pevovodja Herman Milič, danes pa ga vodi pevovodja Janko Obad. Moški pevski zbor «Vesna» iz Križa, ki ga vodi požrtvovalni in neumorni pevovodja Frančko Žerjav, žanje na vseh nastopih mnogo uspeha. Pesem kriških pevcev, ki so po večini še mladi tako po letih kot po svojem pevskem udejstvovanju, je dinamična, navdušujoča, krepka. Moški pevski zbor prosvetnega društva «Slavec» iz Ricmanj ima menda od vseh obstoječih zborov na Tržaškem še najbolj stare tradicije. Pevci se odlikujejo po lepih in močnih glasovih. Zbor je na festivalu vodil pevovodja Albin Verginela. Sef iste Tudi letos so na festivi hte v Dolini nastopili mladi s M listi iz Pončane. Tako V s blo boto kot v nedeljo so ra^ ^at seljevali zlasti mlade p°s ^er šalce. Na sliki : mladi pev< Sergio Palombit. Dramska skupina prosvetnega društva «Opčine» je imela v Dolini zelo lep in velik uspeh, ki je presenetil celo Igralce same. Uprizorila je Čehovo enodejanko «Snubač». Skupino vodi Drago Gorup, ki igra tndl glavno vlogo. Poleg njega nastopata še Torči Sosič in Sonja Bals. Dolinski fantje — godbeni trio ter pevca Dario in Darko — so znani preko meja naše ožje dežele, saj se pocosfoma oglašajo tudi na radiu. Na našem festivalu v Dolini so navdušili številne poslušalce. Skupina iz Podlonjerja je na letošnjem festivalu‘i la» v Dolini nastopila v tipičnih mandrjerskih »•„, Na oder jo stopila pojoč in vriskajoč, kar je spr** , v še posebno veselo razpoloženje ševilno občin* Stran 7 DELO Priprave na veliki proces -Ji Nadaljevanje s 3. sl rani) mite organiziral zborovanje delavcev ,n kmetov. Na tem zborovanju je bil sprejet sklep o ustanovitvi odborov za obrambo delavcev, Proti direktivam nacionalne vlade in fašističnih sindikatov. Na tem zborovanju se je govorilo tudi o nacionalnih problemih Slovencev. O vsem tem je poročala tudi «Unità» z dne 20 marca 1926, krajevni časopis «Il Piccolo» pa je dne 21. istega meseca objavil poseben članek o tem zborovanju. Ravno istega dne je bil sklican drug sestanek tržaških komunistov. Na dnevnem redu je bilo razpravljanje o ustanovitvi enotne fronte in izvolitev odbora za agitacijo. Pri dopisniku «l'Unità» Antoniu Juragi, ki je Sedaj konfiniran, je bilo najdeno poročilo o tem sestanku. 23. novembra 1926 je bilo med preiskavo na domu Elia Negrija najdeno pismo, s katerim mu je bilo sporočeno, da bo 25. iste-»a meseca sestanek komunistov nekje med Selcem in Doberdobom. V pismu je bila ludi prošnja, nai se omenjenega sestanka Udeleži predstavnik tajništva iz Trsta. Negri ni hotel med zasliševanjem novedati imena j Osebe, ki ‘se je imela udeležiti omenjenega sestanka. Toda policija je uvedla strogo nadzorstvo na omenjenem področju in je izsledila komuniste na sestanku. Tako je prišlo na dan tudi ime delegata iz Trsta. Ta delegat je bil komunist Franc Debevc. KPI je po direktivah kongresa partije, ki Se je vršil leta 1926 v Lionu na Francoskem, Posvetila posebno pozornost problemu «allo-Renov» (t. j. Slovencev. Op. uredn.) Za poživitev političnega delovanja med Slovenci ie bilo sklenjeno, da se obnovi izhajanje lista «Delo», katerega odgovorni predstavnik 'e bil komunist Alojz Mokole, ki je sedaj Ronfiniran. O propagandi med Slovenci so tovorili tudi partijski dokumenti, ki jih je Polici ia našla pri nekem partijskem kurirju v Bologni. List «Delo» je noleg člankov sodelavcev objavjal tudi članke povzete iz «In-ernazionale Korrispondenz Presse,» ki je izhajala na Dunaju in v Berlinu. Povzemal je jtudi druge članke, ki so izšli v «Federation alkanioue», ki je bila tiskana na Dunaju n je služila komunistom pri širjenju svoje ropagande na Balkanu. «Delo», ki je prihajalo ilegalno v Trst, so slovenski zaupniki širili vsenovsod. Članki lista so bili pisani % zelo borbenem, revolucionarnem duhu, ki te silil Slovence k uporu. Tudi «Zapiski», ki jih je objavljala «Kmečka matica v Ljubljani so zasledovali enake cilje kot «Delo». Tudi «Zapiski» so bili razširjeni v Julijski krajini. Ta list je zaradi izredne revolucionarnost prepovedala jugoslovanska politična oblast.» Iz vsega tega, kar smo navedli, odnosno iz poročila tržaške kvesture milanskemu vo-janskemu sodišču je razvidno, da je bilo delovanje KPI na Tržaškem, kljub vsemu fašističnemu terorju, kljub vsem mogočim oviran, nevarnostim in težavam, vsestransko zelo razgibano in da se je to delovanje nadaljevalo tudi po aretacijah in po kontina-ciji številnih voditeljev tržaške federacije. Goriški kvestor pa je v pismu, naslovljenem istemu sodišču, ki je bilo odposlano dne 15. junija 1927, med drugim poročal, da v goriški pokrajini ni bila v teku leta 1926 odkrita nobena komunistična organizacija, da pa so kljub temu v noči med 29. in 30. aprilom 1926 neznanci odvrgli v kraju Vil-lesse 16 ilegalnih letakov, naslovljenih na delavce. Ti letaki so pozivali delavce, naj zapuste delo na dan I. maja. I. maja 1926 so bile izobešene rdeče zastave v okolici Solkana. Nadalje pravi kvestor: «29. novembra 1926 je goriška policija aretirala tri komuniste. To so bili : Giacinto Bressan, Evgen Kulot in Mario Čeme. Aretiranci so imeli pri sebi ilegalne letake in neko okrožnico tržaške sekcije KPI. Leta 1926 je samo «skediran» komunist Leopoldo Gasparini iz Gradiške (t. j. naš dobri tovariš Gasparini iz Gradiške, ki ga prav gotovo tudi mnogi naši bralci poznajo, saj je tudi po vojni dalj časa deloval med nami. On. uredn.) vršil intenzivno «prevratniško» propagando in je imel tesne stike s «skrajneži» iz drugih pokrajin. Kaže, da so pri nekem komunističnem kurirju, ki je bil aretiran v Milanu, našli tudi revolucionarne članke, ki jih je napisal Gasparini. Zaradi tega je bil Gasparini aretiran dne 12. marza 1926 in izročen vojaškemu sodišču v Milanu.» Omenjeno poročilo nadalje pravi, da je prišlo tu pa tam na Goriškem do sovražnih manifestacij proti Mussoliniju, in 6. septembra istega leta so bile pomazane nekatere njegove slike v Solkanu, zaradi česar so bili prijavljeni sodnim oblastem štirje mladoletniki. Ravno istega dne je bil aretiran tudi Henrik Lipicar iz Plav, ker je v nekem javnem lokalu žalil čast Mussolinija. Iz istega razloga je bil dne 18. decembra istega leta aretiran tudi Ciril Hojač iz Cepovana. DOMriČI PROBLEMI IN VESTI Povišanje tarif na openskem tramvaju K)«1 te’ Bivši nacisti na vodilnih mestih (Nadaljevanje z 2. strani) Schleswig - Holstein je na Istem zborovanju dne 11. ju-' fiija 1961 izjavil: «Naše za-ivs1 hleve se ne ustavljajo ob Crii 5 tl Oder-Neisse. Mi zahteva-v s teto vrnitev vseh ozemelj, na a^JRaterih je nekoč obstajala teniška oblast». Hans Ehard, ki je tudi kr-^enski demokrat in je se-^aj predsednik bavarske deželne vlade pa je izjavil to-e : «Nevarnost vojne je da-tes ključ za mir na Zaho-'hi». Lemmer, minister za vsenemška vprašanja pa je določila postdamskega sporazuma. Z dogovorom v Bru- Smatrali smo za umestno, da v nizu sestavkov o fašizmu v naših krajih (v nizu, ki je namenjen zlasti mladim pokole-njem, ki fašizma niso okusila na Tarile na openskem tramvaju so zopet povišali. To je že drugo povišanje v tekočem letu. Nove tarife, ki jih je zahtevala družha, ki upravlje progo in ki ho prenehala obstajati že 31. oktobra letos — sta odobrila inšpektorat za mo-torizaeijo in tržaška občinska uprava. Slednja je odobrila tudi ta povišek, kljub temu, da se je šele pred nekaj meseci izjavila proti nadaljnjemu višanju tarif in kljub temu, da je v teku razpravljanje o bodočem upravljanju tramvajske proge. Vse to nam daje misliti, da je sedanja tramvajska družba s tem, da je zahtevala povišanje tarif tik pred razpustom, naredila klerikalni tržaški občinski upravi veliko uslugo, kajti če bi občina izvedla novo povišanje takoj po prevzemu proge, bi se zelo slabo izkazala tudi pred svojimi volivci, ki jih je zlasti mnogo med priseljenci, ki stanujejo na Opčinah. Zaradi nadaljnjega povišanja tarif vlada med potniki veliko nezadovoljstvo. Na dan, ko je stopila nova odredba v veljavo, je prišlo celo do spontanih protestov. Skupina delavcev z Opčin je n. pr. v znak protesta sedla nekaj časa na tramvajske tirnice. Uprava tramvajske družbe je seveda poklicala policijo. da je demonstrante s silo odstranila. Ves dan. in še naslednji dan. je bila tramvajska postaja na Opčinah zastražena. Čemu to, v resnici ne vemo, Ali ni bilo mogoče prav to dokaz, da vodstvo tramvajske družbe nima čiste vesti? Toda nekaj dni kasneje sc je zgodilo še hujše. Policija je omogoči rednim potnikom z Opčin, ki imajo mesečne abonmaje, da bi te lahko obnavljali na Opčinah, kjer je tudi blagajna, namesto, da bi bili prisiljeni hoditi v edini urad na trgu Oberdan? Tudi v tem pogledu so openski potniki oškodovani, saj v mnogih primerih morajo prekiniti svoje delo zato, da si pravočasno obnovijo mesečni abonma. Vemo, da tega sedanja družba, ši izvleček iz poročil, ki sta jik poslala fašistična kvestorja iz Trsta in Gorice milanskemu vojaškemu sodišču, v času, ko so se vršile priprave na veliki zlo-. . glasni proces proti komunistu:- siju so namreč dovolile Ade- .... nftn mm voditeljem. Poročili sta iz nauerju, da oboroži 550.000 lastni kozi), objavimo tudi dalj- k,icalu n» komisariat nekatere izmed demonstrantov ter jih mož. Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da se vključi 22 nemških divizij v Atlantski pakt. Bundeswehr ima danes v NATO že 10 močnih motoriziranih divizij in nekatere izmed njih so opremljene celo z raketami. V zadnjih letih je bonnska vlada blazno povečala izdatke za oborožitev. Leta 1954 je dodelila v ta namen okrog 15 milijard, leta 1955, 506 milijard, leta hej al : «Raje vidim zaostritev j 819 milijard, lani pa •bednarodnih sporov zaradi cel° 1147 milijard. Danes ni Berlina, kot pa da bi še nada- ! v Zahodni Nemčiji več do-lie trajal obstoječi položaj», j vo!.i prostora za urjenje nem-Seebohm, minister za pro- ' ške vojske, zato se ta vojska >Pet v bonnski vladi je dne1 nri tu{ii v Franclji, Italiji, '• junija letos izjavil; «Za-1 Belgili Španiji in celo v Velevamo vrnitev vseh oze- "ki Britaniji. Vzporedno s Tleli na Vzhodu, kjer so ne- povečanjem vojske na splo-Roč živeli Nemci». j šoo se je povečalo tudi šte- Iteanes ima Zahodna Nem- J vPn nemških generalov, ki Nja vojsko, ki je močnejša imajo zelo važna mesta v °d nekdanje hitlerjevske voj- sklonu NATO. že leta 1959 jiRe. Zahodna Nemčija je Tila ponovno oborožena in |*cer v okviru NATO. Obo-*°žile so jo ZDA, ne meneč je bilo v NATO 18 nemških generalov in 250 višjih častnikov. med katerimi je več nacistov, kot n. pr. general se za obveznosti, ki so bile ^ei"*4- «general Keller In general Ferch. Vse to so dejstva, ki navdajajo ves miroljubni svet z Ryč>jčas sprejete. Zahodno-Temška vojska je danes najmočnejša vojska v Zahodni ■vroni, za to predstavlja hu-! veliko zaskrbljenostjo; vse b nevarnost za mir v Evro- to so dejstva, ki tudi nam N in v svetu sploh. ! nujno narekujejo, da pove- * Obodne s D e so z dogovo- čarno čuječnost in da vse-rSlyll »m, do katerega le prišlo stransko ojačimo borbo za psi*11 Bruslju leta 1954, kršile mir. letu 1927. Tudi iz teh poročil je razvidno. da se komunisti niso u* strašili še taka hudega preganjanja in da so kljub številnim aretacijam, kljub stalni in hudi nevarnosti, kljub številnim provokacijam nepretrgoma delovali. Znana stvar je, da se je fašistična policija posluževala naj. različnejših sredstev v boju proti komunistom. Zalo .sn morati biti komunisti silno previdni. Ko je bilo vsako stikanje fašističnih policistov brezuspešno, so se po-služili tmli provokatorjev in vohunov. la so se. kot plačani a-genti, skušali vtihotapiti v vra te komunistov, z namenom, da potem vse izdajo. In vsaka še tako majhna neprevidnost je na še tovariše drago stala. Razumljivo je, da niso prav vri lov"ri"i vztrajali v tem težkem boju. Nekateri sn tudi omagali. Tudi med tistimi, ki jih omenja gornje policijsko poročilo je hdo nekaj takih. Ni naš namen, du bi na lem mestu podrobneje analizirali lake primere, saj ni to niti namen niza sestavkov o fašizmu. Merrln se bomo k temu povrnili kdoi kasneje. Tudi Inku gradivo, kot je goret" policijsko poročilo,, nam mnogo pove in nam vsem lahko služi kot nauk, ki je pri nas. na žalost, še vedno aktualen. prijaviln sodnim oblastem, češ, da so ovirali redni promet. Kakšen nesmisel ! Na ta način ni mogoče rešiti problema ! Baje trar.iv ijska družba toži delavce, da so ji povzročili štoli s tem, da so ovirali normalen promet. Če je to res, potem ■ kaj naj bi rekli potniki, ki imajo neštekrat priliko biti sami | priča raznim nerodnostim, zamu. dam, okvaram itd. Pogosloma se namreč zgodi, da zaradi ne ^ ke neprilike ohromi ves promet Tisti, ki so odgovarni za točnost ! prometa nikakor ne poskrbe za takojšnjo intervencijo, za nadomestitev drugih vozil, recimo avtobusov. Tako so se n. pr. ob priliki težke cestne nezgode na openskem avtocestnem križišču tramvaji ustavljali enostavno v bližini obeliska in potniki so bili prisiljeni pešačiti, po velikih ovinkih, čeravno so plačali voznino do končne postaje. Mar niso bili pri tem oškodovani? Toda tramvajski upravi se ni niti sanjalo, da bi bila dala na razpolago avtobus za prevoz du končne postaje in obratno. Tu smo navedli le en primer. toda podobnih primerov je mnogo. Vsega tega, seveda, tramvajska uprava ne vidi. Tega prav tako ne vidi tisti inšpektorat za motorizacijo, ki dovoljuje družbi, da odira potnike. Niti demokristjanska občinska uprava lega ne vidi. Pa še nekaj moramo tu dodati: Ravno ob priliki ponovnega povišanja tarif, ko smo slišali razne in številne pritožbe potnikov, smo med drugim slišali tudi lo-le: Zakaj tramvajska uprava ne Šolske vesti Državna nižja industijska strokovna šola s slovenskim učnim jezikom v Trstu objavlja seznam kandidatov, ki so v letošnjem jesenskem roku opravili nižji tečajni izpit: a) na izpitnem sedežu v Trstu: Valter Blokar, Emil Co-retti, Vojko Gregori, Edvard Jerkič, Stanislav Kermec, Marij Lakovič, Jurij Matjašič, Marijan Stocca, Bogdan Turchi, Magda Cok, Alenka Cressi; Loredana Posega, Marija Pručar, Adrijana Stocca, Davorina Svara, Marija Ugrin in Milena Zobec; b) na izpitnem sedežu na Opčinah: Cvetko Emiliani, Marij Grmek, Karel Stojkovič, Renato Stojkovič, Boris Sossi, Gabrijela Čuk, Marija Križman-čič in Mirjam Vremec ; c) na izpitnem sedežu v Nabrežini: Zvonko Masten, Stanislav Savi, Milena Skerk in Nataša štubcl j ; č) na izpitnem sedežu v Dolini: Edvard Lovriha, Oskar Farovci, Vladimir Slavec, Slavko Žerjal in Loredan Jercog. * * * Na Državnem znanstvenem liceju s klasičnimi vzporednicami, s slovenskim učnim jezikom v Trstu začne novo šolsko leto 1961-1962 v ponedeljek dne 2. oktobra 1961 ob 9 uri s šolsko mašo v cerkvi v ulici Giusti-nelli. ki bo že čez en mesec nehala obstajati, ne bo rešila. Toda to smo napisali, ker vemo, da je ena izmed številnih zahtev, ki prihajajo iz vrst potnikov in katere ho morala bodoča uprava. naj bo že kakršna koli, upoštevati. Tu naj omenimo še, da se je naš poslanec, tov. Vidali, zavzel za delavce, ki so zatoženi sodnim oblastem. V razgovoru, ki ga je imel pred kratkim z vladnim komisarjem, je načel tudi la problem. Problem openskega tramvaja je zelo aktualen, zato se bomo k njemu še povrnili. Čestitke raznašalki našega lista Raznašale! našega tiska opre-vljajo zelo važno in hvaležno delo. To so naši pohvale vredni aktivisti, ki svoje delo opravljajo povsem prostovoljno in popolnoma brezplačno. Med take požrtvovalne aktiviste spada tudi naša tovarišica Ivanka Rupnik s Konkonela, ki je 7. septembra letos slavila svoj 61. rojstni dan. Tov. Ivanki, ki že vrsto let tako marljivo širi tudi naš list kličemo : Se na mnoga, srečna leta! DELO GLASILO AVTONOMNE TRŽAŠKE FEDERACIJE K.P.I. Uredništvo in uprava sta v Trstu, ul. Capitolina 3, telef. 44-046 In 44-047. Odgovorni urednik je Anton Mirko Kapelj. Tiska Tip. Riva v Trstu, ul. Torrebianca 12. KotKdie mio Trst - Ulica Dante št. 12 • telefon 37-861 Velika izbira najboljših oblek za moške, ženske in otroke po najugodnejših cenah TITTADELLO najzanesljivejše jamstvo absolutne konkurence. Obiščite nas in ne bo vam žal Kdor enkrat kupi pri VITTADELLO se bo vedno poslužil pri VITTADELLO Konfekcije VITTADELLO Tr st - Ulica Dsnte št. 12 - tel. 37-861 Povečajmo borbo za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina «Delo» posveča v svoji današnji številki eno stran vprašanju deželne avtonomije. S tem hoče dati svoj delež v akciji, ki je v teku za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina s posebnim statutom, v okviru katere mora imeti Tržaško ozemlje še posebno avtonomijo Prepričani smo, da bo večje poznavanje vprašanja, kaj pomeni avtonomija za naše Ozemlje, za naše prebivalstvo na splošno in za nas Slovence še posebej, dalo večji zalet borbi za pridobitev te avtonomije. Slovenci smo se izrekli za avtonomijo dežele. V tisku, v raznib uradnih izjavah, v krajevnih ustanovah, na raznib manifestacijah, kot n. pr. na raprezentativni skupščini izvoljenih predstavnikov je prišlo to še posebej do izraza. Smo, torej za ustanovitev avtonomne dežele, ki bo zagotovila in zaščitila tudi narodnostne pravice naše manjšine. Z deželno avtonomijo mora dobiti tudi naše Ozemlje svojo posebno, upravno in zakonodajno avtonomijo, upoštevajoč posebne razmere, ki obstajajo na Tržaškem ozemlju in tukajšnji gospodarski položaj. Zato smo mi komunisti v zakonskem predlogu, ki so ga predstavili v parlamentu naši predstavniki, vključili postavke, ki se nanašajo na to avtonomijo. Postavili smo tudi predlog za ustanovitev sveta za Tržaško ozemlje, ki bi moral biti izvoljen organ in bi moral imeti zakonodajno oblast na področju raznih specifičnih problemov tega Ozemlja. Mi zahtevamo tudi popolno prosto cono, ki je odločilnega pomena za razvoj tukajšnjega gospodarstva. Tako je boj za deželno avtonomijo istočasno tudi boj za avtonomijo Trsta, za popolno posto cono in gospodarski razvoj ter za obrambo narodnostnih pravic Slovencev. Obnovitev akcij za uresničitev avtonomije je danes bolj kot kdaj koli potrebna in nujna. Tozadevne akcije so še posebej potrebne v času, ko se začenja parlamentarna dejavnost. Potrebno je, da se iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona dvigne močan glas prebivalstva, glas vseh tu živečih Slovencev, ki naj odločno izpove zahteve po čimprejšnji ustanovitvi avtonomne dežele in ki naj še enkrat prepreči sabotiranje Krščanske demokracije, in nadaljnj zavlečevanja ustanovitve dežele s posebnim statutom. Trsi mora dohiti posebni statuì \a'a partija, demokratično gibanje, delavci, kine-tje in vsi delovni sloji naše dežele že več let zahtevajo uveljavitev režima široke avtonomije, na temelju določil republiške u-stave, ki v svojem členu 116 predvideva ustanovitev avtonomne dežele Furlanija-.! ulijska krajina s posebnim statutom. Ta zahteva je tesno povezana tudi z zahtevo po posebni avtonomiji za Tržaško ozemlje, v okviru dežele Fur-laniia - Julijska krajina. Trst more in mora dobiti tako avtonomijo, bodisi v upravnem kot v zakonodajnem pogledu in to zaradi njegovih posebnih pogojev, v katerih se nahaja. Za gospodarski razvoj Huda gosporaska kriza, ki vlada na Tržaškem o-zemlju, vznemirljivo nazadovanje prometa, zlasti pomorskega, deklasacija temeljne industrije, nadaljevanje izseljevanja, v tujino ali v druge italijanske pokrajine, so posledice politike vlade, ki ni sposobna, da bi usmerila tržaško gospodarstvo na pot pravega razvoja, s pomočjo organskega načrta in z ukrepi-, ki so potrebni na raznih področjih gospodarstva. Izkušnje zadnjih let kažejo, da ie nujno potrebna nova politika, do so nujno potrebni organski ukrepi za Tržaško ozemlje, kar pa osrednja vlada noče u- Pomen avtonomne dežele za slovensko skupnost Ustanovitev avtonomne dežele F’urlanija - Julijska krajina s posebnim statu tom bo velikega pomena za slovensko etnično skupnost, ki živi v mejah Italije. Avtonomna dežela bo učinkovito sredstvo za zaščito pravic slovenske skupnosti kot je predvideno tudi v republiški ustavi in v določilih londonskega sporazuma, ki določajo, da morajo imeti Slovenci enake pravice kot Italijani. Zakonski predlog statuta, ki so ga izdelali in v parlamentu predložili komunisti vsebuje zelo točna določila o pravicah slovenske skupnosti. Ta predlog zahteva, da morajo Slovenci imeti pravico do uporabe svojega materinega jezika v vseh političnih in upravnih uradih ter na sodiščih, na javnih manifestacijah itd. Nadalje zahteva dvojezične uradne razglase, cestne napise, napise na javnih uradih in dvojezična imena krajev, kjer prebiva slovenska skupnost. Komunistični predlog statuta določa, naj avto-l nomna dežela, v kolikor je po ustavnih določilih za to pristojna, zagotovi popolno enakopravnost Italijanov in Slovencev tudi na šolskem, prosvetnem, razvedrilnem in športnem področju, kar pomeni, da morajo tudi slovenske u-stanove dobivati enako podporo iz javnih sredstev kot jo dobivajo sorodne i-talijanske ustanove. Pa še nekaj moramo poudariti: komunistični predlog statuta za deželo prepoveduje spremembe v upravnih enotah, na škodo slovenske skupnosti, kar je, zlasti na nekaterih predelih Tržaškega ozemlja, še posebno važno. Deželna avtonomija, in v njenem okviru tudi avtonomija Tržaškega ozemlja, je torej bistveni pogoj za popolno enakopravnost Ita lijanov in Slovencev v tej deželi, kar je pogoj za mir no sožitje in za razvoj de mokracije na našem Ozem lju, kjer so bili in so šovi nizem, diskriminacije in ščuvanje k narodnostni mržnji, resna nevarnost in kar povzroča negativne po-1 sledice za vse politično,1 gospodarsko in socialno življenje ter za samo bodočnost Trsta poštevali, kljub temu, da prihajajo tozadevne zahteve od raznih strani, kljub temu, da je prišlo celo do soglasnih protestov vsega mesta, kljub temu, da so bili predloženi tudi številni tozadevni konkretni predlogi. Vlada na vse to odgovarja le z generičnimi obljubami, z retoričnimi frazami ali pa na to sploh ne odgovarja. Prišlo je celo do tega, da je ob neki Prosta cona Prosta cona na Tržaškem ozemlju spada med temeljna sredstva za dosego gospodarskega razvoja v Trstu. U-stanovltev proste cone je predvidena tudi v osnutku statuta za avtonomno deželo, ki so ga predložili komunisti. Ta predlog predvideva ustanovitev take proste cone kot obstaja v valdo-stanski avtonomni deželi. Prosta cona bi omogočila tudi poživitev mednarodnega prometa, favorizirala bi tranzitni pristaniški promet z zaledjem. In vedeti moramo, da več kot 90% naravnega zaledja tržaškega pristanišča pripada drugim državam. Poživitev prometa bi omogočila veliko povečanje pomorstva, ladjedelni-ške dejavnosti, istočasno pa bi bila vir dotoka dragocenih tujih valut. Prosta cona bi omogočila Trstu, da bi lahko konkuriral z drugimi pristanišči (z Reko, kjer nameravajo ustanoviti prosto cono), Hamburgom, Bremenom itd. in bi zagotovila krajevnim ekonomskim silam gotovo bodočnost. Vse to bi omogočilo mnogo večjo zaposlitev delovne sile, kar se pravi, da bi se zmanjšala brezposelnost, da bi se za 20 di 25% zmanjšali življenjski stroški, kar bi po drugi strani na splošno izboljšalo življenjsko raven vsega prebivalstva. priliki odgovorila, češ, da naj se preneha s tozadevnimi zahtevami. Izjavila je tudi, da se mora Trst, kot ostale pokrajine, «normalizirati». Dejstva sama so pokazala in še kažejo, da je Trst zelo «oddaljen» od osrednje vlade in da je ta vlada gluha, ko se ji pre-dočujejo resne potrebe tukajšnjega gospodarstva. Tudi zaradi tega je nujno potrebna široka avtonomija za Tržaško ozemlje, saj je samo taka avtonomija lahko izhodiščna točka za rešitev celotnega gospodarstva. In izkušnje, do katerih je prišlo v tistih deželah s posebnim statutom, ki so bile ustanovljene že pred več kot enim desetletjem kažejo, da je avtonomija, da je samouprava tisto ve-liavno sredstvo, ki more zagotovili tudi gospodarski razvoj. Zato. torej, zahtevamo avtonomijo za vso deželo in še posebno avtonomijo za Tržaško ozemlje v okviru dežele Furlanija-Julij. ska krajina. Predlogi KPI V osnutku statuta za deželo Furlanija-Julijska krajina, ki so ga 10. julija 1958 predložili v parlamentu komunistični poslanci, se zelo jasno in konkretno zahteva avtonomija za J ržaško ozemlje. V uvodu osnutka tega statuta je med drugim izrecno poudarjeno, da mora nova dežela omogočiti Trstu, da se bo s svojimi zakonodaj nimi in izvršilnimi organ napotil k postopni poživit vi pristanišča, ki mora zo pet postati izhodišče za po donavski bazen, na katere ga je bil v preteklosti tako tesno navezan. Ker tržaško pristanišče — tako je nadalje rečeno v komunističnem predlogu — ni le pristanišče dežele in ker je to pristanišče mnogo večjega pomena, predlagamo, naj se v okviru dežele zagotovi tržaškemu ozeml ju še posebna avtonomija. Komunisti zahtevamo, naj dobi Trst svoj lasten teritorialni svet, ki mora biti voljen na demokratični način in mora imeti zakonodajno oblast na področju tistih dejavnosti, ki ne., posredno zanimajo gospodarstvo, industrijo, kmetij, stvo, trgovino itd. Trst bo, samo ako se bo bo sam in na demokratični Na sabotiranje Krščanske demo-, kracije odgovorimo 1 i s povečanjem naše ^ borbe za ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom ! način upravljal, v okviri dežele F'urlanija - Julijski krajina, realiziral organ' ski načrt za gospodarski obnovo. Le ako bo do te ga prišlo, bo mogoče rešil tudi demokracijo v krajev nih ustanovah. Vladni komisariat Danes je na TržaškeH> ozemlju vladni komisariat-In ta ima tudi zakonodaj' no oblast. Vladni komisal izdaja ukaze, ne da bi t bili prej odobreni od k»' terc koli izvoljene skup' ščine. V tem pogledu im* vladni komisar večja poO' blastila kot pa sam predsednik republike. Med drugim ima možnost, da na Pržaskem ozemlju uvelja vi nek zakon, ki velja f italijanski republiki, ]ab' ko pa ga tudi ne uveljavi-Lahko pa nek zakon tud' spremeni ali prikroji. Z ustanovitvijo avtonO' mne dežele s posebnim st8' tulom pa bi zakonodaja8 oblast prešla v veliki mer' na deželni parlament i" kar se tiče specifičnih pr»' blemov bi ta oblast preši® na teritorialni svet za T*’ žaško ozemlje. Tako bi bi' lo konec pristranstvu vladnega komisariata, ki i® čisto navaden birokratski organ, podrejen neposredno osrednji vladi republike. Toda z ustanovitvi io dc' zele bi naredili še korak dalie: odpravili bi nčvOj lični pokrajinski upravn1 odbor, namesto katerega h' bil ustanovUen pokraiinsk' nadzorni odbor, ki bi g8 sestavi iali štirje člani, i®' volieni od deželnega pari*' menta in en predsavnik deželnega sodišča. Tak org*11 bi bil prav gotovo mnog8 bliže zahtevam in potrebam krajevnih ustanov i*’ bi nadzoroval delovanj8 občinskih uprav in ne Pj imel pravice spreminja*1 sklepe občinskeh sveto*’ kot to dela danes pokrajinski upravni odbor, imenovan od prefekture.