je zgornjevipavski časnik Ajdovščina • september 2007 • številka 59 • 7800 izvodov • cena 0,00 € »Deus sive natura« B. Spinozza Narava je bog, ki ne zahteva in niti ne pričakuje bojazni, kaj šele strahu. Seveda, če zmoremo doumeti preprostost in neposrednost njenih (za)povedi, nikoli izrečenih in nikjer zapisanih. Živimo (in živi jih) znotraj tega zelo enostavnega ampak za človeške nadutosti, napuhe in »naravne« stranpoti, zelo nedoumljivega in strašansko kompliciranega, zagonetnega, vendar (po našem mnenju) rešljivega labirinta (ne)znano znanih (ne-)znank. Ki da so le vprašanje dobrih šahovskih potez, takorekoč igre v živo, kjer naj bi bil zmagovalec že znan. Adrenalinsko izpolnjen »homo sapiens«! Ampak!, tu se pojavlja in dokaže njena »božanskost«, ki ni od zgoraj, ni znotraj in ni spodaj. Je sama sebi umevna: igriva, zlobna, iznajdljiva, nepredstavljivo originalna, nad(človeško) mirna, jezljiva, dobrotljiva, ubijajoča, topla, ledena..., srhljivo prijazna, nežno garjava...,večna! Kaj vse bi lahko podobnih, si-noniiničnih in ne vem še kakšnih pridevnikov zapisali tej naši Globalni Naravi. Rekel bi, da vse, kar jih je človek (ta krona stvarstva, kot si oholo pravimo), ki je le neznaten delček nepreglednega kroga, ustvaril, izumil. Pa tudi tiste, ki jih »veliki bratje« še bodo. Od »benediktusov« do »binla-dovcev«. »Deus ex machina« (dobrodošli reševalec) je v nas samih. V sprijaznjenosti z našo naravnostjo. Nikakor pa ne v virtualnosti, ali pa vendarle... Če ste sanjači!? Ivan Mermolja Lepoto iščemo, ustvarjamo, doživljamo. Z zgodnjo in vročo trgatvijo se narava pač gre svoje igre. gospodarstvo Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina, Slovenija T: 36 53 600 E: ra rod@siol.net, Wi www.ra~rod.si Novice iz Razvojne agencije ROD Objavljen javni razpis za podelitev štipendij za dijake m študente V okviru projekta Regijske štipendijske sheme je bil 21.9- 2007 s strani Posoškega razvojnega centra objavljen Javni razpis štipendij enotnih regijskih štipendijskih shem (RŠS) za Goriško statistično regijo za šolsko/študijsko leto 2007/2008. Štipendije iz RŠS so namenjene dijakom in študentom, ki se izobražujejo doma ali v tujini in se bodo po končanem šolanju/študiju zaposlili na območju Goriške statistične regije ali drugače pomembno vplivali na razvoj na območju, iz katerega prihajajo. Do štipendij iz RŠS so upravičeni dijaki srednjih poklicnih in srednjih splošnih in strokovnih šol ter dodiplomski in podiplomski študenti, ki se izobražujejo v RS ali v tujini in niso zaposleni. Štipendije iz RŠS ne morejo prejeti dijaki/študentje, ki že prejemajo štipendijo ali šolnino iz kateregakoli drugega vira. Štipendije iz RŠS se dodeljujejo dijakom in študentom, ki se šolajo za poklice, po katerih delodajalci povprašujejo oz. za katere so podjetja izrazila interes v javnem pozivu, glede na obseg razpoložljivih javnih sredstev, prioritetno pa za razvojne potrebe in perspektivne poklice v posamezni razvojni regiji. Največ štipendij je ponujenih za področja gradbeništva, elektrotehnike, računalništva in strojništva. Prijave sprejema štipenditor - Posoški razvojni center. Dijaki in študenti morajo vloge poslati (v zaprtih ovojnicah in s priporočeno pošiljko) na naslov štipenditorja (Posoški razvojni center, Trg svobode 2, 5222 Kobarid). Rok za oddajo vlog je četrtek, H-10. 2007, do 12. ure (velja prispetje po pošti do navedenega datuma in ure). Besedilo razpisa in prijavni obrazec sta dosegljiva tudi na sedežu Razvojne agencije ROD, Gregorčičeva 20, Ajdovščina in na spletni strani www.ra-rod.si- Namen regijske štipendijske sheme je povezati podjetnike in dijake oziroma študente. Del štipendije sofinancira nacionalni Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendiranje, preostali del pa prispevajo podjetja in občine. K sofinanciranju regijske štipendijske sheme je pristopila tudi Občina Ajdovščina. V mesecu juliju je bil objavljen Javni poziv za podjetnike k oddaji vlog za izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov v enotno regijsko štipendijsko shemo (RŠS) za šolsko/študijsko leto 2007/2008. Z območja Zgornje Vipavske doline sta se na ta poziv prijavili dve podjetji, obe s sedežem v Občini Ajdovščina. Zaposlitveni sejem v Ajdovščini Razvojna agencija ROD pripravlja skupaj z Zavodom za zaposlovanje, Območno službo Nova Gorica v četrtek, 25. 10. 2007 zaposlitveni sejem. Namen sejma je zapolniti vrzel med velikim povpraševanjem delodajalcev po zlasti tehničnih poklicih in profil* iskalcev zaposlitve, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Zaposlitveni sejem bo potekal v prostorih Območne obrtne zbornice Ajdovščina, s pričetkom ob 11.00 uri in zaključkom ob 17.00 uri. Na sejmu se bodo s svojimi potrebami po kadrih predstavila podjetja iz občin Ajdovščina in Vipava. Zaposlitveni sejem je v prvi vrsti namenjen: - vsem, ki iščejo zaposlitev, - vsem, ki želijo zamenjati delovno mesto, - vsem, ki iščejo nove sodelavce. Na sejem vabljeni tudi učenci, dijaki, študenti,... skratka, vsi zainteresirani. Subvencije za nakup nove tehnološke opreme Slovenski podjetniški sklad je v Ur. 1. RS št. 81/2007 z dne, 7. 9. 2007, objavil Javni razpis za produkt P4 Sofinanciranje (subvencije) nakupa nove tehnološke opreme. Razpisana so sredstva v skupni višini 22,5 mio EUR. Na razpis se lahko prijavijo mikro, mala in srednje velika podjetja z minimalno 7 zaposlenimi, ki bodo v naslednjih mesecih investirala sredstva v nakup nove tehnološke opreme in izkazala nujno potrebo po državni pomoči za izvedbo investicije. Višina sofinanciranja (subvencije) znaša za mikro in mala podjetja do 50%, za srednje velika pa do 40% investicije. Rok za prijavo na razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do vključno 20. 3. 2008. Roki za predložitev vlog so: 8.10.2007, 20.12.20-07 in 20.3.2008. Za dodatne informacije in svetovanja se lahko obrnete na Razvojno agencijo ROD, zaradi lažje organiziranosti dela se je potrebno predhodno najaviti na tel. št. 365 36 00. Udobno življenje vedno nekaj stane, odločil sem se, vračal bom le odpadke prebrane!!! Časopisni papir, reklamni letaki, drobna papirna embalaža, plastična embalaža od pijač, steklena embalaža in pločevinke , so materiali, ki jih industrija lahko zopet uporabi. Na tak način prihranimo veliko energije za pridobivanje teh surovin iz rudnin in tako posredno zmanjšamo onesnaženje našega okolja. To že vrabci čivkajo po žicah!!? Ko pa pre- gledamo vsebino smetnjakov ugotovimo, da še veliko število občanov sedi na ušesih. Skoraj 50% zbranih odpadkov, še vedno, predstavljajo zopet uporabni (reciklažni) prej našteti materiali. Vse te materiale pa v veliki meri, mi uporabljamo za izgradnjo umetnega hriba pod Dolgo poljano. Danes nas to še nič ne stane. V kratkem pa bo sledil davek na tako razsipnost, ki ga je EU že uvedla. Imamo dva načina, da te materiale izločimo iz kupa odpadkov. Prvi je prijaznejši, ker potrebuje le nekaj dobre volje, da naše odpadke ločeno odložimo v za to postavljene in označene posode. Drugi način pa je prebiranje mase mešanih odpadkov, pripeljanih na deponijo. Za ta način pa potrebujemo drago sortirno I d ■ , i Ljubljana, Peruzzijeva 165, T: 01 / 2800 770 • Škofljica, Žagarska Ul. 11, T: 01 / 3603 872 • Železokrivnica, T: 01 / 3603 845 Salon keramike, T: 01 / 3603 856 • Sežana, Partizanska 71, T: 05 / 7313 480 • Ajdovščina, Goriška c. 72, T: 05 / 3671 420 ig,Gasilska ul. 10, T: 01 /2800 776 • Anhovo, Vojkova 1,1:05/3350470 • Pesnica pri Mariboru, Pesnica 37,1:02/7295 430 Kozina, Istrska 13, T: 05 / 6892 490 • Brežice, Cesta bratov Milavcev 42, T: 07 / 49 95 400 • www.terra-rb.si linijo z velikimi obratovalnimi stroški pa še nekaj dodatnih delavcev bo potrebno zaposliti. Za tak način prebiranja pa so potrebna tudi precejšna dodatna sredstva, kar se bo poznalo tudi na položnicah. Prej ko se bomo odločili za sodelovanje pri ohranjanju našega okolja, kar neposredno počnemo z ločenim zbiranjem reciklažnih materialov, tem manjše bodo bodoče obremenitve gospodinjskega proračuna. EU direktive so tako stroge, da zahtevajo celo denarne kazni za državo v kateri se še vedno odlaga vse odpadke skupaj na deponijo. Naša zakonodaja bo kmalu uveljavila p°" doben način kontrole vsebine v zabojnikih za ostanek odpadkov in tako visoke kazni porazdelila na tiste občane, ki ne bodo pO' kazali dobre volje pri ravnanju z odpadki-KSD d.o.o.Ajdovščini Geržina 3 Zvone Šeruga -navdušen Jota in mošt gospodarstvo Trgatev unikatno zgodaj Letina dobra in harmonična Da bi ljudem predstavili zanimivo dogajanje v Vipavski dolini, so imeli 1. septembra predstavitev v Ljubljani, dopoldne na Pogačarjevem trgu na tržnici, popoldne pa v nakupovalnem središču City Park. Vinska klet Vipava 1894 je s sabo pripeljala mošt. Nanoški sir in vipavsko joto ter dobrote delila obiskovalcem. Vipavske okuse je zaokrožil še Vipavski pršut iz podjetja MIR. IV Ta ljubljanski tržnici obis-1 ^1 kovalci niso le okušali vipavskih dobrot, temveč so se obenem naučili, kako se melje in preša grozdje, kako nastane mošt ter se nasploh seznanili s pridela- vo vina. Vinska klet Vipava 1894 je namreč s seboj pripeljala tudi mlin in prešo za stiskanje grozdja ter prikazala del postopka. Obiskovalce je navdušila tudi Folklorna skupina Vipava, ki je zaplesala v ritmih primorskih plesov. Med drugim je predstavitev obiskal tudi znani slovenski popotnik Zvone Šeruga in se okrepčal z moštom ter vipavsko joto. “Sijajna sta!” je prikimal. Na fotografiji: Popotnik Zvone Šeruga navdušen nad vipavsko joto in moštom iz kleti Vipava 1894. domi Preboj v Avčah S prebojem dovodnega predora so se dela pri gradnji Crpalne hidroelektrarne Avče prevesila v drugo polovico. Na priložnostni slovesnosti v torek, 18. septembra ni manjkalo zadovoljstva ob dobro opravljenem delu in ugotovitvi, da bodo gradbinci kljub težavnim razmeram projekt v roku dokončali. V kakšnih razmerah morajo gradbinci delati in s kakšnimi težavami se lahko srečujejo, je obiskovalcem nazorno pokazala tudi narava, saj je pred prebojem lilo kot iz škafa in je voda po svoje preoblikovala skrbno urejeno 'ikonografijo' delovišča. Na srečo se je vreme nato uneslo in omogočilo sproščen dogodek na dnu bodočega akumulacijskega jezera pri Kanalskem Vrhu. T)o nagovorih predstavnikov in-vestitorja in obeh izvajalcev, so predorski delavci prebili še zadnjo steno predora in s šopkom rož obdarili botro predora. Po stari šegi je botra rudarjem izročila košaro z dobrotami. Za prijetno vzdušje sta nato poskrbela harmonikaša Miha Debevc in Tomaž Rožanc. Dovodni predor je del sistema čr-Palne hidroelektrarne Avče (ČHE Avče). Dolžina dovodnega predora znaša 678,50 m. Pod Avškim Kukom Povezuje zgornji zbiralni bazen 2 zapornično komoro in naprej 2 jeklenim tlačnim cevovodom. Izkopati je bilo potrebno približno 14.000 m3 flišnatega materiala, ki 8a sestavljajo skrilavci in laporji, apnenčevi peščenjaki in breče. Generalni direktor Primorja mag. Dušan Črnigoj je na slovesnosti nied drugim dejal: »Veselim se z vami novega pomembnega dosežka, še posebej pa sem vesel zato, da se ni pri tem težavnem in nevarnem opravilu zgodilo kaj hujšega. Zato se zahvaljujem sveti Barbari 'n botri predora Ani Zavrtanik, da sta predorske delavce uspešno varovali. Gradnja prve črpalne hidroelek-trarne pri nas je velikansko delo, ena največjih investicij sploh. V naravi našega dela je, da kljub skrb-rdrn raziskavam in projektom trči-nro na nepredvidene ovire. Tudi v tem primeru je tako, toda v ta po-Sel smo stopili z veliko izkušnjami, Saj smo na Soči v konzorciju z SCT ter z avstrijskimi in italijanskimi partnerji skupno zgradili že hidroelektrarni Doblar II in Plave II, trenutno pa Primorje gradi še hidroelektrarne na Savi in Dravi. Zato sem prepričan, da bomo uspeli tudi pri ČHE Avče premagati vse težave in dokazali, da obvladamo tehnološko še tako zahtevne projekte. Veseli me, da je na Soči, v Avčah, v drugem konzorciju za vgradnjo strojne opreme tudi naša hčerinska družba Rudis, skupaj še z dvema svetovno znanima japonskima družbama in da bomo najsodobnejšo tehnologijo uspešno prenesli tudi na naša tla in si s tem pridobili potrebne reference za podobne projekte, tako doma kot tudi v tujini«. Investitor gradnje je podjetje Soške elektrarne Nova Gorica (SENG), nadzor in inženirske storitve pa izvaja podjetje HSE Invest. Pripravljalna dela so se začela v avgustu 2006. Z izkopom so izvajalci začeli decembra 2006. Dokončanje vseh del v dovodnem tunelu je predvideno do konca junija 2008. ČHE Avče je ena največjih finančnih investicij v Sloveniji, saj znaša njena celotna vrednost 115 milijonov evrov. Gradbena dela v skupnem nastopu izvajata Primorje in SCT, strojno opremo pa konzorcij Rudisa z dvema japonskima družbama. Črpalna hidroelektrarna v Avčah bo izkoriščala hidroenergetski potencial reke Soče, ki ga bodo pridobili s črpanjem vode (ob nižji ceni elektrike) iz zajezitve v Ajbi v zgornji bazen pri Kanalskem Vrhu (625 mnv) z zmogljivostjo 2,17 milijona kubičnih metrov. Vodo bodo nato spuščali na turbine in proizvajali t.i. vršno energijo, ki jo v našem elektroenergetskem sistemu primanjkuje. Letno naj bi ČHE Avče proizvedla 426 gigavatnih ur električne energije. epp Na torkovi {25. septembra) tiskovni konferenci v vipavski kleti so predstavniki Agroinda 1894 spregovorili o zadnji trgatvi, ki bi morala biti šele v polnem zagonu, tako pa je letošnja bera že pospravljena. Skupaj so odkupili 9,6 mio kg grozdja, kar je 20% več kot lani. Pri belih sortah je bil letošnji odstotek pridelka za 15 % večji, pri rdečih pa kar za 30 %. Razmerje bele rdeče je tako le še 60 : 40 v prid belih sort. T^Virektor Jurij Premrl je uvo-.L/doma dejal, da so z letošnjo kakovostjo grozdja zelo zadovoljni, pa tudi s samim potekom trgatve saj ni bilo običajnih zapletov, zastojev in prevelikih vrst ob prevzemu grozdja, opravili pa so jo v nekaj manj kot 23 dneh. Končna cena še ni določena, sukala pa se bo nekje med 25 in 40 centov, saj so grozdje porazdelili v več kategorij, upoštevaje sladkorne stopnje in seveda pogojno rečeno »zdravstveno stanje« prevzetega pridelka. Približno 10 % vsega prevzetega grozdja je uvrščeno v ekstra kategorijo, kar pomeni, da gre za posebno dobre in bolj s sladkorji ter kislinami usklajeno sorte in grozdje. Tudi cena bo temu primerno višja. Uporabljeno pa bo to grozdje za pripravo novih blagovnih znamk Ventus, Lanthieri in Storie. Po besedah Joška Ambrožiča, vodje kleti, ima zgodnja trgatev svoje pozitivne strani, pa tudi minuse. Zaradi prenove blagovnih znamk so imeli z glavnim suro- vinskim partnerjem KZ Vipava tudi divolj zgodnje dogovore. Sicer od KZ Vipava prevzemajo % potrebnih količin, eno četrtino pa pridelajo v svojih vinogradih v Biljenskih gričih, Kromberku, v Tokaju (Cesta), v Ložah in Mančah. Razmerje med sladkorji in kislinami je relativno dobro, tako da iz letošnje bere pričakujejo harmonična vina. Rdeča naj bi bila še posebej barvno bogata. Vina sicer ne bodo izstopala po previsokih alkoholnih stopnjah, bodo pa skladna in ubrana. Predstavili so tudi nove blagovne znamke. Vina Vallis so preprostejša in pitka, mednje sodijo Vrtovčan, Chardonnay in Laški rizlig, med rdečimi pa Merlot in Barbera - Merlot. Vina Ventus so že po imenu bolj lokalno zaznamovana s klimo in posebej burjo: Sauvignon, Chardonnay, Laški rizling, Beli pinot in Rumeni muškat med belimi ter Merlot, Barbera, Caberner sauvignon in Modri pi- not med črnimi. Blagovna znamka Lanthieri so vina iz posebnih leg, ki v zadnjih 20 letih dajejo najbolj konstantno dobro grozdje: Malvazija, Zelen, Pinela, Sauvignon in Merlot - bi-Ijenski griči, Cabernet sauvignon in Merlot kot predstavniki rdečih vin v tej skupini. »Vina Storia so mojstrovina narave in enologov«, pravi Joško Ambrožič. Mednje sodita rdeči in beli Cuvee in seveda nagrajena vina na mednarodnih ocenjevanjih. Pri cuvejih gre za mešana vina, ki so plod pristopa in okusov posameznega enologa. Vsako vino imapač svojo (osebno) zgodbo, zato Storia. Beli Cuvee že pripoveduje svojo »štorijo«, rdeči pa jo še premišljuje. Letošnja Storia pa je še v zraku, »surovina« je odbrana, kako pa bo »spregovorila« kaže še počakati. Seveda nam je Joško Ambrožič ob pokušini obširno, plastično ter prepričljivo povedal »življenjepis« posameznega vzorca. Pokušali smo odlična vina Kleti Vipava, ob dobrih vipavskih sirih in mesnih izdelkih z okusom Vipavske doline. Mimogrede, o vipavski mlekarne pa več v bližnji prihodnostio, saj letos praznuje 100 letnico svojega obstoja. Ivan Mermolja Gospodarstveniki trgali rumeni muškat Za 7 tisoč buteljk Na peti trgatvi Kluba prijateljev vin kleti Vipava 1894 se je 7. septembra zbralo več kot 60 trgačev, gre za gospodarstvenike s severne Primorske in druge ljubitelje vin omenjene kleti. Čeprav bolj vajeni menedžerskega dela, so se v največjem in najbolj slikovitem slovenskem vinogradu - Biljenjskih gričih - dobro odrezali tudi med trtami. V enem popoldnevu so nabrali nekaj več kot 10 ton rumenega muškata, kar zadostuje za približno 7 tisoč buteljk. nameniti vinograd Biljenski y_jgriči je nastal v. 60-ih letih prejšnjega stoletja in obsega kar 250 hektarov površine. V njem rastejo sorte merlot, malvazija, cabernet sauvignon, laški rizling in rumeni muškat. Gostje trgači so se v Biljenskih gričih dobro počutili, saj so jih v kleti Vipava 1894 pred odhodom med „braj-de“ dobro podprli z vipavsko joto, seveda pa so tudi med trgatvijo poskrbeli, da grla niso bila suha. Po opravljenem delu so z dobro jedačo in pijačo postregli kar pod sončnim nebom v vinogradu. Vzdušje je bilo enkratno in je sa-moposebi vabilo: nasvidenje prihodnjič. domi Na družabnih igrah je klet Vipava 1894 presenetila z odličnimi nagradami. Milivoj Bratina, direktor podjetja Častnim, je prejel »kulu« Nanoškega sira, številni drugi, med njimi tudi Jure Srhoj, pa vrhunska vina iz „domače" kleti. ajdovski odmevi Šolski zvonec v Šturjah že zvoni 1. september 2007 - šolarji pridno izkoriščajo še zadnji konec tedna pred začetkom šolske sezone, na Osnovni šoli Sturje pa že vse vrvi od napetega pričakovanja. Točno ob 13.00 uri se je pričela slovesnost, ki je naznanila začetek nove zgodbe: Osnovna šola Šturje je nared, da sprejme prvo generacijo ukaželjne mladeži. TVTova, okoli 1000 kvadratnih _L metrov velika šolska telovadnica je bila skoraj pretesna za vse obiskovalce, preko 600 si jih je želelo še pred uradnim začetkom šolskega leta ogledati nove in sodobno opremljene prostore. V prvi vrsti pa so sedeli Minister za šolstvo in šport RS Milan Zver, poslanka v Državnem zboru RS Eva Irgl, sekretarka na šolskem ministrstvu Mojca Šverc, župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, generalni direktor družbe Primorje Dušan Črnigoj, podžupana Občine Ajdovščina Igor Česnik ter Borut Koloirii, ravnateljica nove šole Šturje Ava Curk ter njeni kolegi iz mnogih okoliških šol. Za začetek smo si ogledali kratek film, ki je govoril o zadnjih dneh minulega šolskega leta in o slovesu šolarjev - eni so se poslavljali na stari, drugi prvič srečali na novi šoli. Sledil je kulturni program, ki so ga oblikovali učitelji in učenci Osnovne šole Šturje - letošnja šolska sezona se je za njih pričela nekoliko prej, pa niso bili nič slabe volje zaradi tega. Minister Milan Zver je v svojem govoru izrazil prijetno presenečenje nad ustvarjalnimi kulturnimi točkami, čudovito okrašeno šolo, predvsem pa nad pripravljenostjo ter delavnostjo učiteljev in učencev. Župan Marjan Poljšak je orisal zgodbo nove šole, od prve ideje, do izgradnje. Potrebe po novi šoli v našem mestu so se namreč prvič javno pričele pojavljati v sedemdesetih in osemdesetih le- tih minulega stoletja. Izgradnja Osnovne šole Šturje je bila za Občino Ajdovščina pomemben projekt, predvsem pa uspešen ter bo služil kot model za prihodnost. Župan se je zahvalil vsem, ki so tvorno sodelovali pri projektu ter ob koncu svojega nagovora izrazil veliko veselje ob »dnevu praznovanja za celotno Ajdovsko občino!«. Direktor družbe Primorje, magister Dušan Črnigoj, je vsem učencem zaželel veselo in ustvarjalno delo v novih prostorih, hkrati pa - v kontekstu šol in praznovanj - omenil tudi okroglo obletnico Letalske šole Ajdovščina, ki je praznovala istega dne zvečer. Šoli je vse najboljše zaželela tudi poslanka v državnem zboru RS Eva Irgl. Prva pa je pred govorniški mikrofon stopila ravnateljica nove Osnovne šole Šturje, Ava Curk, vesela novih izzivov, saj je šola zares prekrasna, barvita, predvsem pa tehnično odlično opremljena, saj sledi vsem sodobnim standardom. Prav poseben protokol pa so si avtorji proslave zamislili za dejanje odprtja šole. Rezanje traku je težko opisati, izgledalo pa je veličastno, nadvse primerno svečanemu trenutku... Še blagoslov, nato pa so se gostje razkropili po pisanih stopniščih in barvitih učilnicah. Šola je krasna, naj dobro služi svojemu namenu! Sanda Hain Na BIS-u bo krožišče Župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan in generalni direktor družbe Primorje, mag. Dušan Črnigoj, so 10. septembra slovesno podpisali pogodbo »Izvedba krožišča Ajdovščina BIS na krakih cest RI-207/1413, R2-444/74-73 in R2-444/0387«. Vrednost del znaša 626.814 evrov. Občina Ajdovščina bo krožišče sofinancirala v višini 302.688 evrov, preostanek bo prispevalo Ministrstvo za promet. Direkcija RS za ceste. Krožišče bo nared marca prihodnje leto. ^\bstoječe klasično in nesema-V^/forizirano križišče na BIS-u predstavlja skoraj pravokotno križanje stranskih cest (obvoznica in lokalna cesta za naselje Ribnik) z glavno smerjo (regionalna cesta Ajdovščina - Vipava) ter je s tehničnega vidika neustrezno - zaradi rahlega vzpona ceste je bistveno zmanjšana preglednost in možnost vključevanja vozil iz neprednostnih smeri. Izbrana rešitev je bila določena na podlagi primerjave treh predlaganih variant - pri izbiri pa je prevla- dala najboljša možna varnost za vse udeležence v prometu, saj se je prometna situacija na omenjenem območju v zadnjih letih močno spremenila. Prometni zastoji so del vsakdanjika, v križišču se je zgodilo tudi več nesreč. Z novo ureditvijo se bo precej izboljšala tudi prometna varnost pešcev in kolesarjev. Dela bodo obsegala preureditev obstoječega nesemaforiziranega štirikrakega križišča v krožno križišče s pločniki in kolesarsko stezo. V okviru izgradnje obvoznice bo izvedena tudi meteorna kanalizacija, urejeni bodo vodovod, javna razsvetljava ter prestavljeni komunalni vodi. Svetovalne storitve in nadzor nad gradnjo bo izvajalo podjetje DDC svetovanje inženiring, d. o. o. iz Ljubljane. Na priložnostni slovesnosti ob podpisu pogodbe je župan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak, izrazil veliko veselje, saj želje in nameni postajajo resničnost. Direktor Direkcije RS za ceste Vili Žavrlan je dodal, da gre za uresničevanje dogovora, ki sta ga ob lanskem obisku Ajdovščine sklenila Minister za promet in župan Občine Ajdovščina. Da gre za zares velik interes občine govori tudi velik odstotek financiranja krožišča iz občinskega proračuna. Vili Žavrlan je še dodal, da je investicija upravičena, saj se prometne razmere spreminjajo, novi ureditvi v prid pa žal govori tudi statistika prometnih nesreč na tem območju. Generalni direktor družbe Primorje, mag. Dušan Črnigoj, se je zahvalil za zaupanje, družba je vesela pridobljenega dela, sam pa je zadovoljen tudi kot domačin, saj bo promet z novo ureditvijo veliko bolj tekoč, predvsem pa varen. Sanda Hain PC Gojače Zupan Občine Ajdovščina Marjan Poljšak in direktor gradbenega podjetja Marc d.o.o. Andrej Marc sta 17. septembra slovesno podpisala pogodbo za izgradnjo komunalne infrastrukture Poslovne cone Gojače. Oba sta izrazila veliko zadovoljstvo ob sklenitvi posla. Župan uresničuje zastavljene načrte pri urejanju poslovnih in obrtnih središč, med katerimi je prav Poslovna cona Gojače - ker je umeščena na obrobje občine in ima kljub temu odlične logistične povezave - ena najpomembnejših. Po županovih besedah bo okoli PC Gojače kmalu zraslo še eno mesto. Direktor podjetja Marc d.o.o. Andrej Marc pa obljublja dobro in v roku opravljeno delo, čemur pritrjuje dejstvo, da se tudi to domače podjetje seli v novo poslovno cono. T Tfednost investicije je V 1.994.346 evrov, Občina Ajdovščina je projekt prijavila na razpis Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ministrstva za lokalno samoupravo RS ter uspela pridobiti vsa zaprošena sredstva - 1.393-152 evrov. Preostali delež bo pokril proračun Občine Ajdovščina. V sklopu investicije bo zgrajena čistilna naprava, ki bo umeščena sredi poslovne cone ter bo služila vsem poslovnim subjektom, kasneje pa bo mogoče nanjo priključiti tudi uporabnike iz više ležečih območij izven poslovne cone. Zgrajeni bosta vodovodna napeljava in cesta, urejena meteorna in fekalna kanalizacija ter napeljani elektro in telekomunikacijsko omrežje. Gradbeno podjetje Marc d.o.o., ki je posel pridobilo z najugodnejšo ponudbo, prispelo na javni pozivza zbiranje ponudb, mora z deli končati do septembra 2009. S to investicijo bo končana 1. faza komunalnega opremljanja Poslovne cone Gojače. Projekt Poslovne cone Gojače je predstavil Janez Furlan iz Oddelka za investicije na Občini Ajdovščina. Poudariti velja, da je večina zemljišč znotraj cone že v rokah končnih investitorjev, k čemer je pripomogla tudi oglaševalska akcija, v okviru katere so bili izdelani brošura, spletna stran ter video spot s predstavitvijo Poslovne cone Gojače in njenih prednosti, med katerimi so najpomembnejše dobre prometne povezave. Poslovna cona Gojače tako postaja srednje veliko poslovno središče, umeščeno v tradicionalno podeželsko okolje na zahodnem delu občine Ajdovščina. Sanda Hain Gasilci pomagali Naši gasilci, tako člani poklicne enote, kot tudi prostovoljnih društev, so se že velikokrat izkazali pri humanitarnih akcijah izven naše občine. Zagnanost, znanje in čut do sočloveka so vrline, ki ob nesrečah in katastrofah rešujejo kritične situacije. Tudi po nedavnih naravnih ujmah, ki so 18. septembra kosile po dobršnem delu Slovenije, so domači gasilci hiteli na pomoč. ^Tpridnevne akcije pomoči pre-X bivalcem Železnikov so se tako udeležili člani poklicne enote Gasilsko reševalnega centra Ajdovščina ter Prostovoljnih gasilskih društev Ajdovščina, Col , Selo in Šmarje. Kar 40 domačih gasilcev je skupaj z lastnimi vozili in opremo za reševanje pomagalo pretresenim prebivalcem pospravljati, kar so razjarjene vode raznesle. Poleg pomoči so člani PGD Col zbrali 1.190 € finančnih sredstev, ki so jih namenili ogroženi družini, zbrali pa so tudi nove čevlje in oblačila. Oblačila in igrače so zbirali tudi prostovoljni gasilci iz Sela. Ob tej nesreči pa se nekaterim članom - ne glede na njihovo pripravljenost pomagati - ni uspelo udeležiti delovne akcije, saj posamezni delodajalci za to niso imeli volje in posluha. Tudi sicer se večkrat zgodi, da nekatera podjetja nimajo razumevanja za skrb za javno dobro, čeprav naša zakonodaja predvideva povrnitev stroškov dela za člana gasilskega društva, ki priskoči na pomoč ob katastrofah, naravnih nesrečah, Zato velja z dobrim zgledom povrniti ugled humanim dejanjem! Vsem gasilcem se za izkazano pomoč zahvaljujemo in le upamo lahko da do takšnih nesreč v bodoče ne bo več prišlo. Miha Ergaver, svetovalec za promet in CZ Pomoč je prizadetim takoj ponudila humanitarna organizacija Karitas. Predstavniki organizacije so obiskali vse prizadete na Tolminskem in Cerkljanskem ter tako ugotovili dejanske potrebe. Konkretna pomoč je bila takoj posredovana družini iz Podbrda, ki je v katastrofi izgubila prav vse. Iz skladišča Karitas v Ajdovščini pa je še na večer po neurju v Železnike potoval transport oblačil za majhne otroke. Karitas naproša vse, ki bi želeli pomagati, da sledijo obvestilom in navodilom v medijih. Prizadeti trenutno ne potrebujejo ničesar drugega, kot lepo vreme, pridne roke in denarno pomoč, ki se zbira na različnih računih. Trenutno prizadeti namreč nimajo niti prostora, kamor bi lahko pospravili podarjene stvari. Račun slovenske Karitas: SI56 0214 0001 5556 761, namen poplave, sklic 0000000006106. ajdovski odmevi Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93 in kasnejše spremembe in dopolnitve), 10. člena Statuta Občine Ajdovščina (Ur. glasilo št. 7/99, Ur. list RS št. 2/02, št. 41/05 in št. 92/05), 78. člena Zakona o javnih financah (Uradni list št. 79/99,124/00,79/01,30/02), določil Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in št. 77/03), ter sklepa Občinskega sveta Občine Ajdovščina z dne 13 9.2007 objavlja JAVNO ZBIRANJE PONUDB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN 1. PRODAJALEC: Občina Ajdovščina, 5270 Ajdovščina, Cesta 5. maja 6 a 2. NAMEN, PREDMET ZBIRANJA PONUDB IN OPIS NEPREMIČNINE Namen javnega zbiranja ponudb je prodaja stavbnega zemljišča v Poslovni coni Pod letališčem v Ajdovščini in sicer pare. št-1070/10 v izmeri 1194 m2vl. št. 2054 k.o. Vipavski Križ in pare. št. 1070/11 v izmeri 1684 m2 vi. št. 2178 k.o. Vipavski Križ. Nepremičnini se prodajata skupaj. Parceli se nahajata na jugozahodnem delu Poslovne cone Pod letališčem, ki je locirana na zahodni strani mesta Ajdovščina med regionalno cesto R2/444 in železnico, na nasprotni strani športnega letališča. Nepremičnini tvorita na terenu že formirano gradbeno parcelo namenjeno poslovni dejavnosti. Komunalna opremljenost: V območju je električno, vodovodno, kanalizacijsko in telefonsko omrežje ter cesta v makadamski izvedbi. Komunalni prispevek je investitor dolžan plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja. 3. KRITERIJI PO KATERIH SE BODO VREDNOTILE PONUDBE: A) PONUDBENA CENA - največ 70 točk Najmanjša ponudbena cena za obe zemljišči znaša 201.460,00 EUR. Najvišja ponudbena cena se oceni z 70 točk. Število točk se izračuna po naslednji formuli. Cena (št. točk) = (Ponujena cena brez DDV (v eur)/ Najvišja ponujena cena brez DDV (v eur) ) x 70 Po tej formuli dobi najvišja cena 70 točk, ostale pa ustrezno manjše število točk. Uspeli ponudnik je dolžan poleg kupnine, ki zajema vrednost zemljišča plačati tudi davek na dodano vrednost v višini 20 % od ponujene cene. B) PREDVIDENO ŠTEVILO IN STRUKTURA ZAPOSLENIH, KIJIH BO OMOGOČALA INVESTICIJA NA NEPREMIČNINAH, Ki SO PREDMET PRODAJE - največ 10 točk Ponudnik, mora k ponudbi dostaviti enostaven kadrovski načrt za obdobje 2008 - 2013 iz katerega bo razvidno število zaposlenih po posameznih letih, ločeno po izobrazbeni strukturi. Število točk se izračuna po naslednji formuli Predvideno št. in struktura zaposlenih (št. točk) =( Seštevek točk ocenjevane ponudbe /Seštevek točk najvišje ocenjene Ponudbe) X 10 Število točk se dobi tako, da se sešteje produkte: število zaposlenih v določenem letu pomnožene s faktorjem, ki velja za Posamezno stopnjo izobrazbe.__________________________________________________________________ Stopnja izobrazbe Faktor I. - osnovnošolska izobrazba 1 II. - osnovnošolska izobrazba z dvoletnimi poklicnimi tečaji 2 III. - dvoletna ali poklicna izobrazba 3 IV. - triletna poklicna ali strokovna izobrazba 4 V. - štiri ali petletna srednja izobrazba 5 VI. - dvo ali troletna visoka izobrazba 6 VII. - štiri ali večletno visokošolska, univerzitetna in podiplomska izobrazba 7 VIII. - doktor znanosti 8 Primer izračuna števila točka; Stopnja izobrazbe 2008 2009 2010 Osnovnošolska izobrazba (I) 2 5 5 Sredna izobrazba (V) 2 2 2 2*1 + 2*5 + 5*1 + 2*5 + 5*1 + 2*5 = 42 točk C) DEJAVNOST - največ 10 točk: Ponudniki, ki v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS št. 69/07), opravljajo glavno dejavnost na področjih oziroma oddelkih s šiframi št., 20 21,26,27,28,62,63,72, se točkuje z 10 točkami Ponudniki, ki glavne dejavnosti ne opravljajo na področjih oziroma oddelkih navedenih v prejšnjem odstavku se točkujejo 2 0 točkami. D) ČAS PRIČETKA OPRAVLJANJA DEJAVNOSTI - največ 10 točk Ponudnik, ki zagotavlja pričetek opravljanja dejavnosti na nepremičninah, ki so predmet tega zbiranja ponudb, - do konca leta 2008 se točkuje z 10 točkami, - do konca leta 2009 se točkuje z 5 točkami ter •v letu 2010 ali kasneje se točkuje z 0 točkami. 4. DRUGI POGOJI a) Nepremičnini se prodajata v stanju kakršnem je, po sistemu »videno-kupljeno«. b) V skladu z Uredbo o določitvi objektov in okolišev, ki so posebnega pomena za obrambo in ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list št. 7/99,67/03), bo moral izbrani ponudnik pridobiti tudi soglasje pristojne organizacijske enote Ministrstva za obrambo, ker se zemljišči nahajata v k.o. ki je navedena v Uredbi. c) Pri javni ponudbi za prodajo nepremičnine lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani držav članic Evropske unije, Pravne osebe s sedežem v državah, ki so članice Evropske unije in tujci kot jih opredeljuje Zakon o ugotavljanju vzajemnosti 'n ki izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v RS. d) Obveznost Občine Ajdovščina, da sklene pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje, je izključena. Občina Ajdovščina si pridržuje pravico, da kadarkoli ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla. e) O odločitvi prodajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 30.10.2007. 0 Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 15 dneh po prejetem obvestilu, da je najugodnejši ponudnik in plačati celotno kupnino za zemljišča vključno z davkom na dodano vrednost v roku 15 dni od izstavitve računa. 8) Ponudniki morajo v roku za oddajo ponudbe za razpis plačati varščino v višini 21.000,00 EUR na Podračun EZR Občine Ajdovščina št. 01201-0100014597, odprt pri Upravi RS za javna plačila. Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se neobrestovana vrne v roku 8 dni od dneva izbora najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe oziroma Spolnil obveznosti iz pogodbe v določenem roku, bo vplačana varščina zapadla v korist Občine Ajdovščina, h) Zagotovila, ki jih bodo ponudniki navajali pod točko 3 (B, C, D) in plačilo kupnine so bistvena sestavina pogodbe. OZa sestavo pogodbe in zemljiškoknjižni predlog poskrbi Občina Ajdovščina. Ostala določila, pomembna za ureditev odnosov med prodajalcem in kupcem, se opredelijo v pogodbi. 5. PONUDBA Ponudba mora vsebovatbpredmet nakupa; ponudbeno ceno (brez DDV); kadrovski načrt; izjava o pričetku opravljanja de-javnosti; dokument iz katerega bo razvidna glavna dejavnost, ki ne sme biti starejši od 30 dni: izpisek iz sodnega registra za Pravne osebe oziroma izpis iz poslovnega registra Slovenija za samostojne podjetnike; potrdilo o vplačani varščini; številko transakcijskega računa ponudnika, na katerega se vrne plačana varščina, v primeru neuspele ponudbe: kopijo osebnega dokumenta, ki izkazuje državljanstvo za fizične osebe; izjavo, da se strinja in sprejema vse pogoje iz tega razpisa 6- ČAS IN NASLOV ZA ODDAJO PONUDBE Pisne ponudba morajo ponudniki v zaprti in zapečateni ovojnici poslati ali dostaviti na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. ■uaja 6/a, 5270 Ajdovščina, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba za nakup stavbnega zemljišča v PC Pod letališčem Ajdovščina. Ponudbe, poslane po pošti ali dostavljene v vložišče Občine Ajdovščina, se bodo upoštevale le, če bodo pravilno označene Prispele do torka 16.10.2007 do 10.00 ure. Javno odpiranje prispelih pisnih ponudb bo potekalo istega dne ob 10.45 uri, v Sejni sobi Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. 7- INFORMACIJE Ugled zemljišča je možen ob predhodni najavi na kraju samem in sicer v četrtek 27.9.2007 od 10.00 ure do 11.00 ure. Uodatne informacije dobite na sedežu Občine Ajdovščina ali po telefonu št. 05 365 91 18, kontaktna oseba Sonja Lovrekovič, na ^1. št. 05 365 91 14 kontaktna oseba Katarina Ambrožič in na tel. Št. 05 365 91 26 kontaktna oseba Janez Furlan. Občina Ajdovščina, župan Marjan Poljšak Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina na podlagi 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. list RS št. 72/93 in kasnejše spremembe in dopolnitve), 10. člena Statuta Občine Ajdovščina (Ur. glasilo št. 7/99, Ur. list RS št. 2/02, št. 41/05 IN ŠT. 92/05) in določil Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin (Ur. list RS št. 12/03 in št. 77/03) ter sklepa Sveta Občine Ajdovščina, objavlja JAVNO PONUDBO ZA PRODAJO NEPREMIČNINE 1. PREDMET JAVNE PONUDBE JE PRODAJA NEPREMIČNINE V K.O. AJDOVŠČINA: Poslovni prostori nekdanje Lekarne v Ajdovščini, ki se nahajajo v več-etažnem objektu, identifikacijska številka stavbe 2392-77 , stoječe na pare. št. 448/3 in delno na pare. št. 448/1, obe k.o. Ajdovščina, na naslovu Ajdovščina, Cesta 5. maja 1, v skupni izmeri 192,94 m2, vpisani v vložni številki 1907/8 k.o. Ajdovščina. Površina poslovnih prostorov v pritličju ( v elaboratu etažne lastnine označeni sli) znaša 132,90 m2, površina pomožnih prostorov v kleti (v elaboratu etažne lastnine označeni s št. 7) pa znaša 66,85 m2 . Poslovnima prostoroma št. 11 in 7 pripadajo idealni solastniški deleži na skupnih delih stavbe, ki pa še niso določeni, ker pogodba o medsebojnih razmerjih med etažnimi lastniki še ni sklenjena. Objekt se nahaja v centralnem predelu mesta Ajdovščina, neposredno ob glavni cesti Nova Gorica-Vipava. V bližini so javna parkirišča, izvedeni so tudi vsi priključki na javno vodovodno, kanalizacijsko, električno in telefonsko komunalno omrežje. Za ogrevanje prostorov je samostojna lastna kotlarna na tekoče gorivo v kleti. Glavni prostori se nahajajo v pritličju objekta, do katerih je dostop urejen s Ceste 5. maja 1, pomožni prostori pa so v kleti s stopniščno povezavo neposredno iz prostorov pritličja, razen shrambe in kotlovnice, do katerih je dostop urejen tudi z Goriške ceste 26 2. PONUDBENA CENA Najmanjša ponudbena cena za nepremičnino navedeno v prvi točki te ponudbe znaša 140.043,40 EUR. Uspeli ponudnik bo tisti, ki bo Občini Ajdovščina ponudil najvišjo ceno za ponujeno nepremičnino, vendar najmanj v višini ponudbene cene. Kupec je, poleg kupnine, dolžan plačati tudi davek na promet nepremičnin v višini 2% od ponujene cene. 3. ČAS IN NASLOV ZA ODDAJO PONUDBE Pisne ponudbe naj ponudniki v zaprti in zapečateni ovojnici pošljejo ali dostavijo na naslov Občina Ajdovščina, Cesta 5. maja 6/a, 5270 Ajdovščina, s pripisom »Ne odpiraj - ponudba za nakup nepremičnin - bivša Lekarna« Ponudbe, poslane po pošti ali dostavljene v vložišče Občine Ajdovščina, se bodo upoštevale le, če bodo pravilno označene prispele do torka 16. oktobra do 10.00 ure. Javno odpiranje prispelih pisnih ponudb bo potekalo istega dne ob 10.15 uri, v sejni sobi Občine Ajdovščina, Cesta 5. maja 6a, 5270 Ajdovščina. 4. DRUGI POGOJI a) Nepremičnina se prodaja v stanju kakršnem je, po sistemu »videno-kupljeno« in brez vidnih mejnih znamenj na terenu. Postopek vpisa etažne lastnine v zemljiško knjigo je v teku. b) Pri javni ponudbi za prodajo nepremičnin lahko sodelujejo fizične osebe, ki so državljani držav članic Evropske unije, pravne osebe s sedežem v državah, ki so članice Evropske unije in tujci kot jih opredeljuje Zakon o ugotavljanju vzajemnosti in ki izpolnjujejo pogoje veljavne zakonodaje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v RS. c) Pisna ponudba mora poleg navedbe ponudbene cene vsebovati še: - potrdilo o vplačani varščini v višini 15.000,00 EUR na Podračun EZR Občine Ajdovščina št. 01201-0100014597, odprt pri Upravi RS za javna plačila; - kopijo osebnega dokumenta, ki izkazuje državljanstvo za fizične osebe oziroma kopijo izpiska iz sodnega registra, ki ne sme biti starejši od 30 dni, za pravne osebe; - številko transakcijskega računa ponudnika, na katerega se vrne plačana varščina, v primeru neuspele ponudbe. - izjavo, da je seznanjen in da se strinja s pogoji in navedbami v javni ponudbi. d) Izbran bo ponudnik, ki bo izpolnjeval pogoje in ponudil najvišjo ceno. e) Prodajalec si pridržuje pravico, da ne sklene pogodbe s ponudnikom, ki je ponudil najvišjo ceno oziroma, da lahko komisija na predlog župana Občine Ajdovščina, ustavi začeti postopek do sklenitve pravnega posla. f) O odločitvi prodajalca bodo ponudniki obveščeni najkasneje do 30.10.2007. g) Izbrani ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo najkasneje v 15 dneh po prejemu obvestila o izboru in plačati celotno kupnino v roku 8 dni po podpisu pogodbe. h) Vplačana varščina se uspelemu ponudniku vračuna v kupnino, neuspelim ponudnikom pa se neobrestovana vrne v roku 8 dni od dneva izbora najugodnejšega ponudnika. Če najugodnejši ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe oziroma izpolnil obveznosti iz pogodbe v določenem roku, bo vplačana varščina zapadla v korist Občine Ajdovščina. i) Za sestavo pogodbe in zemljiškoknjižni predlog poskrbi Občina Ajdovščina. Ostala določila, pomembna za ureditev odnosov med prodajalcem in kupcem, se opredelijo v pogodbi. j) Ogled nepremičnine je možen ob predhodni najavi na kraju samem in sicer v četrtek 10.10.2007 od 8:30 do 9:30 ure. Dodatne informacije dobite na sedežu Občine Ajdovščina ali po telefonu št. 05 365 91 18, kontaktna oseba Sonja Lovrekovič oziroma na tel. št. 05 365 91 14 kontaktna oseba Katarina Ambrožič. Občina Ajdovščina, župan Marjan Poljšak ris i odmevi Svetniki Občine Ajdovščina na prvi jesenski razpravi Povzetki septembrske seje Prva jesenska razprava Občinskega sveta Občine Ajdovščina je obravnavala vrsto pomembnih vsebin, na dnevni red je bilo uvrščenih 9 točk dnevnega reda. Oeja je pričela s točko informa-Ocije in pobude, svetniki so bili - po dvomesečnem premoru - odlično pripravljeni, najprej so podali nekaj pripomb na odgovore na vprašanja, zastavljena na prejšnji seji. Nekateri so se čudili podatkom o prečrpani vodi iz Skuka, na poti do končnega porabnika se namreč »izgubi« kar 20 % vode. Komunalno stanovanjska družba pojasnjuje, da je običajno, da cevi ponekod puščajo, da se delež te - »izgubljene« vode porabi za intervencijske namene ter da je ta odstotek povsem običajen. Kljub vsemu odgovor ni zadovoljil niti svetnikov, niti župana, zato so KSD d.d. naročene podrobnejše analize. Drobna pripomba je padla tudi na račun kategorizacije naselij za namene obračunavanja komunalnega prispevka. Po nekaterih naseljih so se namreč pogoji poslabšali, obračun komunalnega prispevka pa ostaja na istem nivoju. Nekaj besed je bilo izrečenih na račun novoimenovanih direktorjev javnih zavodov - svetniki bi jih želeli spoznati - ter na račun prekratkih rokov za pomembne odločitve. Občani na nekaterih območjih naše občine niso zadovoljni z režimom odvoza ločeno zbranih odpadkov - kontejnerji so stalno polni. Sledil je predlog, da naj se na eni od naslednjih sej predstavi poročilo Odbora za kmetijstvo, nato pobuda, naj se s pristojnimi službami poskuša dogovoriti za dovoljenje za uporabo deponije plazu Slano Blato (območje, kamor se je navažal materi- al s plazu) kmetom za »košenice«. Občinski upravi so svetniki zastavljali tudi aktualna vprašanja, želeli so informacijo o izkopavanjih, ki jih kot spremljevalni arheološki nadzor ob investiciji v urejanje dveh mestnih ulic opravlja Zavod za varstvo kulturne dediščine. Podan je bil predlog, naj se preuči možnost ohranitve najdb v naravi, kasneje pa so si svetniki izkopanine tudi ogledali. Izpostavljena pa je bila tudi problematika ajdovskega hotela in parkirišč, ki jih še vedno ni. Pravilnik o spremembah Pravilnika o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta in drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov je bil sprejet brez večje razprave, saj gre zgolj za usklajevanje lokalnega akta s spremembo Zakona o lokalnih volitvah, sprememba pa ne prinaša nikakršnih finančnih posledic. Občinski svet je bil seznanjen z revizijskim poročilom o smotrnosti poslovanja napodročju prispevkov, taks, priključnin in drugih stroškov investitorjem pri graditvi objektov v Občini Ajdovščina v letu 2005. Sodišče je ugotovilo, da občina pri odmerjanju segmentov komunalnega prispevka ni ravnala smotrno. Občina mora v 90 dneh Računskemu sodišču posredovati odzivno poročilo, s katerim bo dokazala, da je napake odpravila. Svetniki so precej razpravljalo o poročilu, ki obravnava pripravo novih prostorskih načrtov. Podana je bila vrsta pobud, pri- pomb, pa tudi vprašanj. Vodja oddelka za urejanje prostora na Občini Ajdovščina, Irena Raspor, pa je pojasnila, da bo do konca postopka še dovolj časa za konstruktivne pogovore in prave odločitve. Javna obravnava o novih prostorskih načrtih občine bo sklicana še pred koncem novembra. Sledila je informacija o začasnem prenehanju delovanja razvojnega oddelka vrtca v Centru za usposabljanje invalidnih otrok v Vipavi, takoj nato pa še informacija o izvedbi volitev v Državni svet. Skoraj brez razprave je minila tudi točka Mnenje MJU o soglasju k delovni uspešnosti direktorjev javnih zavodov s predlogom, da občinski svet to ponovno obravnava. Svetniki so namreč na spomladanski seji - ob prvem odločanju o tej vsebini - sprejeli sklep, da izdajo soglasje le za 70% zneska, ki so ga določili sveti zavodov. Ministrstvo za javno upravo - nanj so se namreč obrnili nekateri javni zavodi - je ugotovilo, da je takšna odločitev v nasprotju z zakonskimi in drugimi določili ter da bi bilo primerno ponovno odločati o tej zadevi. Sklep, ki razveljavlja prejšnjega ter nov sklep, ki določa delovno uspešnost posameznih direktorjev javnih zavodov v tolikšni meri, kot jo je določil posamezni svet zavoda, so svetniki sprejeli. Svetniki so se seznanili še s Pismom o nameri sodelovanja zavoda Karitas Samarijan in Občine Ajdovščina pri izgradnji doma za ostarele v Ajdovščini. Potrebe po takšni ustanovi so velikč, zato se je humanitarna organizacija, ki je zelo aktivna prav v našem okolju, odločila, da s pomočjo občine in drugih partnerjev, zgradi takšen dom. Občinski svet je naložil Občinski upravi, da pripravi dodatne podatke, zadeva pa bo ponovno obravnavana na naslednji seji. Za konec so svetniki odločali še o premoženjsko pravnih zadevah. Naslednja seja Občinskega sveta Občina Ajdovščina bo v začetku oktobra. Pripravila SH Za nami je bogato poletje TIC Ajdovščina je letos obiskalo veliko več domačih in tujih gostov kot v preteklih letih. Odličen obisk beležimo že od pomladi naprej, število obiskovalcev pa se je iz meseca v mesec stopnjevalo in avgusta doseglo vrhunec. T/primerjavi s prejšnjimi leti opa-V žarno precejšen porast gostov iz Slovenije, kar je posledica večjega vlaganja v promocijske dejavnosti - udeležba na sejmu Turizem in prosti čas, sodelovanje v televizijskih in radijskih oddajah, stalna prisotnost v tiskanih medijih ter na več različnih spletnih straneh. Na tujih trgih smo se predstavili z našimi pro- mocijskimi materiali, oglasi ter PR članki, pomembna je spletna stran TIC Ajdovščina v angleškem jeziku. Naše turistične zloženke so bile poslane na različne naslove po celem svetu, ambasadorji Ajdovščine so tudi domačini, ki se s promocijskimi materiali odpravijo v tujino. Naš TIC obiskujejo gostje iz cele Evrope, pa tudi iz ZDA, Kanade, Avstralije, Izraela in Argentine. V naši pisarni obiskovalce seznanimo z vsemi informacijami o našem mestu in okolici, Vipavski dolini, pa tudi o drugih krajih Slovenije. Popotniki se najbolj razveselijo dobrih zemljevidov, koristnih nasvetov ter velikega števila promocijskih materialov v različnih jezikih, ki jih v našem TIC- u nikoli ne zmanjka. Veseli nas, da lahko go- stom ponudimo tudi nekaj novih prenočišč (zasebne sobe, apartmaji, kamp). Vedno več je namreč turistov, ki v Vipavski dolini preživljajo počitnice. Obiskovalci so nad lepotami doline in Trnovskega gozda navdušeni, mnogi se sprehajajo, kolesarijo, planinarijo, uživajo v adrenalinskih športih in kulinaričnih posebnostih, nekatere privlačijo naravne in zgodovinske znamenitosti, zanimive muzejske zbirke in razstave ter pester nabor prireditev. Več o turistični in prireditveni ponudbi Ajdovščine pa boste izvedeli, če boste pokukali na našo spletno stran www.tic-aidovscina. si, kjer so vam na voljo tudi mnoge uporabne in zanimive informacije. Sanda in Kristina Zanimive najdbe Odkritja seveda hišo presenetljiva, saj je znano, da ožje območje mesta Ajdovščina pod seboj hrani še vrsto ostankov preteklih časov. In - ob tolikšnem »razkopavanju« ulic, kot ga zajema investicija v kompletno obnovo infrastrukturnih vodov ter lepotno prenovo Goriške ulice in Ceste 5. maja - sočasno seveda poteka tudi spremljevalni arheološki nadzor Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. Pravzaprav Zavod tudi sicer natančno spremlja vse posege v nedrja našega ožjega mesta, ki hrani še dovolj zgodovinskega bogastva tudi za prihodnje rodove arheologov. /^vb tokratnem spremljeval-nem arheološkem nadzoru sb bili odkriti zidovi - stroka domneva, da iz različnih časov - vsekakor pa zgodnje in pozno antični. Med zidovjem so bili ostanki žlindre, iz česar gre domnevati, da se je na tem mestu dogajala metalurška ali topilniška dejavnost. Najdbe so bile odkrite relativno nizko pod površjem - na globini od 70 do 120 cm. Zidovje je bilo v zadnjem času (v primerjavi s časom iz katerega najdbe izvirajo) večkrat poškodovano ob gradnjah infrastrukturnih vodov. Med najdenimi predmeti vsekakor velja izpostaviti dve oljenki ter kar 50 bakrenih novcev - tudi novci so iz različnih obdobij antike. Najdena je bila tudi izredno lepa fibula (sponka za spenjanje oblačil), ki je skoraj v celoti ohranjena in lepo okrašena, deli antičnega posodja (amfor, vrčev,...), živalske kosti (iz katerih je mogoče sklepati o načinu prehranjevanja takratnih prebivalcev) in drugo. Arheologi so že opravili zadnje terenske preglede, iz jarkov so odnesli prav vse najdeno, za nekaj časa so se zaprli v laboratorije, kjer bodo pregledali ter uredili najdbe do te mere, da jih bo mogoče razstaviti - za začetek kot priložnostno razstavo, kasneje pa kot dopolnitev obstoječe razstave Fluvio Frigido - Castra - Flovius - Ajdovščina v Muzejski zbirki v Ajdovščini. Sanda Hain p.s.: Razstavo o antični Ajdovščini v Muzejski zbirki v Ajdovščini si je mogoče ogledati vsako soboto in nedeljo med 13 00 in 18.00 uro (vstopnina 0,80 evra za dijake, študente in upokojence ter 1,25 evra za ostale). Izven tega termina pa po dogovoru na TIC Ajdovščina. Antične terme ... ... na tržnici v Ajdovščini dobivajo novo podobo. Veste, kje v Ajdovščini si lahko ogledate prave antične terme? Če je odgovor na zastavljeno vprašanje negativen, potem je skrajni čas, da se po zelenjavo odpravite na ajdovsko tržnico, mimogrede pa si ogledate še ostanke antičnih term, ki so ravno v teh dneh zasija- le v prenovljeni obleki. /'"'Vbčina Ajdovščina je izvajala nujna vzdrževalna dela, terme namreč že mnogo stoletij ne služijo več svojemu namenu, pač pa so pristen in na ogled postavljen dokaz urbanega življenja na naših tleh pred slabima dvema tisočletjema... . Tloris term je bil odkrit v 80. letih prejšnjega stoletja. Iz antičnih pisnih virov je znano, kako veliko vlogo so Rimljani pripisovali svojim mestnim kopališčem. Poleg nadvse skrbne telesne nege (masaže, raznovrstne kopeli v hladni, topli ali vroči vodi, parne kopeli,...) je bilo kopališče tudi prostor za družabne dogodke in priložnost za srečevanja s prijatelji. Obnovitvena dela so obsegala novo električno napeljavo z možnostjo osvetlitve prostora z reflektorji, obnovo steklenih sten ter pleskanje lesenih, kovinskih in zidanih delov prostora. Cena te drobne obnove, ki jo bo v celoti poravnala Občina Ajdovščina, je okoli 3000 evrov. Poudariti velja, da so dela potekala v sodelovanju in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine iz Nove Gorice. Po končanih vzdrževalnih delih naj bi antične terme zares oživele - navidezno živahnost bo pričarala tudi osvetlitev, ki j° terme doslej niso imele. Hkrati pa se kujejo nove ideje - prostor je zelo primeren za priložnostne razstave - morebiti domačih rokodelskih izdelkov ali pa celo arheoloških najdb oziroma replik muzejskih predmetov... ■ Čas bo prinesel novih idej (tudi vaše so več kot dobrodošle), dotlej pa - vabljeni na ogled antičnih term na živilski tržnici v Ajdovščini (prav nasproti TIC Ajdovščina). Sanda Hain iz naših sredin 7 Zgodnja trgatev % Zgodnje žganje Letos nas je grozdna letina »presenetila« izredno zgodaj. Zabrbotalo je po kleteh in hramih takrat, ko bi trgatev v Vipavski dolini pravzaprav morala šele začeti. Pri potrgatvenem delu pa sem zalotil Silvana Mrevlje z Brij. V svoji garaži je počasi in zbrano, rekel bi da med prvimi, če že ne prvi, kuhal letošnjo »kačjo slino«. Malce sva poklepetala in kot se spodobi, je beseda tekla okrog grozdja hrama, vina, žganja... skozi katero smo se splazili predvsem otroci in s krtačami očistili njegovo notranjost, preden se je natočil mošt ali vino«, pravi Silvo. »Šjempla je malo nižja posoda, v katero se cedi preševina, potem je tu »brentač«, za nabiranje grozdja, ali v pomoč pri pretoku, pa »u rnca«, ki smo jo uporabljali med trgatvijo in vanjo vsipali nabrano grozdje, malo večja je kada, primerna tudi za mletje manjših količin ali v pomoč, če je bil plavnik ( tudi »b'd'n«) prepoln. V kadi se je tudi kisalo zelje ali repo«, je brskal po svojem spominu. »Vsa ta oprema je bila lesena, danes pa prevladuje plastika in pločevina«, pravi nekoliko nostalgično, »bejži, bejži, neč nej več normalnu!«, pribije. Potem sva poskusila letošnjo črnino: »Odlično bo«, reče, srknila pa tudi prvi »šnopčk« - tropinovec kar tako, pa tudi tistega zdravilnega. Na zdravje! iče Vinoteka Vipava V Vipavski dolini se je že dalj časa kazala potreba po vzpostavitvi razstavnega prostora, kjer bi se promovirala in posredno tržila vipavska vina. Možnost vzpostavitve takega prostora se je pokazala v okviru projekta »Land of art and wine« Interreg MIA. Razstavni prostor vin se nahaja na Glavnem trgu 1, poleg prostorov Centra za razvoj podeželja TRG Vipava in je bil odprt koncem junija. Občina Vipava, ki je lastnik vinoteke, je razstavni prostor vin dala v upravljanje Centru za razvoj podeželja TRG Vipava. jo tudi vinoteko. Interes po nakupu vina je kar velik, saj so tuji turisti predvsem iz Nemčije, Francije, Španije, Italije in ostalih severnih in vzhodnih držav, že v prvem mesecu nakupili več kot 300 steklenic vina. Vina kupujejo tudi domačini, ki jih namenjajo za darila. V Vinoteko Vipava je vstopilo 43 vinarjev s 125 vzorci vina. Vzorci so na police postavljeni prostorsko po vaseh. Vina v vinoteki so razstavljena tako, da obiskovalci lahko spoznajo vinarje in njihova vina po vinorodnih krajih. Arhitekt, ki je vinoteko postavljal je že v vhodna vrata vgradil mehurčke penečega vina. Vinu samemu je posvetil vso pozornost in ga postavil na čisto belo podlago. Večji prostor ob vinoteki, v katerem bo potekala multivizija, je namenjen za predavanja in seminarje, prav tako pa bo na razpolago vsem vinarjem za lastno prezentacijo in degustacije. V opremi vinoteke je 25 stolov za predavalnico in še 32 sestavljivih stolov in miz za postavitev v veži in odprtem dvorišču, jč Opravičilo V prejšnji številki Latnika smo v zahvali dr. Ardeo Česnik Pomotoma preimenovali v Andrejo. Gospe Elici Kovač, avtorici 2ahvale, in Ardei se za napako opravičujemo. Uredništvo \7bkviru TRGA deluje ▼ Turistično-informacijski center, ki ga je v lanskem letu obiskalo več kot 4500 gostov. Podatki o obisku v letošnjem kažejo, da se bo število obiskovalcev podvojilo. Samo v avgustu Se je v TIC-u Vipava ustavilo več k°t 1000 turistov. Obiskovalci, Predvsem tujci, največ povprašujejo po ogledu Vipave, spanju, degustacijah vina in možnostih uakupa vina. Vsi obiskovalci, ki pridejo v TIC, si seveda ogleda- TV/Ted drugim sem izvedel, kaj i-VAje natančno bečk, kaj bari-gla in kaj sod. »Bečk je posoda, ki »drži« tam do 150, recimo 170 litrov in je zato primerna za prevoze vina, barigla se »konča« okrog 10 do 12 hi, kar je večje pa je sod. Sod ima za potrebe čiščenja »prtejlo« Glasbena hiša Lastnik trgovine Klavdij Skrt se z glasbo ukvarja že od mladih nog. Učil se je klavirja v glasbeni šoli, od 15. leta naprej pa smo ga lahko slišali v raznih najstniških skupinah: Amadeus, Peter Pan, bil je član trboveljske skupine Hiša, s katero je posnel 1. album. Med študijem kemije je igral v različnih ljubljanskih bandih, igral je tudi v tujinL.Pogovarjali smo se ob 1. letu dela Glasbene hiše. TV^lavdij, kako iz Kalifornija fint-l^.nes študija presedlaš med glasbene trgovce? Dvanajst let fitnesa je bilo dovolj. Glasba je vendarle moja prva ljubezen. V centru mesta, ki je vse bolj siromašen, je kar klicalo po glasbeni trgovini. Ki naj postane nekakšen glasbeni epicenter Ajdovščine. Zato smo poleg prodaje in servisa glasbil ter ponudbe glasbenih cedejev in devedejev pred kratkim opremili še glasbeni snemalni studio. Kaj vse ponujate v teh treh seg- mentih? Mislim, da smo vodilni na severno Primorskem koncu po ponudbi klaviatur (Korg, Gam, Ketron, Yamaha...), električnih in akustičnih kitar (Framus, Dean, Warwick...), pihala in trobila, karkoli si zaželiš, lahko tudi po naročilu. Na zalogi imamo mešalke, ojačevalce in ozvočenja najkvalitetnejših proizvajalcev, reflektorje in stojala. Band opremimo tako, da se lahko brez sramu in suvereno odpravi na oder. Ne manjka vseh drobnih rečei: strun, ustnikov jezičkov, maziv, open, ipd... Seveda ne manjka instrumentov in opreme za najmlajše, ki še ne vejo, kateri instrument bo njegova prava odločitev. V ponudbi avdio materiala smo tam kjer moraš biti, na tekočem z najnovejšim, trendovskim in vedno iskanim, »zimzelenim«. Snemalni studio je naša novost, z dvema studiema, posebej za tolkala, posebej za kitare, vokale ter druge instrumente. Doslej smo snemali le due, začeli pa bomo tudi s skupinami. Kako obvladuješ trgovino? Tukaj je moj sodelavec in vodja trgovine Denis Stegovec, izkušen glasbeni maček. Je izvrsten kitarist, skupaj po potrebi tudi nastopava in spremljava kako prireditev. Kitara in klaviature. Načrti za vnaprej? Postati želimo glasbeni center, kjer bo vedno glasba in obiskovalci. Glasbene delavnice (kitara - Denis, tolkala Randjo, bas kitara - Dejan Bril...) so prava pot, živi nastopi priznanih in manj priznanih glasbenikov bodo naše pravilo. Ob nastopu vrhunskega rock kitarista Michaela Angela so mladi stali na ulici. Klavdij, naj iz tvoje Glasbene hiše zveni glasba! iče 1. pohod po Dolu gor in dol Društvo Gora je tematsko pot po Dolu gor in dol uredila že leta 1999, novoustanovljena planinska sekcija društva pa se je odločila, da vsako prvo nedeljo po angelski šagri, pripravi tudi množičen pohod po tej tematski poti. ''S Tsončnem jutru se je na Rupi V zbralo skoraj dvesto ljubiteljev pohodništva od blizu in daleč. Po toplem čaju in vpisu smo se podali na krožno pot, ki pohodnika popelje mimo vseh pomembnejših naravnih in etnoloških znamenitosti Predmeje - nekdaj Dola. Dobra volja in pričakovanje je bilo še toliko večje, ker smo za vodnika imeli Franca Černigoja, ki že vrsto let zbira in zapisuje ljudsko blago, ki ga je tudi obdelal v več knjigah in številnih člankih, bil pa je tudi med pobudniki in načrtovalci te poti. Ni nas razočaral. Z odprtimi usti smo poslušali legende, bajke in tudi zgodovinska dejstva, ki nam jih je ob vsaki znamenitosti na svoj domiseln način tudi v gorski »Šprahi« podal in razložil. Izvedeli smo nekaj sočnih o znamenitem lovcu Laskarju, o tem, da so ruski ujetniki v Trnovskem gozdu množično umirali zaradi rdečih mušnic, misleč, da so samo halucinogene kot v Rusiji, zakaj in kako je nastal spomenik Materi Gorjanki, da se je kot otrok najbolj bal Spake Kulake, ki je še danes ujeta v Bošnarjevem breznu... Že na naslednji postaji - Orlovci, prepadni skalni gmoti, ki je ime dobila po orlih, ki menda še danes gnezdijo v nje- nih pečinah, smo se prepričali v resničnost besed, saj sta se ravno takrat visoko nad nami pojavila dva planinska orla. Res enkraten in redek pogled. Pot nas je naprej peljala po robu gore z večnim razgledom daleč tja do morja in se povzpeli na Dolski Maj, najvisji vrh roba Gore, se spustili mimo Blažeškega pila, kamnitega znamenja v obliki svetilnika, ledenice, kjer so včasih lomili led, nazaj na Rupo. Prijetno utrujene po štiri ure trajajočem pohodu, nas je v šotoru že čakal topel obrok - pašta, ki smo jo, ob zvokih domačega ansambla in kozarčku, z veseljem pospravili, rekli še to in ono in si v prijetnem druženju obljubili, da se po Dolu gor in dol vidimo tudi naslednje leto. Marjan Krpan Letalska šola Ajdovščina 50 let V začetku meseca je A.K. Josip Križaj iz Ajdovščine na dvodnevnem praznovanju proslavil 50 let delovanja letalske šole. T Tsoboto zvečer so se člani V in gostje zbrali v dvorani 1. Slovenske vlade v Ajdovščini, kjer je bila zanimiva prireditev obogatena s kulturno zabavnim programom in podelitvijo priznanj nekaterim najzaslužnejšim članom od ustanovitve do danes. Predstavljena je bila slikovno bogato opremljena knjiga, v kateri so opisani vsi protagonisti - no sko- raj vsi, saj po ocenah nekaj stvari ni povsem dorečenih. Avtor Sandi Škvarč pač za tako delikatno delo ni imel dovolj časa, enako velja tudi za film, ki smo ga lahko videli tudi na TV Primorka. Slavnostni govornik je bil generalni direktor Primorja mag. Dušan Črnigoj, pa ne slučajno, saj je Primorje d.d. večkrat pomagalo pri reševanju kakršnihkoli zagat. Po prireditvi je bilo še družabno srečanje na letališču. Nedeljsko popoldne je bilo prav tako namenjeno obujanju spominov in druženju, prikazana pa je bila v malo razširjeni obliki tudi letalska dejavnost. Nastopili so domači modelarji, jadralni in motorni piloti, gostili pa smo tudi letali Slovenske vojske Pilatus, ki sta v 20 minutnem nastopu prikazali lep program svojih in pilotovih zmogljivosti. Nekdanji učenec Benjamin Ličen iz Portoroža s svojim Zlinom ne more iz svoje kože, da ne bi dvignil adrenalina pri obiskovalcih z brezhibno izdelanim programom. Predstavila so se tudi Pipistrelova letala in seveda s svojim letalo starosta slovenskega letalstva, ki prihodnji mesec slavi svojih 80 let, Edvard Lorencon, ki je bil tudi pobudnik in dolga leta upravnik in učitelj v Letalski šoli Ajdovščina. Po prireditvi se je obujanje spominov še kar nadaljevalo, saj se mnogi nekdanji piloti, padalci in modelarji že mnoga leta niso srečali, ker so jih pač življenjske poti raztresle na vse strani. Emil Fras »Stalno se moraš učiti...« Dr. Dušan Ščuka - enfant terrible »Ko sem bil še otrok, sem se stalno motal po očetovi lekarni. Takrat je bilo zaradi pomanjkljive higiene dosti drisk, stalno so ljudje prihajali po pomoč v lekarno. It1 sem se spomnil. Po ajdovskih cestah sem nabral kozjih fig, jih dobro presušil in namočil v liguiricijo, to je rastlinski izvleček iz nekega grma, ki ga uporabljajo tudi pd izdelavi bonbonov. Vse skupaj sem spravil v škatlico,Jcakršno so uporabljali v lekarni in dodal napis »proti driski«. To sem potem spustil v lekarni na tla in oprezal, čc ga bo kdo pobral in odnesel. Vse je šlo »v promet«. Škodilo ni nikomur, morda je komu celo »nucalo« (smeh). Jej, jej, koliko sem jih ušpičil, neozdravljiv sem bil!« »Stalno se moraš nekaj učiti, če ne slediš novim znanjem v mojem poklicu, bi moje paciente z metodami izpred 50 let le spravljal pod rušo«, je bilo prvo, kar mi je rekel, ko sva začela najin klepet. Dušan Venceslav Ščuka, kot je zapisano v njegovih dokumentih, je rojen 23. septembra 1926. »V cerkvi sem bil zapisan kot Dušan/ na občini pa kot Venceslav. Pod fašizmom pač niso trpeli slovanskih imen«> pravi med smehom. Oče Venceslav je bil ajdovski lekarnar, mama Dušica se je prej pisO' la Črnigoj. Ima še sestro Lejlo, ki danes živi v Ljubljani. Stanovali so nad staro lekarno, bila je tam, kjer je sedaj restavracija Dama, na Prešernovi ulici v Ajdovščini-Osnovno šolo je obiskoval v Šturjah (4 razrede), potem pa jo nadaljeval pri salezijancih v Stari Gorici: »Vsak dan smo imeli spoved in mašo, enkrat sem šel prej k obhajilu kot k spovedi, pa je bila kazen. Kar trdo so nas držali. Opravil sem 5 razredov gimnazije in dva razreda liceja. Redno sem jih »kuhal«. Profesor filozofije mi je enkrat dal dvojko (že 5 je bila negativna ocena, op. p.), sem vstal, iz žepa potegnil strašilno pištolo in sem ga trikrat »ustrelil«. Padel je kot pokošen, kot mrtev. So ga morali odpeljati v bolnico, pa mu ni bilo nič hudega (smeh). Izključili so me s šole, mama in oče sta se v Gorico odpravila z darili: maslom jajci, pršutom in koj vem kaj še, da so me sprejeli nazaj. Takrat je pač vsega primanjkovalo. Sem bil enfant terrible. Nekaj časa, mislim, da dve leti sem se vozil z avtobusom. Enkrat je v Šempasu šofer izstopil in šel na streho vozila po prtljago, sem sedel za volan spustil zavoro in... končali smo na šempaskem pokopališču. Nisem smel več na avtobus/ potem sem se vozil z vlakom. Tudi tu sem jih kuhal, dvakrat ali trikrat sem potegnil zasilno zavoro. Enkrat v tunelu. Ko se je ustavilo sem zmetal pasje bombice in kričal »ribelli, ribelli...«, vse se je spravilo v tek iz tunela v strahu pred partizani. To je bilo 1942 leta«. Poročen je bil s sedaj pokojno ženo Vando in ima hčerko Majo. Dušan Ščuka, bili ste tudi partizan? Ja, partizan in domobranec (smeh). Po razpadu Italije, imel sem 17 let sem šel k partizanom kot prostovoljec. Bil sem poleg, ko smo na goriškem letališču zažgali letala. Takrat sem bil ranjen v roko, nisem niti vedel kdaj se je zgodilo. Poslali so me domov, imel sem povito roko, v Ajdovščini pa sem srečal politkomisarja Ahaca (verjetno Dušana Pirjevca, op. p.). S pištolo me je nagnal nazaj na fronto, prostovoljci morajo biti v boju, mi je rekel. Prišla je nemška ofenziva, imel sem gnojno roko. Oktobra 1943 sem prišel domov in šel na zdravljenje v goriško bolnico. Trajalo je kar dolgo, saj ni bilo antibiotikov. Šele med študijem sem na rentgenu opazil, da imam v roki kroglo. Maja 1944 sem nadaljeval šolanje (7. gimnazijo) v Gorici, na Zavodu Dante Alighieri. Takrat so me dobili domobranci in me prisilno mobilizirali. Z njimi sem bil v Trstu, potem v Ilirski Bistrici. Junija 1944 so odločili, da sem primeren za njihovo oficirsko šolo v Devinu. V Trstu sem pobegnil k sorodnikom v Barkovljah. Pri raciji, ki jo je opravljala fašistična banda imenovana Collotti, so me aretirali, končal sem za dva meseca v zaporih Coroneo v Trstu. Potem sem se prijavil za delo v Nemčiji in pred odhodom so nas odpeljali v vojaško kasarno. Tam sem opazil, da »kvesturini« z nekimi papirji v rokah kar nemoteno prihajajo in odhajajo. Glede na to, da sem bil kar solidno oblečen, sem si zrihtal en šop papirjev, da bi tudi sam izgledal kot nekakšen uslužbenec. Prav takrat se je začel zračni alarm, Američani so prvič bombardirali Trst. Mirno sem odkorakal iz kasarne. Ponovno sem šel v Barkovlje, od tam pa nazaj k partizanom v Južnoprimorski odred. Po razformiranju sem pristal v 4. bataljonu Bazoviške brigade. Delovali smo na Krasu, bil sem poleg pri bitki za Štanjel. Oče me je nekako spravil na Komando Goriške pokrajine, kjer sem bil del mobilne bolnice, ki jo je vodil dr. Bežek, doma iz Kranja. Za božič 1944 smo se z bolnico vred selili iz Lisjakov na Predmejo. Zjutraj so nas med Kamnjami in Stomaži dobili Nemci. Pokalo je kot za stavo, tudi bolni in ranjeni so tekli. Dobil sem kroglo, še vedno jo nosim v rami. Med begom sem opazil, da mi teče kri po notranjosti desnega rokava, po hrbtu v hlače in po desni nogi v čevelj. Misli sem, da je po meni. Spomnim se, da sem za vsak slučaj med tekom zmolil kesanje, čeprav nisem bil veren. Sila kola lomi! (smeh). Imeli smo enega mrtvega, poleg mene je zbežal le še eden. Nezavesten sem ostal za nekimi skalami zakopan v listje, niso me našli. Ostale so ujeli in jih poslali na delo v Nemčijo, tudi dr. Bežka, ki se je po vojni vrnil. Popoldne sem se »zbudil« in se odpravil do prvih hiš, vem, da sem porabil dosti časa, saj sem do Bratinov v Stomažu prišel že v mraku. Sedem dni sem s še nekaterimi v temi ležal v bunkerju pod neko štalo. Na novega leta dan 1943 je prišel pome Ivan Kodre z Goč, takrat je bil komandir mobilne bolnice in me odpeljal v Pedrovo nad Branikom. Bil sem slaboten, saj sem izgubil veliko krvi, pa so me vseeno kmalu poslali na stražo, saj so ocenili, da gre le za površinsko rano. (Šele, ko sem po študiju medicine, krepko po vojni stažiral na RTG v Ljubljani, so mi na diaskopiji ugotovili, da imam kroglo v desnem ramenskem sklepu in kroglo iz brzostrelke v desni podlahti). Na straži sem zaspal. Kazensko so me preselili na Lokve. Tudi tu se je začela ofenziva in prišel sem domov v Ajdovščino, na Komando mesta. Na sv. Jožefa (15. marec) so me na Planini pri Štrancarjih ujeli domobranci, me ozmerjali s komunistom, jaz pa sem jim kazal medaljonček, ki sem ga nosil, češ, a bi komunist nosil verske simbole.Ponovno sem končal v zaporu v Gorici, 30. aprila pa so nas Italijani, vse politične zapornike, izpustili. Odšli smo v Brda, v Števerjan. Vojak sem bil do avgusta 1946, takrat sem se vrnil domov. Svoboda, študij...? Končal sem 7. in 8. razred gimnazije v Postojni. Poleti 1947 sem delal na ajdovskem radiu Slovensko Primorje, v oddajah za Italijane sem prevajal v italijanščino. Tehnik je bil strasten radijec, zdaj že pokojni Marjan Bavčar. Jeseni 1947 sem se vpisal na kemijo v Ljubljani. Ni mi dišala matematika in fizika, zato sem želel presedlati na medicino, pa so rekli, da je prepozno. Šel sem k ministru, mislim, da je bil Ahčin, in kot partizan sem pač lahko zamenjal smer. Diplomiral sem julija 1953. Postal sem to kar sem - zdravnik. Prva zaposlitev, občutki mladega zdravnika, ko se prvič srečuje s pacienti... Sledila je praksa, stažiranje, ki je trajalo leto in pol. Porodništvo v Postojni, kirurgija in internistika vVipavi, dermatologijavLjubljani, psihiatrija v Polju pri Ljubljani... Po strokovnem izpitu sem postal zdravnik v Ajdovščini. Sama sva bila z dr. Dietzom za celo območ- je. Pacientov je bilo ogromno, delila sva si jih spontano, kot so se pač sami opredelili. Izmenjavala sva se na 14 dni zjutraj in popoldan, seveda smo tudi ogromno predežurali. Na 184 rednih ur se je nabralo dvakrat toliko dežurstev. Ogromno smo odhajali k bolnikom na dom, ni bilo prevozov ne dobrih cest. Dosti smo bili vezani tudi na taksiste, ki so nas vozili po terenu, moram jih kar omeniti: Anton Feigel, Albin Štrancar, Ivan Zavadlav, Bajc.... Sam sem se sprva vozil z lam-breto, poleti in pozimi, ko me je zeblo kot psa, 1957 pa sem si kupil prvi avto. Še sedaj vem, da je imel registrsko številko S - 7675, to je pomenilo, da je bilo v celi Sloveniji toliko avtomobilov, danes jih je že v Ajdovščini toliko, če ne še več. S sabo smo nosili tudi zdravila, ni jih bilo dosti, nekaj pa vendarle. Največ smo zdravili z inekcijami. Tako smo tudi v Črničah imeli eno stanovanje, kjer smo opravljali osnovne preglede, preverili sedimentacijo in pisali recepte. Pač priti smo morali bliže k bolnikom. Saj tudi v starem zdravstvenem domu v drevoredu v Ajdovščini nismo mogli opraviti kaj bistveno več, nekaj že: pregledali smo vodo, zmerili pritisk...Bistveno bolje je bilo po letu 1962, ko se nam je pridružil še dr. Franc Krkoč, ki je prevzel pediatrijo in vse mlade paciente. 1967 ali 1968 nas je okrepil še dr. Rajko Žužek. Okrepila se je tudi zobozdravniška služba. Še bolje pa je bilo po letu 1970, ko smo se preselili v nov Zdravstveni dom, ki pa je imel stalne težave z od-vodnjavanjem. Ob vsakem večjem dežju nas je poplavilo. O, še eno zgodbico ti moram povedati iz teh mladih le t(smeh). V šempeterski ambulanti sem kot stažist 1954. nadomeščal dr. Martinca. Bilo je 1. avgusta, Prišel sem z vlakom, vstopim s tisto torbico v čakalnico, ki je bila nabito polna. Grem proti vratom, ko eden pravi: Šmrkovc, tam zadaj je vrsta. Se ozrem in se postavim v vrsto za možakarjem, ki me je ozmerjal. Sva klepetala, rekel je, da rabi nekaj dni bolovanja, da pripravi in scepi drva, vsi so imeli skorajda podobne »težave«, eden bi pripravljal ozimnico, spet drugi bi rad šel na morje, tako smo se pogovarjali kar nekaj časa. Pa pride bolničar Venčko in reče: Tovariš doktor, kaj pa stojite tu v čakalnici, ne bova začela z delom-Grem v ordinacijo in pokličem prvega pacienta. Nobenega odziva! Odprem vrata v čakalnico, nikjer nikogar, vsi so se ustrašili in odšli, take sem kuhal vidiš(s-meh). Nepoboljšljiv sem. Težave, hude izkušnje, lepi spomini...? Velik problem prva leta moje prakse so bili porodi na domu. Večinoma so bili ponoči. Ženske so hotele rojevati doma, predvsem tiste s predela Gore. Sicer so bile babice na vsakem področju, nekatere z ustrezno izobrazbo, pa tudi starejše brez šol, ki so pač delale iz svojih izkušenj. Pfi kompliciranih porodih, ko je bilo treba tudi rezati, pa je bilo včasih hudo. Raztrganine in prerezane presredke smo šivali brez narkoz ali kakega drugega omrtvičenja-Opremo smo prekuhavali in sterilizirali kar na domovih. Spomnim se (smeh), da sem se včasih z možmi pohecal in jih nagovarjal, da »ga« morajo pokazati, da bom vedel koliko naj zašijem, da bo v postelji tudi potem veselo... Seveda je bilo za porodnice skrbeti tudi naprej, prevezovati itd., takrat ni bilo patronažnih sester. Ogromno smo tudi prehodilf predvsem pozimi in v snegu. Na Gori nisi mogel z avtom nikamof-Tudi po dve do tri ure sem pešačil v snegu nad koleni na Suhi vrh, vem, da je bilo novo leto. Pešačil sem v Strmec (vsaj mislim, da se tako imenuje ta zaselek na Gori), avto sem moral pustiti v snegu pri Kamplcu. Ponoči je bilo. Doma je ležal deček star kakšnih 8 let, s Pljučnico na obeh pljučnih krilih. Smrtno nevarno, če ne bi prišel do bolnice. Toplo so ga zavili, vzel sem ga v naročje in nesel do svojega avtomobila ter ga peljal v bolnico v Šempeter. Ozdravel je, prav rad bi ga še videl, pa ne vem več kdo je bil. K Stomažem smo redno šli »h nogam«, taksisti niso hoteli voziti po razriti makadamski cesti, prav tako ne v Ravne nad Črničami. Spomnim se tudi mojega prvega pacienta, to je bil Knez, doma tukaj blizu na Vilharjevi ulici, pravili smo ji »partijska«, tudi on je bil partizan. Kar peš sem ga obiskoval. Ljudje so seveda tudi umirali, ampak za nobenega nimam občutka, da zanj ne bi naredil vsega, kar se je v tistih časih le dalo. Glej, v tistih časih smo za zvišan pritisk dajali baldrijanove-nove kapljice ali pomirjevala, danes je na voljo 50 različnih zdravil. Edino kar je bilo, je bil dober nasvet: manj mastnega, manj svinjskega, manj slano... Malokdo nted kmečkim življem je to vzel zares ali mogel vzeti zares, jedla se je predvsem svinjina, tudi rastlinsko olje je bilo drago in so za zabelo uporabljali svinjsko mast, tako je to bilo. 1962 sem opravil 3 mesečni tečaj iz pljučnih bolezni na Golniku in potem poleg svoje službe vodil protituberkulozni dispanzer in bil direktor Zdravstvenega doma, do začetka 70. let, ko smo se združili z ZD Nova Gorica. 1976 sem opravil specializacijo iz splošne medicine, učenje in spremljanje stroke pa se s tem seveda ni končalo, stalno sem in še spremljam literaturo in predvsem nova zdravila na tržišču. Ne da pa se več obvladati kakšnih super specialnih vej medicine. Naši pacienti so bili zelo hvaležni ljudje, do nas so bili zelo pozorni. Kamor koli smo prišli so nas pogostili. Vračali smo jim s skrbjo in spremljanjem njihovih bolezni in težav. Poleg zdravstvenih kartonov, ki smo jih seveda o posamezniku vodili, sem imel v glavi »kartoteke« vseh mojih pacientov. Za čase nazaj je bilo tudi značilno, da so se ljudje kar precej poskušali zdraviti sami, te metode se spet vračajo, seveda na drugem nivoju, prej so se »knajpa-li«, kot so rekli. Nismo jim branili, če so le bili dovolj zmerni. Še danes me kdo pokliče in povpraša o svoji zdravstveni nadlogi in mu pomagam, če le morem. Ne smeš pa pretiravati, mlajši kolegi so precej zamerljivi. V medicini ne bi smelo biti zamer, ni važno kdo te zdravi, ko človek rabi pomoč. To me je spremljalo in bi moralo zdravnika spremljati še danes. Kaj je nekoč in kaj danes pomeni Hipokratova prisega, včasih se zdi... Mladi prihajajo s fakultete z ogromnim znanjem. Kar nekaj jih je stažiralo pri meni, tudi zaradi njih sem hotel biti vedno na tekočem. Polni so teoretičnega znanja, jaz pa sem bil prva liga kot praktik, močan praktik. Zdaj pomislim, da bi za paciente morali bolje skrbeti, mogoče več delati, četudi za manjši zaslužek. Biti zdravnik je izreden poklic, v vsakem primeru bi se še enkrat odločil za isto pot, isto delo. Me pa ni nikoli privlačilo delo v bolnišnicah. Tam se odgovornost razprši, zdravnik splošne medicine na terenu pa za svojimi odločitvami in terapijami stoji sam. S polno odgovornostjo. Za dr. Ščuko še danes velja, da je bil izreden diagnostik. Od kod ta talent? Kaj pa vem, če je to talent ali izkušnje. Pomemben je dober spomin, da si zapomniš posamezne pokazatelje in da jih znaš v pravem trenutku povezati, seveda s pomočjo vseh predznanj in gotovo tudi sposobnosti analize in sinteze podatkov. Spomnim se mlade žene na Cesti. Poročena osemnajstletnica. Bila je zelo lepa. K njej so me poklicali po nekaj dneh, ko ji je zatekel cel obraz. Le majhen turček, ki je motil njeno nečimrnost, si je stiskala med nosom in ustnico. Prišlo je do sinus tromboze, ki lahko s tega predela hitro pride do možganov. Prvi hip, ko sem jo videl, sem vedel, iz predavanj in prakse, da jo lahko reši le takojšen prevoz v Ljubljano. To sem tudi ukazal. Bilo je prepozno, umrla je drugi dan v ljubljanski bolnici. Nordijska hoja V Zdravstvenem domu Ajdovščina smo v septembru zaključili s prvim začetnim tečajem NORDIJSKE Hoje. Za začetek nekaj svežih vtisov naših prvih udeležencev tečaja nordijske hoje: »Bilo je lepo. Zahtevno, zanimivo, a z vami prijetno«. » Nordijska hoja je super za celo telo, zaveš se tudi najmanjših mišic.« »Po začetnih težavah, mi je hoja kar stekla, sedaj je le na meni, koliko bo zaživela v mojem vsakdanu. Navdušenje mentoric se je preneslo tudi na nas.« n zakaj nordijska hoja (NH)? Zdravje je pomembna vredna, ki jo je treba nenehno negovati, krepiti in se ji posvečati. Sodoben način življenja prinaša nenehne pritiske in obremenit-VC zato je skrb za naše telo toliko b°lj cenjena in dragocena. Kot eoa najbolj učinkovitih, celovi-bh, varnih in dostopnih telesnih aktivnosti, se tudi pri nas vse bolj Uveljavlja nordijska hoja. To je specifična oblika hoje s palicami, Pti kateri človek posnema naravno hojo ( gibanje rok je takšno kot Pri hoji brez palic, le koraki so nekoliko daljši), kar mu omogočajo Posebej za to ergonomsko oblikovane lahke palice. Nordijska hoja Se ne da izvajati s klasičnimi planskimi - pohodnimi palicami. Primerna in celo priporočljiva je ža vse starostne skupine, ne glede na zdravstveno stanje in raven te-tesne pripravljenosti. Izvajamo jo tahko v vsakem vremenu, zanjo ni Potreben poseben prostor, hkrati Pa na enostaven način poskrbi-n za zdravje in dobro počutje. Pravilne tehnike nordijske hoje Se je potrebno naučiti, za kar po-bebujemo pomoč strokovnjaka, vodnika nordijske hoje. Čeprav se na prvi pogled zdi, da je NH enostavna in preprosta, je lahko pri nepoznavanju njenih osnov neučinkovita ali celo škodljiva za naš organizem. Pri NH je v gibanje vključenih 90% vseh mišic., višja je poraba energije; izboljša se vzorec hoje; za tretjino se razbremeni skočni sklep, koleno, kolk in hrbtenica; tveganje za bolezni srca in ožilja in debelosti se zmanjša; imamo lepšo držo; močnejše mišice; čvrsto in zdravo telo; lepšo postavo; več energije in življenjske moči. V Zdravstvenem domu Ajdovščina nudimo OSNOVNI TEČAJ NORDIJSKE HOJE. Vodijo ga diplomirane medicinske sestre in diplomirane fizioteravtke, ki so izšolane INWA ( International nordic walking association ) vodnice nordijske hoje. Začetni tečaj se bo začel vsak PETEK V OKTOBRU. Cena tečaja je 20eur in zajema: 3 srečanja, uvodno predavanje, vaje, video snemanje, izposojo Polar pulzme-tra, izposojo posebnih nordijskih palic Exel NAV Stride. Za tečaj se je potrebno predhodno prijaviti na E.mail: tamara.kofol@zd-ajdovsci-na-si ali na telefon: 05 36 93 123 ali 051 415 731 (SMS). Vaša najboljša odločitev je, da izkoristite čudovite jesenske dni v naravi in da poskusite; morda bo nordijska hoja, ena izmed številnih gibalnih aktivnosti, ki vas bo navdušila. Zdravstveno vzgojni center OBMOČNO ZDRUŽENJE RK AJDOVŠČINA VAS VABI NA KRVODAJALSKO AKCIJO KI BO V ČETRTEK 04. oktobra 2007 od 7.00-13.00 ure PETEK 05. oktobra 2007 od 7.00-13.00 ure PONEDELJEK 08. oktobra 2007 od 7.00-13.00 ure V DIJAŠKEM DOMU SREDNIE ŠOLE VENO PILON V AJDOVŠČINI KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. MOJA KRI - VARNA K.RI ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR Na krvodajalsko akcijo NE PRIHAJAJTE TEŠČI, jeste lahko nemastno hrano.iS seboj prinesite osebni dokument s sliko! V letih nazaj, so k nam pogosto prihajali starejši ljudje s srbečo in načeto kožo. Povečini so jih zdravili za garje, sam pa sem zelo hitro posumil, da gre za starostno srbečino in izsušenost, to reč pa se zdravi povsem drugače. Spomnim se pacientke, ki sem jo stalno spremljal. Bila je precej močna. Seveda sem redno preverjal njen krvni pritisk. Nekako praviloma se ga meri na levi roki, tisti dan je imela povsem normalnega. Popoldne pa je padla od slabosti. Ponovno sem jo obiskal, ležala je v postelji tako, da sem meril pritisk na desni roki. Bil je izredno povišan. Nisem mogel verjeti. Prekobalil sem se na drugo stran postelje in meritev ponovil na levi roki. Imela je povsem normalnega. Torej: šlo je za nekakšno motnjo v ožilju na levi strani, ki me je zavedla. To sem mladim zdravnikom vedno pripovedoval. Izkušnje pač! Upokojitev, kaj počnete danes? Upokojil sem se 1993. leta. Pravzaprav le za kratek čas nisem bil aktiven. Kmalu sem začel delati, predvsem na Goriškem. Nadomeščanja med specializacijami ali drugih odsotnostih zdravnikov v Braniku, Šempetru, Renčah, Desklah, Novi Gorici, Mirnu. Redno obiskujem varovance v Domu upokojencev v Gradišču pri Prvačini. Praktično delam neprekinjeno. Učim se še naprej. Kaj pa vaše zdravje, ste strasten kadilec, ste pogosto za- hajali k zdravnikom? Ni se mi preveč mudilo k kolegom, če mi je kaj manjkalo. Pa ne, da jim ne bi zaupal, sem pač tak človek. Seveda je tudi meni zdravje tu pa tam ponagajalo. Imel sem težave z želodcem, pa zahtevno operacijo na ožilju (nevrizma) v trebuhu. Pa se je srečno izteklo. Kadim pa od partizanskih let. Včasih je cigareta pomagala, da si pozabil na hrano. Za nekaj časa sem prekinil, pa sem se takoj precej zredil. Potem je šlo spet vse po starem. Še kakšna zanimivost, ki bi je ne kazalo pozabiti? Če sem že rekel, da sem jih kuhal, ti povem še eno. Doma so nam stalno kradli grozdje. Očetu, lekarnarju, sem rekel, naj mi da nekaj, da bom nanesel na grozdje, da ugotovim kdo je tale »barabin«. Dal mi je fenolftalin. »Tisti, ki zoblje naše grozdje, bo prišel k tebi z drisko in bo potožil, da vidi vijolično in rumeno«. S »flitarco« sem ga razpršil na latnik. Prišel je že drugi dan. Moj znanec, če ne celo prijatelj. Pa ne bom povedal kdo je bil. Drisko sem mu pozdravil s sedemdnevnim postom, z vodo, čajem in prepečencem(s-meh). Z Dušanom Ščuko bi se dalo pogovarjati in zapisovati njegove peripetije ter zdravniške izkušnje ure in ure. Klepetala pa sva skoraj dobesedno pod latnikom pri njihovi hiši v Šturjah, kjer se sprošča z delom na vrtu, tistega dne je nabral fig in grozdja. Klepetal je Ivan Mermolja Dejan F u rl a n PodracjaSf^ 031/ 659-203 Servis In montaža * hladilnih naprav klima naprav toplotnih črpalk * gosp. aparatov pralnih strojev pomivalnih strojev hladilnikov Avto Batič Testne vožnje pred Mercator center Kromberk 29.09.2007 od 9.00h do 18.00H V MESECU SEPTEMBRU IN OKTOBRU UGODNO FINANCIRANJE DO 84 MESECEV! POLO je lahko vaš brez pologa in stroškov odobritve ter rizičnega sklada. Fox že od 7.763 € Polo Sl že od 9.980 € Golf Sl že od 15.740 € Modeli Sl s prihrankom do 2.500 €. <22E2> $ t 98? AVTO BATIČ Magdalena Batič s.p. Tel.: 05/36613 69 Goriška cesta 41 Faks: 05/365 9318 5270 AJDOVŠČINA E-Pošta: avto.batic@porsche.si Ko razmišljate o menjavi Volksvvagnovega avtomobila se odločite za kakovost, odločite se za pooblaščenega prodajalca in serviserja AVTO BATIČ Ajdovščina :e/ razno Plavanje dojenčkov Jesenske serenade Marko Volk, absolvent Fakultete za šport, doma iz Ustij pri Ajdovščini, se pri svojih 25. letih, še najbolj posveča nogometu, v glavnem pri delu z mlajšimi selekcijami Nogometnega kluba Primorje. Vendar pa namerava, s profesorico športne vzgoje, Mojco Drnovšek iz Kranja, zaplavati v nekoliko drugačne vode. Skupaj bosta že prihodnji mesec prinesla v našo dolino, dokaj uspešen projekt Plavalne zveze Slovenije z imenom Plavanje dojenčkov. reza organizirano, tedensko VJučenje plavanja dojenčkov, ki poteka v skupinah z do deset sodelujočih dojenčkov, seveda s pripadajočo mamico in sicer v dveh starostnih skupinah; v prvi čofotajo dojenčki stari do enega leta, v drugi tisti dvakrat starejši. Marko, ki si je prvih izkušenj z plavajočimi dojenčki nabral v Ljubljani pravi: »Gre za navajanje dojenčkov na vodo, za prijetno druženje mamic in seveda za spoznavanje vseh z novimi zvoki, okusi, vonji. Socializacijski moment je odločilen, kakor tudi ugodni učinki plavanja pri razvoju in rasti, predvsem kolkov, naših najmlajših. Do svojega 10. meseca imamo ljudje namreč sonožni odriv nekako prirojen, če ga ne razvijamo, se ga moramo kasneje, šele po tretjem letu, ponovno priučiti. Pri tem lahko porabimo, preden znamo, tudi do 8000 gibov« Vadba poteka v ogrevanem (32 stopinj C ) bazenu, napolnjenem z neoporečno vodo. Dojenčki so opravljeni v neoprenske kopalke. Vaje niso prezahtevne. Sodelavka Mojca dodaja: »V prvi polovici oktobra bomo organizirali uvodno predavanje, kdaj in kje točno predavanje bo, lahko izveste na številki 031 483 107, vsak torek in četrtek med 10.00 in 12.00 uro, na predavanju bomo predstavili vse podrobnosti, tudi kje in kdaj tečaj bo, ali v Ajdovščini ali v Vipavi, ipd.« Dodajmo, da je plavanje zdrav šport in da verjamemo, da bodo dojenčki, ki so bazenčka v maminem trebuhu vajeni, na tečaju bolje razvijali svoje mišičevje, kakor glasilke... tekst Mitja Tripkovič, foto PZS so tudi letošnjega Kimavca božale ušesa tankočutnih gostov dvorca Zemono pri Vipavi, da so se dve sredi zapovrstjo bogatejši poslavljali v noč. 'i 9. so imeli čast prisluhniti X koncertu Ensemble 4SA-XESS; Lev Pupis, Tomislav Žužak, Primož Fleischman in Dejan Prešiček so s sopran, alt, tenor in bariton saksofonom pričarali slovenske narodne v jazz preobleki in navdušili, tudi s pevskimi vložki. Pa se brana poezija povezovalke Tine Uršič dotakne še zavesti gostov, ko jih spomni, da nismo edini rojeni, s kamnitim srcem, topih čustev in praznih besed. 26. pa se izbrana družba prepusti vokalni skupini Ad libitum. Enajst pevcev pod umetniškim vodstvom Andreje Martinjak v debelo uro dolgem koncertu napolni dvorec s staro glasbo, ko ubrane zvoke deli v različnih sestavih. Nit besede tokrat plete Dejan Pevčevič, ki zagotovo pri-lije ognja zaključnemu aplavzu, pa je tudi ta serenada toplo sprejeta, četudi gostje dodatka niso dočakali. Tako je Zveza kulturnih društev Ajdovščina v sodelovanju z Glasbeno mladino ljubljansko z izbrano glasbo in umetniško besedo serenad prevesila gostom dvorna večera letošnje jeseni-V želji, da prihodnje leto zvoki jesenskih serenad ponovno obarvajo dolino, LaraSa Društvo Most V mesecu oktobru se tudi za slušatelje Univerze za tretje življenjsko obdobje začenja novo študijsko leto. Pripravili smo program, ki članom omogoča aktivnosti za pridobivanje novih znanj in različnih ustvarjalnosti.. Poleg vseživljenjskega učenja bodo naše dejavnosti usmerjene na področje socialne razsežnosti, kar pomeni organizirano delovanje kroga ljudi z medsebojno pripadnostjo. Krog, ki se odziva na aktualna dogajanja in se v njem pretakajo izkušnje ter medsebojna pomoč. Poglavitni cilj delovanja pa je osebnostna rast posameznika in iz nje izhajajoče prilagajanje družbenim spremembam za kakovostnejše medgeneracijsko sožitje. Potrebe po takih dejavnosti obstajajo v vsakem okolju, tudi našem. Zato si bomo v društvu še naprej prizadevali poiskati za člane koristna in zanimiva področja ustvarjanja in izobraževanja ter najti nove oblike organiziranega druženja. Pridruži se nam lahko vsakdo, ki si želi aktivno preživljati svoje tretje življenjsko obdobje. Poletne počitnice so za naše člane minile brez šolskega učenja, vendar ne brez dela. Pripravili smo kar nekaj samostojnih kulturnih prireditev ali smo na njih sodelovali. Skupina ŽAR z dramskimi nastopi, likovnik na razstavi v Krminu, kamnoseki pa z odprto kamnoseško delavnico na prireditvi Vipavska trgatev v Vipavi. Ročno obdelovanje kamna so.si številni obiskovalci ogledovali z velikim zanimanjem. Potrditev, da smo na pravi poti. Dora Furlan Vetrišče Bojan Bizjak Zakauu5ky Jesen je tisti čas, ko se začno tišine gostiti in se vonji spreme-šajo v neko novo zrelino. Povsod se stvari polagoma umirjajo in pripravljajo na nek nov presno-vek. Postanemo zamišljeni in kar nekako stišani. Zdi se mi, da je napoved za to jesen, da nas bo zajela zanemelost, prav posebna zanemelost, ker.... Cene, cene, cene ... Tisti, ki smo okušali inflacijsko bezla-nje osemdesetih, dobro vemo, kako zveni ta pesem, to večno ponavljanje, da so šle cene spet navzgor. In ljudje smo najbolj ogorčeni, če se pojavljajo višje cene pri vsakodnevnih nakupih, torej pri osnovnih živilih. Velik ekonomski teoretik Marx je zapisal, da je vrednost delovne sile vrednotena s cenami osnovnih živil, kar je do neke mere logično za tiste, ki režirajo velike profite. Vendarle je problem mnogo bolj kompleksen in ima več ekonomskih vzrokov, nekaj pa tudi povsem političnih. Kadar je nekega živila na tržišču malo, tedaj je povsem logično, da mu bo cena zrasla. Prav tako pa mu bo nekoliko porasla, če se tako odloči država, ker na ta način dobi dodaten prepotreben davčni priliv, kajti skozi DDV, ki je prisoten tudi pri vseh osnovnih živilih, se nakaplja nekaj več denarja v pajčevinasto državno blagajno. In na ta način je denar zagotovljen brez dodatne administrativne prisile, brez nepotrebnega uvajanja novih zakonov in amandmajev in brez dolgega prerekanja v parlamentu. Birokratska logika tukaj pač sklepa, da morajo ljudje jesti vsak dan, kar je seveda res, vendar imajo ljudje omejen adaptacijski potencial, kar je že ničkolikokrat dokazala zgodovina družbenih nemirov. Profitno gospodarstvo pač ne upošteva limitov, ki se na osebni ravni drugače odražajo v realnem vsakodnevnem življenju. Motivacija porabništva je res nekakšen generator razvoja, vendar ima svoje omejitve, še posebej takrat, kadar se vsakodnevno življenje podraži in postanejo potrošniki zgolj reproduktivno motivirani, torej imajo veliko težav že z samim preživetjem. Takšna dinamika porabništva, kot smo ji bili priča, v zadnjih nekaj letih, seveda ne vzdrži na dolgi rok, saj je logično, da se pojavi zasičenje, ki za seboj potegne tudi nekatere nove probleme: prevelika količina odpadkov, velike migracije delovne sile, ekološko škodljivost in podobno. Tukaj je premalo prostora, da bi pedantno razčlenil ta problem. Vsi mi, ki smo skusili socialistično porabništvo, se lahko spomnimo, da je nekdanji jugoslovanski delavec delal približno 15 do 20 minut za štruco kruha, danes pano, res pa je tudi, da je v osemdesetih bilo potrebno dati štiri povprečne delavske plače za barvni televizor, da o avtomobilih sploh ne govorim. Hrana je osnovna dobrina in je zato močan adut v ekonomskopolitičnih kalkulacijah. Evropa se je soočila s fenomenom, da je kljub visoki tehnološki razvitosti pridelave hrane, zašla v neko tržno nelogičnost, kjer so regije, ki nimajo dovolj osnovnih živil in tam pač cene naraščajo, kar se seveda odrazi tudi v drugih državah Evropske unije. Slikovit primer je nemška mlekarska industrija, ki se je še pred dvemi leti spopadal z velikimi viški, zdaj pa hlasta po mleku, dobesedno hlasta. Do takšnega manjka je prišlo, ker so nekateri mlekarji začeli izvažati mleko na kitajsko tržišče, seveda cenovno uravnoteženo, z minimalnim dobičkom, ker so pač prodajali velike količine. Posledica takšnega izvoza se je hitro pokazala na domačem tržišču. Cena mleka je poskočila in vseh mlečnih izdelkov, tudi. Kitajska in Azija nasploh sta čedalje bolj industrijsko razviti in zato hlastata po osnovnih živilih. Na Kitajskem je kmetijska proizvodnja v zadnjih letih upadla za kar nekaj procentov, ker se pač prebivalstvo koncentrira v industrijskih središčih. Kitajci so dojeli, da lahko zaslužijo tudi z lastno tehnologijo in z sprejemljivimi industrijskimi izdelki in ne zgolj s paradižniki in fižolom in rižem, pa še kakšna ribo zraven. Tistega, ki preprodajajo osnovna živila ne zanima, kdo bo končni potrošnik, njim je pomeben samo posel, kar je ekonomsko upravičeno, za nacionalno ekonomijo pa pogubno. Azija nasploh pokupi vse tržne viške evropske prehrambene industrije, ki si seveda mane roke, tudi na računa ohlapnejše inšpekcijske kontrole v azijskih državah, kjer so konzumenti manj zaščiteni kot Evropejci. In tako lahko živilska industrija proda tudi izdelke, ki so v Evropi že prepovedani zaradi določenih aditivov. Prav smešno se sliši, da se cena hrane poveča zaradi pospešene prodaje, ampak logično pa je. Naša domača prehranska politika se ravna po globalnih nihanjih, pa tudi po lokalnih. Osnovnih živil pridelamo skoraj dovolj, pa še vedno premalo. In tukaj se lahko vprašam: koliko subvencij so dobili pridelovalci pšenice, koruze, krompirja, koliko pa vinarji. Verjamem, da bodo nekateri jezni, če napišem, da so bili vinarji doslej pretirano podpirani, z neko, meni nejasno strategijo, čeprav je Evropa preplavljena z vinom. Dogajalo se bo, no, nekaj namigov je že, da bodo sedaj vinarji prejemali subvencije za uničevanje vinogradov. Lepo vas prosim, kje je tu logika!? To niso zgolj politčnoekonomske odločitve, to je pač neka strategija, ki nima realnih ciljev in zasleduje le trenutni ekstraprofit. In potem se ljudje zgražajo, če je kruh dražji, in to isti ljudje, ki so njive spremenili v vinograde ... No, pr* vsaki štruci kruha ima še najmanj zaslužka konkreten pridelovalec zlatega zrnja, vsi ostali pristavijo svoj piskrček. Zanimiva bi bila kalkulacija, koliko posrednikov je od njive pa do domače mize. Nedvomno so tukaj trgovci tudi tisti, ki si naberejo nekaj sala na račun prepotrebne vsakodnevne potrošnje, ampak te bi še najlažje ukrotili s primerno zakonodajo, kar bi seveda vrglo slabo luč na ustroj demokratične države, ki ima omejene kompetence Pfi urejanju tržnih relacij, kar je za neke segmente družbenega telesa sila oteževalno. Tudi v tržni ekonomiji se dogaja dogovorna tržna strategija med karteli in večjimi gospodarskimi konglomerati, kar je za potrošnika sila neprijetno, saj bo moral stvari plačati, če hoče ali ne. Problem je v tem, da vrednost dela pada, cene pa naraščajo, v tem je glavni problem, ampak o tem kdaj dru-gič. Veste kaj, privoščite si nasmeh ob kozarčku, pojete več pršuta, domačega, kot pa kruha, pa bo. No, zakonec pa: Ko so prišli povedat francoski kraljici Antoinetti, da narod nima dovolj kruha, jih1 je zabrusila, naj jedo pa potico ...Končala je pod giljotino! center farna vipava M wDm&m . n .... »{iMUaaj 'VU'.. J^MJ 5BA _______________ Meine Weit. ^ LgfH^g ]L° ]f ^ i r SUPERMARKET FAMA VIPAVA : OB NEDELJAH ODPRTO OD 7.30 DO 12.00 bm ■ e mm (Hrulili [M££\ WlXS!7E\ wca^Bm0 pSGigj^aamD^j^ttip^ OB gGsjja?;^]© °p®d3»5safi gtKgeOsp^fflfe^ŽM® 02fa paiBSD^žS dB [»fesmMfe [o](K2fi(3s^ UGODNA i(SS£\ Qii320GiEr£B38 ©20 a(3i]©°e02 Mercator agrooprema Goriška cesta 13, Vipava tel.: 05 36 44 868 KLETARSKA OPR^A - UGODNO: a PECLJALNIKI, KADI PVC S \ f ČRPALKE IN FILTRI ZA VINO Hp wii ffl UGODNO ZA JESENSKO SETEV: MINERALNA GNOJILA NPK M Š SEMENSKA PŠENICA IN JEČMEN Možnost plačila z Mercator pika kartico TUDI NA 12 OBROKOV BREZ OBRESTI 12 oglasi Poreba gsritti tcrobiniraBO & 100 faa) 5 2 - 7.8. Emisija CO?: 530-188 g/kcn. Slika je ctmbcte*. wwtt .r.issan.ai ijerrinaMM/ vet o darilih, zavarovanjih in o scdeiovanju v nagradni igri na vvMv.vzajemna.si ali na brezplačni fteviik- 030 2i m Vzajemna Jaz zate, ti zame. Izbrala sva! NLB Stanovanjski kredit Zdaj ste vi na potezi! Pokličite kreditne komercialiste na telefonsko številko 080 15 85. www.stanovanjskikredit.si j mam.. NLB Skupina ■ -ji ^ f ^ ^ ■ " V# Odlični, zdravi sadni sokovi, nektarji in pijače Pingo z dodanimi vitamini in minerali. Okusi, ki ugajajo otrokom in odraslim, za zdravje, vitalnost, rast in aktivno življenje. 100 % jabolčni sok z dodanim kalcijem; • sadni mix nektar z dodanimi 10 vitamini; • pijača jagoda in črni ribez z dodanim železom. Zabavajte se in uživajte sokove Pingo! 13 oglasi Ponudba: bograč, krače, svinjska ribica s panceto in česnom, divjačinske jedi, različne mesne in zelenjavne posebnosti in še mnogo, mnogo več.. Vina: Cigoj, Agroind, Marc, Ronk, Guerila in še več... Sprejemamo rezervacije za MARTINOVANJE Info: 05 3668610, 041 622 514, repse.gorazd@siol.net Urnik: Ponedeljek in Tbrek zaprto, Sreda-Sobota od 12. do 22., Nedelja od 10. do 22. Nova poslovalnica - železnina Metra d.o.o na Vipavski cesti 17/b v smeri Ajdovščina - Vipava pri odcepu za Žapuže. MEtra* Metra, d.o.o, Cesta na Lenivec 37 6210 Sežana, tel/. 05 73 11 381 e*maii: infG@metra-sexana.si PE AJDOVŠČINA, Vipavska cesta 17/b tel.: 05 36 81 030 fax: 05 36 81-031 e-mail: ajdovscina@metra-sezana.si Delovni čas: pon.- pet. 8.00 -17.00, sob. 8.00 -12.00 BOGATA PONUDBA ORODJA IN OPREME MAKIJA KOTNI BRUSILNIK F125 ik^{5^ PNEUMATSKO VRTALNO KLADIVO HR2450T SDS + SAMOZATEZNA GLAVA že za 225,33 C 54.ooo sit PRODAJA INDUSTRIJSKEGA IN GOSPODINJSKEGA PLINA TLAČNI ČISTILEC Z GRELCEM HDEm 440HVV KLADIVC HR2450T ZELO UGODNA PONUDBA DS SVEDROV ‘ NABIRALNIK f že za 62,55 EUR 14.990 srr AKUMULATORJI MOLL ~ inverterji TELVVIN MEHANIZMI ZA DRSNA VRATA ELEKTROMACHINEN VELIKA IZBIRA ❖ profilov za konstrukcije ❖ strešne kritine - trapezne pločevine od 1,22 €/m2 2.690,OOslt termo izolacijskih panelov ❖ ročnega In električnega orodja ❖ barva WS-plast za kovano železo <* varilnega programa ❖ transportnih trakov •> polikarbonatnih plošč ❖ pocinkana vinooradniška žica vseh vrst, benzmal žica metabo KOTNE BRUSILKE VRTALNIKI UDARNA KLADIVA. OLJA BARDAHL - 5L 10W40 že za 40,56€ 9.720 sit - 1L SINTRONIC 5W50 za štiritaktna visokozmogljiva mot. kolesa že za 10,0 .2.415 sit - 1L za dvotaktne motorje že za 13,16€ 3.264 sit ... I Potrošniški kredit do 24 mesecev do zneska 1.251,88€ 300.000 sit, obrestna mera 6,5% AKCIJA MREŽE FARMER Im, 1,2m, 1,5m AlfaRomeo 156 SportVVagon AlfaRomeo 166 2.4 JTD 17 AlfaRomeo 166 2.4 JTD BI- BMWX-53.ODXSENON.NAVI, Citroen Xsara Picasso 2.0 HDI Fiat Doblo 1.9 JTD SX MODEL Volvo V-40 1.9 D,KLIMA, Volvo V-70 2.4 05 OPTIMA, 1.9 JTD ALU 17.M0DEL 2004, ALU. BI-XENON.NAVI, KLIMA, XEN0N.ALU 16 , KLIMA, KLIMA, 39.900,-EUR, letnik 04, model 05. AVTO M ATS K A 2004, KLIMA, 7.990,- EUR, 8.400,- EUR, letnik 02, z KLIMA, 19.400,-EUR, letnik 05, KUMA, 10.300,-EUR, letnik 03, 15.400,- EUR, letnik 05, z 12.990,- EUR, letnik 04, z zgarancijo KLIMA, 9.700,-EUR, Ietnik04, z letnik 03, z garancijo garancijo zgarancijo Fiat Punto 1.9 JTD SPORTING, Fiat Stilo 1.9 KUMA,7.400,-EUR,letnik04,z 7.600,- EUR, 9arancijo garancijo Fiat Stilo 1.9 JTD AVI. KUMA Fiat Stilo Multiwagon 1.9 JTD Fiat Ulysse 2.0 JTD. KLIMA, DVNAMIC, 7.600,- EUR, letnik ACTIVE, KUMA, 8.700,- EUR, 11.400,- EUR, letnik 03, z 03, z garancijo letnik 05, z garancijo garancijo Ford Focus C-Max 2.0 TDCI Renault Megane Scenic 1.9 Subaru Impreza 2.0 KARAVAN TREND, KLIMA, 11.400,-EUR, DTI, KUMA, 6.300,-EUR, letnik 4WD, KLIMA, 5.200,- EUR, letnik 04, zgarancijo 01,zgarancijo Ietnik98,zgarancijo Ford Focus Karavan 1.8 TDCI, Ford Focus Karavan 1.8 TDCI Ford Mondeo 2.0 TDCI 5 Ford Mondeo Karavan 2.0 Hyundai Galloper 2.5 TD, Mazda 6 Sportcombi 2.0 TD VW Beetle 1.9 TDI, KLIMA, VW Golf IV 1.4 16V, KLIMA, KUMA,7.800,-EUR,letnik04,z ZETEC, KLIMA, 7.800,- EUR, VRATNI.RADIO MP3, KLIMA, TDCI GHIA MODEL 2004, KLIMA,9.300,-EUR,letnikOO,z MODEL 2004 USNJE. 10.700,- EUR, letnik 02, z 4.900,- EUR, letnik 98, z garancijo Ietnik04, zgarancijo 12.400,- EUR, letnik 05, z KLIMA, 10.400,-EUR, letnik03, garancijo XSENON.AVT.KLIMA, 11.900,- garancijo garancijo Mitsubishi Golt 1.3, KLIMA, Mitsubishi Pajero 2.5 TD Mitsubishi Pajero PININ 1.8 Mitsubishi Space Star 1.9 DID, Peugeot 307 XR PLUS 2.0 HDI, Peugeot 307 Break 2.0 HDI, Volvo S-60D5 OPTIMA MODEL 2.200,- EUR, letnik 97, z INTERCULER, 2.100,- EUR, GDI,KLIMA,8.200,-EUR,letnik KLIMA,6.200,-EUR,letnikOl,z KUMA,9.500,-EUR,letnik04,z KLIMA,8.990,-EUR,Ietnik03,z 04,KLIMA, 13.700,-EUR,letnik garancijo Ietnik91,zgarancijo 00,zgarancijo garancijo garancijo garancijo 03,zgarancijo Volvo S-70 2.5 TD, KLIMA, 5.100,- EUR, letnik 97, z garancijo Feugeot 307 Break 2.0 HDI Renault Clio 1.5 DCI, KLIMA. Renault Clio 1.5 DCI, KUMA, Renault KangooExpress 1.9 D, Renault Megane Grandtour 1.5 Nissan X-Trail 2 0 ELEGANCE VW Polo 1.9 SDI KUPLJEN V Škoda Favorit 1.3 GLX WT. KUMA model 04, 9.300,- 6.700,- EUR, letnik 04, z 6.800,- EUR, letnik 04, z 3.600,- EUR, letnik 01, z DCI CONF. AUTENTIOUE, AVT. KLIMA. ALU 16 letnik 2001 SL0’ KLIMA, 8.500,- EUR, Letnik:1994, velj. 15.01.2008 EuR, letnik 03, z garancijo garancijo garancijo garancijo KLIMA, 8.900,-EUR, letnik 04, z 1-1,990,-EUR zgarancijo letnik 05, zgarancijo 290,-EUR nigarancije garancijo i op 0^*8» U! AOa °Wnq«A »U«) ®SA •« 14 marketi farna vabijo SUPERMARKETI FAMA V V DAJALNA NA PLAČI AJDOVŠČINA RKET ŽGAVEC SPODNJA IDRIJA SUPERMARKET FAMA SEŽANA SUPERMARKET FAMA VIPAVA MARKET FELIČE BUKOVJE MARKET PO DVE LB COL MARKET ZAN ŠEMPAS MARKET FAMA KANAL VSAK PONEDELJEK DO KONCA LETA Vsak ponedeljek, do konca leta 2007, vam za nakup nad 50 € podarimo bon za 10% popust, ki ga izkoristite ob nakupu naslednji ponedeljek! Če je ta nakup večji od 50 €, pa prejmete tudi nov bon za popust naslednji ponedeljek. Popust ne velja le za nakup cigaret. Bon za popust prejmete ob nakupu na blagajni marketa. 15 šport Slovenski jadralni padalci odlični Poletna specialna olimpiada Dvojna zmaga v Turčiji! Anja na Kitajsko Slovenski jadralni padalci v hitrostnih preletih so na četrti letošnji tekmi za svetovni pokal, ki je bila v turškem Kayseriju, spet dosegli izjemen uspeh. Ponovila se je zgodba z Japonske, kjer je Slovenija s Primožem Podobnikom in Urbanom Valičem dosegla dvojno zmago, le da sta tokrat na najvišjih stopničkah stala Urban in Aljaž Valič (Kovk Ajdovščina) pred tretjeuvrščenim Stefanom Wyssom iz Švice, Podobnik (Polet Nova Gorica) pa je zasedel osmo mesto. Ekipno se je Slovenija uvrstila na drugo mestu. paki na 2. preizkušnji kasneje zbral in z dobrimi nastopi v nadaljevanju osvojil končno 7. mesto. V skupnem seštevku svetovnega pokala je Urban Valič obdržal tretje mesto, Podobnik je zdrsnil s četrtega na peto, Aljaž Valič je šesti. Vodi še vedno Švicar Christian Maurer pred rojakom Andyjem Aebijem. V ženski konkurenci je v Turčiji slavila Švicarka Anja Kroll pred Nemko Ewo Wisniersko in Poljakinjo Klaudio Bulgakow. Slovenska jadralno padalska reprezentanca se je v razvrstitvi narodov prebila na 2. mesto za vodilno Švico in s tem dokončno uvrstila med elitne države tega športa. Še pred tremi leti je Slovenija imela v svetovnem pokalu samo enega tekmovalca, s prihodom mladih in obetavnih jadralnih padalcev pa dobiva nove razsežnosti. Naslednja preizkušnja in hkrati zadnja v letošnji sezoni bo oktobra v Argentini. Gašper Prevc Tirata Valič sta pred odho--Ddom v Turčijo podpisala sponzorsko pogodbo z družbo MasterCard, to pa jima je očitno dalo še dodatna krila, sta v Turčiji Po 6 tekmovalnih preizkušnjah deklasirala celotno jadralno padalsko elito. Glavno prednost v skupnem točkovanju v Turčiji si je Urban Valič priletel na drugi preizkušnji, kjer je večina tekmovalcev napravila napako in končala na sredini 70 km dolge preizkušnje. Aljaž je bil do predzadnje preizkušnje na 6.-10. mestu, z zmago na predzadnji tekmi pa se je povzpel takoj za brata. Slovenski uspeh v Turčiji je dopolnil zmagovalec iz Japonske Primož Podobnik, ki se je po na- V začetku oktobra se bo Ajdovka Anja Pirjevec udeležila poletne specialne olimpijade na Kitajskem, kjer bo sodelovala na tekmovanjih v plavanju. Premrla Vojka v Vipavi in seveda starši. Njihova vloga ni majhna, saj je za tak podvig potrebno veliko prevozov, organizacije in raznih priprav, ki potekajo že več let. V zadnjih mesecih pa se Anja s pomočjo svoje mentorice in staršev še bolj intenzivno udeležuje priprav, treningov in tekmovanj v plavanju, kjer dosega dobre rezultate. Anjino sodelovanje na Olimpijadi so z donacijami podprli: Občina Ajdovščina, NKBM d.d., Lozej d.o.o., Fluid d.o.o., Taxa d.o.o., Instalacije d.d., Mlinotest d.d., MD TRADE d.o.o.,Lipica turizam d.6.o,Pučka Ivanka in Koren Milena. Zaželimo Anji srečno pot in čim več športnih uspehov na Kitajskem, o katerih bomo seveda v vsakem primeru zapisali tudi v Latniku. imi A nja je varovanka VDC xVa j d o v š č i n a-V i p a v a, enota Vipava kjer jo spodbujajo in nudijo vso ustrezno podporo, njeno športno pot pa še posebej spremlja mentorica profesorica Tanja Princes z Zavoda Janka Kolesarski maraton Plesni večeri Vipava Pod tem naslovom bo odslej Krajevna skupnost Vipava prirejala plesne večere za ljubitelje plesa in plesne glasbe, ki bodo vsako drugo in četrto soboto v mesecu v dvorani kulturnega doma. Začetni, otvoritveni ples bo v soboto, 13. oktobra, od dvajsete ure do polnoči. Glasba bo pred-vajana s CD-ejev. Telesni večeri so namenjeni J- predvsem šolanim plesalcem, ki jih v našem prostoru niti ni lako malo kot bi si sprva mislili. Leta niso pomembna, ker je tu povezovalni element plesna glasba. Njo bodo sestavljali izključno Plesni ritmi standardnih plesov ( blues, slow fox, fox trot, angleški tn dunajski valček, naša polka in bfugi), latinsko-ameriških(sam-ba, rhumba, mambo, tango, cha-cha-cha, salsa in drugi), ter disko Plesov (swing, jife, beat, disco-bustle, rock n roli in drugi). Dandanes je malo možnosti, da bi kje zaplesali, razen na plesnem tečaju samem. Hoteli in restav-tacije ne ponujajo več plesne ali vsaj kake druge glasbe, kot so to Počeli še globoko v socializmu, recimo petindvajset ali trideset let nazaj. Arhitekti danes ne vključujejo plesnih površin v svoje prejete, če pa jih - kot se je zgodilo v najnovejšem hotelu v Postojni ' hotelir postavi po plesišču mize! Potem pa se dogaja, da pripravijo Ples kar med mizami, na hodnikih, avlah in drugih neprimernih Površinah, ki so, kot po pravilu, °benem vse premajhne in z ne-Ustreznim podom. Težava je tudi Pfi ansamblih, ki največkrat po-nujajo enoličen ritem, ki ti kmalu Ugotavlja, da boš zdaj-zdaj doživi izpah desnega kolka. Ta enolični ritem obsega še danes tudi ^5% t.i. jugonostalgične melodije, k' je sicer lahko prijetna za uho, ne more pa zadovoljiti plesalca. Njihova glasba zadovoljuje samo •teplesalce na plesišču, ki morda poleg foxtrota obvladajo samo še ritkanje. Tako sem letos na morju doživel, da so se italijanski plesalci, ki imajo bogato plesno kulturo, takoj umaknili s plesišča, ko je bila na vrsti dalmatinska nostalgika in me spraševali, kaj se pleše na ta ritem. V Ajdovščini deluje že šesto leto zapored gospa Suzana Kugonič, profesorica s svojo plesno šolo »Mravljica« in se je skozi njo zvrstilo že lepo število plesalcev. Potem je tu, v Vipavi, Uroš Uršič, ki vodi tečaje salse in drugih plesov po krajevnih skupnostih. Dolgo je tu prisoten tudi Boris Rebula iz plesne šole »Rebula« iz Gorice, oz. Šempetra, ki vzgaja že osnovnošolske otroke v plesnem duhu. Pri njem so plesalci tudi z dvajsetletnim stažem, ki vztrajajo tudi zato, ker nimajo kje plesati. Močno je prisotna tudi plesna šola »Urška«. Bili so še drugi poskusi plesnih učiteljev, ki pa so se obdržali le za kak tečaj ali dva. Na visoko profesionalnem nivoju bo gotovo imel svojo ponudbo tudi Miša Cigoj iz Ajdovščine, plesalec svetovnega formata, ki bo verjetno že to sezono odprl vrata svoje plesne šole. Tisti, ki še vedno cincate, imate prav sedaj čas, da se vpišete h komu od naštetih, saj se z oktobrom, če ne že prej, začenjajo tečaji in plesna sezona nasploh, samo na plakate bodite pozorni. Druga alternativa, v dolgih zimskih večerih, ki sedaj prihajajo, je sedenje na kavču pred televizorjem! Že v lanski sezoni je prišlo do pobude predstavnikov KS Vipava, - izpostavil bi predvsem profesorico glasbe, Vlasto Lokar - Lavrenčič in Borisa Lična, predsednika Krajevne skupnosti, ki je sedaj na občini tudi referent za kulturo -, da bi pripravili nekaj »na višjem nivoju«, da bi se v Vipavi »nekaj dogajalo«. (Sam menim, da se pri nas marsikaj dogaja, tudi na zavidljivi ravni). Uspeli so izpeljati tri plesne večere za razne priložnosti z živo glasbo, tisti silvestrski pa je bil najodmevnejši. Tople vode res ne gre več izumljati, pač pa bi rad samo prenesel na domača tla plesne večere na način, kot ga izvaja Festivalna dvorana v Ljubljani, ki ima že 50 letno tradicijo, saj so tam plesale že naše babice. Take dvorane, s parketom po tleh, kot je v Vipav, ni od Gorice do Kopra. Plesni večeri niso profitno naravnani in temu primerna bo tudi vstopnina. Plesalcem bo na razpolago tudi priročni bife. Verjamem, da bomo s ponudbo pritegnili ne samo domače plesalce ampak tudi tiste iz širše okolice, od Nove Gorice, Idrije, Postojne, Divače in Sežane, saj tudi tam nimajo kje plesati. Torej: Vabljeni! Jurij Makovec Po poteh obeležij vojne 1991 Območno Združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina in Vipava, Združenje veteranov SEVER severne Primorske in Pokrajinski odbor Zveze veteranov vojne za Slovenijo severno Primorske, smo v nedeljo, 16. septembra s startom ob 9. uri organizirali in izvedli prvi kolesarski maraton »PO POTEH OBELEŽIJ VOJNE 1991 «. Izvedli smo ga v čast vsem udeležencem osamosvojitvene vojne 1991 in v počastitev 60. obletnice priključitve Primorske matični domovini. TVTamen maratona je predivi vsem rekreacija in druženje, ohranjanje vrednot, medsebojnega sodelovanja ter spoštovanja in utrjevanja vezi med obema veteranskima organizacijama udeležencev vojne za osamosvojitev Slovenije leta 1991 ter obujanje spominov na težke in krvave dogodke iz druge svetovne vojne. Pričetek maratona v vasi Vrhpolje pri Vipavi ni naključje. Prav na tem prostoru med Dupljami in Vrhpoljem so se leta 364 izvajali zadnji boji med vzhodnim in zahodnim rimskim cesarstvom. Leta 1943 so v vasi Vrhpolje nemški okupatorji z obešanjem usmrtili 11 partizanov , ki so jih zajeli na nanoški planoti v znameniti nanoški bitki in, ne nazadnje, so se krajani Vrhpolja 1991- postavili v bran tankovski koloni JLA, o čemer priča tudi spominsko obeležje. Pot nas je vodila iz Vrhpolja skozi Vipavo, mimo Goč, skozi Spodnjo Branico, Dornberk, Volčjo Drago, Bukovico, Bilje, Vrtojbo, Šempeter, Rožno dolino , Novo Gorico (kjer je bil kratek postanek in okrepčilo), Kromberk, Črniče, Selo, Ajdovščino do vojašnice Janka Premrla Vojka, kjer je bil cilj. Po končanem zaključnem ceremonialu so nam pripadniki EVOJ-a vojašnice JPV Vipava pripravili zelo okusno okrepčilo. Sledilo je klepetanje, druženje in obujanje spominov na osamosvojitveno vojno 1991. Zaključne želje so bile - nasvidenje naslednje leto. Predsednik organizatorja: Ivan Marc kultura Hiša mladih festival 1. šolski dan v Za nami je prvi ajdovski festival mladih ustvarjalcev, poimenovan Hiša Mladih Festival! Glede na vzdušje in pozitivno energijo, ki jo festival prinesel v mesto, si lahko le želimo tudi drugega festivala v letu 2008! TJestival se je pričel v petek z sejo JT Mladinskega sveta Ajdovščina, katere so se udeležili tudi predstavniki Občine Ajdovščina. Žal se je festival pričel z najbolj nezaželeno novico in sicer, da bomo morali mladi stavbo zapustiti v mesecu maju 2008, saj bo odslej namenjena drugim namenom, zaenkrat pa v Ajdovščini še ne obstaja alternativna lokacija v katero bi se mladi naselili. Dogajanje se je nadaljevalo na Kaš-evem letnem vrtu z elektronsko ponudbo dveh ustvarjalcev iz Hiše mladih, DJ Muskio in DJ Enrico Dalila, ki izhajata iz Studia Hiška Soundsystem. Na trenutke so se jim na tolkalih pridružili člani zasedbe Mi famillia in s tem še začinili odlično vzdušje. V soboto se je dan pričel z manjšo čistilno akcijo, CMD-jevo delavnico risanja, ter z razstavo umetniških del nastalih v Hiši Mladih. Skozi celoten popoldan pa se je odvijal turnir v babintonu, ker smo zmagovalca dobili šele okrog osmih zvečer. Glasbena ponudba se je pričela ko so na festivalski oder stopili Elodea, za njimi so prišli Minotaver, nadaljevala in zaključila pa naj bi se z skupino Harry, vendar pa so vmes posredovali policisti Policijske postaje Ajdovščina, ki so zaradi nejasnosti okrog trajanja festivala, dogajanje, na bučno negodovanje publike, zaključili. Nedelja, ki je prišla, je pomenila zadnji festivalski dan in obenem tudi zaključek dogajanja v sklopu Letnega vrta 2007, ki ga je pripravil Klub ajdovskih študentov. Ob 21.30 so letni vrt najprej navdušile pevke iz pevskega zbora Plejade, ozračje je nato še pogrel Rok Škarabot s svojo skupino, čast zaključka festivala in obenem Letnega vrta pa je pripadla skupini Sašo&Robi in Mežnarji, ki so publiko z obilo pozitivnega naboja ■pripreljali v začetek meseca septembra. Za prvi ajdovski festival mladih ustvarjalcev lahko rečemo, da je odlično uspel, izpolnil vsa pričakovanja in obenem dokazal, da obstaja tudi v našem mestu obilo mladostnega zanosa, pozitivne energije in ustvarjalne kulture, ki pa se jim žal obeta bridek konec ali pa umiranje na obroke. Naj živi Festival Hiša mladih 200 8! nn 10 let čipkarske šole na Colu Čipkarska šola Idrija je na Osnovni šoli Col odprla svoj oddelek organiziranega kleklanja pred desetimi leti. T~> ila je sreda, v novembru JD1997. leta, ko sem prvič prestopila prag eolske OŠ, obložena z vzorci, čipkami in učnim načrtom. Otrokom sem želela prikazati klekljanje kot nekaj lepega, kot nekaj, kar se da narediti. Že v prvem tednu sem dobila 28 prijavnic. Tako smo začeli, vsi na začetku, vsi brez predznanja. Srede so postale naš zaščitni znak. Na prvem srečanju smo vsi začeli s kitico: posukati, prekrižati in zatisniti ... in tako trikrat okrog bule. Nato slepi ris, ris z notranjimi in zunanjimi postavki, do prvega idrijskega risa in ročkov. Med šolskim letom so se pridružile še nove učenke in celo dva učenca, tako da je prvo šolsko leto zaključilo 51 otrok. Pripravili smo prvo razstavo s povabilom: Pozdravljeni v pravljični deželi Idrijske čipke! Razstava je bila lepo sprejeta. Že po prvem šolskem letu je sledila tudi prva zmaga na Čipkarskem festivalu v Idriji. Od tu naprej smo rasli, ne toliko po številu klekljaric, ampak po velikosti in zahtevnosti izdelkov. Vključevali smo nove tehnike, dodajali nove materiale in nastajale so nove in nove umetnine. Vsako leto smo se udeleževali državnega tekmovanja v Idriji in osvajali prva mesta ter druge odlične uvrstitve. Pridno smo hodili tudi na tek- movanja v Železnike, na njihove Čipkarske dneve, in se domov spet vračali z odličnimi uvrstitvami. Po treh letih klekljanja se je pokazala potreba, da se začnemo dobivati dvakrat tedensko. Vedno bolj smo bili vpeti v delovanje Čipkarske šole. Sledilo je potovanje na Dansko, kamor sta potovali tudi dve učenki s Cola. Sledilo je družabno srečanje vseh oddelkov Čipkarske šole v Idriji, ob 125. obletnici Čipkarske šole. To je bila za eolske učenke zanimiva izkušnja. Vsi smo uživali. V tem času se je pokazala potreba, da se tudi v Podkraju organizira pouk klekljanja. Na Col in v Podkraj so prišle tudi nove moči - učiteljice klekljanja, ki so sejale seme lepe in kvalitetne čipke: Marija Rupnik Hladnik, Maja Svetlik, Sonja in Tanja Tušar ter Katarinca Lampe, ki me je nadomeščala v času moje odsotnosti. V tem času so se klek-Ijanju pridružile nove vsebine, in sicer Tehnika čipkanja, ki jo je poučevala Metka Fortuna, in kasneje jaz sama. Risanje vzorcev sta poučevali Maja Svetlik in Ana Vončina. Prav s temi narisanimi vzorci smo sodelovali na raznih mednarodnih natečajih, v Belgiji, Italiji in Sloveniji. Sodelovali smo tudi na natečaju združenja Slovenskih klekljaric in vseh, ki imajo radi čipko. Prav zadnje leto je bilo veliko truda vloženega v avtorsko čipko, in sicer na temo modnih dodatkov, klekljanj exlibris, sodelovanje pri nastajanju modne kreacije na temo Kačji pastir. Tudi letos dve učenki potujeta konec junija v Francijo. Izdelali smo kar nekaj čipk, ki so si prislužile geografsko poreklo. Ob vseh naštetih aktivnostih pa bi rada dodala še nekaj. Klekljanje ni samo nastajanje čipke, klekljanje je druženje, ustvarjenje prijateljskih odnosov, učenje vrednot: vztrajnost, delavnost, potrpežljivost, pomoč drug drugemu in - nenazadnje, smo družina, ki živi, se veseli uspehov in sprejema slabe trenutke. Čipke niso nekaj, kar bi nastalo od danes do jutri. Ene nastajajo tedne, druge mesece, tiste največje umetnine tudi leta. Trudimo se jih izdelati najboljše, po svojih najboljših zmožnostih, zato moramo ceniti trud več kot 120 šolskih otrok, ki je v desetih letih na Colu vstopilo v čarobni svet čipke, v katero poleg nešteto ur dela vložiš tudi del sebe, del srca. Če bi čipke znale pripovedovati zgodbe, jih ne bi bilo konca, kajti vsaka čipka jo ima: zgodbo o trudu, ki je v čipko vložena, o vseh utrganih klekljih, o težavah s kvačkanjem in še mnogih drugih dogodkih. Ob koncu bi rada omenila še tri klekljarice, ki letos zaključujejo deseto leto šolanja - to so: Monika Tratnik, Petra Tratnik in Valentina Tratnik. Iz deklic so postale prave gospodične, zaljubljene tudi v klekljanje in lepe čipke. Res smo mladi, vendar smo v tem času veliko pokazali. Ob tej priložnosti velja zahvala vsem učenkam in učencem, ki so obiskovali čipkarsko šolo. Zahvala pa velja tudi staršem, ki otroke spodbujate in podpirate na klek-Ijarski poti. Anka Jamšek Šmarjah Pa se je začelo zares. ...Prvi šolski dan! Šolski zvonec je zazvonil tudi v Šmarjah, idilični vasici na robu ajdovske občine. Prag ružnice Osnovne šole Dobravlje sta v ponedeljek, 3. septembra prvič prestopili dve deklici. Polni pričakovanj in sanj. Oolo, ki se trudi, da bi svojim i3šolarjem ponudila enako kvalitetno znanje in poučevanje, kot na sosednjih velikih modernejših šolah, bo v letošnjem šolskem letu obiskovalo šest učencev do tretjega razreda. Za njihovo dobro osvajanje znanja in veščin potrebnih za življenje bo skrbela učiteljica Nadja Ipavec. Vpis v omenjeno šolo je iz leta v leto manjši, čeprav otrok ne primanjkuje. Starši pravijo, da zaradi tega, ker nimajo omogočenega želenega in prepotrebnega podaljšanega bivanja za otroke po pouku. Morda ne bi bil odveč premislek o starem slovenskem pregovoru ki pravi: »V slogi je moč«. Če bi vsi šmarski otroci obiskovali svojo matično šolo, potem se za slednje ne bi bilo treba bati in boriti. Pa tudi kakšna kuhana domača »mineš-trca« in kaj podobnega za pod zob bi se našlo, saj šolo dnevno obiskuje tudi kuharica, ki bi z veseljem napolnila lačne želodčke. Kakorkoli že -zakaj ne bi poskusili že letos? Obdržati šolo v svojem kraju ali vasi pa bi moralo biti najpomembnejše, saj je šola navadno center in duša okolja, kjer prebivamo in živimo. Upam, da se šolskemu zvoncu v Šmarjah v prihodnje nasmihajo boljši časi z novimi rumenimi ruticami in drugimi podobnimi pričakovanji ter sanjami. Letos nam je bilo na prvi sončen šolski dan lepo. tekst in foto Tamara Paravan Baletna predstava Vsakega septembra, že nekaj let zapovrstjo, se na ŠibeniŠki ulici zgodi lep kulturni dogodek. Posvečen je našemu županu Marjanu Poljšaku ob njegovem rojstnem dnevu, pripravijo pa mu ga prijatelji. Ker je skozi leta dogodek postal stalnica, se je širil tudi krog obiskovalcev, obrobje starega mestnega središča tako vsakega septembra poživi prijetna kulturna prireditev. T etos smo bili vsi, ki smo se i_amed množico napovedanih prireditev odločili za obisk večerne predstave na trgu Šibeniške ulice, prijetno presenečeni ob dobri organizaciji ter bogastvu predstave. Svoje delo sta predstavila dva soseda iz Šibeniške - Sergej in Svetlana, baletna učitelja, ki sta nam s svojimi učenkami pričarala zanimive in čarobne baletne zgodbe. Preko 200 obiskovalcev je navdušeno pozdravljalo plesalke, kasneje pa se je večer razvil v pravo rojstno-dnevno praznovanje. Vse najboljše, župan! sh kultura Naravoslovni večer četrtošolcev Dan, noč Naravoslovni dan je potekal v sklopu predmeta Naravoslovje in tehnika. Učence je snov tako prevzela, da bi se o njej kar naprej pogovarjali. Nekateri učenci so veliko vedeli o vesolju, planetih •n pojavih, z nekaterimi pojmi pa so se soočili prvič. Zanimivo je Pri pouku bilo, ko so učiteljice v razred prinesle maketo Zemlje in žarnico, ki je ponazarjala Sonce. Že to jih je motiviralo, da so $i v šolski knjižnici poiskali knjige, da bi o temi izvedeli kaj več. izdelali so plakate, ki sedaj krasijo učilnice. T Tčenci četrtih razredov so po vJ končanem sklopu učenja o Soncu, njegovem gibanju in nastanku dneva in noči izvedli še naravoslovni dan ali bolje rečeno naravoslovni večer. Skupaj s starši in učiteljicami Majo Bitežnik, Izidoro Černigoj, Ester Kovač - Schlegel in Marjetico Stopar so si ogledali nebesna telesa in pojave. Tistega dne dopoldan so imeli redni pouk, popoldan pa so se vrnili v šolo. Tu so si z učiteljicami ogledali sonce in sence, jih med sabo primerjali, risali senco ob določenem času, rešili nekaj nalog... S seboj niso pozabili prinesti nekaj pripomočke, kot so daljnogled, zatemnjeno steklo, saj sonce lahko opazujemo samo skozenj, ker si lahko drugače poškodujemo oči. Sonce namreč premočno sveti za naše občutljive oči. Po končanem delu v šoli in malici so se nam pridružili starši, pohvalno je, da jih je bilo veliko. Skupaj smo se peš odpravili na Parkirišče pred Tovarno Lipa, ob cesti proti Lokavcu. Iskali smo namreč prostor, ki ne bi bil preveč svetlobno onesnažen. Najprej smo se vsi skupaj udobno namestili in si ogledali okolico. Opazovali smo čudovit sončni zahod. Primerjali in merili smo senco, ki se je daljšala, zapisali, orisali In označili barve, merili čas sončevega zahoda, tekmovali v opazovanju zvezd. Z daljnogledom smo si ogledali Luno in opazovali nebo v njeni okolici. Ob 19.30 se je pojavila na nebu Prva zvezda. Profesor Sašo Žigon, ki je s sabo pripeljal šolski teleskop, je povedal, da je prva zvezda pravzaprav planet Jupiter, ki se na našem nebu vedno prikaže prvi po sončnem zahodu. Že čez nekaj trenutkov se je na nebu prižgala druga zvezda - Vega. Tisti, ki so imeli dober vid, so jo kmalu videli. Ostali so se še nekaj časa trudili, preden so jo našli na nebu. Za opazovanje planetov je svoje teleskope prineslo tudi nekaj staršev, tako da smo si naš edini naravni satelit Luno lahko hitreje ogledali. Skozi teleskopsko kukalo pa nismo gledali samo Lune, opazovali smo tudi Jupiter in njegove štiri lune. V teleskopu smo ga videli kot manjšo piko, okoli katere so bile še štiri pikice. Našega opazovanja pa s tem še ni bilo konec. Poiskali smo Veliki voz. Natančno smo si ga ogledali. Skupaj smo poiskali zvezdo Severnico in našli ozvezdje Kasiopeje, ki je podobno črki W. Trudili smo se tudi, da bi našli Rimsko cesto, a je bilo nebo preveč onesnaženo s svetlobo. Spoznali smo, da ima napredek in vsa moderna tehnologija poleg dobrih tudi nekatere slabih lastnosti. Domov smo se odpravili polni lepih doživeti, o vsem smo seveda zapisali nekaj vtisov.Delo smo zaključili v razredu naslednji dan, kjer smo naša spoznanja uredili. Z naravoslovnim dnem so bili zadovoljni tudi starši, saj so imeli možnost ogledati si Luno in planet Jupiter skozi teleskopsko kukalo. Izidora Černigoj Fotografije: Marjetica Stopar POHOD - ROMANJE »Peš z LOZIC na SVETO GORO« sobota, 6. oktober 2007 začetek ob 4:00 pred župnijsko cerkvijo svetega Frančiška Ksaverija na Lozicah Romanje bo potekalo skozi vasi Zgornje vipavske doline (Podnanos, Podraga, Lože, Ust)e, Dobravlje) po pobočju Čavna preko Grgarja na Sveto Goro. Najbolj vztrajne čaka 12 Ur hoje, vsi ostali pa se nam lahko pridružite kjerkoli med potjo. Na sami poti bo organizator poskrbel za hrano in pijačo ter spremno vozilo. Romanja se bo udeležil tudi domačin, jezuit Miran Žvanut, ki bo ob prihodu na Sveto Goro daroval sveto mašo v baziliki Kraljice svetogorske. C nedeljo, 7. oktobra, bo potekalo tudi tradicionalno romanje župnij Lozice in Šent Vid ' Podnanos na Sveto goro. Da bodo lahko pohodniki pričakali romarje, bo na Sveti gori iz sobote na nedeljo tudi možnost prenočitve. Pfevoz nazaj proti domu si organizira vsak sam. V primeru številčnejše udeležbe bosta organizatorja lahko poskrbela tudi za avtobusni prevoz. Stroške hrane krijeta društvi, prenočišče pa si krije vsak sam. Sv°jo udeležbo obvezno (zaradi hrane in prenočišča) sporočite vodji romanja (Boštjan Nabergoj) do nedelje, 30.septembra. Lepo vabljeni na prvo organizirano peš romanje na Sveto goro iz naših krajev! OŠ Dobravlje na Danskem Odpotovali smo 18. septembra, z letališča v Benetkah.19 učencev 9. razreda in dve učiteljici. Že sam polet z letalom je bil posebno doživetje, saj je večina učencev med oblake poletela prvič. Z letališča v Kobenhavnu smo se odpeljali proti zahodu otoka Zealanda, v vas Vallekilde. ^Thun so nas pričakali učenci X - gostitelji in učitelji privatne danske osnovne šole »Vallekilde Horve Friskole«. Na drogu pred šolo je poleg danske ponosno vihrala tudi slovenska zastava. Sledilo je veselo snidenje s starimi znanci (danske prijatelje smo v Dobravljah gostili aprila 2007) in spoznavanje novih obrazov. Za lažjo premostitev zadreg je poskrbela ravnateljica šole Lisbeth Frederiksen, ki nas je povabila k slavnostni večerji v šolski večnamenski prostor. Jedi so skrbno pripravili starši, saj šolske kuhinje nimajo. Učenci so se nato odpeljali na domove k svojim gostiteljem. Naslednji dan smo preživeli v naravi, v bližini Isefjorda, v t.L »Nature School«. Pod strokovnim vodstvom so si danski in slovenski učenci pripravljali obrok iz »naročja« narave. Oskubili so ptiče, odrli zajca, nasolili ribe, zamesili testo za kruh in ga obogatili s sesekljano koprivo, ki so jo prej -z nekaj nerganja- nabrali v bližini. V maso za palačinke so vmešali očiščen in sesekljan šipek in lešnike. Iz jabolk, hrušk in bezgovih jagod pa so pripravili nadev za palačinke. Na voljo je bil tudi čaj iz vodne mete. Sledilo je cvrenje, pečenje, kuhanje, nato pa seveda kosilo. Slovenci smo ga jedli pod dežniki, Dancev pa kapljice niso motile. Četrtek smo preživeli v glavnem mestu Kobenhaven. V bundah smo se fotoaparatom nastavili ob Andersenovi morski deklici, nato pa pohiteli na obisk k slovenskemu veleposlaniku g. Gabrovcu. Ta nam je povedal veliko zanimivega o življenju Dancev in delu slovenskega veleposlanika ter nam postregel s sokom in prigrizkom. Imenitno se nam je zdelo, da smo bili tam do sedaj najmlajši obiskovalci. Bližal se je poldan in z njo menjava straže pred kraljičino palačo Amalienborg. Ogledali smo si tudi cerkev z mogočno kupolo Frederikskirken v bližini, nato pa se vkrcali v ladjo za ogled mesta z vodne perspektive - moderna operna hiša in še nastajajoče novo gledališče, pa mogočne stavbe: borza, parlament, mestna hiša... Ker za dežjem vedno posije sonce, in se to zgodi včasih tudi na Danskem, so barve meščanskih hiš ob kanalu vzdolž Nyhavna zasijale v vsej svoji lepoti. Sledil je čas za nakupovanje v smislu: vse zapravil, kupil nič. Cene so na Danskem namreč zelo, zelo zasoljene, dvakrat ali trikrat višje od naših. V petek so potekale dramska, likovna in glasbena delavnica ter izdelovanje nakita in športne aktivnosti v naravi. Učiteljici sva prisostvovali pri pouku, zvedavim učencem predstavili Slovenijo in jih naučili nekaj slovenskih besed (v zameno za nekaj danskih). Popoldne so se učenci z družinami odpravili na različne kraje - nekateri tudi v znameniti park Tivoli v glavnem mestu. Menda je bilo nepozabno. Sobota je bila sončna in topla. Ravno pravšnja za izlet z ladjico na otok Nekselu, skupaj z gostitelji in njihovimi družinami. Povzpeli smo se na zahodno obalo, za katero so značilne strme pečine. Na vsakem koraku so grmi zrelega, temnordečega šipka.Na otoku živi le 17 ljudi, včasih so imeli svojo šolo, sedaj pa se ljudje ob praznikih zbirajo le še ob luteranski cerkvici. Poslovilni večer, ki je sledil, se je začel s skupno večerjo, ki so jo pripravile gostiteljske družine. Na voljo je bilo vsaj dvajset različnih jedi čudovitega izgleda in odličnega okusa. Sledil je kulturni program. Dancem smo ob spremljavi harmonike zapeli pesem, jim v znak hvaležnosti in prijateljstva podarili slovensko drevo - lipo, ki jo bodo spomladi zasadili ob novozgrajenem prizidku šole. Razšli smo se v nedeljskem dopoldnevu, polni čudovitih vtisov in novih spoznanj o sebi in drugih, vsestransko obogateni. In z gotovostjo: Še se bomo srečali, se videli še kdaj! Katja Bone Biotehniška šola Edinstveni v srednjem, poklicnem in nižje poklicnem izobraževanju Primorskem Qmo šola, ki s svojim zaokrože-Onim posestvom in specializiranimi učilnicami tvori moderno izobraževalno središče. Imamo nove, dobro in sodobno opremljene prostore. Velik del izobraževanja izvajamo v laboratorijih, slaščičarski in kuharski delavnici, na 14 ha velikem posestvu, v vinski kleti z lastno predelavo grozdja, v čebelnjaku, hlevu za drobnico in na pašniku. Organiziramo različne oblike izobraževanj za mladino in odrasle na področju kmetijstva in živilstva. Opravljamo in potrjujemo tudi nacionalne poklicne kvalifikacije. Po potrebi šola sodeluje tudi z osnovnimi šolami, preko mednarodnih programov pa tudi s številnimi šolami v tujini. Z novim šolskim letom je prišlo do sprememb tudi na novi Biotehniški šoli v Šempetru pri Gorici. Tako je sedaj že bivša Srednja poklicna in tehniška kme-tijsko-živilska šola dobila novo ime in prišla pod okrilje razširjenega Tehničnega šolskega centra (TŠC). Kljub spremembam pa dijaki tudi v poletnih mesecih niso pozabili na svojo ustanovo, ki jo z veseljem obiskujejo, saj jim le-ta nudi možnost za uspešno nadaljnje vključevanje v družbo in usposabljanje za nadaljnje življenje. Dijaki so se v poletnih mesecih udeležili tudi tekmovanj iz praktičnega znanja v svoji stroki in družabnih iger, ki so se odvijale širom Primorske, regijskega tekmovanja Mladi in kmetijstvo in zasedli prvo mesto, tekmovali so tudi v košnji na Banjšicah, kjer so se uvrstili na tretje mesto v ženski ekipi, v kmečkih igrah pa so bili odlični - prvi. Dijaki smeri živil- na področju biotehnike na ski tehnik so sodelovali na etnološkem in kulturnem tekmovanju v Novem mestu, slaščičarji pa so se pomerili na gostinsko turističnem zboru v Termah Čatež in zasedli tretje mesto, kot predstavniki šole pod različnimi mentorstvi pa so sodelovali tudi na različnih razstavah ter na predstavitvah lokalnih televizij, kjer so v živo predstavili svoja praktična znanja. Najboljšim dijakom smo omogočili, da se udeležijo mednarodne izmenjave dijakov. Tako je skupina petih dijakov tri tedne nove izkušnje nabirala na eni izmed srednjih šol v Španiji. V letošnjem šolskem letu bodo imeli dijaki v okviru izbirnih vsebini možnost obiskati tudi različne mednarodne sejme ter svetovno znanega proizvajalca traktorjev Steyr iz sosednje Avstrije. Glede na to, da se je šolsko leto dobro začelo in da so se dijaki nekoliko »odpočili od šole«, so nova spoznanja in izkušnje, ki so jih dijaki pridobili v preteklem šolskem letu in ki jih bodo nadgradili v letošnjem, skušali prenesti v svoj vsakdanjik. »BIOTEHNIŠKA ŠOLA je prijazna šola v prijetnem okolju, kjer vam nudimo lepo besedo in veliko priložnosti za pridobivanje znanja in osvajanje poklicnih spretnosti«, poudarja ravnateljica mag. Mojca Novak Simonič. Metod Štrancar 18 ultura Negovan Nemec Dvajset let pozneje V Pilonovi galeriji se je petek, 31. avgusta odstrla druga od niza razstav del Negovana Nemca, tokrat poimenovana Rdeče in črno. Dogodki, združeni pod naslovom Dvajset let pozneje naj bi obeležili obletnico tragične smrti kiparja ter umetnika in njegovo ustvarjanje znova priklicali v spomin ljudi. Qpominske prireditve, hom-O mag e prvemu akademsko izobraženemu kiparju povojne generacije na Goriškem, so se pričele z odprtjem nove postavitve stalne zbirke v obnovljenem ateljeju koncem letošnjega aprila, kjer je potekala tudi druga slikarska in kiparska kolonija študentov in diplomantov iz različnih likovnih akademij naslovljena Prebujanje narave. Prva v ciklu razstav, ki z različnimi izbori kiparjevih del predstavljajo njegova najbolj značilna dela, se je odprla v začetku avgusta na Ljubljanskem gradu. Po Rdečem in črnem se je dogajanje nadaljevalo v začetku septembra s prikazom male plastike v Mestni galeriji v Novi Gorici, zaključilo pa se bo v februarju prihodnjega leta s pregledno razstavo v Galeriji Velenje. V novogoriški galeriji je v septembru zgodbo o Nemcu dopolnila tudi premiera filma, nastalega po scenariju Jadranke Šumi in v režiji Matjaža Žbontarja. Kustosinje razstav in avtorice predstavitvenih besedil o Nemčevem opusu ter življenju in ustvarjanju - Milena Koren Božiček, Irene Mislej, Nelida Nemec ter Pavla Jarc so si koncept razstav zastavile kot predstavitev posameznih segmentov njegovega opusa na bolj študijski in intimen način. Na Pilonovi domačiji pred- stavljena serija malih in velikih skulptur, zajetih pod skupnim imenom Destrukcije, je nastala po potresu v Posočju. Ob največji skulpturi tega cikla Rušenje I je dr. Nace Šumi zapisal, da »se je tukaj Negovan Nemec na usoden način srečal s smrtjo, s smrtjo kot nevidnim, a slutenim, vsekakor pa dokončnim.«. Skozi zaostren kontrast črnih, neobdelanih lesenih ploh in rdečih delov telesa se odražajo občutki tesnobe, nebogljenosti in smrtnega boja. Deli telesa, ujeti v horizontalne, vertikalne in diagonalen konstrukcije, ki so na prvi predstavitvi serije v galeriji Meblo leta 1978 šokirali s svojo neposredno in pretresljivo govorico, tudi danes skozi kiparjevo intimno, iskreno doživljanje ter dramatično podajanje opominjajo človeka na njegovo ranljivost in nemoč ob soočanju z neusmiljeno in brutalno močjo narave. Po besedah dr. Mislejeve je cikel »ne le dokaz o avtorjevem globokem razmišljanju o življenju in smrti, je tudi izraz njegove visoke likovne občutljivosti in hkrati mojstrstva pri zasnovi in kompoziciji v kiparstvu, ki absolutno presega le harmonijo lepih, elegantnih oblik.«. O mali plastiki iz serije Poetika v kamnu, ki je na ogled v novogoriški Mestni galeriji, je Milena Koren Božiček v katalogu zapisala, da je marmor s svojo snežno belino Negovana Nemca »vznemirjal kot izrazilo rodovitnosti, organskih oblik in nadrealistični princip formalnega razvoja in asociacije sramežljivih silhuet in svobodnih mehkih oblik« ter da je predvsem mala plastika v tem žlahtnem materialu »izzivala goriškega kiparja v njegovem iskanju popolnosti.«. Razstave spremljajoči dvojezični katalog je izšel v sodelovanju vseh treh galerij in pod urednikovanjem Mateje Poljšak Furlan, z besedili Milene Koren Božiček, Irene Mislej in Nelide Nemec. Avtorja fotografij sta Primož Brecelj in Egon Kaše, oblikovanje pa je delo Adende d.o.o. TC Foto: Primož Brecelj »... do pastelov in nazaj« V soboto 15. septembra je Lična hiša iz Ajdovščine praznovala četrto obletnico svojega delovanja. Ob tej priliki je bilo odprtje razstave priznanega prof. arhitekta Janeza Suhadolca iz Ljubljane z naslovom »Od računalnika do pastelov in nazaj«. S krajšim klavirskim koncertom je večer obogatil mladi pianist Anže Vrabec in številni udeleženci odprtja so bili deležni dvojnega kulturnega užitka.. Tanez Suhadolc, dolgoletni pro-I fesor na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, nam je poznan tudi po obsežni zbirki stolov iz lastne oblikovalske kreacije in izdelave. Poleg tega piše v razne publikacije, na njegovih popotovanjih peš, s kolesom ali s čolnom na vesla, pa nastajajo tako imenovani popotni pasteli. In na razstavi je vse povezano z njegovimi oljnimi pasteli o katerih pravi, da so »potovalna tehnika«. Čeprav pri svojem delu računalnika ne uporablja in svoje načrte in predloge še riše s svinčnikom, barvicami, rapido-grafi, tušem, ravnili in šestili na papir pa je, kot sam pravi, pionir »umetniške« rabe računalnika na Slovenskem. S profesorjem Janezom Lesjakom sta daljnega leta 1971. snovala pri takratnem Republiškem računskem centru na računalniku CDC risbe z umetniškimi ambicijami. Ob spominu na stare čase, mu je prišlo na misel, da bi kakšen svoj pastel nekoliko »cepil« z današnjo računalniško tehnologijo. Izbral je pastel »Palača Pitti« v Firencah, ki ga je naslikal na lanskem popotovanju s kolesom po Italiji. V posebnem okvirju je na razstavi predstavljen original, predstavljena je sorazmerno velika računalniška povečava in potem še osem računalniških transformacij osnovne podobe. Avtor prepušča presoji publike, da ugotovi, katera transformacija je boljša od originala. Avtor o svojih pastelih pravi: » Vsi so nastali mimogrede, na mojih popotovanjih peš, s čolnom na vesla ali s kolesom. Iz razumljivih razlogov so to izdelki skromnih razsežnosti. Po tej strani sem umetnik malega formata. Na splošno velja prepričanje, da so moji pasteli veseli izdelki. To mi je všeč. Pri slikanju s pasteli čisto nič ne trpim in nimam nobenih ustvarjalnih bolečin, ki menda spremljajo vse »ta prave« in »ta zaresne« slovenske umetnike. V resnici jih delam kar tako iz veselja in za kratek čas. Mislim, da gre za zmerno ekspresionistične podobe. V času ko prevladujejo takšne ali drugačne instalacije, bodiarti, hapeningi in projekti vseh vrst, je to precej zapoznela usmeritev. To me ne moti. S svojimi podobami nimam namena spreminjati ali kako drugače določati umetniških tokov na Slovenskem, po svetu še toliko manj. Sam o umetniški vrednosti svojih izdelkov težko sodim.« Vabljeni torej v Lično hišo do 13. oktobra, ko bo svojevrstna in zanimiva razstava ogled in gotovo boste uživali ob zares veselih in barvitih izdelkih. Niko Ličen VOCES8 je v Ajdovščini polepšal fantovski večer mnogim, ki so 13. dan kimavca prisluhnili angleškemu mešanemu oktetu. Ti /Tladi pevci ter pevki iz Londona IVA in okolice so zagotovo potrdili odličnost in izkušenost v interpretaciji tako angleške renesanse in romantike kot mjuzikla in črnskih duhovnih, od zabavne glasbe do vokalnega jazza. Sprehodili so se med ponudbo svojega tretjega albuma, produkt letošnjega februarja, z naslovom ‘Od Gibbonsa do Gershwina’. In navdušili, da so hvaležni gostje po dveh sklopih devetih priredb bili deležni še treh nagradnih, preden so zadovoljni izstopili ‘s pojočega vlaka’ v noč. Tako je na izven abonmajskem krožniku Zveza kulturnih društev Ajdovščina dobrodošlo popestrila kulturno vokalno ponudbo doline. LaraSd Akvareli in reliefi so v petek, 14. septembra, obogatili galerijo Doma krajanov v Vipavskem Križu in zbranim potrdili, da umetnosti klic v posamezniku nikdar ne zamre. Na prvi pogled raznolika avtorja druži samouk, ko dobršen del življenja svoj dar puščata 'vstran' in se posvečata vsakdanjemu kruhu. Pa ju sla ustvarjanja le premami. lesenimi površinami in prehod k temnejšim barvam. Medtem Marjan Miklavc z akvareli razkriva optimistični realizem Njegova dela, svetla in lahkotna, izžarevajo preprosto ljubezen do življenja, ko so plod številnih popotovanj od domačega Krasa prek premajhne Slovenije do večjih evropskih in svetovnih prestolnic. In skice utrinkov dobršnega dela sveta gledalcu široko odpirajo vrata obzorij. Jankovi lesorezi so v pritličju galerije v vipavskem Križu zagotovo nepropustna podlaga Marjanovim akvarelom v nadstropju višje, četudi umetnika ne bi bila prijatelja in pevca. In preden se je družabni del odprtja razstava prelil v grajsko klet so dogodek zgledno popestrili mladi glasbeniki, kvartet harmonik Glasbene šole Sežana, da sta gostiteljico pohvalila tudi sama avtorja. Še na ogled. LaraSa Naša zmagala Na letošnjem festivalu Slovenska popevka 2007, ki se je odvijal v slovenskem hramu kulture, Cankarjevem domu v Ljubljani, je strokovno komisijo s skladbo Naravne sile, prepričala, Damjana Golavšek, ki si je z družino postavila dom v naših Gabrjah, kjer so jih domačini vzeli za povsem svoje, kar potrjuje dejstvo, da so P° zmagi vsi v en glas dejali: Naša je zmagala. Skladba, ki je avtorsko delo soproga Karla Novaka - Čarlija in Damjane Kenda Hussu je prejela veliko nagrado RTV Slovenija za najboljšo skladbo v celoti. Pesem je bila prvotno namenjena muziklu za otroke Čarovnije - Protipackarije, ki bo predstavljen konec leta, vendar se je Damjani, ko je poslušala glasbo in besedila, utrnilo, da bi lahko z njo nekaj povedala tudi odraslim. Seveda bo skladba ostala tudi del otroškega muzikla. Ksimeroni anko Sila v svojih stvaritvah po-I ustvarja realnost na eni ter oživlja bajke in ustno izročilo na drugi strani, večkrat pa združi elemente obeh, da sredi posameznih kraških jam ugledamo hudiča, ki preganja nebodigatreba. Rad potuje po domišljijskem svetu in ob tem raziskuje korenine Krasa, Divače in okolice. Lesorezi Sile tako presegajo mejo rezbarjenja in že prehajajo v tridimenzionalne podobe, tudi kipe, ki nakazujejo bližino gimnastičnih veščin. V njegovem ustvarjanju že lahko zaznamo tudi izziv soočenja s tršimi ivana, biseri 19 »Jaz sem ta biser našel kar v sebi« »Drugačnost« (pisano v narekovaju), je v življenju zdravih ljudi zaželena in cenjena: za ljudi, ki o svoji »drugačnosti« sami NE odločajo, pa je pogosto, zlasti zaradi odziva okolice, obremenjajoča. dr.sc.Duška Meh, dr. med. TNesetletno delovanje društva -L/animatorjev Norma7, s sedežem na Brjah, je tesno povezano 2 vsakoletno organizacijo in izvedbo festivalsko oblikovanega projekta »JAZ SEM TA BISER Našel KAR v SEBI». Imenovani Projekt na različnih kulturnih lokacijah javnosti preko celega leta predstavlja likovno, glasbeno, literarno, plesno, fotografsko, recitatorsko, bralno in ostalo ustvarjalno govorico in ljubiteljsko aktivnost ustvarjalcev, ki so člani invalidskih društev in organizacij Slovenije in ustvarjalcev, ki v projektu sodelujejo kot gostje. Sožitje in harmonija predstavljene ustvarjalne govorice, ki ne poznajo invalidnosti in neinva-lidnosti, se preko delovnih srečevanj, razstavnih predstavitev in delavnic načrtno predstavlja izven okolja, v katerem ustvarjalci sicer živijo in ustvarjajo. »Ustvarjam, sem« je eno izmed vsebinskih izhodišč vsakoletnih druženj, ki ne pomenijo le vzpodbudo samim ustvarjalcem, temveč želijo sodelovati pri spre-niinjanju zadržanega ali celo odklonilnega sprejemanja drugačnosti v vsakdanjem življenju. Projekt v letu 2007 sestavlja naslednje kulturne dogodke: V stari šoli na Brjah je 23. marca skupina krajank prebirala pesmi Gordane Kitak, članice Zveze Paraplegikov jugozahodne štajerske regije. Poslušalstvo je bilo navdušeno nad nastopom nove bralne skupine društva NORMA7 (Majda Birsa, Rada Bric, Dagmar Čehovin, Verena Furlan, Anica Ličen, Vojka Mihelj, Danica Mrevlje), predstavitev poezije pa je dopolnilo prepevanje vrtovin-skega moškega pevskega zbora Vinograd. Bralna skupina je predstavila poezijo Gordane Kitak V domu Zveze paraplegikov Slovenije v PACUGU je 13. junija društvo NORMA7 obiskalo skupino članov Zveze paraplegikov ljubljanske pokrajine, kjer je Majda Birsa vodila delavnico spretnih rok, ki se je pozno popoldne zaključila z razstavo pisano obarvanih izdelkov. Po večernem recitalu poezije smo si obljubili, da se kmalu ponovno snidemo. 4. kolonija ustvarjalnih dejavnosti Brje 2007 je 16. junija privabila v goste 19 likovnih in 8 literarnih ustvarjalcev; nastajale so skice, risbe, fotografski zapisi in prvi motivi slik, likovna sporočila pa so bila dokončana v mirnem domačem okolju. Poleg članov invalidskih društev Slovenije so sodelovali tudi nekateri člani KUD Goriška paleta Nova Gorica in drugi gostje kolonije. Med njimi Delavnica v Pacugu so štirje slikarji člani mednarodnega društva slikarjev, ki slikajo z usti. Za zaključek kolonije je pesnica, dolgoletna obiskovalka projekta, Darinka Slanovec oblikovala vsebino predstavitve poezije in proze prisotnih literarnih ustvarjalcev. Dragica Sušanj slika z usti V okviru »Brejskih dnevov« je bila 6. julija v prostorih stare šole Brje otvoritev skupinske likovne razstave slikarjev 4. kolonije ustvarjalnih dejavnosti Brje 2007, ki jo je pozdravil podžupan občine Ajdovščina mag. Borut Koloini. Številnim obiskovalcem so se predstavili: Aleksandra Atanasovski, Brje; Jani Bevc, Ljubljana; Bojan Bizjak, Ajdovščina; Nastja Bric, Brje; Rasso Causevig, Postojna; Polona Kresal Bizaj, Ljubljana; Klavdij Leban, Tolmin; Zrinka Ocelič, Nova Gorica; Tanja Poljšak, Nova Gorica; Katarina Prinčič, Šempeter; Zorica Razboršek, Anhovo; Dragica Sušanj, Ilirska Bistrica; Nike Škofič, Ajdovščina; Boris Šter, Tržič; Mihaela M. Tihelj, Vipava; Jože Tomažič, Pivka; Željko Vertelj, Kočevje; Metod Zakotnik, Škofja Loka; Benjamin Žnidaršič, Postojna. Na povabilo organizatorja projekta »Piranska noč« bo v mesecu septembru društvo NORMA7 (Dramska skupina ELKA) izvedlo recital poezije pesnikov Zveze paraplegikov Slovenije ob sodelovanje mlade glasbene skupine Društva slepih in slabovidnih Slovenije. Projekt »Jaz sem ta biser našel kar v sebi« bo zaključen s celodnevnim literarnim maratonom, ki se bo odvijal 12. oktobra na Brjah. Prebiranje proze in poezije bo potekalo v časovnih presledkih po vnaprej določenem urniku, sodelujejo lahko vsi Pri izvedbi posameznih prireditev projekta so bili v veliko pomoč vaščani, predvsem kuhinjske dobrote brejskih žensk ter vino Društva vinogradnikov in vinarjev Brje. Normal Ljudska univerza Ajdovščina vabi k vpisu v programe: • Osnovna šola za odrasle • Administrator, Trgovec, Gostinska dela - kuhar, natakar, kuhar-natakar • Ekonomski tehnik, Strojni tehnik, Gostinski tehnik • Projektno učenje za mlajše odrasle - PUM Vabljeni tudi v druge izobraževalne programe Ljudske univerze Ajdovščina -(www.lu-ajdovscina.si) in na spletno učenje na www.cvzu-vita.si. Za več informacij pokličite na telefon 05/3664750 ali 041/437785. ECDL* izpiti tudi na Ljudski univerzi Ajdovščina (* Evropsko računalniško spričevalo) Državljanska vzgoja - ocena pet (5) /^\dločitev, da bom v vlogi treh simbolnih opic - ne vidim, ne slišim, ne govorim, ko bo spet tekla beseda o šolstvu, se vedno znova izkaže za jalovo. Berem, poslušam, Sledam in se ne neham čuditi in žalovati. Ne jeziti, če bi se jezila, bi skušala kaj spremeniti, a tega v sistemu, v katerem smo, ne morem. Gstajam glas vpijočega v sebi, če Parafraziram Murna. Vse se vrti °koli ocene. Ocena učnega uspeha da ali ne. Saj si starši, ne otroci, lahko izračunajo svojo povprečno °ceno sami doma in z njo živijo, slišim od nekod. Otrok za odlično, °trok za prav dobro, otrok za dobro... otrok za nezadostno. Otrok Predmet, ki mu sicer naklonimo kar cel teden v oktobru, a ga lahko oehamo sprejemati, če nas ne zadovolji. Otrok, predmet državnih špekulacij in strankarskih bojev, otrok, ki je za plačo stotnijam strokovnjakov. Pred davnimi leti je bil v Opatiji Prvi seminar Šola na Slovenskem, Potem se je preselil na Slovensko, v Portorož. Suh moški, tih in neopazen, v obleki od zdavnaj, je go-v°ril o svoji viziji slovenske šole. Janez Svetina, pravkar se je vrnil iz Indije, kamor se je umaknil s Centra za otroke in mladostnike in kjer je petnajst let preučeval indijsko filozofijo, kulturo, jogo. Slovenski šolski sistem je zgrajen kot neke vrste tovarna za proizvodnjo spričeval in diplom, je rekel. Kje je tu človek, je razmišljal, vsak drugačen, vsak dragocen zaradi samega sebe, vsak neponovljivo bitje, je razmišljal naprej. Kako naj otrok zraste v egalitarni šoli, v šoli, ki je za vse enaka, je zapisal v svojem delu Slovenska šola za novo tisočletje (1990). Vsak ima pravico razviti vse svoje lastne sposobnosti, je bil moto mojega pedagoškega dela. V kakšni šoli? Reforma šolstva je poudarila diferenciacijo, različne načine dela za različne otroke, v prvem triletju so otroci ocenjeni opisno. Sodelavke so ustvarjale natančne opise otrokovega napredka, kasneje pa so samo s klikom na pripravljen opis prenesle zapis v svoj izdelek. Zanje lažje, vsebinsko pa revnejše in ponovno egalitarno. Spomnim se vključitve v projekt opisnega ocenjevanja pri športni vzgoji v petem razredu. Spomnim se čudenja in navdušenja učitelja, ker so starši prišli na pogovorno uro tudi k njemu in hoteli izvedeti, katera področja so pri njihovem otroku močna. Istočasno pa se je zgodil prehod na številčno ocenjevanje pri vseh predmetih, tudi vzgojnih, od četrtega razreda dalje. Spomnim se lastnih številčnih ocen pri vzgojnih predmetih in vendarle spremembe na rahlo bo- lje z ZU, U, MU. Rahlo. Ker bi ocena morala biti opisna, ker bi morala opisati moj napredek, vzroke za odlične prevale, dovolj dobre likovne izdelke in katastrofalno prepevanje. In spet spreminjanje. In spet Svetina:« Vsaka obsežna reforma pa je po svoji naravi operativen poseg, ki na šolski sistem deluje kot šok.« (1990,131) Zdaj pa si sebe predstavljajmo po treh operacijah v treh mesecih s tremi narkozami. Skoraj truplo! Stanje državljanske kulture je v Sloveniji nizko, pravijo vsepozna-valci. Zato novpredmet. Pravzaprav je že. Državljanska vzgoja in etika. In je ocenjen. Od 1 do 5. Kako bo predmet spremenjen, kaj mu bo dodano, kaj odvzeto, morda etika, ta hip še ne vemo. Pomembno je, da bo ocenjen: tako bomo imeli državljana, ki bo odličen in državljana, ki bo samo zadosten, nezadostnih, upam, ne bo. V čem bo zadostni državljan slabši od odličnega. Bo manj ubogljiv, bo manj upogljiv, ne bo hodil na volitve, bo slab delavec, bo nagnjen k terorizmu in bo..? Ga bomo takoj vpisali v tajne sezname in ga spremljali celo življenje? Kako oceniti nekaj, kar je stvar srca in duha. Kako izmeriti globino ljubezni, pripadnosti, zavednosti, kako ugotoviti njeno plitkost. Kako oceniti stvari, ki so stvar osebnih lastnosti in rastejo z nami, se oblikujejo vsak dan in se končajo s smrtjo. Predmeta domovinska ali državljanska vzgoja ne bi smelo biti! Oboje raste iz drugih predmetov, biologije, geografije, zgodovi- ne, maternega jezika, likovne vzgoje... in iz zgleda učitelja, staršev ter splošnega stanja v državi. Kako nesmiselna je ugotovitev, da odlične ocene pri lažjih predmetih, ti pa so vsi vzgojni in še kakšen, vplivajo na končni uspeh. Kakšna umazana igra je za tem! Kakšna ujnazana želja dotolči vse, kar leze in gre. In kako jasno se nam pokaže, da je problem vse ocenjevanje. Če bi želeli kaj spremeniti, bi morali postopno spreminjati vse ocenjevanje v opisno in predvsem bi morali nehati deliti predmete na vzgojne in, o, groza, nevzgojne. Ko je kdo uporabil besedo izobrazbeni in neizobrazbeni predmeti, sem, priče so, dobila srbečico. Vsi predmeti so šolski predmeti, vsi so enako pomembni, ker vsi skupaj oblikujejo mladega človeka v bitje, ki se zna učiti, ki se hoče učiti in se bo učilo celo življenje najrazličnejše stvari. Ideal? Da, ideal, ki ga je možno spremeniti v resničnost: z drugačnimi načini dela, s spoštovanjem in upoštevanjem unikatno-sti vsakega človeka, z načini dela, ki so mu prilagojeni in »iztržijo« iz vsakega vse njegove sposobnosti. Kolikor jih ima. Žalostna sem, ko mi odličen tehnik reče, da ga jezik ne zanima, da umetnost ni njegovo področje, da lahko živi brez Cankarja in Kosovela. Zamudil je možnost, da bi bil tehnik nadvse. Žalostna sem, ko spoznavam, da je učenje cele vrste nujnih tehnik (branje) enako za vse. Alternativa. Da, ker bi njene načine dela lahko vpeljali v državne šole. Marquez je zapisal: »Ne verjamem, da obstaja boljša metoda od montesorijske, kako senzibilirati otroke za lepote sveta in jim vzbuditi radovednost, kakšne so skrivnosti življenja.« In alternativ je mnogo. Bogastvo je v individualnosti in ne v enakem pristopu. Bogastvo je v možnosti, da vsak otrok zraste. Egalitarnost je rezervirana za druge pravice in dolžnosti. Enako plačilo države za vse šole? Da, toda! Ta toda me muči. Waldorfska šola ne more biti v vsaki vasi. Principe Steinerjeve pedagogike pa lahko vnašamo v delo vsake vaške šole, montesorijevska šola ne more biti v vsaki vasi, a njene značilnosti so lahko. Neke druge šole so tam, kjer so, a pozitivne načine dela lahko vnašamo v delo javne šole. Ne more in ne sme se zgoditi, da bo šola v Dobravljah (v njenih prostorih sem preživela otroštvo in prva najstniška leta) šola za reveže, otroci plačilno sposobnih pa bodo v internatih in bodo obiskovali njim in njihovim lastnostim prilagojene šole. Morda oropani za starševsko bližino. Zmeda, zmeda, zmeda. Tudi v mojem razmišljanju, saj se z vsako besedo odpira nov problem, probleme, povezane s človekovo duhovno rastjo pa moramo reševati strpno in počasi, korak za korakom, premišljeno in utemeljeno. Spreminjevalci pa morajo vedeti, da se morajo spreminjati tudi sami in da spreminjanje ni rezervirano samo za druge. Samo spremenjeni spreminjevalci spreminjajo! Ivana Slamič 20 pt.^nka, fosili Danilo Turk Tale zapis je nastal ob obisku Danila Turka v Vipavski dolini in si je vzel čas tudi za pogovor na frekvenci Radia Nova. Izkazal se je kot resen, premišljen in zelo pozoren sogovornik. "■"'Vanilo Turk, tako kot vaša JL/ protikandidata Lojze Peterle in Mitja Gaspari ste se odločili, da kandidirate kot nestrankarski kandidat s podporo volilcev, torej z zbiranjem podpisov 5000 volivcev in celo več. Zakaj ste se tako odločili? Odločitev je pravzaprav logična. Zbiranja podpisov nisem razumel zgolj kot formalizem, temveč kot izjemno priložnost za srečevanje z ljudmi, za druženje, za izmenjavo idej, odgovore na razna aktualna vprašanja, ki zanimajo državljanke in državljane. Na takšen način nenazadnje dobim boljši vpogled v to, kaj si ljudje dejansko želijo, kaj pričakujejo od bodočega predsednika. Recimo - v Mariboru sem se srečal s starejšimi občani, s katerimi smo se pogovarjali o različnih oblikah medgeneracijske solidarnosti, nato pa še z inovatorji, torej ljudmi, ki dajejo Mariboru novo ekonomsko prihodnost... Tem za pogovore po obiskih po Sloveniji je bilo res veliko. Zdi se, da vas državljanke in državljani šele sedaj pričenjajo bolje spoznavati. Bili ste v tujini, v Združenih narodih ste zasedali visoko funkcijo? Nam lahko poveste kaj več o tem obdobju? Ko je bila Slovenija nestalna članica v Varnostnemu svetu OZN (v letih 1998 in 1999) sem se ukvarjal z res težkimi vprašanji.... Bil sem tudi pomočnik generalnega sekretarja Združenih narodov za politične zadeve, kjer sem se ukvarjal s številnimi kriznimi področji v svetu, pa tudi z Evropsko unijo. Veliko sem sodeloval z visokimi predstavniki EU, kot sta na primer Javier Solana in Benita Ferrero-Waldner. Na ta način sem spoznal probleme in težave EU, njen blišč in bedo ter izzive, ki čakajo vsako državo, ki želi biti aktivna članica Unije. EU je namreč globalni dejavnik in zelo velik del njenega dnevnega reda odrejajo globalna vprašanja. Pogosto sem bil na potovanjih z generalnim sekretarjem OZN Kofijem Annanom, s katerim sva se pogovarjala tako o problemih človeštva, kot tudi o povsem vsakdanjih rečeh. Generalni sekretar je na primer z zanimanjem sprejel legendarnega Leona Štuklja in se pri njem pozanimal, kako je treba živeti, da se dočaka takšno starost, kako si je treba organizirati ustrezno prehrano. Štukelj mu je takrat rekel »vsega po malem in ničesar preveč«. Kaj pravzaprav prinesejo s seboj takšne funkcije? Prepoznavnost, odgovornost, pomanjkanje časa? Predvsem odgovornost in izkušnje o tem, kako je mogoče biti konstruktiven na mednarodni ravni. Če hočete, da vas spoštujejo, morate pomagati. Treba je ponuditi resne ideje o reševanju mednarodnih vprašanj, tudi če gre za oddaljene kraje. Mednarodni problemi so ponekod res težki in potrebno je razumeti pomen lastne odgovornosti pri tem. Recimo, kadar predlagate diplomatske tehnike za reševanje kosovskega problema ali pa podrobnosti mirovne operacije nekje v Afriki... Te stvari so zelo konkretne, tu je na primer pomembno vprašanje, ali mora imeti neka operacija humanitarne odgovornosti ali ne. Gre za zahtevna vprašanja, ki terjajo resen premislek. Z vašimi protikandidati se med seboj zelo razlikujete. Kaj je tisto, kar imate vi in česar vaši protikandidati nimajo? Lahko rečem, da sem bil močno izpostavljen mednarodni konkurenci in problemom, ki pridejo z reševanjem raznih mednarodnih kriz. Večkrat sem bil tudi izbran za razne funkcije v mednarodni konkurenci. Eno je zastopati državo tam, kjer ima država pravico do svojega predstavnika, drugo pa je uspeti med več kandidati iz različnih držav. Vendarle pa se nikoli ne smete prepustiti občutku, da lahko odločate o usodi drugih. Največ, kar lahko storite, je, da pomagate. Kdo so pravzaprav ljudje v vašem volilnem štabu? S kakšnimi ljudmi ste se obdali? Obkroža me mlada ekipa, ki je zelo zagnana in sposobna. Veliko entuzi-azma je tudi na terenu med aktivisti. Pomemben del ekipe so visoko strokovno usposobljeni ljudje, ki mi pomagajo pri strokovnih vprašanjih. In ne smem pozabiti naših internetnih »freakov«, ki so trden steber naše ekipe. Se vam zdi, da ste kandidati v medijih enakopravno zastopani? Nimam občutka, da bi bil posebno diskriminiran. Zlasti sem zadovoljen, da so za moje poglede in kandidaturo zainteresirani različni mediji iz vseh krajev Slovenije. Tam, kjer moja stališča ne pridejo do medijev, stavimo na našo spletno stran, ki smo jo osvežili, izboljšali in jo naredili še bolj interaktivno. Bi se kot predsednik republike vmešavali tudi v dnevno politiko? Letos smo lahko bili priča številnim trenjem in diskusijam na relaciji predsednik vlade - predsednik republike? Ni potrebno, da se predsednik države vmešava v dnevno politiko. Tvegana igra Razmišljanje o prispevkih gospe Lorenzutti in gospoda Kraglja /'"'Vstala sem brez besed in od-V^/prtih ust od silnega čudenja, ko sem prebrala prispevek gospoda Cirila Kraglja v katerem uči slovensko javnost o pasteh globalizma in neizbežnosti prodora ameriškega kapitala, ter posledicah, ki jih v ta prostor prinaša in se v isti sapi zgraža nad prispevkom gospe Lorenzutti, ki si po njegovem upa narediti nekaj neodpustljivega, kritizirati početje gospoda ministra dr. Andreja Bajuka. Po prepričanju gospoda Kraglja je gospod minister človek, ki se trudi delati samo prav, ki mu on verjame in neomajno zaupa. Gospa Nataša Konc Lorenzutti si je po njegovem mnenju dovolila narediti neodpustljiv greh, kritizirati delo predsednika stranke NSi. Potrudila sem se in poiskala tudi prispevek gospe Lorenzutti in ga pozorno prebrala. Ne samo enkrat, kar nekajkrat in še zaploskala sem ji v mislih. Gospa Nataša je pri meni z odliko položila izpit, dobro pozna naš pravni sistem in zna tudi napisati, kaj so dolžnosti in obveznosti članov naše vlade. Ni je strah povedati in napisati, da so člani vlade dolžni storiti stvari, ki so v korist vsem državljanom, da še zdaleč ni dovolj, da se trudijo, narediti morajo to za kar so dobili mandat in za kar jih državljani tudi plačujemo. Gospod minister dr. Andrej Bajuk se je sam odločil za kandidaturo, kandidiral je na državno zborskih volitvah na listi svoje stranke, za svojo kandidaturo je moral dati pisno soglasje. Minister za finance je postal najmanj na osnovi svojega soglasja. Da je danes nekdo prisiljen prevzeti neko funkcijo, ne verjamem. Odgovoren je volivcem, skupaj z vlado katere član je. Če je gospod dr. Bajuk takšen borec za demo- kracijo, ter se trudi za dobrobit vseh državljanov, kot trdi gospod Kragelj, se ne more in ne sme strinjati z gospodarsko in davčno politiko, ter predlagano spremembo davčne zakonodaje, ki jo pripravlja in izvaja njegovo ministrstvo. Čejenašfinančniministerresto, kar trdi gospod Kragelj, bi moral podati odstopno izjavo. Nasmeški in fraze, ki so že tako izrabljene, da jim skoraj nihče z malo soli v glavi ali z zdravo kmečko pametjo ne verjame več, ne bodo rešili ničesar. Ne preverjam obveznosti gospoda dr. Bajuka, ampak sem že večkrat opazila, ko se na javni televiziji odpirajo občutljivejše davčne in finančne teme, je gost teh oddaj praviloma državni sekretar gospod Andrej Šircelj. O plazu Slano blato sem v Latniku že pisal. Takrat sem opisal rastlinski nanoplankton, ki ga je presenetljivo veliko v materialu, ki drsi s pobočja Čavna. Na Paleontološkem inštitutu pri ZRC smo dogovorjeni, da me opozorijo na morebitne novosti, ali zanimivosti iz naših krajev, na katere bi naleteli pri svojem delu. Pred kratkim me je mag. Franc Cimerman poklical in povedal, da je pri svojem delu naletel na zanimiv članek o Čavnu. Poslal mi ga je. Gre pravzaprav za dva članka v dveh knjigah naravoslovnega dela, ki je izšlo v štirih knjigah Oryctographia - Carniolica. V knjigah so opisane, v nemščini in gotici, geološke značilnosti, kamnine, minerali, rudnine, botanične zanimivosti itd., tedanje Kranjske. Avtor knjig je Balthazar Hacquet, Francoz po rodu, ki je v letih 1866 - 1870 služboval kot zdravnik kirurg v Rudniku živega srebra Idrija. V prvi knjigi iz leta 1778 piše: »Cela gora je bolj gola kakor porasla in čisto brez okamnin, kakor prej opisana. V osnovi je njena tekstura trdna. Od te sem prišel na neko drugo goro, ki se razprostira isti smeri, je prav takšna kakor predhodna in nosi ime Čaven«, (zapisano Zhaun ali Tschaun). Verjetno gre res za to našo goro, ki je bila še v moji mladosti zares gola. Toda Hacquet najbrž ni posebej vestno pregledoval kamenja, ki je vse polno fosilov, ne pa »čisto brez okamnin«. V četrti knjigi, kije izšla v Leipzigu leta 1789, pa piše: »Leta 1786 - ravno spomladi je bilo - se je od Čavna, o katerem je bilo omenjeno v 1. delu na 7. strani, odtrgal velik kos in zgrmel v Vipavsko dolino. Ker tiči v razpokah tega pogorja veliko gline in ilovice, je bila voda, ki je v začetku iztekala, obarvana od modre gline in je imela nekoliko mineralni okus. Ta se je razvil pri podoru in je izviral iz obilno prisotnega pirita. Upal sem, da bom pri tem dogodku morda odkril kaj koristnega. Zato sem si pač pustil prinesti, (kajti moja poklicna opravila so me klicala drugam), nekoliko tako nastale mineralne vode kakor tudi modro glino, da bi ju analiziral. Vse kar mi je uspelo ugotoviti je bilo nekaj glauberjeve soli v vodi, glina ali bolje rečeno ilovica, je bila sestavljena iz manjšega dela glinice in železa, ostalo je bila kremenica in apnenec. Malenkost, ki jo tukaj ob tem tako rekoč običajnem dogodku v pokrajini omenim, se je zgodila z namenom, da bi tamkajšnje prebivalce nekoliko obvaroval pred škodo, da ne bi zaman kopali v podoru in iskali bogato srebrovo rudo, kot so si mnogi napačno obetali«. Ta prispevek pa je nadvse pomemben, zanimiv inppozarja. Pred 220. leti je torej prišlo v Čavnu do velikega podora. Pisec sicer pravi, da je to »običajen dogodek«. Ne vemo sicer zakaj je to zanj običajno, lahko da na splošno, morebiti pa so mu o takih podorih pripovedovali domačini. To bi pomenilo, da je nestabilno pobočje Čavna kar stara reč in da se na njegovih hrbtih ponavljajo plazovi in podori. Igor Benko ima kar nekaj dokumentov o dogajanju nad Lokavcem okrog leta 1890. Moj namen pa ni izčrpno pisati o plazenju nad to vasjo. Zanimiva je namreč pripomba o »obilno prisotnem piritu«. Morda je v tem vzrok za pisanje zgodovinarja Martina Bavčarja o zlatu nad Ajdovščino. Na kamnih peščenjaka se še dane.s dobijo sledovi pirita. Glauberjeva sol, natrijev sulfat, je natrijeva sol žveplove kisline. Morda pa so zato nekateri kamni prevlečeni z belim praškom, ki se takoj zdrobi in je slan. Hacquetova skrb za prebivalce pa Vendar pa menim, da mora reagiral na vprašanja, ki jih oceni za dovolj tehtna, oziroma'tam, kjer državljanke in državljani pričakujejo njegovo opredelitev. Blizu mi je aktivna predsedniška drža. Ali menite, da predsednik države ali pa vlada potrebujeta lastno letalo? Verjetno država potrebuje lastno letalo, predsednik sam pa ne. Pristojni se morajo medsebojno uskladiti in dogovoriti, kaj je najbolj optimalna rešitev. Kako preživljate svoj prosti čas? Če sem čisto iskren, ga zadnje tedne pravzaprav nimam. Če pa že, imam rad lažje ture v hribe, berem tudi zgodovinske knjige... Kako daleč ste se pripravljeni »razgaliti« za potrebe volilne kampanje? Vprašanje je, kaj menite z »razgaliti«. Če mislite recimo na moje kuharske sposobnosti, sem jih že pokazal (se hudomušno nasmehne..)... Sicer pa menim, da je dobro, če volilci poznajo osebnost predsedniškega kandidata. Kakšno je vaše mnenje o novem protikadilskem zakonu? Ga podpirate? Lahko rečem, da sem skesani grešnik. Bil sem kadilec, ki je prenehal kaditi zaradi skrbi za zdravje. Bolj kot stroge omejitve se mi zdi pomembno poudariti pomen »mehkih« aktivnosti, ki ljudi spodbujajo k skrbi za zdravje. Sicer pa sem v ZDA in v nekaterih evropskih državah videl, da stvar dobro deluje, da se ne kadi v javnih prostorih, imi Gospod Kragelj imate vso pravico povedati, kako gledate na stvari iz svojega zornega kota. Oprostite mi, ker se ne strinjam z vami in o stvareh razmišljam malo drugače. Drugačemislečih pa nimate pravice imenovati »čreda, ki ne razmišlja s svojo glavo». Pa še to spoštovani gospod, tudi vi, kot vsi mi ostali ste plačnik storitev Ministrstva za finance, vsakokrat ko kupite kruh in mleko, ali plačate kakšno drugo blago ali storitev, plačate v ceni tudi davek na dodano vrednost. Jaz osebno pričakujem, da to kar plačam, tudi dobim. Dragica Čuk Novak, Manče 4, 5271 Vipava je razumljiva. Leta 1780 je bil idrijski rudnik zelo znan. Mimogrede, za ta rudnik so na naših Fužinah vlivali retorte za žganje cinabarita - živosrebrne rude. Hacquet je najbrž vedel, da te v Čavnu ni, zavedal pa se je tudi nevarnosti kopanja v tako nestabilnem terenu. Kakorkoli že! Plazenje nad Lokavcem je stara nadloga in zato je res prav, da ga vzamemo nadvse resno. V zadnjih letih naši strokovnjaki, vključeni v mednarodne projekte, spremljajo dogajanje v premikih gmot ozemlja Slovenije. Eno tako znanstveno razpravo sta letos pripravila M. Komac in M. Bavec. In v njej opisujeta načine merjenja pfi čemer se je ugotovilo, da se Julijske Alpe s predgorjem vred - dvigaj0-Po nekaterih informacijah se tudi Čaven še vedno premika. V letošnji Geologiji pa sta kar veliko zanimivih podatkov o plazu Slano blat° zapisali Karmen Fifer Bizjak ifl Andreja Zupančič. Stane Bačar - se nadaljaje 21 v spomin, politika TŠC Nove Gorica BIOTEHNIŠKA ŠOLA tehniški Šolski center NOVA GORICA Izobraževanje MLADINE: . POMOČNICA GOSPODINJE/OSKRBNICE • VRTNAR » KUHAR ♦ NATAKAR - SLAŠČIČAR/KONDITOR « KMETI jSKO-PODJETNIŠKI TEHNIK ♦ ŽIVILSKI TEHNIK (3+2) • HORTIKULTURNI TEHNIK (3+2) Izobraževanje ODRASLIH: Vsi programi, ki so navedeni v sklopu izobraževanja mladine. NOVO v izobraževanju odraslih: • KMETOVALEC/GOSPODAR NA PODEŽELJU: za tiste, ki so končali osnovno šolo in opravljajo dejavnost na kmetiji. Ustrezna izobrazba postaja pogoj za pridobivanje sredstev iz ukrepov skupne kmetijske politike Evropske unije. Kraj izobraževanja: TŠC BIOTEHNIŠKA ŠOLA, Šempeter pri Gorici Predviden čas izvajanja programa: oktober 2007 - maj 2009 NACIONALNA POKLICNA KVALIFIKACIJA - NPK ^ čeheiar/čefoeiarka predelovaiec/predelovaika mleka predeiovaSec/predelovalka meša p^edelovalec/predeiovalka sadja poljedeiec/poijedelka sadjar/sadjarka vinogradnik/vinogradnica zelenjadar/zelenjadarica OSTALI PROGRAMI, KI JIH IZVAJA TŠC Nova Gorica, enota za izobraževanje odraslih: • BOLNIČAR-NEGOVALEC • ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK • STROJNIŠTVO:OBLIKOVALEC KOVIN, AVTOMEHANIK, INŠTALATER STROJNIH INSTALACIJ, STROJNI MEHANIK... • ELEKTROTEHNIK ELEKTRONIK IN ENERGETIK • PROMETNI TEHNIK • STROJNI TEHNIK • TEHNIK ZDRAVSTVENE NEGE NACIONALNE POKLICNE KVALIFIKACIJE Področje - lesarstvo, strojništvo in elektrotehnika: mizar restavratorski sodelavec izdelovalec spletnih strani oblikovalec spletnih strani operater multimedijskih naprav vzdrževalec računalniške strojne oprem vzdrževalec programske opreme operater CNC strojev MIG/MAG varilec TIG varilec ročno obločni varilec In Memoriam Rajko Koritnik "Živim vsak dan posebej. Vsak dan poiščem zrno vesele spodbude. Zjutraj si rečem: Kaj je tisto, ki me bo danes razveselilo? Potem se lotim dneva in ne sprašujem se kako bo jutri. Zbudim se z nasmehom in se lotim življenja... Živim ga, uživam, okusim, zavonjam in občutim ga." To je le par besed, ki nazorno opišejo Rajkovo dojemanje življenja in njegovo voljo ter zagnanost do dela. Mi, njegovi učenci, lahko zavrnemo stari rek oziroma stereotip, da mlajši in starejši nimamo nič skupnega in da se zato med nami krešejo iskrice nesporazumov. Kljub svojim zrelim letom je Rajko ohranil v sebi mladega in nasmejanega fantiča, ki je v svojo družbo vabil mnoge mlade in manj mlade ljudi. Med nami so se poleg neštetih prepetih not, arij in napevov sple- tle tesne prijateljske vezi. Z gotovostjo lahko potrdim, da smo vsi njegovi sedanji ter nekdanji učenci, poleg odličnega profesorja petja izgubili tudi velikega prijatelja in zaupnika. Ko takole brskam po svojem spominu, se mi pred oči prikrade ogromno lepih spominov, hudomušnih pogovorov, uspešnih koncertov, ki so bili vedno lepo obiskani in sprejeti s strani poslušalcev. Spominjam pa se tudi intenzivnih sobotnih vaj, ki nenazadnje sploh niso bile tako naporne, saj nas je Rajko vedno znal motivirati in tako je nekaj uric z njim mimogrede minilo. Neštetokrat je iz njegovih ust priromala izjava:” Še to šolsko leto bom učil, potem pa konec.” Vsi njegovi znanci in prijatelji ter mi, njegovi učenci, smo se vedno le hudomušno nasmejali, saj smo vedeli, da glasba, petje ter delo z mladimi pomenijo Rajku več kot življenje samo. A vse to so le spomini. Kruta realnost je pač taka in tako je 19.8.2007, v nedeljo dopoldan kot strela z jasnega med nas udarila vest o neizogibnem, a kljub temu žalostnem dogodku. “Rajko je umrl”, je zadonelo po telefonih in svet se nam je v žalosti in bolečini za hip ustavil. A življenje teče naprej in mi hodimo vsak po svoji poti. Še vedno pa je ostala ena stvar, ki nas je združila in nas bo povezovala celo življenje. To je občudovanje, spoštovanje, neizbrisljiv spomin na Velikega človeka in priznanega opernega pevca Rajka Koritnika. V veliko čast in zahvalo si štejemo, da smo bili njegovi varovanci vse do njegovih zadnjih dni. Rajko, hvala za vse. V imenu vseh Rajkovih učencev zapisala Mojca Bratina. Fotografija: Erik Stopar Zgradimo novo Osnovno šolo Ajdovščino!! Pudi koledarsko smo že zako-. takali v jesen. V pogovorih I11 odzivih pa še vedno odmeva )l>nijska seja občinskega sve-ta Občine Ajdovščina.. Seja za Rodovino! Res, osma seja bo še 01go ostala v našem spominu. v °rala bi biti lahkotna, pred po-c'tniška. Pa je bila vse kaj druge-®a- seja, ki bo zaznamovala celo-en mandat. Na eni sami seji smo faktično »pokurili« investicijski e Proračuna za nekaj nasled-njih let. Padale so odločitve in sPrejemali so se investicijski pro-šrami. Za ureditev krožišča »BIS« na Ribniku! Za izgradnjo komu-lla'ne infrastrukture Poslovne ^°ne Gojače! Za izgradnjo . °gističnega centra Ajdovščina« *n ne letališča, kot nekateri zmot-n° trdijo! Za adaptacijo matične Osnovne šole Ajdovščina! Za dozidavo Osnovne šole Otlica! Milijoni eurov investicij za usklajen razvoj občine od šolstva, infrastrukture, pa do zagotavljanja pogojev za razvoj podjetništva in odpiranja novih delovnih mest. Občinska uprava je opravila ogromno delo. Očitno zelo dobro, saj smo svetniki predlagani način posameznih investicij potrdili. Z manjšimi pripombami in predlogi pač. Kar pa je seveda popolnoma samoumevno! Pričakovano je bilo največ razprave okoli ureditve krožišča na Bis-u. Zlasti svetniki iz vrst ZZP in SDS smo »ognjevito« zagovarjali in zahtevali krožišče s podhodom v smeri sever - jug. Na Ribniku je največja stanovanjska soseska v mestu, prav sedaj pa se gradi še nova. Pozabiti ne smemo tudi nove Osnovne šole Šturje, ki bo jeseni odprla svoja vrata. Pod križiščem ob obvoznici pa so se v zadnjih letih zgradili številni trgovski centri, napoveduje pa se še gradnja vsaj treh novih. Upravičeno lahko pričakujemo, da se bo promet »dramatično« povečal. Seveda tudi peščev, ki so v prometu objektivno najbolj ogrožena skupina. In prav varnost le-teh je bila osnovni motiv in argument, da mora imeti bodoče krožišče tudi podhod, ki bo zagotovil varen in hiter prehod. Vse ladje sicer še niso »potonile«, vendar osebno mislim, da nam občinske uprave ni uspelo prepričati in podhoda na BIS-u zelo verjetno ne bo! Seveda pri tem dopuščam tudi možnost, da nimamo prav in je zahteva po podhodu neupravičena in ne opravičuje dodatnih investicijskih sredstev. Čeprav! Čeprav je imel mladi štajerski »strokovnjak« precej »lukenj« v zagovarjanju take rešitve, da ne omenjam še nekaterih matematično popolnoma napačnih izračunov v samem elaboratu. Pustimo času čas! Adaptacija matične osnovne šole v Ajdovščini je nujna in absolutno upravičena! Pouk sedaj poteka v treh med seboj nepovezanih stavbah, ki so nefunkcionalne in neracionalne ter potrebne temeljite prenove. Vprašljiva je tudi varnost učencev, saj območje delita dve ulici. Velik problem pa predstavlja tudi pouk telesne vzgoje in odhodi v ŠC Police, kar je zlasti pozimi za učence izjemno neugodno. Investicija je bila že dalj časa načrtovana in sicer po prioriteti takoj za izgradnjo nove osnovne šole v Šturjah, ki je bila medtem že zgrajena. Občinska uprava se nagiba k predlogu, da adaptiramo obstoječo stavbo »1« in stavbo »2« ter ju medsebojno povežemo v enpten objekt s prizidkom - izgradnjo novih prostorov. Tako bi nadomestili stavbo »3«, ki je objektivno v najslabšem stanju in se za potrebe šolske dejavnosti po tem predlogu opušča. Ocena stroškov investicije znaša po tekočih cenah 4.9 milijonov €, oziroma 1.2 milijarde SIT. V svetniški skupini Zveze za Primorsko - ZZP smo ocenili, da se je na tako zahtevno »investicijsko sejo« občinskega sveta potrebno še posebno dobro pripraviti in poklicati na pomoč tudi strokovnjake, ki se na tako zahtevno problematiko spoznajo. Skupaj smo tako prišli do dveh zaključkov. Prvič, z adaptacijami imamo v Ajdovščini slabe izkušnje, če omenimo samo adaptacijo osnovne šole Col in adaptacijo podružnične šole v Lokavcu. Drugič, ocena stroškov adaptacije bistveno presega vrednost izgradnje popolnoma nove Osnovne šole Šturje, kjer bo investicija znašala okoli 1. milijarde SIT. In tako smo prišli do predloga, ki smo ga predstavili tudi na sami seji občinskega sveta. Zgradimo popolnoma novo matično Osnovno šolo Ajdovščina! In sicer na novi lokaciji, na travniku poleg Srednje šolskega centra. Zemljišče je v lasti Ministrstva za šolstvo in šport, kar je zelo pomembno. Idealno bi bilo, da z ministrstvom zemljišče zamenjamo za stavbo 3 in bi potem le-to lahko pripeljalo v občino dodatne oddelke posameznih srednjih šol. Zemljišče je veliko nekaj manj kot 10.000 m2, kar bi ustrezalo potrebnim normativom, če upoštevamo obstoječe parkirišče pod ŠC Police tudi za potrebe nove osnovne šole. Tako zaokrožimo celoten kompleks šolskih in športnih dejavnosti na enem mestu in ga urbanistično lepo umestimo v prostor. Pri tem pa nam še vedno ostanejo na razpolago obstoječe stavbe, ki bi jih lahko namenili Glasbeni šoli in Delavski univerzi. Obe se namreč že dalj časa neuspešno ozirata in iščeta primernejše in večje prostore za svoje, sicer uspešno delo. Prve ocene kažejo, da izgradnja nove šole ne bi bila prav nič dražja od sedaj načrtovane adaptacije. Dobili pa bi novo in povsem funkcionalno šolo in prostore, ki bi ustrezali sodobnim potrebam pouka. Tega pa na stari lokaciji z še tako dobro adaptacijo ne bo mogoče zagotoviti. Predlog je naletel na presenetljivo dobro podporo med člani občinskega sveta in prisotnimi iz občinske uprave. Nenazadnje smo to tudi pričakovali! Smo na samem začetku mandata in sedaj ni čas za predvolilne »race« ali poceni nabiranje političnih točk. Sedaj1 gre za to, da vsi skupaj iščemo najboljše rešitve in upravičimo zaupanje ljudi, ki so nas za to tudi izvolili. Pa naj si gre formalno za pozicijo ali opozicijo v občinskem svetu. Občina Ajdovščina se ponaša z izjemnimi strokovnjaki s področja gradbeništva in urbanizma, prav tako smo lahko upravičeno ponosni tudi na naše »šolnike«. Pobuda je tu! Sedaj naj spregovori stroka! Ena in druga! Da pridemo do najboljše rešitve! Aleksander Lemut koledar KOLEDAR PRIREDITEV OKTOBER: RAZSTAVE: PILONOVA GALERIJA, V oktobru odprtje razstave Milan Klemenčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar Pilonova galerija vabi tudi na ogled stalne zbirke Pilonovih likovnih del in fotografij. Ogledi: od torka do petka med 10.00 in 17.00 uro, ob nedeljah med 15.00 in 18.00, ob ponedeljkih, sobotah in praznikih zaprto. INFO: tel: 05/368 91 77, fax: 05/368 91 78, e-pošta:pilonova.galerija@siol.net, www. venopilon.com MUZEJSKA STAVBA V AJDOVŠČINI Na ogled ponuja dvoje stalnih zbirk: ZBIRKA FOSILOV Staneta Bačarja v spodnjih prostorih muzejske stavbe. ARHEOLOŠKA ZBIRKA, s poudarkom na rimskodobni Ajdovščini pa je razstavljena v zgornjih prostorih muzejske stavbe. Avtorica zbirke je Beatriče Žbona Trkman, arheologinja Goriškega muzeja. Ogledi: vsako soboto in nedeljo od 13.00 do 18.00 ure, organizirane skupine pa si razstavo lahko ogledajo tudi izven omenjenega termina, po predhodni najavi na TIC Ajdovščina, 05/36 59 140, 051 304 607. LIČNA HIŠA AJDOVŠČINA Do 14. oktobra je na ogled Razstava popotnih ev: AKVAREL, začetek 9. oktober INDIVIDUALNE URE RISANJA IN SLIKANJA, začetek 5. oktober OTROŠKA DELAVNICA »Igrati se z umetnostjo« (od 4 do 7 let), začetek 1. oktober Podrobnosti in prijave dobite v Lični hiši. Število prijav je omejeno, zato pohitite in se prijavite na želeno delavnico. V Lični hiši so naprodaj umetniški izdelki: grafike, nakit, keramika. Dobrodošli! Odprto: vsak dan med 10.00 in 13.00 ter med 16.00 in 19.00, sobota med 9.00 in 12.00 INFO: 05/368 19 29, 040 839 729, info@licnahisa.com, www.licnahisa.com DOM KRAJANOV VIPAVSKI KRIŽ Do 25. oktobra na ogled razstava del iz tradicionalnega Likovnega srečanja KRIŽ 2007 Petek, 26. oktobra ob 19.00 - Odprtje razstave Brane Jazbar - NEPAL. Razstava bo na ogled do konca novembra. SIMON GREGORČIČ IN BREJCI Razstava ohranjenih predmetov in dokumentov Brejskih sorodnikov Gregorčiča - v hiši Brje 62, ki spominjajo na čas, ko je Gregorčič obiskoval Brje. Avtor razstave je kustos Goriškega muzeja Kromberk, mag. Borut Koloini. Razstava je odprta vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po dogovoru na gsm: 031 468 462 (Majda) ali 041 666 544 (Kazimir) KOVAŠKI MUZEJ MIHAELA KUSSA. Muzej je odprt vsako soboto in nedeljo med 8.00 in 17.00 ali po predhodni najavi pri Stanislavu Černigoju na tel: 05/ 36 42 015 na naslovu Lokavec 45, 5270 Ajdovščina. pastelov arhitekta Janeza Suhadolca. Lična hiša vabi k vpisu v delavnic in tečaj PRIREDITVE: STRUDLFEST- tradicionalni festival gledališča, glasbe in plesa Od četrtka 27. do nedelje, 30. sept. - Dvorana in Trg prve slovenske vlade Ajdovščina Info: 040( 576 2 79 (Peter Avbar), www. strudlfest.com GLASBENI DREVORED - ASTORPIA v ritmih tanga Petek, 28. september ob 20.30 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina, Vstopnina: 12 eur, za dijake, študente in upokojence 10 eur. Info: 041 994 551 KONJENIŠKE IGRE tekmovanje v spretnostnem jezdenju in vožnji vpreg Nedelja, 30. september Športni park Police Ajdovščina Ob 10.00 - pričetek tekmovanja PRVI TEK. Po tekmovanju sledi odmor s FURMANSKIMI IGRAMI, kjer bodo k sodelovanju povabljeni obiskovalci, zmagovalci prejmejo lepe praktične nagrade. Sledi DRUGI TEK Ob 17.00 - razglasitev zmagovalcev in podelitev pokalov. Za hrano in pijačo je poskrbljeno, vstopnine ni! DAN ODPRTIH VRAT DOMA STAREJŠIH OBČANOV AJDOVŠČINA Četrtek, 4. oktober ob 10.00 - otvoritveni dogodek s kulturnim programom ob 14.00 - organiziran ogled in predstavitev doma ob 16.00 - zaključek s programom DU Ajdovščina DRUŽABNO SREČANJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO Sobota, 6. oktober - Tiha dolina na Predmeji Ob 14.00 bo predstavitev oborožitve in opreme XVII. BVP SV. Na prireditvi ob 15.00 bodo podeljeni posebni spominski znaki iz vojne 1991. Slavnostni govornik bo načelnik generalštaba SV general podpolkovnik Albin Gutman. Po končanem programu bo sledilo družabno srečanje. Info: Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ajdovščina - Vipava 040 305 768 (Ivan) ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE MATIJI VERTOVCUNAPLANINI PRI AJDOVŠČINI Nedelja, 7. oktober - Stara šola na Planini pri Ajdovščini Društvo Matija Vertovec vabi na slovesnost ob odkritju spominske plošče Matiji Vertovcu na stavbi Krajevne skupnosti v središču vasi. »NE OBUPAJ« - GIBAJ Z NAMI Četrtek, 18. oktober ob 17.00 - Obrtni dom Ajdovščina Ob svetovnem dnevu hoje (15. okt) in hrane (16. okt) vas Zdravstveni dom Ajdovščina - Služba za zdravstveno vzgojo vabi na predavanje o telesni dejavnosti za zdravje (analiza telesne mase in svetovanje, FIT index, predstavitev palic za nordijsko hojo in polarja) Vabljeni! 83. BOLŠJA TRŽNICA Sobota, 20. oktober, dopoldne - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, brskalci, slučajno mimoidoči,... Stojnice so pripravljene, najem posamezne -5 eur. Info: TIČ Ajdovščina 05/36 59 140,051 304 607 PONOVITEV KONCERTA »NOČNO NEBO - GLASBENO DOŽIVETJE« Sobota, 20. oktober ob 19.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Vabljeni na koncert dekliškega pevskega zbora Plejade, na katerem boste prisluhnili utrinkom najlepših slovenskih in tujih popevk. Vstop prost! Vabljeni! Info: 031 867 105 (Metka) KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA ZVEZE GLASBENIH ŠOL PRIMORSKE Nedelja, 21. oktober ob 18.00 - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščina Program: Donizetti, Mozart, Beethoven, Prokofjev; solista: Aljaž Kalin Kante - klarinet in Eva Mittendorf - flavta; pripovedovalka: Andreja Brečko Vstop prost! Vabljeni! PRIREDITEV V OKVIRU KAMPANIJE NEODVISEN.Sl Sreda, 24. oktober - Dvorana prve slovenske vlade Ajdovščine Glavni namen je osveščanje širše javnosti o odvisnostih. Dopoldan bo lutkovna predstava za otroke, sledilo bo predavanje za mladostnike, popoldan pa strokovni posvet z starše. Vabljeni! Info: IMC d.o.o 05/ 330 60 80 PORTRETNI KONCERT SKLADATELJA UROŠA ROJKA Petek, 26. oktober ob 20.00 - Dvorec Zemono Vabljeni na prvi abonmajski koncert ZKD Ajdovščina, ki bo tudi za izven. Program izvajajo: Klara Tomljanovič - kitara, Luka Juhart - akordeon, Trio harmonik SLO A3, Borut Mori, Dejan Praši, Matej Zavec, Uroš Rojko, klarinet, pol-klarinet; Cena za izven: 10 eur Info: ZKD Ajdovščina, tel: 05/ 36 43 072 ŠPORT: POHOD NA PECO Sobota, 6. oktober - odhod ob 4.00 zjutraj izpred hotela na Predmeji. Skupne hoje bo od 7 do 8 ur. V primeru slabega vremena bo pohod preložen. Cena: 23 eur (avtobus za 35 oseb). Plačilo ob prijavi, pohod na lastno odgovornost! Prijave: 041 586 715 (Tanja Velikonja, Gostilna na Brodu) Pohod organizira Planinska sekcija Društva Gora. ZAVOD ZA ŠPORT Športni programi 2007-2008: AEROBIKA HI-LO vsak ponedeljek od 19.00 do 20.00 v mali dvorani ŠC Police AEROBIKA TNZ vsak petek od 18.00 do 19.00 v mali dvorani ŠC Police PILATES vsaka sreda od 20.00 do 21.00 v trim kabinetu VODNA AEROBIKA vsaka sreda od 19.00 do 20.00 v pokritem bazenu ŠC Police POSKRBIMO ZA ZDRAVO HRBTENICO Vsaka sreda od 16.00 do 17.00 v trim kabinetu TERAPEVTSKA VADBA vsak četrtek od 20.30 do 21.30 v mali dvorani ŠC Police Podrobne informacije o ostali ponudbi (pokrit bazen, savna, praznovanje rojstnih dni) najdete o cenah na spletni strani Žavoda za šport Ajdovščina www.zs.ajdovscina.si ali na tel 05/364 47 21, 05/364 47 22, 05/364 47 24 ob delovnikih od 8.00 do 16.00. ŠOLA PLAVANJA ZA OTROKE Šola plavanja za otroke od 6-ega do 12-tega leta bo potekala 2-krat tedensko v notranjem bazenu na ŠC POLICE ob sredah med 16.00 in 17.00 in petkih med 15.00 in 16.00. Otroci bodo razdeljeni na dve skupini (osnovna in nadaljevalna stopnja). Začetek - 3. oktober Cena: 25€ za en mesec (8 vadbenih enot) Info in prijave: rekreativcek@gmail, 041 472 128 (Tomaž), 040 348 264 (Martin) http:// rekreativcek.gmajna.eu PLANINSKO DRUŠTVO AJDOVŠČINA Nedelja, 7. oktober - Spominski pohod na Golake Nedelja, 14. oktober - Zadnjiški ozebnik, zahtevna pot, vodi Blaž Kodelja Nedelja, 21. oktober - Sapada - Dolomiti, Italija, zahtevna pot, vodi Silvester Peljhan Info: PD Ajdovščina 031 818 936 PLESNI VEČERI V VIPAVI Potekali bodo vsako 2. in 4. soboto v mesecu od 20.00 do 24.00 v kulturnem domu v Vipavi. Prvi plesni večer bo v soboto, 13. oktobra, naslednji pa 27. oktobra. Vabljeni! Info: 031 247 578 (Jurij Makovec) PLESNA ŠOLA MRAVLJICA Plesni tečaji za družabnega plesa za odrasle: Začetni tečaj: sobota, 13. oktober ob 19.00 4. stopnja: petek, 12. oktober ob 20.30 Klub M: sobota, 13. oktober ob 20.45 Vsi tečaji bodo potekali v večnamenskem prostoru gimnazije v Ajdovščini. Info: 040 172 182 (Suzana Kugonič z.š.d.), www.fitples-mravljica.net KARATE KLUB AJDOVŠČINA Karate klub je kljub, kjer treniramo plemenito borilno veščino KARATE, s katero razvijamo telo in duha, ne glede na starost in spol. Treniramo lahko za samoobrambo ali kot tekmovalni šport. Nove člane vpisujemo vsak torek in četrtek ob 18.30 v Športni dvorani v Lokavcu. Informacije: 031 233 722, amadej. velikonja@gmail.com, www.karateajd.si OBVESTILA LAVRIČEVA KNJIŽNICA AJDOVŠČINA Oktober 2007 v Lavričevi knjižnici Uganka meseca: lahko jo rešujete tudi preko naše spletne strani. Vsak mesec bomo izžrebali tudi nagrajenca, ki je pravilno rešitev oddal preko spleta! V oktobru začnemo z Urami pravljic: Ajdovščina: četrtek ob 17.00 - pričetek 4. oktober Vipava: sreda ob 17.00 - pričetek 3. oktober Podnanos: sreda ob 11.00 - pričetek 3. oktober Primorci beremo: Še vedno je čas, da se vključite v projekt Primorci beremo in osvojite bralno značko za odrasle. To je skupni projekt območnih knjižnic v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici in Tolminu. Pripravljen je kot bralna značka za odrasle. Več informacij dobite v knjižnici. Teden vseživljenjskega učenja od 15. do 19. oktobra 2007: Vsak dan - predstavitev središča za samostojno učenje, uvajanje uporabnikov v samostojno iskanje gradiva. Izkoristite priložnost in spoznajte možnosti iskanja informacij in učenja! Prireditve: Ponedeljek, 1. oktobra ob 19.00 - srečanje s pesnico Vido Mokrin-Pauer. Vsi ljubitelji poezije vabljeni! Torek, 16. oktobra in sreda, 17. oktobra- v sodelovanju z Varstveno delovnim Centrom vas vabimo v času odprtja knjižnice na njihovo tržnico: voščilnice, nakit, razni darilni predmeti bodo rešili vašo zadrego ob obdarovanju. Sreda, 17. oktobra ob 18.30 - veseli večer z Varstveno delovnim centrom. Četrtek, 18. oktobra ob 17.00- pravljična ura z Natašo Konc Lorenzutti Študijski in bralni krožki: Knjižna srečanja ob kavici - torek, 16. oktobra ob 9.00 Čitalnica-torek, 16.pktobraob 18.30-srečanje z bralnim krožkom Žarek iz Logatca in bralnim krožkom Sončna ura iz Sežane Študijski krožek Intelektualna samoobramba s predavanjem Dušana Rutarja - četrtek, 25. oktobra ob 18.30 Vse informacije o urniku in dogajanju v Lavričevi knjižnici: 05/3661 328, www. ajd.sik.si KRVODAJALSKA AKCIJA Območno združenje RK Ajdovščina vabi na krvodajalsko akcijo Četrtek, 4. oktober med 7.00 in 13.00 Petek, 5. oktober med 7.00 in 13.00 Ponedeljek, 8. oktober med 7.00 in 13.00 Akcija bo potekala v Dijaškem domu Srednje šole Veno Pilon v Ajdovščini. Na krvodajalsko akcijo ne prihajajte tešči, jeste lahko nemastno hrano! S seboj imejte osebni dokument! VADBA ZA MAMICE Z DOJENČKI Začetek 2. oktobra, Dom krajanov Ajdovščina Vddba je primerna za vse mamice od 8. tedna po porodu pa do starosti otroka 1 leto. Tako vabimo vse mamice, ki se želijo fizično in psihično okrepiti ter preživeti aktivno urico s svojim dojenčkom. Dodatne informacije in prijave so možne na telefonski številki 051 369 900 ali na spletni strani www.zavod-tamala.si CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI AJDOVŠČINA Center mladinskih dejavnosti je odprt v Hiši mladih na Ribniku vsak delovnik od 10.00 do 18.00 (za mlade začnemo s programom ob 12.00). Namenjen je osnovnošolcem, predvsem iz višjih razredov OŠ, srednješolcem ter ostali mladini. V CMD - ju lahko aktivno preživite svoj prosti čas. Lahko se nam pridružite pri različnih ustvarjalnih delavnicah, ki jih organiziramo vsak teden, pri družabnih dejavnostih (družabne igre, namizni nogomet, namizni tenis ipd.), pri športnih dejavnostih (nogomet, košarka, badminton), pri raznih turnirjih. V CMD - ju so vam na razpolago tudi računalniki ter brezplačna uporaba interneta. Z novim šolskim letom ste vabljeni (mladi stari 14 let), da se vključite v program MERI za pridobitev bronastega mednarodnega priznanja za mlade. Ostale dejavnosti CMD - ja: info točka, svetovanje in pomoč v stiskah, učna pomoč in pomoč pri pisanju nalog, prostovoljno delo, izleti, poletni tabor,... Vse informacije o CMD - ju in programu dobite na naši spletni strani. Prvi teden v oktobru bo v CMD - ju potekala delavnica izdelovanja nakita, nato pa bomo izdelovali še viseče rože za okras. Konec oktobra se bomo pripravili na noč čarovnic ter imeli delavnico posvečeno tej temi. Med jesenskimi počitnicami, 29. oktobra organiziramo ogled filma v Koloseju (naslov še ni znan). Info: 041/945-392 in 368 93 83, cmd. ajdovscina@yahoo.com, www.cmd.si. OBVESTILA DRUŠTVA MOST UDELEŽBA NA FESTIVALU ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Ponedeljek, 1. oktober, odhod avtobusa ob 8. uri izpred avtobusne postaje. Ob 12.30 bo v Linhartovi dvorani Čankarjevega doma nastopila dramska skupina ŽAR z igro KAZNOVANA PREVZETNOST - Dramski prizor iz Prešernovega časa STROKOVNA EKSKURZIJA V VERONO Sobota, 6. oktober, z odhodom avtobusa ob 5. uri izpred avtobusne postaje v Ajdovščini in povratkom med 23. in 24. uro. V dopoldanskih urah ogled kamnoseškega sejma, popoldne avtobusni ogled Verone in znamenitosti. Prijave s plačilom 17 + 15 EUR sprejemata Florjan Bajc GSM 041 437 435 in tajnica, Jožica Nusdorfer GSM 041 485 081 do srede, 3. 10. 2007. ekskurzijo organizira kamnoseška delavnica, vabijo tudi druge člane društva. OGLED RAZSTAVE IN KATEDRALE SV. JUSTA V TRSTU Ponedeljek, 8. oktober, z odhodom avtobusa ob 13.00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini in povratkom med 19.00 in 20.00. V muzejuREVOLTELLAin Centru modernih umetnosti si bomo ogledali razstavo MASCHERINI IN EVROPSKO KIPARSTVO 1900. sledil bo ogled znamenite katedrale sv. Justa. Prijave sprejema tajnica v torek, 2. oktobra, od 9. 00 do 10.00 na sedežu društva. Ekskurzijo organizira krožek umetnostne zgodovine pod vodstvom dr. Irene Mislej. Vabljeni tudi drugi člani! PODELITEV PRIZNANJA DRAMSKI SKUPINI ŽAR Petek, 12. oktober ob 11.00 - Kulturni dom v Postojna Priznanje za posebne dosežke pri učenju odraslih podeljuje Andragoški center Slovenije. Poleg skupine ŽAR so na slavnostno podelitev vabljeni člani Upravnega odbora Društva MOST. STROKOVNA EKSKURZIJA - OGLED MUZEJA 1. SVETOVNE VOJNE V KOBARIDU Sreda, 17. oktober - ura odhoda in povratka še ni dogovorjena. Prijave s plačilom avtobusnega prevoza sprejema tajnica v torek, 2. oktobra od 9.00 do 10.00 na sedežu društva. Ekskurzijo organizira zgodovinski krožek. Strokovno vodstvo prof. Pavel Bogataj. Vabljeni k udeležbi poučne ekskurzije! NASTOP DRAMSKE SKUPINE ŽAR V ČRNEM VRHU Sobota, 13. oktober ob 19.00 - Kulturni dom -predstava VESELA AJDOVSKA TRŽNICA. POHOD - DOLINA DRAGONJE Sobota, 27. oktober, z odhodom avtobusa ob 7.00 izpred avtobusne postaje v Ajdovščini. Prijave s plačilo 11 EUR (za 35 oseb) bo sprejemala tajnica v torek, 2. oktobra, od 9.00 do 10.00 na sedežu društva. Lepo vabljeni na pohod po zanimivi in slikoviti slovenski Istri. POVABILO K VPISU V DRUŠTVO MOST Ob začetku novega študijskega leta vabimo k vpisu vse, ki jih zanimajo izobraževalni in ustvarjalni programi za tretje življenjsko obdobje. Program za študijsko leto 2007/2008 je na ogled na oglasni deski Doma krajanov, Prešernova 26, Ajdovščina. Vpis za nove člane bo še v torek, 2. in 9. oktobra, od 9.00 do 10.00. Lepo vabljeni, da se nam pridružite! OBVESTILA DRUŠTVA UPOKOJENCEV AJDOVŠČINA Popoldansko kopanje v Izoli - sobota, 13. oktober MERJENJE KRVNEGA TLAKA, SLADKORJA, MAŠČOB IN HOLESTEROLA ' vsak prvi petek v mesecu med 9.00 in 11.00 v prostorih DU Ajdovščina. MERJENJE KRVNEGA TLAKA vsako zadnjo sredo v mesecu med 16.00 in 17.00 v prostorih KS Planina. MERJENJE KRVNEGA TLAKA IN SLADKORJA v Batujah vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 8.00. Društvo upokojencev organizira v sodelovanju z Zdravstvenim domom Ajdovščina TEČAJ NORDIJSKE HOJE, prijave za drugo skupino sprejemajo do 12. oktobra.^ DU vas vabi tudi na rekreacijo v telovadnici ŠC Police in vodno telovadbo v pokritem bazenu. Za prijave in informacije so vam na voljo na sedežu DU Ajdovščina. V ponedeljek 1. in torek, 2. oktobra vas DU vabi na Festival za tretje življenjsko obdobje v Cankarjev dom v Ljubljano. V ponedeljek bo odhod avtobusa ob 8.00, v torek pa ob 7.00. Izlet v torek vključuje ogled RTV-ja. Prijave sprejemajo na sedežu DU Ajdovščina. Pisarna DU Ajdovščina obratuje ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9.00 in 11.00, na naslovu Cesta IX. Korpusa 1. v Ajdovščini, tel.: 05/ 36 61 383. OBVESTILAZVEZEBORCEVZAVREDNOTE NOB AJDOVŠČINA - VIPAVA Nedelja, 14. oktober ob 12.00, DOBRNIČ -TREBNJE Odhod na prireditev ob 64-obletnici kongresa Slovenske protifašistične zveze. Prijave in informacije o odhodih avtobusa dobite na tel: 05/ 366 10 71. Vabljeni! KARITAS Karitas Vipavske dekanije Vipavska cesta 11, tel. in fax.: 05/ 36 62 372 Uradne ure: Ponedeljek od 9.00 do 11.00 Torek in četrtek od 16.30 do 18.30, ostale dni po dogovoru. Srečanje prostovoljcev: prvi ponedeljek v mesecu ob 20.00 Info: jozica.licen@rkc.si ali 041 429 713 Center za pomoč odvisnikom in njihovim svojcem, Goriška cesta 17, Rizzatova vila Sreda od 9.00 do 15.00 Četrtek od 15.00 do 19.00, od 19.00 do 21.00 srečanja skupine, Info: Tanja Kaligarič 041 760 067, Oče Franc Prelc 041 795 051 Dom karitas na Cesti Cesta 98, tel.: 05/ 36 47 964 Materinski dom, Tanja Žorž, 041 331 639 Popoldan na Cesti, program za otroke, četrtek od 15.00 do 17.00 Info: Klementina Bajec, 041 762 029 Popoldan na Cesti, ILO Terapevtska delavnica, sobota od 15.00 do 18.00 Zavod karitas Samarijan, Solkan, Skalniška 1, 05/33 00 234 Materinski dom in Vama hiša Pomoč na domu: Info: Katarina Deotto, 041 638 208 Stalne prodajne razstave Občina Ajdovščina, Nova KBM, Ajdovščina, Kapucinski samostan Vipavski Križ, Karitas vipavske dekanije KULTURNI DOM NOVA GORICA Sreda. 3. oktober 2007, ob 20.15 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Gorico Art sredica Brina - Slovenska etno zasedba Brina Vogelnik, glas Jelena Ždrale, violina Blaž Celarec, tolkala Nino De Gleria, električni bas, kontrabas Drago Ivanuša, harmonika Luka Ropret, kitare Julij Zornik, zvok Za izven Petek. 12. oktober 2007 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Goric0 Ruska klavirska glasba Diplomanti konservatorija P. I. Čajkovski Erik Šuler, klavir Aleksandra Pavlovič, klavir Ivan Skrt, klavir Koncert je nastal na pobudo društva Slovenij0 Rusija Za izven Sobota. 20. oktober 2007 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Gorico Jesenski glasbeni tris Ženska klapa Dišpet & Moška klapa Bracijera, Hrvaška Za izven Ponedeljek, 22. oktober 2007 ob 20.15 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Goric° Simfonični orkester RTV Šlovenija Anton Nanut, dirigent Vuk Jovanovič, klavir Za abonma in izven IMGImbtna gacerda y^jQ| NOVA GORICA RAZSTAVA V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA ANNIBEL CUNOLDI ATTEMS, instalacije 9. - 30. oktober 2007 Otvoritev v torek. 9. oktobra, ob 19. uri TEDEN OTROKA Ponedeljek. 1. in petek. 5. oktober 20QZJ& 9.00 in 10.45 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Goric° Kekec (1951) režiser: Jože Gale Torek. 2. oktober 2007 Velika dvorana Kulturnega doma Nova Goric0 (Dve predstavi ob 9.00 in 10.15 uri za otroke ° 1. do 4. razreda) Nora zabava za mlajše od 100 Sreda. 3. oktober 2007 avla Kulturnega doma Nova Gorica Razstava Amedeje Fioreli Četrtek. 4. oktober 2007, ob 9.00 in 10.45 Mala dvorana Kulturnega doma Nova Goric° To so gadi (1977) režiser: Jože Bevc ART FILM četrtek. 11, oktober 2007 ob 20. uri MaladvoranaKulturnega K I N ^ doma Nova Gorica CENTER Johan (Nizozemska, 2005) režiser: Nicole van Kilsdonk V sodelovanju z Veleposlaništvom Kraljev'ne Nizozemske v okviru Bilateralnega fokusa Film je v nizozemščini z angleškimi podnapis'-Vstop prost! 4. FILMSKO GLEDALIŠČE Razpis abonmajev bo potekal od 15. do * oktobra 2007. Cena abonmaja je 50 EUR, za dijake in študen 0 30 EUR. Vpis in plačilo na blagajni Kulturnega do111 Nova Gorica. Informacije za rubriko Koledar zbiramo do 24. v mesecu. INFO: 05/ 36 59 140, 051 304 607, tic.ajdovscina@siol.net, http: www.tic-ajdovscina.si, naslov: TIC Ajdovščina, Lokarjev drevored 8, Ajdovščina Petek, 26. oktober 2007, ob 20. uri Mala dvorana Kulturnega doma Nova Goric° Življenje drugih, (Nemčija, 2006) Režiser: Florian Henckel von Donnersmarck Za abonma in izven Mobitel m- Mobitel Pri nas lahko uredite VSAK DAN EXPRE§ □ - sklepanje novih naročnin -- podaljšanje naročnin- ugodno kupite nov akcijski GSM telefon AJDOVŠČINA - MERCATOR CENTEH M:edifa Ajdovščina d.o.o.. Vipavska cesla 6, Ajdovščina, tel: 36815B0 križanke^ oglasi arheol. najdišče v EGlPig AVSTRIJ. NOGOMET klub latnik Radio nova prebiv. AZIJSKE CELINE AMERIŠ. vesolj- ska agencija Zadnja in srednja Črka ABECEDE srbeče kožno vnetje, UŠAJ kraj med trnovim in novo gorico UREJEVA^ LEC IZLOŽB ALI RAZSTAV PRIPRAVA ZA PODMA- ZOVANJE REKA V ŠOŠTANJU EGIPTOV. SVETI BIK ZAMISEL, ZASNOVA CENE VIPOTNIK SESTAVIL DRAGO BRECELJ VRSTA BARVNE KOVINE (Cu) FR. FIZIK IN ASTRONOM (FRA-NCOIS) KEMIJ.ELE-MENT (Re) SL SLIKAR VIDMAR PREME- TANKA ST TIP CITROENA GRŠKI ANTIČNI BASNO- PISEC 21. IN 13. ČRKA ABECEDE MESTO V NEMČIJI OB REKI MULDE LESENA ZAČASNA, ZASILNA ZGRADBA NEKDANJI RUSKI VLADAR. NAZIV VRSTA ZAČIMBE AVT.OZN. CELJA EGIPČAN BOG SONCA (AMON) VRSTA AZIJSKE PALME POSODA ZA TOBAK, TOBAČNICA NAPRAVA ZA DVIG MATRIALA (DVIGALO) 17. GRŠKA ČRKA MUSLIM. M. IME BARVA KOŽE,POLT AFRIŠKA ŽIVAL LAHEK ŠPORTNI ČOLN RUSKA REKA ODKRIT BALKON Ž. IME GORENJ. ROMARSK KRAJ RAZISK- OVALEC EGIPČ. ZGODOV. KOSTUM. VOGELNIK SPEVNA MELODIJA PRIPRAVA ZA DVIG TEKOČIN S TLAKOM NEKDANJI VRHOVNI KOZAŠKI POVELJNIK VEČJA SKUPINA ŽUŽELK JAPONSKI PISATELJ IN ESEJIST (KOBO) ROPAR. PTICA ANG.REŽIŠ .(CAROL) (SANITETNA! POVEZA ŽENSKO IME RAZSTAV. PLOŠČA PERJE PRI REPI OSNOVNA VERSKA POSTAVKA BUDIZMA Vulkanski IZMEČEK POKLON, DAR (STAR. ROČNO ORODJE SEDMA GRŠKA ČRKA (UMETNOST SLOG IZ 17. IN 18. STOLETJA ANGLEŠ. KRATICA ZA VSE V REDU KARLI ARHAR EDVARD GRIEG ERGAVER MARIJA GOROVJE V MJANMARU (BURMA) REKA V EVROP. DELU RUSIJE SLOVEN. SOCIO- LOGINJA (MACA) ILNICA VIPAVA POTROŠNIŠKI KREDITI odplačilna doba znesek kredita mesečni obrok obrestna mera odobritev zavarovanje EOM 2 leti 4.000,00 € 179,74 € 6,90% 0€ 72,00 € 9,42% STANOVANJSKI KREDITI odplačilna doba znesek kredita mesečni obrok obrestna mera odobritev zavarovanje1 EOM 10 let 20.000,00 € 228,59 € 6mEURIBOR+1,8% 200,00 6 7,08% 1 • vpis hipoteke ali druge vrste zevi Tel.: 05/3664 506 Informativna izračuna EOM na dan 7. 9. 2007 VINOTEKA VIPAVA Izžrebanci križanke iz 58. številke: Prva nagrada - hišni kompostnik: Viktor Škvarč, Kidričeva 30, Ajdovščina (nagrado dobijo na Komunalno stanovanjski družbi, Miroslav Geržina) Dva petlitrska flaškona vina pa prejmeta barbara Rudolf, Črni vrh 74, Črni vrh in Vasilij Brecelj, Vrtovin 55, Črniče Ime in Priimek: Naslov: Rešitev pošljite v kuverti do 20. 10. 2007 na naslov: Nova Nova d.o.o.,Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Na sprednjo stran kuverte pripišite: Slikovna križanka! Med izžrebance bomo tudi tokrat razdelili 3 flaškončke vina iz domače kleti. E-MAIL: TIC.VIPAVA@SIOL.NET TEL.: + 386 (O) 5 36 87 040 GSM: + 386 (O) Sl 21S 226 http://www.vipavska-dolina.si VINA ZA DARILA RADIO INJVA .AJD VŠČINA J 106,9 MHz www. novanovasi C