30 Kačji pastirji že dolgo navdušujejo ljubitelje narave, biologe, ekologe in znanstvenike. Na območju Slovenije so se z njimi vsaj obrobno ukvarjali številni znani naravoslovci: vse od J. V. Valvasorja, ki je v 18. zvezek grafične zbirke iz leta 1685 vključil tudi akvare- le kačjih pastirjev, in I. A. Scopolija, ki se je v znamenitem delu Entomologica carniolica že leta 1763 ukvarjal tudi z njihovimi opisi, pa do Frana Erjavca, ki je prirodoslovno znanje o teh žuželkah v drugi polovici 19. stoletja združil v šolskih učbenikih prirodopisa, v kate- rih najdemo tudi prvo omembo izraza »kačji pastir« v slovenski literaturi. A prvi, ki se je s kačjimi pastirji v Slo- veniji začel ukvarjati sistematično, in sicer od preloma v drugo polovico 20. stoletja naprej, je bil prof. dr. Boštjan Kiauta, oče slovenske odonatologije. Njemu gre tudi velika zahvala za obstoj Slovenskega odonatološkega društva (SOD), za kar smo se mu na skupščini članov društva leta 2015 zahvalili s podelitvijo častnega članstva danes že četrt stoletja starega društva. Kar 25 let nazaj je skupina biologov in ljubiteljev narave, predvsem Iztoka Gei- sterja, Boštjana Kiaute in Mladena Kotar- ca, podala predlog za ustanovitev društva z namenom oživitve zanimanja za kačje pastirje v Sloveniji. To bo združevalo vse, ki jih kačji pastirji zanimajo in želi- jo delovati v njihovo korist. 23. oktobra 1992 je tako s podpisi 15 ustanoviteljev (Alja Pirnat, M. Kotarac, Margareta Guček, Matjaž Bedjanič, I. Geister, Tone Wraber, Ciril Krušnik, Marianne Kiauta, Stanislav Gomboc, Borut Štumberger, Karmen Špilek, Andrej Sovinc, B. Kiauta, Jurij Kurillo, Ali Šalamun) v zasedbi prvih 14 ustanoviteljev potekala ustanovna seja društva. Na seji v gostilni Keršič v Ljublja- ni so bili že začrtani tudi prvi trije pro- jekti: izdajanje društvene revije Exuviae, priprava na slovenski odonatološki atlas in organizacija svetovnega odonatološke- ga srečanja v Sloveniji. Prve mesece je (še neregistrirano) društvo nosilo ime Slovenska sekcija mednarodnega odonatološkega združenja S.I.O. Še danes aktualno ime – Slovensko odonatološko društvo – je bilo potrjeno Slovensko odonatološko društvo z vami že 25 let Besedilo: Nina Erbida in Damjan Vinko kasneje, na izredni seji skupščine društva februarja 1993. Ta je bila sklicana, saj je bilo prvotni statut treba dopolniti, da bi se društvo lahko v skladu z zakonodajo tudi registriralo. Slovenski pravni red namreč še ni poznal oblike slovenskega predstav- ništva tuje nevladne organizacije, treba pa je bilo uvesti tudi še dva obvezna orga- na društva. Mlini so počasi mleli, ali dru- štveni ali državni, se danes v resnici nihče več ne spomni, in tako je Ministrstvo za notranje zadeve Statut potrdilo šele 15. julija 1993, 31. julija 1993 pa je bilo dru- štvo tudi registrirano. Birokratska zmeda se pravzaprav še ni zaključila: v registru AJPES je namreč še danes zapisano, da je bilo društvo registrirano 31. 7. 1992 – to- rej še preden se je ustanovna seja sploh zgodila. A zaradi omenjene zmede in dalj- ših postopkov se vendarle lahko pohvali- mo, da imamo tako priložnost praznovati iste obletnice kar dve leti zapored. Prva slovenska »javna« objava z imenom društva izvira iz Proteusa, in sicer iz izda- je maj/junij 1993 (55/9–10: 365), v dveh predhodnih objavah pa se je pojavljalo še z imenom slovenske sekcije (leta 1992 v 54/8: 301 in januarja 1993 v 55/5: 169). Vest o ustanovitvi društva se je hitro raz- širila tudi v druge države. Marca 1993 so v nemškem jeziku o ustanovitvi sekcije pisali v biltenu Hagenia (5: 1), istega me- seca pa tudi v angleškem jeziku v novični- ku Selysia (22/1: 3). Društvo je vselej delovalo na celotnem območju Slovenije in se obenem povezo- valo v mednarodnem prostoru. Sprva je bilo registrirano v Naklem, kasneje in še danes v Ljubljani. Društvo od ustanovitve naprej deluje ne- prekinjeno. Vse od leta 1995 izdajamo strokovno-poljudni bilten Erjavecia, jese- ni 2017 je izšla že 32. številka po vrsti. Na začetku mu je delala družbo še strokovna revija Exuviae, ki je izhajala med letoma 1994 in 2001 (8 številk). Že v zgodnjih letih je društvo organiziralo priložnostna srečanja, predavanja, izlete in delavnice za določanje kačjih pastirjev. Leta 1994 je SOD organiziral prvi odonatološki simpo- zij za območje Alpe-Jadran in julija 1997 XIV. svetovni odonatološki simpozij, oba v Mariboru. Leta 1997 smo sodelovali v akciji Rastlina, žival in biotop leta, ki sta jo za mlade naravoslovce osnovnih in srednjih šol organizirala Prirodoslovno društvo Slovenije in Slovenski sklad za naravo – žival leta so bili kačji pastirji iz družine ploščcev (Libellulidae). Leta 1997 je v založništvu Centra za kar- tografijo favne in flore (CKFF) izšla osre- dnja monografija dela članov društva – Atlas kačjih pastirjev (Odonata) Slovenije z Rdečim seznamom: projekt Slovenskega odonatološkega društva. Delo je bilo eden prvih atlasov za kačje pastirje v Evropi kot tudi eden prvih atlasov posamezne skupi- ne živali ali rastlin pri nas. Leta 1999 je pod okriljem društva v Exuviae izšel še članek I. Geisterja s spevnimi slovenski- mi imeni kačjih pastirjev. V sodelovanju s CKFF so bila leta 2003 pripravljena tu- di Strokovna izhodišča za vzpostavljanje omrežja Natura 2000 – kačji pastirji (Odonata), ki so bila potrebna za izpolnje- vanje zahtev ob vstopu Slovenije v Evrop- sko unijo. Vsa leta skupnega sodelovanja s CKFF bogatimo tudi s podatkovno zbirko. V zadnjih desetih letih smo nadaljevali s tradicionalnim delovanjem, organizi- rali pa smo tudi številne nove projekte. Od 2011 vsako leto poteka Mednarodno srečanje odonatologov Balkana (Balkan OdonatOlogical Meeting – BOOM), ki smo ga pričeli organizirati prav v našem dru- štvu, od takrat dalje pa pri njegovi izved- bi vsako leto najmanj sodelujemo. Njegov namen je raziskovanje kačjih pastirjev na Balkanu in povezovanje balkanskih odo- natologov, deljenje znanja, izobraževanje mladine in pridobivanje novih navdu- šencev. Kot nadgradnjo mednarodnega sodelovanja smo v 2017 organizirali tudi petdnevno delavnico določevanja ličink in levov kačjih pastirjev z mednarodno udeležbo. V 2014–2015 smo z Društvom Znak SOD predstavlja stiliziran koleselj kačjih pastirjev in nas spremlja skoraj od samih začet- kov društva. Prva uporaba tega znaka sega v leto 1994; pred tem smo uporabljali znak Mednaro- dnega odonatološkega združenja (S.I.O.). 31 BIO.LOG iz Sarajeva sodelovali pri popi- sih v Hercegovini. Tesneje smo povezani tudi z drugimi organizacijami z odonato- loško vsebino z Balkana, saj smo bili kot prvo odonatološko društvo v regiji že od samega začetka pobudniki ali podporniki povezovanj, kar je razvidno tudi iz orga- nizacije več naših projektov. Zaradi tega, dobre energije in izkazanih rezultatov smo bili vedno povsod dobro sprejeti. Skupina za kačje pastirje je redno delo- vala na številnih raziskovalno-izobraže- valnih taborih, kot so npr. Raziskovalni tabori študentov biologije (RTŠB), Ekosi- stemi Balkana, dijaški biološki tabori (kar nekaj smo jih tudi organizirali), biološki raziskovalni mladinski tabori in v zadnjih dveh letih tudi Biološko-ekološki razisko- valni tabor. Na RTŠB smo kot skupina do sedaj sodelovali že 26-krat. Naši člani se redno udeležujejo tudi mednarodnih sre- čanj, kot sta npr. svetovni Mednarodni odonatološki kongres (ICO) in evropski odonatološki kongres (ECOO). Za vse, ki si časovno ne morejo privoščiti raziskovanja kačjih pastirjev na taborih ali pa so kljub temu željni še več skupnih terenov, organiziramo tudi terenske vi- kende. V zadnjih letih smo bili na Blokah, v Beli krajini, v Vipavski dolini, na Poklju- ki, v dolini Radovne in na Gorjancih. Po- leg terenskih vikendov se seveda odpra- vljamo tudi na enodnevne terene. V letih 2013 in 2016 smo organizirali fotografski natečaj Pisani akrobati, ki je bil namenjen popularizaciji kačjih pastirjev in ki smo ga zaključili z razstavama in pogostitva- ma na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Prva razstava je potovala tudi po Sloveniji. V 2014 in 2015 smo v okvi- ru projekta Kačji pastirji Ljubljane popi- sovali odonatno favno naše prestolnice, zaključke pa objavili tudi v obliki plakata, predstavljenega na 4. ECOO, na katerem smo prejeli nagrado za najboljšo predsta- vitev. Poleg na nekaj terenskih vikendih smo z Zavodom RS za varstvo narave so- delovali tudi na leta 2015 prvič organizi- ranem BioBlitzu, in sicer ob reki Muri v Veržeju. Tam smo bili tudi naslednji dve leti. Redno sodelujemo tudi s sorodnimi organizacijami, predvsem društvi, npr. pri izdajanju Trdoživa, naravovarstvenih ak- cijah in tisku koledarjev. V letu 2017 smo se pridružili mreži Plan B za Slovenijo, leto prej smo se vpisali v razvid prosto- voljskih organizacij, pred kratkim pa smo pridobili status društva v javnem interesu na področju ohranjanja narave. V letih 2016 in 2017 smo kot partner- ji s Herpetološkim društvom – Societas herpetologica slovenica, s katerim tesno sodelujemo že od same njihove ustano- vitve (leta 1996), in Društvom za jamsko biologijo sodelovali pri projektu Invaziv- ke nikoli ne počivajo, v okviru katerega smo popisovali koščičnega škratca pred- vsem v Vipavski dolini in na Ljubljan- skem barju, ter se na območju ribnikov v Dragi pri Igu pridružili dogodku Natura v 24 urah – BioBlitz Slovenija. Z izobra- ževalno-ustvarjalnimi delavnicami smo nadaljevali sodelovanje na festivalu Lent, razširili pa smo jih še v živalski vrt in na Biotehniško fakulteto, kjer smo delavni- cam pridali še nekaj več ustvarjalne note. Uvedli smo bralni krožek uSODno branje, v okviru katerega se izven sezone pogo- varjamo o člankih na izbrano temo. Od le- ta 2014 imamo Facebook stran Slovensko kačjepastirsko društvo, namenjeno popu- larizaciji naših najljubših žuželk, na kate- ri objavljamo novice o našem delovanju in pridobivamo všečke. Sledi nam že več kot 600 oseb. Že dolgo obljubljamo tudi prenovo spletne strani, saj trenutna nosi že častitljivo starost (prva je bila izdela- na v letu 1996, današnja vsebina pa je iz leta 2003, ko smo oblikovali tudi mailing listo). Društveni jubilej bi lahko bil pravi motiv za dejansko uresničitev teh obljub. Ob 25. obletnici smo 11. avgusta 2017 v Zapotoku pri Igu organizirali tudi piknik, na katerem se je zbralo okrog 30 članov društva iz Slovenije, Srbije, Bosne in Her- cegovine, Makedonije in Nizozemske. Tako smo primerno proslavili častitljivi jubilej. V 2018 pa bomo zaradi v začetku omenjenih razlogov praznovali še drugič (upamo, da se bomo tokrat spomnili na- rediti tudi skupinsko fotografijo). Društvo združuje vse, ki mislimo, da so kačji pastirji najlepše in najzanimivejše izmed žuželk, pravzaprav živali, celo vseh živih bitij. Brez njih ne bi bilo našega dru- štva, a brez našega društva ne bi bilo enti- tete, okrog katere bi se zbirali, preučevali te pisane akrobate in o njih izobraževali široko zainteresirano javnost. V vseh teh letih se nas je pod vodstvom tajnikov dru- štva (ki so do leta 2015 društvo zasto- pali), šestih predsednikov, predsednice in pooblaščenca skupno »nabralo« točno 100 članov. Vsi zainteresirani vabljeni k SODelovanju. Koleselj zgodnjega trstničarja (Brachytron pratense). (foto: Matjaž Bedjanič) V sklopu praznovanja 25. obletnice društva smo z oblikovalsko pomočjo Simona Zidarja izdelali tudi jubilejne majice, ki jih lahko po ceni 10 € na- ročite na nina.erbida@gmail.com ali preko naše Facebook strani Slovensko kačjepastirsko društvo. S plačilom kupnine prispevate k delovanju Slo- venskega odonatološkega društva. Ženski in moški model majice kaki barve na hrbtu krasi veliki studenčar (Cordulegaster heros), spredaj je na srčni strani znak društva. Slovensko odonatološko društvo 25 let (foto: Aleš Tomažič)