sa ludi na kmetih shivlenje odtdti, katiii fo fe sadiifiiili, vtonili iohefli Predgovor. Dol« je nefrezhi, Tkusi katire zMo vek hitro-ob shivlenje pride, ali ve- zhikrat fe mu tudi sna shivlenje odteti, zhe le mu ii hitru k’ pomozhi pride. Veliko takih pergodbi, kir ib ludje bresi shivlenja bili, inu fpet k’ shiv- lenju prifhli, naf vzhi, de je li farna » gniloba tiga trupla edino inu pravo snamine te fmerti, kir nobeniga gori- sbudenja k 5 shivlenju vezh mogozhe ni. Ako ravno per velikimu sunajni- mu pofhkodvanju, ali per takih fmert- nih bolesnih, kir je žhlovek dolgo s’ fmertjo rinal, inu potlej fvojo sadno fapo potegnil, sna (mere gvilhna biti, tako vonder linert per tillih gvifhna ni, katiri hitro, bresi vfe bolesni, inu bresi vfiga sunajniga pofhkodvanja ob shivlenje pridejo. Polebiio pak od sa- zhetika tilli popolnam mertvi nilo, A a kadri fe sadufhd, smersnejo, potope ali sadavjo* Ifkra ti ga shivlenja je per takih hitrih pergodbih od sazhetika* li potifnena, inu ie sna fkusi umno pomozh ipet tako vneti, de ta, katir ie sa mertviga dershi, ravno tako hi¬ tro ipet k’ shivlenju pride* Kir je sef. kraji, poglavarltvo v’ ederajharfkimu vajvoditvu eni taki navk na snanje da¬ lo, inu kir fe je tudi v’ nafhi desheli pokasalo, de takim ludim, kadri hitro v’ nevarnoft pridejo, fhe smiraj prov •pomagati ne vdito , kir v’ drugih krajih vonder doiti takih ludi fkusi umno po- mozh ipet k’ shivlenju pride, kir je tukaj na hitri inu pravi pomozhi vfe lesheozhe, kadra pak je vezhikrat sa¬ muj ena, predni arzat ali padar pride, inu kir je ta pomozh taka, de njo vfak, ako od arznije ravno nizh ne- saltopi, lahko inu s’ frezho dodeli, tako fe more ta navk tudi v’ nafhi desheli na snanje prinefiti, kako fe namrezh per mnogih nefrezhah prava pomozh dodeliti sna. Per vfaki per- godbi je pomozh kratko inu sattopno < popilana, tako, de to vfaki, bresi de r bi arzat bil, lahko flori, inu kakor fe je she veliko ludem shivlenje odtelo. Li fe posabiti ne fine, de 1'e ima, med j tim, kir fe te pomozhi dodeluiejo, prezej po arzata ali padarja poflati, kir je on, ako bolnik ravno k’ shivlenju pride, vonder vezhkrat savoljo pu- 1'hanja ali druge pomozhi' potrebni, kakor bo to prizheozhi navk dalj is- kasal. \ v : ■.. • ■ - ■ - - ' / ^ ^ * ■• | J';r- V' ' . V . I,r: r- .V ‘ ■ . ‘ t ; • - . ' , . - . . - . . r \ - *, w.;- ■V " ' : V W , ‘*,y ■ "■ ■ : v ■ v .* . • ' V,- . ' . . . . >■;:■■■ • ; v-U- t' '4 ■ ■ • ,, , \ ' v 1 •• ■ ■ ’ ' - <■ ■ ■ I V -v . , i r ' J : ‘\l / < , - V . i-* , . ■ .'V- - . ^ .. .■ J-. , ? - ‘ ' ■ ;:.*■> ; . . ■ " / ‘v 'j ' • i r^HBS \ i .... r '■ s . \ V “ ' ■■ •. ■ ' ' . .. > it ■ > « 1 .. ■- r.,. .. . .C ... / , ••• ' I - >L .:■•■■. -s; ■ - - 7 . J ' ■ > ■ i 't/t' Ir .. ■ yV mm ?#, ■ ■ ■*.' ,* ' 'V ' Pomozh pertiftih, katiri fadufhd, V keidrih, kir fe mofhtfhe kifa, v’glo¬ bokih fhtirnih, v’ dolgo sapertih pokopa- lifhih inu jamih, v’ krajih, kir shivi ogor¬ ki fe kade, zhlovek sa tosadufhi, kir mu take fape malika,, katira shivlenje obderslii. Snamina, katiri pred popolnim sadufherijam pridejo, inu vezhikrac zelo hitro eden sa drugim pridejo, fo, omotavza, bolezhine v’ glavi, filne teshave na perfih, safpajnoft, omedlevze, boshjafti, nobeni obzhutjk tiga shivlenja. Per 1 udih, katiri v’ tako nefrezho pridejo, fe kri v’ shilah tih mushgani inu tih pluzh nabere, v’ ferzu saftoji, inu vezhi shili napolne. Shivot oftane dolgo gorki, udji oftanejo dolgo gibejozhi, ozhi fo fvitle, jesik debeli is uftiji von gleda, obraf je napihnen inu rudezh, inu zelo truplo je s’ snaminam podtezhene krivi na- polneno. i.) Sadusheni zhlovek fe more preže j von nefiti, kir je profta, hladna ali mersla fapa. Ako fe pak v’ taki kraj, kir sadu- fhen leshi, bresi navarnolli, de bi lami ne C 8 ) sadufhili, drugi ludi nevpajo, tako fe mo¬ rejo okna inu druge lukne, f kusi katire fapa gre, popred odpreti, veliko vode notri vliti, svefki gorezhe flame previdno notri vrezhi, inu to tako dolgo, de enagorezha luzh notri ne vezh ne vgafne. Tifti pak, katir fe v’ tako hudo fapo vaga, fi more eno v’ jefih namozheno gobo ali ruto pred ufta navesati, poprej en malo shiganja piti, en malo v’ uftih obdershati, inu 1'voje ob- lazhila s’ vodo inu jefiham pokropiti* 2. ) Kakor fe sadufhnen v’ hladno fapo pernefe, le mu more oblazhilo, kolikor je mogozhe, od shivotadol vseti. 3. ) On fe more hitro s’ veliko mersle vode pokropiti. 4. ) Jefih inu trikrat tolko vode fknpej fe mu more, vonders’ previdnoftjo, v’ ufta vliti. <>.) Sanze, obraf inu zeli shivot fe um more s’ jefiham omiti inu ribati. 6.) Zhe sadufhnen po timu fhe ne fope, tako fe mu more fapa notri vpihati ali s’ uftmi, alifkusieni v’ufta sadusheniganotri vtaknen votli lef ali fkusi en meh. K’ timu fo pofebni s’ eno tanko gibejozho pifhalo prevideni mehi, Ta pifhu fe v’ ufta, ali I C 9 ) žhe fo ufta saperte, v’ nof dve tudi tri zole globoko notri utakne. Sapa, fkusi meh notri vpihnena pride lahko v’ perli, ako fe ufta ali nof okoli pifhale terdno fkupej dershi. 7.) Per timu fe morejo sadufhenimu per uftih inu nofu taki pomozhki fkufhati, katiri oshive: kakor, en perje, s’ katirim fe mu pod nofam jegra, ali fe mu fkusi nof inu ufta tifta lugna fol, katira naglo isgine ( Alkal. volatil.) notri vpifhe. S.) Tudi kliftire is mersle vode fe mo morejo hitro dati. 9. ) Zhe ima arzat ali apotekar tako imenovano shivo fapo, tako ona nar popred k’ shivlenju obudi. 10. ) Ako na vfe te rezhi sadufheni fkoro k’ febi ne pride, tako fe mu more pufhati, nar pred na nogi, pdtlej na vratu. n.) Kakor hitro je sadufhen v’ftani posherati, fe mu more veliku jefiha s’ tri¬ krat toliku vode piti dati. 12.) Ludi, katiri fo li v’ perve sna- mine sadufhenja padeli, je li potreba , ka¬ kor hitro fe v’ profto fapo pernefejo,_ s’ vodo pokropiti, s’ jefiham vrniti, inu njira vode inu jefiha piti dati, fkusi to pozhafn k’ febi pridejo. ( 10 ) Pomozh per potonenih. Smert per potonenih pride od faperte fape, katira kri v’ pluzhali inu v’ferzu ltredi. Ka medu fape ftopi v’ pluzhe voda, katira fkusi fvojo ojftrobo kmal fapino pifhal■» kmal pluzhe, fkupej vlezhe, inu katira s’ notri p .tegneno Capo, s' shajfafto mokroto tih u(ti inu fapaih shili smefhana k’ulezhe- ozhi pdni raca, kakorfhina fe tudi v’ fap- nih pifhalih inu pluzhih tih potonenih vfelej najde. Ako je pak taki nefrezhni zhlovek v’ eno terdejfhi mokroft, v’ euo blatno vodo ali gnojuizo padel, tako H ta terdejfhi mo¬ kro fti smiraj pluzhe inu shilne pifhale polni. Kakor kri v’ ferzu saftoji, tako saftoji tudi V votli shili inu v’ mušhganih, nekatire druge shile pak fo prasne. j.) Perva potnozhi fe more na meflu dodeliti 9 proz v’ zholnu ali na kraju, kakor je potpnen is vode vou isvlezhen. Maju kakor le preobrazha, bolfhi je. Slikodliva je tedaj navada, de ga na glavo poltavjo, ali zhesi fode vald, to njega li fhe hitrej okoli pernefe. 2.) Kir fe v’ pluzhih sraven pene tudi vzhafih fhe voda najde, katira po nobeni vishi fopfti ne pufti, tako fe more tudi na meftu gledati* de fe voda is perfi von c II ) fpravi. To fe nar bolfhi tako sgodi: Eden fe timu potonenimu na rozhje poloshi» tako, de je njegovi obraf proti semli oberneni. Potlej fe mu njegovi vrat inu njegove perft na en kratki zhaf dolj perpognejo, zhelo pak fe mu en malo gorj dershi. Tako sna voda lahko is perfi .inu udih von tezhi, bresi de fe potonenimu kaka fhkoda sgodi. Njega pak na glavo podaviti, jesatofhkod- livo, kir mu tako li kri v’ tnushgane (topi. — Po navadi sazhne potoneni prozi fpet fhivet, kakor hitro mu voda is-ufti tezhe. Ako mu pak proz od sazhetika mzh vode von ne tezhe, tako fe morejo na medu druge pomozhi pofkufiti. 3. ) Potonen fe prozej na defno dran poloshi, s’ glavo eni malo vsigneiio, mu fe more, ako je kaka hilha bliso, na eni tragi tjq nefiti. 4. ) Tam fe mu, bresi de fe njegovo truplo prevezh obrazha, hitro vfe oblazhilo is shivota dolj poreshejo, njegovo mokro trup¬ lo le v’ fuhe, pogrete rute ali koze savije, on fe v’ eno pogreto podelo dene, glavo vfelej vifhi kakor noge, fhivot pak po drani. ?.) Shivot fe more pogledati, de fe vidi, zhe fizer nobene fhkode terpel ni, potlej pak fe more truplo s’ gorko, fuho ( T2 ) flanelo, ali s’ drugo volnino, inu tudi s’ kartazham vedno ribati. 6. ) Nar popred fe fuho riba, fkusi to gr6 tudi blato od shivota prezh, potlej pak fe flanela namozhi s’ duham od falmiaka ( Spir. Sal. amoniac. cauft. ) al odja- lenoviga roga ( Spir. corn. cerv.)" ali od kafre ( Spir. Camphor .) ali od drugih re- zheh, katire hitro poginejo, iuu tako le truplo mozhno naprej riba.— Dofti ujih je k’ shivlenju prifhlo, katiri fo fe li v’ eno gorko poftelo poloshili. .Tud? to naj fe fturi, vonder pak fe more truplo tega potoneniga naprej ribati. 7. ) Skupej sloshene rute,* inu s’ gor¬ kim vinam ali shiganjam pomcVzhene, fe imajo v’ ferzhino jamizo, na vrat inu meh- zhobo poloshiti. g.) V’ ufta potoneniga naj fe ene kaple gorkiga vina, shiganja, ali melifniga duha kapajo, kakor pak on posherati samore, fe mu od ene ali druge teh rezhi nekaj mejh- nih shlizh polno da. 9.) Po navadnu sazhne potonen zhesi dajati, inu s’tim fe veliko vpanje njegoviga odtejenja pokashe. Ako on sazhne zhesi dajati, tako fe mu sna to fhe s’ eno ka- Jnilno prekuho bolj gnati. ( 13 > to,) Potonenimu. fe ima proz fapa notri upihati; nar bol.fhi fe to sgodi fkusi en meh, pofebno fkusi en taki, kakor je gori pouilan, inu katir na konzii eno gibe- jczho pifhalo ima. — A ko fe v’ uftih ali v’ noti fmerkel, blato ali vlezheozha pena suajde, tako fe more poprej s’ vodo dobro von isfhprizati. Ako hitro per roki nobeniga meha ni, tako fe mu ima s’ uftmi fkusi eni rorež od tobakarfke fajfe, fkusi eno na konzi odresano noshnizo, ali fkusi kar fi bodi fapa v’ pluzhe vpihati, inu namrezh fkusi ufta, ako fo pak te, kakor fe vezhi- krat sgodi, saperte, tako fkusi not) 11. ) Ako fe je fapa notri upihala', fe more truplo fhe dali inu fhe mozhnejfhi ribati. 12. ) Sraven fe ima tudi notrajna ftran vrata inu nofa s’ enim perefam, ali s’ di- mani od tobaka, ali s’ drugim mozhno du- fhezhim duham, katir lahko isgine, shegetati. 13. ) Tudi fe mu sna, li vonder pre¬ vidno, s’ eno dilo na podplate tolzhi, her- bet s’ falmiakovim duham ribati, v’ ufhefe njegove infe upiti, inu njegovo truplo pretrefati. 14. ) Potonenimu naj se dado kliflire, kadre ga obude, eno roko polno tobaka sa C H ) kaditi s’ eno shlizo foli na enimu polizhu vode kuhan je dollo sa dve take kliftire. Tudi fo kliitire od tobakoviga kadu dobre. if.) Med temi fe more potonen dobro pregreti: gorki zegli v’ platno saviti? fe mu morejo na noge inu med ftegne polo- shiti. Gorkota je nar bolfhi pomozh. 16.) Ribati fe ima bresi prenehanja? ako bi to ravno 3 , 4? ali vezh uri terpelo? tako dolgo? de fe fhivlenje pokashe. Zeli shivot fe ima tako ribati? de kosha žela rudezha poftane. _ 17.) Vezhikrat fo otrozi inu odrafheni oshiveli? kit fe je en sdravi zhlovek iflekil? k’ potonenimu v’ poftelo Vlegel? inu njega per febi pogreti puftil. 18. ) Kir je obraf rudezh? blav alizher- nikaft? kir fe ozhi fvetjo inu naprej ftoje? fe mu more hitro na vratu pufhati. 19. ) Pofebnopak fe morejo te pomozhi dolgo fkufhati. Dofti potonenih? katirifo 7, 8 tudi vezhi uri bresi shivlenja bili ? fo fkusi te pomozh vonder fpet k’ shivlenju prifhli. 20. ) Per timu pakfe more dobro mer- kati? de more obujen dolgo v’ gorkoti inu per gmahu leshati, Mir mu je pofebno C ^ ) potrebni. On fe tudi ne fme prezej v’ eno hifhoali v’ eni fhpital neftti. Kir ludje tiga ahtali nifo, je delto potonenih fpet inu sa • smiraj vmerilj katiri fo bili vonder frezhno k’ shivlenju obujeni. 21.) Elektrifiranje, notri pihanje te fa- pe tiga shivlenja, inu druge boli tefhke pomozh bo she sdravnik ali arzat lvetovati vedel. Pomozh per ismersnenih. Mraf je vezhikrat taki filni, de zhlo- vek od mrasa vmreti sna. Ko pride zhlo- vek v’ tako nefrezho, njemu mraf te- shave dela, ga omoti, on v’ terdno fpajne pade, katir fe fkoro v’ fmertneomedlevze preberne. To pride od smersjenja te krivi, v’ suiajnih shiiah tiga shivota, inu od te¬ ga, de fe kri v’ musbganih iuu v’ votlavifi tiga shivota nabere. Udji fo per timu ter- di, mefo je mehko, inu fe lahko terga, ako gorkota hitro sraven pride. Vonder smersneni nifo kmalo mertvi, kakor nobe- niga snamina tiga shivlenja vezh od febe ne dado; vezhikrat fo fe fpet k’ shivlenju obudili, kir fo njih she dolgo sa mertve dershali. i.) Nar pofebnifhi pomozh je ta, de ismersnen li posebno pozhafi ogreje. C 16 ) 2. ) On fe more proz v’ eno merslo hifho, ali fizer kam pod ftreho pernefiti. Ako pak nobene hifhe bliso ni, 1'e more on vonder na kaki kraj pernefti, kir veter tako lahko do njega ne pride. 3 . ) Oblazhilo fe mu ima proz od shivota odresati, on fe ima v’ fiieh po- loshici, katir je dve roke vifok; on pak fe ima ravno tako vifoko notri do urata s’ fuegam pokriti, kir fe mu fneh en malo na truplo pertifne. 4. ) Tako fe pufti smersnen tako dolgo leshati, de fe udji laglej gibajo, inu dele shivot pozhafi odtaja inu pogreje. Zhe fe lheh sazhne tajati, fe moresmirej s’novim nameftiti. ?.) Glava inu urat fe mu vedne s’ fnegam riba. 6. ) Ako fnega per roki ni, fe ima shivot v’ koltre od kojn, v’ koze ali fakne favi- ti, kadri fo v’ nar merflejfhi vodo pomo* zhene, inu katire fe l'ku»i to mersle obder* she, de fe mersla voda smiraj perliva. Tu fe tako dolgo dela, notri de fe shivot oshivi inu pogreje. 7. ) Kakor hitro je shivot bol gibejozbi? fe v’ luhe, en malo gorke fakne savije? ( 17 ) inu v’ etlo pogreto poftelo poloshi, tudi fe sna s’ viuam ali shganjam ribati. Zimer pak fe ne line pogreti. 8*) Ako fe pak kozov ali fakna nima, tako fe truplo v’ eno kadu jno 'poloshi, inu fe mersla voda na njega lije. Tudi fe med tem truplo riba, iuu tako dolgo v’ mersli vodi pulti, notri de fe odtaja. Pozhafi fe tudi eno malo gorke vodesdraven doliva, obrat pak fe smiraj s’merslo vodo fhkropi. 9. ) Ako fapa pak fhe dal von oftane, ako je shivot fhe bresi shivlenja, pak von- der she eno malo gibejozh, tako fe more ali fkusi en mdh ali pak tudi fkusi ufte fapa v’ pluzhe notri pihati. S’ enimu v* olje pomozhenira perefam fe more govt fhigetati inu drashiti, jesik s’ foljo ribati, ali ene kaple falmiakovga duha na jesik kapati. 10. ) Na ferzhno jamizo fe rute polo- shd, katire fo s’ merslim vinfkim jefiham inu s’ kafernim duham pomozhene. Zhe- lufti, ako fo saperte, fe s’ shiganim vinam inu kafernim duham ribajo. 11. ) Radar pakzhlovek sazhne en ma¬ lo oshiveti, takole mu da prekuha od do¬ bro difheozhih selfov s’ eno malo vinfkim jefiham, vonder pak nikol vino ali druge 6. < 18 ) mozhne pijazhe. Rute, s’ gorkim vinam pomozhene, le mu na ferzhno jamizo, pod pafihe, med noge inu sa kolena pol osli e. Shivot fe v’ gorke rijuhe savije, gorke kamina fe v’ poftelo poloshd, inu rij.he, v’ kadre fe shivot savije, fes’ vajravliam, s’ zukpam ali brinam prekade. 12 ) Ako jepak oshivlen li fhe orno- tafti inu ne prav perfebi, takole mu m >re jefih s’ vodo saposherad, tudi fe mu more kliftire dajati, kadre ga obudd, Po navadno pride per oshivlenju eua huda mersliza, inu obral' inu shile v’ glavi od krivi nacekajo. Tu fe more obujenimu naroki ali na urati pufhati , vonder fe more per gmahi pulliti, inn fe mu vezhiltrat eno malo gorke prekuhe pid da. 13. ) Pofebni dejji tiga'$hivota pak, ka¬ dri fo fhe smersneni, fe morejo vedno s’ iiiegam ribati. 14. ) Okerpneni od mrasa, kadri fhe nifo bresi shivlenja, morejo ravno tako dershani biti, de fe li pofebno pozhali ogrejejo. 15. ) Pofebni smersneni dejli, kakor nof vfhefa, perfti, roke fe morejo sTVtegam ob- loshiti, ali v’ merslo vodo notri dershati, tako dolgo, de je mras voli islezhen, inu potlej fe pozliafi gorko vodo notri denejo, C 19 ) ali s’ merslim shgaiijara ali kafernim du¬ ham ribajo. 1 6 .) Nikol pak fe ne fmejo taki ladje prezej v’ gorki zimer ali k’ urozhi pezhi' puftiti, predni fe v’ enimu toplimu zimru popolnama ogreli nifo. Pomozh per obefenih inu sadvalenih. Obefeni inu sadavleni savoljo dvdh re- gJieh hitro ob shivlenje pridejo, sato kir njim fapa von oftane, inu kir fe njim kri v^mushganih sbira inu sterdi, kar od tiga pride, k’ fo njim shile te krivi na uratu 1‘kupej ftifnene. Tifti, katiri sadufhe pak morejo pefebno sa to vmreti, kir fe njim kri v’ mushganih filno nabira, inu sterdi. Taki* nefrezhni lddje fo hitro bresi ob- zhutka, inu en oginfe njim pred ozhmi po- kashe,. kakor hitro fe njim urat fkupej ftif- ne. Per takih mertvili je obral'vezhi dejl Plav, ozhfNfe fvetjo inu naprej Hoje, jesik je satekel, plavi inu en malo is ufti von gleda, udi fo hitro vfi terdi, V’ shilah te krivi kri saftaja, druge shile pak fo bresi krivi. Nekikrat fe je sgodilo, de fo fe obe- fheni lpet k’ shiVlenju obudili, katire fo she vli sa mertve dershali. Tedaj fe more per B. 2. ( 20 ) takihj kolikor je Ii mogozlie hitro vfa ved n a pomozh obernitj, inu toliko vezh per takih nefrezhnih, katiri fo fi lami shivlenje vseli. Bol ko je truplo eniga obefeniga lahko inu mejin ko ima krivi, toliko vezh je upan¬ ja, de bo fpet oshivel. Se je she sgodilo, de je bil govt kakor kolt, inu de.Te l’kusi flitrik ni puftil fkupej ftifuiti. Per takih pergodbih je obefen zhe-j si vezh uri 'fpet k’ shivleiijnprifhal. Saday- leni vonder laglej fpet k’ shivlenju pri d3 joj, kakor obefeni. 1 V : V ; ? i' ~ / J 1 ', ■ :■..: . »CJir? 11 Sveta dolshnoft vfakiga zhloveka je, vfakiga, karih fe je obelil, nameHu od ve- ' sati, mu flitrik od vrata odplelti inu po- fkufiti, njega fpet k’ shivlenju obuditi. i.) Gledati fe ima ,Jde obefeh per od- pletenju dol j ne pade, inu le, lie pofhkodva. On fe ima na enimu kraju, Kir fapa vlezhe, lia tla poloshiti, perf inu glavo ha k vi f liki. Oblazhilo fe mu more prezh vseti, on fe ima s’ vodo pofhkropiti, fapa fe mu ima V ufte pihati, kir fe mu popred govt, polebno tamki, kir ga je fhtrik tiflial, od obeli pla¬ teh en malo gibe, sato de tifte fkupej stif- nene pifhale, fkusi katire fapa gre, lpet V fvoj pravi ftan pridejo. C 21 ) 2, ) Med tim pomozhmi fe more po sdravnika pofiati, katir timu nefrezhnimu prezej na urati pufha,. kar fe toliko laglej fgo- dj, kir shile tako od krivi natekajo. 3. ) Med inu po pufhanjam fe more ta- kimu nefrezhnimu zhloveku vezhikrat iapa v’ pluzhe pihati, inu perf inu trebuh fe mu imajo s’ volnenim faknam ali kartazham ri¬ bati. Sapa le uzhafih en zhaf po upihaujam v’ pluzhih pufti, de fe pluzlia istegnejo, inu de kri toliko bel profta fkusi ferze tezhi samore. ^4.) Ako je trebuh fkupej slezhen, tako fe morejo perli vedno ribati, ako pak je tre¬ buh satekel, tako fe more trebuh ribati. f.) Per timu fe morejo tudi pozhafi mnoge pomozhi oberniti, katire ga obude. Pod nof le mu more duh od falmiaka ali jele- noviga roga dershati, ali tudi enekaple noM kapad. Nebo v’ ultih fe mu more s’ enim v' olju pomozhenim perefam shegetati, jesik fejmu more vmivati inu ribati s’ vodo, s’ je- fiham inu en malo lalmiakoviga duha fkupej smefhano. 6.) Med tem fe obraf smiraj s’vpdoinu jefiham fhkropi, ta drugi shivot pak fe v' gGike fakne savije. Vezliikrac fo tudi veliki tulu rogovi ( ali glave sa fhrefanje ; iuu na ( 22 ) -sadne mozhnejfhi pomozhi sa obujenje po¬ magale: lem 1'lifhjo kliftire, is tobakoviga perja, kamilniga zvetja, foli i. t. d, zhe dru- gazh sadne zhevo fkupej sldzheno ni, inu kliftira prezej fpet prozh odtezhe. 7. ) Ako fo fe pak vfe te pomozh dolgo zliafa saftojn fkufhale, fe sna na sadne farna gorkota fkufitr, inu shivot euiga takiga ne- Irezhniga fe v’ eno poftelo od pepela polo- shi, ali pregrete kamina inu fhkandeleti fe mu med ftegna, na noge, pod palihe, inu fploh'okoli njegovi dobro pokriti shivot po- loshe, inu od zhala do zbala fe na mnogih krajih tiga shivota pomozhi fkufhajo, katire obude, inu fapa fe mu vezhikrat notri piha. 8. ) Kakor hitro fe per obefenihshivleu- je fpet pokashe, fe sazhnejo perfi en malo gibati, shnjbli inu udji fe trefejo, inu bosh- jafhio ftrefanje fe kashe. V’ timu ftanu fe mu more fapa inu veter delati. Ludje, kar njih je prevezh inu staven ne flifhi, imajo prozh iti, de fapa frifhna inu zhifta oftane. 9. ) Oshivlenimu fe da prezej voda s’ jefiham smefhana sa piti, potlej kamilzhina prekuha s’ jefiham ali vinam inu zhe mu fmerkl fapo nasaj dershi, fe mu da mdd vinu jefih. C 23 ) Ako fe on zfiesi omotavze inu poraan- kanje obžhutika toshi, inu obraf je rudezh, tako fe mu na urati The enkrat pufha, inu mersle rute pomozfcene s’ vodo, falpetram, jefiham inu lalmiakam fe mu okoli glave po- loshe. Ako pak on omedli inu flab podane, tako fe mu gorki vino da, ali kaj drugiga, kar ferzu mozh dodeli. i r.) Ako kdo obefeniga prezej, kakor fe je to sgodilo najde, ali fe per obefenimu ali sadavlenimu 1'he kake snamina tiga shiv- lenja najdejo, tako naj vfaki hiti, njemu hitro fhtrik odplefti, inu njega na frifhno fapo pernefti. Potlej je sadoili, njemu vodo v’ obraf fhkropiti, inu frifhno lapo delati, inu nje¬ gove fanza s’ jeiiham ali shiganim vinam ribati. Na to fe vtbnen nekaj uri pufti mirno leshati, inu notri de dobro k’ febi pride, fe mu vzhafih da eno malo gorke prekuha od dobro dufheozhih selfhov s’ jefiham. Ako je pak med tim flaba ifkra tiga shivlenja po- polnam vgafnila, tako fe morejo gorj popi-, fane pomozhi fkufhati, inu notri de je taki nefrezhni zhlovek popolnam odtejen, neka) uri vedno naprej obrazhati. ( 24 ) Pomozh p er takih, katir fo ftrup vseli. Kadar zhlovek fkusi nekaj v’ nevarnoft pride, od kar je on li malo vsilil, ali od har je on li malo do fvojga shivota pri- nefel, bresi de bi ga bil on fkusi to ranil ali pofhkodval, tako je on savdan, inu vfej kar v’ mejhuimu fhtivilu tako nevarno mozh: ima, je ftrup. Medi shivalmi, selifhaminu! kamnjam le taki ftrupi najdejo; vonder njih je malo med shivalim, pofebno v’ nafhiiij deshelah, nar vezh fe njih med selifhanij najde, inu nar mozjinejfhi fo med kaminim. Med shivino je v’nafhih deshelah fko- rej li ena farna, katira nafhe shivlenje ras- djati samore, ali ta je toliko bol ftrafhna, kir je smiraj okol naf, inu kir fe bresi po- febniga prida povfoti dershi. To je pef. Kadar on vgrisne, tako pride ta nar bol ftrafhina vfih bolesni, sa katiro nobene pomozhi mogozhe ni, inn' na katiri zhlovek zhesi malo dani umreti! more. K’ frezhi ta bolesin ne vftane pre- zej , kakor pef vgrisne, inu fkusi previdno pomozh per rani fe sna ta bolesin fhe od- verniti. Ta 28 dan mefiza Jul ja 1794 fe je popolnam na snanjedalo, kaj fe ima per timu fturiti, de fe ta nefrezha od verne, kar ima vfaka gofpofka pridno dopolniti. ( 2f ) Kar fe ima nar pofebnejfhi fturiti, de fe rana na meftu s’ ojftrim lugam, ali s’ : vodo inu foljo omije, inu de fe rana dolgo [ odperta obdershi, sa to, defe ftruppokon- zha inu von islezhe. . Ako kaka ftrupena shival zhloveka pizhi, tako pomaga, ako fe gorka kafha ali prekuhane kruhine drohtinze na vneto pizhenje poloshe, ali ako fe to pizhenje s’ nekaj kaplami griseozhiga falmiakoviga duha pomozhi. Strupene selifha imajo superni fmerd- livi 9 omotlivi duh, inu mertvo, zhernika- fto ali vmasano farbo, po nevadno rafejo per mlakih inu moroftih, ali faj na mo- zhernih inu fenzhnih krajih. Shivini fe pred njim gnufi. Strup teh selifhi fe per zhloveku na mnoge vishe pokashe. "Nekatire selifha fo i. ojftre inu vnamejo, z. nekatirefo omot- live, 3. nekatire fo ojftre inu omotlive fkupej. 1.) Tifte ftrupene selifhe, kadre fo ojftre, vnamejo shelodez inu zheve, per- nefejo nar hujfhi kerzh, inu vmorje fkusi prond v’ shelodezu inu v’ zhevih. Med te selifhe flifhijo nekatere, ka¬ dre tudi v’ nafhi desheli rafejo, inu katire ( 2 6 ) arzati pod dolj poftavlenim nemfhkim inu latinfkim imenami posnajo. Te ojftre ftrup^ne selifha dajo, kadar fe pokafjo en ojftri, gorezhi shmah, inuako le koshas’ njimi riba, shenejo mehurje. 2.) Omotlive ftrupeue shelifha fture she fkusi njih islopenje oniotlivoft inu omo- tize, njih duh je soperni, njih shmah pak flahkobni. Ako zhlovek te .selifha vshije, fe on ne more ne gibati, ne obzhutiti, ne g voriti, ne vidici, ne flifhati, njegova pa¬ met fe smefha, on pade v’ eno fmertno fpanje, ali tudi sazhne hudo nordti. Pulsatilla nigrkans , Kuchenfchelle. —* Aconitum , Elfenhtiitel- — Chelidonium majiij;, Schelkraut — D.ie IValdrebe. — Ranunculi, Hahnmfufsarten .— Digi* tališ , Fingerhut .— Plantago , PTaJJer- tvegerich. — Flamuta pfovis, Brennvvur- zel .— Cardammomum , AmmoneEu, phorhium palujlris , Wolfs,milch , (Mle- zhEk).-^ Aronia, Aronsivurzel .' — Per¬ ji earla, IVafferpfeffcr. — Rosmarin JU- [ vefir ♦ PVilder Rosmarin. ( 27 ) Med ftrupenitn selifham te forte, ka- tire fo doli poftavlene, je per naft^pofeb- no domazh, mak? inu zhesi vfe fhdft'od maka. -und/ Tifte selifha , katire fo ojftre^inu omotlive fkupej, imajo en ojftri, soperni, inu omotlivi duh, njih isfopenje pernefe zliloveku omotize inu mu pozhutik vsa- me. Akonjih zhlovek vshije, dobikerzh, shelodez inu zheve fe vnamejo , On je shejn, omotlivi, pjan, ne vidi inu ne go¬ vori, on obnori, njega pretrefa, shivoc mu sateka, kri fe ifkasi, inu truplo po fmerti prezej gnije. Med selifha te forte flifhjo dolj po¬ ftavlene inu nekaj ftrupenih gob. &) Solanum ni gr um , Nachtfchatten. — Anferinum, Ganfefufs. — D er Tax~ baum .— HvjOfciamus ., Bilfenkraut (sob¬ nih). — Daturaflramonium, Stechapfel. — Papaver , Mohri (Mak). Staphijagria, Stephanskorner. Cicuta, Schierling. — Giftkdrbel. — Bryonia, Zaunnrube • — Belladonna, Tollkirfche .— To sadno selifhe fkusi fvoje lepe jagode pofebno otroke vezhikrat s apele, de fi fmert notri jedo. ( 28 ) Strupene gobe fe po navadilo fpos- najo pa' njih gnilima inu ojftrimu duhu.* na rijilt zhernikafti ali pifani farbi, inu na timu, de tako lahko gnijejo, per timu fo en malo maftne, de fe rade pod perftam šmashejo inu njih rezel je vodi. Imena tiftih gobi, katire fo sa vshiti, fe fpodi nemfhko najdejo, Tudi nar bolfhi forte gobe fo ftrup, ako vezli prov frifhne nifo, inu she gniti sazhnd. Nar bol fe paknjih ftrupena laft-, noft pokashe, zhe fe per kuhanju nekaj be- lih zhebul fkupej kuha. Ako zhebule zher- nikafte poftanejo, tako fo gobe ftrupene. Sato fe imajo vfelej, kolikorkrat fe gobe kuhajo, ene zhebule sraven kuhati. Per vlih tih perpodbih ima savdan hit¬ ro sa zhesi dajati notri vsetij ako fam od lebe zhesi dajati ne sazhne. K’ timu dru- J) er toeijfe und schvoarze Tartoffel. Schampion. Maurachen , Gokamuken (ta goba pod semlo rafe). Rejslinje (ta goba mozhnu dufhi , kakor orehi). Steinpilf- linge , JJerrnpilfe , Nagelfchmamme , Gr ofs-Sqhw dimne , Halamarsch, Bredlin* ge, Redlinge. ( 29 ) giga treba ni, kakor gorice vode, ali mlek s’ veliko vode fkupej smefhani. Kadet je ojftre ali vnameozhe ftrupe; vshil, inia ha niefiu toplo gork’o= r vedo, zhifto, neflano, ‘govejo shupo, Vodo ‘p’ en mali mlekarn, vie toplo gorko, fn’u dofti- krat vshiti. Kliftire, kadre omehaK&jo, inu toplo gorke kopfe‘fo tudi pofebno'detbrer'Gii slo shge, ali fo boleznine na shmotuhttde, tako fe mu ima na roki proz pufbati, kar le v’ živalih vezhikrat sgodid more. Je kdo nefrezho imel, eni shelifhe vshicij katir je omotlive forte, ‘tako more on ha meftu, kakor hitro je fam 'od febe, ali pak od notri jemanja^ ša to, enep krati zhesi dal, veliko takih piazh vshiti, kadre fo en ifialo kifle, kakor vodo s’ jefiham, i. «».'d. kliftire is vode inu jefiha fo per timu zelo dobre. Ako pak je omotlivoft zelo mozhua, tako fe mu more na nogj pufhati, inu na bodelne en flajfhter poloshiti, katir mehurje viezhe. Selilha, kadre fo ojftre inu omot¬ live fkupej, morejo ravno to, sdaj imeno¬ vano pomozh imeti. Kdor je' ftrupene gobe vshil, ffiofe na meftu sa zhesi dajati, inu sraven tega veli- C 3 ? ) ko kifle piazhe vseti. Olje pak inu mlek fo per timu fhkodlive. Med Hrupe is kaminov flifhjo, shivi frebro, mifhiza, grinfpon, (Vii/z^ inu vfe, kar jž fe lvinza 5 zuker od fvinza 5 menika? plai^efh^ 'inu druge, šj i . :' 'Iji/ŠisHrupi fture, de fe v’shivotu zelo hitr.o,jvn$roe > shelodez inu zheve fo fkusi prejofej, v’ shelodezu fo, bolezhine, filni kerzli;* fpodni shivpt je pretifnen, zhlovek ko vzh e,zhesi dajo* jma lilno shejo> inu vezhikrat omedli. ' «M Cii ! tl • ' C; J Drftgi dobd rudezh obraf, en penafti inu vezhikrat krivavi fmerkel od febedado 5 per nekaterih je sraven drugih fmertnih per- godbah tudi filno teshav.no opravlanje fvoje potrebe ? na kar fkorej fmert pride. tudje, katiri fo nefrezho imeli ,'jtake ftrafhne Hrupe vshiti, morejo med pregros- *) Mer kur ms fublimatus , Sublimat. — Mercurius prcecipitatus, (hieckfilber- Niederfchlag. — Arfenicum citrinum , Ar fenih .— Arfenicum album, Hi e d er - rich. — Sacharum Saturni, Bleyzu- cker.— Cerujfa , Bleyweifs, — Antimo - nium, Spiefsglanz. C 31 ) tlim bolezhinam zelo hitro umreti, ako fe njim pofebno naglo k’ pomozhi ne pride. 1. ) Se more tako naglo, kakor je li mogozhe, fkuliti, fkusi zhesidajanje ta Hrup is shelodeza von ifpraviti, per tinm pak fe more prov veliko tople vode pi¬ ti dati. 2. ) Proz fe ima en funt bele shajfe naftergati, na enimu bokalu vode prekuha¬ ti, kir fe med kuho smiraj mefha, tako dolgo, de fe shajfa vfa iltaja, inu od tiga naj fe mu vfaki firtelz ure ena fhkodela piti da. 3. ) Ako je pak taki nefrezhni zhlovek fam od febe she zhesi dal, tako fe mu sa Zhesi dati nizh vezh ne fme notri dati, li fe mu more s’ toplo vodo to zhesi da¬ janje polajfhati, sa kar je tudi gori imeno¬ vana slajfafta voda pofebno dobra. Kifle rezhi pak fe mu nikol ne fmejo dati, ako bi sheja tudi fhe tako filna bila, kir one mozh tiga ftrupa li pogmirajo. 4. ) Olje inu maline rezhi uifo tako dobre, kakor toplo gorka voda, katiraftrup iftaja inu tejnlhi fturi. f.) Ako ga pak sazhne v’ fpodnimu shivotu filuo pezhi inu mersliza trefti, inu ( 32 ) ako fe snamina kashejo? de je zhlovek snotrej vneti, tako fe mu more pufhati: 3 6.) Tudi fe mu dado kliftire od lane- s niga femena, od jezhmenove prekuhe i. t. d. na trebuh fe mu gorke? mokre rute po- , loshd? sa piti fe mu da toplo gorki mlek is mandelnov? tudi fe mu pofebno shajfina voda smiraj na prej daje, notri de arzat pride? inu to s^pove, kar je dali potreba. Pomozh sa te, v’ katire je ftrela trefhla. Nagli inu grešni pretref te ftrele? ka- tira v’ zhloveka trefhi, na enkrat vfo nje¬ govo mozh svesbe? tako de on vezhikrat bresi shivlenja Ob tla pade; per ftreli pak? katira zelo tako mozhna ni, mu ona li na enimu ali drugimu udu obzhutek vsa- me, ali on v’ tako omotnoft sapade? de on vfe forte snamina smefhane pameti kashe. Tudi fe per takih nefrezhnih vezhi¬ krat raftergane shile inu sbgani bleki naj- 1 dejo, pofebno? ako mu je gvant pre terd- no oblezhen bil. Globoke rane li roalikrat vftanejo ? sato kir ftrela li med oblazhilam inu sunajno ftrano tiga shivota Ti^usi derzhi. i.) Taki nefrezhni zlftovek fe more proz v’ profto fapo von nefiti, inu doftikrat s’ merslo vodo pofhkropiti? inu politi. s ( 33 ) 2 . ) Kakor hitro je mogozhe, fe mu mo¬ re fapa notri vpihati, inu 1 'almiakovi duh pod . nof inu na jesik perneliti, 3 . ) On fe more mozhno s’ faknam ali drugim duhozhim rezhmi ribati. 4 . ) S’ enobefedo, vfe fe more na njenm fkufiti, kar li njegovo shivlenje obuditi sa- more, inu karfe je gorj per pomozlii sa vto- ! nene perporozhilo. fO Malo krat je tukaj pufhanje potreb- j no, isunaj zhe fe je kri videozhi v’ glavi I mozhno fkupej isbrala. 6 . ) Pofebno dobra fe je sdmelfka kopa ifkasala. En malo na kvifhko vsdignen, vonder s’ prodira obrasam, fe taki nefrezhni zhlovek v’ eno hitri ifkopano jamo poloshi, en lirtelz vatla vifoko s’ semlo pokrije, inu tako eno ali vezh uri leshati pufti. Med tim fe obraf smiraj s’ vodo poliva. Doftikrat fe je sgodilo, de fo ludje 4 farno fkusi to fpet oshiveli. 7 . ) Ako on popolnam k’ febi pride, fe V’ pollelo poloshi, inu pridno s’ jefiham ma- she, kir fe mu tudi jefih s’ vodo v’ ude daje. 80 Tidj, katiri fpet oshivd, kakor tudi tidi, katiri proz ne vmerjo, dolgo zhafa G. (■ 34 ) “toshjo zhesi teshave, zhesi bolezhitie inu pezhenje v’ mnogih udih; Oni fo omotlivi 1 inu imajo taki obzhutik, kakor je tifti, katir ipo mozhnimu, elektriftranju poftane. Skusi mir tiga trupla, fkusi viu inu druge po- mozhke, katire njim mozh dajo, obdershe %ii požhaf 1'pec fvoje poprefhno sdravje. '.liT '." ' ... •^03V' f. ' r e vi d n o f ti. Kir fmo naturo te.ftrdlp fposnaTi, inu 1nr fe je : ve2hkrat shs Tka,salo, tako lino ^ fe tudf mnbge 1 previdnofti nahzhili, kadite ako njih dershmo, naOper hodirmr ureftidnu, ,'predi nevanioftjo?. od , itrtsle pobili biči, rVar-j^jo. y .‘M r-Mi 0 ‘ mi 'naj fe zhlovelc per uremdnu v’ eniilitfhhfdkimu zimra gor j derfhi, von- der neipdr i? sidu, pli per pezhi, nar.mejn« fhi pak pdr rajfingi ali/ogiuiiiij.' 2. ) Zhlovek fe u§ fme. na sheles na^ flohici, ne na tla poloshiti, varno pak naj f3 on na. pojejo dolj poloshi, ako okrivala ( firnika) nima, tudi Fe on varno lia klopi ali na ftpJe pefede. 3. ) V’ eni takihifhij kir je ftrela she enkrat trefhila, ne line zhlovek k’ tiftim j krajami iti? kir je ftrela she popred fkusi trefhla. C 35 ) 4.) V’ keldrib je zhlovek pred nevar- ar mein obvarvan. , a 4.; v Keiarin je znio nar raeju obvarvan. 5.) Na zefti fe nima per hifbah ali med durim kakehifhe obflati. Voda, ka*;r tira od ftreb dol j tezhe, ftrelo vezhikrat ; sa febo doldzhe. 6.) V’ zirkvi ima zhlovek prozh iti ’ od tiftih krajov, kir je turn, kirlo orgle, ( ali kir kaki drat dolj vifi. : 7.) Na polju fe nima pod drevdfe pofto- • ! piti. Nar bolfhi je, zhe fe 15 ali 20 fto- 1 pini dalezh od nar sunajnih veji kakiga dervefa poftoji. 8.) Per potokami, jesaram inu vfmi vodami fe ima oganid. j 9.) Tudi fe ima glddati, kako fe obla- ! ki vldzhejo, tu naj fe zhlovek 'ravno na trebuh vleshe, vondertako, de je med ti- ftirn krajam, zhesi kadriga le oblak vlezhe, inu naedtiftim, kir zhlovek dolj leshe, en majhni gdzhek, katirmu fe pakne fme pre bliso prid. 10.) Ako je zhlovek ravno na kojni, tako naj odfede, v’ odperdmu vosu tudi ne fme obfeded, slriher pak v’ saperdmu, polebno na fredi. ( 36 ) Pomozh, sa presgodej rojene. Med vfim li na videf mertvitn fe novi rojenim otrokami shivienje nar laglej od- tene, Novi rojeni otrozi fo na videf po« navadno od riga mertvi, kir je nijh glava tamkaj, kir mushgani leshe, ftifnena, kir nijrn je popkina shnora okol urata ovita, inu kir imajo vodo ali fmerklo v’ uftih ali pluzhah. 1. ) Otroku feima proz popkina shnora od tirata prozh odviti, inu vtifnena gla- viza fkusi to v’ fvojo podobo fpraviti, kir fes’ roko rahlo fina ter tje gladi, ali zhe je potreba- tudi en malo flifne. 2. ) Ako je obraf rudezhe ali plavo, tako fe pufti is popkine shnoresa dve shlizi krivi von iftezhi. Ako pak otrok bledo von vidi, tako fe s’ podvesanjam popkine shnore en nlalo zhaka. Ako fe je pak po- itelza she lozhila, tako fe s’ podvesanjam popkine shnore ne fme dolgo muditi. 3. ) Otrok fe v* gorke rut^poloshi, inu s’ v’ olje pomozhenim perftam, ali s’ enim v’ olje pomozhenim perefam fe mu ufte od fmerkla ozhedjo,i inu otrok fe na en kratki zhaf takopoloshi, de mu voda, ka- tira fe v’ fapni pifhali snajde, von tezhi sarnore. / ( 37 ) 4-. j Sapa fe mu vezhikrat fkusi n (la [ notri upifhe, tudi fe mu med tim perfi, . fpodni shivot inu lierbet ribajo. ?.) Eden na en ftolj fcopi, inu mu is vifhave dol j na perfi kapa, takire mupotle en drugi s’ ifpdneno roko mehko riba. Zhe otroka vpihanja v’ ufta fhe k’ shivlenju ne obudi, tako ga nizh poprej k’ shivlenju ne fpravij kakor ta sadna pomozh. 6 . ) Potle fe fpet v’ fuhe rute savije. Ako fe pak fhe noben snamine riga shivlen- ja ne perkashe, tako fe ima s’ merslo vodo J fhe drugizh inu trerizh polivati. Tudi je po 1 timu polivanju ena topla gorka kopa pofeb- j no dobra. 7. ) Take pomozhi, katire mozhno du- fhe, fo zhesi vfe'fhkodlive, kir*otrozhizhe v’zhafih na meftu vmord. 8. ) Perve snamina, de je fhivlenje fpet prifhlo, fo, kadar shnabli rudezhi poftanejo , inu kadar fe ozhi, perfi inu rame lahko gi¬ bati sazhnejo. Ako fe eno ali to drugo ta¬ ko snamine sagleda, tako fe ima lahko na¬ prej ribati, otrok fe ima s’ gorkim vinam omiti, v’ gorke? s’ vinam inu en malo kafer- niga duha pomozhene rute saviti, v’ eno ko¬ po poloshiti, katira je s’ vinam ali shganjam ( 38 > mozlinejfhi narejena, inu potlej fe mu da ena prekuha od dobro dufheozhih selifhov. 9.) Ako fapa tefhka oftane, tako naj fe fhe enkrat pogleda, zhemu ni kaj fmerkla v’ uftih ali fapni pifhali oftalo, inu ako. fe fhe kaj najde, tako naj fe mu s’ enim v’ olje pomozhenim perefam tudi to prozh fpravi¬ ti pofkufi, tudi naj fe otroku sa eno majhinp shlizbizo polno sliofta od morfke zhebule da. Dotifneni otrozi fe ravno na to visho k’ shivlenju obude, ako fo matere ali dekle tako fhtraflivo nemarne, defo otroka k’ febi v’ poftelo vsele, inu ga v’fpanju dotifnile. Kolikor je mogozhe, fe ima proz gle¬ dati, ftilnene dej le tiga shivota fkusi meh¬ ko ftifvanje inu gladenje v’ fvoj pravi ftan pernefiti, obraf inu perfi fe imajo s’ merslo vodo politi, shivot le v’ gorke s’ 'kafernim duham namozhene rute savije, inu otroku fe vezhikrat fapa v’ ufte notri vpifhe.