Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Jože štular —-tel. 22-111, lok. 62 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMIJEVIH IZDELKOV SAVA KRANJ
LETO VIII. — ŠTEVILKA 3.
Kranj, 24. februar 1968
Sj^ovKNEmcA
S sej organov upravnai.,^_
Posvet predsednikov svetov delovnih enot s
predstavniki
centralnih
organov
upravljanja
in družbeno
političnih
organizacij
V sredo, 8. februarja, je predsednik delavskega sveta Marijan Ceferin v dogovoru z ostalimi funkcionarji sklical posvet s predsedniki svetov delavnih enot.
Namen razgovora ge bil izmenjati mnenja, izkušnje in informacije o tem, kako delujejo, kakšne težave imajo in koliko pomoči pri svojem delu uživajo sveti delovnih enot.
O problemu (ne)aikitivnosti organov upravljanja v delovnih enotah je bilo že lani precej razprav pri nas. Vendar doslej natančnejših informaciji o tem, ali so le-ti aktivni ali ne, ni mogel podati nihče. Ni moč namreč dati kakrš. nekoli ocene samo na podlagi tega, koliko sej je imel nek svet delovne enote. Zato je tem bolj pozitivna odločitev o direktnem razgovoru s predstavniki svetov delavnih enot.
Od 29 povabljenih, se jih je udeležilo 26, navzoči pa so bili tudi predsednik delavskega sveta podjetja, predesdnik upravnega odbora, sekretarja TK ZMS in sekretariata organizacije ZK ter predsednik sindikalne organizacije.
Brez določenega dnevnega reda so se dogovorili za obravnave naslednjih vprašanj:
—	težave pri delu svetov delovnih enot,
—	pomoč vodij svetom delovnih enot,
—	izpolnjevanje sklepov svetov delovmih enot.
Zaman bi se trudil napisati avtentično ta razgovor in če bi ga pisal v obliki povzetka, bi bil presuhoparen. Zato sem se odločil za zapis izjav posameznikov. (Nekatere vmesne pripombe ali manj pomembna vprašanja niso zapisana.)
Težave pri delu svetov delovnih enot
Energetika, Matija Podjed
Zaradi narave dela (delajo ob prostih sobotah, nedeljah) je težko sklicati sestanek, kadar pa ga, redkokdaj pridemo vsi skupaj. S tam pa je seveda izključena možnost, da bi obravnavali naše probleme, kot so: sobotnoi in nedeljsko delo, analitska ocena delovnih mest, pravilniki in drugo.
SOP, Janko Korbar
Svetu delovne enote je treba dati več pravic oziroma bolj spoštovati njihova mnenja in sklepe. Te sklepe bi morali uresničiti, seveda, če so le realni, če pa niso, naj delavski svet sporoči, zakaj niso.
Stiskama, Stane Čebašek
Od lani so imeli osem sestankov, na katerih so obravnavali proizvodni plan, kvaliteto in druge težave v svoji delavni enoti. Na njihove Sklepe ni bilo nikake-ga odgovora in imajo občutek,
da je svet delovne enote samo formalni organ.
Franci Rakovec
Pristojnosti svetov delovnih enot in komisij so določene s statutom. Sklepi ali dogovori, ki presegajo ta okvir, pa gredo na centralne organe upravljanja lahko kot predlogi. V navedenem primeru iz stiskarne je treba povedati, za kakšen Sklep gre.
Stane Čebašek
Postavili smo vprašanje razvoj-no-tehmološki službi, zakaj se ne odpravijo napake pri nekem izdelku. RT S na to ni odgovorila.
Janko Korbar:
Svet naše delovne enote je posredoval sklep o številu točk za neko delavno mesto, delavski svet podjetja ga ni upošteval. S tem so se začele v enoti razprave o pristojnostih svetov delovnih enot in vrednosti naših razprav in sklepov. Po določenem času se je izkazalo, da smo imeli prav in da je naš sklep utemeljen.
Andrej Košič
So primeri, ko je razmeroma težko ugotoviti upravičenost sklepa sveta delovne enote.
Cevarna, Vule Ciemil
Imeli smo več sej in obravnavali delovno disciplino in plan proizvodnje. Postavili smo tudi več vprašanj in sprejeli sklepe.
V	dveh letih nismo dobili nobenega odgovora. Vprašanje smo naslovili tudi na upravni odbor. Zaman. Na zboru delavcev smo razpravljali o upravičenosti nekega člena o delitvi osebnih dohodkov. Tudi na to nismo dobili odgovora. Torej, o čem razpravljati in sklepati na svetu delovne enote?
Mehanična delavnica,
Franc Šter
Zaradi problema, kako stimulirati dežurne ključavničarje, smo se sestali trikrat. Za rešitev smo se dogovorili tudi s predsednikom upravnega odbora, vendar do sestanka ni prišlo.
Andrej Košič
O sestanku ni bilo natančnega dogovora, čeprav smo se o problemu pogovarjali.
Franc Ster
Na zadnji seji je delavski svet podjetja ta problemi rešil, vendar se v enoti z rešitvijo ne strinjamo.
Andrej Košič
Vprašanje nagrajevanja v tej enoti bo rešeno šale tedaj in takoj, ko bodo urejeni akordi in pripravljene strojne kartice.
Klinasta jermena: Marjan Novak
V	poizkusni proizvodnji smo sprejeli vrsto sklepov, kaj je potrebno urediti ali dokupiti, da bi proizvodnja tekla čimbolj normal-
no. Nobeden od naših sklepov ni bil uresničen. Zaradi tega delavci mislijo, da nima pomena ničesar sklepati.
Stiskama I, Franc Kogovšek
V začetku mandata smo obravnavali nekaj vprašanj, ker pa stvari niso bile urejene, smo s sestanki prenehali.
Prevleke valjev, Matija Barov-
nica
Tudi mi smo imeli v začetku nekaj sestankov, ker pa se jih delavci niso udeleževali, smo s tem prenehali. Na sestanek pridejo, če obravnavamo osebne dohodke, če pa je treba razpravljati o pravilnikih, jih ni. Povedati 'pa moram, da so nam tehnologi zelo pomagali reševati probleme kvalitete. O item smo razpravljali na svetu delovme enote. Skupno smo problem kmalu rešili.
Vlado Lah, razvojno tehnološka služba
Pred letom smo imeli živahnejšo obliko samoupravljanja, nato
so bile nekatere pristojnosti sveta delavne enote ponovno decentralizirane. Vrsto stvari, ki se tičejo samo delovne enote, zdaj rešujeta upravni odbor in delavski svet podjetja. To zmanjšuje naloge in pravice svetov delovnih enot. Vedno se ukvarjamo s tem, kako nek problem odpraviti, manj pa se zavzemamo, da bi ga odpravili. Tak način, da delavski svet podjetja naredil samo seznam tistih, ki so zadolženi za naloge, ni najboljši.
Menim, da bi morali dati svetom delovnih enot več pristojnosti. Delavci bodo tedaj hoteli in morali aktivno delovati v organih upravljanja, če bodo neposredno zainteresirani za to. Opaža se, da ni sodelovanja med organi upravljanja v enotah in centralnimi samoupravnimi organi.
(Primer sprejema delavca na delo, postopek in odločitev). V tem bo treba napraviti kvalitetni premik.
Janko Bajde
Rad bi zvedel, za kateri primer gre.
Vlado Lah
Za mešalca v laboratoriju je bil objavljen razpis. Kolikor vem, se je prijavilo štiri ali pet kandidatov, kadrovska komisija pa je dobila samo en predlog.
Na upravnem odboru je bilo rečeno, da med razvojno tehnološko službo, službo za organizacijo proizvodnje in prodajno službo ni sodelovanja. Zakaj? Menim, da predvsem zato, ker delo oziroma kontakti med temi enotami ne potekajo po nekem določenem dogovorjenem redu — linijsko (npr.
Položaj
obratnih
ambulant
Lani avgusta smo objavili sestavek Položaj obratnih ambulant. V njem smo obravnavali sklep in razpravo delavskega sveta podjetja. Tedaj je namreč delavski svet razpravljal o predlogu, naj bi tudi obratna ambulanta Sava kot taka ne delovala več, temveč naj bi bila to delovna enota Zdravstvenega doma Kranj.
Delavski svet je leta 1967 po razpravi sklenil, naj ustavno sodišče SRS začne postopek za oceno ustavnosti 65. člena pravkar izdanega zakona o organizaciji zdravstvene službe v SRS.
Ob koncu januarja letos je delavski svet ponovno razpravljal o tej zadevi. Ustavno sodišče je sicer razveljavilo omenjeni zakon, vendar ta odločitev ne more vplivati na bodočo organizacijo zdravstvenega varstva, ker bo skupščina SRS zakon spremenila, tako da sedanje obratne ambulante ne bodo mogle biti več samostojne ustanove.
Iz teh razlogov je posebna komisija prizadetih (Iskra, Sava idr., op. ured.) izdelala predlog organizacije zdravstvenega varstva, ki naj bi bil sprejet kot skupen predlog občin in podjetij. O predlogu posebne komisije je na zadnji seji razpravljal in ga tudi sprejel naš delavski svet.
Bistveno v predlogu je naslednje:
Ustanovitelji in zdravstveni za-vtodi ise isiporazumevajo, da se kurativna in preventivna služba opravlja v zdravstvenih enotah ustanoviteljev kot do sedaj in je kurativa neločljiva od preventive. Kolikor bi organizacija novega zdravstvenega doma pokazala, da je potrebna organizacijska sprememba (npr. laboratoriji), se ta lahko izvede le po predhodnent sporazumu med novim zdravstvenim domom in prizadetim ustanoviteljem.
Ustanovitelji si pridržijo pravico, da nalože delovniim enotam novega zdravstvenega doma Kranj, ki delajo za njihove občane oziroma delavce, posebne naloge oziroma dodatne oblike zdravstvenega varstva za njihove varovance (preventivna služba, ipd.) pod pogojem, da jim v ta namen zagotovijo tudi ustrezna sredstva.
prodajni referent — tehnolog). Pogosto se dogaja, da odloča nekdo izven kroga.
Še en primer: na delavnem mestu tehnologa za klinaste jermene so se v dveh letih menjala štirje diplomirani inženirji. So torej za rešitev omenjene proizvodnje zahteve upravičene? Kritika pa leti samo na razvojno tehnološko službo!
Janko Bajde
je pojasnil primer, ki ga je navedel tov. Lah: Postopek je bil v skladu s pravilnikom o delavnih
Ta sredstva ne smejo uporabiti za druge namene.
Ustanovitelji — gospodarske organizacije — obdržijo pravico dajati soglasje k imenovanju, premestitvi im razrešitvi zdravnikov splošne medicine, medicine dela in zobozdravnikov, ki delajo v posameznih enotah, to je dosedanjih obratnih ambulantah.
Organizacija izvajanja zdravstvenega varstva v novem zdravstvenem domu mora biti prilagojena tako, da upošteva sedanje lokacijsko stanje posameznih doslej samostojnih zdravstvenih zavodov. Lokacijski prenos oziroma ukinitev enote kot celote ali dela te enote se lahko izvrši le v soglasju s prizadetim ustanoviteljem.
Vsak od ustanoviteljev ima pravico, da v primeru potrebe spremeni lokacijo delovne enote zdravstvenega doma.
Delovne enote imajo svoje organe upravljanja, katere lahko sestavljajo tudi predstavniki družbene skupnosti, kar velja zlasti za službo medicine dela.
Osnovna sredstva, ki so jih uporabljali dosedanji zdravstveni zavodi in so last gospodarskih organizacij, ostanejo še nadalje last-nimtv le-teh ter jih novemu zdravstvenemu domu dajo v uporabo na podlagi posebnega sporazuma. Ustrezne pogodbe je treba skleniti v roku enega meseca po ustanovitvi.
Prav tako ustanovitelji dajejo zdravstvenemu domu v uporabo dosedanje prostore obratne ambulante, dokler jih ne bo zdravstveni dom uporabljal za izvrševanje zdravstvenega varstva njihovih delavcev — občanov.
Zdravstveni dom mora v novem statutu upoštevati določila te pogodbe.
Ta sporazum bo začel veljati, ko ga bodo podpisali vsi ustanovitelji in zdravstveni zavodi.
Iz tega torej sledi, da se delo v naši obratni ambulanti ne bo z reorganizacijo v ničemer spremenilo. Ustanovitelji novega zdravstvenega doma bodo imeli razmeroma vdliko pravic — kar je precej drugače od prvotnega predloga, zato so člani delavskega sveta podjetja menih, da na predlog lahko pristanemo.
O spremembah pa, ki bodo — pričakujemo samo pozitivne spremembe — nastale glede organizacije, delavnega časa idr., bomo še pisali v našem glasilu.
razmerjih, ki določa, da strokovna služba izmed prijavljenih kandidatov predlaga samoupravnemu organu le tiste kandidate, ki izpolnjujejo pogoje razpisa ali razglasa.
Andrej Košič
O proizvodnji klinastih jermenov smo razpravljati na upravnem odboru, vendar je bil šele zadnji sklep toliko konkreten, da smo strokovnega delavca zadolžili za takojšnjo rešitev.
(Nadalj. na 2. str.)
Skupina delavcev iz mehanične delavnice pri remontu stroja
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
Posvet predsednikov . . .
Jože Kocijan
Ugotavljam, da so pomanjtdjive komunikacije med sveti delovnih enot in delavskim svetom podjetja. Morala bi biti določena natančna pot, po kateri bi bdi uresničen odnos, kot je določen v statutu.
Današnji sestanek je priložnost, da se pogovorimo o pomanjkljivostih. Gotovo je, da imajo delovne enote svoje interese, delavski svet pa je dolžan na njihove predloge ali sklepe reagirati, ukrepati in odgovarjati. S tem bi tudi delo svetov delovnih enot bolj poživeli.
Marijan Ceferin
Morali bi najti način, kako delavce bolj zainteresirati, da bi razpravljali tudi o čem drugem kot o osebnih dohodkih.
Franci Rakovec
Delo svetov delovnih enot, pristojnosti, naloge, odnos delavskega sveta podjetja in svetov delovnih enot, vse to je v našem statutu zapisano. Vodja delovne enote je dolžan, da bdi nad izvrševanjem sklepov sveta delovne enote.
jetja občasno obravnaval sklepe svetov delavnih enot ali njihove zapiske. S takim načinom bi lahko tudi ugotavljali, kateri vodje delovnih enot uresničujejo sklepe sveta delovne enote.
Naslednje vprašanje, ki bi ga morali rešiti, so pristojnosti svetov delovnih enot.
Franci Rakovec
Menim, da je predlog tov. Gantarja utemeljen, kajti še vedno precej vodij delovnih enot ne pozna svojih dolžnosti.
Andrej Košič
Res je, da precej ljudi v tovarni ne pozna svojih dolžnosti, več jih je, ki vedo za svoje pravice. Ce bi to vrzel izpolnili, bi gotovo marsikaterega problema zdajle ne obravnavali.
Še o vprašanju, ali se na sklep sveta delovne enote odgovori. Na vsak način je odgovor treba dati.
Ivo Petelinšek
Po vsem tem se postavlja vprašanje, ali kdo sploh pregleduje zapisnike svetov delovnih enot. Pred časom smo v razvojno teh-
▲
Z leve proti desni: Matija Barovnica, Janko Bajde, Vlado Lah
Večkrat bi moral določen čas posvetiti samo tej nalogi.
Ali vodje delovnih enot nudijo potrebno pomoč svetom delovnih enot?
Jože Kocijan
Torej naslednje vprašanje je, koliko vodje delovnih enot pomagajo organom upravljanja po de-lovih enotah.
Matija Barovnica
V naši enoti je vodja vedno skrbel za izvršitev sklepov.
Franci Rakovec
Res je, da so vodje dolžni veliko pomagati, toda vprašanje je, ali to delo zmorejo poleg drugega dela. Ce bi hoteli realizacijo sklepov vseh organov upravljanja delovnih enot dosledno slediti in bdeti nad vsem tem, bi v podjetju potrebovali še eno delovno mesto.
Pavle Gantar
Povedali ste precej mnenj. Tako poznamo obe plati, zdaj pa se je treba dogovoriti, kako izpeljati današnje zaključke. Morda bi bilo dobro, če bi delavski svet pod-
nološki službi obravnavali več problemov, o njih sklepali, vendar ni bilo niti enega odgovora. Marijan Ceferin Vsi zapisniki svetov delovnih enot so redno pregledani.
Marijan Ceferin Menim, da smo prišli do določenega zaključka, v katerem bomo pripravili razgovor tudi z vodji delovnih enot. Prisotni so se s tem strinjali.
Zaključek
Vsekakor poskus, da bi samoupravljanju dali več možnosti za uveljavitev. Te možnosti pa so predvsem v delovnih enotah, tam, kjer bomo v sistem vključili najširši krog delavcev. Seveda pa ne gre spet samo za formalno plat. Naloge sindikata, članov organizacije ZK so dovolj konkretne in tudi obsežne. Vsaj ta razgovor pa kaže, da smo v delovnih enotah premalo naredili. Pobuda in pripravljenost centralnih samoupravnih organov je hvalevredna in želimo le, da ne bi pri tem ostalo.
JOŽE ŠTULAR
Posvet o problemih stimuliranja mladih talentov, racionaliza-torjev In novatorjev
Pred kratkim je centralni komite ZMS v prostorih sindikalnega doma v Ljubljani organiziral posvet o načinu nagrajevanja in o tem, kako milade talente spod-
buditi k izumiteljski oziroma nova torski dejavnosti.
Na posvet so bili povabljeni predstavniki univerze, zveze inženirjev in tehnikov, gospodarske zbornice, ljudske tehnike, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, zavoda za produktivnost dela in nekaterih podjetij.
Član centralnega komiteja ZMS Franček Hudej je v uvodu dejal, da zveza mladine nima ambicij, da bi znanstveno obravnavala problem izumiiteljistva, pač pa je naša naloga, spodbuditi strokovne in druge ustanove, da pospešijo to pri nas zelo zapostavljeno dejavnost. V ta namen bi zveza mladine organizirala razna tekmovanja, nagradne razpise in podobno. Poglavitno pri teh akcijah mora
Peter ŽIgante:
Še več vlagati v družbeni standard.
To se Izplača
Če greste na dopust, če imate stanovanjske težave ali karkoli s standardom, ga boste srečali. Morda še najbolj pri dopustih in pri gradnji istanovanj, za ostalo pa mu vedno primanjkuje časa. Povsod bi bil rad, moral bi imeti deset rdk. Za družbenopolitične funkcije, ki jih je pred leti aktivno opravljal — bil je član DS podjetja, upravnega odbora, predsednik disciplinske komisije, član komisije DS za ekonomsko komercialna vprašanja iidr. — zdaj skoraj nima več časa. Med vsem tem pa je končal tudi šolo, si pridobil strokovno znanje.
Peter ŽIgante, referent za družbeni standard — to pot sem se z njim pogovarjal.
Vprašanje
Kdaj si prišel v tovarno?
Odgovor
V	tovarni Sava sem se zaposlil 6. oktobra 1954.
Vprašanje
Na katerem delovnem mestu si začel delati?
Odgovor
V	tovarni sem začel delati v Skladišču gotovih izdelkov tkat pomožni delavec. Ko je bila zaključena prva faza rekonstrukcije bivših prostorov tekstilne tovarne na Laborah (sedanji obrat II) in ko so začeli obratovati prvi stroji za finalne proizvode kot avtoklav in rotciire, sem prišel na Gaštej in organiziral in vodil skladišče go-
biti pravilno vrednotenje dela mladih novatorjev, izumiteljev in raoionalizatorjev. Profesor dr. Stojan Pretnar je v svoji razpravi dejal, da sistemskih rešitev pri tem delu ne moremo pričakovati, ker je to širše vprašanje, ki zadeva celotno družbo in njeno vključevanje v razvoj in uporabo dosežkov sodobne znanstvene tehnike oziroma znanstvene tehniške revolucije. Ker pa je reforma tista, ki sili vse naše delovne organizacije k čim večjemu sodelovanju z znastveno tehniko, lahko upamo, da bo ta spodbudna akcija ZMS uspešna. Mladi proizvajalci pa morajo biti njeni nosilci. Pri vsem moramo upoštevati dejstvo, da nekatere naše, tehnično zelo napredne delovne organizacije zanemarjajo v osnovnem in enostavnem proizvodnem procesu ne drage in enostavne racionalizacijske rešitve v svojem proizvodnem procesu.
Tudi šole bodo morale v tej akciji odigrati pomembno vlogo. Mladim, talentom je potrebno posvetiti kar največ pozornosti, nuditi jim potrebna osnovna sredstva za njihovo tehnično izobraževanje in jih spodbujati k čim
Naš razgovor:
tovih izdelkov. Dobro se še spominjam, da je najprej obratoval avtoklav, v katerem so ivulkamizi-rali v glavnem kolesa. Na roto-ciiru pa so proizvajali plošče za pod. Nekaj mesecev pozneje smo pričeli s proizvodnjo transprotnih trakov.
V skladišču gotovih izdelkov sem bil do 9. maja 1963, ko sem šel na sedanje delovno mesto.
Vprašanje
Zakaj si se odločil za. študij na Višji šoli za organizacijo dela in katero smer si absolviral?
Odgovor
Za študij na Višji šah za organizacijo dela sem se odločil zato, da bi -si pridobil potrebno znanje, ki ga mora imeti strokovni delavec v kadrovski Službi. Delo z ‘ljudmi zahteva poleg splošne izobrazbe še poznavanje sodobnih metod organizacij skolkadrovskega poslovanja. Diplomiral sem na organizacijsko-kadrovskem oddelku Višje šole za organizacijo dela Kranj.
Vprašanje
Ti je absolvirana snov v veliko pomoč pri tvojem delu? Ali meniš, da se boš moral še izpopolnjevati? Kako?
Odgovor
Če sem iskren, bi mojemu nagnjenju in delu, ki ga sedaj opravljam, bolj ustrezala šola gradbene ali gostinskokomarcialne stroke. S tem nočem trditi, da mi pridobljeno znanje v celoti ne koristi, saj je učni načrt te šole dovolj pester in obsega poleg splošnih predmetov kot so materialna, družbena ureditev SFRJ — nacionalna in politična ekonomija itd. še predmet organizacije podjetja, vodenje in upravljanje podjetja, psihologija ter druge predmete, ki jih mora poznati strokovni ‘delavec kadrovske službe. Kar pa se tiče izpopolnjevanja in možnosti, ki jo nekdo ima, le to. Če hočeš obdržati pridobljeno znanje, ga moraš stalno izpopolnjevati z najnovejšimi izsledki na tem področju. Naša šola organizira podiplomske seminarje, na katerih bodo diplomante šole sezna-njali z novejšimi organizacijskimi metodami doma in v svetu.
Vprašanje
Strokovnjakov za družbeni standard v Jugoslaviji še nimamo. Česa bi po tvojem mnenju moral delavec na tem delovnem mestu največ znati?
Odgovor
Strokovnjakov po mojem mnenju ne daje nobena šola, temveč šola usposobi človeka, da hitreje dojema in analizira dogajanja okoli sebe. Strokovnjaka naredi šele praksa. Kar se tiče odgovora na drugo polovico vprašanja, bi dejal, da mi je 5-Ietno delo na tem področju dalo dovolj izkušenj.
Vprašanje
Je savski družbeni standard visok, srednji, nizek?
Odgovor
Oblike in višina vlaganj v družbeni standard v kranjiski komuni so mi poznane. Če primerjam sredstva, ki jih v ta namen dajemo v Savi, se mi zdi, da je družbeni standard v Savi srednji. Težiti bomo morali za tem, da bomo v prihodnjih letih povečali vlaganja v ta namen. Vlaganja v človeka in zadovoljevanje njegovih potreb je ena najbolj ekonomičnih naložb.
Vprašanje
Tvoji načrti?
Odgovor
A)	Zgraditi stanovanjsko naselje na Orehku do faze, ki bo predstavlja zaključeno stanovanjsko .sosesko z vsemi pripadajočimi objekti, ki jih mora ometi sodobno naselje.
B)	S potrditvijo urbanističnega načrta mesta Kranja smo pridobili potreben prostor za novo stanovanjsko soseSko na Stari; cesti, kjer naj bi bilo po idejnem osnutku zazidalnega načrta skupaj 54 stanovanj. Morda bi za to naselje uredili le potrebno gradbeno dokumentacijo, dočim bi vse ostalo prepustil drugim, kajti (tako obsežno delo jemlje ves prosti čas in me počasi utruja. Pojavljajo se vse ostrejši pogoji gospodarjenja in morda nekoliko prevelike zahteve nekaterih graditeljev.
C)	Menim, da bi moralo imeti naše podjetje dva rekreacijska centra, enega ob morju in drugega v planinah. Tako bi bilo preskrbljeno za zimsko, kakor tudi letno rekreacijo našega delovnega človeka. V Crikvenici bo treba prej ali slej zamenjati že dotrajane vikend hišice (v katerih je 20 ležišč) za zidano depandanso, kjer maj bi bilo vsaj 60 ležišč. Ker se za gradnjo poleg domačih podjetij zanimajo tudi tuja, menim, da ne bo problem zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Pri dosedanjem delu na področju družbenega standarda sem čestokrat naletel na velike težave objektivnega ali subjektivnega izvora, vendar so bile uspešno premagane ob izdatni podpori vodstva podjetja in samoupravnih organov.
Na koncu hi se rad zahvalil vodstvu podjetja, ožjim sodelavcem, samoupravnim organom in kolektivu za pomoč, ki so mi jo nudili pri šolanju.
JOŽE ŠTULAR
Težave pri vključevanju mladih v organizacijo ZK
bolj samostojnemu delu. Mladini je še v osnovni šoli potrebno predstavljati pionirje tehničnega sveta in velike izumitelje (Tesla — Edison — Watt — Bell — Ohm, Newton idr.) kot heroje, ne pa, da so njihovi idoli ne vem kakšni beat ansambli in poplava ne vem kakšnih kriminalnih in nič kaj poučnih čtiv.
LADO MRAZ
O vključevanju mladih v organizacijo ZK sta že večkrat razpravljala TK ZMS in sekretariat ZK. Da bi temeljiteje obdelali to vprašanje in se domenili, za konkretno akcijo o pomlajevanju kadrov ZK, se je sekretariat odločil, da skliče po tem vprašanju konferenco ZK v podjetju.
Za to konferenco je TK ZMS pripravil nekaj materialov: ugotovitev in mnenj mladih o organi-zaaiiji ZK. Nekaj o tem preberite v nadaljevanju tega sestavka.
Človek med 15. in 25. letom se nahaja v tistem obdobju, ko končno izoblikuje ‘svojo osebnost. Zato so vplivi okolja v tej dobi zelo pomembni. Mladinska organizacija in ZK morata polagati prav na to veliko več pozornosti, da ne bi negativni pojavi, ki jih v današnjem svetu oziroma življenju ni malo, močneje vplivala na mladega človeka.
V naši tovarni je od približno 550 mladincev vključenih v organizacijo ZK le 19 mladih ljudi. Precejšen del ie-teh je bil sprejet šele pred kratkim in zato o njihovi aktivnosti v zvezi komunistov še ne moremo objektivno so-(Nadaij. na 3. strani)
NADALJEVANJE Z 2. STRANI
Težave ppl vključevanju
diti. Res pa je, da so le-ti v večini nosilci politično ideološkega dela v mladinski organizaciji in jih je še mnogo premalo. Ravno zaradi tega mora biti interes tudi mladinske organizacije, da med svojimi člani poišče tiste, ki imajo veselje im so zainteresirani za politične delovanje.
Pri vključevanju mladih v ZK se pojavijo pri mladih ljudeh tudi razni pomisleki in problemi. Za odgovor, kakšna so o tem mne-
eden — ZK gleda samo nase, eden — samo članarino bi plačeval, imel pa ne bi nobene koristi od organizacije, eden — prevelika članarina.
To so bili odgovori 20 mladincev iz proizvodnje, ki svoje delo dobro in vestno opravljajo.
Povprašali smo še nekaj ostalih mladincev, kakšno mnenje imajo o ZK. Večina je odgovorila, da slabo ali pa sploh ne poznajo
»... dokazuje, da delavci zelo pozitivno ocenjujejo sistem zbiranja njihovih predlogov.«
»... v Savi pozitivneje vrednotijo samostojnost samoupravnih organov kot v Kranju.«
»O delu strokovnih služb pa imajo anketirani v Savi znatno boljše mnenje kot pa v povprečju delavci v Kranju...«
To so dobesedne navedbe iz poročila skupine strokovnih sodelavcev Republiškega sekretariata zveze sindikatov Slovenije, ki je lani v naši tovarni povprašala 43 delavcev za njihova mnenja o sindikatu in o samoupravljanju.
ANKETA
Razmeroma dobra obveščenost delavcev tudi pripomore k boljšemu delu organov upravljanja in k mnenju delavcev o tem. Spodaj: vulka-nizacija avtoplaščev
nja mladih, smo se poslužili neke same8a dela.in ideologije organi-vrste anlkete. Vprašali smo 20 mla- zaciJe- Bilo je tudi nekaj negativ-dih, če se želijo ali nameravajo odgovorov.
Vključiti v organizacijo ZK oziro- Iz tega lahko sklepamo, da je ma zakaj ne. Od tega j,ih je 9 organizacija ZK do sedaj premalo odgovorilo, da bi se vključiili, ven- delala z mladino, da je bilo orga-dar -so premalo seznanjeni z delo- niziranih premalo predavanj, po-vanjem in vlogo organizacije, ki litičnih šol, razgovorov in vezi z
jo ima ZKJ v naši družbi; 4 so rekli, da bi se vključili, da jih nihče ne vpraša, sami pa nočejo siliti; 7 pa jih je odgovorilo, da se ne želijo vključiti v organizacijo. Na vprašanje, z^kaj ne, so bili odgovori različni. Na primor:
trije — glavno, da imam delo in dober zaslužek,
eden — ne bi rad nasprotoval staršem,
ZANIMIVOST
25 milijonov plaščev
V ponedeljek, 22. januarja, so v Semperitovem obratu v Treis-kirchnu praznovali pomemben jubilej. Iz preš je ta dan prišel 25-milijonti plašč po drugi svetovni vojni.
Tovarno v Treiskirchnu so nam-
mladimi ljudmi.
Upajmo, da bo konferenca ZK > mladini zavzela določena stali-
Kaj menijo delavci v Savi o samouprav-Ijalskih odnosih v svoji tovarni?
Anketa je bila narejena v vseh večjih kranjskih podjetjih, iz vsega gradiva pa so avtorji ločeno zbrali podatke, ki so jih dobili v Savi. Mnenja naših delavcev so posebno zamimiva zato, iker ponekod; bistveno odstopajo od splošnega mnenja, zato smo krajšo informacijo pripravili za naše glasilo.
V uvodnem pojasnilu pravi avtor: - »... Kljub uporabljenem postopku vzorčenja pa ne more-
rrio z gotovostjo trditi, da so do- vodilni hi dobili prebijem odstotki, ki predstavljajo lve^ oblasti .	60 %
stališča, prav takšni, kot bi 'jih delovni ljudje bi bili dobili z anketiranjem vseh zapo- manj zaščiteni	58 %
Klenih . .. Menimo, da so dobljena gospodarjenje bi bilo odstopanja od pravil odstopanja slabše	42 %	31 %
od pravih odstotkov (te bi dose- zaposleni ne bi mogli
uveljaviti svojilh
predlogov	51 % 30 %
razvila bi se
hirdkraoiija	35 %	21 %
Razlog »zaposleni ne bi mogli
Delavci so odgovorili takole:
v Savi v Kranju da	72 %	68 %
ne	28 %	32 %
O delu strokovnih služb imajo anketirani v Savi znatno boljše mnenje, kot pa v povprečju v Kranju.
— Navajamo odgovore na vprašanje »Kaj mislite o predlogih, ki jih dajejo strokovne službe« (organom upravljanja, op. ured.)?
V Savi je manj tistih, ki dela strokovnih služb ne poznajo in več tistih, M ga ocenjujejo kot dobro.
Vzroki:
Sava Kranj
50 %
50%
gli, če bi anketirali vse zaposlene) za naše potrebe in namene še sprejemljiva. To naj se upošteva pri nadaljnji interpretaciji rezul-
.	,	...	, šča in v zvezi s tem sprejela tudi tatov.	_	.
^«S°Vie.!r	določene sklepe ter dala napotke —Na vprašanje, ali bi pristali uvdjaivhi svojah ipredlogov« ima
za nadaljnje delo članov ZK o na ukinitev vseh organov uprav-vprašanju pomlajevanja kadrov Ijanja, jih je 8 % anketiranih odgovorilo z »da«, v Savi pa na to ANTON BAJUK ni nihče pristal.
1945 povsem demolirale, tako da so v glavnem ostale le stavbe in strokovni kadri. V kasnejših letih organizacije" so tovarno obnovili, precej razširili in jo opremili z novimi stroji.
Proizvodnjo iz leta v leto povečujejo in tako so pred dnevi prišli do pomembnega delovnega dogodka, ko je število doslej izdelanih plaščev preseglo številko 25 milijonov.
Skromni slovesnosti v obratu je prisostvoval tudi generalni direktor Ruegen. Predstavnikom tiska in televizije je potem na tiskovni konferenci objavil vrsto zanimivosti o gospodarskem položaju tovarne.
Nekatere od njih bodo verjetno zanimale tudi naše bralce:
V	letu 1967 je bilo izdelanih okoli 3,2 milijonov avtoplaščev, kar je za približno 10% več kot prejšnje leto. Za letošnje leto predvidevajo še večji porast proizvodnje, in sicer 12,5 % kar bi ob koncu leta zneslo približno 3,600.000 proizvedenih plaščev.
V	Semperitu so optimistično razkoloženi itudi za naprej. Tako njihov gospodarski načrt predvideva za leto 1972 dnevno proizvodnjo 22.000 do 25.000 komadov pnevmatike (v prejšnjem letu se je dnevna proizvodnja gibala okoli 15.000 komadov). Poleg tega gradijo v glavnem mestu Irske, v Dublinu, novo pnevmatikarno, ki naj bi že v letu 1969 dajala dnevno 4.500 plaščev.
Poglejmo še nekaj številk o njihovem izvozu. V letu 1967 so skupno izvozili okoli 40% celotne proizvodnje avtopnevmatike, in to praktično po celem svetu (kar 118 držav!). Največ prodajo v dežele ekonomske skupine EFTA (kar je pač razumljivo), in sicer 40%. Izvoz v dežele skupnega evropskega tržišča je nekoliko upadel in je lani znašal 35%, povečal pa se je eksport v vzhodne države.
Za letošnje leto predvidevajo še ————————
večjo preusmeritev na vzhodno
tržišče.	Zena vsa iz sebe možu: »V po-
Generalni direktor je na tiskovni nedeljek ti je dišal fižol, v torek konferenci omenil tudi poslovno tudi v sredo	tako Danes je
tehnično sodelovanje z našim pod, v
jetjem	četrtek, pa ti kar nenadoma ne
JANEZ PONEBŠEK gre.«
Gumiranje korda v delovni enoti polizdelki pnevmatike
v Savi pomembnejše mesto kot v celoti. To dokazuje, da delavci zelo pozitivno ocenjujejo sistem zbiranja njihovih predlogov.
— Odgovori na vprašanja, ali se člani delavskega sveta posvetujejo z ostalimi delavci, so sledeči: posvetujejo se v Savi v Kranju redno	21	%	15	%
včasih	51	%	61	%
nikoli	28	%	24	%
— Ali samoupravni organi delujejo samostojno, neodvinso ali pa so le orodje v rokah nekoga, ki se za njimi Skriva in je stvarni upravljalec?
Odgovori
v Savi v Kranju
da so povsem
samostojni	37	%	33	%
da potrjujejo tudi stvari, o kateri prej že praktično, odločijo	drugi 35	%	46	%
da ne vedo, kako je s .samostojnostjo	28	%	31	%
Torej v Savi pozitivnejše vrednotijo samostojnost samoupravnih organov kot v povprečju v Kranju.
— Na vprašanje »Ali mislite, da vaši samoupravni organi potrjujejo tudi stvari, na katere se ne spoznajo dobro?« so ražlike v odgovorih razmeroma majhne med Savčani in ostalimi. Odgovorili so takole:
v Savi v Kranju da	39	% 40 %
ne	26	% 24 %
ne vem	35	% 36 %
— Lani smo nekajkrat slišali mnenje, da so strokovne službe začele dajati dosti ustrezneje pripravljene	materiale	samoupravnim organom.	To	se	očitno odra-
ža tudi v odgovorih na vprašanje »Ali so na vodilnih in strokovnih delavnih mestih 'ljudje, ki so za ta mesta strokovno dovolj sposobni?«
Odgovori so naslednji:
v Savi v Kranju dobri	60 %	46	%
slabi	9 %	9	%
ne pozna	30 %	45	%
To so odgovori na vprašanja o samoupravljanju. Ker hi bil sestavek predolg, smo morali izpustiti širše avtorjeve komentarje, povzeli pa smo najbolj bistvene, oziroma tiste, ki neposredno zadevajo odgovore anketirancev.
Za zaključek avtor pravi: »Večja javnost dela verjetno vodi k boljši oceni kvalitete dela. Za strokovne službe večja (notranja) javnost dela pomeni torej ne samo širšo aktualno kontrolo njihovega dela, ampak tudi večje priznanje v njihove dosežke.«
Na koncu naj dodam še to, da anketiranci v Savi navajajo podobne ovire samoupravljanju kot ostali anketirani: na prvih dveh mestih sta premajhno zanimanje in premajhno znanje zaposlenih (samokritika delavcev), sledi slaba obveščenost, zavračanje predlogov delavcev, prevelik vpliv posameznikov in na koncu premajhne pravice samoupravnih organov. V Savi manj kot drugje poudarjajo težnjo po prilastitvi oblasti, po posameznikih. Kaže, da imajo posamezniki v Savi dejansko manj »oblasti« v svojih rokah kot pa drugod.
Na prvi in drugi strani pazljivo preberite sestavek o posvetovanju predsednikov svetov delovnih enot. Kaže, da bo naslednja akcija morala biti usmerjena v aktiviranje le-teh organov upravljanja. Na sliki: mešanje zmesi v valjarni.
n
81
m
SAVA JE TVOJE GLASILO! SODELUJ TUDI TI, SAJ S TEM PRIPOMOREŠ K BOLJŠI OBVEŠČENOSTI SVOJIH SODELAVCEV!
Za naslednjo številko glasila	— blišč in beda papirja
pripravljamo:	— naš razgovor: Studen Blaž,
— Micka Gumica na obisku	socialni delavec in druge
v tehnični hali	zanimive sestavke
Tudi
strelci
vas
vabijo
Tudi letos je strelska sekcija organizirala prvenstvo kolektiva v streljanju z zračno puško. To tekmovanje je hkrati tudi odskočna deska za uvrstitev za republiško prvenstvo. Če se je ekipa našega kolektiva uvrstila v nadaljnje tekmovanje, še ne vemo, ker še niso tekmovale vse strelske ekipe.
Objavljamo pa rezultate in uvrstitev naših strelcev v okviru podjetja. Tekmovanje je trajalo ves mesec januar. Vsak strelec je streljal 5 serij, in to po 30 strelov. Tekmovalo je približno 25 strelcev. Končni rezultat je bil izračunan taiko, da smo (izračunali povpreček vseh petih serij.
►
V prejšnji številki je Vule Cicmii pozval športnike, naj pričnejo s pripravami na Gumijado. To naj velja tudi za strelce, ki bodo morali braniti lanski uspeh.
Rezultati so naslednji:
Starejši: I. mesto Franci Peternelj 265 od 300 možnih krogov
II.	mesto Blaž Studen 248 od 300 možnih krogov
III.	mesto Stane Košnik 242 od 300 možnih krogov
Mlajši: I. mesto Stane Rudolf 209 do 300 možnih krogov
II. mesto Kajin Jože 189 od 300 možnih krogov
Ob razglasitvi rezultatov 2. 2. 1968 so najboljši strelci prejeli skromne praktične nagrade.
Tekmovanje je dobro uspelo, le udeležba je bila bolj skromna. Posebno pogrešamo žensko ekipo, za katero si prizadevamo že več let.
Pozivamo vse člane kolektiva, ki imajo veselje do strelskega športa, da se udeležijo strelskih vaj, ki bodo še nadalje v običajnem času, to ije ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 19. uri v jedilnici obrata I.
Za dosežene rezultate najboljšim strelcem iskreno čestitamo s strelskim pozdravom »muš«.
Kam in kako letos na dopust?
Kako potekajo priprave za le- no penziona 2.756 SD. člani ko-tovanje članov našega kolektiva v lektiva so plačali za oskrbni dan letošnjem letu? V tem sestavku le 2.000 SD, torej je bilo treba na-bom skušal kratko odgovoriti na stalno razliko v višini 756 SD kriti nekaj vprašanj, člani kolektiva, z dohodkom bifeja in z dohodkom ki so lansko leto letovali v našem od znatno večjih cen uslug za tuje počitniškem domu v Crikvenici, so goste. Teh pa je bilo lani precej, gotovo opazili, da je bil dosežen Za letos smo že povprašali, ka-
precejšnji napredek pri organizaciji letovanja in pri gostinskih uslugah. V
V letošnjem letu nameravamo nivo uslug obdržati na lanski ravni, medtem ko bomo organizacijo poslovanja temeljiteje obdelali in predpisali ukrepe za gospodarjenje, ki bodo v skladu z realnimi možnostmi.
Analiza poslovanja za lani kaže, da je bilo za 7.113 penzionov, kolikor jih je bilo vpisanih v Grik-venici, porabljeno za hrano 11,245.185 SD. V letu 1966 je bilo 8.627 penzionov, za kar je bilo porabljeno 6,560.482 SD. če gledamo s stališča letovalca, je bilo lani letovanje dokaj ugodno, saj je bila kvaliteta hrane precej boljša, dosegli pa smo precej visoko lastno ceno 1.581 SD. če k tej ceni dodam še ostale stroške poslovanja, dobimo ekonomsko ce-
kšne cene bodo imeli počitniški domovi v neposredni bližini našega doma v Crikvenici. Ugotovili smo, da bodo pri njih cene za eno tretjino višje od lanskih.
Iz podjetja Alpe — Adria, ki se ukvarja pretežno z rekreacijo in turizmom, so mam posredovali cene, ki jih bodo imeli v svojih počitniških domovih v Crikvenici, Selcah in Novem Vinodolskem — penzion s sobo — soba A kategorije 40,00 ND
—	penzion s sobo — soba B kategorije 35,00 ND
—	penzion s sobo — soba C kategorije 30,00 ND.
Glede na kvaliteto hrane lahko uvrstimo penzion v našem domu v Crikvenici v A kategorijo, medtem ko so sobe B kategorije. Iz tega sledi, da bo ekonomska cena penziona letos v Crikvenici pri-
POSETNICA
Stanko Žerko je funkcionar družbenopolitične organizacije v naši tovarni. Uganite, katere, ter njegovo pravo ime in priimek.
bližno 35. ND, od katerega bi člani kolektiva plačali 25. do 30. ND. Razliko pa bi krili, kot prejšnja leta. Sava bi krila tudi stroške vzdrževanja. Tak predlog bomo dali v obravnavo organom upravljanja.
Poleg letovanja v Crikvenici in na Pokljuki pripravljamo še letovanje v Vodicah pri Šibeniku.
V lanskem letu smo uspešno organizirali več izletov ob prostih sobotah v naš počitniški dom v Crikvenico. Izletniki so plačali celotne tsroške izleta. Letos nameravamo podobne izlete organizirati vsako prosto soboto oz. že v petek dopoldne, s tem da bi imeli tudi člani kolektiva, ki me morejo ali se neradi odločijo za 10-dnevno letovanje, možnost tedenske rekreacije ob morju. Stroške prevoza bi krilo podjetje iz sklada skupne porabe, izletniki bi plačali le stroške prehrane in nastanitve.
Z organizacijo izletov bi radi omogočili večini članov kolektiva, da bi koristili usluge naših po-čitniškh domov im da bi se ob koncu delovnih tednov spočili ob morju.
Aprila bo o predlogih za letošnje letovanje razpravljal delavski svet podjetja, po sprejetju in potrditvi cen pa bomo že v maju pripravili prve izlete.
PETER ŽIGANTE
Pred VI.
kongresom
gasilske
zveze
Slovenije
v Kranju
Desetega maja letos se bo pričel v Kranju šesti kongres gasilske zveze Slovenije. V Kranju se bo zbralo čez dvesto delegatov slovenskih prostovoljnih gasilskih društev na šestem povojnem kongresu. Skupno bodo pregledali svoje delo in sprejeli sklepe za
Pismo mladim:
Vključite se v osnovno šolo za odrasle
Ko je DS podjetja razpravljal o kadrovski strukturi v našem podjetju, je bilo ugotovljeno, da je v podjetju precejšen odstotek delavcev, ki nimajo dokončane osnovne šole. V teji zvezi je sprejel tudi sklep, da se morajo Sani kolektiva, mlajši od 25 let, dopolnilno izobraževati oziroma vključiti v večerno osnovno šolo pri delavski univerzi. Del stroškov šolanja krije podjetje, del pa vsak posameznik.
Ker to zadeva predvsem mlajše člane kolektiva (mladince), je o tem razpravljal na svoji 1. izredni seji tudi TK ZMS in sprejel sklep, da z dopisom opozori vse prizadete mladince na pomen te šole in koristi, ki jih lahko od tega imajo pri svojem nadaljnem. delu v podjetju. TK ZMS je ta svoj sklep izvršil in poslal mladim naslednje pismo:
Mladinska organizacija je v sodelovanju z gumarskim izobraževalnim centrom (razpravljala o izobraževanju mladink in mladincev do 25. leta starosti, ki še nimajo končane osnovne šole.
Delavski svet podjetja je sklenil, da se mora vsak delavec podjetja, mlajši od 25 let, ki še nima končane osemletke, vključiti v večerno osnovno šolo.
Mladinska organizacija želi, da se tudi ti vključiš v to šolo ker:
1.	Kadrovska politika tovarne je začrtana tako, da maj vsak opravlja delo na tistem delavnem mestu, za katerega ima ustrezno izobrazbo in delovno prakso. Strojne naprave in tehnologija so v podjetju vedno bolj zahtevne. To pa nalaga, da ima vsak od nas vsaj osnovnošolsko izobrazbo. Zato je v tvojem interesu, če sedaj opravljaš delo na poklicnem de-
PREBERI TUDI TI !
lovnem mestu, da se v to šolo čimprej vključiš, kajti sicer se ti lahko zgodi, da boš to delavno mesto izgubil in te bodo zamenjali sposobnejši.
Prav tako je v tvojem interesu, da se vključiš v šolo, tudi če delaš na nekvalificiranem ali pomožnem delovnem mestu, če se boš vključil v šolo in jo končal, imaš možnost napredovanja na boljše delavno mesto in s tem si boš ustvaril pogoje za boljši življenjski standard.
Vsak posameznik se mora zavedati, da je osnovna splošna šolska izobrazba odskočna deska za vsa nadaljnja napredovanja in perspektivnost posameznika kakor tudi za boljši poslovni rezultat podjetja.
2.	V to se popolnoma vključuje tudi samoupravljanje, oziroma vključevanje čim večjega kroga delavcev v organe upravljanja po delovnih enotah in v centralne sampupravne organe. Bolj kot specialisti za posamezna področja so potrebni za delo v organih upravljanja razgledani delavci, sposobni misliti in samostojno odločati.
3.	Podjetje ti zato pomaga s tem, da krije del stroškov šolanja, ti pa boš temu posvetil del svojega prostega časa in prispeval del sredstev.
Mladinska organizacija upa, da boš ta dopis vzel resno in sam sebi postavil nalogo, da šolo končaš. Pri tem pa ti želimo čimveč uspeha.
Upamo, da je pismo pri mladih naletelo na ugoden odmev. Del tega se kaže tudi v primerjavah, saj je kar 64 mladih izrazilo željo, da bi končali večerno osnovno šolo.
Kako bo potekalo šolanje, kakšni bodo rezultati — o tem pa kdaj drugič.
Pavle Novak
nadaljnji razvoj gasilstva v Sloveniji.
Kongresu bodo prisostvovali tudi številni gostje in predstavniki drugih držav. GasillSko društvo Sava bo zastopal poveljnik društva Pavel Vovk.
Prepričani smo, da bo VI. kongres gasilske zveze SRS obravnaval mnogo perečih vprašanj ter da bodo sprejeli vzpodbudne zaključke za bodoče delo in za še trdneje uveljavljanje in široko vključevanje ljudi v gasilsko organizacijo.
Pričakujemo, da bo pokongres-na aktivnost gasilstva dosegla še večje uspehe.
Gasilci tovarne Sava želimo kongresu uspešno delo.
IVAN PETRIČ