s~YUdtio9... NO. 9 Ameriška Domovina 7%/1/1' E n I GPk Hi— H AMCRICAN IN SPIRIT FOR€ICN IN LANGUAG€ ONLY SLOV€NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3. O.. THURSDAY MORNING. JANUARY 13, 1955 ŠTEV. LV — VOL. LV Rde« glavarji Italije vihajo nosove nad Togliattijem Med Togliattijevim govorom je senator Secchia vrtel palce ter bolščal v strop, poslanec Longo pa pisal svoja privatna pisma. RIM, Italija, 9. januarja — Razkol med voditelji itlijanske komunistične partije je postal očividen, 9. januarja, ko sta dva komun, voditelja javno zavihala svoje nosove nad poglavarjem partije, Palmiro Togliattijem. Togliatti je bil edini govornik ob otvoritvi četrte konference partije. Tekom njegovega tri ure trajajočega govora sta senator Pietro Secchia in poslanec Luigi Longo, oba člana komun, direktorata, storila vse, kar sta mogla, da bi dokazala 2,000 delegatom, da se smrtno dolgočasita ob Togliattovem govoru. Senator Secchia je vrtel svoja palca, zehal in strmel v strop, poslanec Longo pa je med govorom pisal svoja privatna pisma. Ob koncu govora sth vsak natančno dvakrat narahlo tlesknil z rokama, kar naj bi bil njiju aplavz. Senator Secchia ob podpori poslanca Longo-a ter drugih vodilnih komun, voditeljev že dlje časa dolži Togliattija, da zapravlja zaupanje, ki so ga polagali italijanski delavci v komunistično partijo. RIM, 12. jan. — Skupina komunističnih upornikov je danes prelomlia z glavarjem partije Togliattijem ter pričela cirku-lirati okrožnice med dvema milijonoma svojih komunističnih tovarišev, naj se upro in revol-tirajo proti “osebni vladi in politični tiraniji” glavarja Togliattija. Guafemalski Arbenz bo postal Švicar ANDELFINGEN, Švica. Jaccobo Arbenz Guzman, — bivši predsednik republike Guatemale, bo kmalu postal švicarski državljan. Bivši predsednik je sedaj s svojo ženo in svojimi tremi otroci v švičarskem resortu Zermatt, kjer je ukrenil pri oblastih že vse potrebno, da postane švicarski državljan. Strmoglavljenje dvomotornega letala CLEVELAND. — Neko dvomotorno letalo, ki je odletelo s clevelandskega letališča včeraj zjutraj ob 8:15, je ob 9:30 dopoldne strmoglavilo v Mebronu, Ky., 12 milj južnozapadno od Cincinnatija, na zemljo. O morebitnih izgubah ni bilo takoj poročil. Letalo je nosilo 12 potnikov in tri može posadke. Na letališče v Cincinnati je imelo letalo prispeti ob 9:45. Pogreb duhovnika J. Luskarja Kakor smo že poročali, se je v ponedeljek zvečer smrtno ponesrečil slov. duhovnik v Cali-forniji g. Jože Luskar. Ko je zavil z glavne ceste na stransko, je s 70 miljsko brzino pridrvel veliki tovorni avto, ki je zadel njegov avto. Č. G. Luskar, ka-.kor tudi ministrant, ki se je vozil ž njim, sta bila na mestu mrtva. Truplo rajnega bo v četrtek zvečer položeno na mrtvaški oder v slovenski cerkvi v San Francisco. V petek zjutraj bodo obredi, ki jih bo imel nadškof v San Francisco Most Rev. John J. Mitty. Pogrebno mašo bo imel prijatelj rajnega preč. g. Lojze Žitko. Pogrebne obrede na pokopališču bo opravil prevzv. g. škof Rožman; Na njegovi zadnji poti bodo rajnega spremili vsi slovenski duhovniki v Californiji. McCarthyju grozijo WASHINGTON. — McCart-hyjev sosed je dejal, da je neka oseba, ki je govorila s tujim naglasom, zagrozila, da bo razstrelila McCarthyjev dom. Policija je za vsak slučaj za-stražila hišo senatorja McCar-thyja. Posvet Velikih štirih DUNAJ. — Kancler Julius Raab je dejal, da je prepričan, da se bodo Veliki štirje kmalu sestali k ponovnim razgovorom. Dejal je tudi, da bo zdaj dolžnost Avstrije, da poskrbi, da pride na njihov dnevni red med drugimi tudi avstrijsko vprašanje. Tajnost razvoja vojne industrije v Jugoslaviji Jugoslovanski režim je ugotovil, da morajo biti na čelu vojnih industrij resnični strokovnjaki. JUGOSLOv. režim drži v naj-večji tajnosti razvoj vojne industrije. Vsa ta industrija je pod upravo VTI. To je edini oddelek jugoslov komun, armade, v katerem delujejo bivši ge-neralštabni in artilerijsko - tehnični častniki. Šef VTI je bivši jugoslovanski major za general-štabne posle Kraut in njegov pomočnik, bivši inženirski major Ilija Djukič, ki ima tudi v Titovi vojski položaj generala. Novi jugoslov. oficirji - partizani in tisti, ki so končali kratke vojaške tečaje v Sovjetski zvezi. s tem niso bili zadovoljni in so zahtevali, da oni prevzamejo ta del vojaške uprave. Napravili o nekaj poskusov. Toda rezultati so bili tako slabi, da so prišli do sklepa, da je še vedno najboljše, ako vodijo ta del bivši častniki - strokovnjaki. Kljub največji tajnosti je znano, da so rezultati ki jih je vojna industrija dosegla, daleč izpod cijev, ki jih je postavil petletni načrt. Lansko leto sta zleteli v zrak dve vojaški tovarni eksplozivov: tovarna trotila in hek-sogena v Bariču pri Beogradu, in tovarna razstreliva v Gorad-zi. Eksplozije so uničile obe tovarni popolnoma, tudi število človeških žrtev je bilo visoko. Časopisi o tem niso poročali. — Strokovne komisije niso mogle ugotoviti ničesar. (“Pregled.”) SHOW V remenski prerok pravi: Sneg in hladno. Admiral Radford je ludi za pogojno blokado Kitajske To pa le v slučaju, če odpovedo vsa druga sredstva za oprostitev ameriških letalcev. WASHINGTON. — Visoki a-meriški vojaški poveljniki in vplivni republikanski senatorji so priporočili pogojno blokiranje Rdeče Kitajske, ako odpovedo vsa druga sredstva, da bi Kitajska izpustila zaprte ameriške letalce. Toda državni tajnik je dejal, da se bodo Združene države vzdržale nagle jeze v soočevanju vprašanj, iki utegnejo “eksplodirati mir.” Zavezniško blokado Kitajske kot zadnje sredstvo v teh manevrih podpirata med drugimi tudi admiral A W. Radford, — predsednik načelnikov gen. štabov, in senator Alex. Smith, republikanec iz N. J. Admiral Radford, ki se je pravkar vrnil s svojega potovanja po, Daljnem vzhodu’ je izjavil, da bi naredila blokada “velik učinek na kitajslke komuniste” Sen. Smith pa je dejal da se zaveda nevarnosti tega koraka, toda je pripomnil: “Ako Kitajci ne osvobodijo naših letalcev, tedaj moramo pozvati svoje zaveznike, da se nam pridružijo v blokiranju kitajske obale.” Oba, predsednik Eisenhower in državni tajnik Dulles ne slišita rada govoriti o blokadi v sedanjem času. Oba sta izjavila, da bi pomenila blokada “vojno dejanje” Največji zagovornik blokade je sen. Knowland, republikanec iz Kalifornije. Sovjetska zveza bo oproslila ie tretjega ameriškega vojaka Dva ameriška vojaka, ki sta bila v sovjetskem ujetništvu, so komunisti že izpustili. WASHINGTON. — Vlada Z. držav je naznanila, da so Sovjeti pristali, da izpuste iz ujetništva Pvt. Williama Verdine, zadnjega izmed treh Amerikan-cev, ki so jih držali vse doslej v ujetništvu v Sovjetiji. Neki uradnik drž. departmen-ta je izjavil, da je sovjetski zunanji minister Molotov v sredo popoldne obvestil amer. ambasado v Moskvi, da bo vojak Verdine izročen ameriškim oblast-vom v Berlinu. Dan izročitve bo objavljen pozneje. Dva druga Amerikanca, Pvt. Wm. C. Merchulk iz Penne, in John H. Noble iz Detroita, so Sovjeti že pred dnevi oprostili, o čemer smo že poročali. Sovjetija krca govor prods. Eisenhowerja MOSKVA. — Rdeča zvezda, glasilo sovjetske armade, je izjavila, da je bil govor predsednika Eisenhowerjaro Stanju U-nije “potrdilo in okrepitev oboroževalne tekme.” “Govor dokazuje, da se je začasen popust mednarodne napetosti, ki ga je bilo opaziti preteklo leto, končal in da so prišli vladajoči krogi Združenih držav spet na površje.” DVA OBRAZA IN DVOJE UST SOVJETSKE ZVEZE * Razne drobne novice { pj iz Clevelanda in te okolice Koreja hladna napram Toki ju SEOUL, Koreja. — Korejski zunanji minister Pyun je skrajno hladno sprejel japonsko ponudbo, da bi obe deželi izmenjali svoji trgovinski misiji ter izboljšali medsebojne odno-šaje. Z odskokom iz letala se je rešilo 37 ljudi SE WART letalsko oporišče, Tenn. — Iz ogromnega vojaškega letala, tako imenovanega ‘letečega tovornega vagona,” je srečno odskočilo s padali 37 mož ko so se v letalu pojavile neke hibe. Dva moža posadke pogrešajo. Letalo je končno strmoglavilo na zemljo ter zgorelo. Padalci so odskočili iz letala iz višine 6000 čevljev. Novi grobovi Frances Bučar Javljamo nadaljne informacije o Frances Bučar, rojeni v St. Vidu pri Stični, o katere smrti smo včeraj poročali. Stara je bila 80 let in vdova. Njen mož je umrl leta 1925 v Clevelandu. Zadnja tri leta je živela pri eni svojih hčera v Jolietu. Zapušča sledeče otroke: Mrs. Mary Doles, Frances Smith v New Castle, Colo., Amelia Bergar, John v Parma Hgts., Joseph in Agnes Maloney v Jolietu. Dalje zapušča 17 vnukov in 15 pravnukov. Bila je članica društva Sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in Sv. Ane št. 4 SDZ, Maccabees Carniola Hive No. .493 in Srca Marije (staro). Njeno truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob petih v Grdi-novem pogrebnem zavodu na 17002 Lake Shore Blvd., odkoder bo pogreb v soboto ob 9:15, ob desetih v cerkev sv. Alojzija na E. 110 St. in St. Clair Ave. in od tam na Kalvarijo. John Marko Staršem John in Mary Ann Marko je preminul nagloma tri tedne star sinček John. Družina biva na 12113 Craven Ave. Dekliško ime matere je Miklich. Zapušča tudi sestro Mary Ann in bratca Michaela. Pogreb bo v četrtek ob 2. uri iz Louis Fer-folia zavoda v cerkev Sv. Lovrenca, potem na Kalvarija pokopališče. Joseph M. Plute V sredo zjutraj ob 1:30 je preminul na svojem domu v Mantua, Ohio, Joseph M. Plute v starosti 56 let. Zadela ga je srčna kap. Pokojni je bil dobro poznan v Clevelandu in v New-burghu, ko je Ibil v službi pri Internal Revenue Service. Devetnajst let nazaj se je družina preselila iz Newburghu v Mantua, Ohio. Zaposlen je bil pri State Highway Department kot Motor Vehicle Inspector. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Rose, rojeno Fink ter sinova Richarda in Gilberta ter hčer Rito, poročeno Barr, in vnuke, brate Franka in Michaela ter več sorodnikov. Pogreb bo iz Wheeler pogrebnega zavoda v Mantua, Ohio in v cerkev Immaculate Conception ob 10 uri v soboto zjutraj. ------o------ Sovjeti pojdejo na planete LONDON — Moskovski radio je sporočil, da sovjetski znanstveniki pričakujejo, da se bodo “že v bližnji bodočnoscti” vozili na planete in med planeti. Radio je oddajal razgovor z znanstvenikom “profesorjem Dobronovom”, ki je dejal, da bo treba predvsem postaviti v vse-mirju “umetni satelit”, ki bo služil kakor pekaka odhodna positaja obljudenim raketam pri njihovem potovanju na luno. — Vse to se bo uresničilo v nekaj kratkih letih. Moskva izpušča ameriške vojne ujetnike. — “Prav- j N<*v odbor— da” obvešča sovjetske državljane, da lastuje društev AJC na Recher vsak povprečni Amerikanec svojo hišo, svoj avto, svoj hladilnik in druge podobne stvari. — Istočasno sovjetski tisk naglaša, kako je Sov- Ave. ima za 1. 1955 sledeči odbor: predsednik Frank Rupert, podpredsednik Andy Ogrin, tajnik John Zupančič, 460 E. jetija sposobna, udariti nas z atomskimi in vo- 270 St., Euclid, o., RE 1-4488, dikovimi bombami. . . TE DNI SMO poročali, da so f frigerator i^r podobne stvari. _______ Sovjeti izpustih dva ameriška vojaka, ki sta bila v sovjetskem ujetništvu skoraj deset let, sedaj pa nameravajo izpustiti še tretjega. Ta sovjetska akcija je zadnja v seriji takih akcij, katerih očividen namen je, priku- To je bila vsekakor presenetljiva sprememba “viže” od večnega refrena o ameriški brezposelnosti in “lakoti”. Poleg tega Moskva na vso moč snubi ameriške atlete za sodelovanje v sovjetskih športnih natečajih in piti se ameriškemu javnemu tekmah, dočim ni izrekla doslej mnenju. Po vseh strastnih sc- niti besedice protesta proti re-vjetskih zanikanjih, da bi v So- strikciji potovanja sovjetskih vjetiji obstojala suženjska ta- državljanov po Ameriki, katero borišča, ni bila za Moskvo lah- omejitev je uveljavila ameriška ka odločitev, da izpusti te Ame-■rikance, ki so živa priča neznosnih razmer v enem najhujših takih suženjskih taborišč, — v taborišču v Vorkuti. Ena izmed posledic teh oprostitev bo gotovo ta, da bo začel Tokio izvajati močen pritisk na Sovjetsko zvezo za osvoboditev nad 50,000 Japoncev, ki so še vedno v.sovjetskem ujetništvu. Spravljive geste vlada te dni, kar sm ov našem listu poročali. Druga plat lepe slike Druga plat te slike pa je vsebovana v naraščajočem poudarjanju sovjetskega tiska o sposobnosti Sovjetov, da nas udarijo z atomskimi in hidrogen-skimi bombami. To poudarjanje je del sovjetskega refrena, da vladajo Združenim državam “vojni hujskači,” ki so zainte- Toda to ni edina spravljiva ' resirani samo za delanje dobič- gesta Sovjetov v zadnjem času — so še druge. Nepričakovano znižanjže najemnin za nekatera poslopja, v katerih stanuje ameriško diplomatsko in časnikarsko osebje v Moskvi, je bilo vsekakor odločeno z namenom, da naredi svoj učinek v tej deželi? Z istim namenom je bil verjetno dne 2. januarja objavljen v “Pravdi” članek, ki razodeva strmečim sovjetskim državljanom, da ima vsak povprečni A-merikanec svojo hišo, svoj avtomobil, svoj hladilnik ali re- kov v tretji svetovni vojni. Proučevalci sovjetske politike stoje torej spet pred izrednim pojavom, ko vidij-ri; kako Kremelj govori z dvema Obrazoma in dvema ustima hkrati. Z enim obrazom in enimi usti si prizadeva izboljšati svoje odnose s to deželo, z drugim obrazom in drugimi usti pa hujska svoje ljudstvo proti Ameriki. Te dvoličnosti naj nikar ne izpuste iz oči in spomina oni naši državniki, ki presojajo sovjetsko politiko! V Centralni Ameriki so spet na sporedu operetne revolucije, brez katerih ne shajajo Pravi povzročitelji homatij med Nicaraguo in Costo Rico so baje sami bivši predsedniki. — Costa Rica preaku-je pomoč v orož ju od ameriških republik, od Združenih držav pa dejansko soudeležbo v zavrnitvi “inva-• • ** zije. — SAN JOSE, Costa Rica. — Nek vladni uradnik je izjavil, da so se včeraj kostariške čete spopadle z neko oboroženo silo v severnem delu dežele. Vladne čete so imele dva ranjenca. Polkovnik Rodolfo Quiros, — načelnik štaba narodne garde (armade), je izjavil, da so imele vladne čete dva ranjenca v spopadu s 70 do 100 člani skupine, ki je bila prinešena z letali na mesto spopada in katera skupina je zavzela v sredo kraj Villa Quesada. Vlada Costa Rice je obtožila Nicaraguo “aktivne agresije” in izjavila, da pričakuje, da bo dobila orožje od držav te hemisfere, “da prepreči invazijo dežele.” Nicaragua pa je udarila nazaj z izjavo, da je obtožba be- Polkovnik Quiros je izjavil, da je neko izvidniško letalo priletelo nad Vilic. Quessado, kjer je obstreljevalo skupino mož, ki so s traktorji popravljali on-dotno letališče. Polkovnik je dalje dejal, da ne ve, koliko moštva šteje nasprotna sila niti ne ve, kdo jo vodi. Dejal pa je, da sta resnična voditelja in povzročitelja vseh teh homatij bivša predsednika Theodore Piado in njegov predhodnik Raphael Calderon Guardia. Poročilo iz Washingtona WASHINGTON. — Costa Rica je povedala v sredo državam te poloble, da upa dobiti od njih vojaško pomoč za zavrnitev “invazije dežele.” Ta izjava je bila dana ob času, ko je Organizacija ameriških držav odredila nujno in teh zadev blagajnik Fred Martin, zapisnikarica Frances Juiylia, nadzorniki Louis Godec, Josephine Henikman, Frances Gorjanc. Seje so vsak 1. ponedeljek v mesecu. Seja— Jutri, v petek, zvečer ob 7:30 bo imelo društvo Ribnica št. 12 SDZ svojo sejo v navadnih prostorih. K molitvi— Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj •pridejo v petek ob sedmih zvečer v Grdinov pogrebni zavod na 17002 Lake Shore Blvd. k molitvi za pokojno sestro Frances Bučar, v soboto ob desetih pa k pogrebni maši v cerkev sv. Alojzija. Oropani rojak— Lovrenc Meljač, star 73 let, menda ne zaupa bankam. V njegovo stanovanje na 6034 Carry Ave., je prišel tat ter odnesel $3,435 iz hladilnika, kjer je imel spravljen denar, $435 pa iz nočne omarice. Meljač je pri mestnih parkih zaposlen vrtnar in vdovec. Sumijo in iščejo nekega človeka, ki je z njim menda popival. Seja— Podružnica št 6 SMZ ima v nedeljo ob pol dveh popoldne sejo v šoli sv. Vida. Seja je važna! Nov odbor— Podružnica št. 3 SMZ ima za leto 1955 sledeči odbor: preda. Anton Rudman, podpreds. Martin Komachar, tajnik Frank M. Perko, 1092 E. 174 St, IV 1-5658, blagajnik Martin Saletich, zapisnikar Stanley Mahnič, nadzorniki: James Kastelic, Martin Romih in Joe Perusek, zastopnik zg Slov dom na Holmes Ave. James Kastelic, za federacijo Anton Rudman, Martin Ya-letich, Charles Benevol. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v Slov. domu na Holmes Ave. 1 Nespodoben film Cleveland, O. — V nekaterih kinogledališčih v mestu navijajo film “Mom and Dad”, ki ga je Liga za sposobnost proglasila za pohujšljivega in neprimernega za javnost. Na film opozarjamo, ker je nje-! gova vsebina v popolnem nasprotju s katoliškim naukom o morali in o vzgoji mladine še posebej. Uredništvo Ameriške Domovine je dobilo ponudbo, da film proti običajni nagradi o-glaša, kar pa je iz zgoraj navedenih dejstev odklonilo. Uredništvo. dasta in smešna. Costa Rica je naglo mobilizi- (trenutno preiskavo rala za boj sposobne mcže ter poslala nadaljne čete proti severu. Vladni uradniki so mnenja, da bodo vsak čas prekinjene diplomatske vezi med tema dvema ameriškima republikama. Ravs in kavs na vseh straneh Costa Rica je izjavila, da je več vasi na severu dežele prešlo v oblast protivladnih čet. | Washingtona. Pomoč Pakistanu WASHINGTON. — Zdruuže-ne države so podpisale spora- na mestu konfliktov med Costa zum’ da bodo dale Pakistanu za Rico in Nicaraguo. 60 mllijcnov dolarjev pomoči. Jose Mora iz Uruguaja, pred- ?? tretJ1mi te vsote bosta v f>b‘ sednik koncila omenjene orga- 1 1 dan a._______________________ nizacije, je izjavil, da bodo Zdr. Delegat Costa Rice pri Zdru-države, Brazilija, Mehika, Ek- Ženih narodih v New Yorku je vador in Paragvaj tvorile pre- izjavil, da je Costa Rice apeli-iskovalni odbor, ki bo predstav- rala na državni department, da Ijal 21 ameriških x'epublik. Od- bi se Združene države pridru-bcr bo nemudoma odpotoval iz žile Costa Rici v zavrnitvi “in- I vazije." Ameriška Domovina ■MM k i» vi ftiiJMViJsa i ciAiii 1117 dl. Clalr Ave. HEnderson 1-0628 Cleveland >, Ohiu euMished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec _ NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt eta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na ‘eto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIpTION United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 or S months. Canada and all other countries outside United Stater *12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months. Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. NOVINE Berečna roža (Nadele) posega v bližino srca. Pravijo, ka osem bolnikov od desetij se priljubljenomi i odličnomi rojaki želemo, ka bi se kak najprle pozdravo! CHICAGO Betežen je Steve Kolenko Sr. Nahaja se v Spitali sv. Ane. — Betežen je tudi John Chemo-vich. On se vrašči na domi. — Mrs. Ana Foys je zbetažala v zadnjem tijedni. Vsem želemo, ka bi se kak najprle pozdravili! Deklico so dobili pri Mr. i Mrs. Peter Piazza. Mati je roje- «€^83 No. 9 Thurs., Jan. 13, 1955 Kupčija s Peipingom Komunistična Kitajska se vse od svoje zmage nad Čangkajškom trudi za mednarodno priznanje. Vel. Britanija, Indija, Burma, Indonezija in več drugih azijskih in evropskih držav — med temi tudi Titova Jugoslavija — vzdržuje s komunistično Kitajsko redne diplomatske zveze, med tem ko Združene države in večina drugih ameriških držav nimajo svojih zastopnikov v Peipingu. Iz leta v leto se trudijo Sovjeti in njihovi pomočniki v Združenih narodih, da bi dosegli priznanje kitajske komunistične vlade kot pravne zastopnice kitajskega naroda. Prav tako vstrajno Amerika te poskuse zavrača. Doslej ji je uspelo držati vrata kitajskim komunistom zaprta, toda kako dolgo še? Razne “demokratične” in “za svetovni mir” navdušene skupine v deželi so začele, propagando za dovolitev vstopa komunistične Kitajske v Združene narode. Kljub odločnemu protikomunističnemu razpoloženju javnega mnenja žanje ta propaganda, ki trdi, da moramo biti v svoji politiki “stvarni”, precejšnje uspehe. Odpor proti sprejemu Pei-pinga v Združene narode ni več tako enoten in močan, kot je bil pred letom. Zdi se, da je tak razvoj uradnemu Washingtonu čisto po volji, zato ne mara dosti govoriti o komunističnih kršitvah premirja na Koreji, zato ni hotel naznanili javnosti, da ima komunistična Kitajska v ječi 11 ameriškh vojnih letalcev, čeprav se je o njih izpustitvi pogajal s komunisti že julija v Ženevi, zato tudi ne govori dosti o kršitvi premirja Vietminhovcev v Indokini, ki uživajo podporo Peipinga. Uradni Washington se je odločil za mirno sožitje s komunističnimi nasifjem, pa čeprav bi moral zaradi tega pogoltniti kako grenko. Novo napetost je sprožil Peiping sam, ko je javil, da je kitajsko sodišče obsodilo ameriške vojne letalce kot vohune. Po vsej Ameriki je nastalo hudo vznemirjenje in naj-cdločnejši so bili kar za uporabo sile pri delu za osvoboditev 11 obsojenih vojnih ujetnikov, kot da bi živeli še vedno v časih Tedija Roosevelta in ne v dobi atomske in vodikove bombe. Eisenhower se je odločil za potrpežljivost. Združeni narodi so obsodili kitajsko početje in zahtevali osvoboditev obsojenih Amerikancev. Sam glavni tajnik Ham-marskjold se je napotil v prestolnico komunistične Kitajske. Tem je bil Va obisk gotovo dobrodošel, pomenil je za nje nekako priznanje. Ču-en-laj se je z glavnim tajnikom Združenih narodov ponovno razgovarjal in mu razložil pod kakimi pogoji bi bila Kitajska voljna spustiti Amerikance. Ker glavni tajnik Združenih narodov sam ne more dati nobenih obveznih obljub, se je odločil za povratek domov, kjer bo nadaljeval razgovore z odgovornimi vladami Zahoda. Zaključna izjava o razgovorih v Peipingu pravi, da so bili' koristni za obe strani, da je bilo na njih govora tudi o poskusu za zmanjšanje mednarodne napetosti, v celoti pa iz niih ni mogoče dobiti nobene jasne slike o uspehu ali neuspehu. Zanimivejše je poročilo iz Indije, ki pravi, da je J. Nehru vršil vlogo nekakega tihega posredovalca med Vzhodom in Zahodom. Nehru je svetoval Peipingu, da stori zelo modro, če 11 ujetih Amerikancev spusti. S tem bo zmanjšal napetost med obema vladama. Indija je pri tem namignila Kitajcem, da bo imela osvoboditev obsojenih Amerikancev ugoden vpliv na bodoče razgovore o sprejemu komunistične Kitajske v Združene narode. Razgovori se za kulisami gotovo nadaljujejo. V Londonu sicer trdijo, da je ostala Hammarskjoldova pot brez uspeha, pri tem pa vendar ne izključujejo možnosti, da bi kitajski komunisti kasneje Amerikance le spustili. Kasneje se pravi tedaj, ko bo Zahod izpolnil komunistične pogoje. Med temi pogoji je gotovo zahteva po dovolitvi vrnitve na Kitajsko onih Kitajcev, ki so prišli v Ameriko študirat še v času, ko je vladal na Kitajskem Čangkajšek, pa so sedaj svoje študije končali. Večina teh ljudi je povratek od-kloni'a, 35 pa bi se jih menda hotelo vrniti. V Washingtonu so že namignili, da bodo tem ljudem povratek v domovino dovolili. Vse izgleda, da Kitajci na kraju ne bodo napravili niti preslabe kupčije. Ameriške letalce bi morali izpustiti v smislu premira na Koreji. Namesto tega so jih proti vsem običajem kulturnih držav vrgli v j'ečo in jih obsodili kot vohune. Za ta svoj zločin in kršenje mednarodnega prava bodo sedaj nagrajeni z vrnitvijo 35 rojakov — ki so si nabrali v Ameriki raznega znanja — in nato verjetno še s spreje- GLAVNI DOBITEK, Vesela igra v Slov. n. domu na St. Clair Ave. v nedeljo 16. januarja 1955 ob 3 pop. Dar za katoliško Ligo $1.00.' Igrajo igralci “Slovenskega odra” [ s takšov operacijov pozdravi. Ob po devetij zajtra je bila 'GosPod Nemec se je odločo ^ j Oyu'rT Zdaj‘ imajo v Mariča oblečena. Vsa v belom °, operac’jo in Je bio preminoci |dru£ini dva de£keca i dve dekli-šlari z belim vencom. švelja je ^eden opereram. Tak se je vi-bila pri nji eli mati so zato tudi del°- ka ^ operacija dobro uspe- imeli pri oblačenji svojo reč. Ila- Eli Pre trej dneva^ 80 nasta-- Ona je to vsikdar tak nosi- le> kak Pravii° dojhtori, kompli-la. Njoj tak bole paše. Pogledni kaci3e- Z^vniki so pa pravili, se v ogledali. Ne, ka je tak prav? ,ka 50 te komplikacije ne nevar-Dvakrat se je Marica pomali ne ar imai0 vražtvo Pr(>ti niim- dbrnola pred ogledalom na steni i obstala s hrbtom proti ogledali i obrazom prek leve rame. — Lepo si napravila, Manka, — je pohvalila šveljo, štera je od strani gledala i čakala, ka de Mariča pravila. Med tem so se že drgoč oglasili šernek s škednja. — Ajdi, ajdi, oblecite se že ednok. Kobile so preveč nemirne, — so glasno zvali i popravljali zvunce na forhami. Fukso so komaj nazaj držali. Kopala je s prednjimi nogami i devala zadnjo nogo preg šrange. Nekaj i to, ka je bila spočinota, nekaj pa zavolo toga, ka je bilo tak mrzlo, ka se je skunci žval srež delao. Tudi je ne megla prenašati zvuncov. Pa čimbole je pre-stapljala, bole so zvunci cinkali. | Mariča je bila kredi. Odprla je omar i vzela molitveno knji-| go z zgornje police. Odprla je knjigo i kda je ovarala list bere-čne rože, je friško knjigo opet zaprla. Švelja je ne mogla toga. v pamet vzeti. Samo mati so. to ovarili i tudi razmili. Mariča se je obrnola k materi. Držač molitvno knjigo v roki je obinola mater. Nekaj trenutkov je bila tišina v hiši. — Mati, Bog vam lepo plati za vse, odpustite mi, če sam vas kda razžalostila. — Joč ji je bio na čubaj. Z robčekom si je cbri-šla skuze. — Mariča, Bog te blagoslovi na toj poti na štero se zdaj podajaš. Jaz sam pri svojem zda-vanji pri mesi darovala Mariji sebe, moža i če bi bila volja božja, ka bi imela potomstvo, celo družino. Od tistoga leta sam šla vsakše leto k sv. Martini na bo-žo pot i ponovila svojo obljubo. — Mati, jaz ravno talk napravim, — je s skuznatimi očmi odgovorila Mariča. V torek (predvčerajšnjim) so pa zdravniki pravili, ka bi se polo- ci. Vsi so jako veseli, najbole pa dedek pa mamica, to sta Mr i Mrs. Martin Gyura, šteriva imata zdaj devet vnukov. Naše če-stike! Koline. V soboto smo bili na kolinaj pri Anton i Helen Balažič. Jako dobro bujto repo i krvajice, hajdinsike, prosene i žaj lehko poslabšao i ka je zato čorne sta pripravila. Vse je bilo potrebna izda edna operacija. V prvovrstno i po večerji tudi dosta ponedeljek sta g. Nemca obiska- pesmi i zanimivi j pogovor. Z vela župnik Jager i novi kaplan deii smo pa, ka v Čikagi bo več pri Mariji V nobo vzeti Father | kolin v prihodnjem tijedni. Ste-Pajk. V torek ga je obiskao fan Zmaj z Wisconsnia pripela urednik Novin malo prle kak je ; s trukom večim družinam svi-šo betežnik na novo operacijo, j nje. Med njimi Horvatovim, Gospod Nemec je bio videti ja^ Hozjanovim, Balažič Srevani i ko vdani v voljo božjo. Ne po-j Ani. Tak vidite, ka v Cikagi. čuti se ravno slabo eli zaveda . vsikdar nekaj delamo, tudi pose, ka je v nevarnosti. Ima za- j zimi, ka hitrej zimo preživimo vupanje v zdravnike i na moč in se bole veseli sprotoletja vča. molitve njegove družine i vnogij . kamo. njegovij prijatelov. Našemi! Antonia Denša. Noče nazaj v titovski raj Senator Bender je vložil poseben načrt zakona, ki naj bi Slovenki na obisku dovolil ostati v Združenih državah. Washington, D. C. — V sredo, 5. januarja, so vsi novi senatorji položili prisegfo. Med njimi seveda tudi novi senator Bender iz države Ohio. V posebnim vlaku se je pripeljalo iz njena zgodba: Clevelanda precej stotin njego- j Začetkom oktobra 1954 je pri-vih navdušenih pristašev. Se- šla Anica Janežič s skupino a-natorjev urad je bil poln cvetja'gronomov iz Jugoslavije na štu- Tako je dobila možnost bivanja v Ameriki Anica Janežič, iz ugledne in odlične slovenske družine Janežičev na Polici pri Višnji gori. Tole je v kratkem in živahnih ljudi. Vse je bijfO živo, vse veselo. Le v kotu prve sobe se je skromno stiskalo med stene mlado dekle, ki se za ves živžav okoli sebe ni nič zmenilo in le v skrajni napetosti pričakovalo, kdaj se bodo odprla vrata senatorjevega glavnega urada in če ne bo morda tajnica preko vseh drugih glav z očmi iskala njo: Videlo se je, da je dekle vse v napetosti in strahu, vse v pričakovanju in negotovosti, da ji nekaj silno pritiska na dušo. Tudi z najbliže stoječimi, ki so bili očevidno v njeni družlbi, ni skoro nič govorila, na ameriška „ , , , v. . . vprašanja se je delala kot, da jih Prek beloga slara si je ogrno- „ n , . . , , , . , 6 , Jv . 5 , ne razume. Po nekaj vec kot la velki robec. Med voznjov de , . , , , nvu 1 poiurnem čakanju so se odprla mrzlo. Tak tudi mati i sestrica pesvarbica. Sedli so na okinča-ni koleslin i šernek so počili z bičom: vrata senatorjeve delavnice in tajnica je res gledala po prostoru in nekoga iskala, potem pa - Fuksa! Hi! - i Mariča je PristoPila naravnost k dekletu zadnjokrat v svojem življenji v kotu in P P°vedala: odišla od doma ledična. (Drgoč dele). CLEVELAND Opererrmi je bio naš rojak i dopisnik Novin gospod Anton Nemec. V bolnici je že skoro edno leto. V prvoj bojni je bio ranjeni skoz pljuča. V glavnom se je od tistoga pozdravo, el fa-laček granate jemi je ostalo v pljučaj. Prek treseti let je nošo v pljučaj te železni falaček i je zgledalo, ka se jemi je tak dobro zaraseo, ka de mogeo brezi škode z njim £iveti. Pred leti je cela Nemčeva družina, zvun hčere Kate, štera je v Kanadi, prišla v Cleveland i so si kupili lasten dom na Pepper Ave. Gospod Anton Nemec se je počuto zdravega i je bio zaposleni kak čuvaj v tovarni. Pred lanskim so jemi pa začnola pljuča nagajati. Železc se je premaknilo i znova ranilo pljuča. Edno leto so v bolnici čakali, če bi se opet vse lepo zaraslo. Eli ne se je i zdravnik je pravo, ka bi samo operacija mogla pomagati. Tak- dijsko potovanje v Združene države in osmega januarja bi se morala vrniti v Jugoslavijo. A-nica ni bila članica komunistične stranke ali njeni odlični uspehi v šolah in kasneje v službi pri državni izbirni, selekcijski, postaji v Ločah na štajerškem so ji pomagali, da je z enajstimi drugimi agronomi dobila dovoljenje za študijsko potovanje po Združenih državah. Skupina je seveda potovala po dobroti in naklonjenosti ameriške u-prave v zunanjih deželah “Foreign Operation Administration.” Bila je edina ženska v skupini. Časnikarji, ki so poročali o po-edinih obiskih skupine v Amerike, so jo kratko imenovali “zalo branetko,” ker niso niti poskušali, da bi izgovarjali njen priimek in ker je dosledno ■ fnolčala. Radi bi jo kaj vprašali o razmerah v Jugoslaviji, pa dekle dosledno ni “nič angleško znalo.” Pot je skupino Vodila tudi v Cleveland, kjer je Anica srečala precej svojih sorodnikov in znancev, med njimi tudi “fanta ša operacija je nevarna ar nož mel.” “Senator se je odločil, da vloži za Vas poseben načrt zakona.” Kot da bi se oblaki raztegnili in bi solnce posijalo nanjo, se je obličje* dekletu razjasnilo, prijetno se je nasmehnila in na'iz davnih dni” Vinka Raka, ki poziv v lepo tekoči in pravilni'je pribežal v Ameriko med pr-angleščini povedala neke podat- j vimi begunci po drugi svetov-ke svojega življenja in neke do- 'ui vojni, tu končal šole in je godke iz zadnjega časa, po kate-'sedaj v službi v Clevelandu. Z rih je tajnica vpraševala. Šele,'rtjim sta bila brž soglasnih mi-ko je bilo vse to napisano in'sli, da bi bilo za Anico bolje iti delo končano, se je pojavil se-'pred poročni' oltar pri Mariji nator, da pozdravi prijatelje. jVnebovzeti kot pa nazaj v ti-Zadovoljen je povedal: “Med pr- tovsko deželo, vimi mojimi deli v senatu je | Toda kako? S tem vpraša-poseben zakonski načrt, ki o- njem v srcu in glavi je Anica mogoča, da bo tale gospodična nadaljevala študijsko potova-mogla ostati pri nas. Zato sem nje s skupino in bila od tedaj še se zamudil. Pa je stvar nujna, bolj molčeča. Vinko Rak pa je ker mora biti načrt registriran iskal nasvetov in pomoči. Nje-že jutri takoj potem, Wo bo govi prijatelji v Clevelandu so predsednik končal svojo posla- stvar povedali senatorju Ben-nico kongresu. Preje ne more derju, ki je bil takoj priprav-biti, kasneje pa tudi ne, sicer Ijen pomagati. Ameriški zakoni bi bilo prepozno. Čestitam namreč ne dovolijo, da bi mogel Vam, pomirjena sedaj potujte kdo rednim potem napraviti tak lepo v Cleveland, kjer bo Vaš “odskok.” Senator pa je oblju-novi dom, če sem prav razu- bil, da bo vložil za Anico poseben zakonski načrt, ki bo omo- faulturna fironika Mohorske knjige za leto 1955 Mohorske knjige počasi prihajajo. Nekateri ste jih že dobili, drugi jih boste. Tudi Slovenska pisarna že lahko postreže z njimi, čeprav vseh še ni. Kakšen je letošnji dar Mohorjeve družbe iz Celovca? Naj začnem pri Koledarju. Pričenja s kratkim življenjepisom svetega papeža Pij a X, ko j za njim pa je zanimiv članek Baragovanje v Ameriki pred 25 leti. Videti je, da je člankar Amerikanec in je v resnici zbral vse, kako se je počasi začelo delo za Baragovo slavo. V enem letu — okoli po svetu je posrečen političen pregled, ki je poln odličnih slik. Marsikdo si bo vsaj v slikah ogledal čudno in zamotano politiko tega stoletja. Naša lepa govorica je odličen članek o koroški govorici. Jaz osebno, ki se za to lepo govorico navdušujem, sem bil tega članka zelo vesel in prepričan sem, da Ibo zanimivo kramljanje všeč še marsikomu. Članek spremlja nekaj lepih slik s koroške zemlje. Potlej nov članek Strup, jaz te preženem . . . seže v stare čase Beneških Slovencev, ko so bili (še ljudje, ki so zagovarjali kačji strup. Saj se nemara marsikdo spomni, kako je bilo včasih, ko je bilo še veliko vraž. Benečije in njenih križev se dotakne tudi članek Zemljica pod Matajurjem, ki ima kopo čudovitih slik. Za tiste, ki imajo čut za narodno blago, bo pravo veselje brati stare koroške svatovske pesmi. Čudno lepe so. Star čas, preprost in dober, diha iz teh pesmi. Starih časov ni, preprostosti pa tudi ne. Zato nam gre marsikaj narobe. Fran Erjavec, ki živi v Parizu, pa je tokrat brskal po starih arhivih, ki so ohranjeni v Fran- ko je prišla Anica v senatorjev urad skoro isti dan kot senator sam in njena zadeva je postala prvi predmet njegovega poslovanja. Dne 6. januarja je bil zakonski predlog res vložen in Anica je odpotovala v Cleveland. Pred odhodom je dajala izraza svojemu razpoloženju: “Bog bodi hvaljen! Senator Benderja pač nikdar ne bom pozabila. V A-meriki je res veliko, veliko dobrih ljudi. Srečna sem!” Gdč. Anica in g. Vinko Rak sta se v soboto, 16. januarja, v cerkvi Marije Vnebovzete poročila. Mlademu paru častitamo in mu želimo vso srečo na skupni življenjski poti. M. K. Visoka starost v spremstvu najmlajše hčerke Ivane por. Lunder, pri kateri užival. sedaj žive na 1150 E. 60. St. To je letošnji dar Mohorjeve Kljub visdki starosti so še kar družbe. Lep dar za vsako'slo-dobro pri zdravju. j vensko mizo. Pet knjig za dva Ob tej priložnosti želijo slav- doiarja. več kot poceni. čas ... Ijenki sin Damjan ter hčere jGj da Vsak Slovenec postane _ . gocil, da bo ostala v dezeh Ana Jakše, Angela Zakrajšek, član Mohorjeve družbei da vsak mom v Združene narode. • I Načrt je moral biti uradno Ivana Lunder, 21 vnukov in 15 Slovenec že letos plača člana- ( Tej politiki pravijo danes politika “stvarnosti,” toda ta- predložen pred osmim januar-[pravnukov, da bi dočakala v rino za pribodnje |eto jn tako ka “stvarna” politika nas bo samo stvarno pripeljala v ne- J6m> Sicer bi morala Anica s miru in zdravju tudi svojo 100-! poma,ra celovški Mohorievi da skupino zapustiti Ameriko. Ta-.letnico. Bog Vas živi! D. T. | (Dtlle n* a ■o-iini i ’ Cleveland, O. — Danes obhaja ga. Neža Tomazin svoj 96. rojstni dan. Tomažinova mati so doma z Rašice pri Velikih Laščah. V Ameriko so prišli pred petimi leti s Koroške, kamor so se umaknili 1. 1945 pred komunisti iz domovine. Tu jih je sprejel sin Damjan. Prišli so ciji in odkril precej Baragovih pisem, ki doslej niso bila znana ampak so jih Baragovi zgodovinarji samo slutili. Zanimivo branje, posebno še za nas, ki želimo, da bi škof Baraga prišel na oltar. Potlej se prično črtice. Janko Polanc je napisal Njivo, drobno pa čedno zgodbo. Stanko Janežič malo presladko Pomlad. Polančeva Mati čaka kaže pisa-teljaj ki se nareja. Tudi zgodba o Meti bo marsikomu všeč. Dolga črtica Na valovih življenja in ljubezni Zore Piščančeve je kar dobra, morda bi lahko rekel, :da je napisana preveč iz ženskega srca, toda gotovo je, da ima pisateljica lep dar. Med članki in prozo so natresene pesmi, med katerimi so dobre pesmi Marjana Jakopiča, Ljubke Šorlijeve in Bršljanske-ga. Tudi stari pevec Limbarski čedno zapoje. Lahko rečemo, da je Koledar lep in pester. Mnoge slike, ki so lepo od y ko res izgleda, -da ljubezen ubi- ^ domu igrali (karte in je ra zelo čudna pota. Bog blago-! strahovito dišalo po gorečem to-slovi mladi par in želimo l^a zjočin in grda hudobija vso srečo. ,jje, da nekateri nalašč piha- Pri fari svetega Janeza se vi- .o dim pod nQS pred poi ure 9. ŠOLSTVO Reforme pod Avstrijo Ta novi šolski načrt je bil leta 1805 uveljavljen po vsej Avstriji in je tvoril podlago avstrijskemu šolstvu do novega šolskega zakona 1. 1868. Po tem načrtu naj se mladina vadi v čitanju, pisanju in računanju; poleg učenja katekizma naj se s primernimi berili goji versko in nravno življenje. Nadzorstvo nad ljudskimi šolami na deželi imajo župniki, okrožni nadzornik je običajno dekan, dosedanje svetne šoil- Ijali tromesečne tečaje; učitelji pa, ki so hoteli poučevati na glavnih šolah, so morali dovršiti vsaj polletni pedagoški kurz. Leta 1811 so učitelje o-prostili vojaške službe, 1. 1815 pa so jim žvišalip lačo na letnih 250 gld., pomožnim učiteljem pripomogle, da je ljudstvo vedno bolj in bolj čutilo potrebo in vrednost izobrazbe in vzljubilo knjige v svojem jeziku. Da se je mogel vršiti ta pouk v miru pred nedeljskim veseljačenjem, je 1. 1813 izšel ukaz, da se ples, godba in gostilne ne smejo začeti prej, dokler ne bi bila končana popoldanska služba božja, pred katero se je vršil šolski pouk. Ljudska ali “nemška” šola, kakor so jo uradno nazivali v nasprotju z višjim, latinskim šolstvom, naj bi tudi po teh pre-osnovah v letu 1804 bila nekak pomožni urad, ki bi polagoma pripeljal avstrijske narode v nemški pristan. Toda stvar je prišla drugače. Kajti konzisto-rij, ki je sedaj dobil nadzorstvo nad osnovnim šolstvom, je imel priliko in dolžnost, da je predlagal, kar se mu je zdelo potre- Ženske dobijo delo Ženska za čiščenje, ki živi v bližini, za 3 noči v tednu od 1:30 zj. do 6 zj. v gostilni. Vprašajte na 660 E. 152 St. (9) MALI OGLASI NAPRODAJ na East 173. cesti blizu avtobusne postaje, 6-sobna enodružinska hiša, nanovo urejena, polno podkletena, nova plinska kurjava, garaža in dovoz. Cena je samo $12,500. ZAMENJAVA MOŽNA. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 _____________________(10) Pohištvo naprodaj Pohištvo, kakor novo, za vse sobe, stanovanjsko, spalnico in kuhinjo, posamezno ali stva. Tudi ljubljanski škofijski konzistorij je spoznal hibe sta- ske nadzornike nadomesti v v vsaki škofiji po en duhovni j je pri razpravah leta 1804 cesar nadzornik, po navadi kanonik,! trdil, da nove šole niso več po-izplačevala primo iz 1 in 2. točke 'ki vodi in poroča o vsem “nem-' trebne, ker jih razen gorskih tega odloka z “Računa razlik škem” šolstvu v škofiji. Cerkev vasi že povsod imajo. Ustanovi- pa na 120 gld. Cesar Jožef II. je ustanovil bn0 za naPredek ,n J>r05f,eh 5o1-v odaljenih krajih mnogo novih župnij in ustvaril s tem med hribovci nova duševna središča, ker bi se po namerah vlade . rf’ e vinov morala pri vsaki fari osnovati polagoma tudi šola. Najbrž mnenja, da se je že povsod zgodilo (zgoraj smo videli, da je bil 1. 1809 v tej veri razočaran), vse skupaj, Electrolux pralnik in drugo. Vprašajte po 4. uri na 1157 Norwood Rd., zdolej, zadaj. (H) Soba se odda Odda se spalna soba s hra- no ali brez. Kličite IV 1- 7065. Na 18611 Chapman Ave. (10) Sobe v najem Za enega ali dva moška ali di ne samo materijalni napredek ampak tudi duhovni. Ta teden je posvečen naši mladini, mladini od fare. Fara svetega Janeza je bila določena, da v tem tednu pristopa mladina od fare k svetemu obhajilu in tako pomaga k programu pospeševanje svetega dbhajila. Fara svetega Janeza prireja dne 22. januarja slovesno sežiganje zadolžne listine. Dolg, sem se po dolgih letih spet zjokal in zdaj mi je lažje. Jan. 6: Kaj res ne bo konca mojemu brezupnemu položaju? Bcian sem in potrt kot še nikoli, toda noben zdravnik mi ne more pomagati, če ni obenem tudi prodajalec tobačnih izdelkov. Moje moči so pri kraju. Ali bom res zdržal? Jan. 7: Ves dan nobene želje po tobaku. Moja vstrajnost je ki ga je fara imela na dvorani ^orej popjačana. Le malo je je poravnan. Povsod vlada vse- manjkailOI jn bi bil prižgal vče-1 splošno veselje zaradi tega. Kot, raj en vejj|k £ik( katerega sem del proslave bo farna večerja, pri spi0gni čistki na novoletni po večerji bodo pa gostje iz So. dan spregledal. Sram me je, da Chicago podali nekaj zabavnih sem tudi ie za trenutek omaho-prizorov. Kakor vidimo iz pro-, val in najraje bi stopil pred grama se obeta prav prijeten ogledalo ter si pljunil v obraz, večer. No, saj nekaj takega si jan g; Ne samo, da ne čutim že lahko privošči fara po truda- ve£ nobene želje po tobaku, am-! polnem delu. pak bi tudi ne mogel več kaditi. Zadnji teden sem dobil zani- Dim, katerega milijoni tako mivo pismo. Samo nekaj stav- strastno vsrkavajo je postal me-kov iz tega zelo poučnega pl-ni zoprn in mi, po domače po-sma. Veliko smo se ta stari mar- vedano, smrdi. Ko br ljudje ve-trali in se še. Nič ne rečem, saj deli, kaj se vse lahko doseže z pomagam in delam za dobro močno voljo, bi se ne zastrup-stvar 'Toda ne morem več tako Ijah iz dneva v dan. kakor sent včasih. Me noge več Jan. 9: Nedelja, Gospodov dan pri uvozu in izvozu” 4. Določbe tega odloka ne veljajo za prejemke gospodarskih organizacij. 5. Zvezni državni sekretar za občo upravo in preračun je pooblaščen, da izdaja v spornih primerih na zahtevo upravičencev odločbe za uporabo tega odloka. 6. Tehnična navodila za izvajanja tega odloka bo dajala Narodna banka FLRJ. 7. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odločba o prostem razpolaganju z delom deviz, ki izvirajo iz dediščin iz tujine (Uradni list FLRJ št. 49-51.) 8. Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem listu FLRJ in se uporablja za ves pritok nakazil in čekov začenši od tega dne. R. p. št. 500. Veljko Zekovič s. r. Sekretar; in šola sta bili tesno združeni, vendar tako ,da je imela du-lovščina le bolj nadzorstvo, do-čim si je vso upravo pridržala vlada, ki je vse te nadzorovalne organe na predlog ordinariata imenovala, oziroma potrdila. Za izobrazbo učiteljev so na glavnih šolah (normalkah) vpe- takoj pa naj bi se to izvršilo v I naročnikom. Ko boste vzeli le-1 Na 1079 E. 76 M KATERO HOČETE! TOLE ALI TOLE le bi se le še tam, kjer bi se izkazala potreba in kjer bi krajevni činitelji (n.pr. občine in soseske) bistveno prispevali za novo šolo. Po novem šolskem zakoniku naj bi se deški razredi kjer le mogoče oddelili od dekliških, oženjen par brez otrok. Lep ponemčevanjem rniren dorn med g jgg. ce9to in Lake Shore Blvd. Tri minute do La Salle gledališča in trgovin, na 18305 Neff Rd. KE 1-6923. (jan.14,21,28) (Dalje prihodnjič.) Kultura (Nadaljevanje c Z strani) bo mogla še dolgo izpolnjevati s svoje poslanstvo. Vsak dober Slovenec je Mohorjan! Naj bi to veljalo zlasti vsem Slovencem na tujem. Naročniki mohorskih knjig naj dvignejo knjige v Slovenski pisarni. Upam, da jih bomo dobili nekaj več, tako, da jih bo- Naprodaj “Singer” šivalni stroj, pralni stroj, skoraj nov, ena postelja za dve osebi z modro-com in posteljnino se proda posamezno ali skupaj. Pridite pogledat na 18305 Neff Rd. (jan.14,21,28) Soba se odda Odda se opremljena spalna soba mirnemu moškemu, ki je mo nekaf lahko oddali tudi ne- ; zaposlen, pri mirni družini,— 1.......... — ~ —(10) n MERCHANTS’ ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI! BAILEY’S 4 trgovine LETNA RAZPRODAJA Ni nevarnosti, da se Vam stanovanje ohladi ... ali da imate mrzle noge, kajti ako kurite s premogom imate sorazmerno toploto v celi hiši ... od tal do stropa. ! bJ Za nujno postrežbo kličite BR 1-3293 TOPLI IN VARNI DOM JE GRET S PREMOGOM Za državljanstvo potrebujete NEOBHODNO za prijavo k skušnji uradne vzorce N 400 s Černe tovim prevodom in pojasnili, 120 običajno od sodnikov pri skušnji stavljenih vprašanj in odgovo-vorov, dalje določbe o novem vselitvenem zakonu, jugosl. kvoti, Social Security, brezpos. podpori itd. Vse skupaj $3.10 s pošt. DALJE PRIPOROČAMO Angleško-slov. slovar: Škerljeve, 2. izdaja $5.25 s pošt. Kernovo: Berilo. Naročite čimprej pri tvrdki: August Kollander 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. OBIČAJNO OD $50 DO $60 Moških volnenih oblek * MODNI WORSTED! * POLENE FLANELE * SIJOČI GABARDINI Re-ISu A uto Body Co. Poprtvlmo vaš avto In prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In fendorjo. Welding. JOHN J. POZNIK In SIN GLenvill« 1-3*30 »82 Ernst ISlnd Strant DODATNE HLAČE na razpolago ?ri vseh oblekah; samo 12.95 $ 38 » NAŠKROPLJENE TKANINE * OGLENO MODRE • OGLENO SIVE • VLAKNASTI UČINKI » OGLENO ttjAVE * GLADKE S ponosom lahko nudimo te prvovrstne obleke moškim, ki se spoznajo na kakovost in ceno! Lepo, natančno izdelane in elegantno krojene, kot da bi stale veliko več! Na izbiro sezonsko najpriljubljenejše barve in blago . . . večinoma prednjači model na dva gumba v eno vrsti. Mere za povprečne,, velike in majhne postave. te izredne prilike VARČEVANJA! POSLUŽITE SE NAŠIH UGODNIH PLAČILNIH POGOJEV! BAILEY’S drugo nadstropje in v vseh podružnicah NE ZAMUDITE 0<=l>00<=^>00oo<=>oo<)<)<=>(X)o Od Karamanehe smo zvedeli frenorjavo barvo; zdaj so mu si-mnogo o Fu-Mančuju, a le ma- ve oči vročično sijale in lice mu lo o njej sami. “Kdo sem jaz? Kaj pa komu pomeni moja u-boga zgodba?” je odgovarjala na vprašanja, ki so se tikala nje. In ob taki priložnosti je povesila trepalnice. Zvedeli smo, da je Kitajec prvotno privedel v Anglijo sedem dakoitov. Ka- je bilo suho, da je bilo včasih videti že skoraj jetično. “Ta dama vam morda lahko odgovori na prvo vprašanje,” je rekel. “Ona in njen brat sta bila nekaj časa v službi dr. Fu-Mančuja. Prav za prav, Mr. Weymouth, je bila Karamaneh, kakor označuje ime, sužnja.” kor se boste spominjali, smo Weymouth je pogledal lepo, za- število Burmancev že razredčili. Morda je zdaj le še eden o-stal v Angliji. Živeli so v nekem taboru na zemljišču tiste hiše blizu Windsorja, ki si jo je bil doktor nakupil. Temza je bila njegova prometna cesta. Drugi člani te družine so prebivali v raznih koncih vzhodnega Londona, kjer se sestajajo mornarji vseh narodnosti. Glavno zbirališče East Enda je bila Shen-Yanova štacuna. Ta je uporabljal ladijski trtip za delavnico; v kateri je delal posebno vrsto poskusov, ki ne bi bili v bližini mesta zaželeni. Nay land Smith je ob neki priliki vprašal dekle, ali je Kitajec imel kako zasebno ladjo, na kar mu je pritrdila. Nikdar ni bila na krovu, niti videl je ni nikoli in zato nam ni mogla dati nikakih pojasnil glede ladje. Plula je proti Kitajski. “Ali ste gotovi,” je rezko vprašal Smith, “da je res odplula?” “Tako sem jaz razumela in da bi mi morali slediti po drugi poti.” “Ali bi bilo za Fu-Mančuja težko potovati s potniško barko?” “Ne morem reči, kakšne načrte je imel.” V stanju nenavadne negotovosti smo potem preživljali dni, ki so sledili za tragedijo, ki nam je ugrabila najinega sodelavca. Prav živo se spominjam tistega dne, ko sva s Smithom obiskala domačijo ubogega Wey-moutha. Tačas sem se seznanil z nadzornikovim blatom. Smith mu je natančno opisal zadnji dogodek. “Tam zunaj v megli,” je trudno zaključil, “je bilo vse videti tako neresnično.” “O Bog, da bi res ne bilo!” “Amen na to, Mr. Weymouth. Toda vaš brat je hrabro končal. Če bi bilo njegovo edino dobro delo to, da je svet rešil pred Fu-Mančujem, je Ibilo njegovo življenje dobro uporabljeno.” James Weymouth je nekaj časa kadil, zatopljen v misli. Četudi je bila mala hiša le štiri in pol milje oddaljena od Sv. Pavla, je bila s svojim prepro-tim vrtom, zasenčenim z visokimi drevesi, odmaknjena od prometa in polna miru. Toda ena senca je ležala danes na njej — hladna in grozna senca. Poosebljena zloba je prišla sem iz daljnega vzhoda in njena u-mirajoča zlohotnost se je dotaknila tega doma. “Dve stvari sta, ki jih ne razumem,” je nadaljeval Wey- skrbljeno obličje s komaj prikrito nezaupljivostjo. “Vi, miss, niste videti, da bi bili iz Kitajske,” je dejal z neko vrsto nehotenega občudovanja. “Nisem is Kitajske,” je odgovorila Karamaneh. “Moj oče je bil pravi Bedawee. Toda mojo zgodba nič ne pomeni.” (Včasih je bil njen glas ponosen, kar je poudaril še njen blagodone-či naglas.) “Ko je vašega vrlega brata nadzornika Weymou-tha in Fu-Mančuja požrla reka, je Fu-Manču držal v roki zastruljeno iglo. Tisto smejanje je pomenilo, da je igla storila svoje delo. Vaš brat je zblaznel!” Weymouth se je obrnil v drugo stran, da bi prikril svoja čustva. “Kaj je bilo na igli?” je vprašal zamolklo. “Bilo je nekaj, kar je proizvajal iz strupa nekega bitja, ki živi v nekih kitajskih močvirjih,” je odgovorila. “Tisto po-vroči blaznost, a ne vselej smrt.” “To bi mu bilo le malo ha-snilo,” je rekel Smith, “tudi če bi bil pri polni pameti. Ob času tega dogodka 'smo morali biti precej odaljeni od brega, megla pa je bila neprodirana.” “Toda kako si tolmačite to, da niso nobenega telesa našli?” “Ryman od rečne policije mi je pripovedoval, da tistih, ki so se na tistem mestu zgubili, niso mogli vselej najti — ali vsaj ne precej časa.” V prostoru nad nami se je o-glasil slaboten šum. Vest o žalostnem pripetljaju v megli na Temzi je vrgla ubogo Weymo-uthovo gospo na posteljo. “Nismo ji povedali niti polovice resnice,” je rekel njen svak. “Ničesar ne ve o — zastrupljeni igli. Kake vrste nasprotnik je bil ta dr. Fu-Manču?” Nenadoma je bruhnil v togotno ogorčenje. “John mi ni nikdar mnogo pripovedoval, a v časopise je zelo malo prišlo. Kaj je bil? Kdo je bil?” Na pol se je obrnil proti Smithu in na pol h Karamanehi. “Dr. Fu-Manču,” je pojasnjeval Smith, “je bil poslednji izraz kitajske zvitosti: čudež, ki se primeri le enkrat v mnogih rodovih. Bil je nadčlovek z neverjetnim veleumom, ki bi bil mogel, ako bi hotel, prevreči vso vedo. V nekaterih delih Kitajske vlada prazna vera, da pod določenimi okolnostmi pride zli duh neverjetne staro- zadevanja v tej smeri mi niso pomogla najti rodovnika tega človeka. Tudi Karamaneh mi ne more v tem pomoči. Toda včasih sem mislil, da je potomec zelo starega Kiangsu.” Smith je opazil naše začudene poglede in se kratko, ne veselo zasmejal. “Ubogi stari Weymouth!” je rezko dejal. “Menim, da so moja dela končana; toda še dolgo ne slavim zmage. Ali se je stanje Mrs. Weymouthove kaj zboljšalo?” “Od tedaj, ko smo ji sporočili, leži v polzavesti. Nihče si ni mislil, da jo bo tako prevzelo. Bali smo se že, da bo ob pamet. Videti je bilo, da se ji blede.” Smith se je obrnil k Weymouthu. “O čem?” je urno vprašal. Weymouth si je živčno vlekel brke. “Moja žena je bila pri njej,” je razlagal, “odkar se je pripetilo; in zadnje tri noči je uboga Johnova vdova vpila vselej ob istem času — ob pol treh — da je nekdo trkal na vrata.” “Na katera vrata?” “Ona vrata tam — vrata na cesto.” Vsi smo pogledli v naznačeno smer. “John se je večkrat povrnil domov ob pol treh z Yarda,” je nadaljeval Weymouth; “tako smo kajpada menili, da se ubogi Mary blede. Toda zadnjo noč — in temu se ni čuditi — moja žena ni mogla spati in je ob pol treh bedela.” “Pa?” Nayland Smith je stal pred njim prožen in sijočih oči. “Tudi ona je tisto slišala!” Sonce je prisijalo v malo, prijetno sobo; toda priznati moram, da me je ob Weymoutho-vih besedah stresel mraz, Karamaneh je položila svojo roko na mojo s posebno, otroško kretnjo, ki ji je bila lastna. “Kaj potem?” je vprašal Smith. “Ni si upala ganiti in pogle dati skozi okno!” Prijatelj se je obrnil in me srepo pogledal. “Petrie, kaj meniš, ali je bil privid?” “Po vsem tem verjetno,” sem odgovoril. “Poskrbeti bi morali, da bi vašo ženo nadomestili pri njeni težavni dolžnosti, Mr. Weymouth. Zakaj to je prevelik napor za neizvežba-no strežnico.” Trkanje na vrata Kako malo smo dosegli od tistega, kar smo upali, da bomo dosegli v zasledovanju Fu-Mančuja. Razen Karamanehe in njenega brata, ki sta bili njegovi žrtvi in ne služabnika, ni nihče od obsežne družbe prišel živ v naše roke. Fu-Mančujevo tajno udejstvovanje se je vedno osredotočalo okoli velike vodne ceste. Tako je pravičnost zahtevala, da ga je ugrabila Temza, ki je bila tako dolgo časa prometna pot za njegove skrite moči. Tako zdaj ni več bilo rumenih mož, ki so bili orodje njegove zlobne volje; ni več bilo velikanskega razuma, ki je nadziral svoj sestavljeni morilski stroj. Karamaneh, ki je nje lepoto uporabljal za vabo, je končno bila prosta in ne bo več s smehljajem izvabljala moških v smrt, da bi njen brat mogel živeti. Ne dvomim, da je mnogo takih, ki bodo z grozo gledali na to vzhodnjaško dekle. Tisti naj mi oprostijo,' da sem jaz gledal čisto drugače nanjo. Nihče, kdor jo je videl, je ne bi mogel obsojati, ne da bi jo slišal. Toda naj vam priznam, da mi je bila v marsikaterem oziru njena narava nerazumljiva, Duša Karamanehe je bila mojim zapadnjaškim očem zapečatena knjiga. Toda telo Karamanehe je bilo odlično, njena lepota je bila takšne vrste, kakršni pojejo vzhodnjaški pesniki najbolj izbrane slavospeve. Končno pa je vzlic svoji mračni preteklosti, vkljub samoobvladanju, ki ga je bila zmožna, bila nezaščiteno dekle — ki ga je usoda vrgla na mojo pot. Na njeno željo sva s Smithom zanjo in za brata zagotovila prostore na ladji, ki je imela v treh dneh odpluti v Egipt. Toda Karamanehine lepe oči so bile otožne; često sem odkril solze na črnih trepalnicah. Kako naj opišem svoja razvihrana čustva? Bilo bi brez koristi, ker vem, da to ni mogoče, kajti v tistih temnih očeh je žarel ogenj, svilene trepalnice pa so zastirale poročilo, ki si ga nisem upal čitati. Smith ni bil slep za ves ta otežkočen položaj. Po pravici moram trditi, da je bil on edini znani moški, ki je, ko je spoznal Karamaneho, obdržal hladno glvo. Uspelo nam je odvrniti njene misli od nedavnih tragedij tako, da sva jo vodila po raznih zabavah, vendar pa v zavesti, da je bilo Weymouthovo truplo nekje v neznani vodi, sva ji bila Smith in jaz slaba družabnika; in otožen ponos se me je polastil, ko sem opažal, kako občudovanje je zbujala povsod najina ljubka družica. Tiste MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. dni sem spoznal, kako redko bitje v naravi je zares lepa ženska. (Dalje prihodnjič.) —Čuj, stara, — kaj pa pomenijo tele pikice na mesu? —Najbrž bodo vitamini, o katerih se toliko piše. Moškim, kateri želijo fino in trpežno obuvalo priporočamo FLORSHEIM mere od A do 4E in od 5E do 13 LOUIS MAJER TRGOVINA FINEGA OBUVALA 6408-6410 St. Clair Ave. VAS MUCI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. 600 dinarjev za en dolar! Vlada Jugoslavije je izdala 28. decembra odločbo o izplačilu posebne nagrade za vsak dolar, ki pride KOT DARILO IZ TUJINE. Gospodarskih težav) pomanjkanja in draginje v stari domovini še ni konec. Ameriška vlada bo poslala tja velike količine žita in drugih potrebščin, toda s tem še ni rečeno vse, POMAGATI MORAMO TUDI MI! ■ Nam se kak dolar ne bo preveč poznal, sorodnikom doma bo pa veliko pomagano! Za vsote do $100 stane poštnina $1.50, za vsote preko $100 pa $2.00. DENAR PRIDE ZELO NAGLO in je zato primeren zlasti KOT POMOČ V SILI. Ne pozabite tudi na PAKETE. Prenekatero blago je tam še vedno zelo drago in ga ni lahko dobiti. Tega pošljite od tu. Mi Vam bomo pri tem radi pomagali! Obisk rojstnega kraja nam je v veliko veselje. Iz leta v leto odhaja več rojakov na počitnice preko morja. Vsi, ki imate za letos tak načrt, se javite čim prej, da boste lahko dobili mesto na LADJI ali LETALU. Mi Vam bomo šli radi v vsem na roko! AUGUST K0LLANDER 6419 St. Clair Ave. HE 1-4148 Use Our Lay-a-Way Plan QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS STAKICH FURNITURE CO. JAMES D. STAKICH. Prop. IVanhoe 1-8288 16305 Waterloo Road STOhE HOURS: Monday, Thursday.: Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon mouth. “Kaj je pomenil tisti sti v telo novorojenca. Vsa pri-strašni smeh, ki ga je rečna policija slišala v megli? In kje sta trupli?” Karamaneh, ki je sedela poleg mene, se je ob teh besedah zgrozila. Smith, ki mu nemirni duh ni dal dolgega pokoja, da je taval sem in tja po sobi, jo je pogledal. Tiste zadnje dni, ko si je Smith prizadeval spraviti nečisti stvor iz Anglije, je postal moj prijatelj še bolj suh in živčen, kot je bil prej. Njegovo dolgo bivanje v Burmi ga je napravilo suhega in mu ožgalo že po prirodi temno polt z bak- Lonesome for Ker ? Tell her with CENTA slovenska cvetličarna CVETLICE ZA VSE PRILIKE STANLEY In JUL1E CENTA, laatnika 1551 Hayden Are. Phone: GL 1-987S Ret.: GL 1-1589 ARY A. SVETE POGREBNI ZAVOD Lično opremljeni pogrebni zavod, kjer se počutite kot doma. Ne oziraje se na to za kolikšno vsoto naročite pogreb—mi smo na uslugo z vso natančnostjo in skrbjo. Ničesar ne računamo dodatno za rabo naših lično opremljenih pogrebnih prostorov, ki so bili pred nedavnim popolnoma preurejeni in modernizirani. PRESKRBIMO DOSTOJEN POGREB Z VSO POSLUGO ZA ZMERNO CENO (Oskrbimo za prevoz trupla sem ali izven mesta) KE 1-3177 478 East I52nd Sl. Ambulančna posluga na razpolago podnevi in ponoči MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE i m MAY CO.’S BASEMENT Razprodaja 2995, $35 & 3995 Zenskih zimskih plaščev • Rdeča • Siva * Škrlatasta • Vijoličasta • Več drugih Ti kroji: • Vrečasti • Zvončasti • Sedi. hrbt. To blago: Kodrasto • Kosmato • Soboljin. • Boucle • Plišasto • Tweedi Vsi podloženi z notranjo podlogo, nekateri imajo Glass-Glo podlogo. Vsak plašč, za sebe je izreden kup po tej res nizki ceni! Več modelskih, pač pa nimamo vsakega kroja v vsaki velikosti. Kljub temu izbira velika! Pridite zgodaj, da boste lažje izbrali! Mere 8 do 18, 141/2 do 221/2, 38 do 44. Po želji na ugodne plačilne obroke The May Co.’s Basement Oddelek ženskih plaščev