Poitnina plačana v gotovini. Leto XXVII. Štev. 5 . Maj 1930 Odmev iz Afrike" izhaja v slovenskem, hrvaškem, poljskem, češkem, nemškem, ogrskem, italijanskem, francoskem, angleškem in španskem jeziku. Blagoslovljen po papežih Piju X., Benediktu XV. in Piju XI. Stane za vse leto v slovenski izdaji 10 Din, 7 L, bO am. cts., 2'50 Š; s prilogo „Klaverjev koledar" 15 Din, 9'20 L, 8() am. cts., 3*10 Š. — Naročila in milodare naslavljajte, prosimo, na: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA LJUBLJANA, Metelkova ul. 1. Za Julijsko Benečijo: Rim (23), via del' Olmata 16. Za Avstrijo: Salzburg, »Claveria^um*. VSEBINA: Dež na 11. februarja. — Zaruorei ugovarjajo proti brezverski šoli. — P red no je misijonska cerkev dozidana. — Nove naselbine. — Kratka misijonska poročila. Marija je dobra mati. — Srečen otrok. — Kaj vse dosežejo naši katehisti. — Smrt Msgr. Terrierr. — Uslišane molitve. — Blagor preganjanim. Darovi. Od decembra 1929. Za af riSke misljone v splošnem: Din 10.084 -, Sil. 102-30. Za sv. ma$e: Din 195-—. Za stradajoče: Din 6.009-50, Šil. 30--. Za gobavce: Din 95.-. Za odkup sužnjev: Din 4.556-Za botrlnske darove: Din 2-877- , L 50- . Za zamorčke: Din 311-15, L 2*80- . Za katetalste: Din 2&0--. Za semenlSčnlke: Din 800 -. Za kruh sv. Antona: Din 3.840-50. Za misijonsko zvezo: Din 101-—. Za otroSko zvezo: Din 27-40. Za maSno zvezo: Din 3.443-—, Š 87-Za afrlSkl tisk in katekizem: Din 2.496-50. Za določene namene: Din 498-15. Za določene misilone: Din 110'—. Iz nabiralnika: Din 60110. Za Klaverjevo družbo: Din 85-80. Darovi brez določila: Din 64-50. Prispevki podpornikov ln udeležencev: Din 957-40. Na gostiji Klasinc-Peržuh je bila nabrana vsota Din 150-za uboge afr. misijone. Božji blagoslov novoporočencema! Tisočkrat »Bog povrni* vsem blagim dobrotnikom I Prosimo, zbirajte znamke v prid misijonom in pošljite nam jiht Št. 5 Odmev li Afrike 65 Naši katehisti po končanih letnih duh. vajah. Dež na dan 11. februarja. Apostolska prefektura Cubango v Angoli. „Prosite in če vam bo dalo, iščite in boste našli, trkajte in se vain bo odprlo," pravi naš Izveličar. Pobožne duše okušajo vsak dan resnico in moč teh besed. Kot dokaz za to naj služi naslednje pismo msgr-a Keyling-a, apostolskega prefekta v Cubangi: „ Vrnil sem se bil na misijon N. Lj. Gospe Pompejske in sicer zadnje dni januarja. Povsod žalost in skrb: „Po-mrli bomo lakote, dežja ni, koruzo in fižol smo posejali že štirikrat, pa je solnce vselej požgalo žetev, v dveh mesecih bo prišla suša. Izseliti se bomo morali v druge dežele in prositi in beračiti." „Ne, ne, otroci! Ne hodite nikamor. Molili bomo in to pot z velikim zaupanjem. Še danes bomo pričeli z mašno devetdnevnico v čast sv. Tereziji Deteta Jezusa in potem se bomo priporočili tudi pokojni grofici Ledochowski. Vedite, da je ona v nebesih in bo pri Bogu prosila za nas, ki smo v potrebi." IV. 30. - 5.000. Res smo opravljali devetdnevnico. Vsako jutro se je zbralo ob 6. ljudstvo v cerkvi k sv. maši. Vsi so prišli, pagani in kristjani, vseh skoro tisoč. Devetdnevnico smo dokončali 11. februarja, na god Lurške Matere božje. Ta dan sem imel zadnji govor: „Otroci, kesajte se svojih grehov in prosite Boga odpuščanja ter imejte veliko, neizmerno zaupanje!" Ne dvomim, da sta v tistem trenutku Marija Terezija Ledochowske in sv. Terezija Deteta Jezusa prosili Marijo Lurško, da izprosi čudež od svojega Sina. Nismo še zapustili cerkve, že se je začelo nebo prevlačiti z oblaki. Naši ljudje so mogli komaj uiti dežju; predno so bili doma, je začelo deževati. Deževalo je rahlo a vstrajno vso noč. Ne morem popisati veselja ljudi. Neki star pagan, ki dotlej ni hotel pustiti svojih čarodejstev, mi je še isti dan prinesel polno košaro čarovniških malikov, rekoč: „Zdaj verujem v Vašega Boga in želim postati kristjan." Ves hvaležen dostavljam, da še vedno dežuje, tako da smo mogli posaditi tudi sladki krompir, ki bo obvaroval uboge zamorce lakote. Seveda je revščina velika in bo trajala vse leto; vendar največja nevarnost je odstranjena. Četudi morebiti ne bo koruze in fižola, je ljudstvo rešeno, tako da upam, da ne bo mnogo žrtev lakote. Čakal sem do danes, da Vam sporočim tO veselo novico, zato da Vam lahko naznanim, da je dež z 11. febr. trajal dva polna meseca, Skupina zamorcev ugovarja profi brezverski šoli. P.Jožef Boeniš, katoliški misijonar, piše 11.junija 1929 Družbi sv. Petra Klaverja iz Kronstadt-a v Južni Afriki: „V Južni Afriki je začela vlada ustanavljati brezverske šole za zamorce. Te šole upravlja vlada sama; zalo jih je opremila zelo lepo in dragoceno in poskrbela za učene učitelje. Skratka: šole so zelo dobre, le Boga ni v njih. Taka brezverska šola je tudi v neki zamorski vasi Heil-bron, 80 km od mojega misijona Kroonstadt-a. Vsak mesec enkrat grem tja, da opravim službo božjo za naše zamorce. V vasi je komaj 10 katoličanov. Mašujem v koči neke wesleyanske žene, ker kristjani nimajo primerne koče za to. Bil sem že malodušen, ker navzlic trudu se ni hotelo zvečati število kristjanov. Pa sem se prepričal. da pred Bogom nobeno delo ni izgubljeno. 16 mesecev sem že deloval v Heilbronu, navidezno brez uspeha, kar dobim neki dan pismo od protestanta-zamorca z vsebino: „50 paganskih in protestantovskih otrok je izstopilo iz držpvne šole, ker hočejo hoditi v katoliško šolo." In res je bilo tako. Šel sem takoj tja, a sem mogel ljudem le obetati, kajti do danes nimam denarja za zidavo šole v Heilbronu. Med tem ko to pišem, leži pistno protestanta-črnca pred menoj. Zapisano je dalje: .Število otrok se je pozneje zvišalo na 140, pa jih bo še več. Oče, pomagaj nam. Mi želimo, da boš ti naš voditelj in zato bomo vstopili v tvojo cerkev. Želimo, da se sezida v Heilbronu katoliška cerkev. Sami tega ne znamo; zato nam ti pomagaj. Želimo, da naši otroci spoznajo pravega Boga, in to se bo zgodilo le po tvojem nauku." Vse te otroke bomo izgubili, ako ne dobimo kmalu potrebnega denarja. Da sezidamo cerkev, ki bo obenem šola, nam je treba 450 angl. funtov (110.000 dinarjev), ker stavbni materija} je v teh krajih zelo drag. Za vsakega izmed 3 učiteljev pa bomo potrebovali mesečno 5 do 9 angl. funtov. — Lahko si mislite, kako je misijonarju hudo, ako ga prosijo za pomoč, pa ne more pomagati. Zato se z zaupanjem obračam na Vas v izrednem slučaju." Kdor bi želel kaj pomagati, tla ko sezida ta prepotrebna šolska kapellcp, blagovoli svoj znesek poslati na Družbo sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova nI. 1. Predno je misijonska cerkev dozidana. 1'ifie sestra Zita, benediktinka, Windlnik, .lužno-zahodna Afrika. Naših kristjanov je vedno več; to se vidi v naši misijonski cerkvici, ki. je ob .nedeljah napolnjena do zadnjega kotička. Že davno bi nas višji pastir rad prosil, da bi se sezidala dostojnejša cerkev. Sedanja pločevinasta cerkvica je kakor hlevček v Betlehemu. Morete si misliti kakšen vzduh in kakšna soparlea vlada v tej mali stavbi, kadar je napolnjena po več ur z ljudmi. Velika žrtev je za duhovnika v tako tesnem prostoru pridigovati in opravljati službo božjo. Cesto morajo kakega domačina, ki se onesvesti, nesti iz cerkve, čeprav ho ti sicer vajeni težkega vzduha. Naši predstojniki so se posvetovali, kako bi bilo temu odpomoči. Edina odpomoč bi bila, da se sezida nova cerkev. Ob tej misli pa se vselej pojavijo globoke brazde na čelu našega škofa, kar znači skrb. Toda pater predstojnik mu hoče skrbi olajšati s tem, da se je ponudil, da bo sam oklesal kamenje za zidavo. Tudi tesarska dela bo sam prevzel in sploh lastnoročno pomagal pri zidavi. Naši misijonarji so res podjetni in skrajno požrtvovalni. Pod njihovim nadzorstvom se je napravilo v preteklem letu 140 tisoč kosov cementne opeke in to v največji poletni vročini. To je veliko ob teh malih sredstvih, ki so jim na razpolago. Tudi me sestre smo včasih pomagale. „Za vsak kamen eno dušo v novi cerkvi!" to je bil naš Zidanje cerkve. pogoj, ki smo ga stavile Bogu kot plačilo za naš trud. Ta opeka je bila do božiča gotova. Potem je tudi gospod škof privolil, da naj se prične z zidanjem. Februarja je prišel misijonski brat nazaj, tisti ki je bil odšel vsled bolezni na nogah v domovino iskal zdravja. Zdravje se mu je zdatno izboljšalo. Sum sv. Jožef nam je poslal tega brata, ki je izuČen tesarski mojster. On in še dva pomočnika domačina so pričeli z delom v začetku marca. Najprvo so prizidali k sestrski hiši. kjer se nahaja tudi šola. stranski trakt s tremi sobami za preč. gosp. patre. Dozdaj so imeli sila revno stanovanje. V aprilu pa so začeli zidati cerkev, ki naj se ji na praznik Presv. Trojice vzida vogelni kamen. Toda kakor strela iz jasnega nas je zadela novica, ki smo jo prejeli na binkoštno sredo, torej malo dni pred nameravano slavnostjo, in ki jo je prinesel škof sam, da je namreč vlada sklenila premestiti domačine v drug kraj, nad eno uro proč od našega misijona. Zidanje se je moralo takoj ustaviti. Odre smo razdrli in delavce odpustili. Zidovje naj ostane zaenkrat kakor tožeča razvalina. Začelo nas je skrbeti, da bo naposled ves misijon, ki se je začel baš lepo razvijati, prešel v tuje roke. Vsi smo trpeli pod tem udarcem in skupno s svojim škofom udano prenašali to poskušnjo. V svoji sliski smo se zatekli k pokroviteljici misijonov, k sv. Mali Tereziji. In glej, ljubi Bog je čudežno vplival na mišljenje uradnikov, ki se je izpreinenilo v dobro našega misijona. V zadnji seji so končno sklenili, da naj ostane svet pred in za našim misijonom ohranjen domačinom. Boljšega si nismo mogli želeti. Bogu in Mali sv. Tereziji bodi hvala za to! Zdaj ni več nobene ovire, da ne bi mogli zidati. Takoj bo brat zopet na svojem mestu. Z delom bodo prišle zopet nove skrbi. Odkod vzeti denar, da se sezida Jezusu dostojno bivališče? Oprostite, da svojo beraško malho molim celo preko morja, želeč kak dar za olepšavo nove hiše božje. Saj bo še dolgo potreba trkala na vrata. Treba bo zdaj kakega oltarnega pregrinjala, zdaj zopet kaj drugega. Naša sestra Marcelina bi pa rada spremljala cerkveno petje s kakim močnim harmonijem. Naši zamorci domačini radi delajo tlako za novo cerkev in tudi v denarju darujejo, ko sestra med službo božjo s krožnikom pobira po cerkvi; kar genljivo je videti, kako so ti reveži radodarni. Mnogo žena je obljubilo, da bodo nanosile vso potrebno vodo na svojih ramah, ko se bo cerkev dozidavala. Nove naselbine. (Apostolska pretok t ura Osrednji rtič.) lMšo škof Hennomann, palotinoc iz Outshoorn Družbi sv. Potra Klaverja: Vaša pomoč je prišla zopet baš o pravem času. Že dva meseca se pečam z načrtom, kako bi v George usta- novil novo misijoesko postajo. Dve leti so se vlekla pogajanja z vlado in mestom glede stavbišča in se sedaj končala srečno. Stalo me je mnogo truda in pisanja in že sem bil skoro obupal, da bi bilo kaj uspeha. Mesto George je namreč dalo črncem nov prostor za naselitev, kjer se dosedaj še ni ustanovila nobena protestantska misijonska postaja. Zato sem želel, da bi bil jaz prvi in sem vložil prošnjo na mestno upravo, naj mi proda prostor za naselitev. Komaj se je to razvedelo, že sta se oglasili dve protestantski postaji z istim namenom. Po dolgih pogajanjih smo dobili dovoljenje vsi trije. Potem sem pa takoj pričel z zidanjem; moja dva konkurenta pa še nista začela. Ustanovitev inisijona. Zidanje požre seveda izpočetka največ denarja, ker je treba takoj navoziti ves materija]. Zato bi bil moral plačevati konec novembra ogromne račune; pa so mi jih tvrdke odložile do nadaljnjega. Sredi decembra pa je dospela Vaša pošiljatev, in z njo sem zamašil največ vrzeli. Bogu bodi hvala za to! Nova postaja bo zelo lepa. Zidamo lepo šolo, združeno s kapelico in lopo ter stanovanja za duhovnike in sestre. Najbrž bo treba zidati tudi zavetišče za otroke. V George je navadno dosti dežja; zato bi ne bilo pretežavno preživiti otroke, ker se more nasaditi zelenjad. Zato pa tudi sirotišnice tu v Outshoorn-u nismo povečali, četudi je prenapolnjena, ker hrani 35 sirot. Tudi šola tu je že zdavnaj premajhna, ker šteje 180 otrok. Bolniki se oglašajo čezdalje bolj pogosto. Tu je sedaj še ena sestra, ki je preizkušena v strežbi bolnikov. Obe sestri imata polne roke od zore do mraka, ker se oglašajo beli in črni bolniki neprestano. Zelo prav nam je prišel čaj, ki ste ga nam poslali, in ne morem Vam povedati, kako je sestra Pankracija hvaležna zanj. Tudi tu se dobi več vrst čaja zlasti po hribih, toda mimo švicarskega ga ni. Na novi postaji Mossel-Boy sicer počasi napredujemo, vendar stalno. V šolo hodi 120 otrok; novoizpreobrnjencev pa ni. Povsod pač traja več časa, da izginejo predsodki proti naši veri, ki jih je med ljudstvom vse polno. V Beaufortu sem lani kupil prostor poleg lokacije, kjer bomo zidali novo postajo za domačine, kakor hitro bomo dokončali delo v George. Na ta način se še dolgo ne bom izkopal iz skrbi za zidanje; toda to je pač usoda vsakega Škofa tu v Afriki. Preteklo leto je bilo za nas v toliko srečnejše, ker je več deževalo nego poprejšnja leta. Želimo sicer še več dežja, vendar suše se nam zaenkrat še ni bati. Posledice dolgotrajne suše bomo pa še dolgo čutili. Lepo priporočam svojo postajo tudi za prihodnje leto podpori Vaši in Vaših dobrotnikov. Kralka misijonska poročila. Sestra Ana Elizabeta, I ran-čiškanka v Abesiniji: „Tu v Kab-)>11 ili (Addis-Abrlm) sta zaposleni dvo naši sestri v bolnici Mene-lik II. Kinaln bo pa to premalo vsled vedno večjega števila bolnikov. Že 7 let stanujemo pro-vizorično v kočah; dve sestri spita eelo v kuhinji. Nastaniti bo treba svetne strežkinje, ako ne bo mogoče dobiti »osterskega stanovanja. Zato premišljujem, kako začeti /. zidanjem. Še eno apostolsko delo je tu nujno potrebno. Mesto Addis-Abeba je zelo rnzsežno, šol je premalo ali pa so preveč oddaljene od predmestja Kahbann; zato eelo naši katoliki ne morejo pošiljati otrok v šolo ali pa jih morajo dati koptikom v vzgojo. Koliko dobrega bi bilo mogoče storiti za otroke našega predmestja, koliko hi bilo novih kristjanov, ko bi imeli šol. Toda žal, manjka nam denarja. '/. žalostjo gledamo sestre, kako razkolniki in protestantje zidajo lepa poslopja, mi katoličani pa nimamo prostora za otroke. Naj hi nam ljubi Bog obudil blagih dobrotnikov !" P. Trudel od Belih očetov, Tabora. „Vaši molitvi priporočam neko zelo važno podjetje: Ustanovitev višje šole v Tabora. Ker živimo med uiohamedanqi, upamo s tem dohiti indirektuo zvezo z Mohamedovimi učenci. Vlada nas bo podpirala, vendar nam manjka še 12.000 I)in." P. Kerkhoff, misijonar v Mili-Hill-u, Zgornji Nil : „Zal, da se ne morem pohvaliti s preteklim letom, da bi bilo zame plodovito. Upal sem, da bom mogel v |xv četku 1928 otvoriti uovicijat za brate-doinačine; toda ni se mi posrečilo. Niti do začetkov ni prišlo; to pa zato, ker mi manjka denarja, brez katerega ne morem ničesar storiti. Niti svojih dolgov nisem mogel zmanjšati, kako šele poplačati. V bližnji prihodnjostl tudi še ne vidim izhoda. Upam, da mi bo Vaša družba pomagala z molitvijo, da bo Hog dal srečo in blagoslov, da pridem iz svojih dolgov. Tudi za sv. maše ne dobim intencij. Zelo sem žalosten." P. Lelievre. misijonar v Ly-onu, Togo: ,10. decembra sem prišel v Aledjo. Ta inisijon sta ustanovila dva nemška patra v začetku vojske; pa sta morala 1917. bežati iz Togo. Vihar je odnesel borno stanovanje, kapelica se je deloma podrla; vendar jo zidovje, ker je bilo dobro zidano, vzdržalo brez strehe celih 10 let. Pozidal sem poslopja in za stanovanje prizidal še na vsakem koncu po eno sobo, da bo ena služila bolehnim misijonarjem za oddih; saj stanujemo v višini 860 m iu je zato tukaj zelo zdravo podnebje. Tudi kapelico sem lepo popravil. Najbolj bi bila potrebna sedaj šola s stanovanjem za učitelja. Vsak dan pride sicer nekaj ljudi k pouku katekizma, toda, ako hočem privabiti otroke, potrebujem šolo. Otroke učiti je hvaležno tlelo, ker še niso pokvarjeni; zlasti, ako jih imaš vedno pred seboj, moreš mnogo dobrega storiti in jim vcepiti krščanskega duha. — Za delo, ki me čaka, potrebujem vsaj 5 tisoč frankov. Naj In nam Hog obudil usmiljenih src, da bi mogli izpreobrniti to, do sedaj še popolnoma pagansko pleme." P. Cromer, od Očetov sv. Duha, Kilimandžaro: »Vsota za adoptiranje enega katehista, ki ste mi jo poslali, me je zelo razveselila. Naklonil sem jo v podporo dobremu mladeniču Jožef-u Mangawe. Že 10 let je katehist in je obenem izučen orglavoo. Za orglanje ni dobil še nobene plače. Ko sem mu nekoč ponudil malo vsoto za to, jo je odklonil rekoč, da to dela samo za božjo čast. <> let je poročen /. dobro ženo in ima ;t otroke. Ker mora preživljati družino, sem toliko bolj vesel in hvaležen za Vašo podporo, da mu tako pomagam. Zal, da je še mnogo katehistov, ki bi bili potrebni podpore. Naj bi nam božja Previdnost obudila novih dobrotnikov, ki bi adoptirali še drugih katehistov. Njih denar bo šel res v dober namen. Jaz bi bil s tem rešen velike skrbi za prihod njost; kajti v tej meri kakor bo raslo število kristjanov bo potrebno vedno več katehistov." Sestra Amanda, hcnediktiu-ka, Entabenl, Juž. Afrika: „Zad-nje čase jo bilo treba mnoge krstiti v sili, ker razsaja mrzlica v teh krajih. Po vseli vaseh jo polno bolnikov; jaz v lekarni imam vso polno dela z zdravili in obvezili. Zelo pogrešamo bolnice. Imamo za bolnike le ono sobo, ometano z i lovko, tudi tla so ilovnata. Dolgo že premišljujem, kje bi so dobilo denarja za bolniško poslopje; kajti zdaj je treba najprej zidati cerkve in šole, ki jih nimamo. Obiskalo me je že !I(H1 ljudi za svojo bolnike ; kako bi bili veseli, ko bi mogli zanjo dobiti prostora kar pri nas, vsaj za nekaj dni. Zdravila, ki sto nam jih poslali, smo razdali vsa; nekaj smo jih izročili zdravniku v Mu-rianhlllu, ker je bila to naša dolžnost. Hog naj Vam vse bogato povrne in naj da blagoslova Vaši Družbi, ki stori toliko dobrega." Mati Anuncljata, oblatinja sv. Frančiška Šaleškega, Zgornji Nil: „Za enkrat smo tu le tri sestre, ki od jutra do večera in še ponoči pomagamo v naši bolnici. Otroci radi prihajajo v naš niisijon in tudi starši jim navadno ne branijo, ako ni treba zanje nič plačevati. Radi bi dobili mnogo otrok v zavod, da bi postali dobri kristjani in Hogn ljubili res iz srca. Ako jih nimamo vedno preti očmi, nismo varni, kako bo z njimi, kajti praznoverje in stare navade so zelo močne. V taki paganski okolici seme sv. vere rado usahne. Otroci pridejo od blizu in daleč ter stanujejo v posebnem oddelku v misijonu, ali pa jih oddamo krščanskim družinam v bližini. Le enkrat na teden jih spusdino domov v njih družine. Vrnejo se nazaj in nrincso na glavi v etilici hrane, ki jim najbolj pri j a. Ko bodo prejeli sv. krst, se bodo vrnili v svoje vasi, kjer bodo zopet videli in slišali le samo slabo. Deklice morajo posebno veliko trpeti v sled tega, Iter so njih očetje večinoma čarovniki in jih skušajo prodati čim preje in čim dražje, najrajši pagnnom. Ako se hoče poročiti katoliški mladenič, zahtevajo tako visoko vsoto za nevesto, da jo zmore le malokateri, ne da lii lilo treba dolgo čakati nanjo, kar je pa zopet nevarno. Zato deklice kar mogoče vse priilržimo toliko časa, da se ali krščansko noroče, ali pa da postanejo sestre v našem misijonu. Manjka liani prostora, da bi jih mogli sprejeti še več. Imamo jih 34. Druge deklice pa bodo izgubljene za nas. Tudi šolo bi potrebovali in še marsikaj. Toda kje dobiti denarja V" Brat Janez od Presv. Srca, kongregacije sv. Gabrijela, (Jal-laslandija: „V'ašo po&iljatev denarja sem porabil za zidanje velike delavnice, 20 m dolge, 9'60 in široke, 3'75 m visoke, kjer bomo nastanili 30 rokodelcev. To bo obenem prostor za mizarnico iu jedilnico. Jaz in naši otroci smo Vam zelo hvaležni in vsak dan molimo za svoje dobrotnike." P. Ferdinand Flhtner benediktinec v Lindi, Vzli. Afrika: „Včeraj sem prejel pošiljate v zdravniškega orodja: dokaz Vaše naklonjenosti. Srčna zalivala! Te lepe instrumente bom rabil v korist ubogih črncev, ki so ubogi dušno in telesno. Tu na periferiji našega misijonu je še vse pagansko. V 75 šolah poučuje 7H domačih katehistov 3.700 otrok, od katerih je le '220 krščenih. Vse je šele v početkih. Zaupamo na božjo pomoč in podporo domovine, 100 frankov, medtem ko pri nas dobiva 25, 30, kvečjemu 40. Ako mu prepustimo polovico poljskih pridelkov ali drugih dohodkov, potem že izhaja. Na ta način nam je mogoče obdržati zadostno število katehistov. Mnogi naših šolarjev so že kristjani. Mnogo jih je bilo krščenih na ime, ki so ga želeli dobrotniki Klaverjeve družbe. Z vedno večjim veseljem hodim k njim v šolo; pa tudi učenci me sprejemajo z ljubeznijo in so očividno veseli, kadar sem med njimi. Kako rad obhajam te otroke! Pa res lepo žive sredi gozdov med svojimi starši in tovariši, ki so še pagani, vdani strastem in čarovnijam po vplivu čarovnikov. Pri nekem plemenu še nimamo kristjanov, ker se še ne moremo zanesti nanje. Mnogi otroci hodijo že 4 do 5 let k pouku katekizma; neprestano me nadlegujejo, naj jih krstim, in obetajo, da bodo vse storili, vse prenesli, kar bom zahteval od njih, in rajši umrli, kot da bi se povrnili k krivi veri in čarovnijam. Dal sem jim spisati in podpisati tozadevno obljubo, kar so radi storili. Zato upam, da ne bo bolgo, ko bom mogel nekatere pripustiti k svetemu krstu. Smr€ msgr. Terrien=a. Apostolski vikarijat Klnin. Pismo sestro Basse, M. L. 20. sept. 1929. Dne 18. avgusta so bili v mašnike posvečeni trije domačini, prvi v Nigeriji. Naš prež. gospod škof je storil vse, da jih osrči in utrdi zoper morebitne izkušnjave, da bodo vzirajno živeli po predpisih svojega stanu. Zelo ga je veselilo, ko je videl, s kako vnemo so se pripravljali na ta svoj odločilni korak. Pa ga je zadelo, da je moral na nasvet zdravnika baš tri ledne pred tem dnevom na-gloma odpotovati. Se več: ljubi 13og je hotel njegovo življenje za žrtev. Čudne reči so se godile zadnje dneve njegovega življenja, kakor nam je pozneje pismeno sporočila neka sestra. Ko je zapustila ladja Sierra-Leone, je msgr-u Terrien poslalo mahoma slabo, tuko da se je bilo bati najhujšega. To je tudi sam čutil in je zato želel, da pride mašnik in mu podeli sv. zakramente za umirajoče. Toda ladja je bila na odprtem morju in duhovnika ne blizu. Do najbližje postaje je bilo še tri dni, namreč do Las Palmus. Zdravnik se je prizadeval, da ga vsaj dotlej še ohrani pri življenju; poslal je brezžično poročilo tja, da naj bo pripravljen duhovnik ob prihodu ladje. Kes je vzdržal. V Las Palmas je prejel preč. škof pri popolni zavesti, zelo pobožno in vdano sv. zakramente. Naslednjo noč je preminul. To je bil res čin Previdnosti božje. N. v m. p. Ob njegovi smrti žaluje ne le ves Lagos, ampak vsa Nigerija in še ljudstvo daleč preko meje, kamor je seglo brezžično poročilo. Nezapopadljiva so božja pota! Mnogo so ljudje molili za zdravje tako blagega škofa. Celo moji šolski otroci so zložili znesek za sv. mašo, ki naj se opravi za njegovo zdravje. Vsak dan mi je kateri izmed njih prinesel pol feniga, ki ga je bil dobil za svoje kosilo. Drugi, premožnejši, so mi prinesli zuesek, ki so ga dobili, da si kupijo sladkarij, ki se tudi afriškim otrokom (kakor evropskim) zde zele dobre. Tako smo imeli znesek 32 Din za eno sv. mašo. Ta sv. maša se je opravila prav tisti dan ko je preč. škof umrl, ne da bi bili mi vedeli za to. Gotovo je pripomogla, da mu je je bila zadnja ura tem srečnejša. Uslišane molitve na priprošnjo služabnice božje Mar. Ter. Led6chowske. Neki duhovnik je obljubil, da opravi po eno sv. mašo v zahvalo grofici Ledochovski, ker sta se mu dve zadevi v njegovem stanovskem poklicu srečno iztekli; za neko drugo (pisateljsko) zadevo pa je obljubil 80 Din za misijone. Iz hvaležnosti objavlja to uslišanjc, ker je prepričan, da se je zgodilo na priprošnjo pokojne grofice. „Neka pridna zamorska mama je že več let bolehala mi želodcu in prebavilih. Bolezen se je slabšala navzlic zdravilom od dne do dne. Prod I mesecem sem ji pripovedoval življenje grofice Ledochovvske, ki se je v življenju čisto posvetila delu za uboge zamorce v Afriki; podaril sem ji njeno podobo in ji obenem priporočil, naj obhaja devetdnevnico njej v čast. V tej devet-dnevnici je vsak dan pristopila k mizi Gospodovi, tako da sta jo podpirala njen mož in njena sestra. Izprva je vslcd slabosti mogla to komaj storiti, pa že tretji dan je zapazila, da se ji bolezen boljša. Bane so se ji odprle. Rekla mi je; „0 kako močna je priprošnja svetnice, katere podobo ste mi dali!" Vsak večer se je zbralo mnogo kristjanov iz okolice v njeni hiši, da so skupno molili sv, rožni venec in da bi izprosili oil Marijo posredno po Mariji Tereziji I.cdochowski potrebnih milosti. 11 lino zdravje je čezdalje bolje, tako da že opravlja lažja dela. Zdaj Siva pregrinjalo, ki ga hoče pokloniti cerkvi za Marijin oltar." 1'. B. misijonar v Kiliinandžaro. »Meseca marca je prišlo strašno veliko kobilic, ki so dobesedno zatemnile solnce. Za njimi pa je priletelo tisoče in tisoče štorkelj in kjerkoli so obstale, so preko noči požrle vse, kar je ostalo kobilicam; celo drevesno skorjo so žrle. Po vsej ■Okolici Moslii so napravile ogromno škodo in pokončale vse zelenje. Vendar je bilo teh napadov kmalu konec, kajti zatekli smo se k Bogu v molitvi. Naša mati Ubalda je obesila podobo pokojne grofice-ustanoviteljiee v verando in pozvala vse otroke, da naj opravljajo devetdnevnieo njej v čast. Vsi smo trdno zaupali na njeno mogočno priprošnjo. In res: nič več ni bilo tega mrčesa. Začelo je polaliko deževati in kmalu je vse zopet ozelenelo. Toda glej: komaj so se vrtovi in njive nekoliko opomogle, se je nebo zopet zakrilo in zopet so prišli roji kobilic; toda letele so preko nas. Po cele ure smo gledali za njimi. Niti ena se ni spustila v naših krajih na tla. Nihče drugi ko ona, ki nam je v življenju bila vedno dobra mati, je odvrnila to nesrečo od nas. Hvala in zahvala ji bodi za to. Naše zaupanje nanjo kot pokroviteljico misijonov je neomajno. Njena podoba še visi in spoštljivo hodimo mimo nje sestre in otroci. Kdo izmed afriških zamorcev no pozna dobrodelne gospe grofice LedoehowskeV Od nje imamo vse. Ona je in ostane naša priprošnjica pri Bogu." Sestra Engelberta, misijon Uru, Afrika. »Pošljem mal dar v čast Mariji Tereziji Ledocliowski za večkrat uslišane prošnje." N. N. Podsreda. N. N. iz H. je bil nevarno bolan. Njegova žena se je zatekla k blagopok. grofici Mar. Ter. Ledocliowski in na njeno priprošnjo je mož zopet ozdravel. Kol v zalivalo njej v čast mož potem cel mesec ni nič kadil. Ker bi se pa tudi kajenja rad za vselej odvadil, si- priporoča vnovič služabnici božji, da bi mu tudi v tej zadevi pomagala, in obljublja dati ves znesek za misijone, ki bi ga sicer potrošil za kajenje. »V zahvalo Mariji Tereziji Ledocliowski pošiljam 90 Din." L. N. Nadgorica. »Zahvaljujem se blagopokojni Mariji Tereziji za dobljeno zdravje in pošiljam njej v čast mal dar. Prosim jo, naj me tudi nadalje v življenju podpira s svojo priprošnjo." T. S. Gornja Pol s kava. »Pošiljam 5 lir v zahvalo Mariji Tereziji Ledocliowski za uslišanje." M. J. Budanie. ,,V zahvalo za uslišano prošnjo, v čast Mar. Tereziji Leuo-ehowski 100 l)in." N. N. iz Maribora. »Zahvaljujem se M. Ter. Ledocliowski za uslišano pomoč v <>ni težki sodni zadevi ter pošiljam obljubljeni dar in prosim objave v »Odmevu". N. N. Murska Sobota. »Iskrena zahvala Mariji Tereziji Ledocliowski za večkratno uslišano prošnjo. Pošiljam 25 Din. S. 1'., L »Zahvaljujem se Mar. Ter. Ledocliowski za večkratno usli-ašnje in pošiljam mal dar." A. S. Semič. -Pošiljam 20 Din v čast Mariji Tereziji Ledocliowski kot prošnjo in zahvalo." M. N. Višnja gora. V zahvalo Mar. Ter. Ledocliowski in Mali Cvetki za uslišano prošnjo pošiljam 10 Din. N. N. Topolščiea. Zahvaljujem se Mali sv. Tereziki in grofici Ledocliowski v važni zadevi in darujem 10 lir. Zahvala je bila obljubljena. H. Z., Budanjc. Priporočila: V. Z. Javorje se priporočala Mar. Ter. Ledo-chowtiki za ljubo zdravje. I. 1. se priporoča Mariji Pomočnici in Mariji Tereziji Led6o.howski za zdravje v grlu in na pljučih. — A. S. Sv. Primož, se priporoča Mariji Tereziji Ledochowski v dveh važnih zadevah in pošilja dar Din 110. — F. K. se priporoča Mar. Ter. Led. v važni zadevi in obljublja večjo vsoto v slučaju, da bo uslišana. — N. N. iz H. se priporoča Mariji Tereziji Ledo-ehowski in Mali Cvetki za neko milost. Opomba uredništva: V polnem soglasju z odloki Urbana VIII. izjavljamo, da vsako posamezno in vse skupaj, kar je zgoraj rečeno o „Cudežnem" in podobnem, podvržemo brez pridržka razsodbi svete Cerkve. Oznako kakor ..blažen" in „svet", v kolikor se nanaSajo na umrle, o katerih čednoslnem življenju sv. Cerkev Se ni razsodila, nimajo namena, da bi na kak način prehitevale razsodbo apostolske stolice. Blagor preganjanim. Sestra Ivana Terezija Sakinan piše: ,Grozna suša še vedno žge v Bušmanovini. Čudno, da morejo ti ljudje sploh še živeti. Obenem zalezujejo kalvinisti naše kristjane v Keimoes, Kakamas in Kienvaustinaak-u ter jim ne dajo zaslužka, da bi si zaslužili skorjico kruha med Buri. Drugače pa ni nobenega zaslužka po vsej okolici. Prosim molite za preganjane kristjane, da bodo deležni Jezusovih besed: ,Blagor preganjanim." Ljubi Bog nam pomagaj v tej težki uri. Hudo je biti lačen, zlasti, ako ni upanja na boljše čase." Popolni odpustek, ki ga lahko dobijo udje Družbe sv. Petra Klavci ja pod navadnimi poboji: Dne 1. maja, na praznik sv. apostolov Filipa in Jakoba. DUŠNA PREMIJA. V namen naših naročnikov in dobrotnikov opravijo afriški Škofje in misijonarji letno 500 sv. maš. ■ < . Ponatil Monitor ii »Odmevu ir. Afrike" ni dovoljen, ponatia mlaijonaklh pl»em in poročil l<« z natančnim podatkom Tirov. IkIbJh Klaverjcva drtilba v I.Jul>ljani. odgovorni urednik: prof. Wutil Za tinkurno ,Tl»koTn*ga druAtva" v Kranju t .Ioh. I.inliart. Priporočila v molitev so dospela: Št. Jernej — Preserje — Trbovlje II. — Ljubljana — Zbelovo — Žiče — Sroinlje — Šmarjetna gora — Gorice — Brežice — Stražišče - Sv. Barbara — Draža vas — Železniki — Cerklje pri Kranju Prihova — Jarenina Cermožiše — Zalog - Tržič ~ Lahomščak - Dovže pri Mislinjah, Maribor — Terbe-#orei _ Vajgen — Sv. Lovrenc na Poli. — Sevnica ob Savi — Golnik — J. M. in družina, Ljubljana — Pariz — Planina pri Slov. Bistrici — Črna Slov. Bistrica — Suhor pri Metliki — Sp. Dolič — Vel. Varnice — Kraj na brda — Sv. Benedikt — Pre-valje — Sv. Jurij ob Ščavnici - Gajšoče — Ključarovci — Sko-cijan pri Mokronogu - Rito/nej - Goriče - Dražavas — I