Poštariaa plačana, Štev. 50. V Ljubljani, petek dne 11. decembra 1925. »•v. Din 1«- Leto VIII. •v" ' . Upravniitv« „D«movine" v Ljubl jani, Prešernova ulica 54 Uredništvu ..Domovine", Miklošičeva cesta IS, Telefon 72 Haretata*« Četrtletno »In 7-SO, polletne Din IS-celoletno Bln 30'-. Zborovanje Samostojne demokratske stranke v Beogradu Za popolno izvedbo ustave« za razpis oblastnih in srezkih volitev - . roti vladni gospodarsko - finančni politiki — SDS za enakopravnost vseh stanov V nedeljo in ponedeljek se ie vršil v Beogradu j političnost državne uprave. Končno zahteva re-kongres SDS za vso državo. Že dva dni prej so solucija, naj vlada predloži skupščini zakone o se vršila posvetovanja o njenem delu in organi- ureditvi verskih odnošajev. Vprašanja, ki se na-zaciji. Kongresa, ki je bil veličastna manifestacija našajo na vero in cerkev, naj se rešujejo v duhu demokratske misli, se je udeležilo 554 zastop-, popolne verske svobode in strpnosti, pri čemer nikov organizacij SDS iz vseh krajev. se naj varuje suverenost države. Te resolucije Poročilo predsednika Svetozara P ribiče- so bile sprejete soglasno in s splošnim odobra-v i č a o političnem položaju in dosedanji politiki vanjem. SDS je bilo sprejeto z viharnim odobravanjem Za kmete, obrtnike in delavce je bilo zelo ter je bilo izrečeno vodstvu stranke popolno za upanje. Vrstila so se nato razna poročila o važno poročilo poslanca Jurija Demetrovida o gospodarski In socijalni polltlkL Na podlagi načelih SDS glede na zunanjo politiko, državno j tega poročila sprejete resolucije zahtevajo, da upravo in samoupravo, gospodarsko in socljalno se morajo tudi v gospodarstvu uveljaviti demo- politiko Itd. Izvoljen je bil tudi nov glavni odbor SDS, ki kratska načela kakor v politiki. SDS ne priznava samo politične enakopravnosti ljudi pred za- šteje 61 članov. Za predsednika SDS je bil so- konom, temveč zahteva, naj se vsakemu človeku glasno izvoljen poslanec Svetozar Pribičevič Prizna popolna enakopravnost v gospodarskem med burnim odobravanjem vseh navzočih. Ljub- j življenju in kulturnem napredku. Enaki živ-Ijansko oblast zastopajo v glavnem odboru SDS Uenjski pogoji naj omogočijo vsakomur življenje predsednik oblastnega odbora stranke za ljub-! in bodočnost po njegovi sposobnosti. Država naj Uansko oblast poslanec dr. Gregor Žerjav, bivši bo orodje socijalne pravičnosti In nihče ne sme minister dr. Albert Kramer ter predsednik osred- j biti predmet Izkoriščanja svojega bližnjega. Delo njega strankinega odbora za mesto Ljubljano j bodi podlaga ne samo blagostanja človeške Anton Jug, mariborsko oblast pa zastopajo' družbe, ampak tudi merilo za plačilo posamez-predsednik oblastnega odbora za mariborsko nika. oblast dr. Fran Lipold, poslanec dr. Ljudevit Pivko in Lovro Petovar. Na kongresu je poslanec dr. Gregor Žerjav Resolucija naglaša važnost zadružništva In vzajemnega gospodarskega sodelovanja. SDS smatra glede na to, da je naš narod po svoj! ogromni večini kmečki narod, da se mora celo- poročal o stališču SDS glede državne uprave, , , , ..... . ... „ samouprav ter oblastnih in srezkih volitev. Na držav"LL'Sl^Jff,2SZ podlagi njegovega poročila so bile sprejete reso- kl tlčelo našega ? J ™ liioiie ki rahfevain nai so nrtrani/aciia države i vega gmotnega blagostanja, telesnega zdravja, izvede mST^SSI 1 ^fvenega j™* ^ JtfrfST ustava. Radi tegl je potrebno, da se nemudoma j P .^etskega stanu na višjo stopnjo civil -razpišejo volitve v oblastne ta srezke skupščine.! fac«e.JC Planemo država prosvet- Dolžnost finančnega ministra in notranjega mi- i ,n na^rednc demokracije, nistra pa je, da pripravita v upravnem in finanč- j Do bomo prišli predvsem s povečanjem nem pogledu vse, kar je potrebno za redno po- i kmetijskega pridelovanja in ugodnim vnovče-slo vanje oblastnih In srezkih samouprav. Reso- i vanjem kmetijskih pridelkov. Zato se mora orga-lucije zahtevajo nadalje, naj se takoj predloži nizirati delo za nabavo došlih semen in plemen-Narodni skupščini zakon o osrednji državni, ske živine, zboljšati obdelovanje zemlje z upo-upravl, po katerem bi se odpravila preštevilna rabo umetnih gnojil, zavarovanjem živine in ministrstva. Istotako naj se tudi prodlože zakoni, uredbe in pravilniki, potrebni za dosledno izvedbo dekoncentracije celokupne državne uprave, tako, da bi se pri osrednji vladi v Beogradu reševale stvari splošnega državnega značaja, vse druge stvari manjšega in krajevnega pomena pa pri podrejenih oblasteh in v samoupravnih in srezkih skupščinah. Nadalje je potrebno, poljskih pridelkov pred nezgodami, z združevanjem zemljišč, z umetnim namakanjem zemljišč, z regulacijo rek in potokov, izsuševanjem močvirij, osnovanjem vzornih kmetij itd. Organizacija cenenih kmetijskih posojil mora iti vzporedno z razvojem smotrenega kmetijstva. Za vnovčenje kmetijskih pridelkov in njihovo predelavo so potrebna dobra prometna sredstva, da predloži vlada moderen občinski zakon in da pota, ceste, železnice, parniki, in država ima se uredi vprašanje domovinstva in državljan- i dolžnost, da za to skrbi, stva. Vlada se poziva, naj takoj organizira ob- i Posebna pozornost naj se posveti šolstvu ua Sine, kjer še ne obstoje in naj takoj izvrši občin-; deželi, zlasti pa prirejanju kmetijskih in gosposke volitve, kjer ni izvoljenih občinskih odborov, j dinjskih tečajev. V svrho zboljšanja zdravstve-Resolucija zahteva tudi revizijo uradniškega za- j nih razmer se mora zagotoviti zadostna zdrav-kona, da se odpravi končno z dnevnega reda nlška pomoč, ki naj bo za siromašne poteg zdra-nradniškoF vprašanje ter zaiamci popolna tie-jvll brezplačna. Bolnice se naj pomnože. zlasti pa poskrbi povsod za dobro pitno vodo ljudem in živini Pri Izkoriščanju vodnih sil se naj upoštevajo kulturne in gospodarske potrebe kmetijstva. Obramba pravice pred sodišči naj bo vsakomur dostopna in se naj v to svrho znižajo sodne takse, zaradi katerih ostajajo siromašni ljudje sodno nezaščiteni. Načelo socijalne pravičnosti zahteva ureditev odnošajev med gospodarsko močnimi in slabšimi. Zato naj se izpopolni socljalno zavarovanje In naj se delovna moč zaščiti pred izkoriščanjem. Državna uprava naj skrbi predvsem za dobro izvrševanje svojih rednih poslov in naj ne prevzema vodstva gospodarskih podjetij, kajti produkcija brez zasebne Inicijative propada. Glede na to, da se morata kmetijstvo in industrija medsebojno izpopolnjevati, smatra SDS za potrebno, da podpira tisto narodno industrijo, ki ima življenjske pogoje. Industriji in obrti se morajo znižati proizvajalni stroški, da bosta mogli s cenlnlml izdelki zadovoljevati domače potrebe. V tem zmislu se mora voditi celokupna gospodarsko-finančna politika ter se ne sme s pretiranimi uvoznimi carinami ubijati kupna moč naroda. Obrtnikom. Industrijcem in trgovcem sc mora pomagati s cenenimi posojili. Radi zaščite in razvoja kmetijstva ter gozdarstva naj se osnujejo kmetijske zbornice, ki naj bi delale v tesni zvezi z ministrstvom za kmetijstvo in vode. Ožlvotvorl naj se tudi gospodarski svet. Težka gospodarska kriza, v kateri sc nahajamo, predstavlja veliko nevarnost za našo državo in naše gospodarsko življenje. Vladna gospodarsko-finančna politika izvoznih carin v času padanja kmetijskih pridelkov ter pretiranih uvoznih carin, večinoma fiskalnega značaja, povzroča veliko draginja v času padanja kupovalne moči naroda. Vlada ubija narodno gospodarstvo z neznosnimi davčnimi bremeni radi svoje razsipnosti v državnem gospodarstvu, a kljub ogromnim stroškom za državno upravo se povsod opažata nered in nezadovoljstvo. Krizo našega kmetijstva je povečala še za-nikrnost ministrstva za kmetijstvo in vode, ki nikdar ni vodilo smotrene politike, najmanj pa skrbelo za razvoj kmetijstva In za njegovo prilagoditev inozemskim trgom. Ker so pri nas gospodarski stroški že tako visoki, da nas bije tuja konkurenca, kmetijstvo v naši državi vedno man! nese. Na drugi strani pa tudi industrijska podjetja ustavljajo svoje delo tadi prevelikih davčnih bremen in število brezposelne&a delavstva raste z vsakim dnem. Kcngrts SDS protestira proti slabi vladni politiki, ki vodi ves narod v gospodarsko propast, predvsem pa kmelsk! stan, kl sfc ponovno zadolžuje zaradi prevelikih bremen. Zato poziva vse narodne poslance, pristaše in organizacije stranke, da v Narodni skupščini ter izven nje Izvedejo nsjodločneišo akcijo proti vladi in njeni gospcdarsko-flnančni politiki, ter zahtevajo radikalno znižanje bremen za narodno gospodarstvo, ;pocenitev prometa ter uvedbo reda, zakonitosti in pravilnosti v državni upravi. V navedenem so v glavnem očrtana načela SDS, kakšna nai bo gospodarska in socijalna politika naše države. Prihodnjič bomo navedli loge v političnem in gospodarskem življenju na-Jpred vsem stranka seljakov. 80 % nje-sklepe, ki jih jc sprejel kongres SDS glede tega naroda, zlasti pa klftetskega stanu. Na-' nih pristašev je kmetov in o njih se je v glav- državne finančne politike, zlasti pa glede državnih davkov. Kongres SDS je pokazal, da se Samostojna demokratska stranka zaveda važnosti svoje na-1 vdušenje, s katerim so sprejeli zastopniki SDS organizacij tozadevne sklepe, nam jamči, da bo SDS svojo nalogo tudi izpolnjevala. Po zborovanju Samostojne demokratske si rasike v Beogradu V petek in soboto glavni odbor, nedeljo 6. t. m. !n ponedeljek pa veliki zbor (kongres) nafte Samostojne demokratske stranke. To so bili za nas težki dnevi dela, a obenem navdušenja in zadovoljstva z doseženimi uspehi. Zborovanje je bilo globoko resno. Čez 500 delegatov, vsak opremljen s pooblastilom svojega okrajnega in oblastnega odbora, vBak zastopnik stotin naših pristašev, je povedalo želje in potrebe svojih ljudi. Govorili so poslanci, občinski odborniki, profesorji in kmetje, delavci in obrtniki; in v bratski slogi kakor ena družina. Veselje je bilo poslušati bratske seljake, kako zrelo in pametno so govorili o Jugoslovenstvn in se vnemali za narodno edinstvo. Povedali so nam, da se po Radičevem nenadnem spreobrnjenju hrvatski kmet nahaja v čudnem razpoloženju. Siromak si menca oči in ne ve, ali spi ali bedi. Hrvatski kmetje ne morejo verjeti, da je Radič res krenil na drugo pot. Še se malo tolažijo, češ, da Radič ne misli resno, ampak hoče z vstopom v vlado pripraviti pot za republiko. Če pa se uverijo, da jc njihov vodja res pozabil na vse, kar je sedem let obetal, pretijo s hudo osveto. Za nas je jasno, da se Btranka g Radiča nahaja stvarno v padanju, četudi Se strah in nezaupanje držita ljudi skupaj. Na našem zborovanju je vladalo obče zadovoljstvo, da je krepka politika SDS spravila radičevce na kolena. Seveda bi radi tega nikakor ne bilo treba radičevce puščati v vlado že sedaj. Koliko ogorčenje je vladalo nad poročili, kako vlada preganja dobrovoljce in narodne uradnike. V ostalem pa je naše zborovanje poteklo skoro izključno v znamenju gospodarskih in 8 0-eijalnih vprašanj. Manj politike, a več gospodarstva, več dobre uprave in reda, na tem načelu so bili zgrajeni govori poročevalcev in skoro brez izjemo vseh delegatov, zlasti zastopnikov kmetov, obrtnikov in delavcev. Morem reči, da smo vsi zadovoljni, da se je izvršil ta preokret v toliki meri, da bo stranka, dozdaj zelo zaposlena v politiki, mogla vreči vse moči na upravo in samoupravo ter na gospodarsko pomoč ljudstvu. Ako si videl to zborovanje in čul, kaj se jo tam govorilo, si se moral prepričati, da je SDS nem govorilo. V tem pogledu je bilo napravljenih mnogo dobrih sklepov, o katerih bom še poročaL Kultura sela, izobrazba in zdravje Beljaka, njegovo udejstvovanje v občini, prometna sredstva — vse to se je obravnavalo prav izčrpno in bomo mogli tudi v Sloveniji v nadaljnjem delu vse te krasne misli uporabiti v naži organizaciji. Se bolj mora naša stranka postati stranka vasi, ne samo trga in mesta, in še bolj moramo vse moči posvetiti izobrazbi in gospodarskemu napredku kmetov. Pri tem pa nobenega hujskanja proti inteligenci, proti industriji, ampak popolna harmonija in sloga. Obilo smo razpravljali o težkočah obrtnikov, ki so kakor nekaki pionirji med kmeti. Tople besede so se čule za naše delavstvo, ki naj bo enakopravno med stanovi Kongres je dal stranki novo moč in nov polet. Pokazal je pot n a 1 e v o: ne v skrajnosti, vendar v o s t e r boj za gospodarske in socijalne interese našega malega človeka. Dr. Gregor Žerjav. Politični pregled Po sprejetju proračunskih dvanajstin je beogradska vlada poslala poslance za teden dni domov in so se ta četrtek zopet znašli k nadaljnjemu zasedanju. Navzlic počivanju Narodne skupščine pa je bil političen teden precej živahen in je prinesel nekatere zanimive dogodke. Glavna pozornost politične javnosti je bila vsekakor posvečena kongresu Samostojne demokratske stranke, ki se je v nedeljo in ponedeljek vršil v Beogradu. O poteku in pomembnosti tega kongresa govorimo podrobneje v posebnem članku, ki naj ga prečita vsak pristaš, da se informira o delu, uspehih in smernicah Samostojne demokratske stranke. V Beogradu se v vladnih krogih opaža splošna nervoznost; vlada se ne počuti enotna. Pojavljajo se medsebojna nezadovoljstva, govori se. splošno, da sedanja vlada ne bo več dolgo ostala na krmilu in napovedujejo se politična iznenadenja, ki utegnejo imeti svoj končni izhod v novih volitvah. Vendar pa je verjetno, da se bodo prej poskusile še druge možnosti in se osobito navaja, da bo v doglednem času sestavljena tako imenovana koarcijska vlada, v kateri bi bilo več strank, ker bi se spodobilo, da bi ob kraljevem kronanju bile v vladi zastopane čim širše plasti naroda in vsa tri jugoslovenska plemena. Toda ni naš namen, da bi prerokovali. Velja samo ugotoviti, da je sedanji položaj vlade precej nestalen in da je pričakovati izprememb. M. Silvester: To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici (Dalje.) Ko so bili očka s tem delom gotovi, so jih peljali menihi nekaj korakov dalje in so morali zazidati drugo, nato še tretjo vdolbino, v katerih so se enako nahajale železne skrinje. Po končanem delu so jim pa zopet zavezali oči in jih vodili krog sem in tja tako, da niso mogli niti približno označiti prostor, kje so se nahajali. Ko so zopet obstali in jim odvezali oči, so se nahajali pred glavnimi vhodnimi vrati. Moj oča pa, ki niso prav nič zaupali menihom, se niso podali naravnost domov, temveč so jo zavili še v noči proti kočariji in prišli domov, ko je bil že lep dan. Pa so napravili čisto prav, kajti 2e po polnoči so ubili neki oboroženi ljudje tlačana iz Orehovca, ko se je vračal domov od svojih sorodnikov s Polja. Moj očka so bili prepričani v tem, da je čakala oborožena banda na povelje menihov na njega, da ga ubijejo, ko se bo vračal domov. Po nesreči jim je prišel v roke tlačan, in v mnenju, da imajo v rokah očeta, so na mestu pobili drugega. Moj očka so dobro vedeli, da jim preti gotova smrt, ako se ne umaknejo iz kraja. Hitro, kolikor se je pač dalo, so znosili svojo prtljago v vas k sorodnikom, katerim so tudi ostavili mojo mater in mene. Ko se je pa jelo temniti, so poba saH svoje orodje v malho in se izgubili v hosto ter po ovinkih dospeli v Sv. Križ in jo mahnili po cesti naprej, dokler niso prišli v Samobor, kjer so zidali zdaj pri tem, zdaj pri onem gospodarju. • Pa vam rečem, da so imeli moj oče dober nos, kajti že naslednjo noč je pogorela naša koča do tal in ljudje, ki so prihiteli gasit ogenj, so zbežali v kraj, ker so nedaleč od ognja stale temne postave, kajti meči so sc svetlikali v soju požara. Šele 15 let pozneje so se zopet vrnili nazaj, ko so se prejšnji menihi po večini preselili v večnost.® Pa ko smo navzoči, katerim je veljala povest, dvomili o njeni istinitosti, je Cmok pljunil krepko v stran in hotel nekaj prav poštenega izreči, kajti mišice njegovega obraza so se na-brenknile in dale obrazu izraz togote. A se je premislil in dejal: «Če nočete verjeti, pa pustite. To vam pa rečem, da ni nikdar lagal moj oče, Bog mu daj dobro!» Ta dan je bil Cmok molčeč in ni nam hotel nič več pripovedovati. Še enkrat sem dobil moža v roke, a to pot je bil malo boljše volje. Spretno — po ovinkih — sem zopet speljal pogovor na samostan. Ker sva pravkar razmotrivala neke čudne zadeve o duhovih in strahovih, mi je pri omembi samostana rekel: «Pa gotovo ne boste zopet verjeli, kar vam bom sedaj povedal.« Seveda sem moral staremu očancu potrditi, da tudi jaz verujem v take stvari. Mogoče je čital iz mojih oči, da ne govorim resnice, zato je pripomnil: «Kadar boste toliko let na hrbtu nosili in pa vrhu tega toliko doživeli kakor jaz, potem boste drugače sodili.* Segel je za pas in privlekel na dan zalogo tobaka v smolnatem mehurju. «Aha,s sem si mislil, «bo nekaj, bo » To je imel oča Cmok že v navadi: namreč, kadar je založil prav pošten čik in ga nekoliko požvečil, da je dobil «ta pravo s!ino», kakor je navadno dejal, se mu je gotovo razvozljal jezik. Nisem se motil. Ko se je očka nekoliko odkašljal, je začel: *Po tem, kar so mi pripovedovali očka, smo enkrat sklenili, in sicer jaz, prejšnji grajski vratar in mlinar, da bomo preiskali v noči zldavje cerkve, ker je gotovo tamkaj, ali pa pod podobo Marije za zidom, pokopana zlatnina menihov, katere menihi po izgonu iz samostana niso -vogli več odnesti s seboj. O tem so prepričani vsi stari ljudje, ki so poznali razmere v samostanu. Ponoči smo šarili najprvo tam pod podobo Marije, pa nam ni šlo delo prav nič izpod rok. zato smo se namenili, da poskusimo raje svojo srečo v cerkvi. Ponoči smo pa morali delati zato, da bi nas ne videl strogi «rentmajster», ker bi nam dal gotovo popra, ako bi nas zalotil pri takem delu. Kakor rečeno, smo zmetali prst in kamenje nazaj v skopano jamo in poravnali svet, da se ni opazilo naše delo. Stopili smo nekoliko v kraj, hoteč obiti zidovje, da dospemo skozi zadnja vrata na dvorišče gradu in od tamkaj v cerkev. Mislim, da je pri tej priliki pogledal vratar prod zgornjim oknom cerkve hi nas z začudenjem opozoril, da se nahaja nekdo z lučjo v cerkvi, ker je cerkev razsvetljena. V istini smo dobili tudi mi isti vtis. E, kaj pa če kdo drugi 2e šari po cerkvi z istim namenom kakor ml, pa nas je prehitel? Hitro smo smuknili krog zidu ta skozi zadnja Narodno skupščino čakajo važne naloge. Reševati bi morala celo vrsto zakonov, katerih najvažnejša so zaenkrat: zakon o ustanovitvi Obrtniške banke, zakon 0 izenačenju davkov ln pa državni proračun » za leto 1926./1927. Toda kaj pomaga, ko pa Narodna skupščina nikakor ne pride do resnega dela. V par dneh bodo poslanci zopet odšli na božične počitnice, ki bodo trajale tja preko Novega leta; a nato bodo že zopet nastopile kake krize in se ne bo nič delalo, narod pa se nadalje učil potrpež-jivosti. Tako ne pridemo nikamor! Ljudstvo pa mora jasno uvidevati, da zveza med radikali in radičevci ne prinaša nikakih koristi. Vsak dela po svoje. Največje kaprice pa si dovoljuje šolski minister Štefan Radič, ki premešča in odstavlja narodno zavedne učitelje samo zato, ker niso njegovi pristaši. Posebno nemilo presenečenje pa Radič pripravlja nam Slovencem s tem, da namerava ukiniti vseuS lišče v Ljubljani, ki je naš ponos in naša nada. Vsa zavedna 1 slovenska javnost ogorčeno obsoja Radičev | naklep. Naj se Radič ne igra z nami. Tudi njegova drevesa ne bodo rasla do neba in njegova zavratnost s Slovenci, katerim se na eni strani laska, na drugi pa jih praska, utegne biti kruto obračunana prej kakor misli sam. To lahko Radiču sporočijo tisti kratkovidneži, ki jih je, Pucelj preko noči zapeljal v Radičev tabor in' katerim bo Radič to nedeljo v Mariboru vezal otrobe o «seljaški politiki«. Sicer pa je vsa sreča, da Radiča in Puclja zapuščajo vsi treznejši pristaši in se pridružujejo naši SDS., dočim Radič dobiva nove občudovalce samo v onih klerikalcih, ki so se naveličali dr. Korošca in se zdijo primerni za > Radčeve pristaše. I Klerikalna stranka bridko žaluje za odpadniki, mi pa menimo, da nič ne škoduje, če posa-' mezni klerikalci stopajo z dežja pod kap ali pa narobe. Samo SDS. se lahko ponaša s tem, da svojih pristašev ne pridobiva s praznim besed čenjem, marveč z resnim, vztrajnim organizacijskim in prosvetnim delovanjem. Vrlo zanimivi so bili v minulem tednu tudi zunanjepolitični dogodki; V Nemčiji je padla dosedanja dr. Luthrova vlada hi se sestavlja nova, kar vzbuja interes vseh evropskih držav. Na Češkoslovaškem pa je znanemu voditelju agrarne stranke, Švehli, že uspelo sestaviti ponovno koalicijsko vlado narodno zavednih strank. V naši soseščini, v ItalTJi, fašisti že zopet divjajo ter pred vsem svetom kažejo svoja nasilja nad drugimi strankami. A tudi njihovemu oočetju utegne kmalu biti konec, kakor se je to že zgodilo v Spanifi kjer-je diktaturi generalov odpravljena in je Primo de Rivera sestavil vlado Iz civilnih ministrov. Nasilje propada, demokracija zmaguje! POLJANSKA DOLINA. Tudi naš Sokol Je priredil po starem običaju Miklavžev večer z otroško igro in Miklavžem. Prireditev je bila kljub mrazu prav dobro obiskana in je nudila našim malim obilo veselja, pa tudi strahu. Vse so je izvršilo po sporedu, nekaj prav dobro, drugo z malimi hibami, ki se pa drugič lahko odstranijo pri večji pazljivosti in resnosti. Kljub temu se pa le mora priznati, da igralci in drugi depri-našajo ob prireditvah vse hvale vredne žrtve, — Prihodnja prireditev bo na praznik sv Štefana piptddne z naroduo igro, zabavo in plesom, na katero se že zdaj opozarjajo ne le vsi Sokoli in vse Sokolice, temveč obče vsi prijatelji Sokola. Omeniti je še treba, da naš Sokol v zadnjem času tudi jako vneto goji telovadbo. — Tudi pri nas v dolini je zapadlo precej snega in je nastopil silen mraz, kakršnega ni bilo že več let. Če bo tako držalo, se bo moglo letos prevleči mnogo lesa. — Zelo peša pri nas čipkarstvo, ki je dalo prejšnje Čase mnog-j zaslužka. Propast čipkarstva bi bil posebno za nepremožno ljudstvo velik udarec. Sploh se pozna pri nas, da imamo takoj za hrbtom državno mejo; ni več nekdanjega prometa. — Kakor je slišati, se orožniška postaja v Gorenji vasi zaradi pomanjkanja stanovanja razpusti in razdeli na Poljane in Savodnje. Komandir gosp. Tavčar, ki je zelo priljubljen med nami, je že zapustil Gorenjo vas in odšel na novo službeno mesto na Bled, kjer mu želimo vse najboljše. — Leto gre h koncu in tudi cDomovina* bo zaključila svoje letno delo. Zato se opozarjajo vsi dosedanji naročniki, da jo pravočasne naroče in pridobe ie novih naročnikov. Ne dajte se begati in strašiti od nikogar. Kftkor doslej bo tudi v bodoče hodila svojo odločno začrtano pot za pravice kmeta, obrtnika in delavca na res demokratični, ljudski podlagi. Prišli bodo morda k vam celo z lažjo, da cDomovina* piše proti cerkvi. To bodo morda govorile osebe, ki jemljejo v zakup najčistejše krščanstvo, a se no sramujejo uajostudnejših laži. Naženite jih z lažnivci; to bodi najboljši odgovor, i Domovina* ostane, kakršna je, in nikdar ne bo kaj takega učila in pisala. Pobijala bo pa prej kot slej vsako hinav-ščino in zlorabo vere v umazane politične namene. Tako je bilo in tako ostane! DOMŽALE. Tu je po kratkem trpljenju umri g. Avgust Korenjak, lesni trgovec, marljiv narodni delavec in zaveden naprednjak. Zaradi svojega narodnega prepričanja se je takoj po prevratu moral umakniti iz Gorice in se je nastanil v Domžalah, kjer je poleg svojega poslovanja posvečal vse svoje sile društvenemu io nacionalnemu delu. S posebno vnemo je deloval pri krajevni organizaciji SDS, Sokolu, Orjuni in ostalih društvih, ki z njim izgubijo enega svojih naj zvestejših delavcev. Bodi mu ohranjen blag spomin! KRAŠNJA. Minuli teden je bila seja občinskega odbora, ki je obravnavala občinski proračun za leto 1926. Na seji se je zopet pokazala klerikalna cpožrtvovalnost*. Dokler je bil župan naprednjak g. France Klopčič, je imel letne plače zase in za tajnika 144 kron. Ko je bil nato izvoljen klerikalec g. France Uranker, se mu je priznalo že 2000 kron in za tajnika 1200 kron, a sedanji župan g. Matevž Kosmatin je zahteval 6000 kron (1500 Din) zase, za mežnarja-tajnlka pa 1200 kron (300 Din), kateremu so kot nameček navrgli še uživanje občinsko njive, ki bi se dala prav lahko v zakup za najmanj 3000 kron. Občino stane sedaj plača županova in tajnikova 10.200 kron, torej toliko, kolikor plačuje občina pravega zemljiškega davka. Ugovarjali so temu povišku edino napredni odborniki, medtem ko so klerikalni ravm>dušno glasovali za vse kljub temu, da ravno klerikalci in zlasti s hribov, ki imajo itak malo davka, najbolj kriče o neznosnih davkih. vrata na dvorišče, od tu pa po stopnicah na hodnik. Tu se namreč nahajajo okna, odkoder se lahko pregleda vsa cerkev; in skozi ta okna smo hoteli opazovati dozdevnega iskalca zaklada. Pokukal sem doli, toda razen svetlobe, ki je padala, oziroma prihajala od ne vem kod, nisem videl nič sumljivega. Toda to, kar se je nadalje godilo, to je pa bilo nekaj drugega...« «No, in kaj je bilo potem?« sem ga vprašal. Mož mi ni dal takoj odgovora, ampak je preložil založek tobaka v ustih z leve na desno stran, izbuljil svoje oči, kakor bi zrl v kako prikazen, potem pa nadaljeval tiho in s poudarkom: »Veste, ko bi mi to, kar sem v tej noči sam videl in doživel, pripovedoval kdo drugi, bi mu rekel, da je norec in da si ga je privoščil malo čež merico in je videl stvari le v domišljiji, kakor si domišljujejo otroci vse mogoče in nemogoče. Pa poslušajte naprej! Sklonjeni smo bili ravno vsi trije skozi okno in iskali z očmi, od kod prav za prav prihaja ta čudno bleda svetloba. Pa se kar naenkrat odprejo zadnja vrata pod zvonikom, to smo čuli natančno, ter so tako značilno zaškripala in pričela se je procesija, ki se je premikala po sredini cerkve v smeri proti nekdanjemu glavnemu oltarju. Videl sem tudi, da so se odprla stranska vrata, skozi katera se dospe na dvorišče. In tudi od tu so prihajali v cerkev ljudje, moški in ženske. Vse se je ustavljalo pri glavnem oltarju in tudi po sredini cerkve. Nekaj Čudnega me je sililo, naj ostanem, a groza, ki me je obenem navdajala, mi je stopila v šklepetajoče noge in kolena. S silo sem se odtrgal od okna, zgrabil svoja tovariša za ramena in ju vleke! proč. Ko sem bil s svojima tovarišema ravno na ovinku hodnika, se je začul skozi okna zvonček. Obredi mrtvih so se pričeli...» Po kratkem molku je nadaljeval očka Cmok: »Tovariša vratarja in mlinarja sem privlekel kakor omotena v stanovanje vratarja. Tu sta prišla šele nekoliko k sebi, pa tudi meni ni bilo nič kaj posebno dobro. Šele požirek žganjice, katerega nam je dala preplašena vratarica, me je spravil nekoliko k sebi. Babnica je zijala in se križala, venomer, ko smo ji pripovedovali dogodek. In. še danes, kadar mi pride ta stvar na misel, me; po hrbtu zazebe. Le enega ne morem pogruntati j do kraja in to je, da nisem videl nobenega izmed ponočnjakov v obraz, ako prav se je telo tako razločno videlo, glava pa je bila taka, kakor bi obstojala iz neke meglice. Odsihmal pa me je minilo veselje, iskati v samostanskem zidovju skrite zaklade.« «Še nekaj vam moram povedati,« je rekel Cmok; »dajte no vprašati starega vratarja, kje je dobil svoje precejšnje premoženje. Meni sicer taji, da bi bil kaj naše! v cerkvi, a jaz sem trdno prepričan, da je on razkopal tamkaj skoro vse zidovje, in da je iztaknil pri tej priliki pisker s tolarji. To pač vendar ni kar tako, da bi človek kar čez noč obogatel, ta kajon...« Pri neki drugi priliki mi je zopet pripovedoval Cmok o belih ženah, ki se sprehajajo ob gotovih prilikah po gradu in zunaj grada. Pa to je slišal že od drugih in ne prevzame za stvari, ki jih sam ni videl ali doživel, nobene odgovornosti. Tudi njegovo telo počiva že več let pod zeleno rušo. Kakor sem čul, je Cmok umrl v ljubljanski hiralnici v starosti nad 90 let. V samostanu je stanoval tudi nekdanji birlč po Imenu Uhan. Tudi ta možak je pJog grajskega tesarja Redinška znal povedati veliko stvari o menihih ln o življenju v samostanu. Pa naj zadostuje za enkrat to, kar sem opisal po virih, ki so mi bili dani na razpolago. K zgodovinskim podatkom o kostanjeviškem samostanu mi je še pripomniti, da je kupil pre-lat Ivan Wogrine vulgo Plantarič v letu 1667. celotno grajsko posest mesta Kostanjevice za 32.000 goldinarjev cd grofice Ane Katarine pl. Zrinjski, rojene Frankopan. Del te posesti in grad je dobila pozneje cerkev sv. Jakoba v dar kot farno-cerkveno posest Ko je »čel cesar Jožef II. razpuščati odvišne samostane, je doletela tudi kostanjeviški samostan ta nemila usoda. Dne 3. januarja 1786. je prišel v Kostanjevico na podlagi cesarskega dekreta z dne 2. oktobra 1785. komisar Ivan Ur-sini pL Blagay s svetnikom Jakobom Elsnerjem, in proglasil samostan razpuščenim. Ta čas se je nahajalo v samostanu 17 bratov in trije profosi. Sestavil se Je natančen inventar. Pri pregledu blagajne se je našlo 200.000 goldinarjev, katere se je zaplenilo v prid rentam verskega zaklada, ki se je osnoval iz zaplenjenega imetja. In s tem je prešel samostan s posestjo vred pod državno upravo, pod katero se še dandanes nahaja. Iz razpuščenega samostana tztirani menihi so prestopili v posvetni duhovski stan, toda na cerkev in njeno opremo pa niso pozabili. Na Rako prestavljeni profos je odnesel tako zvani Bernardov zvon, katerega so med svetovno vojno spremenili v topove, in znamenite orgije. Oltarji in svetniki so romali zopet v drutre kraje. O stopiš BOŠTANJ OB SAVI. Na zadnji občinski seji je lov. Pečar predlagal, naj bi občina protestirala proti podražitvi mostu čez Savo, a je zadel na hud odpor od strani g. župana, ki za vse njegove trditve ni pokazal nikakega razumevanja. Majhen Je županov socialni čut. Vse druge prizadete občine so protestirale, le Boštanj je izjema. Od enkratne uporabe mostu so računa 6 Din in kdor ima kaj vožnje — recimo dnevno večkrat r- je s tem zelo prizadet. Most čez Savo pri Sevnici je eden najdražjih v vsem Posavju, a kljub temu v slabem stanju. — Prostovoljno gasilno društvo zelo lepo napreduje. Komaj sta potekla dva meseca od ustanovitve, že si je društvo nabavilo tudi instrumente za godbo na pihala. Največje zasluge pri tem ima kaplan g. Janko Sedej, katerega bi lahko postavili za vzgled drugi politikujoči duhovščini v sosednjih farah. KRŠKA VAS. Tukajšnji Sokol je dne 6. t. m. proslavil praznik uedinjenja (savezni dan) z igro •{Oporoka lukovškega graščaka* in deklamacijo. 1 Soba pri br. Ajstru je bila napolnjena do zadnjega kotička. Da je igra tako lepo uspela, gre zahvala vsem igralcem, posebno br. A. Grubiču in njegovi hčerki za lepo dekamacijo. Upamo, da nas bodo naši sokolski igralci v dolgih zimskih večerih še razvedrili s kakšno prireditvijo. SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Tukajšnji Sokol je letos prvič priredil Miklavžev večer, ki je nad vse pričakovanje lepo uspel. Sokolska dvorana je bila nabito polna radovedne in darov željne mladine. Sveti Miklavž je z velikim zadovoljstvom delil darila, katerih je bilo vse polno. Tudi parklji so imeli nekaj posla. Sokolski tamburaški odsek pod vodstvom nadučitelja Ju-rečiča Je ves čas pridno igral in s tem svečano razpoloženje še bolj povzdignil. Prvi Miklavžev večer tukajšnjega Sokola ostane naši napredni mladini v trajnem spominu. SODRAŽICA. Dne 6. t. m. je naš Sokol praznoval obletnico ujedinjenja v prostorih br. Fajriig«. Slavnostno akademijo je otvoril br. starosta Obcr-star s krasnim naudušujočim govorom, v katerem je omenil tudi naše sodraške rojake, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje na oltar domovini. Med temi so bili Leopold Pucelj, ki je prišel iz daljnje Amerike, nadalje br. Adamič, br. Ronko, br. Pogorevc, ki so junaško pretrpeli vse boje in dočakali njedinjenje. Nato je zaključil govor s prisego kralju Aleksandru in našemu troimenemu na- rodu. Društveni moški zbor pod vodstvom br. Rupnika je nato zapel »Bože pravde*, nadalje še išto čutiš*, «Oj Doberdob*, »Jadransko morjo, * Slovenec, Srb, Hrvat*, ki so občinstvo tako navdušile, da so jih morali večkrat ponoviti. Nadalje so nastopile gojenke pod vodstvom br. načelnika Drobniča z rajalnim nastopom '/Žabe*. Sledili sta deklamaciji «Klic Sokolov* in «Sokoliči Aleksandru*. Temu so sledile proste vaje moškega in ženskega naraščaja pod vodstvom br. Ostanka. Telovadne točke je spremljal društveni tamburaški zbor. Brat blagajnik Evgen Ivane je zatem pobiral prostovoljne prispevke za Jugoslovenski sokolski savez. Končno se je razvila prosta zabava, pri kateri sta sodelovala tamburaški in pevski zbor v popolno zadovoljnost navzočega občinstva. — Zdravo! KOČEVSKA OKOLICA. Iz Make pri Kočevju nam piše nemški kmet: cLjuba ,Domovina'l Resnično lahko rečem, da ljubim .Domovino' in je ne morem pogrešiti, ker mi prinaša obilo zanimivosti m me izboljšuje v slovenščini, kar je za vsakega Kočevarja nujno potrebno. V nekem kočevskem lističu so podpisani sami trdni in zagrizeni nemški duhovniki. Jaz pa mislim, da nam pretirana nemška zavednost ne more nič koristih, ker posebno mi nemški kmetje moramo živeti v slogi in prijateljstvu z drugimi. To se upam vsakomur povedati v obraz in ostanem zvest naročnik priljubljene ,Domovine'. Prilagam naročnino za novo leto in naslove peterih svojih prijateljev, katerim odslej tudi pošiljajte ,Domovino'^ (Pripomba uredništva: To pismo nemškega čitatelja je najboljši dokaz, kako priljubljena postaja «Domovina> pri vseh poštenih ljudeh. In zakaj? Zato, ker piše odkrito in resnicoljubno.) OSILNICA. Dne 25. oktobra t. 1. so se vršile občinske volitve v naši prostrani obkulpski občini, ki sega od Cabra pa skoro do brodske občine. Našo občino so doslej imeli v rokah klerikalci z bivšim naprednjakom g. Alojzijem Vertnikom na čelu. Mož je bil očividno prepričan, da se najvišji stolček da držati le še s pomočjo farovške stranke. Toda pri nas tudi farovž več ne drži. In tako se je zgodilo, da je pri volitvah dne 25. oktobra dobila napredna gospodarska lista absolutno večino. 14 dni nato so se vršile županske volitve. Te so pokazale, kako razbita je pri nas klerikalna stranka; osem klerikalnih glasov se je razdelilo med tri županske kandidate, dočim je naša stranka ostala trdna ter kot en mož volila svojega kandidata g. Janeza Kovača, posestnika na Selu pri Osilnici, za župana. Klerikalce je lastna razdrapa-nost in izvolitev Janeza Kovača za župana silno potrla. Najbolj pa je prizadet bivši klerikalni župan Vertnik; uskoštvo mu je torej rodilo slab sad. Novim občinskim možem, ki so izbojevali tako sijajno zmago, in to navzlic različnim klerikalnim pomagačem v Kočevju in Ljubljani ter njihovim spletkam, pa na pridobitvi in zmagi čestitamo z reklom: zvestoba za zvestobo! SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V nedeljo 29. novembra se je sklepal v naši občini proračun za leto 1926. Kljub slabem vremenu je dospelo mnogo zavednih občanov, ki so bili splošno ogorčeni zaradi nesposobnega gospodarjenja naših ki rikaleev. Zupan je bil ves iz sebe. Nastopil je tudi proti meni na prav teroristični način.. Morda je mislil, da smo še v časih, ko se je vse treslo pri nas pred klerikalci, ki so gospodarili na račun davkoplačevalcev po svoji mili volji. Končno se je podal župan v debato. Dasi je prav ponižno priznal, da je občinski odbor le za delo na gospodarskem polju brez vmešavanja politike, se je vendar prav krepko zagnal v politiko ter napj-1^ g^-rentski sosvet. Končno je v debati priznal, da je bivši gerentski sosvet odpravil pasji davek in s tem postavil na laž »Slovenskega Gospodarja*, ki je trobil pred nekaj meseci, da so to storili klerikalni občinski odborniki. Občinski odborniki SDS. sc nato energično nastopili, da se zniža previsoki proračun, sestavljen od župana, ker bi bil sicer naš davkoplačevalec preobremenjen. Posrečilo se jim je, da so izpodbili županov proračun«ki načrt, ki se bo sedaj znižal. Klerikalci naj si enkrat za vselej zapomnijo, da je ljudstvo sito njihove diktature in še bolj njihove nesposobnosti. Misleči občani se v vedno večjem številu priključujejo onim, ki zastopajo koristi kmetov in de'* cev. S. P. MEŽICA. Pri nas so na državni praznik 1. t. m. ob lepi šolski slavnost! razdelili med tukajšnjo šolsko deco razne nujne potrebščine v vrednosti 40.000 Din. Velikodušno darilo je dal tukajšnji krajni šolski svet, kar mu je omogočeno zaradi domače industrije, ki plačuje velike občinske do-klade. Pomembni slavnosti je prisostvoval kot zastopnik velikega župana tudi sreski poglavar g, Koropee iz Prevalj. danes v to nekdanjo cerkev, dobiš od vsega samo razbito roko sv. Jožefa, in pa nekaj od golobjih in vrabičjih ekskrementov pobeljenih zidnih okraskov. O razpustu samostana odnosno kostanjeviškega reda cistercijancev se še med ljudstvom obilo govori in se je ohranila naslednja pripovedka, katere glavna oseba je nekdanji cesar Jožef II. Vdova Jenškovka iz Orehovca Je pravkar stopila na prag koče, da vidi, če že ne prihaja s tlake njen sin. Zjutraj na vse zgodaj Je pokosil njen sinko deteljo, a ona Jo je parila Čez dan, da je bila godna za zlaganje v kozolec. Ravno danes pa je moral sin iti na tlako z vozom in volmi in je obljubil materi, da se bo skušal čim prej izmotati od dela. Ko Je tako zrla mati na pot in poslušala, če se ie ne Čuje ropot voza, je uzrla na potu moža, M jo je mahal naravnost proti njenemu domu. Potakala Je kar na pragu, da vidi, kdo je in kaj hoče. Mož, ki se je približal vdovi, je bil srednjih let, zastava mož, najbrže tujec. Nosil je sicer že ponošeno irhasto obleko, kakor eo Jo nosili nekdaj vojščaki, vse njegove kretnje pa so kazale, da tujec ni nikak težak, temveč gotovo kak vojščak. Dospevši do vdove je snel klobuk, pozdravil in vprašal v neki čudni slovensko-nemški mešanici, če ne rabijo pri hiši kakega posla ali hlapca. Mati Jenškovka bi seveda rabila posla, toda ta mož se ji ni zdel nič kaj pravi, zato je izrazila napram tujcu svoje pomisleke in ga končno vprašala: (Dalje prihodnjič.) Goričan: Pokora Povest •Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal.* •Kako naj ti pomaga, ko ga pa tako očitno varaš?" Prišla sta do kapelice na vrhu griča, raz katero jima je nad obsežnim nabiralnikom In ljubeznivim angelom klical napis z Izredno debelimi črkami: •Prosim malega daru, da otmem vas večnega strahu.® •Zopet bo treba poseči v denarnico,* je vzdih-nil Tacar, naveličan sosedove družbe. Posebnega darila pač ni namenil ubogemu angelu, ampak priložnosti se je hotel poslužiti, da se otrese soseda, ki mu itak ni maral slediti v gnječo ob kapeli. Zadonela Je pobožna romarska pesem in ljudstvo se je v nerednem sprevodu začelo pomikati proti cerkvi, oddaljeni kakih dvesto korakov od znamenja. Cizelj se jim ni hotel pridružiti. Oddaleč je stopal za pojočo množico, opazovaje neznane romarje in romarice, ki so se krivile pod težo pisanih cekarjev, rejenih culic, torb in košar ter so zraven še prepevale, da Jim je znoj curkoma 111 po obrazu. Prostor ob kapeli se je za trenutek izpraznil; ostali so le nadležni berači, ki so preštevali darove, nevoščljivi drug drugemu, ako se je komu žetev bolje obnesla. Medtem pa so se pričeli zopet nabirati novi romarji, kateri so ob zadostnem številu ponovno odhajali v sprevodu proti cerkvi. Tacar se je sicer umaknil porogljivemu sosedu; ni pa se mogel znebiti spominov, ki so ga vezali nanj. Naj se je še tako zaglobil v sliko kakega svetnika, vedno mu je uhajala misel za mislijo iz globine premišljevanja k Cizlju in njegovi pokori. •Ako opravljava enako pokoro, tedaj sva morala tudi enako grešiti,* je sklepal v mračnem kotu ob stranskem oltarju. «In kje se je nalozel enakih grehov, ko nikjer v okolici ne poznam osebe, pripravne za tako stvar.. .?* Pričel je moliti. Polslišno je izgovarjal besede, njegov duh pa je romal po domači okolici tam, kjer je upal najti priložnost, katero bi mogel spra^ viti v zvezo s Cizeljem in njegovimi grehi. •Cepinka ni kaj prida,* se je spomnil, polju-bivši molek. «Toda grda je in odurna. Cizelj se menda ni izpozabil tako daleč, češčena Marija...» »Skrjanka je tudi navihana, ampak Btrogega moža ima, ki je nikdar ne pusti same. Za tako re6 mora biti človek sam, tako povem. Barba v koči je polna muh; če bi ne imela stare tete, bi rekel: ta je in nobena druga! Sepalka je v Bvoji mladost! marsikaj doživela. Sedaj pa dela pokoro ter je nedostopna, kakor pravijo, in kakor se kaže na zunanje. Tudi Petrovi Marjeti nočem delati krivice. Ona je vedno pri obhajiln in vrhu tega je zaupna oseba našega gospoda kaplana, ki morajo vedeti, komu smejo dati prednost.* Zavil je v duhu mimo domač« hiše. 2ena j« stala na pragn, opasana s širokim predpasnike® in lz zavihanih rokavov eo ii gledale debele zagorele reke. -DOMOVINA Kmetijski pouk LOV NA POLJSKE MIŠI — NAJCENEJŠE SREDSTVO. Proti mišji nadlogi, ki nam prizadeva po raznih krajih ogromno škodo, se priporočajo danes različna sredstva, ki so vsa več ali mafij uspešna. Med temi sredstvi je posebno uspešen tudi lov, ki ga izvajamo na preprost način s pomočjo pasti t j. mišjelovk ali pa s pomočjo posebnih jarkov in loncev ali pušic, ki se potope v zemljo na dnu dotičnih jarkov. Lov z mišjelovkami je na prvi pogled počasen in premalo izdaten, če pomislimo na stotine miši, ki se pode po številnih mišjih rovih. V resnici je pa ta lov prav uspešen, če imamo zadosti mišjelovk in če jih pridno nastavljamo. Tako je poročal posestnik Novak iz Jame pri Kranju, da je vjel na njivi, obdelani s pšenico, tekom enega tedna do 1000 miši. Nastavljenih je imel pa hkrati 50 mišjelovk, ki jih je sam napravil. Kar je pri tem posestniku mogoče, se da tudi drugje izvesti. Treba le trdne volje. Prav gotovo so mišjelovke prav uspešno sredstvo za pokonče-vanje te golazni. Enako dobro sredstvo so pa tudi primerno vrezani jarki ob kraju napadenih njiv. Miši ob-lezejo ponoči take njive vse križem in se zateko tudi v jarke. Ti jarki naj so ozki in za lcpato globoki. Na dnu teh jarkov naj se potope lonci ali pa pločevinaste pušice, kakor se rabijo za konserve. Jarek sam ne sme biti žirji kakor so lonci ali pa konservne pušice, tako da mora miš, ki se zateče v jarek, na vsak način v lonec ali pušico, iz katere si ne more več pomagati, ker imajo lonci gladke in pokončne stene. Takih loncev moramo v primerni razdalji več nastaviti, da je dosti prostora za ujete miši. En sam tak jarek izpeljan ob dotični njivi lahko pripomore, da se vjame eno noč po 50 in več miši. Drugo jutro je treba jarek pregledati, vjete miši s pomočjo lesenih klešč, ki jih doma napravimo, pobrati iz nastavljenih posod in pobiti. Ta način mišjega lova po njivah in travnikih »Polonica!® jo je nagovoril, »ko bi ti vedela, zakaj sem romal na Goro! In Cizelj je prišel za mano — tudi zaradi pokore . . .» Polonica 6i je sramežljivo zakrila lico z rokami ter je zbežala v vežo. »Zakaj je zbežala?® se je ustavil v molitvi. »In prav tedaj je zbežala, ko sem ji povedal, da je Cizelj prišel za menoj!® »Cesar iščeš v okolici, imaš doma . . .!® ga je skušnjavec zbodel v uho. »Ali si tudi ti tukaj?® je brcnil okrog sebe, hoteč izpodbiti usiljivega spremljevalca, zadel pa je postarno ženico, čepečo ob njegovi strani. »Zakaj me suvaš?® mu jo požugala z molkom. Starka jc utihnila in pozabila bolečino, ni pa tzmolknil izkušnjavec. »Polonica, aH je mogoče? Nc, ne! To so samo ehitnje, izvirajoče iz pogrešne domišljijo. Kaj ne, da ni resnica?® se je zaupno obrnil v sliko sv. Mihaela. »Kakor ti, tako je delala ona,® mu je namesto angela odgovoril izkušnjavec. »Meniš, da je njej bolj in tebi manj greh? Ako bi ne bila pri zadnji Izpovedi zamolčala krivde, bi bila tudi ona morala •praviti spokorno romanje; tako pa si jo prehitel, ker si prej omagal pod težo vesti, kakor je omagala ona ...» •Moja žena? Laiešl Ni mogoče! Poberi ee, satan, ti, ki si zapeljal prvo ženo, da je utrgala prepovedan sad!® Nehote je zamahnil z roko okrog sebe. Zenica njega je zopet zastokala, tožeč, da jo je Št. SO ■h-- je zelo star in še zmeraj tako dober, da ga moramo vnovič priporočati prizadetim krajem. Razstava živine na Dolenjskem Na zadnji odborovi seji podružnico Kmetijske družbe v Novem mestu sem sprožil misel, da bi se priredila na pomlad občna živinska razstava za Dolenjsko na kandijskem sejmišču. Ta moja misel jo bila v načelu sprejeta. Zadevni ožji razstavni odbor se bo sestavil na občnem zboru podružnice dne 20. t. m. Po sestavi odbora so preide k nadaljnjim pripravam za razstavo. Od leta 1913. ni bilo na Dolenjskem nikake razstave razen na Krškem polju. Zato je tembolj potrebno, da ponovno premotrimo obče stanje naše dolenjske živinoreje, da spoznamo, ali in v kaki meri napreduje in kako naj se nadalje postopa v pogledu razvoja te panoge našega kmetijstva. Želeti bi bilo, da nas poklicani vladni faktorji, na katere se pozneje obrnemo, podpro in nam omogočijo uresničenje našega lepega načrta. K sodelovanju bodo povabljeni naži najboljši strokovnjaki in živinorejci. Že sedaj opozarjamo vse kmetovalce, da preko zime posvetijo svoji živini občo pozornost, da bo njihova živina zdrava, lepa in v dobrem stanju. Torej, Dolenjci, krmite dobro in oskrbujte svoje živali, da se potem meseca aprila ali maja, ko se namerava razstava prirediti, v obilnem številu iste udeležite. Razstavljali se bodo konji, goveda, ovce, prašiči in perutnina. Od razstave imamo pričakovati tudi veliko gospodarsko korist, ker k nam vsako leto prihajajo razni kupci iz južnih in vzhodnih krajev naše države, ki se posebno zanimajo za naše enobarvno govedo in konje. Ti bodo na razstavo povabljeni in bo razstavljalcem dana prilika, da svoje lepe živali drago prodajo. Fran M a 1 & s e k. Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene Žitu so v zadnjem času po vsem svetu narasle. Na novosadski blagovni borzi so bile zadnje dni naslednje cene: pšenica 285 do 290 Din, turščica, nova 125 do 130 Din, sušena 150 do 155 Din, moka <0» 450 do 465 Din za 100 kg na debelo. oplazil po glavi in on se je izgovarjal, da je hotel odpoditi muho, ki mu je sedla na uho. Medtem ko se je Tacar boril z nepotrpežljivo romarico in s peklenskim usiljivcem, si je Cizelj ogledal domala vse znamenitosti romarske cerkve, sloveč daleč naokrog. Videl je razne podobe, raz-obešene po stenah, in številne stranske oltarje z obsežnimi nabiralniki, oblečenimi v železo. Nabiralnik ob glavnem oltarju je sličil prostornemu kotlu, ki je bil kljub svoji prostornini napolnjen vsako uro in prav tolikokrat je moral biti tudi izpraznjen. Pozornost je obrnil tudi na shrambo, razsvetljeno z lučjo raznovrstnih barv. Vanjo so vodila nizka vrata za stranskim oltarjem. Tu je med drugimi ropotijami visela žaga sv. Simna, halja sv. Frančiška, golida sv. Florijana, na drugi strani je bil zapičen v steno sveder sv. Jožefa in srp svete Notburge, pod katerem je rjavelo drugo obrabljeno orodje, lastnina kakega navadnega delavca, vržena med staro šaro. In vsi ti predmeti so se svetili zaradi vednega poljubovanja preprostih častilcev. V stekleni omarici na zidu je bila shranjena skrivnostna steklenica, skrbno zamašena. »V njej je Bapa svetih Evangelistov,® je zdihovala sključena ženica, klečoč na klečalniku pod omaro. In verno je nastavila zgubančeno lice, proseč, da naj ji ga vpiha čudežni svetniški dih. Takih in enakih znamenitosti gorskega svetišča je bil Cizelj kmalu naveličan. Hladno je šel mimo duhovnika, ki je molil za romarje pred oltarjem, naslonjen na mizico, kamor so mu polagali darove ==- Stran 5-- -- -» ŽIVINA. Tudi živina je v cenah nekoliko čvrstejša. Na zadnjem zagrebškem sejmu so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli, prvovrstni 10 do 12 Din 50 p, drugovrstni 8 Din 50 p do 9 Din 50 p, tretjevrstni 7 do 8 Din, krave, prvovrstne 7 do 9 Din, drugovrstne 5 Din 50 p do 6 Din 50 p, tretjevrstne 3 Din 50 p do 4 Din 50 p, junice, prvovrstne 8 do 9 Din 50 p, drugovrstne 7 do 7 Din 50 p, teleta 8 do 11 Din, svinje, nepitane 11 do 12 Din, pitane, hrvatske 12 Din 50 p do 15 Din 50 p, pitane, sremske 15 Din 50 p do 16 Din 50 p (zaklane hrvatske 14 do 17 Din 50 p). Kratke vesti — Vrednost denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 9. t m. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 791 Din 10 p do 801 Din 10 p, 100 italijanskih lir za 226 Din 15 p do 228 Din 50 p, 1 dolar za 56 Din 10 p do 56 Din 70 p, 100 češkoslovaških kron za 166 Din 45 p do 168 Din 45 p. = Za nov sejem pri Sv. Križu pri Kostanjevici. Na ponovno pozivanje občinskega predstoj-ništva od strani nekaterih naprednih odbornikov, da bi naj ee uvedel pri Sv. Križu pri Kostanjevici nov sejem, se je sedaj sestavil odbor, katerega naloga je, preskrbeti vse potrebno, da se ta želja domačinov in širše okolice čimprej uresniči. V tem pripravljalnem odboru so: trgovec Kodrič in posestniki Fran Kerin, Fran Marolt in Jožko Horvat, vsi od Sv. Križa. Najtežje je vprašanje glede prostora. Upamo, da se bo to rešilo čimprej. Ako se je našel skoro sredi Ljubljane primeren prostor za sejmišče, se bo našel tudi pri nas. Brez žrtev, denarnih namreč, pa pri takih podjetjih tudi ni zmage. Pripravljalid odbor naj pokaže svoje zmožnosti. Sejem bo velikega gospodarskega pomena za vso občino. Zato na delo brez odloga! BELEŽKE -f Gibanje SDS v srezu Šmarje. V Pristavi je imela predzadnjo nedeljo tamošnja krajevna organizacija SDS članski sestanek, katerega so se udeležili najodličnejši možje treh občin Nezbiše, Roginska gorca in Sv. Ema. Na sestanku je poro- Zanimivejše se je Cizelj« videlo v zakristiji za glavnim oltarjem; tja so romarji nosili za maše in druga večja darila, kakršnih niso mogli spraviti v pušico ali v nabiralnik. Ta ee je čulo meke* tanje jagnjet in kokodakanje kokoši med zadovoljnim kima njem gorskega župnika. Župnik Jakob pa je tudi vpisaval maše, prošnje in želje v debelo knjigo, čije polovica je bila že popisana. Zdaj je prilezla k njemu ženica v skrbi za Bvoje izveličanje, zdaj zopet dekle v straha pred izkušnjavami in zgovorni duhovnik jim je lepo govoril. Pričelo se je večeriti. Duhovnik je stopil na prižnico, kjer je v dolgem govoru slikal nadangelovega zmaja z grozovito dolgim repom, Begajočim po vsej zemlji od severnega do južnega tečaja. Na koncu je oznanil litanije in darovanje za cerkven« potrebe. Cizelj ni počakal darovanja, 'te med pridigo se je izmuzal iz cerkve, kjer je vročina kar zapirala 6apo. »Tacar se bo stajal,® se je spomnil soseda, prišedši iz gnječe. »Gotovo kleči pred kakim oltaT-jem ter opravlja pokoro.® Sedel je na klopico pod košato lipo kakih dvajset korakov od cerkve ter se je zamislil. Oba opravljata enako pokoro — Tacar in on. Imata pač enake grehe, za katere je treba skupne'mere in gotovih sredstev, da jih odplavi studenec odpuščanja. Koliko tisoč jih priroma sem gori s krivdami v srcu in z madeži na duši. Ako bi ne bilo greha, bi marsikdo ne prišel na goro in sv. Mihael bi bil oškodovan na dohodkih, katere mu donašajo grešniki v priporočilo in zahvalo. (Dalje prihodnjič.) GOSPODARSTVO čal tajnik sreske organizacije o položaju in o s«*- [ danjiii nalogah krajevnih organizacij. Vrste v organizacijah je treba okrepiti in dajati članom informacije, katere dobivajo krajevni odbori od obustne in sreske organizacije. Ker se je mnogo prejšnjih odbornikov odselilo, se jo izvolil nov odbor, ki nam je porok, da se bo tudi v teh krajih med kmetskim ljudstvom razširila demokratska misel. Soglasno je bila sklenjena zaupnica narodnima poslancema dr. Pivku in dr. Žerjavu ter vodstvu oblastne organizacije. Okrožni tajnik SDS za šmarsko okrožje je vedno na razpolago, da pride na sestanke na željo krajevnih organizacij ali zaupnikov. Treba je samo pravočasno javiti čas in lokal na naslov: Sresko tajništvo SDS, Šmarje pri Jelšah. -f Kako skrbi sedanja vlada za obrtnike. V Beogradu razpravlja poseben skupščinski odbor o zakonskem načrtu glede osnovanja Obrtniške banke, ki naj bi obrtnikom po vsej državi preskrbovala cenena posojila. Prejšnja vlada Narodnega bloka je določila, naj bi imela ta banka 40 milij >nov dinarjev osnovne glavnice, v katero naj bi država vplačala 40 % ali 16 milijonov dinarjev. Radičevsko-radilalna vlada pa je prvotni načrt v toliko poslabšala, da je bila pripravljena dati le 30 % od čistega dobička razredne loterije, kar znaša letno le 1 milijon dinarjev. Ta vsota se je doslej porabljala za pospeševanje obrta, za prirejanje obrtnih tečajev, razstav itd. RR vlada je hotela torej obrtnikom odvzeti, kar so že imeli, da bi dala v Obrtniško banko. Da bi več prispevala, ni hotela ničesar čuti. Sele na pritisk poslancev SDS, ki so se energično zavzeli za obrtniške interese, je vlada izjavila, da je pripravljena prispevati za novo Obrtniško banko največ 5 milijonov dinarjev v osnovno glavnico. Seveda jo tudi to nezadostna vsota. Obrtniki naj si to dobro zapomnijo za primere, kadar jih bodo radičevski agitatorji s «Kmetskim listom* v roki vabili v Pucljevo stranko. -f- Škofova obsodba klerikalnih laiL Koncem preteklega meseca so se mudili zastopniki jugo-slovenskega katoliškega episkopata v Beogradu, da se dogovore z vlado zaradi raznih cerkvenih zadev. Klerikalni listi so lagali, da se v Beogradu nihče zanje zmenil ni, da niso bili sprejeti niti na dvoru niti od Pašiča niti od ministra za vere. Pisati so, da bodo morali škofje poiskati druga pota, da bodo lahko povedali vladi svnje želje. Klerikalci hočejo namreč izzvati tako zvani kulturni ali verski boj, ker so jim odpovedala že vsa druga sredstva, da bi rešili svojo zavoženo politiko. Vpijejo, da sta cerkev in vera v nevarnosti. ker je v nevarnosti dr. Koroščeva stranka, da se ne razleze kakor pocestno blato. Te dni pa je v beograjskem listu (Politiki* postavil na laž klerikalne liste katoliški škof dr. Akšamovič iz Djakova, ki je bil tudi v Beogradu. Pod svojim podpisom je izjavil, da za sprejem pri kralju .škofje sploh ms j prosili, da so bili od Pašiča kakor tudi od dveh drugih ministrov sprejeti, da so se ob tej priliki sporazumeli z vlado glede vseh vprašanj, o katerih so razpravljali, in da je vse drugo neresnica, kar listi pišejo. Tako je katoliški škof obsodil naše klerikalne liste . Pred predstavo je razjasnil pomen narodnega praznika v navdušenih besedah gosp. Omerzu. — Proračun trboveljske občine za leto 1926. se je zmanjšal za dva milijona dinarjev. — Gostovanje celjskega gledališča v Trbovljah z Molierjevo komedijo ^Prevarani soprogi se ni vršilo 8. t m., kakor je bilo napovedano, zaradi tehničnih ovir* — Ljudska visoka šola prične v nedeljo 13. t. m. z drugim ciklom predavanj, in sicer iz prirodoslovnega področja. Prevzel jih je g. profesor Dolžan. Naslov Djegovega prvega predavanja se glasi: O postanku svela. — Letos smo imeli izredno mnogo Miklavževih večerov. Najlepši je bil brezdvomno oni na trboveljski šoli, kjer so bili obdarovani vsi otroci deške in dekliške šole. — TPD je naklonila rudarski nadaljevalni šoli v Trbovljah podporo v znesku 5000 dinarjev. — Na službenem inšpekcijskem potovanju po Sloveniji se je te dni mudil v tukajšnjem revirju komandant celokupne žandarmerije g. general Tomič. — Zaradi smrti gdč. Ruske Frankovičeve, najstarejše šivilje v Trbovljah, ki je bila znana daleč naokrog kot narodna bori-teljica, se je preložila odhodnica ge. Plavšakove, ki odhaja v pokej, na ponedeljek 14. t. m. — V nedeljo 13. t. m. se bo vršila v Delavskem domu predstava , zajeta iz rudarskega življenja. Igro je spisal komaj 181etni mladenič Tone Sajovic, učenec rudarske nadaljevalne šole, ki dramo tudi režira. * Trije ruski dečki našli svojega očeta. Te dni so prispeli v Beograd trije ruski dečki, da poiščejo svojega očeta, ki je še pred revolucijo v Rusiji pobegnil v" našo državo. Otroci, katerih najstarejši šteje šele 11 let, so se leta in lota potikali po svetu, dokler niso preko Rdečega križa zvedeli, kje se nahaja njihov oče, ki je v naši državi uslužhen kot postajenačelnik. * Ne: goda. V mariborsko bolnico so pripeljali iz Rač neko Jožefo Veberjevo, ki jo je napadel na dvorišču gosti ine LašiČ domači pes in ji strašno razmesaril roko. * Na skrivnosten način izginila. Nedavno so našli železničarji v vlaku med Zagrebom in Ca-kovcem veliko potno košaro, dežnik in ženski plašč. Pozneje se je dognalo, da je to last Veronike Frankove, katere poselsko knjižico so našli v košari. Po zabeležbi v knjižici je Frankova služila od 1. julija do 21. novembra pri Zori Kara-matovi v Zemunu. Po izstopu iz službe se je odpeljala proti domu v Staro Novo vas, na poti pa je, pustivši vso prtljago v vagonu, na skrivnosten način izginila. * Požar. V noči od 25. na 26. novembra je nastal v delavnici Antona Jugovica, sedlarja v Škofji Loki, požar, ki mu je vpepelil vse orodje, stroje in razno blago. * Nesreča na Zidanem mostu. Te dni je pri cementarni na« Zidanem mostu popravljal elektri-čar Perdib s pomočnikom vod, ki pa je bil brez toka. Perdih je bil iz previdnosti izoliran. Naenkrat je nekdo iz nezadostne pazljivosti vključil v vod električni tok, ki je Perdiha hudo poškodoval. Pomočnika je struja samo vrgla na tla, ne da bi bil poškodovan. * Napad na orožnike z bombo. Te dni je prišlo pri Bamostanu Jovanje pri Užicah do težke borbe med 10 orožniki ter razbojnikom Anišičim, na (e-gar glavo je razpisana premija 25.000 Din. Anišič je spomladi pobegnil iz kaznilnice v Lepoglavi ter od onega časa izvršil eelo vrsto novih razbojstev. Ko so orožniki obkolili hišo njegovega tovariša, v kateri je bil tudi Anišič, se je iz hiše začelo streljanje na orožnike. Končno je Anišič proti orožnikom vrgel bombo, ki je enega orožnimi ubila, dva pa težko ranila. Anišič je pobegnil, njegovi tovariši pa so bili aretirani. * Hiter tat. Trgovec Franc Zevnik iz Dobre-polja je v Ljubljani kupoval v trafiki pred glav- Te dni je bil v od Sv. Lenarta se je zgodilo v nim kolodvorom cigarete ter v naglici pozabil pri odhodu listnico z 2000 Din in važnimi dokumenti na oknu. Dasiravno se je takoj povrnil, ni našel več "denarnice. * Pied gostilno ukraden vol. Jurkloštru posestniku Jazbecu ukraden vol, težak 740 kg. To času, ko je bil Jazbec v gostilni. * Čegav je konj? Na dvorišče gostilničarke Jc-rice Putrihove na Dolenjski cesti v Ljubljani se jc zatekel dne 2. t. m. popoldne siv konj. Putrihova je spravila konja v svoj hlev in prijavila zadevo policiji. Lastnik naj se zglasi na policiji, oziroma pri Putrihovi. * Zaradi uboja je bil pred mariborsko poroto obsojen na dve leti težke ječe 31 letni posestnik Anton Benko iz Precentincev. Benko je namreč meseca septembra v prepiru zaradi meje udaril Frančiško Lipšovo z motiko po glavi in ji pribl lobanjo, da je nesrečnica umrla na otrpljenju možganov. * Stran z ubijalskim orožjem! Iz Zetal pri Rogatcu nam pišejo: V tukajšnji občini Nadole je nedavno nasilen pretepač zaklal 181etnega fanta. Nesrečni mladenič je v par minutah izdihniL Vsi ljudje so ogorčeni in se zgražajo nad današnjimi mladimi fanti, ki še vedno nosijo s seboj za pretep dolge nože in samokrese. Kdor pa je pošten in hoče dobiti orožni list za lov, mora imeti vse dokumente, preden mu oblastvo dovoli, da sme s flinto nad zajca. Enako težko se dobi dovoljenje za samokres za obrambo pred tatovi in tolovaji. Naj se že enkrat konča divjaštvo slovenskih fantov. Popivanje in pretepanje je naša največja sramota! * Vojaški begunec in tat Anton Cizelj, rodom iz Dedje vas pri Pišecah, opetovano pred kaznovan, je pobegnil iz garnizijskega zapora v Mariboru ter odnesel kompletno vojaško obleko in bodalo. Cizlja pa iščejo tudi zaradi različnih drugih tatvin. * «Katiea,> pran gospodinja služkinji, tdanes i imamo veliko perila. Da mi ne rabiš drugega mila kakor Gazel a!> Palček, Potep, pravljična igra v treh dejanjih. Spisal A. Pajmč. — V založbi »Svete Vojske« ▼ Ljubljani je izšla kot prvi zvezek nove serije proti-alkoholne knjižnice mladinska igra, ki bo vsem knjižnicam in otroškim odrom zelo dobrodošla. — Vsebina: Ubogemu dečku je srce zahre|>eneIo po sreči, po kraljestvu palčkov. Po dolgem iskanju ga najde v globokem gozdu ter prosi palčke za sprejem. Ti ga pa nočejo sprejeti kar tako ter ga povprašujejo in preiskušajo, ali je za kraljestvo palčkov res sposoben. Največja ovira je pa preiskava zdravnika palčkov, ki ugotovi »sumljivo utripanje srca«, »bakren nos» — posledica uživanja alkohola, ter črne zobe zaradi kajenja. Ker pa deček obljubi, da bo v bodoče vse to opustil, ga sprejmejo medse in mu dajo ime Potep. Ta dogodek skupno s kraljevsko proslavo slovesno praznujejo. Čarodej, ki je nameraval pri pojedini med vodo in mleko pomešati tudi alkohol, dobi zasluženo plačilo in pride v dosmrtno ječo. »Zlatoper, naš kralj, naj živi! Kralju alkoholu pa smrt! Smrt, smrt!» odmeva od vseh strani. — Igra je zelo posrečena; kjer so se Igrali, 80 dosegli prav lepe uspehe in je ne morejo prchvaliti. V resnici, igrica je tako otroško preprosta, pa vendar tako neprisiljeno vzgojna, da tudi na odraslega človeka ne more ostati brez vpliva. Igro toplo priporočamo vsem društvom, posebno mladinskim knjižnicam in odrom. Stane 5 Din ter se naroča pri »Sveti Vojski®, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10, Razvoj človeka. Katehet: »Vsi izhajamo od Adama ln Eve.» Učenec: »Gospod katehet, moj oče pravi, da izhajamo iz opice.» Katehet: »Za razmere v vaM družini te nisem i vprašal* DENAR je od nekega časa postal redek. Vedno težje postaja pridobivati si ga. Ali življenje primorava vsakega na borbo '/a obstanek in kdor hoče v tej borbi zmagati, mora biti zdrav, svež in uporen. Zatorej uporabljamo pri utrujenosti, onemoglosti, nervozi in vsled tega provzročenem nespanju Fel-lerjev blagodišeči «Elsafluid», ki osvežuje, krepi mišico in živce, lajša bolečine. Kot nam vedno iz-nova potrjujejo, Fellerjev Elsafluid tudi pri močnih revmatičnih bolečinah izvrstno deluje. Dober kosmetikum. Močnejši, štedljivejši in boljšega delovanja kot francosko žganje. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalni steklenici za 63 Din, 12 dvojnatih ali 4 velike specijalne steklenice za 99 Din, 36 dvojnatih ali 12 velikih specijalnih steklenic za 250 Din, že obenem z zabojem in poštnino razpošilja po povzetju ali proti vnaprej poslanem denarju lekarnar Eugen V. Feller v Stubici Donji, Elsatrg 380, Hrvatska. Posamezne steklenice Elsafluida po 10 dinarjev v lekarnah ia sorodnih trgovinah. ZA SMEH IN KRATEK ČAS\ Poslušen zajec, Prvi lovee (pomeri na zajca): e Zajček, zdaj pa kar hitro napravi svojo oporoke.* Drugi lovec: cVidiš ga, že teče k notarju...» S špiritistične seje. V ozadju sobe, kjer so baš zbrani pri špiriti-sdranju, se pojavijo nekam nejasno črte poklicanega duha. S tresočim glasom vpraša vdova: icAli si ti, Avgust?* cDa, jaz sem,* se je oglasil duh. Vdova: «Ali ai srečen, Avgust?* Duh: Žid ia prisega. Mojzes: (Gospod sodnik, posodil sem Abrahamu lonec, a on mi ga je zdrobil. Zato zahtevam od njega odškodnino.* Abraham: cGospod sodnik, saj ni nič res. Prvič mi sploh ni posodil lonca, drugič je bil lonec že počen in tretjič pa je bil lonec cel, ko •em mu ga vrnil Na te tri točke lahko prisežem.* Prijel jo je ia besedo. Gospodična: t Eulog<. Kupim tudi surovi In stopljeni loj in ga plačam po najviSji dnovii e ni. J0S. BERGMAN, mm, PsUanska cesta 85. Ceniki franfco J. STJEPUŠIN S I S A K priporoča 9 boljše lamburice, strune, par-titure, šole in ostale potrebščine za vsa glasaila Odlikovan na pariški izložbi Jugoslovanski kreditni zavad v Ljubljani, Mar i'in trg št 8 sprejema hranilne vloge In vloga na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vo zane vloge obrestuje po dogo-vi ru. Podal ju. e proti dobr