GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXI.
KAMNIK, 19. JULIJA 1962
Tudi letos bomo praznovali občani naše občine svoj občinski praznik v počastitev 27. julija 1941. To je dan, ko je prišlo do vstaje proti okupatorju na Kamniškem in do prvih žrtev vstaje, ne le na kamniškem, temveč vstaje na slovenskem. V noči med 27. in 28 julijem sta namreč pod streli okupatorja ugasnili dve mladi življenji, življenji Antona Miklavčiča in Dominika Mlakarja. V naši občini zato ta dan praznujemo kot svoj praznik, prvič iz pietete do žrtev vstaje in narodnoosvobodilne vojne sploh in drugič zato, da se na ta dan v mislih vračamo v čas, ko se je v zgodovini našega naroda odločalo o biti ali ne biti, da bi v veličini, odločnosti ter zmagoslavju te vstaje črpali samozavest in moč za vse bitke življenja, ki nas še čakajo. Vselej, kadar nam je bilo težko pri premagovanju nakopičenih težav, smo se vedno še posebej radi vračali nazaj v ta čas, da bi v njem našli revolucionarne inspiracije in odločnost za spopade z najrazličnejšimi problemi, ki nam jih prinaša življenje, zakaj večjih problemov v zgodovini naših narodov še nismo imeli in še nikoli jih nismo tako zmagoslavno in veličastno premagali, kot smo jih v narodnoosvobodilni vojni.
Letos bomo praznovali svoj občinski praznik tako, kot že vrsto let nazaj, a vseeno- nekoliko drugače. Drugače zato, ker je sedanji trenutek zgodovine izredno težak. Svet pestijo hude gospodarske in politične težave, ki ga
lahko pahnejo vsak trenutek v najstrašnejšo katastrofo. Tudi pri nas v Jugoslaviji se nismo mogli izogniti zlasti gospodarskim težavam, ki so deloma posledica tudi svetovnih gospodarskih gibanj, predvsem pa tega, ker se nismo pravočasno in učinkovito spopadli z negativnimi giba* nji v gospodarstvu Jugoslavije in tudi ne z negativnimi ekonomskimi gibanji naše občine. Ko to ugotavljamo, seveda ne gre, da bi s to ugotovitvijo zameglili tudi vse ti-
Toda nevarno bi bilo, da bi spregledati še druge tokove našega razvoja, ki jim pravkar z novim srednjeročnim načrtom napovedujemo odločno bitko. Kažejo se predvsem v prenizki produktivnosti dela za tako dobro življenje, kot smo si ga razvili. To nas je vodilo v nesmotrno zadolževanje v tujini, nimamo pa realnih možnosti za vračanje kreditov. Zdaj moramo izvoz povečati bolj kot to zmoremo, kar bo moteče delovalo na oskrbo ljudi doma,
nost gospodarstva zaradi zmanjšanja možnosti uvoza reprodukcijskih materialov. Tudi zamenjava uvoženih materialov za proizvodnjo z domačimi teče prepočasi. Prav tako se nova tehnologija in tehnika, ki je s tem povezana, ne spreminja dovolj hitro in to zlasti zaradi šibke akumulacijske sposobnosti gospodarstva, čeprav prvi podatki kažejo na izboljšanje tudi na tem področju, vendar zaradi rasti stroškov proizvodnje ni mogoče storiti še
hodnje.
Popravki srednjeročnih načrtov različnih področij družbene dejavnosti nosijo v sebi izrazito omejitvene značilnosti in to vseh vrst porabe tako investicijske, splošne, skupne in osebne. Te omejitve bi morali sprejeti predvsem kot posledico številnih negativnih ekonomskih gibanj in ne kot ukrep, s katerim bi zavračali potrebe razvoja na teh področjih. Prepričani smo, da so velike potrebe denimo na področju šolstva, zdravstva, te-
Ob občinskem prazniku
sto veliko dejanje, ki smo ga   na kar se moramo posebej   hitrejšega koraka. lesne kulture itd. upravičene
dejanje, ki smo ga napravili v gospodarskem, družbenem in političnem razvoju v zadnjih letih. Močno se je povečal družbeni proizvod na prebivalca in življenje ljudi se je naglo izboljševalo, kar se kaže na mnogih področjih. Mnogo ljudi ima dostojna stanovanja, standard prehrane je v mnogočem na nivoju razvitejših dežel sveta, zaposlenost se je zadnja leta hitro povečevala in v naši občini že hudo primanjkuje delavcev v nekaterih delovnih organizacijah, posebej pa se je povečala tudi strokovna in izobrazbena ter obče kulturna raven prebivalstva.
Še bi lahko naštevali podatke, ki govorijo o napredku občine, a na tem mestu vsega ni mogoče. Velika večina ljudi sama ugotavlja, da v celoti vzeto dobro živimo.
posebej pripraviti, saj bo primanjkovalo vseh vrst goriva in tudi nekaterih proizvodov za prehrano, kot denimo mesa itd. Uvoz proizvodov bo hudo omejen zaradi obveznosti, ki jih imamo do tujine.
V Kamniku zelo intenzivno iščemo rešitve, da bi vsaj ublažili pomanjHanje nekaterih dobrin, ki jih potrebujemo za življenje. Pri tem bi želeli ne samo razumevanje občanov, temveč tudi njihovo aktivno pomoč. V vseh sredinah življenja in dela bi se morali zavzeto dogovarjati, kako premagati težave.
Letos bodo nastopile še nove težave, če se ne bodo tokovi gospodarstva naglo popravili. Zlasti izvozni načrti se ne uresničujejo tako kot smo to načrtovali, kar lahko ogrozi reproduktivno sposob-
Konferenca ZK Kamnik
Okrepiti trdnost
materialno gospodarstva
čir uv ža loi
Komunisti naše občine so na svoji zadnji seji osrednjo pozornost namenili aktivnostim pri uresničevanju izhodišč dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije in operativnemu načrtu ukrepov, s katerimi bi zagotovili odplačevanje tujih posojil in ohranili proizvodnjo.
Za uvod je predsednik občinske konference SZDL predstavil delo koordinacijskega odbora za stabilizacijo, ki na osnovi programa tudi aktivno dela, zlasti pri mobilizaciji •Judi za premoščanje težav v vseh okoljih, pri vsesplošnem varčevanju, sprotnem Informiranju o razmerah m podobno. Opozoril je tudi na delo razvojnega štaba, ki ima predvsem operativno strokovne naloge, medtem ko kordinacijski odbor skupaj s predsedstvom OK SZDL (to se sestaja vsak teden in preverja razmere) skrbi predvsem za koordinacijo dela ter za usklajeno politično in operativno aktivnost.
Sicer pa, kot je povedal Boris Zakrajšek, član razvojnega štaba, večjih zastojev v gospodarjenju v občini še ni bilo. V vseh tovarnah so celovito obravnavali problematiko in se na težave tudi pripravljajo. Prizadevajo si za čim večji izvoz in čim učinkovitejše nadomeščanje •uvoženih surovin z domačimi. T?-ve bodo gotovo večje v drugi polovici leta, tudi zato, ker pospešeni, izvoz ne bo zagotovil v vseh tovarnah sorazmernega povečanja dohodka, s tem pa tudi ne ustrezne mase za osebne dohodke. Brezpo-
selnost v občini ni velika, nizko strokovno usposobljenih delavcev celo primanjkuje. Vendar pa se v tovarnah v zadnjem času raje odločajo za manjšo proizvodnjo, kot pa za zaposlovanje delavcev iz drugih krajev, ki jim je treba zagotoviti tudi minimalne življenjske pogoje. V vseh večjih tovarnah pripravljajo dogovor o razporejanju delavcev, če bi zaradi pomanjkanja surovin morebiti prišlo do prekinitev proizvodnje.
Občinski sindikat je že junija poslal vsem osnovnim organizacijam sindikata poseben poziv, v katerem so opredeljene vse osnovne naloge pri reševanju gospodarskih razmer. Kot je na seji poročal predsednik občinskega sindikata, so se povsod nalog lotili zelo kritično in delovno in dodal ugotovitev, da so v vseh delovnih okoljih politične razmere ugodne.
Komunisti so v razpravi opozorili, da ne bi smeli le reševati trenutnih razmer, ampak bi jih morali povezati z razpravami o spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov. Pri tem ne bi smeli razmišljati o tem, da se prilagajamo razmeram, ampak je treba ustvariti drugačno vzdušje za realno planiranje in usmeriti prizadevanja predvsem v povečanje akumulacijske sposobnosti gospodarstva. Zato je potrebno varčevanje na vseh področjih in bo treba tudi pri.osebnih dohodkih spoštovati določila dogovora. Za tiste tovarne.' ki veliko izvažajo, a s tem ne ustvarjajo predvidenega dohodka, pa bi veljalo
hitrejšega 1
Zato bodo usmerjeni vsi napori na gospodarskem področju v krepitev reproduktivne in akumulativne sposobnosti gospodarstva ter v njegovo trajnejšo izvozno naravnanost, oziroma vključevanje v mednarodno delitev dela.
Zdaj pravkar potekajo širše razprave o novelaciji srednjeročnega načrta. Prav bi bilo, da bi bile te v vseh samoupravnih sredinah široke in poglobljene. Le tako bomo prišli do realnih načrtov za naš hitrejši napredek v prihodnje. Pri tem pa vendarle ne gre pozabiti na zelo preprosto in vsem razumljivo dejstvo stabilizacije, da bo namreč za boljše življenje treba več in boljše delati in gospodarneje trošiti ustvarjeni dohodek. To je neizogibno, če si želimo dobro v pri-
u pravice in nujno bo, da jih borno uresničili. Toda za uresničitev so potrebni boljši rezultati dela in gospodarjenja v materialni proizvodnji. Prav zato smo" prisiljeni pospešiti zdaj najprej gospodarsko rast.
Želeli bi, da bi delovni ljudje naše Občine zavzeto razpravljali o srednjeročnem načrtu razvoja naše občine in dali svoje predloge za izboljšanje. Znano je namreč, da smo mnoge odločitve sprejemali v preteklosti prehitro in površno, zlasti denimo v investiranju, ki so vezala znatna sredstva, a niso dajala pričakovanih rezultatov. To pot bi se morali temu izogniti. Načrti naj bodo realni, kar pomeni v skladu s tistim, kar zmoremo storiti v tem srednjeročnem razvoju. To tedaj ne pomeni, da morajo biti okleščeni za vsako ceno in na
vseh področjih. Pomenijo naj le pritisk na boljše delo in gospodarnejše ravnanje na vseh področjih družbene dejavnosti. Eno pa bi morali ob sprejemanju popravkov srednjeročnih načrtov vendarle zagotoviti. To je odgovorno izvajanje. Zdaj bo nujno prav vse vrste odgovornosti hudo zaostriti, tako individualno kot tudi kolektivno. Znano je namreč, da v dosedanjem razvoju nismo bili brez dobrih načrtov, da bi mogli zato zvaliti velik del krivde na slabe načrte. Tisto, kar nam je doslej manjkalo, je odgovornost uresničevanja načrtov. Tako se je zgodjlo, da je bila najbolj zapostavljena prav odgovornost in od tod največ gospodarskih težav. Če nam bo poslej uspelo zajeziti vse oblike neodgovornega dela in ravnanja, potem bo prihodnost prav gotovo lepa.
Letošnje praznovanje občinskega praznika bomo tedaj povezali z bojem za stabilizacijo, t. j. za boljše in odgovornejše delo, večjo proizvodnjo in produktivnost dela, večje in trajnejše vključevanje v mednarodno delitev dela ter z bojem za razvitejše socialistične odnose, v katerih bo delavec postal resničen gospodar dohodka, ki ga s svojim delom ustvarja. To je edina alternativa našega sedanjega in prihodnjega boja za lepšo prihodnost.
Vsem občanom naše občine čestitam za praznik z najboljšimi željami za uspešno uresničevanje sprejetih načrtov ter za osebno srečo. Ivan JUSTINEK, Predsednik skupščine občine Kamnik
iskati možnosti za dodatne spodbude.
Spremembe in dopolnitve občinskega plana, o katerih so tudi govorili na konferenci, zmanjšujejo tudi skupno porabo. Ta je sicer med najnižjimi v Sloveniji, a vendar še previsoka za materialne možnosti kamniškega gospodarstva. Zato bi veljalo podpreti prizadevanja za oblikovanje skupne strokovne službe sis, saj bi tudi s tem prihranili nekaj denarja, hkrati pa prišli do celovitejšega načrtovanja.
Na konferenci so spregovorili tudi o odgovornosti komunistov SKG Kamnik za razmere v delovni organizaciji, ki je od zadnje seje občinske skupščine pod družbenim varstvom. Osnovna organizacija ZK v SKG je obravnavala krivdo posameznih komunistov za nastale razmere, vendar je bila pri izrekanju kazni premila, saj so le trem komunistom izrekli tovariško kritiko. Zato je o odgovornosti razpravljalo tudi tovariško razsodišče. Člani razsodišča so menili, da je odgovnrost komunistov za samoupravne in poslovne nepravilnosti večja in so konferenci predlagali, da Milana Poznanoviča izključi iz ZK, Matjažu Verboletu in Petru Piberniku izreče zadnji opomin pred izključitvijo, Nadi Lotrič, Sreču Starova-sniku, Bernardi Šuštar, Borutu Ul-čarju in Mariji Šimenc pa izreče tovariško kritiko. Konferenca ZK Kamnik je predlog potrdila, imenovala pa tudi delovno skupino, ki bo pomagala osnovni organizaciji pri odpravljanju težav. J. T.
Obisk iz DR Koreje
Delegacija iz prijateljske DR Koreje, ki se je kot gost udeležila XII. kongresa ZKJ, je. obiskala tudi občino Kamnik in si ob tej priložnosti ogledala nekatere proizvodne obrate Titana.
Pozivamo vse delovne organizacije, hišne svete in lastnike zasebnih hiš, da ob dnevu vstaje in občinskem prazniku razobesijo zastave.--
Ob dnevu vstaje in prazniku občine Kamnik čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
občinske družbenopolitične organizacije
občinska skupščina izvršni svet uredništvo Kamniškega občana
Na ogrevanje mislimo že zdaj
: skupščine je na svoji zadnji seji obravnaval tudi preskrbo občanov z različnimi vrstami goriv. Pred stavak izvršnega sveta so s predstavniki delovne organizacije Kočoa v zadnjem obdobju obiskovali predstavnike premogov antov v Bosni in Hercegovini Tako ima na osnovi te akcije njjunjfcju podjetje Kočria dogovorjeno v tem trenutku 9.000 Prve količine premoga že prihajajo v Kamnik, i bo uspelo predstavnikom občine zagotoviti Ion premoga, tako da bi v občini Kamnik zimo z 10.000 tonami premoga. Glede na to, da je bilo v i letu prodanih 9.500 ton premoga, bi : količine za normalno preskrbo zadoščati.
n oljem je še vedno nekoliko nejasna, sveti kurimo olje še vedno lahko dobijo po stari i pa so nekateri problemi pri zagotavljanju premo-, s kjtlriiiiii naj bi omogočili v tem trenutku . Izvršni svet se je vključil v akcijo za zagoto-za nakup kurilnega olja, vendar pričakuje od , da se bodo kvalitetno vključili v odplačilo krat i kredrta, ki bo zagotovljen za nakup kurilnega olja.
Ukrepi za odpravljanje posledic toče
Posebna komisija je za zadnjo sejo izvršnega sveta pripravila poročilo o škodi, ki jo je povzročilo junijsko neurje s točo na območju občine. V družbenem sektorju je bilo prizadetih 372 hektarov površin, toča je uničila za okrog 13.822.000 dinarjev pridelkov. Pri zasebnih kmetovalcih pa je toča klestila na 715 hektarih površine in povzročila za 17,626.000 dinarjev škode. Ocenjena škoda seveda še ni dokončna.
Izvršni svet občinske skupščine se je že odločil za nekatere ukrepe, s katerimi bi delno odpravili škod^na poljih, vendar pa z že
sprejetimi ukrepi ne bo zbranega dovolj denarja. Zato razmišljajo o tem, da bi za odpravo posledic toče v občini delali solidarnostni dan, o čemer se bodo odločili na eni prihodnjih sej.
Med sprejetimi ukrepi je: 50 odstotno regresiranje cene kom-bajniranja za pogodbeni odkup pšenice; 100 odstotno regresiranje obresti za nabavljeni reprodukcijski material - škropiva, umetna gnojila, ki jih bodo kooperanti kupili od 1. julija do decembra letos in uporabili za odpravljanje posledic toče; 50 odstotno regresiranje cene semen krmnih dosevkov za kooperante; 20 do 50 odstotno regresiranje
Dolgoročna skrb za več mesa
Sredstva za premijo bodo zagotavljali Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu pri porabi hrane v SR Sloveniji, Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu občine Kamnik, ži-
vinorejska poslovna skupnost Slovenije, ter pri premijah za privezovanje telet še organizacije združenega dela s področja klav-ništva. Ob tem velja omeniti, da odloki predvidevajo vrsto pogo-
jev, ki jih mora rejec ob uveljavitvi premije izpolnjevati.
Se v tem mesecu je pričakovati natančnejša navodila o načinu uveljavljanja premij za privezovanje telet.
oMbbc KmmbI jc i Odtok o davku na osebki je namenjen po proizvodnje hrane. Odtok je pričel veljati 1.7. 1982. Sredstva, Id se bodo zbirala na osnovi tega odloka bodo omogočila, da se tudi občina Kamnik > z ostalimi občinami vključi v dolgoroč-i zagotavljanje pnrArrir z mesom In za fcaM™* ukrepe gre? Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na osnovi dogovora o enotni politiki in ukrepih pri pospeševanju proizvodnje hrane v leni 1982, sprejel Odloke, ki zagotavljajo:
— Rejcu premijo za vsako naj-nanj 7 mesecev brejo plemensko
porekla in znane vrednosti za pridobi-in mleka, ki pomenijo obnovo obstoječe črede pri rejcu v znesku 3.500 din v nižinskih območjih in 4.000 din v hribovitih območjih, (premija se uveljavlja od 1. januarja do 31. decembra (982).
— Rejcu premijo za vsako do datno vhfevljeno plemensko kravo znanega porekla in znane pie-
vrednosti za pridobiva sa, ki pomeni : staleža osnovne črede krav, v znesku 8.000 din v nižinskih območjih in 10.000 din v hribovitih območjih (premija se uveljavlja od 1. januarja do 31. decembra 1982).
— Rejcu premijo ob dobavi pogodbeno sphanega teleta v znesku 3.650 din v nižinskih območjih oziroma 4320 din v hribovitih območjih.
(Premija se uveljavlja od 1. aprila do 31. decembra 1982).
Ovčarska pašna skupnost v Tuhinju
i so leta, ko se je na pašni-i območju naše občine patri tisoč ovac. Toda lani jm je Ho le 95. Zato je toliko bolj razveseljivo dejstvo, da je v Zgornjem Tuhinju letos začela
delovati ovčarska pašna skupnost, Id je s svojimi sredstvi že kupila 100 plemenskih ovac, 9 hektarov pašnikov in tudi že zgradila dva kilometri! lesene ograje.
Spet smo se srečali
Četrtega julija letos so se ob 17. ari pričele pred Zavodom za invalidne mladine zbirati skupine tistih ■jih oskrbovancev, ki so svoje usposabhuije v tej ustanovi zaključni v letih 1968 do 1974.
Pričakalo jih je vodilno osebje zavoda in pa, žal, le maloštevilni tisti delavci, ki so sodelovali pri rehabilitaciji vabljenih oskrbovancev. Stisk rok, navdušeni pozdravi, smeh in radost ob ponovnem srečanju, se nikakor niso končali. Šele ob 18.30 smo se toliko umirili, da smo se preselili v jedilnico, kjer je vse prisotne, pozdravil sedanji ravnatelj zavoda, Vlado HvaJič. Seldil je kulturni program v izvedbi gledališkega umetnika Poldeta Bibiča. Po večerji se je kramljanje nadaljevalo in šele v zgodnjih ponedeljkovih jutranjih urah smo zaključili prvi del srečanja. Gost-
je so prenočili v zavodu.
Po zajtrku se je ob 9. uri pričel razgovor, v katerem smo se pogovarjali, kako so se ti mladi ljudje vključili v normalno življenje, kakšne težave so pri tem imeli in kako bi jim zavod pri tem lahko pomagal. Tisti nekdanji oskrbovanci, ki so se srečanja udeležili, so se skoraj vsi uspešno vključili v družbo, v združeno delo, mnogi so si tudi ustvarili družino.
Rezultati ankete, ki je bila ob tej priliki izvedena in ki bo zajela tudi tiste nekdanje oskrbovance, ki se srečanja niso udeležili, bodo dali sliko o uspešnosti te generacije. Na podlagi tega bo zavod lahko še natančenje opredelil svojo vlogo, ki jo bo moral odigrati v življenju svojega varovanca potem, ko bo le ta zapustil ustanovo.
ANA F1DLER
Možnosti za vzrejo pa so seveda precej večje, zato si je skupnost kot cilj zastavila, da bi do leta 1986 čredo povečali na 600 ovac. S tem bi se prireja ovčetine od 1.200 kilogramov v letošnjem letu povečala na 6.000 kilogramov, število kož bi se od 95 povečalo na 475 komadov, pridobili pa bi tudi 750 kilogramov volne (letos 150 kilogramov).
Seveda ovčarska pašna skupnost sama ne bo mogla, uresničiti finančnega načrta, zato so k sodelovanju pritegnili tudi oddelek za ljudsko obrambo občinske skupščine, Emonino kmetijsko kooperacijo, Tovarno usnja Kamnik, Eksperimentalno tkalnico, Meso Kamnik in Kočno Kamnik. Po načrtih bi za nakup plemenskih ovac, reprodukcijskega materiala potrebnih strojev in orodja do leta 1986 potrebovali nekaj več kot 2,5 milijona dinarjev. Del tega denarja naj bi dobili kot posojilo, del pa nepovratno iz sredstev za oblikovanja blagovnih zalog ter iz sklada za pospeševanje kmetijstva (regresi za gnojila, strojno skupnost in podobno).
Denar, ki ga bo skupnost dobila od prodaje mesa, kož in volne bodo porabili za tekoče poslovanje - prehrana ovac pozimi, vzdrževanje strojev, pašnikov, zdravila in podobno.
Razvojni program bi bilo mogoče razširiti na vso obično, oziroma še na območje Kamniške Bistrice, Velike in Male planine, s čimer bi se število ovac v čredah podvojilo, prireja mesa pa bi se povečala za ena ali pol krat.
cene umetnih gnojil - regres bo veljal le za kooperante in bo odvisen od prizadetosti poljščin; 0,50 din dodatka k ceni za liter mleka; 4 dinarje dodatka k ceni za kilogram pridobljenega mesa ter dinar dodatka k ceni za kilogram krompirja, vsi dodatki bodo veljali od 1. julija do 31. decembra letos.
Poleg teh ukrepov bo izvršni sveUproučil možnosti oprostitve
OD VSEPOVSOD
• Maloprodajne cene narasle za 14,6 odstotka
BEOGRAD - Maloprodajne cene so se junija v primerjavi z majem zvišale za 2,6 odstotka, medtem ko se v prvi polovici leta zvišale za 14,6 odstotka, poroča zvezni zavod za statistiko. V primerjavi z lanskim junijem so te cene višje za 27,5 odstotka, kar pomeni, da je spet začela naraščati stopnja inflacije. Prejšnji mesec so se najbolj podražili industrijski izdelki in sicer za 9,1 odstotka. Prometna sredstva so se podražila za 8,6 odstotka, precej dražje pa so bile tudi bombažne in svilene tkanine, šolske potrebščine, časopisi itd.
• Življenjski stroški rastejo prehitro
BEOGRAD - V prvih štirih letošnjih mesecih so se življenjski stroški povečali za 29 odstotkov. Do aprila so se v primerjavi z decembrom 1981 povečali za 9,9 odstotka, s čimer je bilo izkqrišče-nih 59 odstotkov celotnega povečanja življenjskih stroškov za letos.
Najbolj so se podražila oblačila, obutev in živila. Povprečni osebni dohodek delavca, v gospodarstvu je bil 11.020 dinarjev, kar je za 32,1 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Realni osebni dohodki so se povečali v vseh republikah in pokrajinah in sicer so se OD najbolj povečali v BiH (za 5,5), najmanj pa v Sloveniji (za 1,7 odstotka), so povedali na seji sekcije za splošna vprašanja standarda pri ZK SZDLJ. Ob tem so menili, da osebnih dohodkov ni mogoče omejevati administrativno, pač pa jih je treba zmanjšati povsod tam, kjer so presegli začrtane okvire.
• Prepočasno dogovarjanje
BEOGRAD - Blaga za splošno porabo bo verjetno manj kot je bilo načrtovano, kajti tako republike kot pokrajini ne spoštujejo dogovora o preskrbi z najpomembnejšimi predmeti. Se najbolj očitno se to kaže pri zagotavljanju deviz za uvoz nafte, kjer nihče ni 100 odstotno izpolnil svojih obveznosti v prvem polletju, so ugotovili v odboru zbora republik in pokrajin za trg in cene. Očitno je tega krivo tudi počasno dogovarjanje, kar se ne kaže samo pri nafti, temveč tudi pri nekaterih drugih pomembnih proizvodih. Vse to pa ustvarja vzdušje, da je vse odvisno od ZIS, čeprav je znano, da z
davka od dohodka kmetijstva, prispevkov za starostno zavarovanje kmetov, za zdravstveno zavarovanje kmetov, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje koopetantov ter še druge možne ukrepe, ki bi ublažili posledice toče. Sredstva bodo zagotovljena iz sklada za elementarne nesreče, del naj bi jih zagotovil sklad za pospeševanje kmetijstva ter delovne organizacije, ki sodelujejo v predelavi hrane.
Zlata plaketa OŠ Frana Albrehta
V letošnjem tekmovanju za najbolj samoupravno organizirano ŠŠD v republiki je OŠ Fran Albreht osvojila zlato plaketo, ki so jo prejeli že drugo leto zapored, kar potrjuje pravilno delo in usmeritev ŠŠD na,tej šoli. Žal moramo ugotoviti, da se je na Kamniškem prijavila za to tekmovanje samo OŠ Fran Albreht.
Posebno priznanje - plaketo učencu organizatorju.- pa je prejela Andreja Osolnik, predsednica ŠŠD OŠ Fran Albreht.
VO-JA
Kje se je ustavil Iran. Se bo zadovoljil samo z uničenjem industrijskih potencialov Iraka, ali pa se bo odpravil do konca fizičnega uničenja sedanjega političnega sistema in s tem tudi sedanjega predsednika Sa-dama Huseina?! Vprašanje še zdaleč ni hipotetično, marveč na svoj način pojasnjuje velike spremembe v iransko-iraškem spopadu. Vojna med tema dvema državama je po dolgih 22 mesecih dobila nekatere nove značilnosti, ki so gotovo prese-nečujoče: spopad se seli na ira-
padu govorijo o nevtralnosti, toda povsem gotovo je, da to ni nikakršna nevtralnost švicarskega tipa. Tudi Sovjetska zveza računov ni jasno pokazala, toda zdi se, da je zaradi nekaterih znanih razlogov še v večji zadregi kot njen veliki nasprotnik. A slepiti se kljub temu ne kaže kaj prida, kajti velesili si gotovo ne bosta privoščili tega, da bi jim dogajanje izmuznilo med prsti.
Nenadna in presenečujoča sprememba na bojišču se vsaj za nekaj časa nedvomno prese-
»Sveta vojna« aH vojna za prestiž
ško ozemlje, Iran niti javno ne taji več želje, da Irak postane republika »islamskega tipa«. Zdi se torej, da se uresničujejo nekatere »revolucionarne« napovedi Irana o svetem poslanstvu islama ne glede na obstoječe državne meje in ureditve.
Iransko-iraška vojna tako zopet stopa v ospredje, ker samo potrjuje ugotovitev, da vojne ni mogoče pozabiti, pa čeprav se včasih zdi, da se je utišala, da se je stvar pomirila. Iransko iraški spopad nedvomno posega v globalno razmejitev sil in interesov na tem, kot pravijo, za ves svet najpomembnejšem koščku sveta. Zdi se, da sta obe velesili v tem spopadu v nekakšni zadregi, kajti prijatelji in sovražniki so hkrati tudi sovražniki in prijatelji. ZDA v tem vojnem spo-
netila tudi same Irance. Iračani so sprejeli večino zahtev, ki so jim jih postavili Iranci, čeravno so nekatere takorekoč kapitu-lantske. Kljub temu pa iranska vojska še ni prestopila iraške meje, čeravno to zanjo v sedanjem položaju ne bi bilo težko. A razlogov za takšno obotavla-nje je več. Iran bi s spopadom na iraškem ozemlju izgubil bistven motiv za vojno: iz napa-denca bi se spremenil v agresorja, kar bi bila seveda zelo šibka politična poteza, pa tudi iranska vojska bi bila tako ob pomemben psihološki dejavnik vojskovanja. Toda vsaj za se-' daj je videti, da je stvar napada le stvar časa in tudi to, da bodo pred vsemi razmunimi razlogi na iranski strani le zmagal verski fanatizem.
J. KOVAČIĆ
devizami razpolagajo predvsem republike in imajo torej tudi možnost, da odpravijo vse te težave.
• Nepretehtane in nesmiselne odločitve
LJUBLJANA ^- Konec lanskega leta je bilo v Sloveniji 156 ozdov z 31.200 zaposlenimi, ki so »ustvarili« 4,4 milijarde dinarjev izgub. Letos se je število ozdov že povečalo na 646, njihove izgube pa znašajo 5,87 milijarde dinarjev. Vse to pa je hudo gospodarsko breme, so ugotovili na seji predsedstva CK ZKS v razpravi o izgubah oziroma o idejnopolitičnih vidikih obvladovanja izgub. Eden izmed objektivnih vzrokov za velike izgube je vsekakor prepočasno vključevanje v mednarodno delitev dela, po drugi strani pa je proizvodna struktura teh delovnih organizacij takšna, da je usmerjena predvsem na domači trg. Med subjektivnimi težavami pa so člani predsedstva našteli predvsem neučinkovito investiranje oziroma slabo pripravljene odločitve, pa tudi neustrezno financiranje, ki je temeljilo na posojilih. Po drugi strani pa so marsikje najemali posojila in se tolažili, da bo že šlo, saj »ta družba doslej še nikogar ni pustila na cedilu«.
• Krajevni praznik v Črni
Spomin na tragične dogodke med NOB
Letos je minilo 40 let, kar se je okupator 9. julija 1942 zverinsko znesel nad prebivalci v dolini Črne, kjer je na ta dan pod streli okupatorjevih pušk ugasnilo SI življenj. V spomin na ta nesrečni dan krajani Črne vsako leto obudijo tragični dogodek na dan krajevnega praznika.
Pohodna patrulja, sestavljena iz članov lovske družine, pripadnikov teritorialne obrambe, gasilcev, civilne zaščite, borcev in mladine, je že v zgodnjih urah krenila na pot. Obiskala je spomenike padlim borcem in nanje položila vence ter se ob 15, uri postrojila na dvorišču »Pri Jurčku«, kjer so se pred 40 in več leti zbirali
aktivisti in partizani tega območja.
Proslavi je poleg številnih krajanov, predsednika občinske skupščine in predstavnikov družbenopolitičnih organizacij prisostvoval tudi domačin, predvojni aktivist in prvoborec Franc Podstudenšek-Rok, ki sedaj živi v Ljubljani.
»Vsako akcijo je treba pripraviti, nobena ne pride sama od sebe. Mi smo imeli srečo, da v tem kraju ni prišlo do izdajstev. Zato smo uspešno pripravljali in izvajali sabotažne akcije in vzdrževali zvezo s partizanskimi enotami, ki so se zadrževale na Gozdu, za Suškimi pečmi, na Mali in Veliki planini ter v drugih krajih. Pri tem so
nam pomagali krajani Crne, od kmetov do delavcev, rudarjev, gospodinj in mladine. Podrobne zgodovine o tistih časih in dogodkih iz teh krajev še ni nihče opisal, čeprav bi bilo to potrebno, da ne bo šel v pozabo prispevek tega kraja in posameznikov za zmago naše revolucije. Pripravljen sem pomagati po svojih močeh«, je med drugim dejal tovariš Rok v nagovoru svojim nekdanjim sovaščanom in drugim udeležencem proslave. »
Za kulturni del programa so poskrbeli pevci »Svobode« iz Črne, ki letos praznujejo 35-letnico delovanja in učenci osnovne šole, ki so kljub počitnicam pripravili številne recitacije.
Krajevni praznik v Šmartnem
Vojne grozote niso pozabljene
Krajevna skupnost Šmartno praznuje svoj praznik 8. julija: z njim se spominjajo na žrtve okupatorjevega terorja. 8. julija 1942 so Nemci požgali vas Gradišče in zaselek Hom, ženske in otroke izselili, može in fante pa žive zmetali v ogenj. V nedeljo so se pri spomeniku zbrali krajani, svojci žrtev in drugi občani in slovesno počastili spomin na padle žrtve.
8. julija 1942 so v zgodnjih jutrajih urah močne policijske enote obkolile vas Gradišče in zaselek Hom ter iz hiš nagnali
vaščane. Ženam in otrokom so povedali, da jih bodo preselili, može pa so odpeljali na zaslišanje h Koritniku. Žene in otroke sov veliki naglici odgnali mimo Koritnikovega kozolca, kjer so postrojili nioške, v Šmartno, od tam pa so jih s kamioni odpeljali v Goričane pri Medvodah in nato v izgnanstvo. Izselili so 55 oseb.
Ko so Nemci iz vasi odgnali ženske in otroke, je moškim eden od gestapovcev prebral smrtno obsodbo. Nato so zaslišali vsakega posebej in jih nag-
nali v odprt skedenj. Do tja sta vsakega spremila dva policista, ki sta žrtev pognala vanj in ji obstrelila noge. Ko so v skedenj, ki je bil poln sena, pripeljali osmega vaščana, so skedenj zaprli in zažgali. Ostali so še štirje moški, od katerih so dva obstrelili in zažgali v skednju Malega Homarja, druga dva pa so še nekaj časa preganjali po goreči vasi in ju nato pognali v goreči skedenj, da sta tako kot ostali, živa zgoreja.
J. Z.
Kamniški brigadirji v Pirotu
' V soboto, 10. julija je 44 kamniških brigadirjev odpotovalo na Zvezno mladinsko delovno akcijo Pirot '82. Štiri tedne bodo opravljali predvsem dela pri pogozdovanju okoliških goličav, delali pa bodo tudi pri urejanju okolice akumulacije bližnje hidroelektrarne.
V imenu občanov in vodstva občinske skupščine je brigadirje pozdravil predsednik OK SZDL Tone Fišer, brigadirji pa so v svoji zaobljubi obljubili, da bodo vestno in prizadevno delali, krepili bratstvo in enotnost med jugoslovanskimi narodi in narodnostmi ter častno zastopali Kamnik, naše delovne ljudi in občane.
Slovesnega odhoda mladinske
delovne brigade Dr. Emil Orožen sta se poleg staršev in prijateljev brigadirjev udeležila tudi predsednik občinske skupščine Ivan Justinek in predsednik OK ZKS Lado Podbevšek. V programu je sodelovala tudi pihalna godba Solidarnost. Kot zanimivost moramo omeniti, da sta s kamniškimi brigadirji odpotovala tudi zamejski Koroški Slovenec in njegovi avstrijski prijatelj, ki želita navezati tesnejše stike S slovensko mladino
Iz Pirota se nam je že oglasil komandant brigade Drago Kranjec in sporočil, da so brigadirji srečno prispeli v Pirot, da imajo za seboj že prvi delovni dan, v. katerem so presegli normo za 60 odstotkov. I. KURET
Naslednja številka Kamniškega občana bo izšla v začetku septembra, zaradi počitnic tudi uredništvo do konca avgusta ne bo odprto. Prispevke ali obvestila lahko oddaste v nabiralnik. Prijetne počitnice tudi vsem bralcem.
Slovesnost ob krajevnem prazniku Šmartnega je bila v vasi Gradišče
Tri obeležja
Krajevna skupnost in organizacija ZZB Srednja vas sta v počastitev Dneva borca, 4. julija 1982 odkrili tri obeležja padlim borcem: v Srednji vasi Jožetu Matiju, na Lokah Janku Kodru in Lovru Koncilji ter v Vasenem Jožetu Cevcu.
Vsa tri mesta so intimno lepo izbrana pod obronki gozdov, v bližini, kjer se je po zaslugi izdajalcev zgodila tragedija. Kulturni program, ki ga je sestavljala in povezovala mladina in moški pevski zbor, ki je ob tej priliki pod vodstvom Franca Drolca prvič zapel, zaslužijo vse priznanje. Med kulturnim programom so aktivisti - očividci, kot so Micka Drolc, Ivan Mali in drugi v preprostih besedah pripovedovali zgodovino padlih. Končno je tovariš Ivan Mali vsa tri obeležja izročil v oskrbo mladinski organizaciji, katere predsednik se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo to njihova trajna skrb. Zaradi množične prisotnosti mladine jim to tudi verjamemo. Za skrbno opravljeno delo se jim je zahvalil tudi predsednik ZZB NOV občine Kamnik Janez Prezelj.
M. B.
PROGRAM
PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA OBČINE KAMNIK JULIJ 1982
Petek, 23. julija ob 19. uri
na Titovem trgu v Kamniku promenadni koncert godbe milice.
SOBOTA, 24. julija
ob 9. uri Slavnostna seja občinske skupščine v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra v Kamniku
ob 11. uri Odprtje svetovalno-prodajanega centra Eksperimentalne tkalnice Kamnik in odritje spominske plošče Mariji Veri na Titovem trgu 5 v Kamniku
ob 8. uri Teniško prvenstvo SR Slovenije za člane na teniškem igrišču v Kamniku
ob 9. uri Tradicionalni turnir trojk na območju SR Slovenije na
zunanjem odbojkarskem igrišču v Kamniku
ob 20. uri Tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku
NEDELJA, 25. julija
ob 8. uri Občinsko lovsko ekmovanje v streljanju na glinaste golobe pri lovski koči v Palovčah
ob 14. uri Proslava krajevnega praznika Srednja vas v Kulturnem domu TOREK, 27. julija
ob 9. uri Občinsko prvenstvo v kegljanju na kegljišču v Planinki v Kamniku • ČETRTEK, 29. julija
ob 18. uri Otvoritev razstave Slavonska Požega v besedi in
fotografiji v razstavišču Veronika v Kamniku
Z UDELEŽBO NA PRIREDITVAH POČASTIMO NAŠ
PRAZNIK
DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN SKUPŠČINA OBČINE KAMNIK
Kamniški brigadirji pred odhodom v Pirot
Spomini na partizanska leta v naših krajih
Spopad med Klancem in Zalogom
»A veš, od kdaj te poznam?«
»Ne vem.!« '
»Qd tistega dne pred skoraj štiridesetimi leti, ko ste se partizani spopadli s komendskimi žandar ji in Nemci na polju za Klancem. Tedaj sem bil star dvanajst let, a se tistega dne še tako dobro spomnim, kot bi bil včeraj!«
To je del pogovora, ki sta ga pred nekaj meseci imela Ciril Kos iz Klanca in Lovro Lukan iz Križa. Lovro mi je pogovor omenil, beseda je dala besedo in ker je omenjeni vojni dogodek izredno zanimiv, sva se zmenila, da ga bo natančneje opisal. Za to je bilo potrebno več časa, najbolje pa bi si bilo ogledati kraj boja in se tam pogovoriti. Lovro je bil za to.
Sklenila sva, da je neko nedeljo mahneva na polje za Klancem, obenem pa se ustaviva še pri Kosovih in vprašava Cirila, kako se dogodka spominja on.
Tako smo se vsi trije znašli ob obronkih gozda, potoka in ceste pod Zalogom. Pravzprav je od tu do Klanca prav toliko daleč, kot do Zaloga. Komaj sta Lovro in Ciril pričela s pripovedjo, se nam je pridružil še domačin Vrtnik iz Cerkljanske Dobrave, ki se je prav tedaj s kolesom peljal mimo in se spopada z žandarji in Nemci tudi dobro spominja.
Bilo je deževno nedeljsko popoldne, vendar ni Lovra prav nič motilo, da ne bi skoraj do metra natančno pokazal in opisal bitko za življenje, ki jo je kot štiriindvajsetleten fant bil s sovražniki.
Tudi Kosov Ciril je z Lovrovo pripovedjo vseskozi soglašal. Sam je spremljal boj z domačega kozolca, torej z vrta ob domači hiši, ki je od kraja takratnega voja oddaljena dobrih petsto metrov. Bil je pod streho, po zraku so švigale krogle, vendar se ni bal. Zanimalo ga je, kaj se bo zgodilo s partizani in kaj z Nemci.
Bilo pa je takole:
Lovro je bil tedaj komandir VOS skupine v Kamniku. Prav ta dan se je namenil iz Kamniške Bistrice na Komendsko Dobravo in kasneje na Viševico. Klicalo ga je delo, obenem pa si je hotel popraviti zob. Zobozdravstveno delo je na Viševi-ci opravljal dr. Tine Zaje, čeprav je bil splošni zdravnik.
S štirimi tovariši je potem iz Komendske Dobrave krenil proti Kuharjevemu borštu, ki leži med Žejami in Vodicami, tik ob polju, ki meji na vodiško stran. Imeli so nalogo, da trafikantu, ki bo ta dan pripeljal cigarete in tobak iz Kamnika v Vodice, odvzamejo pošiljko in jo odnesejo v par-
tizane. Šli so po krajih med vasmi, da v primeru srečanja z Nemci ne bi bili sokrivi vaščani kake . vasi.
Krenili so iz gozda in na polju med Klancem iz Zalogom stopili v razor na kraje zorane njive. Bili so že sredi njive, ki na spodnjem koncu meji na cesto, ko so se iz Zaloga pripeljali komendski žandarji. Bili so na kolesih, enajst jih je bilo.
Lovro je bil vodja partizanske skupine in je stopal na čelu. Vedel je, da je nenaden umik isto kot smrt, zato je tovarišem ukazal, naj gredo mirno za njim. Stopali so po razoru, po cesti pa so se proti'njim peljali žandarji.
Ob cesti so bili kupi gramoza. Nenadoma so žandarji poskakali s koles in se poskrili za gramozom. Tudi partizani so popadali po tleh in za trenutek počakali. Bilo jih je pet: mitraljezec Vinko Budva-Tiger (ob koncu istega leta je padel na Colu kot komandant bataljona), Lovro Lukan-Vinko, oborožen je bil z brzostrelko, mitraljezec Nace Martinjak-Bruno, njegov pomočnik Nace Hladnik-Marino in še nekdo iz Tunjic, za katerega se Lovro ne spominja imena.
Prav tega je Lovro takoj poslal nazaj, da bi jih kasneje z nasprotnega konca njive s strelom v zrak opozoril, če bi jih žandarji od daleč obkolje-vali.
Preostala četvorka se je med kraji plazila proti cesti. Na obeh straneh so padli prvi streli. Prva dva, Bruno in Marino, sta srečno prečkala cesto, Lovro in Tiger pa sta ju ščitila. Ko je bila prva dvojica na varnem in se je že približala gozdu na južni strani, je ščitila preostala dva, da sta prešla čez cesto.
Na drugi strani ceste je na mestu, kjer sta Obstala, teren nekaj nižji, toliko, da sta imela Lovro in Tiger zasilno kritje. Žandarji so streljali, vendar so imeli zelo nepripravno mesto. Lovro je rekel, da so krogle letele previsoko, ali pa so se na mestu pred njima zaletavale v zemljo in odbijale.
Mitraljezec Bruno in pomočnik Marino sta se od gozda umaknila proti potoku, tako kot so bili domenjeni, vendar sta imela smolo. Padla sta v vodo in zmočila orožje. Na daleč sta se pogovorila z Lovrom in Tigrom in se umaknila po potočni strugi. Presneto prav jima je prišla zavita potočna struga in nasploh valovit teren.
Na oseki pa sta ostala Lovro in Tiger. Prežala sta na žandarje, oni so vsak trenutek prežah nanju. Lorvo ni gledal samo proti njim, temveč, tudi okoli sebe. Zdelo se mu je, da se na njivi na nasprotni strani ceste, skoraj prav na mestu, od-
koder so s tovariši prišli pred kake pol ure, nekaj premika. Vendar ni mogel videti, kaj. Hip za tem pa je že videl. Bil je žandar.
Tovariš mu je naslonil mitraljezovo cev na ramo in mu rekel, naj se malo dvigne, da bo lahko spustil strele proti njivi, ko se bo žandar prevalil v naslednji razor. Lovro je privzdignil rame, vendar je skrbno pazil, da ne bi bil previsok in tako tarča žandarjev, ki so se bili za gramozdm na njuni strani ceste. Za večjo gotovost je iz brzostrelke spustil rafal proti njim.
Nedolgo zatem sta Lovro in njegov tovariš zagledala roko, ki je zakrilila po zraku. Trenutek zatem se je skušal žandar prevaliti čez kraj. Tiger je stisnil petelina in človek, v uniformi je obmiro-val.
Krogle so sikale na obeh straneh, za obronkom in za gramozom, vendar sta partizana vseskozi pazila tudi na premike na njivi. Še en žandar se je skušal premakniti čez kraj zemlje, vendar tudi ta zaman. Mitraljez je zopet zasikal in drugi vojak se ni več ganil.
Lovro pravi, da sam ne ve, kaj mu je bilo, da je pogledal za svoj hrbet. Na cesti, nedaleč od Klanca, so stali vojaški tovornjaki, široki obronek polja med cesto in gozdom pa je zajemala široka vrsta Nemcev, ki so malo pred tem pridrveli iz Kamnika. V razmaku kake štiri metre drug od drugega so korakali po blagem griču, ki se kmalu zatem začne spuščati proti potoku.
Na naspiotni strani potoka sta ležala Lovro in Tiger. Imela nista nobenega kritja. Za nemške vojake sta bila odlični tarči, saj sta bila tako rekoč pod njimi, na golem travniku.
Lovro se je v hipu znašel. Tukaj ni bilo več kaj čakati. Pograbila sta orožje in stekla proti potoku v smeri proti Nemcem, vendar Nemci tisto minuto niso streljali. Bali so se za žandarje, ki so bili vsaj prve trenutke le preblizu partizanov.
Lovro in Tiger sta dosegla potočno, strugo. Kmalu ju je pred streli zakrila od vseh strani. Naglo sta se umaknila in bila kmalu na mestu, kjer sta pred kako uro in pol s tovariši stopila na razorano njivo. Na njej sta ležala dva mrtva žan-darja.
Zalog ni bil več daleč. Nekajkrat sto metrov. V začetku vasi je bil ob poti navaljen velik kup hlodov. Lovro in Tiger sta imela za njimi odličen obrambni zid. Prislonila sta orožje in usekala proti gramoznim kupom. Za njimi je bilo še nekaj žandarjev, vendar so ti mislili, da so partizani pod njimi, v smeri proti potoku, zatorej so se skrivali v
smeri proti Zalogu. Odjeknil je rafal. Lovro je rekel, da si človek ne more misliti, kako hitro so se žandarji prevalili na nasprotno,stran kupov.
Lovro in Tiger sta bila zaposlena z žandarji in Nemci na polju in ob gozdu, ko jima je za hrbtom zaropotal avtomobil. Le malo je manjkalo, da ga nista v naglici preluknjala s streli, vendar sta še pravi čas spoznala, da je v njem mlekar iz Podgorja. Spravila sta ga na varno k bližnji hiši, saj bi bilo vsako nadaljevanje poti tudi zanj usodno.
Potem se je zgodilo še nekaj nepričakovanega. V smeri od Cerkelj se je udrla nepretrgana kolona nemških tovornjakov, polnih vojakov in orožja. Že so počili minometalci in bruhnili razstrelivo ob Knetovi hiši.
Partizana sta vedela, da tukaj nimata kaj iskati. Najhitreje se je bilo treba umakniti. Dobro je bilo, da so bile skoraj na dosegu roke hiše, sadna drevesa in varen gozd.
Lovro še danes pravi, da so skoraj do Dobrave letele granate za njima. Niti petdeset metrov vstran niso padale, saj so Nemci vedeli, kam se umikata, celo njuno hitrost so dovolj dobro spremljali.
Na polju med Klancem in Zalogom je stal top, ki so ga Nemci privlekli iz Kamnika. Tudi iz njega so streljali proti Zalogu in proti Dobravi.
Nemški vojaki iz postojanke v Kamniku so tisti dan brez uspeha zalezovali in napadali skupino partizanov na klanskem in zaloškem polju, prav tako so tudi Nemci, ki so šli hajkat gorenjski odred na Šenturško goro in slišali streljanje v Zalogu, sicer pridrveli tja, vendar ostali praznih rok.
Ta dan je pogorel Pušavčev pod v Zalogu. Lovro ne ve, ali se je vnel od granat, ali pa je bil namenoma požgan.
Nemci se niso dali tako hitro pomiriti. Skupaj so segnali del vasi, tisti del Založanov, ki so bili v bližnjem območju spopada, izmed njih pa so našteli dvajset ljudi in jih določili za talce. ,
Domačin, gostilničar Franc Boljka, je slednjič v Kamniku le uspel Nemcem dopovedati, da ti ljudje z dogodkom in ubitima žandarjema na polju nimajo nič skupnega.
Ljudje pa so bili kljub temu iz sebe. Pričakovali so, da bodo izseljeni. Tudi Kosov Ciril se tega prav dobro spomni. Rekel je, da so imeli doma rjuhe in drugo potrebno že pripravljeno za odhod, ker so bili prepričani, da jih bodo izselili. Pa do tega tedaj le ni prišlo.
CIRIL SIVEC
SZDL Duplica o dopolnitvah srednjeročnega plana
Dogovor o prednostnih nalogah
Krajevna organizacija SZDL na Duplici je v pripravah na javno razpravo o dopolnitvah srednjeročnega plana občine Kamnik 1981 - 1985 sklicala posvet vseh družbenopolitičnih organizacij in sveta KS.
V izredno živahni razpravi, ki bo dobila svoj zaključek na zboru občanov, so udeleženci govorili o stabilizacijskih usmeritvah v
naši občini in v krajevni skupnosti. Menili so, da morajo tako usmeritev odražati zlasti dopolnitve srednjeročnega družbenega plana naše občine za obdobje 1981 - 1985,
Med najpomembnejšimi nalogami je skrb za ohranitev obsega proizvodnje in za večji izvoz. Posebno pozornost bo treba nameniti problemu zaposlovanja mla-
Zgled, vreden posnemanja
Zgodilo se je, da nam je naš vedno razposajeni in igrivi trimesečni nemški ovčar na hitro zbolel. Zaskrbelo nas je zanj, saj smo se ga dodobra navadili in je postal že skoraj družinski član. Predvsem petletni hčerki je bil nemalokrat partner pri igri. Po priporoi.Au kmeta, da diplomiranega veterinarja Alojza Pelca dobro pozna, se je mož z bolnim psom napotil na njegov dom in dr. Pele je bil takoj pripravljen pomagati. Psa so odpeljali v veterinarski zavod, kjer je dr. ugotovil, da ima naš kuža nevarno virusno infekcijo prebavil. In tako mu je pet dni, dan za dnem, izven svojega delovnega časa, dajal infuzijo. Nikoli ni bil nejevoljen, psu se je posvečal z vso prizadevnostjo in vztrajnostjo in prepričam smo, da ima mnogo zaslug zato, da nam pes ni poginil.
Ko smo ga tako opazovali pri njegovem delu, smo si mislili, da bi si marsikateri pacient zaželel tako požrtvovalnega zdravnika, prepričani smo, da dr. Pele opravlja svoj poklic z veliko ljubeznijo in da je prav tu ključ njegovega uspeha. Če temu dodamo še dejstvo, da ima oporo tudi v svojih sodelavcih, prvi večer mu je pri diagnozi pomagal tudi dr. Glavač, potem sklepamo, da je delo kamniških veterinarjev zares zgledno.
N. Ž.
+*+0**4m++++*+++*++*+++++*+**++* 4444**+++**+*+*4+4 :
dine, ki prihaja iz šol. Hitreje kot doslej bo treba zmanjševati pogodbeno in honorarno delo in nadure, s čimer bi dobili prosta delovna mesta za nove delavce.
Največ razprave je bilo namenjene predlogom, kako rešiti vprašanje dograditve osnovne šole na Duplici. V prihodnjem šolskem letu bodo zaradi pomanjkanja prostora vsi oddelki šli na dvoizmenski pouk. To pomeni, da ne bo prostora za podaljšano bivanje, čeprav je že sedaj zanj že prek 50 novih intere-
sentov. Letos bo v prvi razred prišlo toliko učencev, da bodo imeli kar pet prvih oddelkov. Zato bi bilo treba temeljito preučiti predlog, da se osnovna šola na Duplici ne bo dogradila v tem srednjeročnem obdobju. Če take možnosti nikakor ne bi bilo mogoče zagotoviti, potem, menijo člani SZDL na Duplici, bi bilo treba bolj dosledno spoštovati dogovor ob sprejetju zazidalnega načrta za Bakovnik. Takrat je bilo sprejeto stališče KS Duplica, da se morajo vzporedno z izgrad-
njo stanovanjskega naselja graditi tudi ostali objekti (šola, vrtec, igrišča, servisne dejavnosti itd.). To pa pomeni, da je treba gradnjo stanovanjskih blokov, še posebej pa prodajo stanovanj za trg, nekoliko odložiti, ker bodo sicer v krajevni skupnosti nastali veliki problemi in pritiski novih krajanov za gradnjo spremljajočih objektov, ki pa jim ne bo mogoče zadostiti.
Med občani je veliko govora tudi o uresničevanju programa krajevnega  samoprispevka, še
posebej o tistem delu, ki obravnava gradnjo zdravstvenega doma. Menijo, da je treba, upoštevajoč . možnosti, čimprej najti najbolj ustrezno rešitev, da bi izboljšali pogoje dela zdravstvenega doma in da bi s krajevnim samoprispevkom zbrana sredstva čimbolj koristno uporabili. Ali je taka rešitev etapna gradnja ali kaka druga oblika povečanja prostorov zdravstvene službe, naj čimprej povedo strokovnjaki.. Čakati ne smemo več.
F. S.
Pred stoletnico Gasilskega društva Kamnik
Gasilsko društvo Kamnik je bilo ustanovljeno 14. avgusta 1882 v prostorih takratne mestne občine Kamnik. Med ustanovitelje štejemo poleg takratnih občinskih mož še Jožeta Močnika, lekarnarja; Franca Fišerja, gostilničarja, Jožeta, Fajdiga, trgovca; Julija Stareta, tovarnarja; Alojzija Vremšaka, občinskega tajnika in druge.
Ob ustanovitvi se je društvo imenovalo prostovljna požarna obramba v Kamniku. Ob vsestranski podpori občine, mestne korporacije in meščanov se je društvo hitro razvijalo in krepilo. Uspehi pri gašenju in reševanju niso izostali. Za svoje uspešno delo so prejeli številne pohvale. Lfeta 1902 so odprli gasilski dom, ki so ga predelali iz poštnega hleva. Ta dom je s prizidkom še danes v uporabi. Seveda je dom že davno premajhen, a možnosti za povečave ni. Gasilci si vsa povojna leta prizadevajo ta problem rešiti. Po dolgoletnih pripravah in številnih zaprekah bodo ob svoji stoletnici le zastavili prvo lopato in vzidali temeljni kamen za novi dom. Bilo je že več negodovanja, ne le s strani gasilcev, temveč od delovnih organizacij, ki že več let oddvajajo svoje prispevke za to gradnjo. Vendar prek predpisov in stabilizacije ne gre. Šele 23. junija 1982 je komisija za odobritev negospodarskih investicij pri izvršnem svetu SRS le dala svoj pristanek za pričetek te res potrebne gradnje'. Gradnja je kot dom »Varnosti in zaščite« predvidena v treh etapah: prvi gasilski del, drugi za postajo MILICE in tretji za civilno zaščito in teritorialno obrambo. Lokacija je določena ob Steletovi cesti za garažami VIATORJA. S to
gradnjo se bo občutno dvignila požarna kakor tudi ostala varnost v občini.
Kamniški gasilci nameravajo praznovati svoj stoti jubilej točno na obletnico ustanovitve. Tako bo 13. avgusta, velika praktična vaja v Kamniku, v soboto 14. avgusta, bo razstava orodja, vozil in opreme ter slikovnega materiala v gasilskem domu. V nedeljo, 15. avgusta, bo bo 10. uri slavnostna seja v dvorani nad kavarno, popoldne ob 14. uri pa pričetek parade po mestu. Sledila bo proslava 100-letnice društva na Trgu z razvitjem mladinskega prapora.
Pri tej proslavi bo sodelovalo pevsko društvo LIRA, ki je bilo ustanovljeno isto leto, tri mesece kasneje. Njeni ustanovitelji so bili isti, kot pri gasilcih. Torej bodo gasilci in pevci letos skupaj praznovali 100-letnico svojega plodnega dela. Obe društvi sta vsa leta predstavljali skupaj z narodno čitalnico steber slovenstva in narodne zavesti v takratnem Kamniku.' ■
Ob 100-letnici bo društvo izdalo obširno kroniko dela, reševanja, gašenja ter doživljajev. V njej pa bo še kratek opis dela vseh gasilskih društev v občini, opisano bo delo kamniške gasilske župe in občinske gasilske zveze. Vsak bralec bo našel kaj zanimivega iz pretekle in polpretekle dobe v Kamniku in okolici.
Pričakujemo, da bodo vsi Kamničani po svojih močeh sodelovali pri proslavah ter tako dali priznanje gasilcem in pevcem za njihovo prostovoljno in požrtvovalno delo v prid ljudstvu v preteklih sto letih.
JOŽE BERLEC
Moje prvo potovanje s folklorno skupino Kamniška Bistrica
Zaradi temeljitih priprav smo pozabili na čas in še kako hitro je prišla ura odhoda. Zapeli smo še pesem: »Oj zdaj gremo, oj "zdaj gremo, nazaj še pridemo...«, in že smo se odpeljali novim doživetjem naproti.
Z mešanimi občutki sem se podala na pot, saj nisem vedela, kako se bom vključila v družbo, kajti to je bilo moje prvo večje potovanje s to folklorno skupino. Že po krajšem času pa sem spoznala, da so vsi dvomi odveč, saj se je v avtobusu razvilo prijetno vzdušje, ki se je nadaljevalo vse do naše vrnitve.
Potovali smo vso noč in druge-
ga za drugim nas je premagal spanec. Zjutraj smo bili že nekaj kilometrov pred Nurnbergom, kjer smo pozajtrkovali. Dopoldne smo si ogledali zanimivi Niirnberg, nato pa smo nadaljevali našo pot ob dolini Rena. To je ena najlepših pokrajin Nemčije, saj je ob obeh strmih bregovih Rena vse polno gradov, obdanih z vinogradi. Strmeli smo v skrbno obdelane, na prvi pogled neplodne strmine, saj česa takega pri nas ne vidimo niti v ravnini. Čeprav nam vreme med potovanjem ni bilo naklonjeno, se je vsaj to popoldne nekoliko pokazalo sonce in tedaj smo popolnoma razumeli, zakaj so Nemci po-
Fijn concert van Ulvete-Amudaikoor
Door Jose Gruvvel
ULFT-De Ulvete-Amudai familie viert deze dagei haar 25-jarig bestaan. Met de komst van de Joegosla vische partnervereniging Ksamnisca-Bistrica afgelo pen vrijdag, namen de festivitelten voor volksdans vrienden en liefhebbers van folklore een aanvang.
de Mast niet achter bleef be vrezen de fantasierijke cho reochrafieen en stijlvoll uitvoeringen van „Jame Last op klompen", de „Dan America" en met name d serie „Servische dansen".
Hoogtepunt van dit weer-zien was het vriendschaps-concert op eerste Paasdag in de uitverkochte Smelkroes waar de Joegoslavische gas--ten, gekleed in perfecte Slo-veense kostuums uit de ber-gen, een drietal choreogra-
-*...»----
O obisku naše folklorne skupine so poročali tudi v časopisih
nosni na to dolino prav tako, kot Slovenci na Bled z okolico. In tudi zakaj je eden največjih nemških pesnikov, Goethe, opeval v svojih pesmih to čudovito pokrajino. Ker pa nismo imeli na voljo mnogo časa, smo dolino še v istem popoldnevu pustili za seboj in zvečer prispeli v Koln, kjer smo tudi prenočili. Iz avtobusa smo imeli prelep razgled na eno največjih znamenitosti Evrope, na veličastno katedralo. Mnoge med nami je premamila lepota in že isti večer smo si tudi pobliže ogledali to čudovito stvaritev preteklosti, ki se je, osvetljena z lučmi, mogočno dvigala pod nebo. Nekatere izmed naše družbe pa je le preveč utrudila dolga vožnja in ogledali so si jo naslednje jutro, saj srno bili že blizu cilju in nam ni bilo treba takoj nadaljevati poti. Nekaj kilometrov pred nizozemsko mejo smo si pripravili kosilo in se nekoliko uredili, saj pred tem verjetno nismo bili videti najbolje urejeni.
Pozno popoldne smo dosegli cilj našega potovanja - prispeli smo v Ulft. Verjetno ne bomo kmalu pozabili prisrčnega sprejema, ki smo ga bili deležni ta večer. Nekateri so se med sabo že poznali in tako je bilo ponovno sindenje toliko prisrčnejše. Tudi ostali smo kaj hitro navezali prijateljske stike z našimi gostitelji in se po krajšem klepetu namestili pri družinah. S širokosrč-nostjo in gostoljubnostjo, ki je lastna le redkim ljudem, so nam vsezkozi nudili ugodje, o katerem smo mnogi do tedaj le redko slišali, še redkeje pa ga uživali. Po dolgem času smo se to noč spet dodobra odpočili in se naslednje jutro odpravili v Gen-dringen na uradni sprejem. Po uvodnih pozdravih z ene in druge strani smo pripravili kratek nastop, nato pa smo se vrnili nazaj
v Ulft, kjer je bil popoldne sprevod po ulicah. Skupaj z njihovo folklorno skupino »Ulvete amuadi« smo nastopili na trgu de Blenk, kjer smo bili zopet deležni toplih pozdravov domačinov1. Pozno popoldne smo se skupaj z domačim društvom pripravljali za osrednjo slovesnost, večer pa smo preživeli z našimi gostitelji po domovih. Če nam je morda prvi dan jezik delal še nekoliko preglavic, smo se sedaj že kar dobro sporazumeli. Sama sem * teh pogovorih izvedela mnogo zanimivosti o njihovi deželi, načinu življenja, pa o zgodovini, ki me zanima, in ure so minevale tako hitro, kot se sicer le redko zgodi.
Kljub slabemu vremenu smo se naslednje jutro odpravili na sprehod v bližnji gozd Engber-gen, kjer je mnogo živali, ki se sprehajajo prosto. Dež nam je nekoliko skrajšal sprehod, sicer pa smo se morali pripraviti na večerni koncert, osrednjo prireditev. Potrudili smo se in z dobrim nastopom skušali poplačati pozorno spremljanje številnih gledalcev; njihov aplavz je bila tudi največja zahvala za naš trud. Spored smo zaključili s skupnim nastopom naše pesmi »Jugoslavija« in pa s pesmijo: »Mi se imamo radi«, pri čemer je sodelovala
Iz doma upokojencev
Obisk doma na Bokalcah
Na skrajnem robu Ljubljane, v zatišju mirnega gozdička, smo zagledali povečani Dom na Bokalcah, katerega osrednja hiša je bila dograjena po vojni. - Novi prizidek, ki se odlikuje po funkcionalnosti, je bil dokončan v začetku leta 1980.
Z razgibanim pročeljem, z balkoni ter kombinacijo barv se je zlil z okoljem in razbil monotonost dosedanjega objekta. V romantični okolici Brda nas je dom kar pritegnil, posebno zaradi povezanosti obeh traktov z visečim hodnikom, ki je prav mikavna posebnost.
Iz našega Doma smo se odpeljali v dveh skupinah na ogled razstave ročnih del, ki so jo tam priredili. Bili smo prijetno sprejeti, socialna delavka Alenka pa nas je popeljala po razstavi. Pestra in zanimiva je bila, videli smo veliko lepih ročnih del, ma-krame, nekaj volnenih izdelkov in največ vezenin z zanimivimi vbodi, živalice - igrače in še kaj. Po navedenih podatkih smo ugotovili, da so delale le ženske, moški so bili z izdelki v manjšini.
Na terasi smo bili gostoljubno postrežem. Nagovorila nas je oskrbovanka Kristina" Brovet, z željo da bi se ob obisku dobro počutili.
Potem je na naša vprašanja še rada odgovorila. Povedala je, da je v domu kar 464 oseb, v novem prizidku so pokretnejši in jih je
180, živijo v eno in dvoposteljnih sobah z balkoni. V starem delu doma, dolgi resni hiši, so tri, štiri in petposteljne sobe; tretje nadstropje je odrejeno za stalno ležeče s posebno nego. Imajo dve i stalni zdravnici, štiri višje medicinske sestre, bolničarke in veliko strežnic. Imajo tudi lastno manjšo ekonomijo, torej lastne pridelke, redijo 40 prašičev.
Sledil je ogled prostorov ter pogovor z oskrbovankami. Vese-
le so svojih »kotičkov«, ki si jih deloma po svoje uredijo in polepšajo s cvetjem. Barva pohištva, čeprav sodobna, učinkuje masivno in temno. Predvsem pa jim veliko pomeni lepa okolica, z zelenjem in gozdom, o čemer smo se prepričali tudi mi. To jim je prava dragocenost.
Za slovo smo se s prijaznimi gostitelji še fotografirali in se poslovili z željo, da se še kdaj sre-
Čam° M. LAVRIČ
vsa dvorana. Tudi sicer smo to pesem najpogosteje prepevali, saj so se naši nizozemski prijatelji že na obisku pri nas naučili besedila.
Naš obisk se je že nagibal h koncu in ostal nam je le še en dan. Preživeli smo ga v Arnhe-mu, nekakšnem središču te pokrajine. Tudi tu smo dopoldne pripravili nastop, nato pa smo odšli še v muzej, kjer so shranjene vse glavne znamenitosti dežele. Po krajšem nastopu smo si ga tudi podrobneje ogledali. Še najzanimivejši je bil muzej narodnih noš z vseh pokrajin Nizozemske, saj te še kako zgovorno pričajo o zgodovini in razvoju dežele. Naši gostitelji so nam z veseljem razlagali vse to in verjetno bi se zadržali precej časa, če nas ne bi ura neusmiljeno preganjala. Pri-
praviti smo se morali za odhod. Povabili so nas še na skupno večerjo, ki je imela za mnoge izmed nas grenak priokus, saj nas je do slovesa ločila le že ura. Ko so nam podarili še čudovita darila -njihovo ročno delo, skoraj nihče ni mogel skriti solza. Še težje pa je bilo slovo od družin, vsaka beseda je bila v Con trenutku popolnoma odveč. V teh dneh smo postali eno in niti drugačen jezik niti velika razdalja nista predstavljala nikakršne ovite. V grlih nam je zamrla pesem, s katero smo začeli naše potovanje in že smo zapustiti čudovito dežela
Sicer pa: »človek patine po svetu, da bi našel, kar potrebuje, in se vrača domov, da to najde...« -in te našel nas je spremljala tudi na poti domov...
HELENA
Na Titovem grobu
Rastemo pod Titovo zastavo - geslo 12. jugoslovanskih pionirskih iger. Mentorji in učenci iz vse Jugoslavije smo pošiljali svoje izdelke v Beograd: Okorne, literarne, filmske in fotografije. Letošnji natečaj je bil posvečen dvajseti obletnici muzeja 25. maj in štirideseti obletnici Zveze pionirjev Jugoslavije.
Tudi mi smo poslali svoje izdelke, in sicer najboljše likovne, med njimi tudi mojo grafiko, poleg nje pa še grafike mojih sošolcev Jožeta in Romane Košir ter Vide Pibernik.
Mentorica Stana Pibernik in sovrstniki likovniki so me izbrali za delegacijo slovenskih pionirjev, ki se je pridružila delegacijam pionirjev iz ostalih republik in pokrajin.
Na dan mladosti je tako petinsedemdeset pionirjev iz vse Jugoslavije odšlo na pohod po krajih v Hrvatskem Zagorju, kjer je tovariš Tito rastel in delal. Stubica z znamenito lipo in Gub-čevo rojstno hišo, z veličastnim spomenikom-voditelju upornih kmetov in muzejem kmečkih uporov, Zabok, Krapina z jamskim človekom in muzejem hrvatskih herojev, grad Trakoščan, pa Kumrovec s Titovo rojstno hišo in spominskim domom mladih, z osnovno šolo, ki jo je obiskoval naš maršal; znamenitosti, ki so v meni pustile globoke sledi. Želela sem si le, da bi bili z mano vsi sošolci, da bi skupaj z mano doživljali lepoto in srečo, da bi skupaj znova in znova prisegali zvestobo tovarišu Titu, vsem našim borcem, zvestobo domovini...
Vsi smo nestrpno čakali, kdaj bo naša kolona zavila proti hiši, v kateri počiva naš dragi tovariš Tito, utrujen od dolge in težke poti, ki jo je prestajal v boju za mir in enakopravnost. Po belih stopnicah smo se mimo dolge vrste čakajočih množic podali do hiše cvetja. Občudovali smo vrt, v katerem se košatijo lepa drevesa in mogočni pavi. Trije predstavniki našega pohoda
bratstva in enotnosti so položili venec na Titov grob v imenu vseh jugoslovanskih pionirjev. Med enominutnim molkom sem se spommSa besed ženice iz Ljubljane, s katero sva se s prijateljico Katarino slučajno srečali, ko sva čakali na odhod, naj v njenem imenu položiva roko na Titov grob. Žal njene žetjejusem mogla čisto uresničiti, a položila sem jo v nusBs, saj sem vedela, koliko je tej ženici Tko pomenil. Ozrla sem se po dvorani in videla vse polno rož, pogledala sem po prijateljih; vsi smo molčali. Niti ena beseda ni prišla nikomur iz ust. Sms je govorilo... Kako srečni smo, da smo te lahko obiskali, dragi Tito... Vem, tesno bi nas stisnil k sebi, nas najmlajše... Tako si vedno storil... Zdaj pa nas objema, nas združuje tvoja miseL tvoje natočilo, da se moramo učiti, da bomo postali dobri delavci.
Ponosni smo se vračali iz hiše cvetja, ponosni na vse, kar je storil za nas tovariš Tito, in zvesti njegovemu naročilu.
V muzeju 25. maj smo si ogledah" razstavo naših nagrajenih izdelkov. Med njimi sem opazila tudi grafiko mojega sošolca Pavla Pibemika in bila ravno tako ponosna, kot če bina njenem mestu visela moja.
Ogledali smo si tudi darila, poklonjena tovarišu Titu, lokalne in zvezne štafete, prinesene ljubljenemu predsedniku.
Na večer dneva mladosti smo se pridružili množici gledalcev na stadionu JLA in gledali telovadno akademijo. Kar nisem mogla verjeti svojim očem, saj navadno gledam prireditev le po televiziji.
Domov sem se vračala polna lepih vtisov. Rada bi se še kdaj srečala s prijatelji, ki sem jih spoznala na 25. pohodu pionirjev, imenovanem po Titovem rojstnem kraju.
IRENA BENDA, 7. b O. Š. Komenda-Moste
Izlet Utokovih upokojencev
Prišlo je vabilo sindikata Tovarne usnja v Kamniku, da prireja izlet za upokojence Uroka na Gorenjsko. No vidiš, sem si rekel, niso nas pozabili! Kako prijeten občutek!
Sonce je že prijetno grelo, ko smo se 2. junija pričeli zbirati pred »našo« tovarno. Kar lepo število se nas je nabralo, no pa saj sta bila na razpolago dva avtobusa, ki sta nas ob 7. uri odpeljala proti naši lepi Gorenjski. Direktor Hafner nam je po prisrčni dobrodošlici med vožnjo na kratko orisal, kaj je novega v tovarni, s kakšnimi težavami se ubadajo, predvsem s surovinami, in tudi pri prodaji izdelkov. Med drugim smo zvedeli, da ima
UTOK že 11 lastnih prodajaln po večjih mestih v državi.
Med tem smo se že vozili mimo Kranja, Radovljice in Vrbe, rojstnega kraja našega velikega pesnika Prešerna. Že od daleč je opaziti rjavkasto rumen blok, ki visi nad Jesenicami, in ki pušča svoje sledove tudi na hišnih fasadah. V vasi Dovje, kjer je živel »Triglavski župnik« Jakob Aljaž, smo zavili v Mojstrano in naprej mimo slapa Peričnik do Aljaževega doma v Vratih. Ko smo stopili iz avtobusa, nas je objel prijeten, precej oster gorski zrak. Ko smo si pretegnili naše stare kosti, smo si ogledali čisto od blizu severno steno Triglava. Sneg je bil skoraj na dosegu ro-
ke. Skoraj neverjetno, da v dobri uri in pol vožnje prideš iz doline, kjer se na sončni pripeki suši seno v planinski svet z ogromnimi zaplatami snega. Po polurnem počitku, kozarcu pijače in kavici, smo zopet sedli v avtobuse in se ob povratku za pol ure ustavili pri slapu Peričnik. Slap smo si tudi od'blizu ogledali, čudeč se, od kod neki take količine vode sredi samega skalovja.
Nadaljevajj smo do Kranjske gore, kjer srno se zopet izkrcali ter sprehodili do prekrasnega jezera pod Vršičem, v bližini hotela Erika. Kranjska gora ima že kar precej turistov, saj smo napoti k jezercu in nazaj srečevali gruče tujcev, v glavnem starejše ljudi.
Nato smo se odpeljali v Gozd Martuljk, kjer nas je pričakal tovariš Smolnikar, ki nas je pospremil po ozki gozdni poti na jaso sredi gozda, kjer so nam vrli sindikalisti priredili pravo gostijo. Oh, kako se je prilegel kozarec hladne pijače. Potem pa razne dobrote z ražnja.
Šele sedaj smo našli toliko časa, da smo si malo ogledali drug drugega. Eden toži nad naduho, drugega daje srce, spet drugi se kar smehlja, iz rdečih lic se mu vidi, da je še kar kampeljc, vsi pa ugotavljamo, da nam leta neizprosno bežijo! Ženske nabirajo šmarnice, moški ob kozarčku obujamo spomine, ko smo bili še »kerljci«. Iz male gruče se oglasi
petje, počasi se gruča veča, in že prepeva ogromen zbor brez dirigenta.
Ko smo ugotavljali, kdo od upokojencev se zaradi bolezni ni mogel udeležiti izleta, je tov. Smolnikar predlagal, da bi bolne tovariše obiskali, sindikalna organizacija pa bi se jih spomnila s kakim darilom. Zelo lepo!
V imenu vseh upokojencev-udeležencev prijetnega izleta v najlepši del naše domovine, se zahvaljujem družbenopolitičnim organizacijam Utoka, posebno • sindikalni organizaciji, direktorju Horstu Hafnerju in vsem, ki so nam omogočili tako prijetno srečanje in utrdili v nas zavest, da nismo pozabljeni! Prisrčna hvala!
Upokojenec K. I.
POROČILO
O IZVAJANJU SPREJETEGA PROGRAMA INTERESNE SKUPNOSTI RTC VELIKA PLANINA V LETU 1981
I. FINANČNO POSLOVANJE
1. S sklepi delavskih svetov Izvršnih svetov Skupščin občin je bilo evidentiranih sredstev za sprejeti program interesne skupnosti RTC Velika planina
za leto 1980 4,146.000,00 din
za leto 1981 3,744,500,00 din
SKUPAJ: 7,890.500,00 din
2. Zbranih sredstev
v letu 1980 3,090,629,00 din
v letu 1981 4,150,500,00 din
SKUPAJ: 7,241.129,00 din
3. Porabljenih sredstev
v letu 1980 1,752.468,70 din
vletul981 4,740.075,50 din
SKUPAJ: 6,492,544,20 din
od tega za:
a) sanacijo žičniškega sistema, gostinskih obratov, ureditev smučarske proge in
traktorske.poti 4,290,818,35 din
b) sofinanciranje ceste
Kranjski rak-Rakova raven-Kisovec 2,110.224,45 din
c) ostalo (pregled periodičnega obračuna TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik, koledar ZVUTS, objava statuta, delo
komisije in izvršnega odbora) 91.501,40 din
4. Saldo 31. 12. 1981 1,048.584,80 din
(razlika je v prispevku ŽG Ljubljana za cesto v višini 300.000,00 din)
5. Obveznost članic 649.371,00 din Za program interesne skupnosti za leto 1980 še niso prejeli
nakazil iz HELIOS Domžale, SCT TOZD Družbeni standard, ustanovni član, se še ni opredelil za program interesne skupnosti za leto 1980, niti ne za leto 1981.
Od članic pričakujemo sklepe o združitvi sredstev v interesno skupnost za program za leto 1981 iz naslednjih OZD:
1. ABC Pomurka, TP Kočna Kamnik '
2. Donit, TOZD Trival
3. Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Komunalne grad-, nje
4. MS ZSS Ljubljanske regije
5. PD Črnuče
6. SCT, TOZD Družbeni standard 1
7. Titan Kamnik
Po sklepih organov upravljanja še nismo prejeli nakazila iz:
1. Donit, TOZD Kemostik
2. Utok Kamnik t
Prispevek skupščin občin ljubljanske regije:
1. Skupščina mesta Ljubljana 10.000,00 din
2. SO Ljublja/ia Vič-Rudnik 490.000,00 din
3. SO Ljubljana Šiška 500.000,00 din
4. SO Ljubljana Bežigrad ' 500.000,00 din
5. SO Ljubljana Center 500.000,00 din III. REALIZACIJA PROGRAMA INTERESNE SKUPNOSTI RTC VELIKA PLANINA ZA LETO 1981
Na osnovi sprejetega programa in združenih sredstev članic interesna skupnosti RTC Velika planina (SaS o združevanju sredstev za sprejeti program interesne skupnosti RTC Velika planina za leto 1981) je bila realizacija naslednja:
1. Noveladja urbanističnega načrta Velike planine Komisija za pripravo izhodišč novelacije urbanističnega načrta
pri interesni skupnosti RTC Velika planina je pripravila izhodišča nadaljnjega ravzoja RTC Velika planina, jih posredovala skupščini interesne skupnosti v obravnavo in sprejem. Sprejeta izhodišča so bila posredovana komisiji za urbanizem pri IS SO Kamnik in na Izvršni svet SO Kamnik. Komisija za urbanizem je v aprilu 1981 sprejela sklep, da je potrebno predlagana izhodišča strokovno obdelati, kar naj stori Ljubljanski urbanistični zavod.
V razgovoru s predstavnikom LUZ-a je bila s strani Izvršnega sveta dana pobuda, naj interesna skupnost naroči LUZ-u smernice za novelacijo urbanističnega načrta, jih uskladi s SOZD Integral in usklajene posreduje komisiji za urbanizem in Izvršnemu svetu. Na tej osnovi naj bi SO Kamnik naročila novelacijo urbanističnega načrta Velike planine. SOZD Integral se v svojih planskih dokumentih ni opredelil do nadaljnjega razvoja Velike planine, zato je bilo ob nerešenemu problemu nosilca turistične ponudbe v občini Kamnik novelacijo v. letu 1981 nemogoče realizirati.
2. Varnostni sistem na nihalki
Prizadevanja za zamenjavo varnostnega sistema so se pričela v januarju 1981 na sestanku z republiškimi inšpektorji za žičnice, z IMP IN ISKRO ter ob prisotnosti predstavnikov DO Golfturist in TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik. Ko je bilo ugotovljeno, da domači proizvajalci tovrstne opreme ne morejo izdelati, se je pričel postopek za pridobitev ustreznih dovoljenj za uvoz varnostnega sistema.
Po izrednih prizadevanjih predsednika skupščine interesne skupnosti, tov. Albina Vengusta, je bil uvoz odobren v oktobru 1981. V dogovoru z inšpektorji za žičnice so bile v novembru, v mrtvi sezoni, odpravljene pomanjkljivosti na nihalni žičnici in je sistem nemoteno začel obratovati v začetku decembra.
Montaža novega varnostnega sistema se je pričela .15. 2. 1982 in je trajala do 23. 3. 1982. Že v januarju 1981 je bil sprejet tudi dogovor, da DO Golfturist in TOZD gostinstvo in žičnice Kamnik skupaj z inšpektorji za žičnice strokovno opredelijo vlaganja v nihalno žičnico, da bodo pomanjkljivosti pravočasno odpravljene in da v sezonah ne bo zastojev pri prevozih z nihalko.
3. Gradnja ceste Kranjski rak-Rakova raven-Kisovec in Rakova raven-Police
Cesta Kranjski rak-Rakova raven, dolžina 2.600 m, je bila zgrajena konec novembra 1981. Investitor in izvajalec del je bil GG Ljubljana, cesto pa sta do 1/3 financirala GG Nazarje in Interesna skupnost RTC Velika planina.
V novembru je bilo pridobljeno, na podlagi projektne dokumentacije, ustrezno dovoljenje za nadaljevanje gradnje ceste od Rakove ravni do Kisovca in po sklepu Izvršnega odbora interesne
skupnosti naročena projektna dokumentacija za gradnjo ceste Rakova raven- Police. ' 4. Rekonstrukcija sedežnice Šimnovec-Gradišče
V začetku avgusta je SOZD Integral naročil Doppelmayer-ju (izdelovalcu žičniških naprav) projekt rekonstrukcije sedežnice v treh variantah. Dve varianti sta na obstoječi lokaciji (ena enose-dežnica s kapaciteto 720 oseb na uro, druga dvosedežnica s kapaciteto 1200 oseb na uro ob hitrosti 2,2-2,4 m/sek) in tretja na novi lokaciji (spodnja postaja pri penzionu Šimnovec).
Projekti so bili izdelani v roku, konec septembra, in ob vlaganjih od 20-30 milj. din pomenijo dolgoročno rešitev povezave od zg. postaje nihalke do Želenega robu (obstoječa sedežnica obratuje od 1964 leta dalje in je dotrajana).
S.l.'rejanje smučarske proge in izgradnja traktorske poti
V letu 1981, v jeseni - se je pričela vršiti zatravitev smučarske proge Zeleni rob - Šimnovec in izgradnja traktorske poti Šimno-vec-Zeleni rob, Dela na smučarski progi in traktorski poti bodo predvidoma končana spomladi 1982.
6. Elektrifikacija Velike planine Elektro Ljubljana - okolica Je bil naročen projekt elektrifikacije Velike planine in bo po zagotovilih dokončan v letu 1982.
7. Projekti
Projekti za: preureditev penziona Šimnovec, gostišča Zeleni rob, brunarice v Tihi dolini in projekt za zajetje vode na Konšci za potrebe penziona Šimnovec so bili v juliju s strani SQZD Integral naročeni arh. Kopaču. Glede ha poznan interes SOZD Integral za vlaganja v RTC Velika planina, projektant navedenih projektov še ni pričel izdelovati.
8. Prestavitev Furmana
Po programu interesne skupnosti bo vlečnica Purman v letu 1982 prestavljena na novo lokacijo, V preteklem letu se je Izvršni odbor odločil za lokacijo Koritni vrh in na podlagi sklepa Izvršnega odbora interesne skupnosti naročil lokacijsko dokumentacijo za prestavitev vlečnice Purman na Koritni vrh. III. IZVAJANJE SANACIJE TOZD GOSTINSTVO IN ŽIČNICE KAMNIK
Zaradi nekajletnega slabega gospodarjenja TOZD Gostinstvo in žičnice je v teh dveh letih interesna skupnost deloma odstopila od načel, sprejetih na ustanovni skupščini, in se intenzivno vklju-
DELEGATSKA
PRILOGA
gradivo pripravlja INDOK SLUŽBA Skupščine občine Kamnik tel.: 831-311
čila tudi v saniranje obstoječega stanja. To pa pomeni, da je poleg oddajanja del tej TOZD pri urejanju smučišč in poti, interesna skupnost financirala tudi vzdrževanje obstoječih osnovnih sredstev (popravilo gondol, nabava rezervnih delov, popravilo žičnic in vlečnic ter gostišč).
Ko je bila na izvršnem odboru interesne skupnosti sprejeta odločitev, da se interesna skupnost vključi v saniranje gospodarjenja TOZD Gostinstvo in žičnice je interesna skupnost skupaj s TOZD Integral, kot širšo asociacijo združenega dela, in drugimi sprejela Samoupravni sporazum o sanaciji TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik. Pri tem so bila sprejeta naslednja izhodišča:
1. Samoupravni sporazum sprejemamo z.namenom kratkoročne sanacije TOZD Gostinstvo in žičnice, za dolgoročno nastopanje na Veliki planini pa bo SOZD Integral, kot nosilec razvoja gostinstva in žičničarstva, pripravil program, ki mora vsebovati ureditev:
- sistema, s katerim sedaj upravlja TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik (gondolska žičnica, sedežnica, smučarske vlečnice in gondolskih obratov)
- razvoj novega centra ob cesti, ki jo interesna skupnost gradi skupaj z Gozdnim gospodarstvom in povezavo z Veliko planino (gostišča, žičnice, parkirišča)
- razvoj Kisovca kot samostojnega centra.
Interesna skupnost je ta izhodišča že opredelila v predlogu za novelacijo urbanističnega načrta Velike planine, venrjar SOZD Integral na osnovi tega programa svojega nastopanja na Veliki planini še ni opredelil.
2. Za tekoče saniranje poslovanja TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik pa smO sprejeli samoupravni sporazum, ki določa naslednje:
a) obveznosti SOZD Integral kot upnika terjatev iz naslova posojil do te TOZD:
- da te terjatve odpiše, '
- da pokrije izgubo, ugotovljeno z ZR za leto 1980,
- da oprosti TOZD prispevka za svobodno menjavo dela. Pri tem smo dolžni opozoriti, da smo ZR za leto 1980 vzeli kot
izhodišče sanacije v upanju, da iz naslova poslovanja v letu 1980 TOŽD Gostinstvo in žičnice ne bo imel novih obveznosti v letu 1981. Poslovanje v letu 1981 pa je pokazalo, da temu ni tako in je vrsta stroškov (v približni vrednosti 2.000.000.00 din) vplivala na negativni uspeh te TOZD tudi v letu 1981, prav tako pa v izhodišča sanacije Integral ni vključil vrsto svojih kratkoročnih terjatev do te TOZD, ki pa jih je izterjal takoj, ko je bila izguba za leto 1980 pokrita. S tem dejanjem je TOZD-u Gostinstvo in žičnice Integral pobral obratna sredstva, ki jih je TOZD nujno potrebovala za gospodarjenje.
b) obveznosti Skupščine občine Kamnik in samoupravnih interesnih skupnosti: Ugotovljamo, da so skupščina in interesne skupnosti dogovorjene obveznosti iz samoupravnega sporazuma v celoti izpolnile.
c) Obveznosti interesne skupnosti RTC Velika planina, da bo v letu 1981 TOZD Gostinstvo in žičnice Kamnik preskrbela za približno 7.500 ur dela in prevzela 50% kreditnih obveznosti za nabavo varnostnega sistema ter naročila in plačala izdelavo investicijskih elementov.
Interesna skupnost je v letu 1981 TOZD Gostinstvo in žičnice preskrbela dela in nabavila rezerne dele za funkcioniranje žičnic,
ratrakov za 1,500.000,00 din s čimer je obveznosti iz 16. člena tega samoupravnega sporazuma v celoti izpolnila. Prav tako je prevzela obveznosti vračil 50% kredita za varnostni sistem, kar je opredeljeno v 17. členu samoupravnega sporazuma in naročila elaborate za: elektrifikacijo Velike planine, rekonstrukcijo sedežnice, prestavitev vlečnice Purman na ugodnejšo lokacijo, preureditev penziona Šimnovec, gostišča Zeleni rob, bifeja sp. postaja žičnice, traktorsko pot Šimnovec - Zeleni rob in za proučitev možnosti napajanja Šimnovca z vodo iz planine Konjšca.
Skupščini občine Kamnik smo predlagali, da od SOZD Integral zahteva, da se čimprej opredeli do razvoja Velike planine na osnovi izhodišč, ki jih je interesna skupnost sprejela in ta razvoj opredeli v svojih razvojnih planih za leto 1982 in za obdobje 1981-1985.
Opredelitev Integrala mora biti tako nedvoumna, da bosta občinska skupščina in interesna skupnost vedeli ali je Integral sploh pripravljen in sposoben sanirati obstoječe stanje TOZD Gostinstva in žičnice Kamnik in realizirati načrte nadaljnjega razvoja Velike planine.
PREDSEDNIK izvršnega odbora Franc Jeras, 1. r.
Poročilo o izvajanju sprejetega programa interesne skupnosti RTC Velika planina v letu 1981 je bilo pripravljeno za delegate skupščine interesne skupnosti RTC Velika planina, ki je bila sklicana za 8. julij in je zaradi nesklepčnosti odpadla.
Poročilo bo delegatom ponovno predloženo na seji skupščine, ki bo predvidoma v začetku septembra.
SEJA SKUPŠČINE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
2. seja zborov občinske izobraževalne skupnosti Kamnik je bila 9. julija.
Sejo je vodil predsednik skupščine BRANKO BOŽIČ.
Delegati so se na seji najprej seznanili z informacijo o novih prispevnih stopnjah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, ki veljajo od 1. 7. 1982. dalje in so bile sprejete z odlokom občinske skupščine. Nova prispevna stopnja za občinsko izobraževelno skupnost je 5,06% (prej 4,77%).
Glede na novo stopnjo je bila pripravljena valorizacija programa občinske izobraževalne skupnosti za letošnje leto. Po republiški resoluciji je bilo namreč izobraževalni skupnosti priznano 16,5% povečanje sredstev na lanska dogovorjena sredstva, prispevna stopnja za izobraževalno skupnost pa se je znižala na 4,77š zaradi poračuna presežkov iz leta 1981 v višini 7.029.000 din. Za programe izobraževalne skupnosti bi se po navedeni prispevni stopnji zbralo 115.263.000 din izvirnih sredstev.
Ker s temi sredstvi občinska izobraževalna skupnost ne bi mogla pokriti svojega programa - primanjkovalo ji je precej, sredstev za nadaljevanje adaptacije Osnovne šole Moste - je bilo potrebno ob polletju usklajevanje med interesnimi skupnostmi. Izvršni svet SO Kamnik je predlagal, da se natečena sredstva v znesku 11.000.000 din, ki so bila namenjena za gradnjo otroškega vrtca v Nevljah - za katerega trenutno ni pogojev -preusmerijo za adaptacijo šole v Mostah; prispevna stopnja se je tako povečala od 1. 7. 1982 dalje na 5,06%.
Na osnovi izvedene analize se predvideva, da bodo OD v občini lahko nominalno porasli za 27,3%, kar je za 8% počasneje od rasti brutto dohodka; sredstva za družbene dejavnosti bodo tako rasla za 22,5% glede na valorizirane programe iz leta 1981. Zato je bilo dogovorjeno, da se programi interesnih skupnosti lahko valorizirajo.
Skupščini občinske izobraževalne skupnosti je bilo predloženo, da se valorizira program za leto 1982 iz 16,5% na 21,4%, pri čemer bi prispevna stopnja ostala nespremenjena, to je 5,06%.
Delegati so se z valorizacijo programa občinske izobraževalne skupnosti strinjali.
Isti vzrok je pogojeval tudi spremembo samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Kamnik za obdobje 1981-1985v katerem je največ sprememb doživel 7. člen tega sporazuma, ki govori o programu investicij občinske izobraževalne skupnosti. Prvotno je bilo v sporazumu predvideno, da bo leta 1981 izvedena adaptacija OŠ Moste, v letu 1982 adaptacija OŠ T. Brejca, v letu 1983 gradnja 3. faze OŠ Duplica, v letu 1984 gradnja šestih učilnic pri OŠ Komenda, v zadnjem letu srednjeročnega obdobja pa so bila predvidena sredstva za novogradnjo OŠ Olge Avbelj.
V predlogu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih plana, ki je bil predložen delegatom na skupščini, je program investicij precej spremenjen; za letošnje leto je tako predviden samo zaključek adaptacije OŠ Moste, za prihodnje leto je predvidena adaptacija dijaškega doma 27. julij v OŠ s prilagojenim programom, za 1984. leto je predvidena adaptacija OŠ v Nevljah in sicer tako, da bo v šoli možno organizirati tudi varstvo predšolskih otrok. Za leto 1985 program investicij predvideva adaptacijo OŠ T. Brejca iz sredstev samoprispevka, pri čemer bo izvršni svet SO Kamnik, kot smo slišali na skupščini, skušal zagotoviti potrebna sredstva, da se adaptacija OŠ T. Brejca premakne na 1984. leto.
Delegati s predloženimi spremembami samoupravnega sporazuma o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti niso navdušeno soglašali. V razpravi so opozorili na težave, ki jih taka sprememba programa investicij prinaša. Ker očitno drugega izhoda ni, so predložene spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti sprejeli.
K predlogu meril, standardov in normativov za leto 1982, ki so osnova za svobodno menjavo dela v občinski izobraževalni skupnosti ni bilo razprave in pripomb; predlog je bil soglasno sprejet.
Sprejet je bil tudi predlog cen storitev občinske izobraževalne skupnosti za leto 1982, pri čemer so delegati opozarjali na visoko povečanje deleža materialnih stroškov in sprožili vprašanje izločanja teh sredstev.
Predlog finančnega načrta skupnosti za letošnje leto,ki predvideva, da bo skupnost imela 136.618.876,20 din prihodkov in prav toliko odhodkov, so delegati soglasno sprejeli.
Na skupščino je bil predložen še predlog za sanacijo podružnične šole v Zg. Tuhinju, o katerem so že razpravljali člani odbora za družbenoekonomske odnose občinske izobraževalne
skupnosti. Ugotovili so, da šola lahko trenutno uporablja le dve učilnici, tretjo, kjer se ruši strop, pa je inšpekcija zaprla. Šolska stavba v Tuhinju je nasploh v zelo slabem stanju; ker opeka na strehi pušča, so zaradi tega razpadli nosilci v stropu; ker ni horizontalne izolacije je vlaga uničila pode, stene in vrata v pritličju. Dotrajani sta tudi električna in vodovodna napeljava, enako tudi strelovodi. Praznega stanovanja v šoli ne uporablja nihče.
SGP Graditelj je izdelal načrt za obnovo šole s predračunom za izvedbo, po katerem bi bilo potrebno 8.029.269,00 din za celotno obnovo, vključno s preureditvijo stanovanja v četrto učilnico in izgradnjo novega stanovanja na podstrešju.
V razpravi so bili delegati mnenja, da gre v precejšnji meri za malomaren odnos do družbene lastnine in opozorili na odgovornost matične šole T. Brejca, kot tudi krajevne skupnosti Tuhinj za tako stanje. Sklenjeno je bilo, da se takoj pristopi k popravilu šole. V začetku se izvedejo le najnujnejša dela - popravilo strehe in sanacija stropa. Sredstva za ta dela se zagotovijo iz združene amortizacije. Občinska izobraževalna skupnost bo skušala zagotoviti sredstva za celotno investicijo in takoj, ko bo mogoče, nadaljevati z deli.
Na skupščini so tudi sklenili, da bo skupnost predložila zborom skupščine občine Kamnik, da sprejmejo sklep o ustanovitvi osnovne šole s prilagojenim programom, ki bo delovala v prostorih dosedanjega Dijaškega doma 27. julij. Sredstva za delovanje osnovne šole s prilagojenim programom bo zagotovila občinska izobraževalna skupnost. Šola se ustanovi s 1. septembrom 1982 in bo eno leto v ustanavljanju. V tem času se lahko izvedejo vsa preureditvena dela stavbe ter vse formalno - pravne in druge zadeve, potrebne za pričetek delovanja šole. Za v.d. ravnateljico OŠ s prilagojenim programom v ustanavljanju se imenuje Majdo Žlebnik. Delegati so ob tem vprašali, kaj bo z delavci, ki so zaposleni v dijaškem domu in dobili odgovor, da bodo vzgojitelji ostali, ker bo šola imela domsko varstvo, tehnično osebje pa bodo na novo prerazporadili.
Delegati občinske izobraževalne skupnosti so imenovali Janeza Majcenoviča v odbor za spremljanje porabe sredstev samoprispevka, sprejeli listo kandidatov za člane odbora izobraževalne skupnosti Slovenije za samoupravno delavsko kontrolo.
Ker je ob zaključku zadnjega mandatnega obdobja potekel mandat delegatom, ki so bili imenovani v svete vzgojnoizobraže-valnih organizacij, je bilo na skupščini predlagano, da se imenuje; Tomaža Kališnika v svet OŠ T.Brejca, Marjana Žnidarja v svet OS Komenda-Moste, Borisa Robiča v svet OŠ Kamniškega bataljona Stranje, Miroslavo Malešič in Marjano Repič pa v svet glasberie šole.        t *
Sklenjeno je bilo tudi, da se Mira Potočnik-Štupar delegira v svet Izobraževalnega centra Rudolfa Maistra v Kamniku, Martina Lipovšek pa/v organe upravljanja Zavoda za usposabljanje
invalidne mladine v Kamniku.
Pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja v Kamniku, ki je skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti predlagal, da se razveljavi razpis za vodjo delovne skupnosti skupnih služb in imenuje vršilca dolžnosti za upravljanje teh del in nalog do imenovanja vodje skupnih služb, so delegati sprejeli in hkrati podprli predlog OK SZDL, ki je skupščinam samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti predlagala, da se za v.d. vodjo skupnih služb SIS imenuje Zvoneta Cveka.
SEJA SKUPINE DELEGATOV ZA PROUČEVANJE IN SPREMLJANJE ZADEV IZ PRISTOJNOSTI ZVEZNEGA ZBORA SKUPŠČINE SFR JUGOSLAVIJE
1. seja skupine delegatov, ki spremlja zadeve iz pristojnosti Zveznega zbora Skupščine SFRJ je bila v četrtek 1. julija. Seji je pVisostvoval Rado Roter, delegat Slovenije v zveznem zboru Skupščine SFRJ.
Ker so se člani skupine sešli prvič v novi sestavi, jih je vodja skupine Franc Sve^elj seznanil z načinom dela skupine, pri čemer je poudaril, da bo treba nekatera gradiva za Zvezni zbor obravnavati širše, kot je to bilo v navadi do sedaj. Tako naj bi nekatera gradiva za Zvezni zbor obravnavali zbori občinske skupščine, ali pa bi se organizirala javna razprava. Obratno pa bi skupini pri njenem delu pomagala stališča, sprejeta v občinski skupščini, družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih interesnih skupnostih.
V primeru, da bodo zbori republiške skupščine obravnavali zadeve iz pristojnosti Zveznega zbora, bi skupina imela skupno sejo s skupino delegatov, ki spremlja zadeve iz programa zbora združenega dela za gospodarsko področje in zbora občin skupščine SRS.
Da bi skupina lahko oblikovala stališča, mnenja in pobude, je vodja skupine posebej opozoril člane, naj o zadevah, ki jih bodo obravnavali na sejah, pridobijo mnenje samoupravnih organov in strokovnih služb v delovnih organizacijah.
Skupina naj bi torej delovala kot odprt mehanizem, ki se odziva na probleme tekoče prakse, oziroma izkušnje iz nje vnaša v normative člani skupine so v nadaljevanju obravnavali tekoče gradivo za sejo Zveznega zbora in sicer: Zakon o SDK in poročilo o delu SDK, Analizo o enotnosti jugoslovanskega trga in nekatere probleme v zvezi z zaključnim računom federacije.
Ob poročilu o delu SDK so na skupini ugotovili, da je le-ta v svojem delovanju mnogo bolj usmerjena navzgor in premalo k
združenemu delu, ki bi mu glede na zakonska določila morala posredovati podatke, na osnovi katerih bi imeli delovni ljudje in organi samoupravne delavske kontrole vpogled v finančno in materialno poslovanje svojih in drugih organizacij in skupnosti.
Članom skupine se je ob poročilu o delu SDK zastavilo tudi vprašanje, kaj je sama služba napravila za izboljšanje organiziranosti svojega dela. Iz pročila je namreč razvidno, da je služba ogromen aparat z nekaj tisoč zaposlenimi, katerih izobrazbena raven je presenetljivo nizka, najnižja pa je med vsemi republikami prav v Sloveniji.
Ker so člani skupine menili, da področja organiziranosti dela službe, poenostavitve zbiranja podatkov in krepitve pomoči SDK samoupravni delavski kontroli v poročilu za preteklo leto niso dovolj obdelana, so predlagali, da se ta področja v poročilu o delit SDK za leto 1982 natančneje razčlenijo. Analiza o enotnosti jugoslovanskega tržišča je potrdila splošno znano dejstvo, da obstaja samo neenotni jugoslovanski trg, zato bo potrebno tako stanje čimprej odpraviti tako, da bo jugoslovanski trg deloval kot ekonomska in ne le politična kategorija.
Skupina je menila, da bi morali analizi slediti konkretni predlogi ukrepov in sistemskih rešitev, ki so potrebni za vzpostavitev enotnega jugoslovanskega tržišča, še zlasti ukrepov, ki zadevajo učinkovitost dela organov in organizacij, ki skrbijo za izvajanje samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov in inšpekcijskih služb, ki na tem področju niso opravile svojega dela. Bili so tudi mnenja, da mora v državi postati osnovno plačilo dinar, vsem pa je potrebno zagotoviti enotne pogoje za gospodarjenje. Predložili so še, da se pri Skupščini SFRJ ustanovi komisija za družbeni nadzor, ki bo sodelovala z istimi komisijami v republikah in pokrajinah.
Informacijo o nekaterih problemih v zvezi z zaključnim računom proračuna federacije je članom skupine posredoval Rado Roter. Skupina je sprejela usmeritev, da se v letu 1983 preide na financiranje programov dela posameznih proračunskih porabnikov. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju federacije je potrebno čimprej sprejeti in pri tem zvezni prometni davek v celoti opredeliti kot prihodek federacije.
Rado Roter je člane skupine informisal še o predlogih za sprejem štirih interventnih zakonov s katerimi naj bi zmanjšali vse oblike porabe. Tako naj bi Skupščina SFRJ, na predlog ZIS, sprejela po hitrem postopku: Zakon o spremembah zakona o. začasnem razpolaganju z družbenimi sredstvi za financiranje negospodarskih naložb, nadalje Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev SIS za porabo v letu 1982, Zakon o začasni prepovedi dajanja zagotovil na temelju bodo čega priliva ter na osnovi posojil, ki jih vlagatelji nameravajo najeti v tujini in Zakon, ki naj bi določil zgornjo mejo črpanja družbenopolitičnih skupnosti pri dveh virih: davku na dohodek OZD in prometnem davku.
Blesteče ime kamniške violinistke
Štiriindvajsetletna violinistka Monika Skalar ni poznana samo kamniškim ljubiteljem simfonične glasbe in zvokov violine, temveč je njeno ime že zablestelo širom domovine in tudi preko meja.
Monika je že kot 4-letno dekletce iz violine izzvala prve melodije. Brez dvoma jo je za ta inštrument navdušil oče, znani violinist in glasbeni učitelj Maksimiljan Skalar, pri katerem je naredila tudi nižjo glasbeno šolo. Srednjo glasbeno šolo je opravila v Ljubljani pri profesorju Cirilu Veroneku. Študij je nadaljevala v Kolnu na visoki šoli za glasbo, kjer jo je uril svetovno znani violinist Igor Ozim. Lani je diplomirala, letos pa namerava dokončati še podiplomski študij in se zaposliti pri simfoničnem orkestru RTV Ljubljana. Poleg redne zaposlitve pa želi še naprej konce rtirati.
Ugodna mnenja, kritike in ocene, ki so bile pred nedavnim zapisane v dnevnem časopisu Delo in Dnevnik o Moniknem nastopu na koncertu v Slovenski filharmoniji, uvrščajo mlado talentirano kamniško violinistko med koncertno elito. »V finalu pa jo je celo presegla,« je zapisal Peter Kušar v Dnevniku in med drugim dodal: »Prepričan sem, da bi s to kreacijo izzvala navdušenje povsod, kjer bi se ji tako posrečila. Njena izvirnost je tiste vrste, ki jo včasih ne najdemo niti pri prvih virtuozih glasbenih odrov tega sveta.« (konec citata) Pavel Mihelčič pa je o Moniki zapisal: »Največje presenečenje so nam v dvorani Slovenske filharmonije pripravili s sklepno točko nedvomno uspelega kon-
certa. S koncertom za violino in orkester v D-duru P. I. Čajkov-skega je namreč nastopila violinistka Monika Skalar. Njena interpretacija je bila delo zrele umetnice. Lahkotno in precizno tehnično znanje, zanesljiva intonacija, zraven pa še lep in dovolj prodoren - vse to so bile predvsem iztočnice za muzikalno podajanje, ki je razkrilo tehtnost, očarljivost in vsebinsko polnost glasbe Čajkovske-ga. Monika Skalar je gotovo violinistka velikih koncertnih
dispozicij.« (konec citata).
Monika je imela že številne samostojne koncerte po Sloveniji in ZRN, snemala je na ljubljanski RTV ter sodelovala na glasbenih tekmovanjih, kjer je požela visoka priznanja in nagrade. Monika Skalar se je nekajkrat predstavila tudi na koncertih v Kamniku, žal pa je v domačem kraju vse preozek krog poslušalcev, ki bi z veseljem in užitkom prisluhnili tudi simfonični glasbi.
MIRA JANČAR
MONIKA SKALAR
Občinsko gasilsko tekmovanje
Tudi letos je občinska gasilska zveza Kamnik organizirala tekmovanje gasilskih enot, in sicer v začetku junija na stadionu v Mekinjah. Tekmovalne discipline je predpisala GZS za vso Slovenijo. Tekmovalo je 70 gasilskih desetin različnih starosti in zvrsti.
Pionirke A: deklice so tekmovale v vaji s hidrantom in vaji z vedrovko. Prvo mesto so dosegle pionirke iz Srednje vasi s 237 točkami, drugo iz Križa s 236 točkami in tretje iz Nevelj S 220 točkami.
Pionirji A: dečki so v svoji skupini imeli iste discipline kot deklice. Razvrstili pa so se: 1. Nevlje I 253 točk, 2. Sr. vas 247 točk, 3. Križ 239 točk, 4. Nevlje II 228 točk, 5. Komenda 223 točk, 6. Kamnik 217 točk, 7. Moste 215 točk, 8. Šmartno 208 točk.
Pionirke B: deklice od 10 do
14 let so tekmovale v vaji na 300 l/min motorki in štafeti na 350 m. Vrstni re,d: 1. Kamnik 229 točk, 2. Tunjice 241, 3. Šr. vas 238, 4. Nevlje 219, 5. Moste 216, 6. Križ 209, 7. Komenda I 204, 8. Zg. Tuhinj 192, 9. STOL 181, 10. K. Bistrica 165, 11. Šmartno 161, 12. Komenda II 151 in 13. Motnik s 165 točkami.
Mladinke (15 do 18 let) so tekmovale v vaji na hidrantu in o zelo zanimivi disciplini raznoterosti. Zvrstile so se: 1. Zg. Tuhinj 519 točk, 2. Tunjice 510 točk, 3. Sr. vas 509 točk in 4. Križ 508 točk.
Mladinci so imeli vajo z 800 l/min motorno brizgalno in štafeto na 350 m. Vrstni red: 1. Moste 464 točk, 2. Nevlje 459, 3. Zg. Tuhinj 453, 4. Kamnik 448, 5. Šmartno 446, 6. in 7. mesto Tunjice in Križ 445, 8. K. Bistrica 1 421, 9. Motnik 441 in 10. K. Bistrica II 381 točk.
Članic iz gasilskih društev letos ni bilo na tekmovaje. Tekmovali
pa sta dve desetini iz industrije. Njihov program je bila vaja s hidrantom in raznoterosti. Prva je bila desetina iz SVILANITA s 694 točkami, druga pa iz UTO-KA s 616 točkami.
Člani A iz industrije so tekmovali v notranjem napadu in posebni štafeti prek zaprek na 300 m. Prvi so bili gasilci iz TITANA s 803 točkami, drugi DONITII. s 280 Točkami, tretji DONIT I. s 772 točkami in četrti UTOK s 669 točkami. Pridružili so se jim po dolgih letih gasilci iz KIK Kamnik, ki so dosegli 831 točk.
Člani A kot gasilci na terenu So imeli enaki program kot industrija, dosegli so vrstni red: 1. Kamnik 839 točk, 2. Sr. vas 809 točk, 3. Šmartno 780 točk, 4. Duplica 772 točk, 5. K. Bistrica 771 točk, 6. Križ 768'točk, 7. Tunjice 762 točk in 8. Motnik 706 točk.
Člani B iz industrije (starost nad 30 let) so tekmovali kot skupina A. Prvi TITAN z 843 točk, drugi pa STOL 763 točk.
Člani B iz terena (nad 30 let starosti) so se zvrstili takole: 1. Kamnik 825 točk, 2. Križ 823 točk, 3. Zg. Tuhinj 795 točk, 4. Nevlje 775 točk, 5. Tunjice 760 točk, 6. Komenda 758 točk, 7. K. Bistrica 751 točk, 8. Moste 745 točk in 9. Špitalič s 731 točkami.
Med tekmovalci smo pogrešali člane iz SVILANITA, Gozda in Sel. Upamo, da bodo naslednje leto zopet nastopili vsi člani iz vseh gasilskih društev na enakem srečanju. Vse prvo uvrščene desetine bodo septembra nastopile na izbirnem področnem tekmovanju, ki ga sestavljajo občine Kamnik, Domžale in Litija. Letošnja tekmovanja spadajo v skupni seštevek doseženih uspehov gasilskih društev po programu za menorial Matevža Haceta, dolgoletnega predsednika GZS.
Seveda pa je to tekmovanje samo del splošnega izobraževanja gasilcev, ki prispeva k večji strokovnosti članstva in mladine.
JOŽE BERLEC
Izobraževalni center
Rudolfa Maistra, Kamnik
DE Delavska univerza Kamnik
razpisuje v šolskem letu 1982/83 naslednje tečaje:
splošno izobraževanje:
- varstvo pri delu
- higienski minimum,
- tečaj za kurjače kotlov centralnih kurjav
- strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni)
- tečaj kuhanja (začetni in nadaljevalni)
- tečaj šivanja in krojenja (začetni in nadaljevalni)
- jezikovni tečaji:
- nemščina za odrasle
- nemščina za šolsko mladino
- nemščina za predšolske otroke
- angleščina za odrasle in otroke
- osnovna šola 5., 6,7. in 8. razred. Informirajte in prijavite se po telefonu 831-452.
Pojo naj ljudje
Po zaslugi kulturnega društva smo svoj vsakdan v Mostah spet zapolnili s prijetnim kulturnim dogodkom, z enim izmed koncertov, ki so potekali pod gornjim naslovom v 21 krajih Slovenije v okviru pevskega tabora v Šentvidu.
Praznovanje se je začelo v petek, ko so domačini izobesili zastave, mladinci pa pričeli postavljati mlaje. Delo je v večernih urah prekinilo deževje, ki je trajalo do sobote popoldne. Tako je bilo treba nekaj idej v zvezi s koncertom opustiti; zamišljen je bil pod Barkeljnovo lipo, a je bil premeščen v dvorano. S tem smo bili gledalci sicer prikrajšani za značilno domače okolje, vendar so v prijetni šolski dvorani prišli bolj do izraza pevci in njihovo petje.
Popoldan so gostujoče pevce sprejeli predstavniki društva, narodne noše in folklorna skupina, ki jim je v pozdrav zaplesala.
Gostujoče pevce je na začetku koncerta pozdravil tudi predsednik KS tov. Kepic.
Koncert se je začel z zdravico, ki jo je zapel zbor iz Bele pri Preddvoru, v katerem poje 22 pevcev. Prepevati so začeli pred 12 leti, pod vodstvom Alojza Aj-diča. Pevcem se pozna dolgoletno redno delo, zato jim je hitro uspelo zvahiti navdušen aplavz.
Sledil jim je domači pevski zbor, v katerem poje 20 pevcev in pevk. Zbor je začel vaditi pred dvema letoma, v tem času je zamenjal tri pevovodje. Zadnje leto in pol, odkar ga vodi Janez Nastran, se je kvaliteta zbora ze-
Montiram TV antene. MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
lo dvignila. Prav pevcem gre zahvala za ustanovitev kulturnega društva, s tem pa za številne prijetne večere in za prekinitev večletnega kulturnega mrtvila. Zato bi bilo prav, da bi se zboru priključilo še yeč pevcev.
V pevskem zboru Alojz Štra-fela iz Markovcev, ustanovljenem 1963. leta, poje pod vodstvom Janeza Bezjaka 29 simpatičnih pevcev. S svojim petjem so tako navdušili občinstvo, da aplavz ni prenehal, dokler niso zapeli še nekaj dodatnih pesmi.
Oba gostujoča zbora sta med koncertom z govorno besedo predstavila tudi svoje kraje in življenje v njih. Koncert je s pretehtanim besedilom povezovala Vanda Škrjanc.
Vsak zbor je za sodelovanje prejel plaketo, vsi nastopajoči pa grafiko grba Most, ki je bil ob tej priložnosti po več kot 100 letih spet prikazan v javnosti. Grb je 3. junija 1613. leta podelil cesar Matija Moščanu Jerneju Bobiču za njegova junaštva v boju s Turki.
Dolgi aplavzi, popolna tišina v dvorani med koncertom in to, da so ljudje pričeli vstajati s sedežev šele, ko je poslednji pevec zapustil oder, zgovorno pričajo, da je šla pesem iz srca do srca, kot je dejal eden od nastopajočih in da bo mnogim ta večer ostal še dolgo v prijetnem spominu.
Pevci so ostali skupaj vse do poznih nočnih ur, čeprav jih je zjutraj čakala pot v Šentvid. Pre-dno so odšli po domovih pevcev iz Most prenočevat, so si zaželeli, da bi se še'srečali. V imenu gostov je dejal pevovodja iz Markovcev, da so ta dan doživeli številna presenečenja na vsakem koraku, zato so polni vtisov in upajo, da to medsebojno srečanje ne bo zadnje. Tudi po tej plati, to je spoznavanju ljudi in krajev med seboj, je koncert popolnoma uspel.
V. Os
Proti večeru, ko je prenehalo deževati, so po Mostah in okoliških vaseh vabile na koncert narodne noše in kurenti s Ptujskega polja, ki smo jih mnogi prvič videli od blizu.
Domači mešani pevski zbor je tokrat posebno navdušil s pesmijo Rož, Podjuna, Žila in Vsi so venci beli.
V Belo krajino
Stisk rok dveh pevovodij je le del pristnega prijateljstva, ki ga lahko ustvarijo amaterji in domačnosti, značilne za celotno prireditev.
Člani neveljske organizacije ZB NOV smo se junija odpeljali na izlet v Belo krajino. Že ob 9. uri nas je pred Vinsko kletjo v Metliki sprejel predsednik Občinskega odbora ZZB NOV Metlika Vinko Kepic.
Po pozdravu nam je na kratko opisal zgodovino mesta, njegovo življenje v času NOB in po vojni. Precej Neveljčanov si je ogledalo bogat muzej v Metliki, večina žensk pa je pregledala zalogo industrijske trgovine BETI v Metliki in si nabavila lepe izdelke oz. blago. Potem smo prisluhnili vodji vinske kleti, ki nam je razložil nastajanje metliške črnine. Ne-veljčani smo se odločili za vince »ROSI«, ki je nov izdelek te kleti, nekateri so ga tudi odnesli za »spomin« domov. Po dobrem kosilu smo na vrtu restavracije Badovinac zapeli in Neveljčani so postali zgovorni in dobre vo-.'je.
Popoldne smo se odpravili proti Črnomlju. Videli smo mimohod 26 folklornih skupin, skupaj 1200 narodnih noš iz vse Jugoslavije, ki so se poklonili
spominu padlih borcev pri spomeniku na hribčku. V vročem soncu in rahlem vetriču so plapolale zastave in prapori, vmes se je oglašala pesem in hramonika posameznih skupin. Prekrasne narodne noše, bogato ročno delo, so nas pritegnile, da smo kar strmeli. Takih noš ni videti na ljubljanski kmečki ohceti. Nosili so jih pripadniki češke, slovaške in madžarske narodnostne skupnosti iz Slunja, Karlovca, Kosova itd. Zvečer so imele te skupine nastope v Črnomlju in Vinici.
Domov smo se vračali skozi Žužemberk, si spet ogledali spomenik na hribšku, se poklonili spominu padlim borcem NOV.
Vinku Kepicu se zahvaljujemo za sprejem in pomoč pri lepem, prisrčnem in veselem izletu v Belo krajino.
' * S. P.
Servis pralnih in pomival rtih strojev JAGODIC sprejema   naročila vsak delavnik od 7. do 8. na tel. (064) 42-052
ure
Novosti v kamniški knjižnici
ČOLNI, motorji, jadra, Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 1982
Kmetijska zemljišča, 2. knj., Ljubljana, Uradni list SRS, 1982 Mavčič A.: Urejanje... razmerij v združenem delu, Ljubljana, Gospodaski vestnik, 1982
Hauc A.: Projekti v organizacijah, Ljubljana, Gospodarski vestnik, 1982
Kropivnik R.: Promet v družbenoekonomskem razvoju, Ljubljana, Delavska enotnost, 1982
Družba, znanost, tehnologija, Ljubljana, Delavska enotnost, 1982 Kladnik R.: Reaktorska fizika, Ljubljana, Društvo matematikov..., 1982
Weinberg, S.: Prve tri minute, Ljubljana, Društvo matematikov..., 1982
Sancin V.: Aktinidija, Koper, Lipa, 1982
Sladkovodno ribištvo, Ljubljana, Ribiška zveza Slovenije, 1982
Katalanska lirika 20. stoletja, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982
Cunlvffe B.: Rimljani, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 Pool J. S.: Od kod Hitlerju denar, Maribor, Založba Obzorja, 1982
Auschwitz-Birkenau, Maribor, Založba Obzorja, 1982 Joffo J.: Ana in njen orkester, Maribor, Založba Obzorja, 1982 Škerjanc J.: Ekonomski sistem... Jugoslavije, Maribor, Založba Obzorja, 1982
Novak M.: Sova v pižami, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 Sabato E.: Grobovi in junaki, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 Jurman B.: Človek in delo, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 26. seja CK ZKJ, Ljubljana, Komunist, 1982 Resolucija 9. kongresa ZKS, Ljubljana, Komunist, 1982 ZK Slovenije v akciji, Ljubljana, Komunist, 1982 Ravnik J.: Lepa si zemlja slovenska, Celje, Mohorjeva družba, 1982
Stupica J.: Šah skozi stoletja, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 Tristo narodnih, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 Leksikon Cankarjeve založbe, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982
Mišljenje na koncu filozofije, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 Puhar A.: Prvotno besedilo življena, Zagreb, Globus, 1982 Wilde O.: Srečni princ, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 Try Ch.: Feniks preveč, Ljubljana, Univerzum, 1982 Šolske karte SRS, Ljubljana, Univerzum, 1982 Malovrh M.: Sodobna organizacija izobraževanja, Ljubljana, Univerzum, 1982
Valentinčič J.: Nenehno izobraževanje, Ljubljana, Univerzum, 1982
ŠetincFr.: Demokratični centralizem, Ljubljana, Univerzum, 1982 Jurič E.: Leva dlaka..., Murska Sobota, Pomurska založba, 1982 Novak B.: Na drugi strani Ljubljanice, Murska Sobota, Pomurska založba, 1982
Ribičič C: Samoupravljanje, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 Danojlović M.: Kako spijo tramvaji, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982
Kost, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 O človeku, ki je vse ..., Ljubljana, Mladinska knjiga,
Veliki in mali zajec, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1982 G.: Kdo je rekel mijav Ljubljana Mladinska knjiga,
Veliki Godrnjavec, Ljubljana, Mladinska knjiga,
Kranjec M. Vvhiidal Z. 1982 Smasek E.; Sutejev VI. 1982
Crampton G.: 1982
Uršič-Fon: Dolina Soče, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1982
i Hradil J.: Madžarsko-slovenski slovar, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1982
Novšak F.: Makedonsko-slovenski slovar, Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1982 Matošec M.: Heroj Tito, Gospić, Centar Gospić, 1982 Jurčič J.. Zbrano delo, 10. krij., Ljubljana, Državna založba Slovenije, 1982 « Sivec L: Tedaj so cvetele češnje, Ljubljana, Kmečki glas, 1982 Čebelica Maja gre na potep, Trst, Tržaški tisk, 1982 Čebelica Maja reši svoj dom, Trst, Tržaški tisk, 1982 Sindikati in množična, Ljubljana, Delavska enotnost, 1982 Kultura dela, Ljubljana, Delavska enotnost, 1982 Ribarič M. in Ribičič C; Kardeljeva zamisel..., Ljubljana, Delavska enostnost, 1982
Pregl S.: Bojni zapiski, Ljubljana, Partizanska knjiga, 1982 Fritz E.; Minevanje, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982 ♦  Žižek SI.: Zgodovina in nezavedno, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982
Zidar P.: Solveigina pesem, Ljubljana, Cankarjeva založba, 1982
Premišljen »skok« v zakonski jarem
Da bi dekle in fant, ki sta se odločila za sklenitev zakonske zveze, stopila na novo življenjsko pot čun bolj pripravljena ter seznanjena tudi z nekaterimi težavami, lu jih bosta morala skupno reševati, je kamniška socialna služba že pred poldrugim letom organizirala predzakonska svetovanja za bodoče' zakonce. Predavanj s psiholo-ško-sociološkega in medicinskega področja se vsak mesec ■deleži okrog 26 mladih. Čeprav so nekateri prepričani, da že dovolj vedno o dobrih in slabih straneh skupnega življenja, kljub temu radi prisluhnejo strokovni razlagi, ki dopolni njihove izkušnje. Zlasti dobrodošla so jim napotila, na katere ustanove se lahko obrneta mož in žena, kadar v zakona kaj
»zaškriplje« in nista več sama kos problemom.
Na junijskem. svetovanju smo pokramljali z 21-letno Tatjano Mohorčič in 23-letnim Borisom Pohlinom. Tatjana je zaposlena kot ekonomska te-hnica - samostojna referentka v ljubljanskem Slovenija-avtu, Boris pa je strojni ključavničar v Stolu. Zaljubila sta se pred štirimi leti, »resno« hodita skupaj že dobrega pol leta. Prepričana sta, da je njuna odločitev na mestu in ne vidita nobene ovire za srečno skupno življenje. Čeprav bosta kmalu starša, zatrjujeta, da ni bil to edini vzrok njune odločitve.
»Rada se imava, zakaj ne bi živela skupaj in si prikrajšala neštete poti z Duplice v Kamnik in obratno,« pravi Boris.
»Mislim, da nama bodo tudi dosedanje življenjske izkušnje v. veliko oporo'in pomoč pri reševanju zakonskih težav.«
»Stanovala bova v hiši Borisovih staršev, vendar bova imela svoje gospodinjstvo in prepričana sem, da mi gospodinjska dela ne bodo težavna,« je dodala Tatjana.
- Kaj pa spremenjen način življenja in navad?
Boris: »Zavedam se, da se bo določenim navadam in razvadam treba odpovedati, prav gotovo pa ne vsem, če se bova dogovorila in sporazumela. Za srečen zakon so tudi dobra zasebna ljubiteljstva velikega pomena. Planinstva bom verjetno nekoliko omejil, povsem pa se bo treba odpovedati brigadirskemu življenju.«
Tatjana: »Povsem razumljivo je, da bodo odpadla moja daljša potovanja, katerim sem doslej namenjala mnogo časa in denarja. Mislim, da taka odpovedovanja niso težka, če so zasnovana na ljubezni in skupnih ciljih moža in žene.«
- Kakšno je vajino mnenje o predzakonskem svetovanju, ki je med drugim pogoj za sklenitev zakona?
Tatjana: »Škoduje prav gotovo ne, veliko koristi pa takšna oblika svetovanja po mojem mnenju tudi ne prinaša. Moti me preveč šolski in premalo življenjski sistem obravnave.«
Boris: »Večino od tega, kar sva slišala na predavanjih, nama je že znano. Če imata dva resen namen skleniti zakonsko zvezo, jima potrdilo o opravljenem tečaju pomeni zgolj formalnost. Verjetno pa so nekateri res premalo poučeni, izkušeni in jim tako svetovanje več pomeni. Osebno menim, da bi
morali bolj obravnavati, kje in kako bosta živela bodoča zakonca.«
- In kakšni so vajini načrti?
»Najprej bi si rada dopolnila in uredila stanovanje,« sta enotno odgovorila.
Tatjana pravi, da se tudi vzgoje in nege otrok ne boji,
saj je o tem veliko prebrala, slišala, videla; doma in pri sosedih. V praksi, pa pričakuje veliko Borisovo podporo, v katero niti ne dvomi. Otrok se oba veselita in jim želita kar največ nuditi, predvsem prijeten/dom in starševsko ljubezen.
BESEDILO IN SLIKA:
MIRA JANČAR
TIM TOZD EKSPERIMENTALNA TKALNICA KAMNIK
Čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in priporoča svoje izdelke za notranjo opremo prostorov.
Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ Kamnik,
Maistrova 7 čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku in se priporoča za naročila vserj gradbenih del.
Industrijsko podjetje ALPREM KAMNIK
čestita vsem občanom ob občinskem prazniku, 27. juliju
TITAN, tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. Kamnik
proizvaja:
- fitinge, črne in pocinkane
- ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja
- mesoreznice in kavne mline
- ulitke iz temper litin
- ključavnice-obešanke, navadne in cilindrične
- smučarske vezi Tyrolia in druge proizvode za široko potrošnjo.
Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem čestitamo ob občinskem prazniku, 27. juliju
tovarna usnja kamnik
UTOK, tovarna usnja Kamnik
čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom
MENINA tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku, 27. juliju
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem občanom
kemijska industrija KAMNIK
KEMIJSKA INDUSTRIJA »KAMNIK«
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku, 27. juliju in priporoča svoje priznane izdelke:
- amonitratna, praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva
- prenosna skladišča za razstrelivo
- počasi gorečo vžigalno vrvico
- črni smodnik
- prižigala za miniranje, signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO
- ajuminiiske paste in prahove raznih vrst
- ekstrudrrane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane
SLAVKA IN SREČO KRMAVNAR KLJUČAVNIČARSTVO, FINOMEHANIKA IN . KOVINSKA GALANTERIJA
Komenda, Sadarjeva 3 ob občinskem prazniku čestitava vsem delovnim ljudem in občanom Kamnika ter se priporočava za naročila
SAMOSTOJNI OBRTNIKI ZDRUŽENI V OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK
čestitajo vsem občanom ob občinskem prazniku, 27. juliju
Živilska industrija ETA KAMNIK
iskreno čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
Slaščičarna LENČEK v Komendi
vam nudi kvalitetne izdelke in solidno postrežbo.
Vsem občanom Kamnika čestitamo ob občinskem prazniku, 27. juliju in se priporočamo za obisk.
Zavarovalna skupnost Triglav PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK, Gregorčičeva 11, tel. 831-261
nudi občanom premoženjska in osebna zavarovanja ter se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku
Perutnina Zalog TOZD REJA OE DUPLICA
iskreno čestita ob občinskem prazniku vsem svojim kupcem ih občanom Kamnika ter se priporoča za nakup
Žito Ljubljana, obrat VESNA v Kamniku
čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem
ABC POMURKA Trgovsko podjetje KOČNA KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku, 27. juliju vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem
ŽIVILSKA INDUSTRIJA FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA, Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU
se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku, 27. juliju
Kemična industrija »Donit« Medvode TOZD TRIVAL IN TOZD KEMOSTIK KAMNIK
čestitata vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim partnerjem ob občinskem prazniku
STANOVANJSKO KOMUNALNO GOSPODARSTVO S KG p. o. KAMNIK
iskreno čestita vsem občanom ob občinskem prazniku
SGP GRADBINEC Kranj
TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
iskreno čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku
RUDNIK KOALINA IN KALCITA KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem svojim cenjenim kupcem in delovnim ljudem ter priporoča svoje izdelke:
- frotir brisače
- frotir plašče za dom in plažo
- modne kravate
Delavci in družbenopolitične organizacije
INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK
želijo delovnim ljudem in občanom veliko delovnih uspehov in jim čestitajo ob občinskem prazniku, 27. juliju
DO MESO KAMNIK-DOMŽALE
Kamnik, Usnjarska 1
čestita ob občinskem prazniku svojim
cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem
EMONA Kmetijska kooperacija Domžale PE KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku, 27. juliju vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem
ZARJA, montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - instalacije, elektronika, konstrukcije, storitve
Ob občinskem prazniku iskreno čestita svojim poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ter priporoča svoje storitve in proizvode:
- električne inštalacije
- vodovodne inštalacije
- ogrevalne inštalacije
- klimatizacijske inštalacije in naprave
- elektronske signalnovarnostne narave
- kovinske konstrukcije
- pleskarska in steklarska opravila
Obrtno podjetje USLUGA KAMNIK
čestita vsem delovnim ljudem ob občinskem prazniku, 27. juliju
/9 ljubljanska banka
Gospodrska banka LJubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK
vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku, opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob občinskem prazniku, 27. juliju
Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK
čestita ob občinskem prazniku vsem delovnim ljudem in občanom
KLJUČAVNIČARSTVO FRANC KURET, Matije Blejca 9, Kamnik SOLARNI BOJLERJI
Izdelujemo vse vrste in velikosti bojlerjev za ' solarne sisteme. Tri-valentni solarni bojlerji od 200 do 5001 so idelani pripomočki za kombinirano uporabo sončne energije z oljnim ali električnim dogrevanjem. Njihova vgradnja v obstoječi sistem centralnega ogrevanja omogoča kadarkoli kasnejšo vključitev sončne energije v sistem ogrevanja sanitarne vode.
Boljlerji so znotraj in zunaj cinkani in imajo vgrajene anode proti nabiranju vodnega kamna. To jim omogoča dolgo življenjsko dobo.
Ob občinskem prazniku se pridružujemo čestitkam in se priporočamo za naročilo.
Svet VVO »ANTONA MEDVEDA« KAMNIK
razpisuje na podlagi statuta VVO in pravilnika o organiziranju dejavnosti družinskega varstva
natečaj
za ustanovitev varstvenih družin v občini Kamnik. V varstvenih družinah se bo zagotavljalo organizirano družbeno varstvo in nega otrok do 3 let starosti. Pogoji za ustanovitev varstvene družine:
a) prostorski pogoji:
- da je kandidat ali drugi član gospodinjsta lastnik ali imetnik stanovanjske pravice, v katerem bo potekala nega in varstvo otrok,
- da poseduje prostor, v katerem bo izvajana nega in varstvo otrok,
- da se lastnik stanovanja strinja z ustanovitvijo varstvene družine, če kandidat ali drugi član gospodinjstva ni lastnik stanovanja,
- da se hišni svet strinja z ustanovitvijo,
- da bo prostor za nego in varstvo otrok namenjen izključno za to dejavnost,
- da bo prostor za nego in varstvo otrok zagotovljen najmanj 10 ur dnevno,
- da je prostor osvetljen z najmanj 65 luxi,
- da so tla v prostoru, namenjenemu za nego in varstvo otrok, toplotno izolirana in iz materialov, ki se dajo čistiti,
- da je stanovanje opremljeno s tekočo hladno in toplo vodo,
- da bo prostor za bivanje otrok namenjen izključno za to dejavnost, izjemoma v uporabi člana varstvene družine za spanje,
- VVO bo prostor opremila z opremo in didaktičnimi sredstvi, ki je v skladu z standardi in normativi.
b) pogoji, ki jih mora izpolnjevati družinska varuhinja:
- da ni mlajša od 21 let in starejša od 60, ,
- da ima končano osnovno šolo,
- da je zdrava,
- da je mati najmanj enega otroka, oziroma, da ima izkušnje pri delu z otroki,
- da je moralno neoporečna,
- da ima aktiven in pozitiven odnos do pridobitev revblucije in samoupravnega socialističnega sistema,
- da ima primeren in human odnos do otrok in staršev,
- da obvlada materin jezik v kvaliteti osnovnošolske izobrazbe. <'
c) pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani družinskih varuhinj:
- varstvene družine ni mogoče ustanoviti, če je med družinskimi člani varuhinje, živečimi v skupnem ali ločenem gospodinjstvu, v isti stanovanjski enoti,
- bolnik z nalezljivim obolenjem,
- alkoholik in druge socialne bolezni,
- bolnik psihotik ali nevrotik.
Pogoje pod a, b in c bo ugotavljala posebna komisija za ustanovitev dejavnosti družinskega varstva. Z delavko varuhinjo bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas. VVO bo delavki poleg osebnega dohodka zagotavljala tudi finančna sredstva za pokritje vseh materialnih stroškov za opravljanje družinskega varstva.
Prijave pošljite v roku 20 dni ob objave natečaja na naslov: VVO »ANTON MEDVED« KAMNIK, Kidričeva 23.
Dodatna pojasnila dobijo kandidatke na upravi VVO.
UPRAVA VVO
Živilska industrija FRUCTAL, TOZD ALKO Ljubljana, Frankopanska 9
Vabi k sodelovanju sodelavce za dela v novem obratu za predelavo sadja na DUPLICI pri Kamniku
delovodja
-1 delavec upravljalec parnega kotla
-1 delavec receptor - vratar
- 1 delavec •
dela na predelavi sadja
- 5 delavcev destiler
-1 delavec čistilka
- 1 delavec*
Od kandidatov pričakujemo, da izpolnjujejo nasled-,    nje zahteve:
pod 1. da imajo srednješolsko izobrazbo živilske, kmetijske, kenijske ali druge ustrezne smeri ter vsaj 1 leto delovnih izkušenj
pod 2. da imajo opravljen tečaj za upravljalca parnega kotla ter vsaj 6 mes. delovnih izkušenj pod 3. da imajo končano osnovno šolo ter vsaj 6 mes. ustreznih izkušenj
:pod 4. ni potrebna kvalifikacija, delavce bomo priučili pod 5. da imajo poklicno šolo živilske, kmetijske, kemične alf druge ustrezne tehnične smeri ter 1 leto ustreznih izkušenj pod 6. ni potrebna kvalifikacija
Z vsemi kandidati razen pod tč. 2 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in ustreznim poskusnim delom.
Prijave pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: DO FRUCTAL, TOZD ALKO Ljubljana, Frankopanska 9, kadrovska služba.
KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK
Obveščamo krajane Volčjega potoka in Rudnika, da bo 23. julija 1982 ob 20. uri pod arkadami Arboretuma slavnostna seja skupščine KS Volčji potok v počastitev krajevnega praznika. Slavnostna govornica bo udeleženka 9. kongresa ZKS tovarišica Ana Cerkvenik.
VABLJENI
Svet KS Volčji potok
INTEGRAL
DO GOLFTURIST
TOZD Hoteli in žičnice Kamnik, n. sub. o.
oglaša prosta dela in naloge
2 sobaric
Pogoj: NK delavka
3 kuharjev
Pogoja: KV kuhar, praksa zaželena
7 natakarjev
Pogoja: KV natakar, praksa zaželena
več delavcev na žičnici
Pogoj: poklicna šola ustrezne smeri
Pisne ponudbe s kratkim opisom dosedanjega dela pošljite v roku 15 dni na naslov: SOZD Integral, kadrovski oddelek, Celovška 166, Ljubljana.
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik '
objavlja
na podlagi določil kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in samostojnimi obrtniki ter 18. člena Pravilnika o pogojih in merilih za reševanje stnovanjskih vprašanj delavcev, ki delajo pri samostojnih obrtnikih, naslednji JAVNI RAZPIS
za posojila delavcem, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih za nakup stanovanj v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je znesek v višini 2,000.000,00 din. Pogoji:
1. Delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih, ki vplačujejo Samoupravni stanovanjski skupnosti Ka-
. mnik sredstva stanovanjskega prispevka, namenjena za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, lahko najamejo posojilo za nakup stanovanj v etažni lastnini, za gradnjo in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš za dobo 15 let s 3% obrestno mero.
2. Največji znesek odobrenega posojila je 60% od zneska, določenega v kupoprodajni pogodbi za nakup standardnega stanovanja ali od predračuna za gradnjo ali adaptacijo individualne stanovanjske hiše v mejah veljavnih stanovanjskih standardov.
3. K vlogi za razpis morajo prosilci predložiti: Posojila za nakup stanovanj:
- da kupuje stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi za trg v občini Kamnik
- da je za najetje posojila kreditno sposoben
- da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo;
- za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva,
- prosilec mora dostaviti kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo o nakupu stanovanja v etažni lastnini. Posojila za gradnjo in adaptacijo:
- da je objekt, ki se gradi oziroma adaptira na območju občine Kamnik,
- da predloži gradbeno dovoljenje, potrdilo o prigla-\ sitvi del, potrdilo o lastništvu ter zemljiškoknjižni izpi-Isek,
- da predloži potrdilo o osebnih dohodkih prosilca in ostalih družinskih članov.
Prosilci morajo svoje prošnje dostaviti preko osnovne organizacije sindikata v 30 dneh od objave razpisa na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik, Steletova 8, Kamnik. Obrazce za prošnje lahko dvignejo na Samoupravni stanovanjski skupnosti Kamnik, Steletova 8, Kamnik.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KAMNIK
;MRn
SPRUK Ivan, inv. upokojenec iz Črne pri Kamniku št. 23, star 58 let
JAGODIC Janez, upokojenec iz Most št. 39, star 85 let
ULČAR Stanislav, upokojenec iz Rudnika pri Radomljah št. 2, star 58 let
POTOČNIK Stanislav, kmetovalec iz Godiča št. 13, star 58 let
URŠIČ Julij, osebni upokojenec iz Duplice, Jakopičeva 10/a, star 72 let
RESNIK Franc, kmet iz Kamnika, Maistrova ul 32, star 72 let
REPŠE Uršula, druž. upokojenka iz Kamnika, Franca Pirca 2, stara 84 let
POLENŠEK Janez, os. upokojenec iz Ljubljana, Vlahoviče-va 33, star 72 let
BUDNAR Marija, os. upokojenka iz Mekinj, Polčeva pot 14, stara 63 let
ŠLEBIR Janez, delavec iz Stolnika št. 11, umrl v Franciji -Erstein, star 37 let.
NAGLIC Peter, ščetarski pom. iz Šmarce 27, star 61 let.
URH Frančišek, delavec-mon-ter stolov, prebivajoč v Motniku št. 28, star 53 let.
KOROŠEC Jernej, kmetovalec, prebivajoč v Hruševki št. 1, star 54 let.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete
MARIJE POTOČNIK
iz Stolnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem,' ki ste z nami sočustvovali, nam izrazili sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje Posebej se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so jo tako številno obiskovali in bodrili med njeno boleznijo. Zahvaljujemo se sodelavcem DO Donit, Stol in TOZD Svit Kamnik, pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljen pogrebni obred. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni
Stolnik, Kamnik, Volčji potok, 7. julij 1982
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega ljubega
KARLIJA KONČANA
dijaka 3. a razreda Srednje gradbene šole v Ljubljani
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, nesebično pomoč in spremstvo v njegov prerani grob. Še posebej se zahvaljujemo delovnim organizacijam: Donit TOZD Trival Kamnik, Svit Kamnik in Graditelj Kamnik, kegljaškemu klubu Kamnik in sostanovalcem Kranjske c. 4 č. Najlepša hvala sošolcem Srednje gradbene šole iz Ljubljane za častno stražo ob krsti in poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala dr. Dušanu Staretu ml. za pomoč v zadnjih trenutkih njegovega življenja in postaji milice Kamnik. Prisrčna hvala gospodu župniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči:
mamica Anica, oči Karel, bratec Srečko, stari starši, družina Slevec in drugo sorodstvo
Kamnik, 10. junija 1982
ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, TOZD MALOPRODAJA
na podlagi sklepa delavskega sveta
razpisuje
dela in naloge
poslovodje poslovne enote MOSTE
Za opravljanje teh del in nalog se zahteva
- srednja šolska izobrazba ekonomsko komercialne smeri ali poslovodska šola ali VK v trgovski stroki
- 4 leta delovnih izkušenj pri opravljanju zahtevnejših del v trgovini
Kandidati lahko posredujejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov: ABC-POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Ekslerjeva 8, v roku 15 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10 dneh po izbiri.
POROKE
PLAK Avgust, elektromonter iz Ljubljane in
KOŠIR Silva, izdelovalka barvic iz Most
KADUNC Jernej, programer iz Zgornjega Tuhinja in
VRANKAR Terezija, ekonomski tehnik iz Laz v Tuhinju
OSOLNIK Ivan, mizar iz Velike Lasne in
ZORE Jožefa, prodajalka iz Znojil 6
BEZOVŠEK Branko, zidar iz Porebra in
SITAR Darja, delavka iz Vrh-polja pri Kamniku.
Servis pralnih in pomivalnih strojev JAGODIC sprejema naročila vsak delavnik od 7. do 8. ure' na tel. (064) 42-052. Knjigovodstvo za katerokoli orni vodim ažurno in kvalitetno. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
Montiram TV antene MATIJA ZIBELNIK Zavrti 5, Mengeš tel. 737-466
Opozorila ne zaležejo
Polovica letošnjega leta je za nami. Kaže da je bil optimizem, o zmanjšanem številu dogodkov iz naše kronike v prvih mesecih preuranjen. Za pretekli mesec (junij), v katerem smo dočakali poletje, ni značilno samo za povečanje posledic prometnih nesreč, pač pa tudi po številu ukradenih koles. V kršitvi javnega reda in miru se v občini Kamnik ne damo, saj je kršitev iz meseca v mesec, z redkimi izjemami, skoraj enako. Z dogajanji na področju prometne varnosti in kriminalitete, ki tako aH drugače vpliva na varno počutje delovnih ljudi in občanov, nikakor ne moremo biti zadovoljni.
JAVNI RED IN MIR
Prekrški na tem področju so si iz meseca v mesec zelo podobni. Junija je bilo ponovno beleženih nekaj več prekrškov v stanovanjskih prostorih, sosedje niso mogli uživati v nočnem počitku, fizičnega obračunavanja in udarcev tudi ni primanjkovalo, nekateri pa so si pomagali tudi z noži. Od 17 prekrškov zoper javni red in mir v preteklem mesecu, (v istem mesecu lani jih je bilo 32) je število kršitev upadlo. Največ je bilo razgrajanja in nedostojnega vedenja, pretepanja, napadel ga je - jo je, nekaj pa je tudi vinjenih omagalo na javnih prostorih. Pričetek turistične sezone se je poznal tudi v prostorih za pridržanje, kjer so se trije »gostje« hladili do iztreznitve.
1. junija ob 20.30 uri je pod vplivom »maliganov« grozil ženi Aleksander Z. iz Kamnika, da bo hišo polil z bencinom in jo zažgal. Miličniki so skupaj s prvo pomočjo »junaka« pomirili.
1. junija ob 21. uri sta fizično merila moči oče in sin in se pomirila šele ob posredovanju miličnikov. Posredoval bo tudi sodnik za prekrške. 7. junija ob 20.35 uri je znani izgrednik mladoletni M. K. iz Gmajnice v bifeju v Komendi povzročal nered in motil mirne goste.' Po posredovanju miličnikov je bil zopet red.
7. junija ob 22.45 uri so morali intervenirati miličniki v gostilni »PRI OLGI« v Mostah, ker je prišel vinjeni Zuhdija M. iz Most v lokal. Pred tem je razbil steklo na vratih, saj so bila vhodna vrata že zaklenjena. V lokalu se je nedostojno vedel in razgrajal. Mogoče je na neprimerni način razlagal svoj obratovalni »pivski« delovni čas.
8. junija je že v dopoldanskem času Franc M. iz Bakovnika vinjen doma razgrajal in dokazoval ženi, kdo je »gazda«. Miličniki so ga pomirili, ker ženi to ni uspelo.
V popoldanskem času je že pozabil na opozorilo in so ga tako morali miličniki na PM pridržati, da se je »ohladil«.
10. junija ob 16.05 uri se je nedostojno vedel znani kršitelj Franc Ž. iz Kamnika v bifeju na Zapričah. Pomirili so ga šele miličniki in-ga odstranili iz lokala. . 11. junija ob 9.40 uri je doma razgrajal Jakob B. iz Most in se je
pri razbijanju, razbil je med drugim tudi okensko steklo, porezal po roki. Miličniki so ga pomirili, prva pomoč pa mu je bila nuđena v ZD Kamnik.
19. junija ob 20.45 uri sta prišla v Planinko vinjena Predrag T. in Tomislav S., oba iz Kamnika, in začela zmerjati in fizično napadati mirnega gosta Mileta M. iz Kamnika. Ker nista prenehala, je Mile M., vsakega enkrat udaril in se odstranil. Razjarjena Predrag in Tomislav sta zapustila lokal in odšla domov po »oborožitev«, en nož na vzmet in tri kuhinjske nože, se vrnila nazaj v Planinko, da bi poravnala račune. Odpeljana sta bila na PM in ker se še tu nista pomirila, sta bila pridržana do iztreznitve, oborožitev pa jima je bila odvzeta. Od sodnika za prekrške bosta tudi dobila ukrep, ki upamo, da bo za vselej ohladil »junaka« .
21. junija ob 20. uri sta se pred hotelom Malograjski dvor v Kamniku vinjena pretepala znana razgrajača Milan J. iz Križa in Suad D. iz Kamnika. Šele miličniki so pomirili pretepača.
26. junija ob 16.20 uri sta se v Konjeniškemu klubu Komenda pretepala Tomislav A. in Miha T., oba iz Mengša. Šele na opozorila miličnikov sta prenehala s pretepom. Če bi znali konji govoriti, vprašanje kako bi vrednotili to dejanje.
28. junija ob 19.15 uri je v kavarni Veronika v Kamniku grozil gostom z nožem na vzmet vinjeni Viktor H. iz Kamnika. Miličniki so oborožitev, »nož«, odvzeli in napisali napotnico k sodniku za prekrške.
KAZNIVA DEJANJA
Število kaznivih dejanj v preteklem mesecu se je zmanjšalo v primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta, letos 36 - lani 48. Od tega je bilo največ navadnih tatvin (11), nato pa vlomov (7) in tatvin koles (7). Beležimo tudi 4 vlome v avtomobile in 2 kaznivi dejanji s telesnimi poškodbami. Ostalo so druge vrste kaznivih dejanj.
7. junija je oškodovanka Ivanka P. iz Ljubljane prijavila na PM, da ji je neznanec iz stanovanjske hiše v Zavrhu ukradel zlato otroško verižico in zlato za zobe. Miličniki so ugotovili, da je to storil Tone R. iz Kamnika.
V času od 9. do 19. junija so v dve kleti na škodo dveh oškodovancev na Duplici vlomili trije otroci, vsi iz Duplice. Pri tem so odnesli jedilno olje in pivo. Storilce so miličniki kmalu odkrili.
23. junija ponoči je bilo ukradeno avtomobilsko steklo iz osebnega avtomobila last Franca P. iz Podgorja. Avto je bil parkiran pred stanovanjsko hišo, v njem so bili predmeti večje vrednosti, vendar niso bili odneseni. Miličniki so ugotovili, da gre za objesnost mladoletnikov, saj je bilo steklo najdeno v neposredni bližini stanovanjske hiše oškodovanca.
25. junija je bila izvršena tatvina
Življenjski jubilej
Pred kratkim je praznovala 70-letnico svojega bogatega življenja tovarišica Dana Mišic, nekdanja ravnateljica kamniške gimnazije. Težko si je danes ob tolikih štipendijah, potrebnim in bogatim, zamisliti njen študij v veliki družini ob eni sami skromni plači. Od osnovne šole v Kamniku, meščanske v Mekinjah, jo je pot vodila na učiteljišče v Ljubljani. Po končani maturi ni bilo službe zanjo. Banska uprava ji je dovolila, da se je brezplačno zaposlila na osnovni šoli v Kostanjevici na Krki in ji dodelila miloščino iz bednostnega fonda.
Prvo državno službo je nastopila 1934 na osnovni šoli v Potoku v Tuhinjski dolini, od koder je po nekaj letih službovanja odšla v Zagreb na Višjo pedagoško šolo, ki jo je v letu 1941 uspešno zaključila. Iz protesta se v letih okupacije ni zaposlila v prosveti, temveč se je preživljala, kot je vedela in znala, vmes pa je bilo še aktivno delo za OF in aretacija.
Svoboda ni prinesla izbire. Zaposlila se je v Celju, sledile so Domžale, Ljubljana in Kamnik. Mestni ljudski odbor Ljubljana jo je zaposlil kot poverjenika za prosveto, pozneje
je bila na oblastnem odboru inšpektor za prosveto. Sledile so Brežice. Končno se je vrnila na gimnazijo v Kamnik, kjer je bila upokojena leta 1964 kot ravnateljica. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, da so bila to težka povojna leta, ko je bilo
treba prekomerno delati • tudi izven redne službe, ne da bi bila za to plačana.
Za svoje delo je bila odlikovana z redom dela s srebrnim vencem. To ni veliko za zvesto opravljeno delo.
Zaželimo ji vsaj trdnega zdravja ob jubileju.
M. B.
denarja v Samskem domu v Kamniku na škodo stanovalca Ibrahima B. Kasneje je bilo ugotovljeno, da je to dejanje izvršil Mirsad A. iz Kamnika.
V skupnem številu vseh kaznivih dejanj je več primerov tatvin koles in koles z motorjem. Saj ni čudno, ko pa puščamo kolesa vsepovsod (pred gostinskimi lokali, trgovinami, pri avtobusnih postajališčih, raznih dvoriščih in še kje) in še to nezaklenjena. Dokaj žalostna je slika, ki kaže varovanje premoženja, predvsem zasebnega.
PROMETNE NEZGODE
V juniju se je na območju Kamnika zgodilo 33 prometnih nesreč, kar pomeni več kot v enakem obdobju lani (23). Žal moramo ugotoviti, da so bile v preteklem mesecu posledice prometnih nesreč hujše kot je za Kamnik običajno. Od skupnega števila vseh prometnih nezgod jih beležimo kot kaznivo dejanje 7, kot prekršek v 13, za evidenco 5 primerov, za ostale pa je zapisan uradni zaznamek.
Če pogledamo posledice prometnih nesreč, ugotovimo, da so trije udeleženci v prometu izgubili življenje, 2 sta bila hudo telesno poškodovana in 9 lažje.
Med vzroki prometnih nesreč je na prvem mestu neprimerna hitrost (tej je v večini primerov asistiral alkohol ali vožnja brez vozniškega dovoljenja), izsiljevanje prednosti je na drugem mestu, nato pa sledi nenaden prihod na cestišči! in nepazljivost.
2. junija ob 8.30 je Mihael B. iz Ljubljane vozil svoj osebni avtomobil po Mengeškem polju. Prehiteval ga je voznik osebnega avtomobila, ki je vozil brezobzirno in je potem, ko ga je prehitel, nenadoma zaviral in z vozilom počel take akrobacije, da je z zadnjim delom vozila trčil v prednji del njegovega avtomobila, in je M. B. pri tem skoraj izgubil oblast nad vozilom in zapeljal s ceste. Neznani voznik je odpeljal naprej. S pomočjo podatkov so miličniki kmalu ugotovili, da je to Stane M. iz Kamnika.
4. junija ob 11.40 se je na cesti med Stahovico in Kamniško Bistrico zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil udeležen motorist Aleš B. iz Kranja, ki je vozil motor brez registracije in vozniškega dovoljenja. Zaradi neprimerne hitrosti ga je v ovinku zaneslo s ceste, trčil je v drevo, kjer je na mestu obležal in zaradi prizadejanih poškodb podlegel.
5. junija ob 18.20 i se je v naselju Šrharca zgodila prometna nezgoda, ko je kolesarka Jožefa J. iz Šmarce pripeljala iz stranske poti na prednostno cesto, pri tem pa izsilila prednost voznici osebnega avtomobila Dragici V. iz Šmarce. Kolesarka je zadobila hude telesne poškodbe in bila z vozilom prve pomoči odpeljana v KC Ljubljana, kjer je 15. junija zaradi posledic umrla. Pri nesreči je nastala tudi materialna škoda.
Istega dne se je v naselju v Tuhinjski dolini zgodila prometna nezgoda. Marjan J. iz Buča je zaradi neprimerne, hitrosti in vožnje pod učinkom alkohola v nepreglednem ovinku zapeljal s ceste - zaneslo ga je v betonski zid. Pri tem se je voznik lažje telesno poškodoval, avtomobil pa je poškodovan.
Istega dne ob 23.50 se je na Kovinarski cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda. Voznik kolesa z motorjem Karel K- iz Kamnika je vozil Antona G. iz Perovega, ki je sedel za voznikom. Zaradi neprimerne hitrosti je voznik kolesa z motorjem zapeljal izven ceste na travnik, nato pa trčil v betonski steber. Pri tem se je voznik Karel K. tako hudo poškodoval, da je med prevozom v bolnišnico umrl. Sopotnik pa je zadobil hude telesne poškodbe in bil z vozilom prve pomoči odpeljan v KC Ljubljana.
Istega dne se je ob 23.15 na kamniški obvoznici zgodila prometna nezgoda. Voznica osebnega avtomobila O. B. iz Kamnika je vozila po pbvoznici, ko je sopotnik Jože Z. iz Zagorice, ki je sedel na zadnjem sedežu, brez vzroka potegnil ročno zavoro. Vozilo je zaneslo na bankino in obrnilo na streho. Na srečo ni bil-nihče telesno poškodovan, nastala pa je manjša materialna škoda.
6. junija ob 9.55 se je v križišču Medvedove in Tomšičeve ulice v Kamniku zgodila prometna nezgoda. V križišču je vozil vzvratno neznani voznik in pri tem trčil v osebni avtomobil Antona B. iz Kamnika. Neznani voznik je bil zelo hitro izsleden: to je Ciril Z. iz Kamnika, ki je vozil pod vplivom alkohola. Nastala je manjša materialna škoda.
HUšJlKligSl Ena izmed posledic neupoštevanja prometnih predpisov
Istega dne je Alojzij V. iz Mengša prijavil na PM, da je zjutraj parkiral svoje vozilo na parkirišču v naselju Kregarjevo in da mu je nekdo v tem času vozilo poškodoval. Na kraju so miličniki ugotovili, da je to storil Jože S. iz Podstuden-ca, ki je vozil svoje vozilo brez vozniškega izpita.
9. junija ob 10. uri se je v Tesni-cah zgodila prometna nezgoda zaradi tega, ker je voznik kombija Franc M. iz Maribora vozil z neprimerno hitrostjo na mokrem vozišču in ga je zaradi tega v ostrem desnem nepreglednem ovinku zaneslo v nasproti vozeči tovorni avtomobil, ki ga je vozil Ivan Z. iz Nove Gorice. Na srečo je nastala le materialna škoda.
12. junija ob 20.20 se je na kamniški obvoznici zgodila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Miran B. iz Kamnika je vozil brez vozniškega izpita in vinjen ter je zaradi tega zapeljal s ceste in trčil v drog javne razsvetljave. Pri tem je sopotnik Franc Ž. iz Kamnika zadobil poškodbe, nastala pa je večja materialna škoda.
18. junija ob 14.40 se je na Ljubljanski cesti v Kamniku zgodila prometna nezgoda; sopotnik Drago S. iz Kamnika je z odpiranjem desnih prednjih vrat na stoječem avtomobilu podrl kolesarja Franca K. iz Kamnika, ki je padel po vozišču in se lažje telesno poškodoval.
Istega dne ob 23.15 je po kamniški obvoznici vozil osebni avtomobil Bojan F. iz Kamnika brez vozniškega izpita in pod vplivom alkohola. Med vožnjo je dohitel in s pred-
njim delom vozila zadel kolo z motorjem, katerega je vozil Marjan U. iz Kamnika. Po trčenju je Marjana vrglo naprej v smeri vožnje približno 30 metrov, padel je na cestišče in obležal lažje telesno poškodovan.
21. junija ob 10.48 se je v Kamniku na Poljčevi poti zgodila prometna nezgoda, mladoletni M. U. iz Kamnika je vozil kolo in pri srečanju s pešakinjo Cecilijo V. iz Kamnika trčil vanjo in jo podrl. Peša-kinja je pri tem padla po vozišču in zadobila telesne poškodbe.
Istega dne ob 18.50 je vozil traktor s prikolico Franc S. iz Podgorja po lokalni cesti v Podgorju. Pri zaviranju desno izven vozišča na travnik, kjer je teren nagnjen navzdol, je zaradi neprimerne hitrosti prikolico, ki je bila naložena, prevrnilo. V času nezgode je med traktorjem in prikolico na pripravi za priključek sedel Franc S. iz Podgorja, ki je pri nesreči padel pod desno zadnje kolo traktorja, ki ga je zadelo in ga hudo telesno poškodovalo.
Tega dne se je ob 22.08 v Kamniku na Steletovi ulici zgodila prometna nezgoda. Kolesar Ludvik S. iz Kamnika je stal ob robu ceste, v njega je trčil neznan kolesar in ga podrl. Po dejanju je neznani kolesar odpeljal dalje, Ludvik Š. pa je zadobil telesne poškodbe. Miličniki so kmalu izsledili pobeglega kolesarja in ugotovili, da je to bil Mah-muta D. iz Kamnika.
25. junija ob 8.10 se je na Usnjarski ulici v Kamniku zgodila prometna nezgoda; vozniku tovornega avtomobila Jožetu F. iz Črnuč
se je med vožnjo odpela prikolica in trčila v parkirani osebni avtomobil last Marjan V. iz Ljubljane. Na srečo ni bilo v bližini pešcev niti voznika parkiranega avtomobila, tako, da je nastala samo materialna škoda.
RAZNO
5. junija se je v Kamniških Alpah na Korošici ponesrečila Ana K. iz Medvod; med plezanjem je padla in se pri tem telesno poškodovala. S pomočjo helikopterja RSNZ je bila prepeljana v KC Ljubljana. V akciji je sodelovalo 15 gorskih reševalcev in miličniki s postaje milice Kamnik.
V poročilu postaje milice Kamnik je tudi zabeleženo, da so otroci na cesti v Godiču narisali tenis igrišče in igrali. Kljub opozorilom voznikov, da bi zbrisali igrišče, to ni zaleglo. Šele po posredovanju miličnikov so tenis igrišče zbrisali. Kaj pa starši?
zabeleženo je tudi, da je bilo najdeno tele, odvrženo v potok. Dobro bi bilo, da bi vsi skrbeli za zdravo in čisto okolje.
POHVALNO
V mesecu juniju se je na seznamu najdenih predmetov našel denar, dokmenti, ključi in še kaj. Pošteni najditelji: Danilo Sitar iz Jera-novega, Miran Šuštar iz Šmarce, Slavko Pestotnik iz Kamnika, Jože Štefe iz Srednje Bele, Drago Pestar iz Kranja in Derviš Dedič iz Kamnika.
Z. K.
Pamir '82
V Sloveniji se je v zadnjih letih pojavilo toliko dobrih alpinistk, da so hotele imeti svojo samostojno odpravo. In tako je PZS izbrala 7 najboljših slovenskih alpinistk, ki se jim je pridružila še alpinistka iz Splita. KOTG, KA, matična PD in ZTKO občin, pa tudi udeleženke same, so zbrale potreben denar in tako je po raznih za-petljajih v torek, 13. julija zjutraj z ljubljanske železniške postaje odpotovala prva slovenska Ženska alpinistična odprava v Pamir. Njen cilj je povzpeti se na najvišji vrh Sovjetske zveze, 7495 m visoki Pik komunizma. Kakor smo Kamničani imeli tudi v prvi samostojni ženski odpravi pred desetimi leti, leta 1972 naDemavend, svojo udeleženko Zinko Slapar, tako tudi v tej, »pamirski« odpravi, sodeluje Kamničanka, članica kamniškega alpinističnega odseka, Irena Markuš.
Irena, ali kakor ji njeni tovariši na odseku pravijo »Kolomajsa«, se je leta 1975 s 17 leti začela ukvarjati s plezanjem. Izpit za alpinistko je naredila leta 1977. V vsej svoji plezalni karieri je opravila več kot 170 vzponov vseh težavnostnih stopenj, pozimi in poleti. Največ je plezala v Kamniških Alpah, poleg tega pa tudi v Julijskih Alpah, Paklenici, Franciji in Švici. Dvakrat se je udeležila mednarodnega srečanja alpinistk »randevous des hautes montagnes« v Franciji in Švici. Trikrat zapored je dosegla naziv športnice - alpinistke I. (republiškega) razreda. Poleg tega je bila zelo delovna tudi v propagandnem in mla-
dinskem odseku in odseku za varstvo narave. Dosegla je tudi naziv mladinske vodnice in inštruktorice alpinizma, udeležba na tej odpravi pomeni vsekakor tudi priznanje za njeno dosedanje alpinistično delovanje.
Vzpon na tako visoko goro kot je Pik komunizma, zahteva izjemne napore, dobro psihično in fizično pripravljenost in ogromno trdne volje. Smer, ki si jo je odprava zadala kot cilj, je bila sicer že preplezana, vendar je kljub temu zelo zahtevna, saj je stena visoka skoraj 2,5 km, vsa prekrita z nevarnimi lednimi seraki. Upajmo, da Ireno ne bo izdalo zdravje ali pripravljenost in da bo dosegla nov kamniški ženski višinski rekord, ki ga ima že od leta 1975 Biserka Žerjav z vzponom na 6152 m visoki vrh v Himalaji.
Tako želimo vsem udeleženkam odprave, posebno Ireni, sreče in uspeha, predvsem pa srečno vrnitev.
BOJAN
Drugo mesto za Kamničane
V začetku julija so se kamniški lo-kostrelci udeležili mednarodnega »Hunter in Field« turnirja za pokal Jugobanke. Turnir je bil v Ljubljani, udeležilo pa se ga je več kot 50 loko strelcev iz Jugoslavije in gostje iz Italije.
To je bilo tudi zadnje tekmovanje lokostrelcev . pred enomesečnim odmorom, ki naj bi ga tekmovalci izkoristili delno za odmor, delno pa za pripravo na najvažnejše turnirje, ki se bodo pričeli konec avgusta.
Kamniški lokostrelci so na tem turnirju zabeležili polovičen uspeh, saj sta se dobro uvrstila le mladinca Drago Desnica in Emil Andrejka, ki sta zasedla prvi mesti v svoji kategoriji. Zelo dobro je streljal tudi Niko Zupan, ki je v kategoriji tnstiktivno osvojil 3. mesto z dobrim rezultatom, saj je nastrelil kar 703 kroge. Slabo pa sta tokrat nastopala reprezentanta
Letnar in Čolnar, saj sta osvojila šele 6. in 7. mesto in si precej zmanjšala možnosti za nastop na svetovnem prvenstvu.
V kategoriji člani prosto je Dušan Orehek tokrat osvojil 5. mesto, s prej-cejšnim zaostankom za svojimi najboljšimi rezultati.
V kategoriji pionirjev so nastopili: Jure Bratuž ter Milan in Marjan Fle-rin, ki niso posegli po najboljših rezultatih, z rednim treningom pa lahko postanejo odlični lokostrelci.
Med tekmovalci s coumpaund loki je nastopil tudi Egon Štebe in osvojil 5. mesto; Marjan Drobnič pa je pri članicah v generalni razvrstitvi osvojila odlično 2. mesto z osebnim rekordom 505 .krogov. V razvrstitvi klubov za pokal Jugobanke je LK Kamnik osvojil 2. mesto za LK Jugobanke (Ljubljana) in pred Postojno.
-do
Tenis
Bogataj - spet med prvaki Radko Vengust - v vrhu slovenskega tenisa
Teniški klub Kamnik je bil letos prireditelj odprtega prvenstva za člane veterane v kategoriji od 45-55 let in v kategoriji od 55-65 let. V prvi kategoriji je nastopilo 32 tekmovalcev, v drugi pa osem. Nastopila je tudi močna ekipa Treš-njevke iz Zagreba z dvema državnima prvakoma Novakom in Sertičem. Med veterani od 45-55 let je v finalu presenetil Kamničan Janez Bogataj z zmago nad državnim prvakom Novakom. Z odlično taktično igro in močnimi udarci z osnovne črte je gladko premagal močnega Zagrebčana z rezultatom 6:2, 6:2. Ostali rezultati: četrtfinale:
Novak (Tr. Zagreb) : Aleš (Triglav, Kranj) 6:0, 6:1 Dornik (Vevče) : Šlegl (Kamnik) 6:3, 6:0
Geršak (Slovan) : Smeh (Olim-pija) 6:0, 6:1
Bogataj (Ka) : Kocjan (Ol)
7:5, 6:3
polfinale:
Novak (Tr. Z.) : Dornik 6:1, 4:6, 6:1
Bogataj : Geršak 7:5, 6:3
Tretje mesto je osvojil Dornik z zmago nad Geršakom. Pri veteranih nad 55 let je prvo
zasedel državni prvak iz Zagreba, sledijo pa
mesto Sertič
Arbaneže (Ol), Žižek (Ol) in Kopač (Ce).
V počastitev 140. obletnice papirnice Vevče so se tekmovalci pomerili na odprtem prvenstvu za veterane, ki ga je organiziral TK Vevča. Sodelovalo je 32 tekmovalcev. V finalu se je spet izkazal Janez Bogataj z zmago nad Geršakom (Ol) 6:2, 5:7, 6:0. polfinale:
Bogataj: Veselko (Ol) 6:4,6:4
V parih sta slavila Bogataj in Dornik. V finalni igri sta premagala par Sluga, Kocjan z rezultatom 6:3, 6:4.
Na odprtem prvenstvu Kranja za člane se je posebno izkazal Kamničan Radko Vengust, ki se je z zmago nad Mariborčanom Zeillhoferjem v četrtfi-nalu in z zmago nad Žitnikom (Ol) v polfinalu prebil v sam vrh slovenskega tenisa. Vengust je že večkrat opozoril nase z dobro in borbeno igro, tokrat pa mu je prvič uspelo, da se je prebil do finala na tako kvalitetnem prvenstvu. Rezultati:
četrtfinale: Breznik (Br): Jeras (Ka) - 6:1, 6:2
Vengust (Ka): Zeillhofer (BR) - 1:6, 6:3, 6:4
polfinale: Ricov (Med. Zagreb) : Breznik (Br) - 3:6, 6:4, 7:5 Vengust: Žitnik (Ol) - 6:4,7:5 finale: Ricov (Med. Z.) : Vengust (Ka) - 6:1, 6:3
Vengust in Bogataj sta s svojima uspehoma dokazala, da kljub težkim pogojem za delo kamniški tenis še vedno zavzema pomembno mesto v slovenskem tenisu. Obema za uspeh čestitamo!
Omembe vredna je tudi uvrstitev Andreja Šlegla in Jureta Laha med osem najboljših pionirjev na republiškem prvenstvu za pionirje, ki je bilo v Mariboru od 27 do 30. junija.
Tudi ostali člani kluba tačas niso spali. Pomerili so se na turnirju za pokal Tenis bara, ki bi moral biti že sredi junija, a je zaradi slabega vremena odpadel. Turnir je bil prestavljen na 20. junij, vendar je bila udeležba dokaj skromna. Zmagal je Radko Vengust, ki je v finalu premagal Freda Keršiča z rezultatom 6:1, 6:4.
Turnir je štel tudi za rang lestvico.
I. H.
Gostovanje mladincev NK Kamnik v Nemčiji
Prvenstvo občine v malem nogometu
Odbor za rekreacijo pn NK   nejše, saj so bde ekipe iznenače- razdelile
V začetku junija so mladinci NK Kamnik na povabilo F. C. Germania Preussen, s katerimi imamo prijateljske stike že 15 let, gostovali v Gladbecku na mednarodnem turnirju.
Preden smo vabilo sprejeli in potrdili gostovanje, smo imeli nemalo težav; posebno s finančnimi sredstvi. Z velikim razumevanjem SITKS in skupščine občine smo uspeli zbrati toliko denarja, da smo lahko odšli na pot, dolgo 1160 km. Iz Kamnika smo se odpeljali z dvema kombijema in osebnim vozilom prek Celovca, Salzburga, Miichna, Niirnber-ga, Wurzburga, Frankfurta, Kolna, Oberhausna in Essna v manjše rudarsko mestece Gladbeck, ki ima 90.000 prebivalcev. Še pred prihodom v mesto so nas pričakali njihovi odborniki, nam zaželeli dobrodošlico in nas peljali v dom, kjer smo preživeli 6 dni. Ker Smo zamudili en dan, so mladinci takoj po prihodu odigrali trening tekmo z domačimi. Lahko si mislite, kakšen napor je bil to, namreč, odigrati tekmo po 16-urni vožnji. No, naslednji dan so se fantje odpočili in začel se je turnir v počastitev 70-letnice njihovega kluba: Med desetimi ekipami, od tega pet iz tujine (Francija, Nizozemska, Danska in Jugoslavija), so naši mladinci zasedli tretje mesto, za kombinirano vrsto domačinov in danskim moštvom Odense. Tekmovanje je potekalo v dveh skupinah po pet ekip. Prvouvrščeni ekipi iz vsake skupine so se uvrstile v zaključni del. Rezultati Kamni-čanov v predtekmovanju:
Kamnik: Marcq-en-Barovel (Francija) 1:0; strelec Jeglič Kamnik: Germania-Preussen
1:2; strelec Jeglič ■ Kamnik: Rentfort-Adler Nemčija 3:1; strelci Vugrinec, Fricelj in Jurišič
Kamnik: Reuni Borculo Nizozemska 2:0;strelca Jurišič in Jeglič. V polfinalu je Kamnik predvsem po »zaslugi« sodnika izgubil z ekipo Odense z 2:0. V borbi za tretje mesto so nato Kamniča-ni visoko premagali Zvveckel -Nemčija s 5:0; strelci so bili Jeglič, Švajger, Slapar, Juršič in Vugrinec. Poleg nastopa na turnirja so odigrali tudi dve prijateljski tekmi z domačini. Prvo so izgubili, kot sem že omenil, z 2:1, drugo pa so odigrah z 2:2. Več kot polovico tekem so odigrali na igriščih pokritih z ugaski (lešem), kar je Kamničane zelo oviralo pri igri.
Za Kamnik so nastopali Le-ban, Majdič, Slevec, Švajger, Juršič, Jeglič, Fricelj, Zvone in Roman Perne, Vlainič, Horvat, Železnik, Vugrinec, Rak in Slapar.
Na slovesni razglasitvi rezultatov, kateri je tako kot otvoritvi prisostoval tudi župan mesta, so se tako domačini, kot tuje ekipe strinjale z ugotovitvijo, da so Ka-mničani igrali najlepši nogomet in samo izredno slabim sodnikom se imajo zahvaliti, da niso končali na prvem mestu. Kljub temu pa so prejeli kup pokalov in priznanj, ki bodo krasile našo vitrino.
Tako igralci kot'vodstvo je bilo z gostovanjem izredno zadovoljno. Posebno pa še z gostitelji, ki
KAMNIK je leto prvič priprave občinsko prvenstvo v malem nogometu. Da je zanimanje zanj veliko, je pokazalo tudi letošnje prve tekmovanje. V treh ligah v Krajevnih skupnostih DUPLICA, NEVLJE in KAMNIK je nastopilo 18 rekreacijskih ekip in dve ekipi veteranov. Odigrali so 73 tekem (v mesecu dni), na katerih je nastopilo 236 nogometašev. Tako je tekmovanje uspelo tako po množičnosti kot v rekreaciji. Tekmovanje je bilo pod pokroviteljstvom ZTKO - odbora za množičnost, ki je najboljšim ekipam namenil diplome in pokale. Tekmovanje so z amaterskim delom solidno organizirali veterani nogometnega kluba Kamnik, kar daje upanje, da bo rekreativni nogomet zaživel in nudil v bodoče stalno obliko rekreacije občanom.
V finalu so nastopile ekipe KS, po dve najboljši.
VETERANI: NK KAMNIK : TITAN 9:8 po podaljških (7:7) Gole so dali Slapničar in Štele po 3 in Simone, Torkar in Dacar po 1 za NK KAMNIK, za TITAN Rems, Vidic po 3 in Podbevšek 2. ' Prvenstvo KS KAMNIK
Lestvica:
ne. Zal se nekateri posamezniki v ekipi INTEGRALA niso vedli športno in so povzročili edino prekinitev. Njihovi trije igralci so bili izključeni več kot vsi igralci na celotnem turnirju. Za take v bodoče ne bo več mesta za rekreacijske tekmovanja. Lestvica:
Integral 7 Hamburger Šmarca 7 XYW82 Stol 7 Titan 7 Jakopičeva KIK Šmarca 7 V finalni
0 6
1 3
0
0 0 0
del
točk
1   43:17 12
0 1 37:19 1 35:17
1 3 30:23
4 39:47
5 33:35 1 6 24:45 1  6 9:53
12 11 7 6 4 1 1
po gol razliki. Najboljša ekipa INTEGRAL je izgubila prvo mesto predvsem zaradi nediscipliniranih posameznikov v ekipi, čeprav je imela najboljšega strelca in igralca MANDIČA. Ob zaključku tekmovanja je predstavnik ZTKO in SITKS najboljšim ekipam in strelcem podaril pokale, diplome in nagrade.
Lestvica finala:
KIK
Integral
Stranje
Nevlje
Zarja
točk 11: 8 7 15: 9 6 14:11 6 12: 9 6 10:32 0
turnirja sta se
uvrstili po dve najboljši ekipi iz KS. Zanimivo in izenačeno tekmovanje je prineslo zmagoslavje ekipi Kemične industrije Kamnik, kar tri ekipe pa so si mesta
Najboljši strelci na tekmovanju so bili:
Milorad Mandič 37 Andrej Koželj 34 Mitja Jurišič 20 Janez Slapar 13
-AP-
Kapetan Kamnika Simon Jeglič si izmenjuje darilo s francoskim kapetanom ekipe Mareg-eu-Barovel
ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH ŠAH S AH ŠAH ŠAH S AH S
33. slovensko ekipno sindikalno prvenstvo *
					točk
KIK	5	4	1	0	15: 9 9
Stranje	5	3	1	1	31: 7 7
Alprem	5	3	1	1	11:10 7
Svit	5	1	1	3	9:11 3
Meni na	5	0	2	3	11:20 2
Kaolin	5	0	1	4	6:23 1
Prvenstvo KS Nevlje:
Lestvica:
Nevlje 5 5 Zarja 5 4 Kamniktit KIK
5
NK Kamnik V 5
Češnjice 5 TitanV 5
69: 37:14
točk 9 10
3 0 2 34:26 6
21:46 20:42 16:60
Prvenstvo KS DUPLICA:
Tekmovanje v tej lligi je bilo najmnožičnejše in najkvalitet-
Na letošnjem prvenstvu, ki je bilo na Bledu, je nastopilo 48 ekip iz vseh večjih delovnih organizacij. Žal so ta tekmovanja iz leta v leto dražja in to se odraža pri množičnosti, saj pridejo na tekmovanje le tiste ekipe, ki upajo na dober uspeh. Letos so bili to le občinski prvaki. Kamnik je na prvenstvu zastopala ekipa Stola, ki ima najboljše šahiste in tudi največ tekmovalnih izkušenj, Tekmovanje je letos potekalo po Bucholz sistemu; to je sistem, ko igrajo zmagujoče ekipe vedno s sebi enakimi! Pri tem sistemu moraš biti zelo dober in pa seveda imeti še kanček sreče, če hočeš, da si prav pri vrhu. Stolova ekipa letos zadnjega prav gotovo ni imela, saj je za tretje uvrščeno ekipo Papirnice iz Količevega zaostala le za 4 toč-
ke, pa je bila vseeno šele na 17. mestu. Zmagala je ekipa Ljubljanske banke iz Ljubljane pred SZDL-Front iz Ljubljane.
Slovensko prvenstvo mest in krajev
Na 28. prvenstvu, ki je bilo letos v Kranju, je nastopilo 49 ekip. Ravrščene so bile v pet skupin, iz katerih so se potem po doseženih rezultatih formirale nove, ki so določile mesto ekipe. Tako je ekipa Duplice nastopila v skupini ekip, ki so se borile od 11. do 20. mesta. Komenda je igrala v 4. skupini, Stranje pa v 5. V finalni skupini je zmagala ekipa Maribora pred Domžalami in Celjem, v drugi skupini je bila prva ekipa Kočevja pred Novim mestom. Duplica je kljub dobrim rezultatom, saj je dosegla 10 zmag, 4 poraze in trikrat igrala neodločeno, zasedla 6. mesto in
16. v končni uvrstitvi. Za ekipo so igrali Bavčar, Osolin, Bračič, Trebušak, Bergant in Krivoro-tov.
Stol drugi v Puli
Na 25. jubilejnem mednarodnem ekipnem šahovskem festivalu v Puli je nastopilo 474 ekip iz Francije, ZR Nemčije, Avstrije, Švedske, Nizozemske, Danske, Luksemburga, Madžarske in iz vseh naših republik in pokrajin. Prvič so nastopile tudi izbrane ekipe naših delavcev, ki so na začasnem delu v tujini. Rekordno število ekip dokazuje, da so misli velikega prijatelja šaha tovariša Tita o miru, svobodi, enakopravnosti in prijateljstvu med narodi vedno bolj prisotne in aktualne v svetti. Tovariš Tito je pred 25 leti poklonil v ta namen tudi velik srebrn pokal, za kate-
rega se borijo iz leta v leto naše najboljše ekipe.
Moštvo Stola je bilo zaradi lanskega prvega mesta v 7. skupini letos razporejeno v 6. skupino. Skupaj je bilo 21 skupin, v katerih so igrale ekipe po moči igralcev. V tej skupini je brez poraza zmagala ekipa Industrije stakla iz Pančeva. Stol pa je razen poraza s prvo uvrščeno ekipo in neodločenim izidom z Iskro iz Kranja zasedel 2. mesto in si priboril srebrno medaljo. Podoben uspeh so letos dosegle še ekipa Ponikev v 4. skupini, Rudar iz Trbovelj v 5. skupini in Slovenj gradeč v 12. skupini.
Zelo dobro so Slovenijo zastopale ženske ekipe, saj sta si Komenda in Kovinar iz Maribora razdelila 4. in 5. mesto vi. festivalni skupini, v II. ženski festivalni grupi je zmagala ekipa Kranja, Iskra iz Ljubljane pa je bila na 3. mestu. TONE TREBUŠAK
jim ni bilo žal ne časa ne denarja, da bi se v njihovem mestu počutili kot doma. Največ zaslug za vso gostoljubnost ima gospod Heinz Lobitz s soprogo in vrsta domačih, nogometnih veteranov z družinami. Po en dan so igralci in vodstvo Kamnika preživeli tudi pri posameznih družinah in tako še bolj spoznali njihovo navade in običaje.
Da so se mladi Kamničani lahko udeležili turnirja, so jih materialno in finančno podprle delovne organizacije Stol, Titans Koč-na, Meso, Svilanit, Eta, gostilna »pri Bundru« in bar Mitnica. Še zlasti pa se nogometaši zahvaljujemo izvršnemu svetu skupščine občine Kamnik, ki je poleg finančne podpore poklonil za župana mesta Gladbeck sliko akademskega slikarja Aladina Lanca. Hvala tudi Tovarni usnja Kamnik za nakup prepotrebne opreme, brez katere se ne bi mogli udeležiti turnirja. Zahvala velja tudi SITKS za delno pokritje prevoznih stroškov in smučarskemu klubu za razumevanje.
Izvršni odbor NK KAMNIK
Nogometni turnir veteranov
Nogometni klub Kamnik - odbor za rekreacijo veteranov je v počastitev Občinskega praznika organiziral tradicionalni nogometni turnir veteranov (starejših od 35 let), ki so se ga udeležile ekipe ZAGORJA, DOMŽAL in KAMNIKA. Organizacijo turnirja so omogočili ZTKO odbor za množičnost, občinski sindikalni svet in gostišče Jagodic. Nogometaši veterani so pokazali, da še vedno niso pozabili nogometnih veščin, saj so bila srečanja zanimiva in borbena. Najboljši so bili domači nogometaši, ki so prejeli pokal v trajno last. Za najboljše-" ga strelca na turnirju so se s po 2 goloma potegovali MITIĆ - ZAGORJE, ZUPAN - DOMŽALE in TCRKAR - KAMNIK.
Pokal je pripadel najstarejšemu med njimi, M1TIČU.
Rezultati:
KAMNIK : DOMŽALE 1:1
(1:0)
Gola sta dosegla Mali za KA-. MNIK in Zupan za DOMŽALE. ZAGORJE : DOMŽALE 2:1
(1:0)
Strelca golov sta bila za ZAGORJE Mitič in Lacič, za DOMŽALE pa Zupan.
KAMNIK : ZAGORJE 4:2
(2:0)
Strelci golob za KAMNIK so bili Torkar 2, Slapničar in Jarc, za ZAGORJE pa Mitič in Zale-zlak.
Za zmagovalno ekipo veteranov MK KAMNIKA so igrali: VOGRINC, TOKRAT, ŠTELE, PODBEVŠEK, MEDMEŠ , KUMER, PEKLAR, SLAPNIČAR, MALI, JARC, F1ŠER, ŠIMENC, KERN, SITAR.
-A. P-
iS
Kamniški otčam
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.