-    144   -
Družba zemljoznanstva in rudar-
siva Krajnske dežele in povabilo k pristopu.
Začasni odbor te po izgledu druzih dežela, novo osnovane in za našo domovino gotovo imenitne in važne družbe je razglasil uni dan v nemškim Ljubljanskim časniku povabilo k pristopu te družbe, in je priložil tudi družbine postave, ktere razlagajo namen, o-pravilstvo in osnovo te družbe.
Prošnji, da bi tudi v ?):Vovicah" naznanili začetje in početje te družbe, se radi vdamo, ker, ako bo družba močna postala po premoženju, zvedenih in pridnih udih, je gotovo veliko koristniga za natanjčniši spoznanje v zemlji še skritih zakiadov za domače rudarstvo in kupčijo in veči prihodke domovine po nji pričakovati. Želeli bi vunder, da bi se družbine postave, ktere razodevajo namen in opravilstvo te družbe, in prihodnjič razglasovani družbini spisi tudi v domačim jeziku na znanje dajali, ker je misliti, da bi znal tudi kakošen bolj premožen mož v družbo stopiti, ki nemškiga jezika ne razume, in če tudi kakošno nemško besedo zna, vunder v nemškim jeziku razglašenih postav ne razume in ne ve, kaj se pravi „geognostisch,tt ??m on ta ni s tise h," „t eehniseh," „co mer ziel 1 ,a „literarisch,a i. t. d. To so pa le naše misli, kte-rih odboru ne vrivamo, in jih le v prid družbi razode-nemo, ker smo prepričani, da pri nas nobena družba ne more na terdnih nogah stati, ali saj ne občno koristna biti, dokler je le enostranska, namreč dokler dela in piše le edino samo za tiste, ki nemško znajo. Od tod mende izvira tisto hiranje nekterih družb, zoper ktero se sliši mnogokrat tožiti, ker so le nemške polovi-čarce, in ni prave narodske združene moči. Oe se v deželi dva jezika govorita, delajmo tako, da bo za vse prav, da bo vsak vedil, kaj hočemo od njega. Marsikaka kaplica bo pritekla po tem h kaplici, in iz več kapljic bo izviral studenec, iz več studeneov reka i. t. d. Vsi m razumljivi bomo vsi m vstregli. To sedaj ne more drugač biti; ljudstva so se zbudile in ter-
-    145    -
jajo, da vsak jezik velja, ker je jezik le po moče k, da se med sabo razumemo. Tudi čist Slovenec zna ti družbi prav koristen ud biti.
Po tem ovinku se vernemo k napodevani zemljo-znanski in rudarski družbi. Nje namen je, kolikor je moč, skrito notrajnstvo zemlje, gričev in gora Krajn-ske dežele spoznati, — kar imajo koristne rudnine, premoga i. t. d. v sebi, raz odeti, in po tem najdene rudarije proti primernimu plačilu v družbino kašo takim udam prepustiti, ki jih bojo hotli prevzeti. Družba si tedaj nikdar ne bo sama rudarij in fužin napravljala, ampak ona bo le po zvedenih možeh po najdbi rudarij sledila, in kar bo najdla, svojim udam tako prepustila, da bo za družbo in za tistiga prav, ki bo začel kopati.
Vsaki pravi ud ali deležnik te družbe odrajta v družbino kašo za vsaki mesec pol goldinarja, ktero plačilo zamore tudi na enkrat za pol leta ali za celo leto odrajtati. Za to vživa vse pravice družbnikov, kakor tudi to, da je deležen dobička vsih rudninskih najdb in pridobitev te družbe. Postave določijo pravice družbnikov natanjko.
Zapisujejo se pa udje v to družbo v bukvarnici gg. Klein maj er j a in Bamberga v Ljubljani, ustno ali pismeno.