4fe?T^HoililObl. k. k. HofbiWiothek, St. 19. Wien,... V Gorici, l2. maja 1882. „So{a" izhaja vsak petek in velja 8 poSto prejemana ali v Gorki na rtom po§iIjan»: Vse leto.....f- 4.40 Pol ieta......, -; -'*> <5etvrt Ieta - . . „ l.l»» Pri Oiiuanilib in \>ra\- taku |>ri ,.yt>- ».'«mcaft" se ptacuje za navadno tdstop- no vrsto: 8 kr. tQ se tiska 1 krat 6 " ;', ]\ " i " Za vece drk<« po prostorn. Tecaj Xtl: Posamesne gtevilke se dobrvajo po 8 kr. v Gorici v tobakarnici v go-sposki uHci, blizo „treh kron". na sfcarem ti'gu; in muiski ulici; v Ajdov-SSini pri (rgovcu g. Dolencu Dopisi naj se blagovoljno poSHjajo urediiiStvu „Soce" v, Gorici v Hilaryanskj tiskarui, uai-ounina pa opravniStvu „Soca' Via Rabatta (RabatiSCeJ fit. 20. Rokopisi so no wacajo; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delalcem in drugim napromo&nim so narofinina rniia, ako te oglas© pri urcdniitvu. Slovenski iezik pod gralko in triafcko nadsodnijo. Justifinega ministra ukaz, priobfien tudi v po-slednjem listu BSofie% je bil odposlan satno na pred-sednistvo graSke nadsodnije; ta pa ne obseza vseh pokrajin slovenskih, ampak velja samo za Kranjsko, Sfcajersko in Korosko. Primorski Slovenci imajo nadsodnijo v Trstu v dtu2bi z Italijani in krvnimi brati Hrvati, ki prebivajo v Istri. Ali oni ukaz smo vendar izrofiili v celoti tudi primorskim Slovencem, da bi razviilcli, za kake sodnijske pravice se morajo boriti druge slovenske pokrajine, in da bi ponovljeno videli nastete stare poatave in odstavke postav, po katerih je bila slovenSfiina vpcljana ze v prejSnjih dobah tudi v sodnije. Tudi pritnorski Slovenec vnovifi spoznava iz ukaza ministra dr. Pr&zak* muo&co prejSFijih do-tufieb in zakonov, katere je treba uavajati in povdav-jati, kedar koli bi boteli slov. jeziku one pravice zo-pet odtegavati. Oni ukaz je tedaj gled6 na poduk once vcljave za vse Slovenes, v drz\ zboru zaitopane. Kajnovijli ukaz justifinega ministerstva Sloven-com iinenovanih pokrajin ne podeljuje novih pravic, ampak sinaia tjejia prejsnje zakonc, dabi se jih sodnije Hpomnile in po novem ukazu korapetentue oblasti neoporefino tudi dejansko postopale. Ukaz je obfiega pomena, ker nafielno razkazuje, da ima samo izvrSe-valna oblast, v tern slufiaji justifiuo ministerstvo, do-locevati, v katerein jeziku imajo a strankami obfie-vati. Prejsojim postavam in naredbam je vodstvo ju-atifineg* ministerstva podeliio s svojo oblastjc zopet veljavo; vslcd tega &e ukazu sodnije, katerim velja, ne morejo ustavljati. Tudi je predsedui^tvo graske nadsodnije takoj podrejenim okr. sodnijani razgiasilo, da se morajo po niin. ukazu ravnati. Poleg nafcelne vrednosti so v tem ukazu tudi posebne dolofibe praktiCntga pomena, in te ediue ka-2ejo napredek za rabo slovenSfiine pri sodnijah. V o-menjenih pokrajinah so odslej sodnije prisiljeue spre-jemati v kazenskih in civilnih zadevah vse t slovenskcm jeziku pisane proSnje in ˇ loge, in sicer tudi takrat, ko bi vio2-nik ne bit zmoSen nemSkega jezika. Po-slednji dostavek je bil potreben, ker so se sodnije prottvile onim, o katerih so znenile, da so izobrazeai in tttdi nemScine uCeiu. Ukaz uaateva toliko in takih postav in razglasov O'J prejSnjih desetletij, da so v njih viteti tudi zapis-niki. Ena prejSnjih dolofieb vsaj pravi, da naj se na-pravljajo tudi zapisniki v slov. jeziku, fie je pri-memo, mogofie ltd., in poslednji ukaz tudi s temi besedami ono dolofibo omenja. Torej je iz tega razvidno, da tudi sam minister dr. Prazak ne iz-kljufiuje zapisnikov, v slov. jeziku pisanih. On nekako zaupno govori, fie§, flda si bode razsvit-Ijena praksa med odprtimi stezami najboljso poiskala in izvoUli*.* Po teh besedah soditi, bi smeli Slovenci dotiinih pokrajin zares upati, da jim bodo sodnije kaj pnjazne, in da jim bodo slovenski uradovale, tudi kjer jim ukaz ne daje izrefinih dolofieb, da jim bode torej vodilo, kar je v ukazu ali v prejSnjih naredban aamo niroplicite" Ybteto ali obseieuo. fiesede mini-strove so na to stran zares vzgledne ad captandara benevolentiam graske nadsodnije. Vendar pa tudi on ne veruje v upanje, katero stavlja v razsvityeno prak-so; zato kaj previduo pristavlja, da dolofibe, kouec ukaza izraiene, veljajo samo za zdaj (vorlaufig). In v resnici bodo morale tem dolofibam siediti se druge. flSI. Narod" je namrefi poizvedei, da ena ljubljanska sodnija, povpraiana. je, odgovorila, da najnovejsi ukaz se ozira samo na aVloge* in ne tudi na zapisnike. Po takem bo raoralo justifino ministerstvo Slo-tencem pod gra§ko »ads>odnijo izdati kmalu obSirniSi nkaz, veljaven tudi za zapisnike, pisane v slov. jeziku. Saj ni tudi razloga proti terau; kajti ako je na§ je-sik sposoben za vioge, mora bit: iste mofii tudi za zapisnike, in ako umejo ali morajo umeti sodnijski u-radoiki slovensko pisane »vloge", bodo se sposobili tudi za slovenske zapisnike, IVtudi v omejeuostij kakor jo tolwa.fii ena lju- | bljauska sodnija, so Bi Slovenci pod graBko nadsodnijo velik del svojih starih pravic zopet priborili; pomenljiv je ta korak naprej zlasti tudi za korolke I Sloventu?. Slovenski odvetniM in belezjiiki po Kianj-skem, Stajerskem in KoroSkom se ne bodo mogli vefi iitgovarjati, da jim sodnije ilovensko vioge unifiujejo, in izobrafeni Slovenci ne bodo mogli biti vefi mlafini proti slovenskemu narodu, kjer se svojili pravic ne zaveda; sami sebe in ljudstvo bodo morali zdaj opo-minjati na odlofino pontopanjie; ljudstvo in sebe bodo morali dejanski izobraievuti Sali, bolje, sposabljati za pravne pojme tudi v slovenskcm jeziku. Velik je bil boj za majhne zafietke; ali doswlanja priboritev kaiie na obilo delo, fie hofiejo rodoljnbi in nwod v^ivati sadove te zmage. Tako stanje imajo torej zdaj Slovenci pod gra-§ko nadsodnijo; kaka je pa na P r i m o v s k e m ? Dr, Jos. Tonkli je 14. febr. t I. v drz\ zboru nasproti postopanju gra§kega nadsodnijskega predsedstva raz-mcre v nodsodnijskcm okroiji trMkem tako-lo opi-saval: „V nndsodniJHkem okroi5ji tr^a^kom pa rr vz* prt^jeniiijo slovenske vioge, narekavnjo se zapisniki v slovenSciul in brez ugovora yzprejem?"^, da, izdavajo se celo sloveiiBke razsodbe. Uoin » je naravnost pokazati na inestno delegirano okrajno sodnijo v 3o» rici, ki zastopa tudi meSano prebivalstvo. Tarn se o-bravnava brez ugovora slovensko, in akti se slovensko rcSujejo. Co je to ^tam pravo, mora pafi tudi pravo biti v Kranjski in 8tajerski. Nadsodnija v Trstu daje pri izkuSnjah bele^uikov v sprifialm izrefino jim do-volji-nje, da smejo bele^niSka pisma tudi v sloveuSfiiui spifeavuti, in bcle^niki v Gorici spisujsjo tudi v slo-vendfiini vknji2evalna pisma, in na podlagi teh zahte-vajo se vknji2be in se dovoljujejo, ne da bi bib komu v glavo padlo, zahtevati prevod". Tem izjavam moramo verovati, ker prihajajo od strokovnjaka, sku§enega odvetnika, ki opravlja 2e mnogo let svoj posel na Gori§kem in v; obfie na Pri-morskem. Po tem opisu vsakdo spozna, da na Pri-morskem ne more biti uporov, kakorSni so se zlasti lani in letos pokazali od sodnij v nadsodnijskem o-krozji gra§kem. >3a Primorskem imamo torej nafielno zagotovljeno §e vefi, nego izrefino odlofiuje najnovejSi min. ukaz do predsedstva gra§ke nadsodnije. Trz\ nadsodnija ne dovoljuje samo vlog, ampak tudi zapisnike, sploh vse potrebno obfievanje pri sodnijah v slov. jeziku. Tudi se je v soglasji z oznafienimi raz-merami mnogokaj dejanski izvrsilo, in po vsem tem utegnejo misliti Slovenci drugih pokrajin, da smo na Primorskem gledfi na izvrSevanje ravnopravnasti jezika pri sodnijah na idealni stopinji, v svetem raji, iz katerega se nam ni treba viSe vspenjati. Mislili bi morda Slovenci pod graSko nadsodnijo, da na Primorskem rabimo slov. jezik pri sodnijah v toliki meri, da ctegne vsak tukaj§nji odvetnik potrebni slovar kar stante pede komur koli narekati. Ali takd svetlo vendar ni vse; temu je v nasprotji mnogo dejanj, ki so se vr§ila in se Se vr§6 do danainjega dne. Ako pregle-das" razne sodnije na Primorskem, opazis mnogo, mnogo rlog, §e vefi pa zapisnikov v nem§kem in ital. jeziku. Morda najdeS vefi takih pisem v teh dveh je-zikih, nego v slovenskem od strank, ki so slovenske ali ki Stovence zastopajo. Tudi si opazil doslej pri okroSni sodniji v Gorici, da so potrebovali prelaga-telja ali tolmafia, ko so se zatotenci in price "zaslisa-vali. To je bilo dozdaj; morda bo odslej drugafie, torej bolje. Morda zares niso temu sodnije krive; morda se one niso protivlle; ali upora ni bilo treba od njih strani, ker s sloven^ino jih je malokdo nad-legoval z vlog ami, §e manj pa s terjatvami za slovenske zapisnike. Izgovatjati bi se uteghili, da ni bilo pri na§ih sodnijah uradnikov, slovenSfiine zmo^nih, ali kdo je pa skrbel, da se nastavijo ? V resnici polozje je bilo doslej na Primorskem tako, da ljudstvo ni vedelo, ali imamo pravice ali ne, vlagati slovenske to2be in proinje na sodnije; in mnogi izobrazenci, ki niso juristi, so menili, da takeh pravic na Primorskem nikakor nimamo, potem ko se je uradovalo in vlagalo, rekli bi, ;prek in prek v neslovenskem jeziku. j Pri te.m maenji je narod gstal toliko dejj ta^koU- kor intenzivnise se je klicalo in klicalo po na&ih fia-sopih, da naj se nam vendar podeli ravnopravnost v uradih v obfie, torej tudi pri sodnijah, in noboti ves< fiak se ni oglasil, ki bi bil klic uaslh domafiih liatov preklicalkot brez potreben. Gotovo brez* potreben, fie zdaj izvemo iz dri zbora od domaCega zastopnika, da se nafiim pravicam pritnorske c. kr. sodnije ne upirajo! Iz tega pa tudi ni tezavno po-sneti, da se narod nikakor ni posluzoval svojih pravic, dasi mu jih niso sodnije odtegovale. Za nje v obfie ni vedel, za nje v obfie ga niso vzbujovali oni, ki so za to poklicani, in takd misli Neslovenec, Itti-lijan, da borao njemu pravice kratili, fie se nalih odslej zavemo. Tr^aSki „Clttadiuou vsaj zdihuje po unta-voverski vladi, ki je samo za Italijana imela ofii, in isti list meni zares, da ukaz za nadsodnijo graiko ima veljavo tudi za nadsodnijo tr2asko, najboljSt dokaz, da Slovenec na Primorskem dejanski ni uzival ravnopravnosti svoje-ga jezika pri sodnijah! In kdo jo v prvi vrstl temu kriv? V prvivrsti odvetniki sloven-skoga rodu, potem pa zanemarijeni in zanikerni narod sam! 0 torn pa drugofi, Dopisi -S Kanalakefla, a. jiwja-.-Tujcc, iospevii v. Kanal, ki bi se ne zmenil za veceli mesec maj — bi se nehot6 vprasal, fiemu frfola clovenska troboj-nica na trgu kanalskem. Mogofie je v veliko radost, ker so na§i bratje v beli Ljubljana tako sijajno zma-gali pri volitvah v mestni zbor; ali morda zarad ve-selja, ker je g. pravosodni minister stopil na rep re-ncgatom, uemfiurjem in enakim tovarisem, ki povsod tako absolutno gospodujejo. Odklenkalo jim je vsaj nekoliko po krepkem ministerijalnem ukazu. Dobil je na§ mili slovenski jezik zopet pot v sodnijske dvo-rane, od koder so ga bili skoro po vseh slov. pokrajinah kakor malopridnega hlapca, izpodrinili. In kdo je k temu pripomogel? Prvifi, na§i vrli dr2. poslanci, potem pa nas narod sam, ker je v toliki meri posi-fjal peticije do visoke zbcrnice. Vidite, vrli narodni iupani na Kanalskem, da tudi vase peticije uiso brezvspedne, kedar jih podpi-sujete I In ker se je ondau taka prosnja podpisovala pri nas, zato vihra v Kanalu nasa trobojnicn — bi mislil kdo. Motil bi se tujec, ki bi to mislil, saj kanalski 2upan ni hotel podpisati peticije — a vendar tudi brez njega dosezemo pofiasi nase pravice. Profi tedaj s trobojnico s kanalskega trga, dokler ima Kanal tacega zupana I Kanalci, redite vaso Cast, da ne bode svet misiil, da ste sami renegatje; saj je med vami Se nekaj moi, ki gorijo za naso sveto slovensko refi. Naptej zastava Slave, profi z „villami" I Kakor imajo ljubljanski renegatje nproklete grab-^e* za svoj grb, tako imajo v Kanalu Bprokleteville.tt Kanalcem — natodnjakom — pa naj bode prva skrb, da jim zbijejo istih par zobov, ki jih imajo. Vzgled naj jim bodo vrli Ljubjjaofiani, ki so sprokletim grab-yam" od 33 zobov, jih edbili u2e toliko, da jib je ostalo komaj — trinajst polomljenih. Kako in kje visijo kanaiske .preklete villett — poVem prihodnjifi, ako jih — narodnjaci — v tem ne najdete, ter jim zobov ne zbijete! Do tedaj zlvelil Jeden Slovan z duso in telesom. Politidni pregled. Skupnega finanfi&ega ministra niso se izsledilij z imenom Coronini-jevem so imeli v tem pogledu veliko opraviti. Ali on menda ne prevzame tega mesta; N. f. P. ga njemu in drugemu Cislaj-tanou ne privoSfii; njena logika jravi, 4a Cis-lajtp^je §labeja od Ogerske, ergo naj im Ogerska tudi zanaprej vso mo6 v svojej oblasti. Coroninija bi leviSarji radi izvabili v svo-jej najveej potrebi; sliSati je aamred, da na§ visoki rojak namerava vsaj dojeseni vendar en-krat vstvariti noko srednjo stranko, ki bi privabila k sebi pristaSev odlevice in tudi de-s n i c e. V tern vidi levica oslabljenje desnice in konecno reSitev lastnega zivljenja. Coronini pa tudi sam omahuje, velike stranke pa ne bo tako hitro zdrnzil, ker sam ni odloSen dovolj. Golninska postava inia mnogo odstavkov in pododstavkov; vlece sella dolgo, kolikor bolf jo tudi levitarji brez potrebe zategujejo. Pri glasovauji o iitni earini je bilo ve4 poslancev iz juznih pokrajin potegnilo z levico; s tern so jo nekoliko zabredli, pa se ie vse poravna. Prih. bomo stvar v obce pojasnili. Danes bo obravnava koncana. V dri. zboru so nekateri judovski poslan-ci, zdruzeni z drugimi, vlado interpelirali, ali hofie pravicno in humanno postopati s judi, ki se z Ruskega cez avstrijsko mejo preseljujejo v drage deiele. Judje gredo zdaj iz Rusije naj-vee" v severno Ameriko; tam zdaj ne bodo se Skodovali veliko, ker je svet velik. Tam se prav potegujejo gotovo najbolj judje za ruske jude, Sicer pa bi radi neki Anglezi, da bi se judje naselili tudi v Bosni. Tn bi pa ijndstvo §e huj§e molzli, nego Torek po drugih poteh. Sicer pa bi vstal se le potem pravi upor, ko biAvstrija privolila v tako naseljevanje. Itak so juzni Slo-vani nejevoljni, da se neavstrijski Nemci nase-Ijujejo t Bosni; potem bi prej ali pozneje kar zavrelo, kakor we zdaj v Rusiji proti seinit-skemu plemenn. Oliviermarkij de Bacquehem, dosedanji naraestniSki svetovalec v Linen, postal je dvorui svetovalec in vodja (Leiter) dez. predsedniStva v Sleziji. Ta moz, Se le 35 let star, je rojen Opavec, je sluzil v slovanskih pokrajinah, zna tudi €e§ki in raenda tudi drnge slovanske jezike, je neki nepristranska, krepka administrativna mo4. Tndi je menda v sorodu s Taaffejera; torej je povsem upati, da bo pomirljivo in pravi&io vodil dezelo, ki obseza nerasko, ceSko in poljsko narodnost. Obravnave o gledaliicl na dunajskem Bingn trajajo Se vedno; mnogo gnjilega so spravile na dan; koristile bode gotovo, ker se bo z nekimi ; zavodi in naredbami drugace ravnalo. Prejsnji ' donajski zopan dr. Newald je tozbe oproscen, j ker se je razvidelo, da so dragi oradnikl zakri- ' ˇili, zarad cesar je bil on zatozen. I V vstaSkih dezelah je tn pa tam se kaka • roparska cetica, ki mirnim prebivalcem strah dela. ! Bva juda, ki sta trpinSila kristijanske o- • troke, sta v Brnn v preiskovalnem zaporu. 0 ! tem so judovski listi moicali; kako pa razsa- . jajo, kedar se drugim kaj pripeti! Srbski kralj se povsod slovesno sprejemlje; v mesto UMce ni hotel iti, ker se je bil tam i pokazal protiavstrijski duh. V Belgradu hocejo kralja tudi v liSpu sprejeti, ko se povrne. Bolgari so nenavadno prijazai z Rusi; ni verjetna govorica, da bi knez Aleksauder ne ze-lei povrniti se med Bolgare. Na Ruskem kaze ljudstvo se vedno svoj srd s preganjanjem proti judom. Rusija se s TurSiio menda vendar pogodi zarad vojne od-skodnine. 0 carjevem kroiianji Se zdaj ni za-nesljivih porofiil. Grof T o 1 s t o j je imenovan za predsednika akademije znanostivPetefbargu. Itaiijanski senat sprejel je vpeljavo skru-tinja po listih. Za lasko veliko posojilo se je le malo vpisalo po drugih drzavah. Ne zanpajo „Irredentovcem*. Na Spanskem v Barcelohi so se zopet po-mirili. V Egiptu so razmere zares zapletene in vedno slabeje. NajveSa, pa zalostna novica tega tedna, je prisla z AngleSkega in sicer z Irskega. 6. t. m. so tam po dnevu umorili 4 neznani mozje lorda Cavendischa in drz. podtajnika Burke-ja. Ta nmor dveh imenitnik oseb je pretresel zopet yes politico svet, |gkj narod je m fla&B sto l instoletja; angleski bogatasl so bili nensmiljeni proti ubogemu ljudstvu. Zadnjih par lei pa so imeli Irci spretne voditelje ia ostre skrivne zveze med seboj. Ker niso npali z lepa nic dosedi, hoteli so, kakor ruski nihilist], s.silo stanjepo-boljSati si. Pomagali so tem zvezam moralno in denarno tudi Fenijanci, vobce severna Amerika. Prednik G!adstone«ov Beaconsfield se je brigal vec" za Turke, nego za tlaLene Irce; plemeniti Gladstone pa je imel silne zapreke v angleskih posestnikih; zaSel je najprej s silo dezelo ob-sedati, voditelje zapirati. Ali to ni izdalo, in ravno je bil sprozil postavo, s katero se ima Ircem gmotno stanje v resnici zbolj^ati, ko doj-de straSna vest o nmora omenjenih mozakov. Irci sami in njih voditelji so silno razsrjeni nad morilct, katerih niso se zasacili, in Anglezi ho-Cejo menda od liberalne in tndi konservativne strani Gladstone-u pomagati, da potrebne po-stave zboljsajo razmere na Irskcra. Drugafie bi se Irci odtrgali od Anglije; upati je, da se Anglezi za svoje dobro poboljsajo. Trevelyan je sprejel mesto drz. tajnika za Irsko, Hamilton pa za^asno mesto podtajnika za Irsko, ___________ Domade stvari. Dezelni zbor goriSki bo sklicaa oajbr2e U prve dnt meseca julija. Minister Taaffc je namreC 3. t. m. razglasil, da drz. zbor konea svoje letoStije de-lovanje prej ko ne Se pred binkoStnimi prazniki, VsleJ tega je iti. namestnik d'ei. glavarstvo goriSko opozo-ril, da naj ukrene, kar za to potreba. S to vestjo pa imajo lm out, ki se hoCejo kakor koli do dez. zbora obrniti. Vreme je bilo zlasti vtorek silno dezevno in z vetrom. Po gorah je sneg pobelil, in zopet imamo hladne in ce!6 mizle dneve. Po ipavski dolioi je bur-ja veliko Skode provzroeila na sadnem drevji, najved pa m vinski trti. Blovensko bralno la podporno druStvo v Gorici bo imelo dnc 14. t. m. oh 3. uri popoludne v dru§tveoi sobi izredeo obCeu zbor. Daevoi red: 1. PoroCilo o zadevah dru§tvenega stanovanja. 2. Odbo-rov predlog, da se nekateri §§. draStvenih pravil spremenijo. Zarad vazaosti dnevnega reda odbor pri-Cakuje vsestranske vdele^itve. Imeuovanja. G. Defacis, ki jepo zadnjem naSem poroCiln postal prvosednik tr2a§ke nadsoduije, bil je doslej voditelj trz\ ttgovinske sudaije. Defacis je rojen Kaualec, zna slovenski in, kolikor sodijo po njegovi preteklosti, ni Slovencera oasprotnik. — Naj dopolnimo od ondan, da je prisel za okr. soduika v Eormia g. AvgustHuber. Ta sodnik zna tudi slovenski, in na§e Brice opominjamo ob ,tej priliki, naj poSiljajo svoje tozbe na c. k, okr. soduijo v Kor-min vslovenskem jeziku, in bodo videli, da se jim bodo slovenski re§evale. Minister in vodja just, ministerstva je imenoval okr. sod. pristava Alojza Ristnondo-a v LuSina in St. Vidulich-a v GradiSki za sod. pristava pri okrozni sodniji v Rovinji; potem okr. sod. pristava Jos. bar. Menghin-a v Pulji in Karla Gregorntti-ja v Bujah za sod. pristava pri dez. sodniji v Trstn in za okr, sod. pristave avskultante Jul. pi. Basseggio-a za Pulje, Gust. Priora-a za Buje, Jos. T. Gentilii-ja za Koper in Mart. Prinz-a za Tomiu. Ml. bar. Schdnfeld, vojaSki poveljnik trzaSki, se mudi te dni v Goriei. GoriSki dramatidni diletantje so priredili v prid »Nar. doma" ie drugo veselico, to pot v „ S e-zani*. Kakor smo sliS.tli, bila je dvorana g. Scara-manga polna in Se premajbna, po vecem je bila za-stopana intelegenca. Da je bil tudi ta vecer lep ia srecen, ni dvomiti. Morske zdravilne kopeli v Gradu. DotiC-m odbor, kateremu je predsednik grof Coronini, na-znanja, da se bodo tudi letos brezplaCoo spreje-matt 2ovasa (skrofulozni) ubogi otroci, stari od 645 let, katenm so pravilno cep^ene koz6. Oni, ki hocejo otroke poslati v te imenitne kopeli, naj poSljejo cd-boru od 15. maja do 15. junijatl. spriCevala zdrav-mska, uboStvena ia rojstveua, in sicer v Gorici po municipiji, na kmetih pa po c, kr. okr. glavarstvih. Kdor ni ubog, utegne se tudi udeleziti proti temu, da placa po I gld. na dan za 1 otroka. G. Teod. Pantk8, vo^ja goriSke gimnazije,, dobd je v pnznanje solskih zaslug naslov. „§oiskega svetovalca". V teh zaslugah gotovo niso vitete one, katere ima ta vodja kot predsednik „nem§kega Sehul-vereipa" z» Godco. Kekdo je trdil, da bi moral biti *?*! **»»e' ?* «°?i nw^v bYftiftlett tudi ft8L Na* rodu" in „So6iT" ker sta ga v poslednjem casu ved-krat poJastila; za ta slu&vj ta trditev menda ni res-mena; za druge prilike pa utegne postati veljavua. Brez poduka gotovo ni! DornberSke vinske razstave udelezilo se je poleg gospode, ki je dosla iz Gorice, mnogo domaCih kmetov in tudi nekaj ve§6ih inoz;ikav iz blizQjih so-sesk. V komisiji so sedeli zraven letoSnjega predsed-nika g. vit. Hentschl-na gospoda vodji obehoddelkov kmet. Sole v Gorici, tajnik c. k. kmet. dru2b.. bar. Prato, domafii g. 2upnik, predsednik vino — in sa-djerejskoga druStva dornberskega in Se nekaj drugih gospodov in posestuikov. Via, po naj vefi belih, bilo je razstavljenih okoli 50; pokuSavanje in ocenjavauje je torej trpelo tudi veC ur. Dvema vinoma, en emu belerau in eneniu Srnitmu kot najboljSima be je po-delilo po pol in po 1(4 cekina kot premij, Bilo je pa veL vin vrednih daril, ko bi bilo posledojih v vefieni Stuvilu odloaeiiib, V obie je koraisija spoznala velik napredek od lani, prvic zato, ker Dornberzani se zares poprijemljejo novejih riaukov pri vinoreji, in potem, ker je bila zudnja letiuu v obce veliko ugodnisa od predhmske. Komisija je priporoaala ua predlog g. Pov§«ta, da bi se crna vina v veci meti gojila, ker imajo po dobroti veliko prednost v vsem cesarstvu, in ker imajo lepo bodoLnost gledc na draga zuuanja, razmerno slabSa vma. Z vsklikom na cesarja Franca Jozefa je komisija razstavo zaprla. Ob tej priliki bi opoumiii, naj bi prihodnje sktbeli za to, da se med seboj pogovar-jajo tudi v slovenskem jeziku, ker bi jih obiskujoci kmetje radi posluSali; potem pa naj bi se slavui udje takih komisij ze naprej pomenili o razredih in nace-lih, po katerih jim je vina presojevati. Tudi je bila od strani izrazaia zelja, da bi se vina razstavljala tudi po drugih obemah ipavskih. Splob pa zulimo napredek vsem vinorejeem iu jim priporocamo Dornber-2are v vzgled 1 Po gortekih zidovih je tudi brati poziv nvo* lilnega odbora*, ki imenujo tri kandidate, katerih barva je bolj ali manj znana; poziv vidi, da je treba mesto povzdiguiti tudi „moralmentea. Slovencev v Gorici ne pozuajo ne Labi, ne Neinci; poslednji se naslanjajo na znano kapitalsko inoL, pa se glede na bododuost — slepe 1 Danes so bile mestne volitve za III razred; iz-voljeni so oni, katere je razglasil „mestni volilni odbor", namreS: gg. Ant. Mighetti, Al. Resen in Jos. Venutti. Ti ne spadajo k konservativni stranki; s to negativno dolocbo je vse povedano, posebuo ie se se spomnimo, kako si goriSki dopisuiki v tvz. listih prejsnji h n liberal nih" iaaov nazaj ze!6, casov, v katerih so prekrScevali stari Travnik v „Piazza grande" itd. Imenovanim m podlegli gg. Tabai, Jos. Trampusch in Castelig (pravopisa ne poznamo); tem so oddajali glase konservativci. Veliko narodno veselico nameravajo na ko-nst »NarodDega doma*4 napraviti morda 8. sept, tudi „Za Logom" pri lpavskem trgu. SliSali srao od uaj* zauesljivejSe strani, da hoCe v tak uaraen grof Lan-thieri prostore na nZemunu" (pri ipavskem trgu) pre-pustiti in podjetje podpirati. Naj bi na Notraujskem vsled tega enako veselico razmeruo prej dolocili, da ne prideti obe preveft skt',;. Nesreda pri nesredi. Iz Livka nam poroCajo: V petek 5. t. ni. sei je petdesetletni moz iz Livka (vas Perati) svojo senozet trebit. Popoludne okoli 3. ore pade sodru, in moi gre pod smreko; ali ker so bila tla inokra, pade tako nesrecno, da si nogo zio-mi. Na njegovo upitje pride mu na pomoC Stiride-setletni moz, kateti nesrecue^a zadene ua hrbet; pa komaj ga je nesel dvajset korakov, U se tudi temu spodrsne in pade z onim na tla. Pri tem pa mu je oni padel tako nesrefino na nogo, da si ^ je tudi ta prelomil. Oba neNreeneza zdihujeta v bolecioah na de-zji, dokier ju drugi ljudje ne zafiujojo, ter oba na nosilnicah domu ne spravijo. Volitve v Trsta. Slovenci se po poro&lu .Ed." premalo gibajo, vendar pa upajo, da spravijo vsaj 4 naSih tudi v mestu v mestni zbor. Tak6 imenovana konservativna ali avstrijska stranka govori sicer o potrebi zastopnikov, ki vidijo interese in pravi razvoj Trsta edino v zvezi z Avstrijo in v podpori dunajske vlade; ali Slovence tudi ti kot neznatni livelj popol-neto prezirajo in govor6 v svojem pozivu, da je Trst priznan kot izkljucno italijansko mesto. 0 drugi stranki, o Progressovcih ali, kar je enako, o Indipenden* tovcih, pa ni treba govoriti. Njih poziv je dr2. prav-nik zasegelH Ju^je tudi v Trstu nimajo dobre vesti; silno so se bili zbali, ko so jim s pismi preSle dni zugali. Gotovo pa je, da judje delajo 8Geschafttt tudi iz na-rodnosti in pohtike, kolikor morejo, tudi v Trstu. t Fran Hlavka, vrl domoljub, umrl je 5. t. m. v Ljubljamza jetiko Se le 29 let star. Bil je mar-Ijiv in spreten pisatelj in skladavec. V poslednji last-nosti je bil tudi mibornik BGlasbene Matice", je po-rojSal Se letos o glasbah v fI4ab. Zvon«. Deloval je ja najbol} :a da^ (asa kot «wr4^s pri 3i0T, jfrff PreSlo jesen je bistro, pa "mirno depisoval tudi nSo-Ciu. Na rakev so mu polozili roduijubi ve6 vencev, sprevoda se je udele&lo v nedeljo mnogo ljudstva in „Sokoitf z zastavo, prcd hiSo in na grobu pa so zapeli ginljivo pi'.sen SitalniSki pevci v spomin rajn-cemu. Rajnki, da govoritno z besedami „Siovonea", je zelo ljubil svojo domovino; njega spomin bo zivel med narodom. Naj v mini poCiva! Trtni belinar, kakor poroCajo „Novice", po dolenjskih vinogradih hudo razsaja in trtu uni-cuje. Dei. ueltelj poljedeljstva g. E. Kramer yojde takoj na Doienjsko preiskavat vinograde. V Ljubljani, v MengSu in v Tuhinji so sli-Sali 3. t. m. med 9. in 10. uro zveler veSkratni potres. Slovenske tiskovine se bodo tiskale takoj in se Se le 1. 1883 tudi za okr. sodnije v gra&kcm uad-sodnijskem okrozji. Dobrol SolSni mrak bo 17, t. m. in sicer zafine po G 1|2 uri zjutraj in neha okoli 8 1(2 ure zjutraj. Ne bo ga veliko, pa zapoznati ga uteguemo ua solucu tudi pri nas. „Hrvatska Vila", za katero se je oglasilo 1. Cetrtletje 2700 narocnikov, prinaSa v 4. snopiCi tudi sltki junakov Petra Zrinskega in Frana Krsta Frankopana; poleg Se njuno nagrobno ploSco, oboje „Na uspomenu 30. travnja 1671.* Trzua porofiila bo odslej donaSal tudi naS list po najnovejSih izkazih o ccnah racuega blaga, katero kupujemo tudi mi. „Di© Adria*. Takd se inienuje vece delo, ki je zafcelo v zvezkih izhajati v lieni obliki, z iluatra-cijami in kartnimi prilogami v zalogi A. Hartleben na Duuaji. Kakor kaze prospekt, hoce pisatelj A. pi. Schweiger-Lerchunfeld podati veliko sliko zgodovinske in kulturnozgodovraske preteklosti vsch dezel ob Adriji: Primorsko, Istro, Dalmacijo, Alba-oijo z utokom Korfu in z vzbodnim ital. pobrezjciu od Otranta do Benedek — in hole predocjti bogato pomorsko zlvljenje sedanje dobe. Take knjige o Adriji ni Se bilo, in pisatelj je poznan po novem svojem de-lu ^Orient," ki je prelo^cn ie v 10 jezikov. Prvi gvezek „Adriau obseza daljii, livo pisaui uvod in pa enako 2iv popis tr^aikega zaliva. Uelo delo izidc v 25 snopifith po 30 kr. — Glede na trz\ razstavo in na ju2ne dogodke je to delo tudi Sasu primerno. Kolikor smo razvideli iz 1. zvezka, je pisatelj nepristransk iu dobro podkovan. Kuvo pa raisli on, da v Dalmaciji je vlada hodila bolj s Slovani, kot z Italijani, in se bolj kriva je sodba, Les dalmat. Ita-lijani so se borili toliko bolj za skupue drzavue in* terese. Taka razsodba bt ugajala Herbstovcem, ni kakor pa ni pravicna. „Balkan-Pressea nam je doSla v 1. in 2 St. Ta novi neodviani organ za politiko, zabavo in narod-no gospodarstvo, ki izhaja ob ponedeljkih in eetrtkih 1 v Belgradu na 2 polah, ima na eelu moto: „Der Wahrheit eine Gasse." List velja za Avstrijo 10 gld. za celo in 5 gld. za pol leta. Iz njega boino v resnici spoznavali prave razmere na Balkanu; mi ga torej po pravici Slovencem priporocamo. „Matiee Slovenske" obSni zbor bo letos me-seca junija. Udje, ki zele podati kak nasvet za obrav- I navo v veiikem zboru, naj svojo predloge oglase od-bora vsaj do 24 t. m. — DruStvena p is a r u a je odslej v diuStveni hiSi na Kongreiuem trgu St. 7 v Ljubljani. Matice Slovenske 54. odborova skupSCina bila je 1. aprila in pri njej vprico 16 odbornikov ljubljan-skih in edcn vnanji (g. Svetec). PriienSi razpravo po-edravlja prvosednik gosp. G r a s s e 11 i z ozirom na mnogoletno delovanje v Matici pricujofoga odbornika g. J. Mama, kateri je pred nekimi dnevi poleg go-da obhajal petdesetletnico svojo, in mu cestita, in odbor 2ivah.no pritrdi njegovim vo§6ilom. Zapisnik o 52. seji se odobri brez branja, o 53. seji se prebere in vravna. Na to sledijo naznanila prvosedstva. Na proSnjo prof. J. Mama dovoli odbor, da se o selitvi Slov. Matice podeli nekoliko ?ed knjig izvrstnim u-(encem giniuazije ljubljanske od 4. b. do 8. razreda, katero razdelitev naj izvrSi predsedniitvo z gg. profe-Eorjt, kateri v onih Solah podufiujejo slovenSaino. Glede slike ranjkega g. dr. J. Bleiweisa se sklene, naj jo g. I. Frunke naredi doprsno ˇ veliCini podobe g. dr. Goste za Matico. Na to poroca tajnik o atva-i6h od poslednje seje. Pristopilo je na novo 13 udov, 2 nstanovnika in 11 letnikov. V poro&lu knjizevnega odseka se kaLe, da druzniki dobijo skupaj knjige leta 1881., to je .Slovnieo* Sumanovo, ^Somatoiogijo" in BLetopisu, kateri ni §e dovrSen v Imeniku; BGeo-metrija* Lavtarjeva za Sole je uze natisnena. Potem Be poroca o mnogih doslih rokopisih in ponudbah, ter se primeroma re§ijo. Prof. Mam nasvetuje, naj prof* J. Macunovo »knjizevno zgodovino Slovenskega Stajerja" stvarno presodi Se prof. Fr. Levee, in naj §e o tem in o gosp. Lapajneto\em rokopisu naposled ikupaj razsojiye, naj se „DubeslovjQtt yrne spisoval- cu, in dr. J^ Sveti^ii izrefe zahvala za obeb spisov uatanfino presojo; uaj se o „Flori slovenskih de2elB, spisuje g. Glovacki, in „o Cehihft, spisiijf g. Majci-ger, doloCuje, kedar dojdeia spfsa M.itid; naj se po-nudbe o §olskih knjigah izrocijo odseku, ki se bode bti ko ne volil za izdajanjo Sdskikknjig po nasvetu g. prof. Sukljuja; gosp. Navratilova jionudba Bo narodnih vra^ah" naj se sprejame za Letopis. Popis „Rt>zije in Rezijanovtt v posebni knjigi se ne odobri. Prvosednik naznauja, kateri spisi so dosli za Letopis, in nasvetuje, naj se nekateri prevodi iz s!o-vanskih klasikov posebe izdajo kot „knjiznica Sio-vanska", kateri nasvet se je v pretres priporo&l odseku knji^evnemu. Nasvet g. odbornika Sukljeja o iz-dajanji uduih knjig za srednje sole vzbudi ^ivahno razpravo, katere se vdelezujejo gg. guklje, Klun, Po-klukar, ItobiC, Svutee, Praprotmk, Marn, iu obvelja na posled nasvet prof. Marna, da m i/voli odsek, kateri naj v ta uamen posvetuje se z dotienimi oblast-mi, na pr. z dezidnim odborora, z dtzelnim Solskim sovetom, s posamnimi Solskimi ravnatelji itd. ter naj sproti Matici poroca, katera bode po premo^enji svojem vsikdar pripravljena podpirati in pospefievati na-tiskovauje potrebnih Solskib knjig slovenskih, in iz-voljeui so bili v ta odsek gg> Suklje (prvomestnik), VoduSek, Zupau^id, TomSifi in Marn. Paroailo g o s p o* darskega odseka o raCunu za 1881, in prora-turn za 1882, leto predion se obLnemu zboru; o tinkarskih pnnudbah se za prihodnje leto sprejame ponndba „Narodne tiskarne*. Odsekovo poroCilo o premembi drustvenib pravil se sprejame po nasvetu manjsiue (g. Svetec), naj ostanajo za zdaj neupreme-nje.ia, in pouudba o dopisu druStva nNarodni dom" se z uaznanjenimi pogoji potrdi. Nekaj za nasveto-vani, a ne izvrSevaui BCasopisB Matice Slovenske po-sianih in na poziv ne nazaj zahtcvnnSh novcev se o-brne v blngajno Matici. Cas in nacm pribodnjega ob* Lnega zbora dolo6iti prepusti se predsedstvu v skups-Cini, katera je trajala od petih do polu devetih, in reSila muogo va2nih atvari nakorist Siovenski Matici, . BNovicett. PRAVILA katolilko politi^nega narodnega druStva ttSlovunuki jez v Brdihu Ustanovitev, ime in namen druStva. §. 1. Ustanovljeno je s tem druStvo, ki m% na-slov: katoliSko politiCno narodno druStvo „Slovenski jez v Brdih"; sede2 mujevBiljaui. §. 2. DruStvo ima nanion : 1. vzbujati in utrjevati domoljube med prebivalci Brd do Avstrijo sploh in do naroda slovenskega posc.be, ter braniti katoliSke in uarodne pravice. 2. poducevati ljudstvo o pravicah in dol2-nostib avstrijskib drzavljanov, ter sestavljati spome-uice, proSnje, pritozbe, zaupnice in nezaupnice in sploh svoje mnenje o politicnih razmerah izra^evati. 3. pospeSevati krScansko omiko, probujati in razSirje-vati zavest slovenske narodnosti. 4. priskrbeti udora koriStne Casopisc, nstanoviti skupno knjh!nico, prire-jevati veselice, besede itd., ter gojiti poSteno slovensko petje med narodom. 5. podpirati kmetijstvo s podu-kom in z vsemi za zboljSanjein napredek potrebnimi porno Ski. DruStveniki in njihdolznosti, vstop v druStvo. §. 3. DruStveniki, polnoletni, poSteni katoliki Avstrijanci so: 1. pravi in 2. (iastni ter u2ivajo vsi enake pravice z malimi izjeinami. §. 4. Pravi udje so tisti, kateri placujejo letni donesek v druStveno de-narnico, in sicer znaSa letnina za vsacega uda 2 gld. 40 kr. ki naj se odrajfcujejo pol letno naprej. Prosto-voljtii doueski, katere sme odbor pobirati, ne smejo se porabiti temvefi deuejo naj se na obresti kot ma-tica. — Z obresti matice sme odbor po doloSbi zbora §e le tedaj gospodorati, ko se je glavnica narasla na najmanji 50 gold. §. 5. Za eastne ude, katere le odbor predlaga, in jih obeni zbor imenuje (§. 17.), se morejo izbrati samo take osebe, katere: 1. imajo za siovenski narod posebne zasluge bodisi na narodnem ali politidnem polji. 2. so druStvu zdatno pomagaliiu je podpirali s svojo znauostjo in delavnostjo. — Pravi ndje ne imenujejo se Castne. §. 6. Pravi udje ae sprejemajo vsled ustne ali pismene proSnje na odbor. §. 7. Vsak ud s pristo-pom k druStvu je zavezan. 1. spolnjevati natanko druStvena praviia, 2. ostati druStvenik najmanj eno leto in 3. pokvarjene druStvene refii, Casopise, knjige itd. odSkodovati, ako se dokaze, da provzroCeno Skodo je dotiCni ud napravil. Pravice druStvenikov. §. 8. Vsak druStvenik ima pravico zahajati v druStvene prostore, fiitati &sopise in knjige iz druStvene knjizoice pod pogoji v §. 7. navedenimi, ter ''deleievati se veselic ltd. z ozirom na §. 16. — Gasop;.sov ne sme nihee na dom nositi, Sicer odbor ima fravico udem Casuike, notem ko so 4 dni v ^rwSt- veni sobi le^ali na dom poSiljati. Konec leta sme odbor vse easopise tazun beletristifinih ali leposlovnih, kateri se knjiznici izro56 po draibi prodati. §. 9, Udje smejo v Casih poSte. *i mo2e in izobrazene tujee pripeljati v druStvene. prot^ore, kjer svoje ime v zato pripravljcno knjigo zapiSo'o in se druBtvenemu redu podvr^'jo. Tudi je druStvtnikom dovoljeno po knjigi, zato pripravljem, na o.lbor predloge staviti, in ako se je najtnauj 10 udov temu pridru2iIo, mora odbor ta predlog nSiti. Posebna pravica druStvenikom je pa,pri zborili guvoriti in glaso/ati, nasvete iu predloge stav-ljafi ter voliti in v odbor izvoljenimbiti,—Na preprtSal o zaanea naglem in zaiwa-IjWom ucinku te greahe vode; «at& priporocaat najtopleje to -odo boUim gqapem- bunaj t87!>. Di*. Emilij Rosa. bila ne jc at najboljSim Trident: ;edrik-ni5h> T0uja. VoU* *'ra»c .lozefufeRi p/ar.k«ga ntudenca r»-im ». t»kaj;iiji ci*tlnl bolniiinlci kot ciitiini pamocelt, ker ima o*ua prfjeten in kaie a»»jo mod tudi ako je po mulcm jemljei- Aka pa jo JemUtfS fgakJan, ti pomftgik n»jln»ljc prati kroqioiiemtt xelodinemu in creT»«n«mtt , kataru ia ozdravi xa doI(fi> ca*a brax nepriletnoati tudi najsibkejiega bolnik*. P y V TrldeBW, 27. warca »»i. Dr. Kleiinvachter prof, klinike za 2en-ske bolezni v Insbruckn. k^;8t*" &«!?- pli-fajoca, a« da bi imela kak-drugi ncprijetni uciuek kakur drugs grenka voda za to aaaluii, da •• t krugu kalegar in obcin»t»a gor-ko priporoca. C. kr. obfria boluita, Dunaj.pol^iXDw. iiche-ja „Pri zelodefinem in 8re*esnem katam, habit zaprtji, breatefi-noati, krvenem zgoiSenJi, hemoridab, jetornih bolestili in 2«mkin bolatnih ao «e doaegti i^rratni mpehi." 1873. "™' Ulavna zaloga za Uorica in duiclo aamo pri O, CBWEOFU-LETTI v lekarnici Bpri 6rn«m nwidTedu* na Traraiku, kanor naj »• poilljftjo naeoctic ita vcSe mnolioe, Uobira se tudi ? Seppenhnftr-jcti drogariji unatran ikoftje. \a prodaj dobi se glasovir za primerno ntzko 'ceno pri 6. g. duhovniku na Lokvah (pri Trnovem). Bozjast 'POZORI-W Oni, ki bolehajo zarid fcrfia aliliv-cev, in vsi ki se zanimajo za take _ bolezni in ifiCejo gotoTega zdra- Yila, naj si zaupiio priskrW broSuro dr. B6a^>a. Brezplacno in franco jo razposilja DR. BOAS Pa. is, Avenue KWber, 10 CbampS'Eljradei. Bela Parlagi, prej firma Braehfdld et WelHsch Mfifitcaen, zd8j Paris Avenue Wagram, 89 ne razpoSiljajo ve6 mojo broSure, ker sem jim jo Odtegnil. St. '28 Razglas. Podpisani cestni odbor naznanja, da bode dne 24. t. m. od 10—12. ure predpoludne od-dal po ocitni dra^M v bisi gsp. Martina Lenar-diCa v najein. naredbo enega dela nove skladavne ceste pri Vasi V Kifenbergu, ktero delo je ce-njeno na znesek od 2251 gl. 39 kr. Gpomba. Edor bode hotel draziti, moral bode poMiti varstvo (vadium) 10% v denarji ali ^a v di-^avnih obligacijah po kurzu. Kacrt, prevdarek, kot tndi dra^beni pogoji so v odborovi uradniji v Rifembergn na ogled razpbstfavyem. Cestni odbor ajdovskega okraja v Rifenbergu, dne 3. maja 1882. PriporoCeno po medic, strokovnjakih, rabi se sko-ro v vsch evropskih dr^avah s sijajuim vspehom proti Tsakovrstiii nedistosti na polti, sosebno proti kroniCnim in Inskinastim lisajem, hra-siam, nalezljivim brastam, prcti rudeSemu nosu. oze-bliimi, potenju nog, prhljaju na gtavi in bradi. — Berberjevo milo iz smole ima 40% smole iz lesa, in se bistveno razlocnje od vseh drdgih stnol, ki se piodajajo. - - Da se prekanjanju izogneS, zahtevaj dolctno Ferg^rjevo milo iz smole in glej na znani zavitek. V dolgih in hudih poltnih boleznili rabi se z vspehom na mestu mila iz smole Bergerjevo med smolnato-ivepleno milo; kdor bi hotel imeti rajSi to, naj zahtevo edino Bergerjevo smolnato ^vepleno milo. ker zimanja ponarcjanja so brezvspe§ni izdelki. — Kot neostro ihito iz smole za odstranjenje ne-cistostij na polti, zoper bsasto na polti in glavi otrok, kakor kot neprekosljiyp .l^osraefeko itfilo za vmiyanje in rkopanje za vsakdanje rabo rabi: ki ima 350/0 glicerine in je fino perfnmano. I n., Cflw.;a,k5jaad.A mts % to. 2 to md- filavni ra?popj!jayec: lekarnar G.Hell v Opavu. ! Glayfca zPiOga za Gorico bri gg. lekarnarji F. Cristoforetti OZanetti) in A. ^Frabzbni. P9CXDOCXDC3C3CX3 -#*1 Soeben begann.zu erscbeinen und ist durcb I I alle Bucbhandiungen za beziehen, vorrSthig bei H. I I X I5'- AT^olSLulat in Goerz DEE ADRIA. Artiand von Schweiger - Lerchenfeld. i&lit 260 Jllustrationen in Holzscbnitt (Wbvon 40 ganzseitige Voflbilder), 6 Planen und einer , gross^n Karte des Adriatisehen Meeres und seiner fiestadelander. In 25 Lieferungen a 80 Kr. — 60 Pf. = 80 Cte. Monatlith erscheinen drei Lieferungen, das Werk ist bis Snde 1882 volIstSndig. In dem Torliogend9n Werke fubrt der durcb. I I seine vorangegangenen Shnlichen Arbeiten Tortheil-haft bekannte Verfasser die Aufgabe durch, die mit den Kiistenlandern des Adriatisehen Meeres verknu- J pften bedeutaamen h'iBtorisch enundcuultrge- j schichtlicnen Ereignisse sowio die mbder-I nen Znstande daselbat, nebst dem gesamin-; ten ma.ritimen Leben in einem. hochst anzic- benden, farbenreichen und abwechslungsvollen Ge- ' j 8ammtbilde zu ehtrollcn. Vorzugliche an Ort und Stelie j beaorgte Originalzeicbnungen (in Holzscgnitt wieder- j gegeben) sowie mehrcre Plane und eine grosse Karte ' der Adria unterstutzen den textlichen Tbeil des eben | so prachtig ausgestattoten wie gediegen geacliriebe-nen Werkes. ' A. Hartleben's Verlag in Wien. "2CX. Temeljita pomod vsem, ki so v želodci ali trebuhu bolni. Ohrunjenje zdravja naslanja so vočjim delom na čiščenje in snaženje so« kroviee in krvi in na pospošovanj« dobrega prebav-IJenJa. Najboljše za to srodetvo je (Ir.tažiflKMm Zivljenski balzam dr. Rosov odgorarja popolnom vsem tem zahtevam; isti oiivi vse prebavanje, nareja zdravo int'isto kri, in truplo dobi svojo prejiujo mod in zdrsvvje zopet. Odpravlja vse toSko prebavanje, oso-bito giijns do jedi, kislo Hganje, napetost, blje-vanje, kit- v ielodii, /asHnjenost, zlato fMo, pre-obteienje ielodca z jedili itd., je gotovo in dokazano dom»6e sredstvo, ki se je v kratkem zaradi ivojega iz* vrstnega uplivanja obLo razSirilo. 1 velika sklenica l gl, pol sklenice 50. kr. Ka stotino piisem v priznanje jo na razgled pi-pravljonih. Razpofiilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poittnerau povzetju svote, Velecunjoni gospddl S toplo zahvulo Vain naznaiijaih, da mi je no-poluem pomagal \ni dr. Hozu zivljounki balzam proti 8 ntesecev trnjojoii bolefiini, to je proti atranakomu vjedanja na prsih, zarad fiosar sent irael hudo naponja* nje in zelod&ni kri. Odkar rabim ta loV, sent popolnem zdrav in se dobro poCutim, kar se mi prej kljubu vsoj zaravniiki pomoCi ni moglo posreiiSiti. Sprejtaito toroj nidjo srdno lesibvalo, in priporoCam to zdravilo vsem, ki trpd vsled cnake bolezni. Trneny Onjezd Josip lyrl, sodar. WF SVARJENJE1 -»f Da se izogno neljubim napakttm, zato prbsim Vse p. n. gg. narocnike, naj povsodi izrecno dr. ROZOV ziv* Ijenski balzani iz tekarne B. Fragiter-ja v Progi za-hievajo, kajti opazil sem, da So naroctiiki na ve5 krajih dobili neuspesno zmes, ako so sahtevali samo ilvljenski balzam, in ne izrecno Y°nu WW*l g» Igpaoi^IK. -~ Tiska: .Haarijanska ti*jrn*B ? (tow.