SLOVENSKI VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 1994 20. JAN. Letnik XLIX Štev. 3 (2738) Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P. b. b. Plesi, plesi Čas veselja, družabnosti in predvsem plesov je z vso silo „izbruhnil“. Tudi v Šentjakobu v Rožu so prišli ljudje od blizu in daleč, mlado in staro, da bi se naplesalo in bilo priča pomembnemu dogodku, prvemu maturantskemu plesu Višje šole za gospodarske poklice. Ni bila polna samo prenovljena dvorana šentjakobskega kulturnega doma, tudi v discu se je mladina pošteno spotila. Razprodaja zimskih oblačil, obutve, druge konfekcije, knjig in raznorazne robe je v polnem razmahu. Do 80 odstotkov cenejše so ponekod stvari, ki so jih še pred dnevi krasile „ponosne“ cene. Marsikdo se ob tem razvoju spomni slavnega latinskega pregovora „Sie transit gloria mun-di", a večina se veseli nizkih cen, kajti časi debelejših denarnic so mimo in pri nakupu je treba vsak šiling večkrat obrniti, preden ga porabiš. Predvsem velja to za družine z več otrok. Svet Evrope pozdravlja Društvo Vincenca Rizzija Pod pokroviteljstvom generalne sekretarke Sveta Evrope Catharine Lalumiere in ob navzočnosti njenega namestnika dr. Petra Leuprechta je bilo v torek, 18. januarja, v Celovcu ustanovljeno Društvo Vincenz Rizzija, ki se kot strogo nadstrankarsko organizacija zavzema za novo kulturo sožitja med narodi. Dr. Peter Leuprecht je poudaril, da je ustanovitev Društva Vincenza Rizzija docela v skladu s cilji Sveta Evrope. Evropa da potrebuje take pobude, če naj postane prostor de- mokratične varnosti. Svet Evrope je na svojem lanskem vrhu sprejel „dunajsko izjavo“, v kateri so manjšinske pravice jasno definirane kot kulturne pravice in kot neodtujljiv del človekovih pravic. Zato bo Svet Evrope izboljšal pravno-zaščitne norme za manjšine in izdelal kodeks smernic za svoje članice. V dodatnem protokolu k evropski konvenciji človekovih pravic bojo posebej zakoreninjene kulturne pravice pripadnikov manjišn, ki morajo biti univerzalne pravice, torej veljavne za vsakogar. Leu- precht je svaril pred specifičnimi, samo na manjšine prikrojenimi pravicami, ker nosijo v sebi že kal izrivanja in diskriminacije. Svet Evrope se bo zavzemal za ukrepe, ki bojo prav v zadevi manjšin in tudi regij krepili medsebojno zaupanje in ki so naravnani proti nacionalizmu, rasizmu, antisemitizmu in sovraštvu do tujcev. Leuprecht je na koncu vprašal, ali Evropa ne stoji na pragu padca v novo barvarstvo nacionalizma in iracionalizma. Ta iracionalizem je prav pri vzponu fašizma in nacizma igral pomembno vlogo. Zato je treba krepiti sile duha, kajti nacionalizem in etnocentrizem sta kuga, katere posledice dnevno doživljamo v Bosni. Stvarnost Evrope pa je multikulturna družba. Koroška in regija, v katero je vključena, lahko postaneta evropski model za mirno in enakopravno sožitje različnih narodov in kultur. Naj Društvo Vinzenca Rizzija doprinese svoje k medsebojnemu odpiranju in preseganju meja. Najprej pa je treba preseči meje v glavah in srcih. (Dalje na 2. strani) Socialna akademija na Koroškem Potrebo po ustanovitvi socilane akademije sta na novinarski konferenci izrazila govornika socialdemokratske stranke deželni poslanec Peter Kaiser in celovški mestni svetnik Ewald Wiedenbauer. Zahtevo utemeljujeta z dejstvom, da na Koroškem slej ko prej manjka nad 100 socialnih delavcev. Nadalje socialdemokratska politika ugotavlja, da v sedmih zveznih deželah Avstrije obstojajo socialne akademije, le na Gradiščanskem in na Koroškem doslej ni mogoče šolanje za poklice v sklopu socialnih služb. Neobhodno potrebno je, da se čim prej ustanovi socialna akademija tudi na Koroškem. Zavračanje podpornih izjav EL Preberite: str. 2. - Iz serije: Liberalni forum str. 3 - Intervju z Ano Blatnik str. 4 - Polomija v gozdu str. 5 - Vindišarji -predavanje A. Moritscha str. 6. in 7 - Načrti prosvetnih društev str. 8 - Bosanska knjižnica str. 9 - Koledar slovenskih izseljencev str. 10 - Obzornik str. 12 - Šport v Mladinskem domu Koroški volilni red sodi med najbolj nazadnjaške in nepravične v Avstriji, saj zaradi zgolj politično utemeljene razdelitve dežele na štiri samostojna volilna okolja, v katerih je treba dobiti osnovni mandat, manjšim volilnim skupinam in strankam onemogoča vstop v deželni zbor in s tem soodločanje na politični ravni. Ni nobena tajnost, da je konec sedemdesetih let sklenil deželni zbor trenutni volilni red samo zato, da bi po uspehu Koroške enotne liste leta 1975 slovenski listi dokončno onemogočili de-želnozborski mandat. Žrtev volilnega reda niso le Slovenci, ampak tudi Zeleni in po vsej verjetnosti tudi Liberalnemu forumu ne bo uspelo prekoračiti pravnoformalnih ovir volilnega reda. V predvolilnem času pa so opazne še dodatne birokratske zapreke, ki manjšim skupinam grenijo itak že težko politično življenje. V Celovcu in Šentjakobu v Rožu so na primer zavrnili podporne izjave za Enotno listo, utemeljitve birokratov so docela iz trte zvite. V Celovcu na primer je pristojni uradnik odklonil prevzem dokumentov z ugotovitvijo, da Entone liste ne pozna, v Šentjakobu pa so trdili, da je rok za vlaganje predlogov že potekel, kar seveda ne drži in je milo rečeno nesresnica. Enotna lista je pri deželni volilni komisiji protestirala proti ravnanju občinskih volilnih oblasti. Zelena manjšinska poslanka Terezija Stoisič je ravnanje posameznih občinskih volilnih oblasti, ki ovirajo vložitev podpornih izjav za Enotno listo, ostro kritizirala in od deželne volilne oblasti zahtevala, naj poskrbi, da se kaj takega ne bo več primerilo. Hkrati je Sto-isitčeva koroški volilni zakon označila kot „ekstremno nedemokratičen“, ker dejansko predvideva desetprocentno (!) klavzulo za vstop v deželni zbor. wafra Maturantje zvezne gimnazije in Zvezne realne gimnazije za Slovence vabijo na Gimnazijski ples ki bo v petek, 21. januarja 1994, ob 20. uri v Domu sindikatov v Celovcu Igrala bosta ansambla „As“ ter „Mono Mp’s“ VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA! *r',‘ 2 2o. januar 1994_____Politika___________SLOVENSKI VESTNIK USTANOVNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA »VINZENC RIZZI«: Platforma sporazumevanja med narodi Udeleženci občnega zbora so prišli iz Slovenije, Furlanije-Julijske Krajine in Koroške. »Da bi bolj široko in svobodneje zadihali in da bi bili močni in optimistični proti nacionalizmu« - tako sta prva predsednika Brigitte Busch in Mirko Wakounig v torek zvečer na kratko povzela delo, vzdušje in načrte društva »Vincenz Rizzi«, ki si je zastavilo plemeniti cilj zbliževanja in sožitja v al-pe-jadranskem prostoru brez nacionalističnih plaš-nic in etnocentrističnih in rasističnih ovir. Udeležba in udeleženci ustanovnega občnega zbora društva Vincenza Rizzija so potrdili, da je potreba po takšni strukturi bila velika, ustanovitev torej pravšnja. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Maijan Sturm kot soproponent je v uvodnem referatu v obeh deželnih jezikih razčlenil trenutni razvoj v Evropi, ki zaradi vse večjega nacionalizma in rasizma ne obeta nič dobrega, če se mu ne postavimo skupno nasproti. Prav Koroška kot evropski mikrokozmos je v tem stoletju doživela vse trav- me in grozote nacionalistične pijanosti. Izhod iz začarenega kroga nacionalnih držav in etnične polarizacije je politika malih, preglednih krogov. Stebra te tretje opcije sta multikulturnost in večjezičnost na temelju demokratičnega sožitja narodov. Pogoj za to pa so humanizacija politike in javnega mnenja, to je načelna enakopravnost vseh jezikov in kultur. Sturm je opozoril na dunajsko izjavo Sveta Evrope, ki je manjšinske pravice definirala kot kulturne pravice (glej stran 1). Če bo Koroška sprejela evropski izziv integracije, potem lahko postane pomemben in tvoren del alpe-jadranskega prostora. Društvo »Vincenza Rizzija« se bo zavzemalo za razsvetljeno zgodovinsko podobo regije, podpiralo bo regijsko zavest in dvo- in večjezičnost ob krepitvi jezikovne in narodne identitete. Podpredsednik julijsko-fur-lanijskega deželnega zbora Miloš Budin je ustanovitev društva imenoval »jasno in napredno pobudo«, ki hoče preseči nacionalne doktrine 19. stoletja in absolutnega mišljenja oz. iluzije, da je sožitje med narodi možno TELEGRAMI Zvezni kancler Vranitzky je ustanovitev društva »Vincenz Rizzi« imenoval važno nadstrankarsko platformo za sporazumevanje med narodnimi skupnostmi. Podpredsednik državnega zbora Slovenije Lev Kreft je izrazil prepričanje, da bojo take oblike povezovanja preživele vse nacionalizme in iracionalizme. Pozdrave so poslali tudi mladi liberalci Slovenije, Interkulturni center na Dunaju in dr. Heinz Tichy. rešiti definitivno. Sožitje je treba stalno gojiti, ker v nobenem političnem sistemu nima trajne rešitve. Društvo »Vincenz Riz- VOLITVE Predsednika:Brigitte Busch, Mirko Wakounig - podpredsedniki: Federico Rossi (Furlanija-Julijska Krajina), Boris Jesih (Slovenija), Larissa Krainer (Koroška) -tajnik:Moser-Rabenstein -blagajnika: Helga Mračni-kar, Marjan Sturm - preglednik: Franz Marenits. zi« pa presega tudi mišljenje, da so manjšine tujek in podaljšana roka sosednjih držav, faktor de-stabilnosti. Društvo presega tudi ozke strankarsko-ideološke okvire. Znotraj manjšin pa presega samozadostnost, ki sili v getoizacijo in s tem v krčenje lastnega etničnega sveta. Deželnozborski poslanec Peter Kaiser je ustanovitev društva ocenil kot simbol solidarnosti in pravilno pot, ki se dobrodejno razlikuje od etnocentrističnih pozicij. Larissa Krainer-Kaiser, Bettina Gruber, Mirko Wakounig in Janko Malle so predstavili različne projekte društva, Lojz Wieser in Edgar Kreitz pa sta spregovorila o bosanski knjižnici in ediciji »Hotel Europa«. Med udeleženci občnega zbora so bili: Reginald Vospernik, Jože Markitz, podžupanja Monika Kircher-Khol, Feliks J. Bister, Andrej Morič, Peter Gstettner, Inge Freund, Karin Prucha, Mirko Bogataj... Franc Wakounig Prezidij: M. Wakounig, B. Busch, P. Leuprecht in M. Sturm. V vizirju Liberalni forum Kje se skrivajo avstrijski liberalci Piše dr. F. Zwitter ml. Pred skoraj točno enim letom je avstrijsko parlamentarno življenje doživelo posebno novost: iz svobodnjaške stranke se je odcepila skupina petih parlamentarnih odbornikov pod vodstvom Heide Schmidt in je ustanovila svoj lastni parlamentarni klub pod imenom „Liberalni forum“. Neposredni povod za ta nenavadni korak je menda bil Haiderjev čedalje večje pomikanje na desno, ki je doseglo svoj višek v končno za svobodnjaško stranko poraznem referendumu proti inozemcem, ki je takrat nevarno polariziral avstrijsko politično življenje. Drug globlji vzrok za ta korak pa je verjetno iskati tudi v osebnem razmerju med Haiderjem in Schmidtovo, ki sta oba dominantni osebnosti, ki nad seboj, niti poleg sebe ne preneseta približno enako močnega tekmeca v lastnih vrstah. To se je že izkazalo v času predsedniških volitev, ko je Haider kot voditelj svoje stranke javno poniževal svobodnjaško kandidatko za predsedniško mesto in ji za nekaj časa sredi volilne- ga boja celo odtegnil strankino propagandistično pomoč. Njeno proti pričakovanjem relativno dobro odrezanje pri predsedniških volitvah je Schmidtovo končno verjetno opogumilo h koraku odcepitve od svobodnjakov. Somišljenike je našla v svobodnjaškem klubu zlasti pri frustiranih odbornikih, ki so se pod Haiderjem našli na stranskem tiru, kar velja zlasti še za najpromi-nentnejšega te peterice poleg Schmidtove, bivšega obrambnega ministra majhne koalicijske vlade Sinowatz in Stegerja, Friedhelma Frischenschla-gerja. Vladni stranki sta z zadovoljstvom spremljali ta razvoj ter ga s priznanjem klubnega statusa „Liberalnega foruma“ v parlamentu tudi pospešili; in tudi avstrijska javnost je kazala velike simpatije za korak Schmidtove. In zlasti so Schmidtovi sledili in jo tudi gmotno močno podprli promi-nentni ter potentni gospodarstveniki (Mautner-Markhof, znani gornjeavstrijski „Rössl-Wirt“, krogi Industrialne zveze), ki jim je gospodarska politika ljudske stranke prerazvo-dena in politika svobodnjakov le prepopulistična, posebno še s pogledom na avstrijski ugled v inozemstvu. Toda spretno izpeljana kabala v parlamentu je eno, drugo vprašanje pa je bilo, ali bo volilec tudi sledil stranki ali forumu, ki razen (povsem simpatične) antipatije proti Haiderju nima drugega programa kot takojšen in brezpogojen pristop k Evropski zvezi; kje se bodo našli liberalni volilci? Kaj se danes še skriva za pojmom „liberalizem“, s katerim se ponaša skoraj vsaka avstrijska stranka? Odgovor na to vprašanje je izpadel presenetljivo preprečljivo pri deželnozbor-skih volitvah v Nižji Avstriji lansko jesen, ko je Liberalnemu forumu na mah uspel skok v deželni zbor: vendar ne toliko na račun Haiderjeve stranke, marveč predvsem na račun avstrijske ljudske stranke in na račun Zelene alternative. Liberalni forum je v Nižji Avstriji preprečil ohranitev absolutne črne večine ter skok zelenih v visoko hišo v St. Pöltnu. Svoj volilni potencial najde torej Liberalni forum v gospodarskih krogih in v krogih mlajše in srednje (intelektualne) generacije; postaja torej življenjsko nevaren Zelenim in nedvomno naprej slabi pozicijo manjšega vladnega partnerja. Sama presenečena od svojega uspeha v Nižji Avstriji je Schmidtova napovedala volilni nastop pri vseh deželnozbors-kih in tudi parlamentarnih volitvah letošnjega leta. V ta namen so izdelali Liberalci tudi svoj strankarski program, ki se na gospodarskem področju kaže kot korak nazaj v manchers-ki liberalizem 19. stoletja, na družbeno-političnem področju kot mešanica večinoma upravičenih zahtev (stroga ločitev cerkve od države, enakopravnost enakospolnega partnerstva ipd.), ki pa trenutno v avstrijskem političnem življenju komaj koga posebno zanimajo. Vsaj vprašljivo je, ali je taktično razumno, da pred krogom deželnozborskih volitev v strogo katoliških deželah Tirolski in Predarlski tematizirajo liberalci takšna družbenopolitična vprašanja. Na Koroškem zaradi posebno restriktivnega volilnega reda verjetno nimajo posebnih možnosti za skok v deželno vlado. Zelena alternativa pa bo morala ofenzivno reagirati na izziv Liberalnega foruma, ki bo verjetno njen najnevarnejši tekmec v borbi za ohranitev parlamentarnega zastopstva. rdaj si se začela aktivno uk-. var jati s politiko? To se je zgodilo že pred leti, najprej v Bilčovsu, pred enim letom pa sem prišla v predstavništvo žensk v SPÖ kot namestnica Melitte Trunk. S tem se je začela moja aktivnost tudi širše po Koroški. Kaj pa je vzrok, da si vstopila v politiko? Je to družinska tradicija ali si imela še druge vzroke? Že mislim, da sem dobila političen interes preko očeta. V družini smo se vedno zelo veliko pogovarjali o politiki. Spominjam se, da se je na primer moja sestra zelo veliko pogovarjala z mamo o gospodinjskih zadevah, midva z očetom pa sva veliko diskutirala o politiki. Spominjam se tistega časa, ko sem bila sila revolucionarna hčerkica, ki tudi ni vedno razumela očeta. Zdaj vem, kako težko je v politiki. Zdaj imaš moža in hčerkico. Kako ta dva spremljata tvoje politično delovanje? Preden sem se tako intenzivno vpregla v politiko, smo se doma pogovorili - tudi z Vereno sva pretresli prednosti in negativne stvari, ki nastajajo, če se mamica ukvarja s politiko. Resnično sem zelo vesela, da sta me oba podprla. Verena pa je sploh taka Reči moram, da je to proces, ki se je zelo pozitivno začel in v tem smislu je treba nadaljevati. Na Koroškem imaš veliko kontaktov tudi s tistimi, ki koroških Slovencev ne poznajo tako dobro. Kakšen pa je odziv tam? Vedno se srečujem z dejstvom, da recimo na zgornjem Koroškem drugače gledajo na manjšinsko problematiko kot smo vajeni. Zato je eden od mojih namenov tudi ta, da nekako približam manjšino večinskemu narodu. V okrajnih odborih sem skupaj s Tomažem Ogrisom predstavila našo delovno skupnost »Narodnosti v SPÖ« in moram reči, da ljudje enostavno niso informirani.Zal je neinformiranost že krivda večine, toda tudi manjšine same. Zbližaš pa lahko ljudi samo, če poznajo drug drugega. Kakšna je vloga Delovne skupnosti »Narodnosti v SPO« na Koroškem in v Avstriji? Naša Delovna skupnost, ki je bila ustanovljena pred dvema letoma, ima pomembno vlogo ne samo na Koroškem, temveč tudi na Dunaju. Na Koroškem sem v predstojništvu stranke in to nekaj pomeni. Čeprav v predvolilnem izboru nisem prišla na listo, kajti po tej poti pride do katastra; ker nihče ne ve, kako naj se to z zakonom uredi, kakšne kompetence naj bi zbornica imela. Ne dovolim, da bi me kdorkoli vpisoval kamorkoli. Taka zbornica - in to je najvažnejše - ne pomeni zbliževanja, pač pa samo ločevanje. Še nikoli tudi ni bilo govora o tem, kaj naj bi se za koroške Slovence na ta način zboljšalo. Skupno zastopstvo pa smo že imeli in doseči se ga da tudi brez kakšnih zbornic, preštevanja ali priznavalnega principa. Položaj koroških Slovencev bi se z zbornico znatno poslabšal, saj bi se sami omejili. Sploh pa v tem površno izvedenem povpraševanju ni nihče omenjal katastra. V glavnem pa je to problem Narodnega sveta in ne naš. Mi imamo jasne cilje in predstave in ne ugibamo šele zdaj, kako naprej. Misliš, da boš dosegla sedež v deželnem zboru? Seveda, sicer bi ne kandidirala. Vendar bi se moj položaj bistveno okrepil, če bi volilci pomagali s prednostnimi glasovi in napisali: Ana Blatnik. Kaj te lahko najbolj razžalosti? Žalostna sem tedaj, če vidim, kam vodijo razne oblike nacionalizma in daje ta nacionalizem tvoje argumente niso dovzetni in te enostavno nočejo razumeti? Prepričana sem, da lahko prideš do cilja le z dialogom. Če mi to ne uspe, potem skušam pač akceptirati, vzeti na znanje, vendar Ana Blatnik, kandidatka za deželni zbor Pogovor z mlado Slovenko iz Bilčovsa, ki se bori na političnem prizorišču Koroške. Z njo je kramljala Sonja Wakounig. primer tvoja mama ali tvoja babica, če se primerjaš z njima? Najprej: drugačno. Vsak čas ima svojo vlogo, tudi glede ženskih vprašanj. Moja mama na primer vidi svoje življenje v delu, in tudi to je velik cilj. Moja babica, ki je delala v trgovini - bila je zelo postavna ženska-je videla v tej trgovini svojo življenjsko nalogo. Zdaj so se časi spremenili, kako, pa mi menda ni treba razlagati. So te starši kdaj hoteli usmerjati v poklic po svoji želji? »ciganka«, ki se znajde v vsakem položaju in se povsod počuti dobro. Imam pa seveda veliko prednost, da imam v bližini ateja in mamo, sestro in brata, ki mi zelo pomagajo. Sicer smo v Slovenskem vestniku že večkrat pisali o tvojih idejah, načrtih, pa vendar - lahko v nekaj besedah označiš cilje tvojega delovanja? Želim biti povezovalni element med manjšino in večino. Mislim, da je predvsem zaupanje garant za sožitje. Kako usklajaš delo za manjšino z angažmajem za žene? Žene so tiste, ki so me v prvi vrsti spodbudile za kandidaturo na deželnozborskih volitvah. Socialdemokratske žene pod vodstvom Melitte Trunk se resnično zavzemajo za sožitje, ne samo med manjšino in večino, pač pa tudi znotraj stranke, in to dokazujejo na vsakem koraku. Vse žene so z menoj solidarne in zanje ni bil nikoli problem, da sem koroška Slovenka. V tem vidijo samo obogatitev in me vse akceptirajo tako, kakršna sem - nobena me noče spremeniti. Mislim, daje to velik napredek. so me kot edino postavili na iz-gledno mesto. Na Dunaju pa se srečujemo enkrat na mesec in tam diskutiramo o manjšinskih problemih. Predvsem naša zasluga je, da so Roma in Sinti priznani kot manjšina v Avstriji. Kaj praviš na zahtevo Narodnega sveta po ustanovitvi etnične zbornice? Socialdemokratska stranka se zavzema, tako kot jaz, za integracijski model. Etnično zbornico pa odklanjam z vso vehemenco, ker sem prepričana, da to ne more biti ne cilj ne vrednota. tudi na Koroškem še vedno močno prisoten. To ni samo žalost, je tudi strah. Prav zato sem šla v politiko; mnenja sem, da sem dolžna storiti, kar morem, da doprinesem svoje k temu, da bomo imeli vsi mimo in lepo bodočnost. V mojih očeh podpirajo tisti, ki pravijo, da jim je politika deveta briga, prav take nevarne pojave nestrpnosti in populističnih vodij prav s tem, da ne nastopijo proti njim. V privatnem življenju pa me nič ne žalosti in nimam najmanjšega vzroka za žalost. Kako se počutiš, če ljudje za to ne pomeni, da lahko vse sprejmem. Prisiliti ne moreš nikogar in tega tudi nočem. Tvoje privatno življenje? Sem zaposlena, poučujem že štirinajst let na poklicni šoli v Beljaku z velikim veseljem in vnemo trgovske predmete. Imam zelo dober prijateljski odnos do dijakov in to me še dodatno veseli. Ko pa sem doma, se največ ukvarjam z Vereno, ki je jeseni začela hoditi v šolo. Česa ali koga se rada spominjaš iz mladih let? Silno rada se spominjam svojega deda. V času, ko so bili moji starši zelo zaposleni bodisi s trgovino ali gostilno, pa seveda oče s pol itiko, je bi 1 on tisti, ki je imel čas zame. Z njim sva zelo veliko prepevala in se pogovarjala, marsikdaj mi je nadomeščal očeta. Spominjam se, ko sem bila še vajenka v trgovini, da mi je rekel: »V življenju se učiš samo zase in ne za šolo.« Tega dolgo nisem prav dojela, a ostalo mi je pa le. Res, starši to dostikrat rečejo svojim otrokom, a tista njegova resnost, prepričljivost, to si človek zapomni, ker ni bila fraza. Kakšno življenje je imela na Kot sem že rekla, sem bila vedno precej svojeglava. Po petih letih sem nehala hoditi na gimnazijo in doma so seveda tuhtali, kaj naj naredijo z menoj, začela sem kot vajenka v trgovini doma pri starem očetu. Tam mi je bilo všeč, ker sem imela vedno rada kontakt z ljudmi. Res, da so moj uk določili starši, a bilo je prav in dobro sem se počutila. Ko sem po treh letih zaključila uk, sem se javila v poklicno šolo in mojega očeta je skoraj kap, ker je računal z mojim delom doma. Toda nihče mi ni delal problemov, vedno so mi dajali občutek, da sem samostojna in svobodna. Saj so vedeli, da bi s silo pri meni ničesar ne dosegli. In to je bilo vedno največ vredno. Pri nas je še vedno živa tista velika družina. Stanujemo zelo blizu in vsak je pripravljen pomagati drugemu. In to je čudovit občutek, ki mi veliko pomeni. Tvoj odnos do hčerke? To je moj juvel. Nisem sposobna, da opišem vsa svoja čustva do nje. Dobila sem jo zelo težko, morda tudi zato. In vesela sem tudi, daje tako samostojna, da se znajde. Ko sva skupaj, se krasno zabavava. Hvala za pogovor! Matjaž Kmecl: Andrej Smole - Znameniti Slovenec Monodrama Izvaja: Tone Gogola, režija: Dušan Mlakar; dramaturgija in lek-torstvo: Jože Faganel; scenografija: Andrej Stražišar; kostumografija: Jerneja Jambrek. Trajanje 50 minut. Vodstvo predstave Iztok Vadnjal. Igra se dogaja 30. novembra 1840 na domu Andreja Smoleta, Prešernovega prijatelja. Smole je pripravil zopet eno svojih številnih veselih godo-vanj. A na samem začetku praznovanja je zadet od kapi omahnil v smrt. Gostje so se v strahu pred smrtjo razbežali, ostal je le njegov najzvestejši sodrug - France Prešeren. Njemu Smole na pragu večnosti, po kateri je na svojski način hrepenel vse življenje, izpove svojo nenavadno življenjsko zgodbo. Ob njej spoznavamo znameniti čas romantične Slovenije in njene zanimive predstavnike. Pripoved teče mirno, a veselo, skoraj zabavno, tako, kakor je potekalo v resnici Smoletovo življenje. Le na trenutke se zresni, toliko da spoznamo, da se v veseljaku skriva res veliko srce in prodoren um. V prvem delu se nizajo pripovedi, kako je Smole iskal popolno ljubezen tudi tam, kjer je nikdar ne bi mogel najti. Najprej je bila puhloglava hčerka ljubljanskega steklarja - Gla-žarjeva Fini, Jožefina Češek, v katero se je zaljubil tako silovito kot Prešeren v svojo Julijo. In enako nesrečno. Ne ena ne druga nista bili vredni svojih zaljubljencev, saj jima je šlo samo za zunanje bogastvo. Toda Smole je nesrečnejši od Prešerna, saj svojega ideala ni znal ovekovečiti vsaj v pesmih. Od nje, ki je videla v njem samo denar, se je zatekel v naročje telesne naslade, ki se ji je krčevito predajal v Ljubljani in v tujini in ne brez posledic. Staknil je bolezen lahkoživcev in se bolan vrnil domov, kjer so ga pričakale jezne prevarane nezakonske matere. Toda v Ljubljani so ga sprejeli vsaj njegovi prijatelji, v katere je tako zaupal. Najraje je imel Prešerna in v njem je spoznal veličino, ki bo povzdignila slovenski narod. Smole je sanjaril, kako bi s svojim premoženjem ukanil avstrijsko oblast in povzdignil Prešerna tako, da bi Dunaj kar zelenel od jeze. Ko bi cesar s svojo vojsko sklenil napraviti red, pa bi se s prijatelji umaknil na Šmarno goro, kjer bi ob vinu in v veseli družbi počakali, da nevarnost mine. Tik pred smrtjo ga obide spoznanje, daje bilo kljub hrepenenju njegovo življenje jalovo. Edino dobro delo, ki gaje naredil, naj bi po njegovem bilo, da je Prešernu s svojo veselo družbo napravil življenje znosnejše, bolj prijetno. Kajti če bi pesnika obkrožali sami* učenjaki Čopovega kova, bi bil še nesrečnejši, kot je dejansko bil. Zato je hudo bolan, kljub slutnji, da se mu bliža konec, želel še enkrat razveseliti svojega prijatelja, ki ga je tako oboževal. Dramski monolog o Andreju Smoletu ni prav nič trpka pripoved. Polna življenjske sile je, duhovitosti in sproščujoče radoživosti. Prek nje spoznamo v pristnejši luči številne Prešernove sodobnike, ki v šolski knjigi ne vzbudijo naše pozornosti. Čas, ki nam je rodil največjega pesniškega genija, nam s tem postane bližji. To pa je tudi bil namen avtorja, izvajalca in njegovih sodelavcev. Gostovanje ob slovenskem kulturnem prazniku sobota, 22. januarja 1994, ob 19.30 uri v gostilni pri Miklavžu v Bilčovsu nedelja, 23. januarja 1994, ob 19.30 v farni dvorani v Pliberku sobota, 4. februarja 1994, v farni dvorani v Šentjakobu v Rožu nedelja, 5. februarja 1994, v kulturnem domu v Šentprimožu Prireditelj: Slovenska prosvetna zveza s krajevnimi društvi Dramski igralec Tone Gogala v vlogi Andreja Smoleta Polomija v gozdu - kaj zdaj? Vremenska situacija je povzročila na začetku letošnjega leta veliko škodo v gozdovih. Predvsem v območju Dobrove in v okolici je škoda dosegla obseg katastrofe. Vemo, da tega m zakrivil le težak sneg, temveč je to škodo povzročilo še mnogo drugih faktorjev. Najvažnejša sta gotovo skorajšnja monokultura borovega lesa (90% poškodovanega lesa so borovci) in prepozno redčenje mladih kultur (saj je najbolj prizadet gozd v starosti okoli 30 let). O teh stvareh se bo treba še meniti - vendar so trenutno važna druga pereča vprašanja. Kako pospraviti les? Kdo lahko pomaga - za kakšno ceno? Kdo les odkupi -za kakšno ceno? Kje se zaprosi za odškodnino... * Če je gozd težko poškodovan, vodi prva pot na občino, kjer dobite zeleni formular, s katerim prijavite škodo (Kata-strophenschadensmeldung). Po lastni oceni škode izpolnite formular in ga oddajte skupno z odločbo o določitvi davčne vrednosti (Einheitswertbescheid) in s potrdilom o neto dohodkih v gospodinjstvu (Haushaltsnettoeinkommen) na občini. Občina nato obvesti vse pristojne urade. Škodo na- to oceni pristojni nadzorni organ za gozdarstvo. Po njegovi oceni se odmeri višina odškodnine iz sklada za pomoč po katastrofah (Katastrophenfond). * Nujno potrebno je pospraviti polomljen les spoti, tako da tudi sosedje, ki imajo parcele v notranjosti gozda, lahko začnejo s pospravljanjem. * Naslednji korak je navezava kontaktov z odjemalci lesa. Važno je, da si poiščete za vsak Sortiment specfičnega odjemalca, ki za robo, ki jo sam potrebuje, plača dosti boljšo ceno kot pa za robo, ki jo mora prodati naprej. Zanimive bi bile tudi prodajne skupnosti (Verkaufsgemeinschaften). Saj odjemalci lesa nudijo za m3, ki ga odkupijo prodajni skupnosti, približno za 30,-ATS več kot običajno. Iz take prodajne skupnosti se lahko razvije prava skupnost kmetov gozdarjev, ki omogoča dolgotrajno koordinacijo prodaje in s tem boljšo ceno in dodatno odpira možnosti podpor. Nadalje je treba posikati delavce, ki pomagajo pri pospravi lesa. Pri posredovanju delavcev Vam lahko pomaga tudi Strojni krožek Podjuna (Franz Wutte, 04230/692). Za ceno delovne sile se je treba domeniti. Koristili bi se lahko tudi socialni projekti kot npr. socialni projekt ustanove “pro Mente Infirmis“, ki bo izdelala posebno ponudbo. Na pomoč s strani vojaščine verjetno ni vredno čakati. * Nadvse važno je, kako se kroji les (Ausformung). Tam je namreč skritega mnogo denarja. Zato bo Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) priredila poseben tečaj, ki bo konec januarja ali začetek februarja skupno z zvezno gozdarsko izobraževalno ustanovo v Oso-jah/Forstliche Bundes-Ausbil-dungsstätte Ossiach. Točen termin in kraj Vam bomo še sporočili. Če Vas zanimajo zgoraj navedene točke, Vas prisrčno vabimo na Informacijski in diskusijski večer, ki bo vponede-Hek, 24.1.1994, ob 20. uri pri Florjanu v Vogrčah. Prisotni bodo tudi pristojni gozdarji, zastopniki veleodje-malcev lesa in trgovci lesa. Prireditelji: Kmečka izobraževalna skupnost (KIS), Skupnost južnokoroških kmetov (SJK), Referat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Pliberk. Dr. Štefan Merkač Novoletni koncert in turneja v Avstralijo Pred polno dvorano Mode-stovega doma je v soboto, 15. prosinca, imel mešani pevski zbor „Gallus“ svoj letošnji novoletni koncert. Kot gost je sodeloval zbor „Singgemein-schaft Gmünd“ iz Sovodenj na zgornjem Koroškem, s katerim se je „Gallus“ pobratil na lanskih dneh koroških Slovencev in Špitalu ob Dravi. Z metlovsko kolednico „Včakali smo novega leta dan“ v moškem sestavu je „Gallus" pričel koncert in potem zapel še nekaj božičnih oz. novoletnih. Tudi gostje iz Sovodenj so v prvem delu izvajali božične in Pred nedavnim je mešani pevski zbor „Gallus" izdal kaseto in CD-ploščo s kantato „Reke mojega življenja-Ve-černice v čast škofu Antonu Martinu Slomšku“. Besedilo za kantato je napisal Alojz Re- duhovne pesmi. Drugi del koncerta je bil namenjen umetnim skladbam in pesmim drugih narodov. Za konec sta oba zbora zapela še „Zabučale gore“ in “O du stille Zeit“. Med posameznimi točkami in tudi med srečolovom, ki je bil v pavzi, je povezoval Miha Vrbinc. Dejal je, daje preteklo leto za zbor bilo zelo uspešno, saj je med drugim krstno izvedel kantato „Reke mojega življenja“ (in tudi izdal kaseto ter CD-ploščo s kantato), sodeloval je na slovenskih dnevih v Špitalu in septembra izvajal v Trstu mašo o božjem usmilje- bula, skladba pa je delo prof. Jožeta Ropitza. Kantata je bila posneta 2. oktobra 1993 v farni cerkvi v Ločah ob Baškem jezeru. Prof. Ropitz je po en izvod kasete in plošče že izročil škofu Kapellariju. nju Pavla Merkuja. Načrti za letos so kar zavidljivi. Zbor „Gallus“ se odpravlja na turnejo v Avstralijo, obiskal bo slovenske in koroške rojake in izdal bo kaseto, posvečeno slovenskim koroškim skladateljem tega stoletja. „Reke mojega življenja“ na kaseti 1. ples Višje šole bil družabni dogodek Plesi in veselice na podeželju niso nič novega ali neobičajnega. A nekaj povsem novega in izrednega pa je zaključni oz. maturantski ples neke višje izobraževalne šole v Rožu, v tem primeru Višje šole v Šentpetru pri Šentjakobu. Nabralo se je mladine, staršev, zijal, plesalcev in tako imenovane „smetane“, da je kaj. Ples je bil pretekli petek v šentjakobskem kulturnem domu, ansambel „Rubin “je skrbel za poskočne viže do zgodnjih jutranjih ur in maturantke šole so pod veščim vodstvom plesnega guruja Gregija Krištofa „vrgli" na plesišče originalno „western-show". nacionalizem jih je ž veseljem pozdravil. Jezik, ki je bil v preteklosti še simbol za višji socialni položaj, je to simboliko v teku nacionalnega formiranja Slovencev izgubil. Da bi „vin-dišarje“ prepričali, da niso Slovenci, je bilo treba tako imenovane objektivne znake slovenstva diskriminirati. Slovensko govoreče prebivalstvo je bilo treba preprečati, da niti ne more biti več slovensko, ker je postalo že nemško. Koroškemu nacionalizmu je bila prva naloga oviranje izobrazbe v slovenščini in diskriminiranje slovenske narodnosti. Tudi zgodovinopisje se je vpreglo v ta voz in zanikalo vsakršno skupno ali slovensko usodo - Nemci da so bili tisti, ki so prinesli omiko in napredek. Ker se je v stoletjih „kri pomešala“, torej pravzaprav Slovencev sploh ni, pač pa samo „vindišarji“, ki da so na ta način dosegli višjo razvojno stopnjo, tako jezikovno kot kulturno in celo rasno (!). Ob plebiscitu je nemalo zavednih Slovencev votiralo za Avstrijo. Slovenski nacionalisti so za poraz dolžili nemško-nacionalni pritisk in pa izdajstvo „nemčurjev“, katerim so se bili poprej sami odrekli, Nemci pa so zmago tolmačili kot prevlado nemštva. Toda najvažnejši motiv v plebiscitu je bil gospodarski položaj poleg cele vrste drugih motivov. V novonastalih državah po razpadu monarhije pa so bile seveda povsod manjšine, tujek v „narodnem telesu“. Na Koroškem je bilo treba najti ustrezen mehanizem, da bi ločili slo-venskogovoreče, ki so se odločili za Avstrijo, od tistih, ki so glasovali za kraljevino SHS. Dandanes lahko v Bosni in Hercegovini ponovno vidimo, kakšne posledice ima dosleden nacionalni princip. Zadnja konsekvenca se imenuje „etnično čiščenje“ v eni od mnogih njenih oblik. Koroški zgodovinar Martin Wutte je postavil tezo, da jezikovna manjšina ni že logično tudi nacionalna manjšina. To je bila osnova za delitev koroških Slovencev v dve skupini, v „nacionalne Slovence“ in v „domovini zveste“. Vindišarstvo, ki so ga iznašli nemški nacionalisti, slovenski pa so ga zaničevali in sovražili, je bila nacionalna ideologija kot vsaka druga, samo da še bolj izumetničena in neverjetna......Kar se je rodilo, je bila koroška kurioziteta. Vindišarji še vedno burijo duhove Predavanje univ. prof. Andreja Moritscha v Tinjah (izvlečki) Ogromno poslušalcev je Univ. profesor Andrej Mo- vati; po strogo znanstvenih na- privabilo predavanje o vindi- ritsch je kar v začetku povedal, čelih se je „spoprijel“ s to sku- šarjih - kdo so, zakaj so bili? da ne namerava ničesar olepše- pino, za katero je bilo v zgodo- vini vedno vprašljivo, ali je to narodnostni pojem-, politični ali oboje. Ko so leta 1939 pri ljudskem štetju prvič navedli kategorijo vindišarjev, jih je bilo naenkrat okrog 21.500. Leta 1951 je bilo to število 20.000, leta 1981 pa jih je bilo še 2348. Pri zadnjem štetju pred tremi leti pa jih je navedlo „vindiš“ kot občevalni jezik 888. Glavna izpoved predavanja je bila zajeta že v uvodu: Slo- Dandanes lahko v Bosni in Hercegovini ponovno vidimo, kakšne posledice ima dosleden nacionalni princip. Zadnja konsekvenca se imenuje „etnično čiščenje“. Univ. prof. Andrej Moritsch je predaval v Tinjah venci niso hoteli biti, Nemci niso mogli biti, brez narodnosti pa ni več šlo v nacionalnem obdobju 19. in 20. stoletja. S stališča slovenske nacionalne ideologije ni bilo vindišarjev, kajti po vseh kriterijih, ki so definirali narodnost, so bili to Slovenci. Ločnica med ljudmi različnih narodnosti je bila ostro začrtana, treba se je bilo odločati, za to ali ono narodnost. Če se je kdo oddaljil od tega, za kar „so ga napravili bog, narava in zgodovina“, je bil izdajalec, „nemčur“. Nemci pa so zanj iznašli oznako „Win-dischcr". Kljub zanikanju te kategorije pa so vendarle bili, in nemški Jezik je duša JANKO MESSNER „Naš tednik“ hudo „izgleda“! „Najkasneje po volitvah marca 1994 naj bi Slovenci predložili vladi skupen predlog, kako naj bi konkretno i z g leda 1 o (!) skupno zastopstvo...“, v NT 3. dec. 1993. Da, le kako naj bi izgledalo, po vsej podobi bi gledalo kakor miš iz moke - smešno in jezikovno odtujeno: ko da se kmetje na vasi ne sprašujejo, kakšno naj bi bilo takšno skupno zastopstvo (in čemu ga sploh potrebujemo - z ugotavljanjem, koliko nas je še!). Isti „naš“ tednik: „Dve tretjini odbornic in odbornikov se je poslu ži 1 o (!) demokratične pravice, se ni pustilo zbegati...“ - Poslužiti koga je kalk: nem. bedienen! Slovenci komu postrežejo! Namesto „poslužiti se česa“ pa rečemo pravilno (u)porabimo kaj. Druga napaka v tem stavku je v vezanju osebka s povedkom: Dve tretjini odbornic in odbornikov se je p o s 1 u ž i 1 o... Dve tretjini odbornic in odbornikov sta dve tretjini, pa ju obračaj kakor hočeš, ravnati moraš z njima kakor z dvema ženskama - torej dve ženski sta uporabili demokratično pravico, tako pa stajo uporabili tudi dve tretjini (odbornic in odbornikov)! Ker pokojni ni bila zlata duša, ampak j e b i 1 zlata duša, je razveseljivo, da je pravilno povezal osebek s povedkom v stavku: „Sodelovalo je pri tem malo več ko polovica funkcionarjev.“ Človek bi pomislil, kaj ni „polovica funkcionarjev“ osebek? Seveda, ali slovnični osebek je vendarle „malo več“ - jih je sodelovalo kakor pet jih je sodelovalo. Ali „vesel sem, da je toliko odbornic sodelovalo“. Pa tudi za „ne pustim se zbegati“ smo uporabljali dovolj glasno alternativo na celovških ulicah v letih 1973 in 1976: Ne d a-m o se preštevati! (Wir lassen uns nicht zählen!) Isti NT: „V četrtek so pri Šoštarju v Globasnici o t v o r i 1 i (!) sodobno Spar-trgovino“. Zakaj bi po srbsko trgovine in razstave „otvarjali“, ko pa imamo menda svojo slovensko besedo za takšne potrebe: odpirati! „Prosijo bralke in bralce Našega tednika, č e (!) bi jim pomagali.“ Saj vendar pravimo: Prosim, da mi pomagaš. Ta „če“ se skuša nekako milo približati naprošenemu, da ga ta ne bi zavrnil, je pa popolnoma nesmiseln. „Kako se brez dohodkov sploh preživljate?“ ga je novinar vprašal. Izpraševanec pa odvrne: Poleti g r e m (!) na kmetijo pomagat... En samkrat celo poletje? Gotovo ne. Torej pravilno: Poleti hodim na kmetijo pomagat... Posojilnica-Bank Celovec, registrirana zadruga z omejenim jamstvom, Bahnhofstrasse 1 9013 Klagenfurt/Celovec razpisuje delovno mesto mlajše uslužbenke za delo s strankami Pogoji: Zaključena srednješolska izobrazba, znanje obeh deželnih jezikov in vsaj pasivno znanje angleščine, samoiniciativnost in veselje do dela s strankami. Prošnje s spričevali in lastnoročno napisanim življenjepisom pošljite na naš naslov do 25.1.1994. Kratek, a ne popoln sprehod med slovensko-koroškimi kulturnimi društvi Izobraževanju namenjajo v tem letu slovenska prosvetna društva na Koroškem največ pozornosti. Sicer pa načrti in zastavljeni cilji prosvetarjev in angažiranih kulturnikov niso kar tako od muh, kot smo pri našem sprehodu skozi društvene vrste ugotovili, saj segajo od turnej, jubilejnih proslav, razstav, skupnih projektov posameznih društev in skupin, kot so to zborovska srečanja, do okrepljene odrske dejavnosti, izdaje kaset in CD-plošč in do docela novih repertoarjev posameznih zborov. Pri vsem tem pa niso pozabili na družabnost. Med društvi se je sprehajal in z njimi kramljal o delovnih načrtih urednik Franc Wakounig. SPD „Dobrač“ - Brnca SPD „Dobrač“ na Brnci, predseduje mu mag. Marjan Gallob, bo sezono pričelo z „Butalci“, komedijo Frana Milčinskega in Iva Svetine. Premiera bo 11. februarja 1994 zvečer v bmškem kulturnem domu. Režijo ima na skrbi Zdravko Zupančič, sicer pa, kot je pri Brnčanih običajno, skupaj pomagajo, da bo stvar uspela. Igralska skupina SPD Dobrač sodi med najbolj izkušene na Koroškem, lahko bi rekli, da nastopajo sami stari mački. V teku enega decenija so postavili na oder devet iger (vključno z Butalci) in so gostovali vsega skupaj 77 krat po Koroški, Sloveniji in Italiji. Oktobra pa na Brnci načrtujejo gledališko srečanje. Priprav in dela bo torej dovolj. Na sporedu sta še predavanje župnika Jurija Bucha o Japonski ter občni zbor. SPD „Radiše“ -90 letnica obstoja To društvo bo letos slavilo svojo 90-letnico in jasno je, da je vse leto v znamenju te častitljive obletnice, začenši pri koledarju, ki ga društvo že leta izdaja. Kot je predsednik Tomaž Ogris dejal, so si Radi-šani za svoj kulturni jubilej omislili vrsto prireditev in pobud, med njimi tudi raziskovalni projekt o krajevni in društveni zgodovini, ki ga bodo izvedli mladinci iz Slovenije in Koroške. Podoben projekt je lani stekel v Šentjanžu in Bil-čovsu. Na sporedu je posebna izdaja lista „Naša vas“. Osrednja proslava organiziranega slovenskega prosvetnega delovanja na Radišah bo 2. oktobra 1994. Pred tem pa bojo domačini pod taktirko Nuži-ja Wieserja zaigrali Kishonovo komedijo „Rodil se je oče“. Radiško društveno delo pa s tem še zdaleč ni izčrpano. Trenutno zaključujejo plesni tečaj (dobro vedenje, obnašanje je del kultiviranega nastopanja), če bo vreme dovoljevalo bojo izvedli smučarske dneve, redni otroški popoldnevi ob sobotah so dobro obiskani, mladinski zbor prav tako pridno vadi kot „odrasli“ pevci in načrtovana je tudi mladinska igra. Radi-šani delu z mladino načrtno in konsekventno namenjajo največjo pozornost. Pač vedo, da je to za devetdesetletnico najboljša investicija v prihodnost društva. Nekateri zagnanci pa pripravljajo pustni program, ki bo menda senzacionalen. Na sporedu pa so še pevski nastopi, izobraževalna predavanja in druge točke, o katerih pa bomo, kot tudi o vseh drugih, sproti in redno poročali. Predsednik SPD „Dobrač“ Marjan Gallob PD „Lipa“ -20 letnica društva Med društvi, ki letos slavijo okroglo obletnico, je tudi veli-kovška „Lipa“. Dvajset let poteka od ustanovitve društva. Obletnico bojo med drugim slavili s koncertom, razstavo in izdajo brošure. Stalnica pa je vsakoletni vigredni koncert na Djekšah. SPD „Vinko Poljanec“ - Škocijan Moški zbor bo sodeloval na prostem petju, ki ga organizira občina, predvideno je tudi snemanje za radio, pel bo na prireditvi „Od Pliberka do Traber-ka“, skupaj z mladinskim zborom bo priredil vigredni koncert, kresovanje na Žamanjah pa je itak iz leta v leto bolj priljubljeno. Mladinska skupina, ki jo vodi Helka Mlinar, je sicer samostojna, a tesno sodeluje z društvom. Mladi igralci za jesen pripravljajo novo igro, 22. januarja bojo gostovali v Šentprimožu, dan navrh pa v Globasnici, otroški mladinski zbor pa bo sooblikoval Lihar-dino žegnanje na Kamnu in nastopil na srečanju mladinskih zborov. Tomaž Ogris je tudi predsednik SPD „Radiše“ Sele Prosvetna dejavnost je v Selah zelo razgibana, kar navzlic dejstvu, da delujejo in sodelujejo kar tri društva, na začudi preveč. SPD „Herman Velik“ na Kotu za letos načrtuje pustno prireditev, materinsko proslavo in pa seveda tradicionalno pevsko srečanje, predavanja, smučarsko tekmovanje in drsanje na dogah. KPD „Planina“ pri Cerkvi leto pričenja z izobraževanjem - Pavel Olip je imel tečaj o prvi pomoči. Na sporedu je še tečaj o avtogenem treningu, skupno s KIS-om načrtujejo predavanja za kmete in več zdravstvenih predavanj ter seminar o obrezovanju sadja bojo zaokrožili bogato izobraževalno ponudbo. Igralska skupina, ki je zadnja leta uspešno delovala, bo po vsej verjetnosti postavila dve igri na oder. Razveseljivo pa je, da se mladina spet navdušuje za folkloro. Pod> vodstvom Mire Oraže nekaj parov že marljivo vadi, Društvena knjižnica z uspehom posreduje mladini dobro čtivo, na razpolago pa so tudi video in audiokasete. Pevsko društvo „Sele“ Do maja bo zbor naštudiral popolnoma nov koncertni program. Zadnji večji podvig je bil „Slovenski božič“ Matije Tomca, ki so ga na Štefanovo s precejšnjim uspehom zaigrali. Junija bo zbor priredil svoj letni koncert, oktobra pa bojo v Selah gostovali nizozemski pevci. Pevsko društvo bo maja sodelovalo na pevskem natečaju v Trgu in bo izdalo tudi kaseto in CD-ploščo. SPD „Trta“ -turneja na Poljsko Prva daljša turneja bo Žitraj-čane skupaj z mešanim zborom SPD „Srce“ vodila v poljski Wroclaw. Tja jih je povabil zbor „Cantilena“, ki je lani uspešno gostoval na Koroškem in s katerim so navezali stike. 15. maja pa bojo v Žitari vasi slavili 15-letnico folklorne skupine. Junija bo v Ljudski šoli osrednji koncert z docela novim pevskim programom, julija bo prav tako v šoli poletni koncert. Piknik in kolesarski izlet pa naj krepita družabnost. Če pa bojo na razpolago finance, bo morda končno zaključena renovacija kulturnega doma. Silvija in Eda Velik s Kota radi pojeta angažirane pesmi SPD „Borovlje“ - 20 letnica ansambla „Drava“ V Borovljah so si tudi letos zastavili zelo zahteven in pester kulturni spored, čigar višek je brezdvomno dvajsetletnica ansambla „Drava“ 19. 11. pri Cingelcu na Trati. Ansambel bo ob tej priložnosti izdal kaseto in CD-ploščo. Že 6. februarja popoldne bo gostoval pri Cingelcu zbor graških študentov, sodelovala bosta tudi moški zbor in sekstet „Borovlje“. 4. in 5. februarja bo igralska skupina nastopala z „Martinom Krpanom“ na Koprskem. 23. aprila bo srečanje moških zborov s pevsko-glasbenim seminarjem, 27. maja je koncert dvojezičnega zbora pedagoške akademije in 25. junija bo pri Cingelcu otroški dan. A to še ni vse: igralci načrtujejo novo igro, pripravlja se ustanovitev otroškega oz. mladinskega zbora in več gostovanj ter izobraževalnih prireditev je prav tako na sporedu. Prireditve „Dober večer, sosed“ letos ne bo. Drugi višek dejavnosti bo pravoslavna maša, ki jo moški zbor pod vodstvom Romana Verdela pripravlja skupaj z moškima zboroma „Valentin Polanšek“-Obirsko in „Folti Hartman“ - Pliberk. Oddelek Glasbene šole deluje zadovoljivo. Njen instrumentalni ansambel bo posnel nekaj pesmi za radio, nastaja pa že mlajši ansambel. Melhijor Verdel, predsednik društva v Borovljah SPD „Kočna“ - Sveče Glavne točke letnega programa SPD „Kočna“ v Svečah so razna izobraževanja, pustna veselica (na njej nastopa izredna sveška filharmonija) in pa sveški slikarski teden, ki se je uveljavil kot samoniklo in zahtevno likovno srečanje v alpe-jadranskem prostoru. Nadalje bo treba v Goršetovi galeriji posodobiti osvetljavo, predsednica Tatjana Feinig pa je optimistična, kar zadeva delo z otroci. SPD „Bilka“ - Bilčovs Onstran Drave, na Gurah, pri SPD „Bilka“ v Bilčovsu se že vneto pripravljajo na premiero igre „Korenine“, ki bo konec februarja pod režijo Francija Končana. Sredi aprila, tako predsednik Rupi Gasser, so vsi vabljeni na vigredni koncert, maja pa bo društvo pripravilo že tradicionalno materinsko proslavo. (Materinski dan je sploh standardna točka v prireditvenem koledarju prosvetnih društev). Glavna točka poletnega programa je open-air koncert začetek julija pri ljudski šoli. Bilčovščani že od nekdaj posvečajo delu z najmlajšimi in mladino veliko pozornosti. V društveni sobi so redne štirinajstdnevne otroške ure. Oba zbora, moški in mešani, pa sta se odločila za izdajo kasete in CD-plošče. SPD „Šentjanž“ -Stalna razstavna galerija V Šentjanžu spet zvenijo tamburice. Domači tamburaši namreč že pridno vadijo za svoj koncert. Sicer pa so se v šent-janškem društvu iz prostorskih razlogov bolj omejili na majhne kulturne zalogaje. Med drugim pripravljajo celoletno razstavo znanih likovnikov prostora Alpe-Jadran (ki pa po svoji zasnovi ni nobena konkurenca sveškemu slikarskemu tednu). V bližnji prihodnosti sta na sporedu koncerta slovenskih godal ter domačih zborov v stari šoli. Nadalje načrtujejo vrsto predavanj in izobraževalnih seminarjev. Stalnica družabno-prosvetnega delovanja pa je in ostane vaški praznik. SPD „Valentin Polan-šek“ - 20 let ženskega okteta Začetek maja bojo na Obir-skem praznovali dvajsetletnico ženskega okteta in v tej zvezi pripravljajo lično brošurico. Osrednji pevski projekt je pravoslavna maša, ki jo bo moški zbor pod vodstvom Boža Hartmana skupaj z boroveljskim moškim zborom in pevci zbora „Folti Hartman“ SPD „Edinost“ naštudiral in jeseni izvedel. Nastopi na Dunaju in v Solnogradu so že zagotovljeni. Na sporedu so nadalje še pustni ples, pohod na Obir, kolesarski izlet in materinska proslava. Predsednik SPD „V. Polan-šek“ na Obirskem Gustav Brumnik SPD „Zarja“ -Železna Kapla Kapelčani pripravljajo vrsto izobraževalnih predavanj in seminarjev o zdravju, vzgoji in družini ter okolju. Mešani zbor pod vodstvom Gabrijela Lipu-ša bo naštudiral docela nov repertoar, igralska skupina pa se bo po vsej verjetnosti odločila za eno od Sartrovih iger. „Zarja“ že vrsto let sodeluje z zbori pri srečanju štirih zborov, ki bo letos v Brežicah. Nadalje se v Kapli že pripravljajo na tradicionalno poletno noč, tudi občni zbor stoji pred vrati, izvedli pa bojo tudi prireditev za državni praznik 26. oktobra. KPD „Drava“ -15 letnica pevsko-instrumentalne skupine Petnajstletnica pevsko-in-strumentalne skupine je brez-dvomno osrednji letošnji dogodek KPD „Drava“, ki je ob tem pripravilo pester in bogat delovni program, ki sega od večera pripovednikov do koroškega večera. Vmes so pustovanje, po dolgem bojo spet zaigrali domači igralci, nadalje vigredni koncert (maj), srečanje vižarjev na Svetem mestu, srečanje pri Štjebarju, otroški dan na Suhi, srečanje oktetov junija na smučarskem gradu in farni praznik. Otroški zbor in nov program okteta Suha so nadaljne točke bogatega delovnega naloga za leto 1994. SPD „Edinost“ -Pliberk Pliberško društvo ima za letos dve težišči: moški zbor „Folti Hartman“ bo skupaj z boroveljskim in obirskim moškim zborom naštudiral pravoslavno mašo in „oder 73“ pripravlja igro „Županova Micka“. Pred 90-leti je vzšla hodiška „Zvezda“ Med društva, ki letos obhajajo obletnico ustanovitve, sodi tudi hodiška „Zvezda“. Slovensko prosvetno društvo je bilo ustanovljeno pred 90 leti in jasno je, da je jubilej osrednji društveni dogodek v tem letu. Hodišani pod predsednikom Tonetom Mikšejem so si omislili zelo pester okvirni jubilejni spored, med drugim poseben poštni urad, ki bo 11. in 12. junija 1994 odprt v hodi-škem gradu. A začnimo od začetka: ves teden od 6. -12. junija so na sporedu razne prire- ditve. Do 8. junija bojo po vaseh manjše kulturne prireditve; 9. 6. bojo v hodiškem gradu literarna branja, 10. junija bo open-air-koncert, nastopili bosta dve dobri skupini iz Slovenije in Koroške; 11. junija zvečer je osrednji koncert, v nedeljo, 12. junija, pa bo maša in po njej dopoldanski promenadni koncert. To pa ni vse. Na programu je še izdaja lastne kasete in ustanovitev gledališke skupine, močna pa je vse bolj tudi želja, da bi poživili mešani zbor. Trenutna pevska skupina Zvezde je „Hodiški oktet“, ki se je v najkrajšem času zelo uveljavil. Dvojezična zvezna trgovska akademija 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1 Tel. 0463/3822400 vabi na informacijski večer 1. februarja 1994 ob 19.00 uri v dvojezični zvezni trgovski akademiji Celovec, trg prof. Janežiča 1 Vabljeni so vsi učenci/učenke, ki bodo v tem šolskem letu zaključili 8. šolsko stopnjo s svojimi starši. Dobra izobrazba je za nadaljnje življenje vedno važnejša! Zweisprachige Bundeshandelsakademie 9020 Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1 Tel. 0463/382400 Einladung zum Informationsabend am 1. Februar 1994 um 19.00 Uhr in der Zweisprachigen Bundeshandelsakademie, Klagenfurt, Prof.-Janežič-Platz 1. Eingeladen sind alle Schüler/Innen, die in diesem Schuljahr die 8. Schulstufe beenden werden sowie deren Eltern. „Naša beseda - naša domovina“ Boris Pahor - gost v Tinjah „Slovenskemu narodu v bistvu niso omogočili, da bi postal osebek v zboru evropskih narodov, in tako nekdanji kot sedanji voditelji so vsak s svoje strani prispevali k temu bistvenem izdajstvu. Načrtovalci novega slovenskega sveta pa so se ušteli tudi pri izračunavanju njegovih temeljev. Saj Slovenci sploh nismo potrebovali revolucije, zadostovala bi nam korenita duhovna preobrazba, kakršno so premogli narodi na evropskem severu. Vsiliti občestvu krvav spoprijem zato, da mu potem vladaš / dosti bolj absolutno gospodo-valnostjo, kot jo je izvajala cerkvena gospoda, je zgodovinski absurd.“ Tako je svojemu dnevniku zaupal 27. avgusta leta 1979 tržaški avtor Boris Pahor, ne- dvomno eden najpomembnejših sodobnih slovenskih književnikov. Beležka je ohranjena v Pahorjevi knjigi „Žlahtne transverzale“. Boris Pahor bo naslednji gost literarnih večerov pod geslom „Naša beseda - naša domovina“, 26. januarja ob pol osmih zvečer v domu v Tinjah. Boris Pahor, rojen leta 1913, je napisal vrsto imenitnih romanov (Mesto v zalivu, Vila ob jezeru, Onkraj pekla so ljudje, Zatemnitev, V labirintu. Napisal je veliko število izvrstnih novel, sodi v sam vrh slovenske esejistike zadnjih desetletij. Dolga leta sodeluje na mednarodni ravni (med drugim v organizaciji A.I.D.L.C.M.) v prid enakopravnosti malih narodov in zaščiti ogroženih jezikov. Iz oddaje Horsta Ogrisa Prstki še ne ubogajo, a mali je trdno odločen, da jih bo ukrotil -eden od nekaj sto učencev Glasbene šole Delo K KZ v letu mladine Ker je letos med drugim tudi mednarodno leto družine, je Krščanska kulturna zveza, ena obeh slovenskih osrednjih kulturnih organizacij, težišča svojega dela namenila tudi družinam in mladinskemu delu. Praznovala bo tudi 20-letni jubilej organiziranega lutkarstva na slovenskem Koroškem. V smislu dialoga in skupnosti ter medsebojne solidarnosti in odprtosti predstavljamo težišča letnega delovnega programa Krščanske kulturne zveze. Mladina, družine: KKZ se bo zavzemala za to, da se bo slovenščina okrepila kot družinski pogovorni jezik, zato so temu namenjena družinska branja pravljic, družinsko petje in pa predavanja o družinah in za družine. Z ozirom na dejstvo, da letos mineva dvajset let od začetkov organiziranega in neprekinjenega lutkarstva med koroškimi Slovenci, je razumljivo, da je organizacija pripravila za mladino gostovanja mariborskega lutkarskega gledališča. Med drugim bojo mariborski lutkarji nastopili po šolah, v vrtcih in pri društvih. KKZ se ne bo sončila v blesku dvajsetletnice, ampak že pripravlja letošnji mladinski gledališki seminar v Fiesi, ki se ga je lani udeležilo devet skupin. Seminarji, etnologija: Zelo priljubljene so slovenske jezikovne počitnice v Novem mestu. V mladinskem centru na Rebrci so načrtovane različne prireditve za mladino, med drugim kreativni teden za mladino in teden mladih umetnikov. 26. maja bo v kulturnem do- Nužej Tolmajer, tajnik KKZ mu na Kostanjah Zablatnikov simpozij, ki bo namenjen predvsem etnološkim raziskavam in zbiranju materialne kulture na Koroškem. Svojo etnološko dejavnost bo KKZ okrepila po strokovni plati, saj bo vigredi nastav ila etnologinjo Marijo Piko, ki trenutno zaključuje študij etnologije. Zbiranje in proučevanje materialne kulture koroških Slovencev je že od nekdaj eno od težišč etnološkega oddelka KKZ. Vzporedno s tem so izšle razne publikacije in študije, kot Fistrova knjiga o arhitekturi, zbornik ljudskih pesmi „Vsaka vas ima svoj glas“, ki ga je pripravil Berti Logar, študija o ziljski noši Marije Makarovičeve in monografija o Selah in Selanih ter o 800-letnici Vogrč. Obe se pravkar pripravljata. V ta sklöp sodi tudi knjiga „Tako smo živeli“. Med stalnice ponudbe KKZ sodita Koroška poje (6. marca 1994) in pa osrednja gledališka predstava 8. decembra v celovškem mestnem gledališču. Sodelovanje s SPZ: na to vprašanje je tajnik Nužej Tolmajer dejal, da je bilo že boljše. Po njegovem odnosi niso dobri. Krivi za to nezadovoljivo stanje da sta obe strani, iniciative za pogovor da ni. Tol-majerja predvsem žuli, da je SPŽ kupila staro šolo v Šentjanžu, zaradi česar da se je razbil načrti o skupnem etnološkem muzeju v dobrolskem samostanu. Skupna je bila doslej tudi proslava slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, za letos je še vse odprto. Tolmajer meni, da bi morala biti v tem vprašanju obema centralama prav SPD „Zarja“ vzor, ki kulturni praznik obhaja zelo veličastno in slovesno. Planinsko potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo Planinska skupina Avto Celje, ki je že dolga leta pobratena s Slovenskim planinskim društvom na Koroškem, vabi na osemdnevno potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo v Italiji od 27. 5. do 3. 6. 1994. Udeleženci bodo potovali v modernem turističnem avtobusu s klimatsko napravo, potovanje pa bo vodilo mimo Pdove, Firenc v Rim, kjer bo dovolj časa tudi za ogled mesta (kolosej, Španske stopnice, Fontana di Tre vi, Pantheon, prevoz po znamenitih gričih Frascati, kjer bo tudi večerja. Tretji dan bo šlo mimo Neaplja do Kalabrije, kjer bo postanek do naslednjega dne in dovolj časa bo za ko- panje in popoldanski izlet. Šestega dne bo avtobus na trajektu prečkal messin-sko ožino, vožnja se bo nadaljevala po Siciliji vse do vznožja vulkana Etne, tam pa se boste lahko tudi povzpeli na vulkan. Sledi ogled mesta Messine. Sedmega dne zvečer povratek do Firenc, drugega dne pa ogled mesta. Cena aranžmaja je 790 nemških mark! Ker je število udeležencev omejeno in ker je ponudba resnično ugodna, naprošamo interesente, da se v roku desetih dni javijo na sedežu ZSO pri tajnici Urški Brumnik, tel. 0463/514300-14! SPD Celovec Vranitzky podprl projekt ohranitve bosanske kulture S knjigo proti nasilju v bivši Jugoslaviji Kar se je pričelo lani poleti v kulturnem domu pri Cingelcu na Trati, kjer je na 1. mednarodnem srečanju založnikov in na pobudo založbe Wieser bila porojena zamisel o ustanovitvi „Bosanske knjižnice“ (Slovenski vestnik je o tem obširno poročal), se je medtem razvilo v vseevropsko iniciativo založb in založnikov, ki jo podpirajo tudi predsedniki in vidni politiki srednjeevropskih držav, med drugim predsednika Slovenije in Češke, Milan Kučan, Vaclav Havel in avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. bol oživitve bivših stikov, izmenjave kultur, postane pa naj tudi platforma za male evropske jezike in kulture, ki nimajo tistih izraznih in promocijskih možnosti, kot veliki jeziki. Sedež edicije je v Celovcu in Frankfurtu, zamisel je podprlo tudi mesto Celovec in v evropski hiši dalo na razpolago uredniške prostore. Tu ima svoj sedež tudi Bosanska knjižnica, ki jo lahko podprete z nakupom posebnega gradbenega kamna. Franc Wakounig S tiskovne konference, kateri je prisostvoval tudi zvezni kancler Vranitzky V soboto, 15. januarja, so v Celovcu bili javnosti obširno predstavljeni trije objekti, ki naj postanejo simbol boja proti uničevanju in izginotju bosanske kulture in ki naj ljudem Bosne spet vrnejo dostojanstvo in pomagajo ohraniti in krepiti njihovo identiteto. Ti projekti, predstavljeni ob navzočnosti zveznega kanclerja Vranitzkega in z izrecno podporo slovenskega predsednika Kučana, ki je poslal pismene čestitke, so Bosanska knjižnica, Edicija „Hotel Europa“ in obnova sarjevske nacionalne biblioteke, uničene 23724. avgusta 1992. Beseda kot začetek nasilja Z mislijo, da so poniževanja in besedni ekstremizem prva stopnja terorizma, ki mu kaj kmalu lahko sledi druga stopnja, to je fizični obračun, je zvezni kancler Vranitzky opomnil na dejstvo, da je tudi v bivši Jugoslaviji bila na začetku krize hujskaška beseda, ki ji je sledilo to, kar danes doživljamo in zasledujemo v Bosni. In knjige so mednarodni odgovor na vojno besed in orožja, ki trenutno divja na Balkanu. Zvezni kanclerje jasno poudaril, da omenjene projekte podpira zato, ker umetnost in kultura nista nekaj odvečnega in obrobnega, na kar se človeštvo lahko požvižga, ampak neodtujljiv del naših življenskih podlag. Olbjubil je, da bo skušal za akcijo „gradbeni kamen“ v prid bosanski knjižnici pridobiti tudi druge javne in tudi zasebne ustanove. Bosanska knjižnica Predstavnik več kot dvajse- tih evropskih založb, ki že podpirajo projekte, Edgar Kreitz, je dejal, da bojo kmalu mogli beguncem izročiti prvi knjižni dar bosanske knjižnice, ki bo obsegal štiri knjige bosanskih avtorjev, da bojo begunci in njihovi otroci lahko tudi v eksi-lu gojili in hranili svoj jezik in svojo kulturo. Posebej je omenil podporo, ki so jo projekti na Koroškem med drugim deležni od socialističnih žena. Vrhu tega pa knjižnica nudi bosanskim avtorjem možnost zaslužka. Založnik Lojz Wieser je dejal, da je treba proti grmadam, na katerih sežigajo knjige, nastopiti prav s knjigami. Če bi v Parizu gorela nacionalna biblioteka in z njo neizmerne kulturne dragocenosti, bi se zgražal ves omikani svet. Ker pa se to dogaja „samo“ na Balkanu, svet molči. In ker so oblastniki nemočni, da bi pomagali Bosni, so se morali združiti mali v boju proti ubijanju, sežiganju knjig in ljudi. Pomoč PEN-a Omenjene projekte je izrecno podprl mednarodni PEN in ustanovil poseben sarajevski komite, ki ga vodi slovenski književnik Boris A. Novak. Njegov prvinski namen je nuditi bosanskim in tudi ostalim književnikom bivše Jugoslavije humanitarno pomoč. Trenutno živi po Novakovih informacijah še okoli 140 književnikov v Sarajevu, 160 jih je bosansko prestolnico že moglo zapustiti. Sarajevska nacionalna biblioteka Med prvimi in poglavitnimi cilji agresije na Sarajevo je od vsega začetka bila sarajevska nacionalna biblioteka. Knjižnica, ustanovljena po drugi svetovni svojni kot osrednja nacionalna knjižnica Srbov, Hrvatov, Muslimanov in Judov, je začela goreti v noči od 23. na 24. avgust 1992 in je gorela in tlela skoraj tri mesece; kar ni zgorelo, pa je postalo plen različnih uniformiranih band. Knjižnica je obsegala več kot poldrugi milijon knjig, nad 6000 časopisnih naslovov in več kot 350.000 periodik. Med največje dragocenosti ne samo knjižnice, ampak vsega civiliziranega sveta so sodili eksponati Orientalskega inštituta, kije docela uničen. Da bi udarec, ki je zadel Bosno in njeno immaterialno duhovno kulturo s požarom nacionalne biblioteke, vsaj malo omilili, so se številne mednarodne ustanove in tudi posamezniki odločili, da bojo takoj pričeli z obnovo te knjižnice. Koordinator tega edinstvenega kulturnega projekta proti izgonotju, uničenju kulture je Borivoje Pištalo, direktor fonda za obnovo sarajevske nacionalne knjižnice. Sedež fonda je na mariborski univerzi. Doslej so po vsem svetu zbrali že okoli 40.000 knjig, periodik in drugih eksponatov, pričakujejo pa, da bojo svoje prispevale predvsem univerze Rusije, Turčije, Avstrije, Češke in Madžarske, kjer je zbranih veliko knjig, razprav in dokumentov, ki zadevajo Bosno in Hercegovino. Edicija „Hotel Europa“ Hotel „Europa“ v Sarajevu je bil kraj, kjer so se srečavale bosanske kulture, intelektualci, žurnalisti. Hotela ni več. zgorel je. Sedaj naj hotel „Europa“ icot edicija postane sim- Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan Kultura Bosne in Hercegovine, ki so jo stoletja oblikovali najžlahtnejši duhovi, zrasli iz tradicije sožitja treh narodov v tej nesrečni državi, danes pred našimi očmi nezadržno propada. Svet ni premogel dovolj moči in volje, da bi preprečil tragedijo, ki se je zgodila in ki se še zmerom dogaja. Ni premogel potrebnega znanja in potrpljenja, da bi prepoznal vso zapletenost, zahtevnost in hkrati lepoto tega večkulturnega sobivanja ljudi, narodov, religij, kultur, zgodovin in tradicij. Politika, ki zažiga knjige, ne daje nič dobrega človeštvu. Utrdi le prepričanje, da se to ne bi smelo nikdar več ponoviti. To grenko izkušnjo je človeštvo že pridobilo. Imamo jo tudi mi, ki živimo na tem srednjeevropskem prostoru, Slovenci, Avstrijci, Čehi in narodi na Balkanu. Smo na temelju te izkušnje pripravljeni tudi kaj storiti? Človek vendarle ne živi samo od kruha. Potrebuje tudi žlahtno besedo in poglobljeno misel o sebi, o stvareh in o svetu, razmislek o svojem in o skupnem ravnanju. To ga šele naredi človeka, tako šele postane njegovo bivanje osmišljeno. Pobuda za obnovo sarajevske knjižnice in za vsestransko pomoč bosanski kulturi, s katero nas je seznanila Založba Wieser, nosi s seboj plemenito in humano sporočilo. Pojavlja se kot nasprotje politike uničevanja in poniževanja človeka. Poskuša oživljati in razvijati kulturo, predvsem literaturo, ter se s tem upreti podivjani, surovi politiki, ki želi uveljaviti ekstremno načelo nacionalne čistosti. Ta pobuda daje ljudem iz Bosne in Hercegovine, ki so pregnani in razseljeni po svetu, zagotovilo, da bosanska kultura živi, da se je obdržala in da bo preživela v novi, razumnejši čas. Zato to pobudo od srca podpiram in verjamem, da ji bodo sledili tudi mnogi Slovenci in ljudje iz našega srednjeevropskega kulturnega prostora. Želim vam veliko uspeha pri vašem visokem poslanstvu. SLOVENSKI Nadstrankarski VESTNIK Skih Slovencev Uredništvo/Redaktion: Tarviser Straße 16, 9020Celovcc/Klagenfurt, Avstrija, Telefon 0463/514300-30, 33, 34 in 40, telefaks 0463/51430071. Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki/Redakteure: Jože Rovšck, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj in založnik/lierausgeber und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Straße 16, 9020 Cclovec/KIagenfurt, telefon 0463/514300, telefaks 0463/51430071. Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o.j. Drava, Tarviser Straße 16,9020Cclo-vcc/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, telefaks 0463/51430071. Oglasi/An/.eigen: Tarviser Straße 16, 9020 Celovec/Klagcnfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30, 33 in 40. telefaks 0463/51430071. Letna naročnina: za Avstrijo 370 šil. (za penzioniste 280 šil.); za Slovenijo 1500 SIT. Koledar za Slovence po svetu ’94 Letošnji Slovenski izseljenski koledar je že 41. po vrsti, kar nam veliko pove o pridnem in uspešnem delu Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. Koledarski del uvaja občutena pesem „Drevo“ Marije Koro-šek iz Sydneya v Avstraliji, ki nam sporoča svojo današnjemu času nadvse primerno željo: Naj bo kruha za vse, dom in ljubezen ter dobrota v srcu. Kdaj bo ta čas? Vsi smo eno, ti in jaz.“ Uvodnik je napisal dr. Mirko Jurak, znani prijatelj slovenskih izseljencev z vseh celin in sedanji predsednik SIM. Iz nejgovega pročila o letošnjem razgibanem delu izseljenske matice je razvidno, kako se naši domači ljudje v Sloveniji trudijo na vse mogoče načine, da bi ohranili svojim izseljenim rojakom in njihovim potomcem slovensko besedo in kulturo, kjer pa to ni več mogoče, vsaj pristno slovensko občutje. V tem smislu govorijo njegovi podatki sami zase, naši ljudje, ki tičijo za tem obširnim delom, pa zaslužijo seveda lepo priznanje! Žal je dr. Jurak čutil potrebo, da se znova obregne ob še vedno pogosta „natolcevanja“, „za lase privlečene“ kritike, „insinuacije“ (in pdo.) znanih „tožnikov-sodnikov“, ki se še vedno ne morejo sprijazniti z dejstvom, da sta Koledar in mesečna revija Rodna gruda zares vseslovenska, da izhajata za vse Slovence po svetu, pa „čeprav“ (ali: prav zato, ker.!.) te publikacije niso v njihovih histeričnih in samo k njim samim obrnjenih rokah. Uvodnik se prijazno obrača nanje z besedami: „Tudi oni se niso ničesar naučili iz zgodovine, če ne vedo, da bo resnica o njihovem manipuliranju z bralci prišla prej ali slej na dan, ko se bo tudi pokazalo, kdo danes vodi med izseljenci sektaško politiko in pri tem skrbi le za lastno moč in oblast...“Pa še takole: „Tovrstnih kritik je, v celoti gledano, zelo malo, vendar so njihovi avtorji navadno glasni v svojih sodbah. Morda jih grize zavist, da velika večina slovenskih izseljencev priznava SIM, njeno poslanstvo in njene uspehe. V „Literarnem almanahu“, ki se je v Koledarju že pred nekaj leti udomačil, je sorazmerno delo prispevkov iz vrst sedanjih ali včerajšnjih emigrantov. Od teh so zastopani s prozo ali poezijo Lev Detela (Av-strija-Slovenija), Vladimir Kos (Japonska), Zlata Volarič, Tone Brulc (Argentina). Več je sodelujočih književnikov iz Slovenije: Marjan Tomšič, Jože Snoj, Pavel Oblak, Lojze Krakar, Miha Mate, Ivan Cimerman (eden izmed urednikov Rodne grude), Taras Kermauner, Dimitrij Rupel. O problemih iz življenja slovenskih izseljencev in o zgodovini slovenskih emigrantov pišejo Marko Jenšterle, dr. Igor Maver, Darko Friš, Avguština Budja, dr. Irene Mislej, dr. Jerneja Petrič, dr. Nada Sabec, dr. Matjaž Klemenčič, mag. Milica Trebše, mag. Rozina Švent, Uršula Krevs in dr. Razume se, da je v dvesto in še nekaj strani obsegajoči zbirki zanimivega in prikupnega branja tudi cela vrsta popularnih in ilustriranih reportaž iz slovenskih krajev. Nekaj posebnega in verjetno za vse slovenske „strani sveta“ nujno potrebnega (tudi za Slovence v Evropi) je napisal za to koledarsko izdajo slovenski književnik in filozof Teras Kermauner. S svojimi „osebnimi“, vendar tudi slovenstva kot celote dotikajočimi se drobci spominov“ na lani preminulega slovenskega emigranta Alberta Čuka, zelo uspešnega tovarnarja in navdušenega Slovenca iz Buenos Airesa, je zarisal tudi poglavitno dilemo marsikaterega drugega slovenskega izseljenca iz zadnjih štiridesetih let, ki se je prav kakor A. Čuk, ta širokogrudni avtorjev gostitelj iz Argentine, znašel med Scilo in Karibdo ti-sith dveh ekstremistično se ob-našajočih in povsem nespravljivih slovenskih taborov s skrajne desnice in skrajne levice, ki z njimi novodošli priseljenci nismo imeli prav nič skupnega razen morda slovenske matere in slovenskega jezika. Čukov primer, kot ga prikazuje Kermauner na svoj imeniten razumniški način, morda kar prvič v tako odkriti in jasni obliki - je za nas še prav posebno zanimiv, ker ni samo zgodovinski, ko pa je na žalost še vedno z nami. In to ne samo v Argentini, kamor nas vodi avtor, marveč prav tako v Kanadi in Ameriki. (Svetovni slovenski kongres tukaj ni prav nič pomagal; nasprotno - ponekod je „ustvaril“ samo še večjo zmedo, ta pa kakopak ne vodi nikamor.) Kaj je tako resnično in poučno v Čukovi zgodbi, da jo je vredno počasi prebrati in dolgo dolgo razmišljati o njej, če nam je kaj do slovenstva? Njegova zgodba se tuintam zapleta in razpleta kot prava kriminalka. In saj tudi spada v poglavja iz slovenskega kulturnega (nekulturnega?) kriminala v našem svetu. Kermauner piše o Čuku, ker se mu je zdel „dober človek, dobričina“, zelo pozoren od sočloveka, „ne iz demagoških razlogov, ampak naravno, pristno...“ Hoče, da bi Čuk „obživel v širši slovenski zavesti kot ena najbolj izvirnih, energičnih, s poslanstvom obdarjenih, verujočih, živih, polnokrvnih figur slovenskega izseljenstva. „Zanj je bil tudi „človek iz ljudstva“. Tu je na kratko srž Čukove nesrečne zgodbe, ki z njo avtor (verjetno kar dokončno in za vedno) pojasni vzroke in posledice razhajanja med predvojno in prvo povojno politično emigracijo v Buenos Airesu (in še kje drugje): Albert Čuk, ta s srcem in dušo slovenski človek iz Bilj (iz bližne Mirna pri Gorici), sin zavedne primorske družine, ki je sodelovala s partizani, se je znašel ob svojem prihodu v Argentino med dvema barikadama nepomirljivih slovenskih fanatikov, to je med neko določeno skupino predvojnih priseljencev in tistimi, ki so pribežali tik po vojni. Do svoje smrti je ostal izločen iz obeh strani. „Čukova zgodba-zgodovina je zgodba človeka, ki se iskreno trudi, da bi v razmerah izključujočnostnih strasti ter načel med dvema narodnima grupama (ki druga drugi odrekata narodno zavest) igral vlogo pomirjevalca...“, piše avtor. Iz nadaljevanja njegovega tenkočutnega zapisa je mogoče jasno razbrati, da Čuk ob svojem prihodu v Buenos Aires ni mogel drugam kot med naše „stare“ izseljence, le-ti pa so mu nazadnje tudi zabranili stopiti skozi vrata njihovega kluba, ker je bil „človek sprave, sredine, strpnosti, nekdo, ki je razumel obe strani, saj je z obema sočutil in doživljal z njima isto usodo.“ Kako zelo znana se nam zdi ta zgodba v Kanadi! In koliko je naših ljudi iz Clevelanda, iz Čikaga in drugih točk Amerike, ki bi nam prav radi povedali svojo podobno zgodbo,ko bi le še živeli. Toliko o nepotešljivem sovraštvu slovenskih ekstremistov do vsakršne „drugačnosti“ pri svojih lastnih ljudeh...Kermaunerjev prispevek za letošnji Slovenski koledarje vreden ponatisa vsepovsod, kjer še živijo Slovenci. Mogoče bodo prizadeti vsepovsod, kjer še živijo Slovenci. Mogoče bodo prizadeti lepega dne le spoznali, kaj pravzaprav počenjajo. Odgovorni urednik SK je Jože Prešern, vsebino koledarja pa so uredili: Jože Snoj, Ivan Cimerman, Jurij Holy, dr. Mirko Jurak, Janez Kajzer, dr. Irene Mislej in Janez Rogelj. Knjigo je oblikoval in tehnično uredil Jane Reher, avtor fotografij v koledarskem delu je Marjan Garbajs. Ivan Dolenc, (Toronto, Kanada) Nekaj zaključkov iz Kermaunerjevih spominov na A. Čuka O slovenski spravi „Do pomiritve med predvojno ekonomsko emigracijo (PEE) in slovensko politično-povojno-emigracijo (SPE) ne bo prišlo, razen po smrti obeh. Kar je dokaz slovenske samou-ničevalnosti, avtoblokade. Mogoče strasti..., doslednost načel, a morda niti ne več želja po realni zmagi pri vseh, prej le še želja po vztrajanju do konca v istem, po vzdrževanju obraza, po ponosni poti v smrt. Te oznake tudi in še posebej za SPE niso netočne.“ O vzgoji slovenskih otrok v svetu „PEE bi postala na kulturnem področju podobna SPER, če bi starši, zavedajoč se svojih zadevnih slabosti, vzgajali otroke v duhu višje kulture, potrebne za obstoj naroda, za tisto fazo naroda, kjer prehaja iz etnije v državno nacijo. A prav tega niso storili, ker se potrebe po tem sploh niso zavedali. Menili so, da zadošča amatersko čitalniška kultura, ki ničesar ne problematizira in je bolj niz družabnih prireditev, ki skrbijo za enotnost skupine, kot območje avtoreflek-sivne misli. Dogodila se je značilna pomota, ki je v novi slovenski državi, med njenimi novimi elitami, spet na delu: da zadošča povrh vsega še strankarska politizacija.“ O sprejemu osamosvojene Slovenije „...med leti 1990 in 1992 je skoraj pri vseh slovensko zavednih članih PEE in SPE vladal tako nezmeren, nereal-(istič)en, zdravničarski, iluzio- nističen, otročji dih navdušenja, sreče, opoja, čustvene ek-saltiranosti, da tega nisem mogel prenesti. Ogibal sem se jim. Tudi na zasedanje Svetovnega slovenskega kongresa v času vojne nisem šel. Da bi zasvojencem odpiral oči, se nisem počutil poklican, si nisem upal kot tega ne delaš otroku, ko ga vidiš srečnega. Navdušenci so prihajali v domovino in prepevali od blaženosti. Vse to sem doživel že leta 1945, a tudi hitro streznjenje po tem, stvarnost nasilja, laži, surovosti, cinizma. Tega dogajanja nismo krivi posebej Slovenci, je splošno človeško. A zakaj se ljudje ne bi slepili, če se hočejo? Zaprl sem se v samoto in pisal kritiko nacionalizma v obsežni študiji o Levstikovem Tu-gomerju. Hotel sem počakati, da moji prijatelji sami od sebe pridejo k sebi.“ Peterle kot „kralj Matjaž“ (Avtor in njegova žena nista v Argentini zastopala nobene domovinske organizacije ali ustave, marveč „le sama sebe“)..^ Čuk kot politik za to ni imel čuta. Zanimal ga je človek kot posamezna oseba in kot Slovenec. Ni razločeval med nama in Peterletom, kot je razločevala srenja SPE, ki je prišla Peterleta do duševne obnorelosti slavit na Eseizo kot večtisočglava množica kralja Matjaža, osvoboditelja. Danes mislijo o njem vse drugače. A človek živi od sanj. Imam se za kristjana, ker upam v onkrajsmrtnost. V tem življenju pa po mojem ni v kaj trdnega in zanesljivega upati. Pričakovati gre kvečjemu le poraze.“ Albert Čuk in Slovenija (Po avtorjevi razlagi je Čuk)“ ostal žal retorik, realno življenje je šlo mimo njega. Po eni strani je izdalo njega samega, zadela ga je smrt. Po drugi strani je na Slovenskem kar pri vseh političnih strankah zavladal pragmatizem, „nenačelne koalicije“ so zamenjale čustveno spravo. Čuk je bil zgleden v tem, da je spajal podjetniško uspešnost in čustveno ekstazo. Današanja Slovenija mu je ravno nasprotna; težko bi jo prenašal: spaja podjetniško neuspešnost in hladen, preračunan, pretrezen, ciničen, pritlehen, grd račun.“ Izbral I.D. Čuk, argentinski Slovenec Datum Kraj PRIREDITVE Sobota, 22.1. 19.30 v kulturnem domu Odprtje razstave slik domačina Tomija Pisjaka; SPD „Radiše“ na Radišah koncert dvojezičnega zbora Pedagoške akademije v Celovcu Sobota, 22.1. 16.00 v kulturnem domu v Šentprimožu Andersen - Militarov: Princeska in svinjski pastir;SPD „Danica“ gostuje Mladinska gled. skupina iz Škocijana Sobota, 22.1. 19.30 v farni dvorani v Pliberku Rene de Obaldia: Veter v vejah sasafrasa; Farna mladina gostuje gled. skupina Sele Nedelja, 23.1. 14.30 v farni dvorani v Globasnici Andersen - Militarov: Princeska in svinjski pastir gostuje gled. skupina Sele Nedelja, 23.1. 14.00 v gostilni Podobnik Zveneča alpska dežela - vesel popoldan z La- Alpski klub „Obir“ v Beli vanttaler Duom, ljudsko glasbo Kučnik, kvintetom pri Železni Kapli Rauschelesee, ljudsko glasbo Novak, Geschwister Dohr Ponedeljek v Slomškovem 24.1. domu 19.00 v Celovcu Podelitev XV. Tischlerjeve nagrade Zvezi slo- NKSK, KKZ venskih zadrug - poje „Trta“ iz Žitare vasi Sreda, 26.1. 19.30 v Domu v Tinjah Boris Pahor: V labirintu; Dom v Tinjah vodi Horst Ogris ORF Sobota, 29.1. 20.00 pri Svetiju na Plešerki Hodiški ples - za ples igra Sekstet Šibovnik; sod.: SPD „Zvezda“ Volkstanzgruppe Keutschach, Hodiški oktet pod vodstvom Thomasa Sabotnika Torek, 1.2. 19.30 v Dvojezični trg. akadmeiji v Celovcu Informacijski večer za starše in šolarje, ki bo- TAK do letos zaključili 8. šolsko stopnjo Četrtek, 3.2. 19.30 v Domu v Tinjah Predstavitev knjige Johannesa österreicherja Dom v Tinjah „Rasenhaß ist Christenhaß“, nato predavanje prof. dr. A. Walzla: Oblike spoznavanja nacističnega pregona na Koroškem Judov - Cerkve - in preganjanje Slovencev Petek, 4.2. 19.00 v farni dvorani v Žvabeku Koncert - sod.: PK „Graški študentje“ (mag. Ber- KPD „Drava“ tej Logar), Janez Gregorič - kitara, Pevsko - instrumentalna skupina Žvabek Sobota, S. 2. 20.00 v kulturnem domu v Šentprimožu Ples „Danice“ - igra Alpe-Adria-Sekstet Nedelja, 6.2. 14.30 pri Cingelcu na Trati pri Borovljah Koncert z Graškimi študenti, MoPZ Borovlje in SPD „Borovlje“ Sekstetom Borovlje Petek, 11.2. 19.30 v kulturnem domu na Bmci Fran Milčinski/Ivo Svetina „Butalci/Die Schild- SPD „Dobrač" bürger“; premiera ob 10-letnici igralske skupine. Režija Zdravko Zupančič Sobota, 12.2. 19.30 v kulturnem domu na Bmci Ponovitev predstave „Butalci/Schildbürger“ SPD „Dobrač” Sreda, 16.2 15.00 v Domu v Tinjah Miroslav Košuta: Na Krasu je krasno“; vodi Horst Ogris • RAZSTAVE CELOVEC - Mohorjeva knjigarna Ponedeljek, 24. 1. ob 18.00 otvoritev razstave „Planine v sliki“ (do 11.2.) - Deželna galerija, Burggasse 8 - Valentin Oman (do 31.1.94) - Galerija Walker, R. Wagnerstr. 36 - Alois Kochi, Peter Krawagna in Valentin Oman (do 30.1.) - Mestna hiša - Rüben Apresjan, olja (od 13. do 22.1.) BOROVLJE - Galerija Rieser - 50 koroških umetnikov TINJE - Dom v Tinjah - Benno Steiner - risbe ornamentov 18.10-19.00 Četrtek, 20.1. Rož - Podjuna - Zilja Petek, 21.1. Kulturna obzorja Sobota, 22.1. Od pesmi do pesmi - od srca do srca Nedelja, 23.1. 6.30- 7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel (dr. Nace Laurenčič) 18.10-19.00 Dogodki in odmevi Ponedeljek, 24.1. Avstrijski agrarnopolitični koncept in pogajanja o članstvu v Evropski uniji Torek, 25.1. Partnerski magazin Sreda, 26.1. Glasbena sreda 'Q_ O O o Potres v Los Angelesu LOS ANGELES. V ponedeljek, 17. januarja zjutraj, je potres z močjo 6,6 - 6,7 na Richterjevi lestvici v tridesetih sekundah hudo prizadel svetovno filmsko metropolo Los Angeles in njena predmestja. V hipu so se zrušili hiše, mostovi in avtoceste, vodovodi in plinovodi so bili prekinjeni in zmanjkalo je tudi električnega toka. Takoj so izbruhnili požari, v ruševinah in pod zrušenimi mostovi pa je bilo veliko ljudi. Doslej je število mrtvih naraslo nad trideset in mestna uprava ter organzacije prve pomoči pričakujejo, da se bo število žrtev še povečalo. Mesto in okolico so razglasili za ka- tastrofno območje, zaradi roparjev patruljirajo po mestu težkooborožene varnostne enote. Los Angeles odnosno zahodna Kalifornija ležijo na najbolj potresnem območju sveta, tako imenovani Andrejevi brazdi, tektonski ločnici, ki razmejuje pacifično in celin-skoameriško ploščo. Strokovnjaki že dalj časa pričakujejo hud potres v Kaliforniji in so prepričani, da je sedanji bil le znanilec najhujšega. Leta 1971 je za posledicami potresa v Los Angelesu umrlo nad 60 ljudi. Zahodna ameriška obala leži na tako imenovanem ognjenem pasu, ki zaokroža celotni pacifiški ocean. Bo žena finska predsednica? HELSINKI/HELSINGFORS. Ne zaradi vrelih kopeli, ampak zaradi nepričakovanega izida prvega kola predsedniških volitev trenutno Finska/Suomi zbuja zanimanje svetovne politične srenje. V prvem kolu predsedniških volitev preteklo nedeljo je namreč obrambna ministrica in pripadnica švedske manjšine na Finskem, Elizabeta Rehn, dobila 22 odstotkov glasov in tako postala glavna konkurentka diplomatu in socialdemokratu Martii Ahtisaariju, ki je dosegel 25, 9 odstotkov. Poznavalci finskega po- litičnega parketa pričakujejo, da bo Rehnova 6. februarja izvoljena za prvo predsednico Finske, kajti njen dosedanji uspeh mnogi ocenjujejo kot izraz opozicije do tradicionalno vladajoče finske moške družbe, za katero je prav vroča kopel postala simbol. Vrhu tega se je Rehnova uveljavila v najbolj moškem resorju vlade, to je kot obrambna ministrica. Rehnova je za pristop Finske k Evropski skupnosti, njen konkurent Ahtisaari, s katerim jo veže osebno prijateljstvo , pa je proti temu. Kaos v ruski notranji politiki MOSKVA. Po volitvah v dumo, to je ruski parlament - med zmagovalce sodi prav nacionalist in partner nemških radikalcev Žirinovskij, so se politične razmere v Rusiji zapletle do skrajnosti in jih nekateri že primerjajo s predrevolucionar-no dobo leta 1917, ko so edinole Leninovi boljševiki vedeli, kaj hočejo in zato takratni kaos tudi znali v svoje namene izrabiti. Najprej seje zataknilo pri izvolitvi predsednika dume. Šele po neskončno dolgem vseprekem zmerjanju so se zedi- nili nacionalisti Žirinovskega in komunisti in izvolili svojega človeka na to mesto. Potem je odstopil podpredsednik vlade Jegor Gaidar češ da je ogrožen reformni proces. Njemu je sledila končno ministrica za socialne zadeve Pamfi-lova in tako pahnila predsedniku Jelcinu prijetno vlado v doslej najhujšo krizo po volitvah. Žirinovskij pa še kar naprej grozi vsem, ki so proti njemu, z norišnico. Bo obveljala enačba „zemljo za mir“? JERUZALEM. Da se na Bližnjem Vzhodu stvari premikajo z mrtve točke, je znano. Ni pa jasno, kam, ali v smer enačbe „zemlja za mir“, ki je postala politično geslo izraelskih in palestinskih mirovnikov, ali pa v smer nove zaostritve. Vsekakor pa bo novi razvoj precej podoben političnemu bazarju, kjer bojo barantali za vsako ped ozemlja, za določila avtonomije in drugo. Začelo se je s podpisom washingtoninske pogodbe med Izraelom in PLO, nadaljevalo se je s pogajanji v Kairu in drugod in višek razvoja je bilo srečanje v Ženevi med ameriškim predsednikom Clintonom ter sirskim predsednikom Hafezom Assadom, na katerem je Assad prvič izjavil, da hoče normalne odnose z Izraelom. A samo pod pogojem, da Judje vrnejo celotni Golan. Sedaj je Izrael na potezi, kajti vedno je trdil, da bo vrnil zasedeno in strateško pomembno gorovje, če bo Damask privolil v mirne in civilizirane odnose. Kdaj in pod katerimi pogoji bi Izrael zares odstopil Golan, pa je še vkovano v zvezde. Kajti judovski naseljenci na Golanu so že obljubili svoj najostrejši protest, predsednik vlade Rabin pa je napovedal referendum, češ, o tako važnem vprašanju, kot je vrnitev Golana, da ne more odločati vlada sama, ampak vsi državljani. Haiderjeva desna stran DUNAJ. Prvi človek avstrijske svobodnjaške stranke Jörg Haider se kljub vsemu otepanju in drugače zvenečim izjavam očitno vse bolj zapleta v rjavo omrežje. Pred dnevi je neki bivši vzhodnonemški neonacist izjavil, da je Haider bil gost neonacističnih srečanj, ki jih je organizirala Kiisslova skupina. Bivši deželni glavar je stvar dal takoj zanikati in je celo grozil z sodnijskim postopkom vsakomur, ki bi take stvari naprej razširjal. In glej, v najnovejši številki objavlja „profil“ sliko iz nekega neonacističnega glasila, na kateri je Haider v veseli družbi visokih neonacističnih funkcionarjev. Sedaj je glavni štab svobodnjaške stranke dal neverjetno razlago za to sliko: mi ne moremo identitete vsakogar preveriti, ki se hoče slikati s Haiderjem. Morda mu pa vsaj svetujejo, da se ne bi vselej tako dobro razpoloženo smejal. ( ----------A Slovenski vestnik f\ čestita! v __________________1 Gospe Uršuli Stromberger iz Celovca za osebni praznik; gospodu Tonetu Sedelšku iz Dolinčič za rojstni dan in god; gospe Mici Martinjak iz Go-rinčič za osebni praznik; gospe Tončki Reichmann iz Zeluč za osebni praznik; gospe Matildi Kattnig z Bistrice za osebni praznik; Tomiju in Mici Mak iz Sel za rojstni dan; gospodu Toniju Hriberniku iz Sel pri Trklu za rojstni dan; gospe Mariji Kelih iz Sel za 89. rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Pliberk: Francu Markitzu iz Male vasi, Mariji Miklau iz Štebna, Mariji Linhard iz Libuč, Alojziji Müller iz Vogrč, Veri Amenitsch iz Pliberka ter Nežki Pečnik iz Šmihela; . gospe Tatjani Riegelnik iz Šentjakoba za okrogli živ-ljenski jubilej; Vesni Riegelnik iz Šentjakoba za osebni praznik; gospe Nadji Noč s Čemerni-ce za osebni praznik; Mileni Hartmann iz Celovca za 10. rojstni dan; gospodu Toniju Kogoju z Lobnika za 50. rojstni dan; gospodu Antonu Unter-bergerju iz Šentruperta pri Velikovcu za dvojni praznik; gospe Ludmili Piskernik z Borovnice v Selah za 40. rojstni dan; za osebne praznike članom društva upokojencev Podjuna: dr. Francu Vrbincu za 70. rojstni dan, Neži Zunder iz Kokja, Nevenki Somme-regger iz Kamna, Tomeju Pesjaku iz Malčap ter Antonu Goltniku z Žamanj; Sonji Morič iz Čahorč za rojstni dan; gospe Nežki Lubas iz Vogrč za 65. rojstni dan; gospe Nežki Knorr s Ponikve za dvojni praznik; gospe Veroniki Raunicher iz Stare vasi za 62. rojstni dan; gospe Tončki Erjavec za 40. rojstni dan; gospe Matildi Novak iz Breške vasi za rojstni dan; gospe Zali Sadolšek iz Lobnika za rojstni dan; gospe Pavli Rosenzopf iz Breške vasi za rojstni dan; gospodu dvornemu svetniku dr. Valentinu Inzku iz Sveč za rojstni dan. SPD Šentjanž vabi na koncert v soboto, 29.1.1994 ob 19.30 v stari šoli v Šentjanžu. Nastopajo: „Šentjanški tamburaši“, „Sekstet Borovlje“, „Vaščani pojo“. Opolnoči je prisvetilo čez mejni prehod Luže 69 lučk Ob stoletnici rojstva velikega koroškega pisatelja Prežihovega Voranca-Kuharja se je Planinska zveza z Raven na Koroškem na prav poseben način spomnila velikega pisatelja. Pod vodstvom direktorja Maksa Vačka so ravenški planinci sklenili, da na spominsko leto, to je 100-letnica rojstva Lovra Kuharja, obudijo spomin na njegovo delo in življenje njegove družine. Dogovarjali so se, da obnovijo spominski pohod po poti, ki jo je prehodila Lovrova žena Marija z dvema hčerkama na sam Božični večer. Marija Kuhar se je s hčerkama pozno ponoči odločila zabresti v visok sneg in prestopiti državno mejo na Lužah. Y Celovcu je bil namreč v ilegali njen mož Lovro. Marija se je odločila za ta čudni in težki pohod zato, ker je vedela, da ob tako visokem snegu in polnočni uri ne bo nihče stražil gorskega mejnega prehoda na Lužah. Marija Kuhar-Prežihova mati, je hodila 5 ur iz Črne do Jekelna v Koprivni. Tuje dobila od dobre družine večerjo, predno je z mladoletnicama zagazila pozno ponoči v sneg. Prišla je po velikih telesnih in duševnih naporih na Av-strijsko-Koroško mejo, kjer so jo toplo sprejeli. Ta zlata žena danes še živi in stanuje pri svoji hčerki v Domžalah. Žal se ji ves trud ni poplačal, kajti obisk je bil kratek, ker so moža Lovra zaradi njegove napredne revolucionarnosti kmalu zaprli. Planinci z Raven so to žalostno pot Marije Kuhar obnovili. Prav tako kot na pohodu Marije, je planince oviral globok sneg preko Luž. 69 planincev je na gorski kmetiji pri Je-kelnu v Koprivni po dolgi peš-hoji iz Črne zaužilo večerjo, Jelcinovi so jih prijazno sprejeli, kot so v najtežjih vojnih časih sprejemali partizanske bataljone. Po večerji pri Jeklnu so planinci, vsak s svojo lučko, zagazili v globok sneg, proti mrtvemu mejnemu prehodu v Lužah, kjer so jih obmejni organi z obeh strani meje toplo pozdravili. Po enoinpolurni pešpoti so prispeli k Čemru v Podpeco. Domačini, gospodar Johi, gospodinja Hani ter sorodniki so dokaj nenavadno kolono prijazno sprejeli ter jo pogostili s čajem, pecivom in žganjem. Za ta dokaj časten pohod ravenskih planincev smo zvedeli šele pozno ponoči, ko je po ozki Lepeni prišel planincem naproti avtobus z Raven. Ob tem lepem sosedskem dogodku čestitamo Ravenčanom in Čemrovi družini prebivalci Koprivne, Lepene in Železne Kaple in mogoče letos 23. 12. 1994 nasvidenje! Prežihovi Mariji pa ob 92-letnici želimo vse najboljše! Ing. Peter Kuhar Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča: 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 21. 2. 1994 in traja do ponedeljka, 28. 2. 1994. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 2. Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 6. in 7. julij 1994. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem sprejemnem izpitu. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovencev Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1,9020 Celovec/Klagenfurt. dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj Rešitev novoletne križanke (Jože Petelin) Vodoravno: V NOVEM LETU VELIKO SREČE, AGORA, OREL, LALA, TEN, INSTINKT, JUAN, BOKSAR, EKSCENTRIK, RAK, KRMAR, RASIST, OTS, BARNARD, TRTA, DRN, ETEN, OBI, GARDENA, REKET, ALBIN, OLEG, GRASS, LAZE, MOKA; Navpično: VV, NEAL, OLGA, VIOLINIST, EKRAN, MOA, LS, EROTIKA, TERENSKO DELO, UČENKA, EL, SB, TORTAR, TR, JN, UTRDBA, ARA, EKBERG, KRATER, SMREKA, CANNES, ERA, KIRGIZ, STANE, TRNEK, SNAGA, RO, ILL, DOM, TS, BA. Žreb je naklonil nagrade naslednjim reševalkam in reševalcem: 1. nagrada-izlet z Vestnikom v oktobru (v višini pribl. 1500 šilingov): mag. Štefan Pinter, Svetna vas 117,9162 Struga 2. nagrada -1.000 šilingov: Janko Cankar, Opekarna 7,61420 Trbovlje, Slovenija 3. nagrada - 750 šilingov: Luka Šefic, Mikschallee 4, Mladinski dom, 9020 Celovec 4. nagrada - 500 šilingov: Nataša Alauf, Sp. Duplje 22a, 64203 Duplje, Slovenija 5. -10. nagrada - knjižni dar Slovenske prosvetne zveze za leto 1994: Anton Feinig, Sveče, 9181 Bistrica; Fredo Kral, Bistrica 28, 9143 Šmihel pri Pliberku; Božo Hartman, Klopinj II/3, 9122 Škocijan; Marija Kap, Žamanje 3, 9122 Škocijan; Verona Star-čevič, Rojčeva 26, 61110 Ljubljana; Mira Abraham, Sele 60/a, 62380 Slovenj Gradec. Nagrajenci bodo dobili nagrade po pošti, lahko pa jih do 26. januarja dvignejo tudi osebno na sedežu Slovenskega vestnika. Nagrajenca druge in četrte nagrade prosimo, da nam sporočita način prenakazila, kakršnega želita. Dobitnikom iskreno čestitamo, drugi pa bodo imeli morebiti več sreče ob žrebanju rešitev velikonočne križanke, če bodo spet tako pridno sodelovali! Gostišče Alpe-Jadran in kulturni projekt v središču Celovca išče poslovodjo (družabnika/družabnico) s koncesijo za gostišče. Pogoj znanje slovenščine in nemščine, znanje italijanščine zaželjeno. Pismene ponudbe pod šifro na naslov: Kulturno društvo Pri Joklnu/Kulturverein Bierjokl, 9020 Celovec/Klagenfurt, Badgasse 7. Alpe-Adria Gaststätten- und Kulturverein im Zentrum Klagenfurts sucht Geschäftsführerin (Gesellschafterin) mit Gaststättenkonzession. Slowenisch/deutschsprachig Bedingung, italienisch erwünscht. Schriftliche Angebote unter Chiffre an die Andresse wie oben. Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu razpisuje tajniško mesto na Slovenski gimnaziji Deželni šolski svet bo razpisal mesto za popoldnevno tajniško mesto na Slovenski gimnazijji. Interesentke (interesenti) z znanjem obeh deželnih jezikov, ki obvladajo strojepisje, naj se povežejo z ravnateljem (0463/33353, Fax: 0463/33353-20. dv. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj EL pričakuje nad 4000 glasov, sicer personalne spremembe Priprave Enotne liste (svoj-čas Koroške enotne liste) na deželnozborskih volitve postopoma prihajajo v zaključno fazo. sestanki v posameznih volilnih okoliših so po besedah tajnika Rudija Vouka potekali zadovoljivo, vzdušje da je bilo presenetljivo dobro, celo boljše kot pri nekaterih funkcionarjev. Konec januarja bo stranka predstavila svoj volilni program, volilni boj materialno ne bo ekscesiven. V glavnem pa se bo zanašala na osebne stike in propagando od osebe do osebe. Tudi večjih zborovanj v stilu deželnozborskih strank ne bo. Trenutno lista zbira podporne izjave. V okoliših Velikovec, Čelovec in Beljak ni bilo problemov, čeprav so ponekod metali birokrati polena pod noge. Težje kot pričakovano pa se zadeva razvija v volilnem okolišu Spital, ki zaobjema še okraja Šmohor in Trg. Vouk upa, da bo le uspelo zbrati potrebne podporne izjave. Tudi o volilnem „uspehu“ ima tajnik jasne predstave. Prepričan je, da bo Enotna lista dosegla nad 4000 glasov. Vse, kar bi bilo pod to cifro, bi pomenilo neuspeh, in v tem primeru tudi personalne spremembe na vrhu stranke ne bi bile izključene. Slab rezultat bi seveda slabil pozicijo EL pri pogajanjih za samostojni de-želnozborski mandat. Več kot 4500 glasov pa bi bil že „velik in lep uspeh“. Franc Wakounig SLOVENSKI VESTNIK Poročilo o športni dejavnosti v Mladinskem domu Kakšnega pomena je telovadnica za športno dejavnost v Mladinskem domu, lahko ocenimo šele, ko vremenske razmere ne dopuščajo organizirane športne dejavnosti na prostem. Poleg treningov, ki jih imajo razna moštva v zimskem času v telovadnici Mladinskega doma (SAK-nogomet-na moštva, SAK-košar-kaši, SAK-budo, Zveza slov. organizacij idr.) se prav v tem času vrstijo športna tekmoyanja srednješolske mladine. Tako smo imeli v zadnjem mesecu in pol več športnih prireditev, o katerih Vam na kratko poročamo: S tekmovanjem so pričeli nogometaši višjih razredov srednjih šol. 28. 10. 1993 je športni krožek Mladinskega doma vabil na tradicionalni nogometni turnir. Prijavilo se je kar 12 moštev, ki so tekmovala v štirih skupi- nah. V navzkrižnih finalnih tekmah pa so se potem pomerili zmagovalci posameznih skupin in tekmovali za uvrstitev v finale. V tekmi za prvo mesto so se potem izkazali kot najboljše moštvo igralci Lokomotive DSDRAH (D. Fera, D. Gregorič, St. Sienčnik, R. Konzilija, E. Hren), ki so premagali presenetljivo dobro moštvo FC Radiše (R. Wrulich, M. Tolmajer, R. Pichler, N. Wieser, H. Raunjak). V malem finalu pa so bili boljši igralci 8. a ZGS (S. Sadjak, M. Tondolo, M. Gabriel, K. Cesnovar, J. Schiemann), ki so zasedli pred moštvom in vino veritas 3. mesto. S tekmovanjem so nadaljevali potem 10. novembra 1993 nižješolci. Na razpis Mladinskega doma se je prijavilo devet moštev. Z žrebanjem so bila moštva razdeljena v tri skupine, zmagovalci pa so se pomerili še v finalni skupini, kjer so igrali vsak proti vsakemu. Najboljši so bili igralci moštva L. A. Kings (D. Thaler, Št. Amrusch, D. Mikulica, T. Hribernik, N. Kuež-nik), pred presenetljivo dobro ekipo 2.a razreda (M. Obid, M. Einspieler, Ch. Woschitz, M. Kuež-nik, A. Kesselbacher, D. Waldhauser) in 4.a ZGS (V. Waldhauser, J. Jeraj, K. Tratnig, K. Koren, I. Woschitz, I. Lesjak) Pri obeh nogometnih turnirjih je treba poudariti, da so potekali v zelo športnem vzdušju, za kar si vsi igralci, in teh je bilo 119, zaslužijo posebno pohvalo. Tudi organizacija s strani odgovornih je potekala brezhibno in prepričani smo, da bo še več takih nogometnih po-poldnevov in večerov. Potem so bili na vrsti igralci namiznega tenisa. Pri turneji za nižješolce je sodelovalo 19 tekmovalcev, 12 fantov in 7 deklet. Prva tri mesta so zasedle pri dekletih M. Hudi, K. Malle in V. Lauseg-ger, v skupini fantov pa so bili prvi trije A. Kes-selberger, N. Jager in L. Truppe. Pri namiznoteniškem turnirju za starejše, dne 13. 12. 1993 pa je sodelovalo kar 24 fantov. V treh skupinah, kjer so se po modusu dvojni k.o odvijale predtekme, smo poiskali finaliste, ki so potem v finalni skupini vsak proti vsakemu iskali domskega prvaka. Končni vrstni red pa je bil potem sledeči: L in domski prvak 1993 je postal Drago Čepin, drugo mesto je zasedel Martin Zettl, tretje pa Klemen Kranjc. Poleg tekmovanj v telovadnici pa skozi zimski čas poteka tudi domsko šahovsko prvenstvo. Ker so šahisti zelo potrpežljivi in se jim nikamor ne mudi, bomo lahko rezultate objavili šele proti koncu semestra, ko bo prvenstvo zaključeno. J. Blajs Zmagovalke Christa Malle, Martina Hudi in Veronika Laußegger Smučanje Užnik premagal svoje sotekmovalce Zmagovalca Albin Kesselbacher in Lukas Truppe, Nejc Jager pa se je skril Nogomet v dvorani V nedeljo je Daniel Užnik v kvalifikacijski tekmi (Super veleslalom) za državni kader v svojem letniku premagal vse svoje konkurente ter s tem stopil že korak bliže svojemu cilju, sprejemu v nacionalni kader. Zmagal je namreč na tekmi, ki je višek za vse kvalifikan-te v tem letu, kajti proga v Matreiu je ena najzahtevnejših in prav zato 4maga tukaj šteje še nekoliko več. S tem si je pridobil tudi prvič zelo nizke FIS točke, kar je seveda zelo važno za mladega smučarja. V petek pa je smučal skupaj z delom svetovne elite, kije slalom v Kirch-bergu uporabila kot pripravo na slalom v Kitz-biichlu. Zaradi te udeležbe je osvojil Daniel, ki je poleg tega vozil tudi najhitrejši čas v svojem letniku, dobre FIS točke. Edino v soboto v veleslalomu ni imel najboljšega dneva, saj je v prvem teku precej zaostal, ob koncu pa se je uvrstil v svojem letniku na 5. mesto. Tudi smučarke šent-janškega društva so nastopile na tekmovanju za deželni pokal na Dobra-ču. Mladinke I: 2. Birgit Filipič, 3. Tatjana Za-blatnik; Mladinke II: 2. Silvana Orsžc V Bad Kleinkichheimu pa je nastopila le Tatjana Zablatnik in v slalomu dosegla 3. mesto. Koroška nogometna zveza prireja vsako leto nogometni turnir v dvorani prav za naraščaj. Kot se zdi, mladi nogometaši radi igrajo v dvorani, saj se je za pokalno tekmovanje javilo skupno 260 moštev. Največje število udeležencev imata skupini pod 10 in pod 12. Predtekmovanja so se začela. Seveda je tudi SAK poslal v tekmovanja vsa svoja naraščajnika moštva. Ker se je za to prvenstvo v dvorani javilo toliko moštev, je kot prva skupina začela tekmovanje pod 16 in se povzdignila v drugo kolo. Vsa ostala moštva pa se bodo vključila v borbo za naslov prvaka v dvorani šele v naslednjih dneh, saj se tekmovanje razteza na dva meseca. Vsa moštva pa so se tudi udeležila turnirja v Šentvidu, kjer pa nobenemu ni uspelo priti v finalno skupino - iz vsake skupine se povzdigne le prvo moštvo - sicer pa so zasedli pri močni konkurenci dobra mesta. Vabimo vas na odprtje razstave „Planine v sliki“ v Mohorjevo knjigarno v Celovcu, ki bo v ponedeljek, 24.1.1994 ob 18. uri. Razstava bo odprta do 11.feb.1994. Hkrati vas pozivamo, da ne pozabite fotografirati planinskih motivov skozi vse leto - naslednja razstava bo zagotovo! Zopet zmaga za Slovenko Alenka Dovžan je v ponedeljek presenetljivo osvojila prvo mesto, ki si ga je delila s Švedinjo P. Wiberg, in s tem nadaljevala uspešna tekmovanja slovenskih smučark v Super - veleslalomu. Rožanski pokal Že drugič po vrsti so se rožanski smučarski klubi domenili, da priredijo Rožanski pokal, ki je lani bil tako od tekmovalcev kot tudi od trenerjev pozitivno sprejet. Ža glavnega sponzorja so pridobili banko „Volksbank Kärnten-Süd“. Pri teh tekmovanjih za Rožanski pokal sodelujejo športna društva SK Borovlje, SC Rosental, SC Berg-Ro-žek, ŠD Šentjanž in DSG Sele. Na programu sta dva slaloma in trije veleslalomi. Lani so bili mladi perspektivni smučarji in smučarke DSG Sele zelo uspešni, saj so v skupnem seštevku petih tekem v štirih starostnih skupinah dosegli 2 prva in 3 druga mesta. Za letos so si mladi smučarji zastavili še višje cilje. Zato so pričeli s treningom na suhem že meseca oktobra. Na prvem tekmovanju 2. januarja 1994 v Podnu (veleslalom) so zadovoljivo odrezali. Letos so prvič tekmovali tudi v skupini šolarji I. Rezultati prve tekme: Otroci I - dekleta: L Stefanie Fritz, 2. Kristina Scheriau, 3. Michaela Mautz (DSG Sele). Otroci II - dekleta: L Carina Laussegger, 2. Karin Röttig, 3. Stefanie Scheriau. Otroci I - fantje: 1. Matjaž Kelih (DSG Sele), 2. Mark Pucher, 3. Thomas Guetz. Otroci II - fantje: 1. Peter Erjautz, 2. Friedrich Mak (DSG Sele), 3. Heinz Ruess. Šolarji I - fantje: L Mario Plasch, 2. Florian Mak (DSG Sele), 3. Peter Pacher. Preteklo nedeljo je bila druga tekma (slalom), zopet v Podnu, kjer je bil cilj: DSG Sele osvojiti vsaj eno prvo mesto. Ta cilj so tudi dosegli, saj je Armin Oraže osvojil prvo mesto pri otrocih I. Tekmovanja se je udeležilo nad osemdeset tekmovalcev in tekmovalk. Člani DSG Sele so se tokrat sledeče uvrstili: Otroci I - dekleta: 2. Sarah Dovjak. Otroci I - fantje: 1. Armin Oraže. Otorci II - fantje: 2. Friedrich Mak. Odbojka Dobljani so odnesli Kagranu le en niz W AT-Kagran - SK Puntigamer Aich/Dob 3 :1 (12, -10,7,6) Naloga za moštvo iz Doba je bila pretežka. Šli so v tekmo zelo dobro razpoloženi, a že v prvem nizu so morali spoznati, da je Kagran močnejši. Zaostanek je bil v prvem nizu z desetimi točkami le prevelik. Z vsemi napori so si priborili vendarle še dvanajst točk. Drugi niz je bil zadeva Dobljanov, Kagran si je nabral le deset točk. Toda v tretjem in četrtem nizu je Kagran našemu moštvu pokazal, kje „poper raste“. Le skromnih trinajst točk v dveh nizih dokazuje, da bo treba našim fantom v naslednjih tekmah še bolj zavzeto igrati. Zastavljeni cilj bodo dosegli le, če bodo resnično igrali z vso vnemo. Sledile bodo še tri tekme na tujem: dve tekmi v prvenstvu in pokalna tekma proti SV-EX Dunaj.-Nasprotnika v pokalni tekmi krepijo nekdanji igralci avstrijske reprezentance, stari lisjaki. Kljub temu si igralci Doba pričakujejo zmago. L VBK Raika Friesach 2. VB K Wolfsberg 3. SK Aich/Dob 4. ASKÖ Beljak 5. WSG Radenthein 6. HYPO Celovec 7. VBK Wolfsberg II 8. ATSC Celovec 9 9 0 18 9 7 2 14 9 6 3 12 9 6 3 12 9 3 6 6 9 2 7 4 9 2 7 4 9 18 2 Po osnovnem delu tretje! Tretje mesto je za naša dekleta zelo dobra uvrstitev. kar tri stalne igralke so morale začasno prekiniti z odbojko. Vzrok za pavziranje je zanje zelo razveseljiv: postale bodo mamice. Vsa odbojkarska družina že čaka, da bo lahko praznovala srečne dogodke! V pogovoru je kape-tanja Erika Matsdiek omenila, da ni bilo tako enostavno, v začetku tekmovanja zamenjati tri igralke z novimi. Z Mirkom Rebulo imajo dekleta zelo izkušenega trenerja, ki je v najkrajšem času zgradil kompaktno ekipo. Cilj v tem tekmovalnem obdobju je doseči play-off, tiha želja pa je seveda, da bi postale prvakinje. Trainpu.sch